VvU«i
i; ttOIMfcjrO IN B^ECIJO
. .' j\ 5>v	^	^
Primorski
nevmk
Poštnina plačana v gotovini /-,	9 A 1*
Abb- postale I gruppo	IjCllfl OO I1T
TRST, nedelja 21. februarja 1960
Leto XVI - St. 45 (4508)
ar	_
Članek tovariša Ivana Regenta, ki je list po ustanovitvi urejeval
P ®d Štiridesetimi leti, 20. februarja 1920, je v ve-yXem formatu izšla v Trstu prva številka, tedaj ter *ormaln° še socialističnega tednika DELO, v ka-2a j? Pa smo se že od vsega začetka začeli zavzemati Žibarr ke *n organizacijske pozicije komunističnega 1*1 .)a- °b priložnosti te štiridesete obletnice bi že-sPregovoriti nekaj besed.
K° le Italija ob kon-^ Prve svetovne voj-strorvl ob razsulu Av-sedi^g?ke. monarhije za-Istro ubjsli0 krajino in in ut I® ostalo slovensko kratsv • 0 socialnodemo-seden gibanJ6 na tem za-ort ,,em ozemlju odtrgano sk*i 0Ven?kega in hrvat-giban,- socialdemokratskega Postalo to ozemlju, ki je goslovancif nekdanje ju-voiio	kraljevine.	Za-
lo Jstva. da je ime-sociawrinsko, in hrvatsko nje nodemokratsko gibar Istri ^lijskl krajini in v kain* Je Politične, sindi-svetno §osP°darske in pro-biie organizsicije; da so konca organizacije do ne n„JPrve svetovne voj-bo ^P°sredno ali posred-sko ,ezane z Jugoslovan-
stranvl?cia^n°demokratično
tedaj <LV, Avstriji, ki je b'ubii-> sv°i sedež v Vensiro -1’ da so bile sl tiske JL.S hrvatske delav-vJuS-fne organizacije del <£L5K1 krajini in v Istri Po ni*fn?Vane stranke in tzzsuio u avstro-ogrskega no n«,, i ali manj tes-njo ®zane z vso nekda-v ^vVTla'no demokracijo tega »n ’ zavoljo vsega in hrvot8? ,znašli slovenski krati* , ki socialni demo-v Istri - ^jski krajini in Povem 062 nob v povsem nm??ložaiu in je za-hj6- jfmo nastalo vprašava fal storiti?
8e fljJP novem položaju Venski °- znašli samo slo-- m hrvatski social-
ni
Prebii??kratje, marveč vse line in T ° Julijske kra-vatsko re> slovensko, hr-tUdi	italijansko, pa
ba ,.LabJanska socialistič-ie bii„anka v Avstriji, ki jugoo,*’ Prav tako kakor *b°km?V,anska socialnode-*triji ta stranka v Av-v8em’ tesno povezana z 8kbn ^f?troogrskim delav-Sibani^alnodemokratskim Vebskiv1rn',I-,el tedanjih slo-ital?! orvatskih pa tu-fbokro. lanslcih socialnode-ktnaiu °kth voditeljev, je iška uP°znal, da sta Jtistikrat 5i*na in Istra zato It-,j,,dejansko zasedeni
Sain1^; da pa bosta prav klidceni • di pravno pri-?d«iei t m da bosta zato
r^iei ' ua Dosta zato jP°dvrženi vsem do-bortr, slabim razmeram, kiar,u. ^dale v Italiji. JSl del teh vodite-
ljev je bil mnenja, da pomeni oktobrska revolucija v procesu družbenega razvoja veliko prelomnico, da se je začela doba socialističnih revolucij in da zato vse družbeno in zasebno življenje prebivalstva, zlasti življenje delavcev in kmetov Julijske krajine in Istre, kakor tudi njihovo mišljenje, ne bo podvrženo samo dobrim in slabim vplivom italijanske stvarnosti, marveč tudi vplivom svetovnih dogodkov, predvsem vplivom svetovnega proletarskega gibanja in nadaljnjega razvoja oktobrske revolucije.
1 o oktobrski revoluciji, zlasti ob koncu prve svetovne vojne, je bil položaj po vsem svetu sila napet in objektivno revolucionaren. V zapiskih ali memoarih in v parlamentarnih govorih nekaterih, tedaj najaktivnejših buržoaznih političnih voditeljev, je nazorno povedano, da se je buržoazija tega zavedala in da je spočetka bolje kot proletariat razumela pomen oktobrske revolucije. Razumela je, da utegne postati oktobrska revolucija prvo dejanje splošne mednarodne proletarske revolucionarne o fenzive in da mora uspeh take ofenzive na vsak način preprečiti.
Takoj po prvi svetovni vojni je tudi prišlo do prvega vala mednarodne proletarske revolucionarne o-fenzive. Ta prvi val je buržoazija premagala z u-mikom pred zahtevami svojega domačega proletariata in z ofenzivo proti Sovjetski zvezi. Doma je dovolila proletariatu precejšnje politične in gospodarske uspehe, proti Sovjetski zvezi pa je pošiljala svoje vojske in podpirala belogardiste. Vse polno je dokazov za to trditev, ki jo je zagovarjal Radek februarja 1923 na IV. kongresu Komunistične internacionale.
Leta 1920, v času, ko je začelo izhajati DELO, se je pripravljal drugi val mednarodne proletarske revolucionarne ofenzive. Ta ofenziva se je začela hkrati z ofenzivo Rdeče vojske proti belogardistom in zunanjim intervencionistom
in je privedla Rdečo armado pred Varšavo. Boj se je bil v svetovnem meriiu. To pot se buržoazija ni ravnala kakor za časa prvega vala mednarodne proletarske ofenzive. Sedaj je imela na svoji strani gospodarsko krizo in zato ogromno količino brezposelnih, ki so oslabili ofenzivo proletariata. Za časa drugega vala mednarodne proletarske ofenzive je buržoazija prisilila proletariat, da se je začel boriti za izgubljene pozicije, za mrvice, za zvišanje plač in za zboljšanje delovnih pogojev. V Angliji, v Franciji, v Italiji in drugod. V Italiji je bil proletariat premagan — čeprav je dosegel določene uspehe — 1920 za časa upora mornarjev, vojakov in delavcev v Anconi, posebej še istega 1920, ko so delavci zasedli podjetja, a kmetje zasedli neobdelana veleposestniška zemljišča. Odločilno vlogo ni odigrala le gospodarska kriza z ogromno količino brezposelnih; tu so odigrali svojo vlogo socialni demokrat je. Le tem in dejstvu, da ni še bilo dovolj močnih in do bro organiziranih komunističnih partij, se ima buržoazija zahvaliti, da je proletariat začel obupavati in da je začasno izgubljal vero v možnost svoje zmage.
Ni dvoma, da je bil poraz ofenzive Rdeče vojske proti Varšavi posledica drugačnih vzrokov, kakor pa poraz proletarske ofenzive v Italiji. Po teh dveh porazih — pravi Radek upra-vičeno — se začne težka doba. »Zmago fašistov v Italiji* — pravi Radek dalje v navedenem govoru — «je treba razumeti. To ni bila le mehanična zmaga fašistovskega orožja, marveč največji poraz socializma in komunizma od začetka periode svetovne revolucije*.
Na vprašanje «kaj storiti?*, ki je za slovenske in hrvatske socialiste v Julijski krajini in v Istri nastalo po prvi svetovni vojni tako rekoč samo po sebi, so ti socialisti odgovorili tako, kakor je bilo edino pravilno. 21. septembra 1919 so slovenske in hrvatske socialistične organizacije na svoji konferenci v Trstu skoraj soglasno sklenile v imenu načela o enotnosti proletariata, pridružiti se Socialistični stranki Italije. Ob koncu leta 1919 pa je že skupni Pokrajinski od-
2
£o eksploziji v Sahari
Holtaz skrbi Francije za afriške države
bor Socialistične zveze za Julijsko krajino sklenil, da se mora v najkrajšem času začeti z izdajanjem slovenskega socialističnega tednika. Na isti seji se je tudi sklenilo, da se mora začeti s pripravami za izdajanje hrvatskega socialističnega tednika in slovenskega mladinskega lista, ki naj bi izhajal dvakrat na mesec.
Do izdajanja hrvatskega tednika in mladinskega lista ni nikdar prišlo. Razlogov za to je bilo več kot dovolj. Slovenski socialistični tednik, kateremu smo dali ime DELO, pa je za-čel izhajati — kakor sem spočetka že povedal — 20. februarja 1920 in je v januarju 1921 postal osrednje glasilo KPI. Devet let kasneje, t. j. v januarju 1930, je postalo DELO, ki se je tedaj tiskalo v Parizu, skupno glasilo KPI in KPJ.
DELO je začelo izhajati, ko se je pripravljala druga proletarska ofenziva, hkrati pa tudi druga mednarodna kapitalistična protiofenziva, ki se je od vsega začetka močno razlikovala od prve. Sedaj se je bil boj na nož. V Italiji je fašizem že začel požigati delavske, pa tudi enostavno slovenske in hrvatske ustanove in napadati posamezne delavce.
Čeprav je bilo DELO v Trstu skoraj izključno odvisno od naročnin in od prispevkov slovenskih in hrvatskih delavcev, je vendarle uživalo od začetka pa naprej, dokler je izhajalo ,vso podporo in vso skrb Socialistične stranke Italije, od februarja 1921 dalje pa Komunistične partije Italije, Vodstvo slednje je tudi razumno sklenilo, da bo v primeru potrebe, moral prej nehati z izhajanjem IL LAVORATO-KE kot pa DELO.
Naloge DELA m naloge vsakega komunističnega lista so bile sicer vedno težke, tedaj pa še težje. Zaradi nastopajoče gospodarske krize je buržoazija pripravljala svojo protiofenzivo. Stroške za gospodarsko obnovo je hotela naložiti na pleča delovnega ljudstva. Ta protiofenziva ni nudila ne buržoaziji ne proletariatu nobenega izhoda. Toda proletariat, ki ga socialnodemokratske stranke niso hotele povesti v boj, je izgubljal vero, da bi mogel v kratkem času iz-vojevati oblast. Začel je postajati pasiven in to v najbolj kritičnem trenutka, ko so bile celo liberalne stranke vržene iz vlad.
Bivšemu deželnemu predsedniku Sicilije Silviu Milazzu poljubljajo roko po sicilijanski navadi. Moral je odstopiti, kajti demo-(Nadaljevanje na S. strani)	kristjani ne izbirajo sredstev, ko gre za oblast
 ................    minulim.............  mm.imimlilll..........................................        mm...
Ali sta Gronchi in Segni že razpravljala o vladni krizi?
Liberalci razpravljajo o odtegnitvi podpore vladi Sicilska KT) potrjuje veljavo sporazuma z desnico
Prisluškovanja telefonskim pogovorom na Siciliji pred parlamentom - Nenni: Sicilski klerofašisti ne bodo prišli daleč! - Vlada je odobrila nekatere spremembe kazenskega zakona - Togliatti poudarja, da za pomiritev ne zadostujejo osebni stiki, kajti potrebno je odpraviti ^protisovjetski bes»
(Od našega dopisnika)
RIM, 20. — Po toliko škandalih in spletkah na Siciliji s podkupovanjem, po neštetih sestankih v zvezi z vladno krizo zaradi grožnje, da ji bodo liberalci odpovedali podporo, po burni seji vodstva KD, kjer se je zvedelo, da sicilski demokristjani prestrezajo telefonske razgovore drugih demokristjanov, po napadih na poglavarja države zaradi njegovih izjav v Moskvi, po tem razburljivem
vsem
tednu je razumljivo, da je neki levičarski dnevnik v Palermu napisal včeraj: «Ni moč več prestajati!* Danes zjutraj je predsednik vlade Segni obiskal Oronchija in zelo je verjetno, da sta se pogovarjala o morebitni vladni krizi. Zvedelo se je namreč, da je Segni naročil podtajniku v predsedstvu vlade Russu, naj obvesti vse ministre, da bodo v ponedeljek za gotovo v Rimu.
Segni je namreč sklenil, da bo najbrž takoj, ko bo zvedel za sklep glavnega odbora liberalne stranke o prenehanju podpore njegovi vladi, odstopil. Vsekakor pa se bo pred tem sestal s svojimi ministri, s katerimi bo razpravljal o možnosti o-stavke ali pa pristanka na parlamentarno razpravo o vsej vladni politiki, kot so zahtevali danes nekateri govorniki na zasedanju glavnega odbora PL1.
Na tem zasedanju je tajnik PLI Malagodi nekoliko nejasno izjavil, potem ko je naštel v glavnem šest razlogov, ki ločijo njegovo stranko od vladne politike, da zahteva parlamentarno razpravo, med katero bi bilo mogoče vsem povedati, kaj mislijo. Te besede so nekateri tolmačili kot umik v primerjavi s prejšnjim stališčem, da mora PL4 takoj odpovedati podporo vladi. Drugi so razlagali, da je Malagodi potrdil svoje dosedanje stališče, poudarjajoč, da je liberalni voditelj ugotovil tudi nevzdržnost položaja m Malagodi sam se je s tako razlago strinjal.
Sest Malagodijevih razlogov pa lahko naštejemo ta-
kole: 1. Segnijeva politika je zmedena in dvoumna, ker predpostavlja celo sodelovanje s PSI. 2. Vlada nadaljuje z zakoni za ustvarjanje deželnih avtonomij, kar dokazuje zakon za deželo Furlani ja-Julijska krajina. 3. Vlada je odobrila zakon o referendumu, ki daje komunistom v roke zelo nevarno orožje. 4. Ne strinja se z vlado tudi glede jedrskega zakona in zakona proti monopolom, šm nudita državi možnost, da se vmešava v gospodarstvo. 5. V zunanji politiki kaže vlada pomanjkanje lojalnosti do zaveznikov in nesposobnost, da bi se bolj uveljavila v mednarodni politiki. 6. Končno vodi KD državo na u-pravne volitve prav v tre-
nutku, ko je položaj zmeden in dvoumen.
Malagodi je nato nakazal tri možnosti za rešitev morebitne vladne krize: 1. Sestava vlade, ki bi sprejela Nennijeve glasove neodvisno od udeležbe socialistov v vladi in torej tudi na To-gliattijeve glasove, ki »imajo politični pomen, čeprav bi bili samo dodani, ker jih je mnogo*. 2. Nihajoča vlada, ki pa bi tudi predstavljala že omenjeno nevarnost, kajti «ni mogoče dobiti glasov brez točnega političnega sporazuma*. 3. »Odstranitev grozeče hipoteke Nennijeve operacije*.
«PLI se namerava boriti
za premjk italijanske politične osi v smeri centra, to
je v smeri tistega razvodja, ki loči demokracijo od totalitarizma. Ce bi nadaljevali s sedanjim stanjem, ne bi storili nič drugega, kot povečali zmedo in šibkost demokratičnih ustanov*, je poudaril Malagodi.
Med tistimi, ki so zagovarjali takojšnjo prekinitev podpore vladi, je bil tudi bivši senator Ferrari, tržaški liberalni prvak Morpur-go ter poslanec Badini Con-falonieri. Resolucija o takojšnji odtegnitvi podpora bo postavljena na glasovanje verjetno jutri zvečer.
Na Siciliji je deželno de-mokristjansko vodstvo po resoluciji osrednjega vod-
Aktualni
portreti
JEAN GABIN, francoski filmski umetnik, )e bil pred dnevi odlikovan z nagrado »Donatellov Davida. V imenu predsednika italijanske republike mu jo je izročil italijanski veleposlanik v Parizu Vitetti za vlogo v filmu »Velike družine«
ELIZABETA II., angleška kraljica, je v petek povila svojega tretjega otroka. Ker je rodila sina, je na Angleškem zavladalo veliko veselje, kot poročajo iz Londona. Novorojenčku je na seznamu aplačea za sedaj določena vsota 10.000 funtov, torej 17 milijonov lir
HENR1-FELIX MARTIN Je eden najbolj trmastih francoskih fašističnih vo. diiteljev. Francoska policija ga te dolgo pozna. Povezan je bil v vrsto fašističnih spletk in sodeloval tudi pri umoru bratov Rosselli. Sedaj so ga hoteli spraviti pod ključ, pa Jim Je »zbežal« v Švico
DIANA DORS
je spet mati. Pred dnevi je povila sina In v duhu njenega te znanega hlastanja po »popularnosti«, je takoj povabila novinarje ln fotoreporterje, da bi jim pokazala svojega komaj rojenega otroka
JOI LANSING je bila Izvoljena za »kraljico rudarjev*. Pri svečanosti so ji izročili v dar rudarsko svetilko ln masko. Dekle se Je tako navdušilo za rudarstvo, da bi hotelo v rudnik, toda le zato, da bi si napaslo radovednost, ne pa da bi tam ostalo kot rudar
Sedem dni v svetu
Deset tisoč kmetov je v četrtek korakajo po glavn ih ulicah mesta Chartres v Franciji z napisi proti vladnemu sklepu, ki izloča kmetske pridelke s <kpremične lestvice* cen. Podobne demonstracije so bile tudi v Clermond-Ferrandu,
Francija prezira miroljubne sile
Z eksplozijo svoje atomske bombe v Sahari je Francija pokazala, da ji ni mar za svetovno mnenje, ki odločno nasprotuje vsem jedrskim eksplozijam. Francoski korak, je izzval številne proteste po vsem svetu in še posebej v Afriki in Aziji. Francija je napravila poizkusno eksplozijo v Afriki, kjer se danes vedno bolj širi gibanje za neodvisnost. Afriški narodi ocenjujejo francosko početje kot napad na njihovo suverenost. Afrt-ško-azijska skupina v OZN je sporočila, da namerava zahtevati sklicanje izrednega zasedanja skupščine OZN v prizadevanju, da se prepreči nadaljevanje poizkusov. Francija namreč napoveduje nove poizkuse in tudi preizkušnje vodikove bombe Tudi tunizijski predsednik Burgiba je izjavil, da je eksplozija v Sahari napadalnega značaja. Ta napadalnost izhaja iz trditve Francije, da Sahara pripada njej, kakor tudi iz preziranja in podcenjevanja a-friških narodov. Burgibu je poudaril, da je treba najti sredstva, da bi onemogočili nove poizkuse v Afriki. Dodal je, da iskreno sodelovanje s Francijo ni več mogoče, dokler bo vladal v Franciji duh kolonializma, ki pod-tiga k vojskovanju v Alžiriji in ki hoče za vsako ceno obdržati oporišče v tunizijski luki Bizerti.
Znano je, da si Francija prizadeva, da bi se vključila v tako imenovani atomski klub, v upanju, da bi ji uspelo uveljaviti svoje mnogokrat povsem negativne poglede na mednarodne dogodke. De Gaulle še vedno sanja o »politiki veličine*. Toda ZDA ne kažejo nobene volje, da bi za sedaj sprejele Francijo v ta klub, in tako tudi Anglija ne. Saj bi morale ZDA izdati Franciji številne atomske tajnosti, ker je Francija glede tega šele v prvem razvoju. Ker Francija vztraja, da bo nadaljevala svoje poizkuse, postaja toliko bolj nujen sporazum med tremi atomskimi silami za prepoved vseh jedrskih eksplozij. S tem v zvezi je treba omeniti, da je sovjetska delegacija v preteklem tednu sporočila nov predlog, ki je odgovor na zadnji ameriški predlog. Ta predlog sedaj v ZDA proučujejo. Prava vsebina sovjetskih predlogov ni bila objavljena. Zvedelo pa se je, da predlaga SZ, naj bi se začasno sporazumeli, da prekinejo vse jedrske poizkuse za dve leti ali tri in naj v tem času skušajo spo-polniti sistem ugotavljanja eksplozij, zlasti podzemeljskih, o katerih trdijo ZDA, da jih ni mogoče vedno odkriti.
Vse kaže, da ZDA ne kažejo prave pripravljenosti na kompromis. Tako ameriško stališče obsoja tudi znani ameriški komentator Lipp-man, ki poudarja, da ZDA niso dojele ogromnega pomena koncesij Sovjetske zveze, ki je privolila v široko razpreden sistem mednarodne inšpekcije. Lippman pravi, da je ta sovjetska koncesija zgodovinskega pomena. Predsednik Eisenhovoer je na svoji zadnji tiskovni konferenci vendarle priznal, da pomenu jo sovjetski predlogi korak naprej. O francoski atomski bombi pa je izjavil, da je
vendar brez izgredov
«povsem naravno, da je Francija izdelala svojo atomsko bombo v sedanjem mednarodnem položaju». Kdo je kriv za tak mednarodni položaj? Na vsak način je krivda v obeh blokih. Zato je nujno potrebno popuščanje na obeh straneh.
Abasov poziv Francozom v Alžiriji
Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas se	je prejšnji
teden po tunizijskem radiu prvikrat obrnil izključno na evropsko prebivalstvo v Alžiriji ter mu obrazložil smotre alžirske osvobodilne borbe. Ferhat Abas je poudaril, da noben vsiljen statut ne bi mogel privesti do obnovitve miru v Alžiriji in ji zagotoviti prihodnost. «Alži-rija je skupna zemlja vseh njenih prebivalcev, ne glede na njihovo poreklo, pleme ali vero. Osvobodilno gibanje ne odreka pravice	evropskim
priseljencem, da	so Alžirci
in enakopravni	državljani
skupne domovine. Alžirska vojna ni vojna Arabcev proti Evropejcem; vojna alžirskega naroda ni naperjena proti francoskemu narodu. Ta vojng je bila Alžircem vsiljena. Samo lojalno izvajanje pravice do samoodločbe lahko vojno konča in ustvari pogoje za mir in za neodvisno alžirsko državo, ki jo bodo vsi prebivalci skupno gradili, in v kateri bo prostora in dela za v«e.»
Dalje je Ferhat Abas izjavil, da je prišel čas, ko morajo evropski priseljenci v Alžiriji temeljito razmisliti o celotnem vprašanju Alžirije. Upor kolonistov 24. januarja je sicer zatrt, toda obnovljen je kolonialni red in francoska vlada s tem ni rešila alžirskega vprašanja. »Na vrata naše skupne domovine je potrkal čas resnice, » je dodal Ferhat Abas. eKajti klicati francoske čete, da bi zagotovile vašo prihodnost, na drugi strani pa obsoditi večino alžirskega prebivalstva na trpinčenje, ovekovečiti rasno diskriminacijo in kolonialno nadvlado, pomeni obsoditi našo deželo na vojno brez konca.» Na koncu je Ferhat Abas poudaril, da je neodvisnost Alžirije neizogibna, kot je bila neizogibna neodvisnost Tunizije in Maroka, kot je neizogibna neodvisnost vseh kolonialnih narodov.
Izredno pomirljiva in u-merjena izjava Ferhata Aba-sa ponovno kaže dobro voljo in realizem alžirske vlade. Alžirska vlada je vedno kazala dobro voljo in je mnogo popustila, toda njene pobude niso nikoli dobile konstruktivnega odgovora s francoske strani. Na zadnji Abasov konstruktiven in plemenit govor ni še uradnih komentarjev. V neuradnih razgovorih pa v francoskih krogih trdijo, kakor vedno do sedaj, da «s tem govorom ni bil storjen noben korak v smeri miru«.
V političnih krogih desne opozicije trdijo, da je Ferhat Abas ponudil evropskemu prebivalstvu v Alžiriji »integracijo v okviru neodvisne alžirske države». Dodajajo pa da ponujene roke ne bodo sprejeli in da bo treba torej še čakati na prenehanje sovražnosti. Nekateri komentatorji izražajo celo željo, naj bi de Gaulle espoznal, da z alžirskim osvobodilnim gibanjem niso mogoča nobena pogajanja». Dodajajo še, da se
uveljavljanju samoodločbe ni treba pogajati z alžirskim osvobodilnim gibanjem, temveč s sedanjimi poslanci, senatorji in občinskimi svetni-
ki, ki so bili izvoljeni v Alžiriji.
Vendar pa morajo vsi priznati, da je bil Abasov govor zelo spreten, politično zmeren, a hkrati tudi odločen. Cez nekaj dni je napovedana nova izjava alžirske vlade, in zato so nekateri komentatorji mnenja, da je za sedaj odveč izvajati kakršne koli zaključke iz Abasovega govora.
Francoski nap redni krogi pa poudarjajo, da ne bi smeli podcenjevati pomena politične pobude Ferhata Abasa. Po njihovem mnenju je njegova izjava politično dejanje, ki ga prevzema realističen duh in ki priča o temeljitem poznavanju alžirske stvarnosti. Tudi tunizijska vlada je z veseljem sprejela Abasovo izjavo. Zadevno sporočilo poudarja, da pomeni ta govor prelomnico v alžirski politiki, in da bi bilo prav, če bi našel odmev ne samo v Alžiriji, ampak predvsem tudi v Franciji.
Nehru vabi Čuenlaja v Indijo
Te dni so objavili odgovor, ki ga je Nehru poslal Cuen-laju S. februarja in tudi na-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Ljudje, ki so sodelovali pri prvem francoskem atomskem poizkusu v Sahari. Na sliki gen. Ailleret in francoski minister za atomske zadeve Guillaumat (s klobukom v roki) malo pred tem, preden je gen. Ailleret pritisnil na gumb
 ___________________________________________________       umu
Pod pritiskom javnega mnenja je guverner popustil
Če bi bili Chessman «bi ne bilo lepo
Za sedaj ima zagotovljenih 60 dni, toda kaže da bi v tem času v Kaliforniji mogli spremeniti zakon in ukiniti smrtno kazen
Ko smo v zadnjih dneh sledili vestem o tem, ali bodo ameriškega »zločinca-pisatelja* Caryla Chessmana usmrtili ali ne, so nam misli stalno uhajale k znani drami »Dvanajst porotnikov* Reginalda Roseja in Horsta Budjuhna, ki so jo pred približno mesecem dni uprizorili v Trstu člani ljubljanske Drame. Kot se je v tej drami dvom tretjega porotnika začel širiti med ostale porotnike, dokler ni na koncu vseh dvanajst porotnikov izreklo soglasnega dvoma v Krivdo obtoženca, tako se je dvom v umestnost usmrtitv« Caryla Chessmana začel od redkih posameznikov širiti med vedno širše množice, tako da je bilo malone vse svetovno javno mnenje proti temu, da bi Chessmana usmrtili v plinski celici. Temu pričajo ne le članki po vsem svetovnem tisku, ki obsojajo ameriški način postopanja s tem človekom, pač pa tudi najrazličnejši izrazi protesta proti trmi guvernerja Kalifornije Browna, ki je vse do zadnjega trenutka vztrajal na tem, da mora Chessman biti »po zakonu usmrčen*. Pet sto tisoč brzojavk, ki jih je guverner dobil, so vse govorile izključno v prid Caryla Chessmana, in niti ene ni bilo, ki bi kalifornijskemu guvernerju dala prav. Končno, komaj devet ur in 55 minut preden bi bil moral Caryl Chessman sesti na posebno stolico v plinski celici, je guverner Kalifornije Brovvn popustil.
Danes se na široko in dolgo piše, da je Brovvn popustil zaradi neprijetnih vesti iz Južne Amerike in zaradi tega, ker je tudi Vatikan izrazil mnenje, ki vsekakor ni govorilo za usmrtitev. To bo vsekakor držalo, kajti Nixonove izkušnje v Južni Ameriki niso bile najboljše. In predsednik Eisenhower, ki namerava v kratkem, prihodnji ponedeljek, na obisk več državam Južne Amerike, bi prav gotovo ne doživel rad sprejema, ki ga je bil do-
Guvemur Kalifornije Brovvn (na iltsi..) sporoča novinarjem svoj sklep o odlo-ložitvi smrtne kazni nad Chessmanom
živel Nixon pred leti. Po-jeg tega se odnosi med Juž no Ameriko in ZDA krepko ohlajajo, čemur služi tudi zgled Castrove Kube. Prav tako je res, da je mnenje Vatikana moglo vplivati na guvernerja Kalifornije katoličana Brovvna. Toda samo ta dva vpliva bi verjetno ne bila odločilna,
Devet ur in 55 minut preden bi bil moral Caryl Chessman stopiti v plinsko celico — bilo je okoli polnoči — je pred celico, v kateri je Caryl Chessman preživljal svoje zadnje ure. zazvonil telefon. Fred Dick-son, direktor zapora, ki je bil tedaj pri Chessmanu. je stopil	k	telefonu	in	tu
zvedel, da je guverner u-smrtitev odložil za 60 dni. Ko se je z vestjo vrnil k obsojencu, se mu je ta iskreno zahvalil.	Najprej	ga	je
vprašal,	ali	ne gre	morda
za šalo.	Ko	pa mu	je	di-
rektor zapora Dickson odgovoril, da zares ne gre za šalo, se je Chessman globoko oddahnil. Nato so poklicali še nekega paznika in Chessman se je ponovno vrnil v svojo 23. celico zapora v Saint Quintinu. Di-lektor zapora pravi, da so se mu noge tresle, da je bil bled in pobit, pa čeprav je zadnje ure, ki jih je prebil v «predsobi smrtne celice*. junaško prenašal.
Kako bi tudi ne bil pobit. Kateri organizem in kako duševno močan bi moral biti človek, da bi mogel prenesti to, kar je moral prenesti »zločinec - pisatelj* Caryl Chessman. Njegova zgodba se začenja 3. julija 1948, ko je bil obsojen na smrt zaradi treh ugrabitev, ki mu jih očitajo. Ne bomo se spuščali v vso pravno zadevo, ker smo jo obdelali pred časom, oktobra lani. Toda Chessman ni hotel popustiti. Sedaj je tudi obljubil, da bo razkril »tajnost morilca z rdečo baterijo*. Ni važno, ali vsaj odločilno ni, če bo pri tem odkril lastno krivdo in s tem priznal, da je bil po pravici obsojen. Toda Chess-vdal in v dvanajstih letih, kolikor jih je preživel v zaporu, že osemkrat na tem, da bo usmrčen in tokrat že drugič preživljal zadnje ure v celici — »predsobi plinske celice*. Prvič bi bil moral biti usmrčen 28. marca 1952, pa je bila izvršitev obsodbe preložena. Ze 27. junija istega leta je bil ponovno na tem, da ga usmrtijo, pa so izvršitev ponovno odložili. Dve leti pozneje 14 maja, bi bil moral spet v plinsko celico, pa so smrtno kazen dva dni pred tem ponovno odložili. 30. julija istega leta je bil že v »predsobi*, pa so dan prej izvršitev obsodbe odložili. 14. januarja 1955 se je zgodb® ponovila, prav tako 15. julija 1955 in 23. oktobra lani ter seveda pred dnevi 18. t. m. Chessman je visok krepak moški in zdi se, da bi mogel gore premikali, njegovo obnašanje v zadnjih dneh pa je že odražale po puščanje.
Da pa se je mogel Chessman tako junaško postav-
ljati po robu svoji nesreči, je treba to pripisati dejstvu, da je v zaporu veliko delal. Opravil je veliko krepkega umskega dela. katerega plod so tri knjige. Leta 1954 — v maju — je začel pisati svoje znano delo «Celica 2455, trakt smrti*, ki mu je prinesla 100 tisoč dolarjev ali 65 milijonov lir dobička. Da je to delo, ki je postalo leta 1955 in 1956 najbolj brana knjiga v Ameriki, začel pisati, ga je nagovoril direktor zapora, ki mu je svetoval, naj za odložitev smrtne kazni «pripravi nekaj, kar bo njegovo ime ločilo od sramotnih dejanj, ki mu jih obtožnica očita*. Caryl Chessman se je lotil pisanja in je pisal in prebiral s tolikšno vnemo, da je spal le po štiri ure na dan. Podobno kot to delo, so mu dala veliko dela tudi njegova druga dela, saj je «zločinec-pisatelj» v zaporu proučil na stotine jurict'.'-nih študij, prebral nad 700 romanov in napisal nad pol
milijona besed, kolikor vsebujejo njegova tri dela. Poleg tega je Chessman predložil višjim sodiščem in wa-shingtonskemu vrhovnemu sodišču 16 utemeljenih prizivov,
Chessman ima tako zagotovljenih 60 dni življenja. Vse kaže pa, da se bo teh 60 dni podaljšalo do njegove naravne smrti. Zadeva je namreč v tem: Kalifornijska država je že sedaj razcepljena v dve fronti. Del Kalifornijcev je za ohranitev smrtne kazni, del pa je proti smrtni kazni. V dneh, ko je šlo za izvršitev smrtne obsodbe proti Cary-lu Chessmanu, so pristaši ukinitve smrtne kazni krepko zavihali rokave in pred zaporom v Saint Quintinu ter po drugih ameriških mestih so bile pogoste demonstracije predvsem mladih ljudi, ki »o odločni pobor-niki ukinitve smrtne kazni
Guverner Brown je sedaj dal ustreznim organom na razpolago 60 dni, da odločajo ali se bo smrtna kazen
še naprej obdržala, ali pa se bo spremenila v dosmrtno ječo. Ze ob sami odložitvi smrtne kazni Chess-manu sta isto ugodnost »izkoristila* še dva druga obsojenca, katerih usmrtitev so odložili. Ker je ime Ca-ryl Chessman zelo popularno, ker je svetovno javno mnenje odločno proti njegovi usmrtitvi, je jasno, da bodo pristaši ukinitve smrtne kazni v Kaliforniji močno pridobili in to bi znalo privesti do tega, da se smrtna kazen dejansko ukine in se Chessmanu reši življenje.
V dvanajstih letih, ki jih je prebil v zaporu, in še posebno zaradi tega, ker je bil	že	osemkrat na tem,
da	ga	umorijo v plinski
celici, je Chessman svoj morebitni zločin pošteno plačal, zato bi bila sedanja usmrtitev — nepotreben zločin, ki	bi vrgel hudo temno luč	na ameriško justico,
ali, kot je zapisal neki bri-tanski časopis, bi v tem primeru «ne bilo lepo biti Američan*.
Sl	in
- Nedelja, 21. februarja 11)60
Radio Trst A
8.00 Jutranja giasba in koledar; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski motivi, nato Lahke melodije; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu, oddajo je pripravil Orio Giarini; 13.00 Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Perez Pra-do, kralj mamba; 15.20 Slovenske zborovske skladbe; 15.40 Harmonikar Don Frontiere in njegov oktet; 16.00 Strauss-De-sormiere: Le beau Danube, balet; 16.30 Plesna čajanka; 17.00 Ivanu Preglju v spomin — »Gospoda Matija zadnji gost*, po povesti Ivana Preglja za radio priredil Jože Peterlin— igrajo člani Radijskega odra; 18.00 Haydn: Simfonija št. 96 v D-duru, opus 77! 18.25 Ritmi In pesmi; 19.00 Nedeljski vestnik; 19.13 Pestra glasba; 20.00 Šport; nato Citanje večernega sporeda; 20.15 Napoved časa, poročila .obvestila in vremensko poročilo; 20.30 Operetna fantazija; 21.00 »Elisabeth Bar-rett-Browning», oddajo sestavil Martin Jevnikar; 21.30 Zbor Vatroslav Lisinski; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Komorni koncert — Telemann: 4. suita v E-duru za flauto, violino, harfo in čelo; Stanitz: 1. sonata v G- duru, opus 14 za flauto, violino, harfo In čelo; 22.40 Večerne melodije; 23.30 Nočni ples.
9.30 »Danes na stadionih*; 14.30 «E1 campanon*.
Poročila v slovenščini: 15.00.
Poročila v italijanščini: 7.38, 12.38, 19,11, 22.30.
8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.15 Zabavni zvoki; 10.30 Odlomki iz oper (Thomas, Bellini, Puccini, Gounod, Giordano In Verdi); 11.15 Nedeljski koncert; Smetana: «Moldava»; B.zet:	»Carmen*.
suita št. 1; Chabrier: »EspsAa*. rapsodi,a za .orkester; Hača-turjan: »Maškarada*; 12.00 Pogovor s kmetovalci; 12.10, 12.50 Glasba za vas; 13.30 »Sosedni
—   ----------------------------
kraji in ljudje*; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Spored zabavnih melodij; 19.00 «Sportna nedelja*; 19.10 Glasbeni inter-mezzo; 22.15,	22.35 Plesna
glasba
Nacionalni program
8.30 Oddaja za podeželje; 12.10 Popevke dneva; 12.25 Glasbeni album; 13.30 Pojeta Riccardo Rauchl in Nicola A-rigliano; 14.30 Operna glasba (VVagner, Mozart, Rossini, Pai-siello); 15.30 Popevke dneva; 15.45 Nogomet; 17.30 Simfonični koncert, dirigira Sergiu Ce-libidache, s sodelovanjem sopranistke Agnese Giebel in baritona	H. Preya:	Brahms:
»Nemški retjuiem* za sofiste, zbor In orkester, opus 45; 19.30 Športne novice; 20,00 Spomin na Capri; 20.55 Concertino; 21.00 VIII. zimske olimpijske Igre; 21.15 Pippo Barzizza in njegov orkester; 22.10 Iz Dantejeve	«Božanske	komedije*
(VIII.	spev); 23.00	Koncert
Mainardi-Zecchi.
II. program
13.00 «Astrorascel Z-2»; 13.40 Piacevolissimo; 14.05 David Car-rol in	njegov orkester; 16,00
«Tranz!stor» — revija; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami; 20.30 Angelini in njegov orkester; 21.45 Športna nedelja; 22.45 Fantazija motivov.
III. program
16.15 Andrč Jolivet:	«Clnq
incantationst*, za flavto; 1630 Federico Garcia Lorca:	(Ma-
riina Pineda*; 18.00 Paganinl-jevi kvarteti za godala in kitaro: »Kvartet št. 11 v G-du-ru» za violino, violo, kitaro in čelo; 20.00 Večerni koncert (Schumann, VVagner, Hinde-mith); 21,30 Gianfrancesco Ma-lipiero: »Julij Cezar*, glasbena drama v treh dejanjih in sedmih slikah (po Shakespearu).
Slovenija
735 P.halne godbe Zagrebške garnizije; 8.00 Mladinska radijska igra — Claude Avell-ne: Baba Dijen in Kocka sladkorja; 8.50 Ljubiteljem narod-
nih motivov; 9.05 Z melodijami v novi teden; 10.30 Mladinska glasbena matineja; 11.30 Nace Grom: Morje živi tudi pozimi; 13.45 Majhen koncert lahke glasbe; 15.30 Kmečka godba; 15.45 Anton Lajovic: Adagio; 16.00 Humoreska tega tedna — Dve ameriški šaljiv-ki; 16.20 Vrtimo vam plošče za zabavo:	16.30	60 minul
športa in glasbe; 17.30 Radijska igra — Andrč D, Fernez: Dvojnik; 18.30 Paul Dukas: Cr-nošolec (simfonični sherzo); 18.40 Domači ansambli v dvo-in tričetrtinskem taktu; 20.05 Izberite melodijo tedna (Zabavno glasbena oddaja z nagrado); 21.00 »Tam je moja domovina, kjer je moje srce...* Sklepna oddaja ob 150-letnici rojstva F. Chopina; 22.15 I-gramo za ples; 23.10 Popevke za lahko noč; 23.10 Petar Stojanovič: Serenada za flavto in godalni orkester.
Ital. televizija
10.15 Oddaja za kmetovalce; 15.30 Športna oddaja: 17.30 Za praznični dan; 19.30 »Barbaro-sa»; 20.10 Cineselezione; 21.00 «Z očetom in materjo*, televizijska drama (v glavnih vlogah Rlna Morelli in Paolo Stoppa); 22.10 Amerika Teo dora Roosevelta; 22.35 Športne novice.
PONEDELJEK, 22. februarja
13.30 TV šola; 17.00 Otroška oddaja; 19.05 Nekaj popevk: 20.05 Športne novice; 21.00 «Ne prijetni dolarji* — film, režira don Siegel, v glavnih vlogah Ida Lupino, Steve Koch ran in Dean Jager; 22.40 Pa norama letošnje mode.
Jug. televizija
10.30 »Srnica* — 11. del TV filma o psu Lassie; 20.20 «Sa lemske čarovnice* — celovečer' ni film po romanu Arthura Millerja.
PONEDELJEK, 22. februarja
18.30 Od očesa do elektronskega mikroskopa; 21.00 »Sme ljudje ali kaplarji* — celovečerni italijanski film; 19.00 in 21.35 filmske novice Iz zimske olimpiade v Squaw Val-leyu.
ALI VEŠ..,
— da po odločitvi obrata*’" nega ministra Andreotti.1*' spominskih medalj druge sve" tovne vojne (1940-19U) nt bodo razdelili na stroške nje govega ministrstva. Bivši c°j jevniki bodo morali vložiti na kolkovanem papirju i3 100 lir ustrr-po prošnjo n* pristojno ve. ■ okrožje, * bi dosegli u zen (*ekJe|' Ko pa bodo imeli v ro** tak dekret, bodo morali n* lastne stroške kupiti med*!" pri zasebnih trgovcih.
# * * .
— da je msgr. Angelo D* l’Acqua, ko je bil nedaono ^ avdienci pri papežu, t*1* poslednjemu zaupal, da pokojni papež Pij	.
kako leto dni pred smrtjo, in ko je bil hudo lan, videl Kristusa. Ja* XXIII. ga je pazljivo P®41 šal, ko pa je končal, n** povedal spomin ir ,v0, , otroških let:	«Nekega
sem kot otrok zlezel na
ks
ščo v naši hiši in » ***• videl letati netopirje. Ta sem stekel k svoji mate?1 ji dejal: ,Videl sem letat' gele.’*
* * *
— da v nekem jašku PfJJ mogovnika v Mostarju, w se je leta 1926 vnel P°l ' ogenj še vedno uničuje * ^ ne količine premoga. Vsi sedanji poskusi, da bi o* pogasili, so bili zaman. trajo, da je ogenj zajel o '
2 milijona ton najbolj premoga.
— da nekateri Psl smatrajo, da petje
godejno na določene P!'. ^ in hormonske motnje. * je ugoden vpliv petja na. * ^ ske, ki so neporočene t zaradi tega trpe — vsaj zatrjujejo psihologi. Za ( osebe predstavlja vežbanj^^ petju določeno	vrsto	t
ganske masaže», in pomirjevalno tudi na as
ki žive v zakonskem
Ijenju.
* * *	^
— da so v Parizu d*11^ prodajo plošče z	n	!0vili
ko naj noseča žena	te	^
da bi bil porod brez b°
* * •
— da je Marie
iz De Moina (zvezna lotva) v teh	dneh
otroka, ki ima	komaj • ^
To je do sedaj najmanj ^ vorojenček. V podatki riškega medicinskega z g nja je zabeležen mer izpred 22	leti:	pc
line Benson, ki je dan vsem normalno dekle, j, rojstvu tehtala komaj
* * *	nce*"’
— da more novi če* p ski telefonski	kabel	jjd
debel komaj 3 mm, P* hkrati glasove 36 oseb-
***	.	{rob
— da ima ečudežm Haim Lotez Martinez W ^ bone komaj šest let, P ^ pa že uživa sloves l0 * nega pesnika. Nedavn ^ Lizboni izdali zbirko
vih pesmi, ki jih je
t/tft	(v*	-	. w
ko je imel 4 ali J>	čge
pina devetih književni kritikou t> predgov0 zbirke poudarja, da * pč gi od njih bili osebn ^ šotni, ko je mali PeS rekoval plodove svoje racije
* * *	. •if'
— da so sovjetski u<? s F baje odkrili v teh dn* pl* leskopom nov planet, ^fil net, ki naj bi S8 gt r
astronomi kazakstans
strofizikalnega inštitu 1 t
haja onstran Pluton8«^ pj>* redno majhen in m" dali imena.
* • •	juji*
— da se je anS'* krčmarju Bobu Lich til u teh dneh za?e> nadeti primer.	.jhšj dnevi je prodal psička prijatelju, 0p' farma je oddaljena 0 t > km. Neko jutro Pa 5 čudenjem našel na pragu psico, ki se 1 ^ r s tem istim psičkom■ večji megli je Ps'c
na farmo, komor ie -c*' prodal kužka, in 0a prenesla 25 km do
* * *	Ki>
— da se v Skocii8” nj mi zbere vsako zin*ta(|i K soče netopirjev, da V. zimijo. Brž ko nastoP” ^ li dnevi, se zbere) op<jtp na istem mestu v $
a«'1’1
grozd, več rnetroV,.aij)i>iJj
visok, ki visi * * r.
visok, ki visi •' • tj », stropa. Po veliki P gti'n ja na tleh pod je moč sklepati, a8 pl1, uporabljajo to sVO'tjj0Č movallšče že nekaj ,
* * * 'lerfl
— da bodo za u!,j' muh uporabili
ali kobalt-60	ker , jeK
prt samcih neplodn°s lftK den dosežejo P°lnC,, f(t Ta «atomska uoj>8*’ e' muham se je že g r.asu, na Floridi *'* |g|ivJ lenh holandskih tt*j Izdelali so tudi načft ^ T čenje muhe *Tse-t>et'^ vzroča spalne boleZ , ***
— da je za kr tfb vremensko prognt”%ziy rešiti mnogo zapiete p in izvršiti skupno ■’ j), f lijard računskih oPe,eiel j ko delo bi vzelo jtj štirinajst dni, pa . v t imelo smisla, ker f, primeru ne šlo v s gnozo. Zaradi tet -f samo pi hližne p:'0’’ mena za nuslednj*
JfMclt Cufotib
. .fe n* dolgo tega, kar sem ! *asl'nik jetičnih pljuč in uminijastega,	netopljivega
anuja. Kanu je bil skrit grmu strupenega bršljana, luca pa sem nos;i s seboj.
Ita 8 Skupaj Pa narazen se dobro ujemala: prav c me	nista	brigala. Bil
Sem otožen.
bl*a	Pom'ad. pes-
nr.v	kppali	P° nieJ. se
Preživljali z njo, kričali na
ni! v®!10 0 niei> gradili z hiše, blebetali mene me-:* ,	*■ butali z glavami,
na vater’k ie lila ponarejeni' *	.*n	verieli. da v	te-
re-	čeprav niso. Tošem	* -ie Pomlad, jaz pa
- ,	umiral,	Vdihnil	sem
i ,..ln ga spet izkašljal, ko p ,I2u začivkal rumen ptič.
sniki niso umirali. Nadvse ort!!	0 so se imeli, ko so
oj J.a'' k bogu in odhajali cih	v časopisnih stolp-
ca' ™esto je umiralo; komaj hj§.sc',m°gli sproti graditi dim	.mnik'	s0 bruhali	črn
K»;i	151 se ie	Prav tako	kot
men-°Vnt'zaljal P0 t,eh- Ru-
tau ptlo le nehal čivkati, mlad °dyratna ie bila poku ^ tistem bebastem par-fl(i»oi° tega sem bil mlad
grob' K.na poti v bližnj'; v,( '.	sem to povedal ne-
{evi,rim ljudem, kot čistilcu ]avJev ^acku in socialni de-son	g0spe. E11's P- Pater-
Jih' ,Sern 2ačuden odkril, da 10 ,o0 ne gane preveč. Bi-
lo bilo mleko sladko
to
i® otožno."
Ali je
„o kf!.°. ie bilo nadvse važ-alj' n 1 ,3e bil viski uležan a° T^rt bRo izredno važ-lostniu to’ da živim v ža-
®*iboljšem0l'a^-nah’ je bUa V «Je i primeru nesreča.
čistile! t!k°’ fant>* 1e rekel Pr®biv«u Ck' <<Niste stalni države • mesta> občine ali spa vm je rakokodakala go-s P. Paterson.
Pubiit8 roien državljan re-
CS Samaf»m! PraVi Si" St"'
*Vi *
h°dni Sif’ eb’ ab' eee’ pre" je 1 °°- aaa, vagabund«, točna ,a a. «Točno. Zares Voljno es.eda>>> je samozado-n'hiair> Za arela. «Zelo me za-
človejk.Tede, ki s0 točne'
in Ptih;.besede, ki so točne
ljublienoarekl°ad SrCa"’ ]e **
*«m !iVa beseda je potepuh«,
“ Povedal.
8a s^m sor°dnik, na katere-Ponioa ■SC mogel obrniti za življa b't moj oče. Pre-
naiem Si?n ? tem' da daie v v* last pja' ki so njegova Poh4» igra na borzi in lajskeg, 8 d°bodke od petro-
58kio naVrelca' ki ga ima Star ai 8 srednjem Zahodu.
detttdesetV?k ie’ že nad se-
V* južnot^v 11111 ie’ toda pra' Uha n a^iornijski starec;
'tntno p noiPa bele lase,
8° tport goret° Polt in pisa-
^gel v P0 arajco. Srajco je ,2|hed zab°j za smeti eden s» BanJeg0vih najemnikov. f «Warg8rd®roba starega je iz * htbiki 50 i’b njegovi na-Kaa ZavrBli.
^ehar, J10'' sem mu omenil vZ*k Ob ^ n’ nikdar resno i°, tocne K em P°Javu ^ ta-
ede tak°j za“
seho l2redno resno sa-
i gr°2e iti Kar P°skočil Je račun„ Se skril za zave-eSa trEa V Za elektriko, sla-, °2olja '.mednarodnih kriz,
i&V	* Ki Vii i _ i i	.
j	f *. naa5V', Sr*pe palpita-
:	Valili. Boi!a,!!ez fairf' če:
* UAJa v- UWtUoar>in Kriz,
.8k’ davk' b' labko postal cije aavkov Srjl„_ tčelg
1 Bo ••te '0li j ,kP0v r!ck!er ni škilil izza v lev, kri»n°V’ davkov, mo-hori \,>n Plastičnih src
Sa' alj iz svojega
bob J ko sem drezal blfe' doki36 k°Pič'l predme
r.	«uave.
6	Padaln0na dedižčino!»	sem
’	*Ne jj	2akričal.
V 0dgov0r	Umrl!» je	zavpil
>!	?„!8d!» »'m b*°m- a® to po-
1 d	»iA4 to ni 8lostn° povedal,
pd	*tč. ni pomagalo prav
k	pregrade	je	so-
( ho grpbo	«Pii	molaso!
V	hOH ^O! Sn Žit0! Kuha'
V	*honi*°2mosa. h!"83 absolut'
J	di !1{he reakni-	'j° har*
S	C b8ravo ]e akciie! p°i’
V le
*Cb!U!. OčiMi se!
milijonarja, ki je na Havajih, ali pa na Rivieri, ali pa, kolikor vem, lovi na Škotskem race.
Pred tremi sezonami je pogorel, prav takrat, ko sem si služil kruh v enem izmed obrežnih hotelov. Gledal sem ga, kako gori. Drevesa so zakrivala hišo, uto za čolne, poslopje za služinčad in jih nisem videl goreti, toda pogorela so kljub temu. Videl sem dim, ki se je dvigal v nebo, in smreke, pokrite s plamenom kot svečke na torti.
Se isto poletje sem bil našel na zapuščenem bregu kanu. Na kljunu je imel napisano ime neke milijonarke. Velik in drag kanu je bil. Zavlekel sem ga v grm strupenega bršljana. Po vseh starih pomorskih zakonih je bil moj.
Ko sem se peljal na goro z nekim dobrim kmetom, sem premišljeval o tem, kako bom osvojil otok. Ce bi bili na njem domačini, sem sklenil, da jih bom civiliziral, pokristjanil (kar ne pomeni, da bi napravil iz njih kristjane), pokulturil, zaznamoval in oplodil. Ljubil bi jih kot lahko samo gospodar ljubi svoje sužnje. Na križ iz hlodov bi pribil medeninasto ploščo, ki bi razglašala moje odkritje in mojo lastniško pravico do otoka in vsega, kar je na njem in pod njim. Otok bi preimenoval v New Fresno po svojem rojstnem kraju (»Glavno mesto rozin na svetu«!), moja palača pa bi se imenovala Francine Imogene po stari, še nezarjaveli ljubezni.
Vse se je srečno izteklo. Moj otok je bil lep in zares samo moj. Velike smreke so bile preživele požar in so o-plodile pepel. Na obrežju sem nabral naplavljenega lesa, iz ruševin pa potegnil nekaj požganih plošč zarjavelega železa. Svojo preprosto hišo sem si hitro zgradil. Ko je bila končana, sem spoznal, da je zgrajena v sodobnem sitilu železniških zabojev, pod hudim vplivom ploščate arhitekture, čeprav bi jo natančen katalog verjetno označil kot neohoover-villizem, po znanih predmestjih med depresijo za predsednika Hooverja.
Iz obrambnih razlogov sem jo postavil na kraju, kjer me ni bilo lahko najti. Kljub previdnosti so me od časa do časa vendarle odkrili izletniki, toda če so vprašali, s kom imajo čast govoriti, sem jim odgovoril da s T. S. Elijotom, ali pa z znanim iskalcem urana Velikim Jo-ckom MacGregorjem. V obeh primerih so me potem pustili pri miru. Enkrat me je neka južnokalifornijska dama srednjih let, ki je bila videti petnajst, drzno prosila za avtogram, toda bil sem z njo izredno grob. (Medtem ko sem zijal v njena prsa iz penastega gumija, sem ji razložil, da živim sam v divjini, ker se hočem o-zdraviti manije grizenja.)
Večinoma pa sem poleževa! v senci in v zatišju, ter poslušal, kako mi žvižga v pljučih. Zelo dolgo časa sem se trudil, da bi se naučil žvižgati na pljuča mrtvaško koračnico iz «Eroice», toda vse, kar se mi je posrečilo, je bila pesem «Ko bo jeseni vse delo končano«, lepa stara balada o nekem kavboju, ki odlaša z odhodom domov, vse dokler ga pobezlja-ne krave ne pohodijo do smrti.
Vsak večer sem v kanuju odveslal k enemu izmed hotelov in prosil za hrano. Ku-
akcije! Poj-g°l in izpostav-
iš , je ,	se!«
1 >gov H t0da denar /	di* in -J ^0l«l sem ga
V	>0ft,-VzeU v«»U kot edini de-
'J	Up 'j*1'!	’ ,nato pa sem
V ?'lsk° Nf. trmasto in
‘t««\bii° čl1’ Naibo'j važ-
°*iti AŽiv' tar!s S!m hotel p-i htprei „. *lv> je bilo
1W "»Htfi	, av> je bilo
^šr!Puk im! niega proč. be-	p j.:. tu in tam
f\	Tiga. ki	vte!ia' toda no-
V	*>o	s ° noč kn	'mel	denar.
! nja>. d« -16 2askrblje-*S 8	uHci	prodaja jabol-
J	itt	h,ukrade’l	mu	iz list-
V	Vh1 DUstU n	a^ dvajsetaka
J Ul tatvin P**ano pri-
j	U	^»'notVrr‘,	plen	j, pPla.
* C	V rk * js1H 1 tope> PlaSč
: i1	Kti iedel	1 ln Hanino. Ko
t'	S i8oti' za	lm. °dkor>kal
'V	ii>n i*z**o z^ k!tero je ve-
" t*	toUo 8nujem Tk|?m ln mo'
A »'	Vedel	rat nisem
y	Pa 8„e srem tj®
Stat,	krit,	n8.,nag°nsko i-
*	kotldek 2a svojo
harji so bili vedno radodarni. Prihranili so mi na pol pogrizene zrezke, mokre palačinke, potemnele hrenovke, plesniv kruh in druge prebavljive odpadke. Skušal sem jih poplačati z žvižganjem na pljuča, pa jih niso nič radi poslušali in sem zato odpovedal nadaljnje predstave.
Toda prav malo me je brigalo, kaj mi hranijo, dokler me je to ohranjalo pri življenju. Sklenil sem bil, da lom ostal živ samo zato, da bi premagal pljuča. Uporniški NE! Premagal sem jih lahko samo tako, da sem ostal živ dlje kot one, da sem se norčeval iz njih, jih smešil in blefiral kot pri pokru. Zato sem jih silil, da so žvižgale. Zato nisem zdivjal in začel delati stvari, ki jih hoče ponavadi delati vsak, ki ve, da bo kmalu umrl. Jaz pa sem se delal kot da mi je prav malo mar zanje, za izletnike, kanu, ves lepi o-tok ali za kar koli drugega.
Cez nekaj časa, že po nekaj tednih, se mi je dihanje izboljšalo. Premišljeval sem o tem ali naj napišem knjigo (Premagal sem belo ku-
na ljubezen) ali pa ustanovim versko sekto (Sekta sončnega boga za bolne in samotne). Ko pa sem postajal vedno bolj zdrav in debel, se mi je zdelo vedno manj vredno truda. Na področju literature je bilo še najboljše od vsega, kar sem ustvaril, pesmica: Bradavičast bra-davičar je grizel bradavičaste prsne bradavice — naprej nisem prišel, vendar pa je to poezija od srca.
Življenje, ta stan nagaji-vec, se mi je spet širilo po žilah. Zalotil sem se, da spet mislim na Francino Imogeno, na njeno razsodnost, sposobnost in razumevanje, in ko je hladni vetrič prinesel s seboj čivkanje rumenega ptička, ki je letel proti jugu, sem spoznal, da je prišel čas za vrnitev m®d ljudi.
Tisti večer sem zažgal svojo hišo, da me ne bi zeblo, zjutraj pa sem na bregu onstran vode spravil v strupeni bršljan «E1 Abandona-da». Počutil sem se čudovito. Postal sem pametnejši. I-mel sem načrte.
Sklenil sem, da si bom kupil buldoga, in sicer psico, nove igralne karte, in da
go!), ulično popevko (Ljube- Ibom blodil po bolni in osam-zen, oh, ljubezen, oh, pljuč- |ljeni zemlji.
■
KOT NAPET, ZANIMIV FILM
linjio!) o akciji v Postojnski jami
(France Šušteršič,
V objemu podzemlja!
Prizor iz drame «Balada o poročniku in Marjutki«, ki jo je napisal dr. Bratko Kreft. V tržaški uprizoritvi nastopata Mira Sardočeva in Stane Starešinič
V noči od 22. na 23. aprila 1944, je izbrana skupina pai^ tizanskih borcev, pripadnikov obveščevalne čete, minerskega in kurirskega voda pri štabu 31. divizije NOV in POS, izvršila nadvse pomembno akcijo v Postojnski jami. Partizanski diverzanti so se skozi Crno jamo od zadaj priplazili do samega vhoda v Postojnsko jamo, kjer so imeli Nemci spravljene v sodih velike količine goriva. Spretnim partizanskim borcem je uspelo zažgati te zaloge, za sovražnika tako dragocenega bencina, povzročiti eksplozijo in zadati na ta način sovražniku hud udarec. Ta drzna partizanska akcija, ki je povsem uspela, je imela med borci in vsem prebivalstvom zasužnjene Primorske izreden odmev, med Nemci pa je povzročila strah pred partizansko iznajdljivostjo in pogumom.
      .....................................
OB GLASU TIŠINE, NOVI PESNIŠKI ZBIRKI ANTONA VODNIKA
Vodnik je svetel in čist pesnik in vendar tako zelo pesnik čutov
Vhod v njegov strogo zgrajeni svet ni lahek,- pesnik pa je tudi zahteven in terja od bralca zbranost in osredotočenost, pa tudi izobrazbo in kulturo
Ni lahka	naloga, zajeti
v časopisnem članku, ko je človek omejen v prostoru,in času, podobo pesnika, kakršen je Anton Vodnik, ki je s svojimi šestimi pesniškimi zbirkami cementiral svojo življenjsko in pesniško pot. Tri zbirke (Žalostne roke, 1922;	Vigilije, 1923;
Skozi vrtove, 1941) je objavil pred vojno, tri pa (Srebrni rog, 1948; Zlati krogi, 1952	in najnovejšo
Glas tišine, 1959) po vojni.
Začnimo z ugotovitvijo, ki je, upam, danes nesporna: Anton Vodnik je resničen in samosvoj poet, ki ga je nezmotljiv pesniški instinkt vodil od postaje do postaje, od stopnje do stopnje, od pesniške zbirke do pesniške zbirke skozi življenje. Poslovstveni zgodovini je izšel iz ekspresionizma; toda zdavnej že se je izmotal iz njega in z največjo doslednostjo gradil in ustvarjal podobo svojega lastnega sveta. To podobo je postopoma širil od znotraj navzen, sprejemal nove vtise in impulze in jih prilagojeval svoji viziji. Tako je šel tudi skozi narodno osvobodilno borbo — za kroniko: bil je tudi v fašističnih zaporih — in ustvaril iz te dobe nekaj pretresljivih pesniških podob v zbirkah Srebrni rog in Zlati krogi), ne da bi se kakor koli izneveril svojemu prvobitnemu pesniškemu občutju. Nove snovi in nova doživetja je prisvojil svojemu pesniškemu svetu in izrazu in jih brez sleherne nasilnosti vključil vanju.
Slovstvena zgodovina uvršča Antona Vodnika med pesnike katoliške smeri. Sam ni v svoji skromnosti in krotkosti nikoli protestiral zoper tako uvrstitev. Mislim pa, da je tako kategoriziranje in uvrščanje vse preozko za pesnika, kakršen je Anton Vodnik. Res je, da je pesnik izšel kakor toliko drugih slovenskih pesnikov in pisateljev iz katoliškega življenjskega kroga in da je ta izvor ostal zlasti na začetku živ in občuten tudi v njegovem pesniškem ustvarjanju. Toda Anton Vodnik je segel zlasti v novejših zbirkah daleč preko njega v druge in nove svetove, ne da bi pri tem postal svoji osnovni pesniški koncepciji nezvest.
E.A. Poe je v nekem svojem eseju dejal, da je poglavitna vsebina vsake pesnitve lepota in prvenstvena naloga vsakega resničnega pesnika — podajanje lepote. Za malokaterega pesnika velja ta Poejeva definicija v tolikšni meri kot za Antona Vodnika. Vodnik je skozi in skozi estet, vse, česar se dotakne, se mu pod pesniško roko spremeni v lepoto. Sredstva za podajanje lepote so v najvišje meri metafore, podobe in prispodobe, ki jih je Vodnikov o-pus poln. Te podobe velikokrat jemlje iz svetopisemskega in liturgičnega sveta, a prav tako tudi iz antične ali egipčanske mitologije. Zelo pogosto se pesnik poslužuje podob iz narave: lepil živali in nenavadnih cvetic, dragih kamnov in dra-
gocenih kovin in se v tem pogledu približuje duhu ljudskih pesmi in pravljic. Vse te podobe in prispodobe so mu bolj sredstvo kakor pa vsebina pri podajanju lepote, ki jo gleda in doživlja.
Anton Vodnik je svetel in čist pesnik, dejal bi skoraj, da je nekako «deviški». In vendar zlepa ne poznam pri Slovencih pesnika, ki bi bil tako zelo pesnik čutov. Vodnik ne izraža neposredno svojih čustev in strasti, kot jih v veliki meri neposredno izražata Prešeren ali Gradnik. Vodnik gleda, posluša, vonja, okuša. V njegovih pesmih je zato polno barv, glasov, šumov, vonjev in okusov.
Dr. Anton Vodnik je študiral umetnostno zgodovino. V njegovih pesniških podobah srečujemo pogostoma katedrale in temple, antične stavbe s stebri, slikovite pokrajine in podobno. Njegov pesniški jezik ima moč, da te podobe oživi, da zrasejo pred pozornim bralcem in sodoživljalcem.
Vendar vhod v Vodnikov strogo zgrajeni svet ni lahek, pa naj se zdi pesnik na prvi pogled še tako preprost. Ce potegne njegova ustvarjalna moč podobo Orfeja in Evridike iz podzemlja, če seže dalje v svet starega Egipta, kjer kraljuje revolucionarni faraon Eh-naton in pesnik zaživi v njegovem idejnem svetu, tedaj terja ta poseg nehote od bralca, da ta svet pozna ali spozna. Ne bi si upal
prištevati A. Vodnika k ((hermetičnim« pesnikom. Za to je njegovo čistvovanje vse preveč preprosto in človeški toplo. Je pa Vodnik zahteven pesnik, ki terja od bralca poleg zbranosti in osredotočenosti tudi znatno mero izobrazbe in kulture.
Prostor mi ne dopušča, da bi skušal pred bralca razgrniti bogastvo njegove nove pesniške zbirke. Ustavil se bom pri enem samem motivu, ki je v tej zbirki zavzel vidno, morda celo prevladujoče mesto; mislim na motiv smrti.
Kaj je Vodniku smrt, kako jo občuti, kako jo vidi?
V pesmi Deklica in smrt pravi:
Prozorna smrt, bolj rahla od koprene, z ledeno haljo iznenada
kakor z mesečino me tesnd odene------------
Neznan mi glas šepeče: že dlan se ti leskeče, ko stopaš skozi včzo s sinjimi oboki kot pod mavrice žareče.
V Mrtvem pesniku, ki je posvečen Srečku Kosovelu;
Ne spim —
kako bi mogel spati?
Z zaprtimi očmi svetleje, ah, bedim.
Prisluhni! Mrtve drami ognjenih slavčkov glas v biserni tej jami, v biserni tej jami,----------
O pridi, pridi k meni,
zlekni se na prt zeleni, z menoj prisluhni, glej— zvezde padajo s kristalnih vej srebrno,
tiho kakor sneg.
In v Glasu iz groba:
Ne boj se temine! Pridi, razgrni kakor v svetišču zavese tišine —
Ali v Tolažnici:
O smrt — tvoj glas kot grlica me vabi v vigredno začarani smaragdni gaj ...
O — ti edina mi na glavo položila venec boš nesmrtnosti!
Kakor žena, lepa, mila, v rokah mi boš pustila vijolice iz svojih kit, žarečo svojo haljo — svetlejšo kakor svit pomladnih sap ...
V pesmi Kristalni brod imenuje pesnik smrt ((krotko jagnje«, v Svatovski pesmi (V) pa ((popotnico milo« itd.
Vodniku je tudi smrt nekaj svetlega, vedrega, kos lepe prirode. Zdaj se mu pokaže kot koprena ali mesečina, zdaj kot krotko jagnje, zdaj kot tolažnica ali mila popotnica. Kakšen kontrast med njim in silovitim, strašnim Gradnikom, ki mu govori črv;
»Tudi ti boš moj mrlič. Vse ponosne misli, sanje ti
izpraznim iz lobanje in spremenim te v nič.« Ali ko mu govori v De Profundis dekle iz groba:
»Moje krilo, mojo rožo, moje noge, moje roke... bodo grizli črvi.« A tudi Prešeren, če kliče »prijazno smrt«, naj se predolgo ne mudi, jo kliče zato, ker mu je »življenje ječa«. Gradniku pomeni smrt biološki in kemični razkroj v praprvi-ne, ki bodo spet nudile tvar za sestavo novega življenja. Prešernu je smrt odrešeni-ca od trpljenja, iz ječe, ki mu je življenje. Vodniku pa, ki intenzivno, globoko in nevsiljivo veruje, pomeni smrt samo prehod skozi temno vežo v neko novo in prav tako svetlo, če ne še svetlejše življenje.
Zapisal sem besedo »nevsiljivo«. Vodnik nikjer in nikogar ne prepričuje. On slika in upodablja tisto, kar vidi in občuti s svojimi pesniškimi očmi in pesniškimi čuti. Tudi njegova beseda je rahla in ((presvetljena«, kakor so mu rahle in presvetljene podobe, ki mu služijo za gradbene kamne njegove poezije. Vodnik upodablja lepoto na sto in tisoč načinov. Njegov pesniški razvoj je šel ravno pot brez vidnih prelomov ali prehodov. V zadnji pesniški zbirki, v Glasu tišine, je dosegel vrhunec svojega dosedanjega razvoja in nam dal nekaj pesmi, ki spadajo med najlepše bisere naše bogate in visoko razvite lirične poezije.
VLADIMIR BARTOL
O tej akciji smo brali več ali manj točnih, krajših sestavkov, ki so jih objavili nekdanji borci večinoma v reviji «Borec«. Toda to so bili večinoma le kratki zapisi, ki so zajeli le osrednji del dogajanj, pa še te nepopolno. O tej akciji je bil napravljen tudi film, ki je tehnično sicer lepo uspel, ni pa mogel prikazati pravega duha okolja. In tej akciji je posvečena tudi knjižica, ki jo je pod naslovom «V objemu podzemlja« napisal France Šušteršič. Avtor spisa se je svoje naloge lotil temeljito. Vestno je zbral in proučil arhivsko gradivo ter osebno razpravljal z vsemi udeleženci te akcije v Postojnski jami ter takratnimi postojnskimi aktivisti. In ker je France Šušteršič izredno dober pripovednik, je nastalo delo, ki je dokumentarno kar najbolj popolno, obenem pa predstavlja zaradi svojega reportažnega značaja in zanimive pripovedi ter dognane oblike tudi zanimivo in res privlačno branje.
V štirinajstih poglavjih, ki se pred bralcem zvrste kot napet, zanimiv film, je avtor prikazal celotno diverzantsko akcijo, od prvih načrtov v štabu 31. divizije do zadnjega dejanja akcije, ko se je Rudi Bašelj, ki se je v jami po akciji izgubil in po dveh dneh pritaval srečno na prosto, zdravil za posledicami akcije, v partizanski bolnici. Sušteršičevo pripovedovanje je zanimivo, živahno, poleg samih opisov prepleteno z dialogi, obenem pa vseskozi stvarno, dokumentirano in zato veren od-rez resničnih dogajanj. To dokumentarnost dopolnjujejo avtorjeve opombe na koncu pripovedi in nekatere slike. Tako smo na približno sto straneh malega formata dobili zaokrožen spis, ki vsestransko, osyetljuje eno če ne največjih pomembnejših partizanskih" diverzantskih akcij na Primorskem.
Šušteršičev vpis zasruži vso pozornost, ne samo zaradi dokumentarne vrednosti, temveč tudi zaradi zanimive vsebine. Vsak udeleženec osvobodilnega boja na Primor* skem in vsak primorski človek bo našel v njej obilo zadoščenja za trpljenje, pre-stano med vojno, pa tudi vere ob svetlem liku pogumnih junakov iz Postojnske jame. S to knjižico v zbirki «Dokazi» pa je založba Borec prav gotovo več kot dosegla svoj namen.
Sl. Ru.
A.
P. Picasso,
Vin jetrn
IMimilllllllllllllMIIIIIIHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllimillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllimilllllll
iiiiiiiiiniiimiiHmiiitniiiitimtNinrai
Domovina Martina Krpana so pravzaprav litijski hribi
stično v svoji pridno blago, razno
Jože Zupančič je imel te dni 60 let. Bil je učitelj in vse življenje ga je odlikovala posebna delavnost in organizacijska sposobnost. Zelo obširno je njegovo publici-
  delo. Tudi sedaj
rojstni Litiji zbira narodno ljudske pesmi in zgodovinsko gradivo. Želeč mu še mnogo plodnih let objavljamo sledeči njegov prispevek.
Preteklo je sto let, odkar jp Fran Levstik podaril slovenskemu ljudstvu eno najboljših povesti o Martinu Krpanu. Menda ni našega človeka, ki ne bi poznal zgodbe o šolarju in tihotapcu Martinu Krpanu. Fran Levstik (1831-1887) jo je napisal za vzor našim pisateljem, potem ko je objavil svoja dva znamenita spisa »Popotovanje od Litije do Čateža« in »Napake slovenskega pisanja«, S tema svojima spisoma je razjezil starejše pisatelje, zlasti urednika Novic dr. Janeza Blei-weisa. yodja Staroilovencev
je zabrusil mlademu pisatelju; »Kaj nas boš le učil in očital, da starini ne znamo pisati za ljudstvo. Pojdi in stori sam tako, kakor nas učiš: Napiši zgledno zgodbo po lastnih navodilih v Popotovanju!«.
Fran Levstik je rokavico sprejel, sedel za mizo in je napisal zgodbo o Martinu Krpanu, ki jo štejemo še danes za najbolj sočno slovensko storijo, ki jo radi prebirajo stari in mladi bralci.
V tistem času, ko je pripravljal mladi pisatelj Levstik svoje kritične pripombe, je živel in bil zaposlen na gradu grofa Paceta v litijskih hribih. Takrat, pred sto leti, je bil Turn lepo urejen fevdalni grad. Danes je v ruševinah, kar je posledica bojev v osvobodilni vojni. V gradu Turnu so i-meli Nemci skladišče rauni-cije, pa so jo zažgali partizanski minerji. Ob tem spopadu je grad utrpel močne poškodbe in ga zato po o-svoboditvi niso več popravljali. Zdaj ga je zob časa popolnoma oglodal, opeko in drugo gradivo pa so odne-
sli domačini za lastno uporabo. Pred končnim razpadom sem obiskal Pacetovo graščino tudi jaz, da bi si še enkrat vtisnil v spomin grad in sobane, kjer je pred sto leti poučeval grajske o-troke naš veliki pisatelj. Tedaj sem vzel za spomin tudi pečnico iz pisateljeve sobe, kjer se je ob zimskih večerih grel in pisal pesmi na domačinko, kmečko dekle Tono Zidarjevo, in si beležil zapiske o Martinu Krpanu.
Fran Levstik je prestavil dejanje za svojega junaka Martina Krpana na Notranjsko in bližino Trsta. Pač zato, ker je tam, na Vrhu pri Sveti Trojici nad Pivko, vodila že od nekdaj tovor-niška pot. kupčevalcev s soljo in drugo robo, ki so j° dobivali iz prekomorskih dežel ali ob morju in je zaradi slabih cest niso mogli sprva prevažati na vozovih, temveč so vso to robo prenašali na hrbtih malih tovornih konj. Tak način tovornega prometa na tovornih konjih je. poznal že tudi zgodovinar Valvasor in ga je opisal v svoji
znameniti knjigi qSlava vojvodine Kranjske«, ki je izšla pred četrt tisočletja, leta 1689.
Fran Levstik je napisal Martina Krpana dvakrat. V prvotnem zasnutku ga je postavil v okvir revolucionarne dobe okrog leta 1848, ko se je delovni človek uprl in je prišlo do puntarskih dogodkov na Dunaju, v Ljubljani, na Igu pri Ljubljani in mnogih drugih naših krajih.
V drugi inačici pa je pisatelj Levstik Martina Krpana povsem predelal in ga je v tej obliki tudi objavil pred dobrimi sto leti, leta 1858, v takratni reviji Slovenski Glasnik. Ta mesečnik je izdajal koroški rojak Anton Janežič v Celovcu. Poleg Frana Levstika so sodelovali v Janežičevi reviji še drugi vodilni slovenski pisatelji: Josip Jurčič, Fran Erjavec, Josip Stritar, Simon Gregorčič in drugi. Zal je bil obstoj Janežičeve revije kratkotrajen, moža je pobrala morilka takratne slovenske inteligence — jetika . ..
Temeljna vsebina Martina
Krpana je boj preprostega slovenskega človeka, ki je nevajen modernega orožja in vojskovanja, pa se kljub temu spopade s plemenitim izkušenim borilcem in vitezom, vajenim orožja. Kljub neenakim pogojem zmaga preprost silak — Martin Krpan. Da bi Levstik še bolj približal zgodbo slovenskemu človeku," je postavil dejanje svoje zgodbe v kraje in hribe na jugu Ljubljane in govori v svoji zgodbi o Mokrcu, hribu, ki ga dobro vidiš z ljubljanskega gradu. Levstik nas vodi ob Krpanu tudi po cesti, ki vodi z Dunaja, tedanjega glavnega mesta velikega cesarstva, proti Trstu in morju skozi kraje med Postojno in Vipavo, skozi Razdrto.
Levstik je ob opisovanju krajev sila živahen in vplete v zgodbo tudi spominek na Krpanovo rajnko ženo Mretačko Z njo je nekoč ponesel grozdje prav do Trsta. Zenička Marjeta pa mu je v mestu ob Jadranu zbolela in jo je orjak nesel iz Trsta domov v notranjsko vas Vrh pri Sveti Trojici kar v košu.
Večina dejanja pa se godi na cesarskem Dunaju, kjer se Krpan spoprime s silakom Brdavsom in ga tudi pošteno premaga, spravi na hrbet in pobije ter tako reši vso državo velike nesreče. Tu je Levstik mimogrede dodal politično ost cesarstvu pod nos in ga spomnil na velike žrtve, ki jih je dajalo slovensko ljudstvo za dunajske vlastodržce in nasilnike, ne da bi imelo pri tem kaj dobička in haska.
Čeprav je Fran 'Levstik postavil zgodbo o Martinu Krpanu na notranjska tla in jo je približal Trstu in glavni cesti od Dunaja do Trsta, pa	je dobil	osnovo	za
zgodbo v litijskih' hribih.
Grof Pace, po rodu iz Italije, je dobil graščino Turn pri Litiji z nakupom okrog leta 1840, nekaj let preden sta bila odpravljena tlaka in desetina. Grof Pace je živel z družino več let na turn-ski graščini in	ko	mu	je
dorasla	mladina	za	šolo,	si
je naje) inštruktorja. Za domačega	učitelja	se	mu	je
ponudil Fran Levstik. Prav tisti čas, v jeseni leta 1855
je Levstik prišel — odpuščen iz bogoslovja v Olo-moucu na Češkem — peš preko Dunaja v domači kraj Retje pri Velikih Laščah. Bil je brez službe in zaslužka, zato je sprejel službo domačega učitelja na Turnu, 20 km od Litije, z odprtimi rokami.
Ko je prišel dolenjski rojak Fran Levstik v vinorodne litijske kraje okrog današnje Gabrovke, je spoznal povsem nov svet. Takoj se je vživel v pokrajino sredi razsežnih gozdov in premnogih vinskih goric.
Domači učitelj Lavstik je poučeval graščakove otroke Viljema, Rudolfa, Antona in njihovo sestro Marijo Pacetovo, razen tega pa tudi A-manda Schweiger - Lerchen-felda, ki je bil Pacetov nečak. Ta je postal pozneje celo nemški literat. Fran Levstik pa je vzgojno vplival tudi na Pacetove otroke. Njegov učenec Anton je pozneje, pod vplivom svojega mladega učitelja Levstika, prevedel celo nekatere Prešernove pesmi v nemščino. Mladi grof Anton Pace je izdal te svoje prevode celo
v posebni knjižici še kot dijak višje gimnazije v Ljubljani. Ta drobna knjižica prevodov Antona Paceta je danes pravcata bibliofilska redkost in tudi zanimivost, pa obenem dokaz, kako je vplival pisatelj Levstik na mladega nadarjenega tujerodnega fevdalca, da se je ogrel za pesnika Prešerna.
Grof prevajalec Anton Pace je bil pozneje visok avstrijski uradnik in celo deželni predsednik avstrijske kronovine Bukovine. Ko je urednik Levec zbirai gradivo za Levstikovo Zbrano delo mu je podal Anton Pace krasno pohvalno izjavo o vzgojnih in učnih prizadevanjih pisatelja Levstika, ko je bil domači učitelj na turn-ski graščini.
Nedavno tega me je zanesla pot po sledi Levstikovega Martina Krpana. Snov in motiv je našel pisatelj Levstik med Savo, Miren-ščico, Temenico in dolenjsko Krko. V tem kotu je živel Levstik in se družil s kmeti in tako zvedel med očan-
JOŽE ZUPANČIČ
Matija Gubec in Jura j Draškovič
Boj za «staro pravdo«
Kakšno vlogo je imel zagrebški škof, kardinal in hrvaški ban Nečloveško trpinčenje. Matije Gubca - Zakaj so se kmetje upirali
Na dan 15. februarja 1573. je imelo na Markovem trgu v Zagrebu hrvaško, nemško in madžarsko plemstvo posebno zabavo. Priredil jim jo je Juraj Draškovič — zagrebški škof in kardinal ter ban hrvaški.
Matija Gubca, o katerem so vedeli, da je bil eden voditeljev »puntarskih* kmetov, so tam na najbolj krut in	neusmiljen način	mučili. Na glavo	so	mu
posadili	razbeljeno železno	krono, v	roke pa	so	mu
potisnili	železno palico —	žezlo —	tudi razbeljeno.
Tam	okoli zbrani plemenitniki	in vitezi	so	na
ves glas dajali duška svojemu veselju ob pogledu na trpinčenega kmeta Matijo Gubca. Zasmehovali so ga in se mu rogali:
*Naš kralj Matija naj živi!
Brez krone kralja nočemo — mi kronati te hočemo!
Na tronu svetlem že sediš, a zdaj še krono to dobiš.
Tako je napisal Anton Aškerc v pesmi »Kronanje v Zagrebu*.
Težko bi mogli najti primer take krutosti in brezsrčnosti v zgodovini.
škof in kardinal Juraj Draškovič je nekaj dni pred tem poslal takole sporočilo cesarju na Dunaj:
«Alapi je napadel kmete in jih premagal ter jih še vedno preganja. Tako ni nikogar več, ki bi si upal odprto .upreti vojski njegovega veličanstva. Enega izmed njih, imenovanega Gubec Beg, ki so ga nedavno proglasili za kralja, bomo kronali, drugim za zgled, z razbeljeno žarečo krono, ako pristane na to vase veličanstvo*.
Videti je, da je »veličanstvo pristalo*.
Kakšne grozne muke je moral prestajati! Ko so mu potem potisnili v roko še žareče «žezlo», so ga' gnali po zagrebških ulicah in ga ves čas ščipali z razbeljenimi kleščami. Nazadnje pa so ga razčetverili.
Kakšne posebne zahteve so vendar ti uporni kmetje terjali od gospode? Kaj jih je dovedlo do tega?
Ta kmečki punt, ki je trajal dva tedna, ni izbruhnil kar nenadoma. Mnogo krivic in zatiranja so morali kmetje prestati od samopašnih in nikoli sitih graščakov, ki so pritiskali na podložne kmete in zahtevali od njih več in več. Uvajali so nove dajatve, nove služnosti, več tlake. Od vsega so oni imeli potem denar. DENAR. DENAR.
Kaj pa tistd, kar je bilo zapisano v urbarjih?
Seveda je bilo zapisano. Toda, kdo bi se za to menil! Naj le poskusi kdo o tem kaj ziniti...!
In res so vrgli v ječo marsikoga, ki je zinil tisto o urbarjih, in nikoli več ga ni nihče videl. Od lakote in mraza je v mukah umrl.
Potem so bili še turški napadi, ki so najbolj prizadeli prav kmete. Trpeli so, ko so prihrumeli in pobrali ter uničili vse, kar so mogli doseči, a marsikateri kmet je v boju z njimi tudi padel. A še bolj so občutili davek, ki so ga uvedli, da so mogli organizirati obrambo.
Posebno samcpašno in surovo je nastopal ogrski velikas Franjo Tahi. Strahovito je bilo njegovo nasilje nad podložniki.
Pobiral je izredne in nezakonite dajatve. Kmetom je jemal živino, žito, vino. Zahteval je neštevilne tlake. In še mnogo drugega. A kar je bilo najhujše, je bilo njegovo zlorabljanje kmečkih žena in hčera. Pred uporom so prizadeti kmetje pokazali neki komisiji 14 oskrunjenih deklet. Ob tlaki je izbiral najlepše, jih da! odvesti na grad, kjer jih je prisilil, da so se mu vdale.
Zato so se kmetje uprli. Proti krivicam, proti nasilju, proti samovolji. Zahtevali so, da graščaki terjalo od njih samo tisto, kar je zapisano v starih urbarjih. Zahtevali so «staro pravdo*. Kaj je v tem tako hudega? Kaj je to morda proti postavi?
Nekateri, sicer redki, med fevdalci, so priznavali, da so neki plemiči morda res šli v svojih zahtevah čez mero. Tudi ban, škof in kardinal Juraj Draškovič je šele potem, ko je bil ves upor tako kruto zatrt, to potrdil.
Le vkup, uboga gmajna
AV/ n a po v kmečkih puntarjev v 16. stoletju Napisal M. Klopčič
Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Heja, hejo!
Za staro pravdo zdaj bo drajna, heja, hejo!
Zimzelen za klobuk,
punt naj reši nas tlačanskih muk!
Le vkup, v poslednji boj, tlačani! Heja, hejo!
Sedaj se kmečka gmajna brani, heja, hejo!
Puško, meč, kopje v dlan!
Za svobodo bije se tlačan.
Iz grajskin kevdrov teče vino, heja, hejo!
Zažgali grofu smo graščino, heja, hejo!
Grad gori, grof beži, vino teče naj, če teče kri!
Ta upor je združil okrog 15.000 slovenskih in hrvaških kmetov in je bil velik podvig. Okoli 4.000 kmetov je v teh bojih padlo.
Za razčetverjeno truplo mučenika Matija Gubca se ne ve, kje počiva, nasilnik Franjo Tahi je položen v grobnici župne cerkve v Dolnji Stubici, medtem ko leži truplo škofa in kardinala Draškoviča v grobnici v zagrebški stolnici, kjer počivajo tudi vsi njemu enaki cerkveni knezi	ZV1ŠIN
iiiiaiiiMiiiiiHiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiHitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiii
Plavolaske ali temnolaske?
Nobena tajnost ni, da moškim ugajajo plavolaske, da pa se raje ženijo s temnolaskami. To velja seveda samo na splošno in številne izjeme bodo to staro trditev samo še potrdile. Pravijo namreč, da so plavolaske bolj »ženske* in da zaradi tega bolj privlačujejo pozornost moških nase ter da so črnolaske sicer po zunanjosti dostikrat vabljivej.še, da pa je tista njihova privlačnost bolj umerjena in zaradi tene tako vpadljiva. So pa zato v svojih čustvih stalnejše od plavolask in jih moški raje poročijo.
O tem «problemu» se ba-Vj. tudi neka znana holly-vvoodska revija, ki je na osnovi zgoraj navedene trditve o privlačnosti plavolask in zvestobi črnolask zbrala podatke o vseh najbolj poznanih filmskih plavolaskah, ki so sicer v filmu zelo hitro uspele, a je njihova slava pravtako naglo tudi padla, ali pa so bile zelo nesrečne v svojem privatnem življenju.
Omenjena revija zatrjuje, da so fijmski producenti še danes mnenja, da predstavlja plavolaska simbol površnosti (v čustvih namreč) ter da je rojena samo za zabavo in brezskrbno življenje. Nasprotno pa naj bi bila temnolaska bolj umerjena, bolj zvesta m zaradi tega simbol dobre zakonske žene. Kot primer navaja omenjena revija dve filmski igralki — temnolaso Gino Lollobrigido in plavolaso Brigitte Bardot. Prvi so namenjene v glavnem vloge poštenih m zvestih žensk, ki se za svojo ljubezen celo žrtvujejo; druga igra samo vloge nezvestih, nestalnih in dostikrat tudi pokvarjenih deklet.
Mi se seveda ne opredeljujemo za to teorijo, ki je lahko v današnjem modernem svetu, ko se prav vsaka temnolaska z lahkoto spremeni v plavolasko, precej nestalna in nič kaj zanesljiva. Poglejmo si raje življenje najbolj poznanih filmskih plavolask, ki jih omenjena revija navaja in njih usodo na filmskem platnu in v privatnem življenju.
Ena najlepših filmskih plavolask je bila brez dvoma Jean Hariow, katere popularnost je bila zelo velika v začetku dobe zvočnega filma. Redko katera filmska igralka bi se lahko pohvalila s tako naglo in sijajno filmsko kariero, kot jo je dosegla lepa Jean. Toda kot je bil vzpon nagel, tako nagel, oziroma še bolj hiter je bil konec te kariere. Bilo ji je komaj 26 let, ko je zaradi vnetja slepiča nenadoma umrla in njeno življenje je ostalo za številne oboževalce in občudovalce le kot prekrasen, a kratek film, v katerem je Jean igrala glavno vlogo.
Prav tako slavna in nesrečna je bila tudi druga filmska lepotica — kraljica nemega filma Jean Ea-gels. Za njo so se filmski producenti nadejali, da bo postala najslavnejša filmska zvezda ter da bo ostala kot Greta Garbo nesmrtna. Zgodilo se je ravno narobe. Jean je začela piti, ker je bila prepričana, da lahko samo v pijanosti pokaže na platnu vsa svoja čustva in izpove to, kar je v treznosti ni uspelo povedati. Končala je svoje življenje v bolnišnici za alkoholike.
O njenem življenju so v Hollywoodu snemali tudi film, v katerem je igrala giavno vlogo znana filmska plavolaska Kirn Novak. Tudi za to lepotico pravijo, da ni preveč srečna. Je mlada, lepa in slavna in vendar se ni našla človeka, ki bi jo resnično ljubil. Vse njene dosedanje ljubezni so bile nesrečne in tako je Kirn še danes ena izmed redkih neporo-
čenih filmskih zvezd in to v tistem Hollywoodu, kjer ima vsaka količkaj upoštevanja vredna igralka za seboj najmanj dva, tri, ali pa tudi več zakonskih zvez.
Carole Lombard je bila tudi pred leti ena najbolj znanih in naj lepših ameriških filmskih zvezd, ki so jo producenti drago plar čevali, samo da so si zagotovili njeno udeležbo pri filmih, ki si imeli vedno velik uspeh. Bila je razen tega še dobra igralka in ko se je poročila s Clarkom Gablom je postala tuid najsrečnejša žena. Vsi so vedeli, da se imata s Clarkom zelo rada ter da sta prepričana, da njune sreče ne bo nikoli konec. Toda prišla je nesreča — Carole se je smrtno ponesrečila v neki letalski nesreči. Clark se je tedaj še dvakrat poročil, a tisti ki ga poznajo pravijo, da še danes ni pozabil lepe Carole, ki jo je od vseh svojih žena najbolj ljubil.
Tudi Ginger Rogers spada med tiste filmske lepotice, ki jim lepote in sreče v poklicu ni manjkalo. Toda tudi Ginger ni bila nikoli srečna v privatnem življenju, štirikrat se je poročila, a vedno so jo njeni možje zapustili. Danes živi sama ter razmišlja, kako žalostna je bila pravzaprav njena usoda. Medtem pa se je njen zadnji mož — mlad francoski lepotec, že poročil z neko mlado filmsko temnolasko.
Marylin Monroe je še danes ena najbolj znanih filmskih plavolask. Njena pot do slave ni bila hitra in lahka, toda danes je ena izmed najbolje plačanih filmskih igralk in razen tega je še srečna žena znanega književnika Arthu-ra Millerja. Toda tudi ta sreča ni brez senc. Marylin si namreč zelo želi postati mati, toda vse njene nosečnosti so se do sedaj končale žalostno. Marylin sicer še vedno upa, a zdravniki pravijo, da so izgledi zelo slabi.
Michel Morgan je ena izmed najbolj cenjenih francoskih filmskih igralk. Prvič je bila poročena z ameriških igralcem Billom Marshalom in v tem zakonu se ji je rodil sin, ki ji ga je sedaj njegov oče — po tolikih letih ločitve, vzel in odpeljal v Ameriko. Poročila se je v drugič z igralcem Henry Vidalom, ki je pred dobrim mesecem umrl — star komaj 40 let — za srčno kapjo. Danes je lepa Michel sama in zapuščena.
Hitro kariero je napravila tudi francoska igralka Martine Carol. Toda tudi ona v svojih prvih dveh zakonih ni imela sreče ter je morala zaradi pogostih živčnih kriz celo večkrat v bolnišnico. Sedaj se je v tretje poročila z lepim zdravnikom, ki ga je spoznala na Hawajih. Pravijo pa, da tudi ta zakon ne bo srečen.
Ne smemo pozabiti še Lane Turner, ki je med vsemi filmskimi igralkami doživela že največ škandalov Zadnji teh jo je privedel celo pred sodišče, kjer so sodili njeni komaj 14-let-ni hčerki, ki je z nožem umorila zadnjega materinega ljubimca lepega gangsterja Stompanato. Tedaj je bila Lana povsem skrušena in je izjavila, da sta njeno življenje in kariera zaključena. No, do danes se je že precej potolažila in že se govori o njeni novi poroki z nekim holly woodskim mogotcem.
Ali lahko zaključimo pc vsem tem, da so temnolaske v svojem privatnem življenju bolj srečne? Ne ne bi mogli tega reči. Tudi med temnolasimi film skimi zvezdami naletimo na srečne in nesrečne. Bar va njihovih las ni odlo čilna in še posebno ne danes, ko se nikoli ne ve kakšna je pristna barva las tolikih znanih lepotic.
ANMA MACMANI
Napeta zgodba jugoslovanskih znanstvenikov
llelifoo lipcrnje
Nov jugoslovansko-francoski film
Vse kaže, da bodo letos snemali film o jugoslovanskih znanstvenikih, ki so jih oktobra leta 1958 okužila jedrska izžarevanja reaktorja v Vinči. Njihova zgodba je namreč tako sodobna, napeta, pretresljiva, polna humanosti in človeške solidarnosti, da filmski svet ne more mimo nje. Znani francoski filmski producent Charles Gordin je v dnevnem tisku z velikim zanimanjem bral poročila, zgodba pa ga je tako prevzela, da je naročil scenaristu P. Andreottiju, naj čimprej napiše scenarij. Andreotti, ki je med drugim sodeloval tudi pri scenariju filma »Črni Orfej*, je napisal scenarij — resnično zgodbo jugoslovanskih znanstvenikov — tako kot se je zgodila. Zato se je z njimi tudi dolgo razgo-varjal o vseh podrobnostih.
Zgodba — moderna pravljica atomske dobe — je dobro znana in smo o njej podrobno poročali. Pri poizkusih za miroljubno uporabo atomske energije je jedrsko žarče-nje napadlo znanstvenike. Obsojeni so bili na hudo trpljenje, umiranje in gotovo smrt. Le zdravljenje v pariški bolnišnici «Curie», edini na svetu za take zadeve, je predstavljalo drobtinico upanja
Zaradi tega so jih nemudoma odpeljali z letalom v Pariz. Njihovo stanje je bilo obupno, čeprav se po zunanjosti ni zdelo nič hudega. Z dneva v dan bi hirali in u-mrli.
Specialisti so se odločili za tvegani poskus, toda potrebovali so človeški mozeg oseb iste krvne skupine za vsakega bolnika. Njihov poziv je naletel na neverjeten odmev po vsej Franciji. Kirurški poseg je uspel in petim znanstvenikom so rešili življenje. Dogodek je presunil vso svetovno javnost, ker je prikazal nevarnost jedrskih izžarevanj, obenem pa dokazal solidarnost narodov.
Francoski prostovoljci, ki so dali svoj mozeg jugoslovanskim znanstvenikom, so bili lani povabljeni s svojimi družinami v Jugoslavijo, kjer so jih sprejeli kot brate. Obiskali so razne kraje, predvsem pa seveda svoje pobratime — znanstvenike.
Snov je kot nalašč za film.
Zdaj se francoski' producent pogaja z beograjskim filmskim podjetjem UFUS za snemanje filma v francosko - jugoslovan-ski koprodukciji. Verjetno bodo začeli snemati film »Veliko upanje* ob koncu aprila ali prve dni ma-
iiitiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiHiiiiiHniiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiti
Diktator Peron se je«oskrbel
»
Toliko pogrevana «tajnost 200 milijonov dolarjev«, ki jih je Peronu uspelo odnesti iz Argentine, bo verjetno v kratkem razčiščena Tako piše «Daily Express» v svoji rubriki «Intelligence Report«. Po pisanju tega časopisa imajo Peron in nekaj njegovih sodelavcev namen v kratkem priti v Švico, kjer naj bi bil omenjeni general deponiral v neki banki pod tajno šifro. V Ženevi naj bi že bil skupno z nekaterimi peronističnimi finančnimi strokovnjaki tudi Silvio Tricerri, ki ga smatrajo za upravnika milijonov bivšega diktatorja. Časopis meni z druge strani, da je Peron investiral že kakih 5 milijard v tovarne ((Mercedes« v Nemčiji in druge večje vso-, te v bombažne industrije v j Italiji in Egiptu,
Poseben dopisnik «Daily Expressa» je v Španiji interv-juval Perona, ki mu je rekel, da ima v Argentini še deset milijonov svojih pristašev. Na neko vprašanje je Peron odgovoril dobesedno: »Nimam namena pisati spominov, kajti še vedno sem aktivno vprežen v delo. Ne čutim se sam, kajti v Argentini imam še deset milijonov vnetih prijateljev. Ne smete pozabiti, da je 70 odstotkov volivcev glasovalo zame«
V komentarju k temu intervjuju piše «Daily Express»: «V Argentini mnogi menijo, da bo na prihodnjih volitvah 27. marca večina od 12 milijonov volilnih upravičencev izročila bel volilni listek in vsak od teh volilnih listkov bo glas za odsotnega Perona.«
ja. Snemali ga bodo v Jugoslaviji in v Franciji. Prav gotovo bodo v glavnih vlogah nastopili svetovno znani filmski igralci. Pravijo, da bo glavno vlogo imel Jean Gabin, glavno žensko vlogo pa so ponudili Anni Magnani. Nastopala bo tudi skupina priznanih jugoslovanskih filmskih igralcev. Film bo režiral francoski režiser Georges Lampin, ki bo te dni spet prišel v Beograd.
GRAFOLOG
VEDRO NEBO: — Ne tekoči, ampak tisti problemi, katere si ustvarjate sami, so negativni vpliv na Vašo Jjg osebnost. Ne izgubljajte se v pravkar omenjenem, ker g
jludt
in j si g
osebo, s katero Vam bo mogoče brez skrbi razprav- g ljati o intimnostih.
bi se moglo zgoditi, da čez čas ne najdete poti in rešitve iz umetno ustvarjenega labirinta. Poiščite
P. MALCI: — Postanite realnejši in umirjenejši. ocenjujte dogodke glede na njihove vsestranske možne poznejše posledice. Naglica Vas ne bo pripeljala
S
‘7*’ £/***•«
%
%
do zaželenih uspehov — nasprotno! Z njo bi si zmanj- | šali ugled pri predpostavljenih, ker bi Vaše delo n« g bilo na potrebni kvalitetni višini.
. NE VERJAMEM V RESNIČNO SREČO: — Dovolj g ste pogumni in odločni, da ne more biti nobene bojar- f ni glede na uspehe. Pazite le, da v svojem entuzia- J
</
stičnem poletu ne zaidete v pretiravanja. Ekstrem1 g bi bili Vaša poguba. Zeljo po uveljavljanju prilagodit® f trenutni situaciji. Ljubite neodvisnost in v tej smen g uporabljajte vso svojo ustvarjalno silo.
MELODIJA: — Imejte občutja napram osebi dru- jjj gega spola "vedno v svojih rokah. Ste precej stalnega g
značaja in prav tej vrlini se imate zahvaliti, da v I
delo za napredek svoje družine vnašate sebe z vS° f požrtvovalnostjo in vzdržljivostjo. Zaradi svojega _ P®" | zitivnega gledanja na življenje in uporabe logičn1*1 j zaključkov rešujete tekoče probleme uspešno.
f
MURKA: — Bodite manj površni in kmalu si b®- g ste na jasnem, kaj pravzaprav zasledujete v življenj® f
I
in kako doseči svoj cilj ob najmanjšem odporu. ^8S | živčni sistem ne deluje povsem zadovoljivo. Na st°I' g
^ jenih napakah se učite; ne prestopite jih lahkotno.
ILONKA: — Pri svojem poklicnem delu boste :m® 1 g lepe prilike proučevati pisavo najmlajših. Ne dvominl1 j da Vam bo sistematično delo prineslo razveseljive ie jjj
I
3L r*T pfa-C* #	r*\.Zt\
J
zultate. Osebno precej čitate, v zvezi s tem UP018*5!^ j vsebino za svoj nadaljnji razvoj — jezikoslovje! j pustite, da bi problemi prinesli v zavest melanholij g
^ Imate visoke zamisli, ki niso brez podlage. Bodite kr g Jjf tičnejši. Za sedaj lahko opustite svoj oprezni naC1 * korakanja v svet.
MARJETICA V ZELENEM POLJU; — Ste PrfCfj |
koleričnega temperamenta, zaradi česar pripeljete jjj be v precej nerodno situacijo. Javlja se fizična nape!® jj ob istočasni telesni izčrpanosti. Postati morate urS f novešeni, kar boste dosegli z lastnim in preudarni g odločanjem v težjih primerih.
K. BOŽENA: — Ste ponosni, polni idej, ki jih z®8^ j uporabiti po potrebi tudi v svojo osebno korist. » - } občutljivost more prinesti močno hipohondrijo. pažnje polagate na svojo zunanjost. Ljubite družbo in veselo razpoloženje. Q sebi imate do« mišljenje in se Vas težko prepriča za spremembe jjj tej ali oni smeri.
MORJE LJUBEZNI: — Otresite se manjvrednost?1* g občutkov in ne bojte se v preveliki meri razočarani !£ osebo drugega spola. Ste precej nestalni, zato Pa ^
® nezadovoljni s samo seboj. Vaše mišljenje — en8jji-$ tudi ukrepanje — je često brez prave povezave. .
J tro Vas je mogoče razveseliti, enako pa tudi sPra § v slabo voljo.
^»1 C-	-»tv«	—ZN—	»trN	rc—	-v
f*
VELJAVEN OD 22. DO 28. FEBRUARJA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Sentimentalno življenje se ne bo še razvijalo tako, kot si želite. Potrebovali boste pomoč prijateljev, da boste lahko uredili svoje zadeve. Malenkostne ovire v poklicnem delu.
Bik (od 21. 4. do 20.	5.) Slučajno
srečanje z osebo, ki vas zanima in s katero boste imeli zanimive razgovore. Novosti v poslovnem delu. Ogibajte se diskusij z delovnimi tovariši, da ne bi prišlo do hudih sporov.
Dvojčka (od 21. 5. do 22. 6 ) V
ljubezenskih zadevah vse v re-. du. Dobili boste pisma in zanimive vesti. V poklicnem delu nekaj dni lepi uspehi, ne smete pa zaupati vsem obljubam. Pazite na svoje zdravje.
Rak (od 23. S. do 22.	7.) Prijetna
presenečenja v srčnih zadevah. Dosegli boste lepe uspehe, čeprav ne takoj. Zadoščenje in možnost napredovanja v poklicnem delu. Bodite bolj previdni in ne zaupajte drugim svojih tajnosti.
Lev (od 23. 7. do
22. 8.) Pridobili si boste simpatijo neke osebe in utrdili prijateljske vezi z osebo, ki ste jo pred kratkim spoznali. Lepe priložnosti v poklicnem delu, a jih ne smete zamuditi. Uresničili boste neki svoj načrt.
Devica (od 23. 8.
do 22. 9.) Ne razburjajte se preveč. če se boste morda nekoliko sprli z drago o-sebo. Lepa priložnost za izlet. Imeli boste polne roke dela in o-sebmh opravkov. Možnost izboljšanja gmotnih razmer.
Tehtnica (od 23.
9. do 23. 10.) Lepa priložnost za zabavo in razvedrilo. Verjetno boste srečali neko drago osebo. Bodite previdni pri izdatkih, sicer boste naleteli na finančne težave. Važna sporočila glede poslovnega dela.
Škorpijon (od 24
10. do 22. 11.) V ljubezenskih zadevah vam zvezde niso bile še nikoli tako naklonjene. Vsaka vaša pobuda bo rodila uspeh. Napredovanje tudi v poklicnem delu, čeprav vam bo nekdo nasprotoval.
A
1
Strelec (od %)
11. do 20.
Prve dr' um
boste nekolik® , skrbljeni, nat® jjo se bo vse . ije uredilo. V P a-nem dehi zadoščenje ,y. speh, ki si ga niste Pfl0.<t kovali. Ugodna prlI2frese' za osebne interese, nečenje	.	?!•
Kozorog %v
12. do 20. 1' radi svoje igranosti i?_že0j» lega razp°* .dobl-si boste P^atr li nove »lfll£ V
je. Ugodno presenečenj r
poklicnem delu bos16 premagali hude ovire. minjajte svojih načrt : j.
Vodnar (°? VjO' do 19. 2-> u5to; bezenske P. 51 lovščine, . 1*1® jih boste z . 0jo li. vam ne Kjjc-uspele. V P . p8 nem delu boste nalet«. jjh malenkostne ovire. K., {< boste lahko premaga
se ne boste preveč ra
jali.	J'
Ribi (od jjr do 20. L) ,oiv
predvideni lt\o dek vas bo ^ razveselil 10 e5ftj' omogočil u 9icr'' čitev nek«■ efi te zelje. Tudi v po*1, ir delu boste dosegli jv® spehe. Izboljšali boste je finančne razmere-
boste * iere. J
 V
URE	NA	DEBELO	ZLAlH^
MAGNAGHI
Ul. S. Lozzaro 8 - TRST - Tel. 35733/36308
tekoči račun 51
:OMIKRON~
J ECHNOS
:DOXA
.
Ko je »stalo sonet, sta kit in Canon prilto iz ba rake,.v kateri sta prenoči/a. in začela pripravlja-ti zajtrk. I EJ .kit. VPPEJfl Tl PRIPRAVI OGENJ. JA? t>X “ I ! ŠIUMaIjjkujE>d~r, /POJDEM PO vo/T^_	/
* HBMr	I POjCE JE ICJEA
1:1 IIPMffiW A^rr W BLIŽINI I<3/.
LAHKO JE KAKA MI0 , NA KARAVANA , < v LAHKO PA So bac-NjCAMOVI LJUDJE '
PR/e/n ko je dolgo, hodi/ naokrog, je Kit končno našel izvir v skalah nad rudnikom .Napolnil je čutari, potem
PREDALEČ SO ŠE, DA BI JIH LAHKO RAZLOČIL« TODA PREVIDNOST NI ODVEČ I j ----
Kmalu potem... [
KAJ Tl JE« ALI Sl t VIDEL MEDVEDE ?/
I f PREDALEČ SO BILI,
Ostric » toda pogasi
OGENJ	 *
I LJUDI, KI 'PRI MAJAJO K NAM NA/ i OBISK
šl SLEDI/
^usteicpH
KRIŽANKA
Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. vrsta priljubljenega športa, 7. domača žival, 10. vznesen, patetičen,
17. povest pisatelja Preglja,
18. nedorasel mož. 20. zakopana, 21. v starem veku eno najmočnejših mest v Mali A-ziji, 22. nočem priznati, 24. glavno mesto evropske države, 25. mesto v ZSSR, 26. tarem, drgnem, 27. referat, opis dogodka, 20. prebivalec velike gorate pokrajine v Aziji, 31. pristanišče v Grčiji, 32. staro-cerkvenoslovanski glas, 33. za pol tona nižji glas od a, 34. gora v Slovenskem Primorju, 35. bran, prebiran, 37. nikalnica, 38. shramba za žito ali za krmila, 39. delam s svedrom, 40. velika sladkovodna riba, 42. zahod, zahajanje, 43. iz navadnega platna, vsakdanja, 44. vrsta lova, 46. enota japonskega denarja, 47, del psevdonima znanega slovenskega skladatelja (Risto), 48. nejasna omenitev, 50. arabski žrebec, 52. šivam raztrgano obleko ali perilo, 53. starorimski državnik, znan nasprotnik Kartagine, 54. predlog, 55. domača žival, 57. vrsta meča, 56. kar se je gamo posejalo, 60. prebivalec velike celine, 62. zagozda, zatič, 63. lepo,
64. trigonometrična funkcija,
65. neopazen, 67. gradim, 68, računski znak, 70. padam, 71. sobice na ladji, 72. zmasiram, nadrgnem, 73, tatargki pogla-
var, 74. močen smodnik.
NAVPIČNO: 1. navit, 2. sta-roegiptovskd bog, 3. ptica, ki živi ob morju, 4. prijetna sprememba na prehodu iz zime v pomlad, 5. lučaj, 6. španski spolnik, 7. v obliki kroga spleten šopek cvetlic in zeie-nja, 8. nepravi oče, 9, zdravilo, 11. druga in prva črka besede pod 22. vod., 12. pijača, napitek, 13. poljedelski delavec, 14. ime zvezde, 15. vrsta svetilnega plina, 16. jasno, opazno pokazan, podan, 18. časovni prislov, 19 poveljnik ladje, 22. velika gorečnost, 23. sem primoran, 26. Massenetova opera, 28. velika evropska reka, 30. odrezek na vrednostnem papirju, 31. ki rad teče po grlu, k' ga radi pijemo, 35. sovražim, 36, skupina otokov v Tihem oceanu,
38. besedica, s katero poudarjamo kakšno izjavo, trditev,
39. izdelovalec sredstev za vezanje, 40. otok v Egejskem morju, 41. duhovnik starih Perzov, 43. nekdanji brezkompromisni bojevnik za papeža, 44. zavetje, pribežališče, 45. s pašo nakrmljen, 47. slovansko ime za dva meseca, 48. namera, smoter, 49. vrsta športa, 51. temačnost, 52. slovenski posatelj (Jenko), 53. dam kapljico kakšne tekočine, 54. opravljati svoje posle, 56. zgornji predstavniški dom, 57. umetnik, 58. država v Afriki, 59. glavno mesto Lichienstei-
na, 61. oprta, 62. listnato drevo, 66. stoletje, 67. kratic* za afriškoazijsko državo, 69. oblika pomožnega glagola, 71. dva enaka predloga.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. pretipka-vanje, 11. Florus, 17. roj, 18. sramota, 19. brisano, 20. ud, 21. stopala, 22. kriminal, 23. hlipati, 24. plazovi, 25. kronati, 26. Promina, 27. PT, 28. prividi,	29.	prerija,	30.	kri,
31. repati, 32. pridana, 33. klic,	34.	Osaka,	35,	srepeti,
36. proti, 37. sivi, 38. pleveli, 39. Priboj, 40. Ela, 41. broditi,	42.	križaki,	43.	ko, 44.
kravata,	45.	primesi,	46.	pra-
vila, 47. Krajova, 49. ubraniti,	51.	prateži,	52.	bo, 53.
rosnica,	54.	brinete,	55.	noj,
56. arijka, 57. pretiravanje.
NAVPIČNO: 1. Prus, 2. rod, 3. ej, 4. istinita, 5. propadi, 6. kopati, 7. Amati, 8. voli, 9. ata, 10. ta, 11. Frizi ja, 12. limona, 13. osiva, 14. rani, 15. Una,	16	solsticiji, 19.	brami-
ni, 21. Slovaki, 22. klorati, 23. hripava,	24.	predeli,	25.	kresilo,	26.	pripeta,	27.	pritoki,
8. prosektura, 29. previta, 30. klobasa,	32.	predali,	33.	kri-
ževi, 35. slovita, 36. Primožev, 38. pravica, 39. prijeta, 41. Branik, 42. krater, 44. Kranj, 45. prani, 46. prsi, 47. krit, 48. koje,	50.	bor, 51.	pre, 52.
boj. 54.	br,,	55. NN.
Prijetno združeno s koristnim v knjižni zbirki Kmečke knjige
^ zbirki je pet knjig: poleg koledarja ter dela E. Kardelja je izšel Ponatis Cosičevega romana «Daleč jesonce» ter se dve strokovni knjigi
SV. BARBARA
Na straneh našega lista večkrat opozorili na Ti v,- Kmečka knjiga v Jboljani. Kljub temu smo lm, j , da Je njeno de-našim ljudem pre-*‘° znano. In vendar me-.	bi	se	moral vsak
j.1. kmetovalec zanimati izdaje te založbe, ki pridni tzaiaga slovenski knjiž-eam- s strokovnimi knji-iL, z vseh področij kme-
tovaicevega
udejstvovanja. Za,J3°slei je izšlo pri tej ših t •• toliko naj različne j-j.,. KnJig. da že skoraj lah-sko recem°I da ni kmetij-krt„ Panoge, s katero bi se n’n ukvarjal, pa ne bi za-J ■nasel svetovalca v knjiga- ,?a'0žke Kmečka knji-8l'.°d travništva do vino-A^dPistva, od živinoreje do razn trstva' od gnojenja do rastlin olelosti živali in
mnrafn-ia pa smo, da bi Pozni*™8 rsikatero teh knjig ki im tudi vsak učitelj, dežer8 opravka z otroki na - u- Spričo nesodobnih
učnih
Programov bi mora-
la biti skrb učiteljev samih povezati pouk kolikor mogoče z življenjem in o-kolico, v kateri otroci žive.
Razen zgolj strokovnih knjig, ki jih založba Kmečka knjiga letno izda celo vrsto, pa izide še posebej vsako leto zbirka, kakor jo izda na pr. Prešernova družba. Tudi za 1. 1960 je izšla zbirka 5 knjig. (Zaradi točnosti pa moramo dostaviti, da je letošnjo zbirko pravzaprav izdal oddelek za tisk in propagando pri Glavni zadružni zvezi Slovenije, ki je, kot kaže, prevzel založbo Kmečka knjiga, pri čemer pa se v bistvu nič ne spremeni).
Med letošnjimi petimi knjigami omenimo najprej Kmečki koledar. Uredil ga je Matevž Hace. Vsebina Koledarja je dovolj pestra: poleg literarnih prispevkov so v njem članki iz kmetijstva in gozdarstva, prispevki o delu v zadružnem gibanju, o domu in zdravju, c življenju po svetu in druge zanimivosti.
PRERENEC
!< ^rat smo ze Pisall> da
VaS’ zlaSti 0b
ba jn vreirfPnu, zelo sla-
Prosir 2ato smo že dostikrat n “i, da bi
al Pa
jo popravili. v f..n , smo zvedeli, da je je „ . deškem načrtu, ki ga svet	dolinski občinski
lir ’2 U<b vsota 6,5 milijona Vani.8 asfaltiranje in tlako-vaških poti.
bi	f"	slišati o	tem,	da
t*ržaVn'raV^ cesto, ki gre do Ta «_,* .me'e Proti Socerbu, na ,.^e. turističnega pome-
P°Pravic bil° treba nuino kakih i- žfcprav ®re le za mo na’ m cestišča. Prosi-tovalcaSeea p°krajinskega sve-svetu ’ da se v pokrajinskem ga «.Za.Vza,lle za ureditev te-
K o	anja'
korno^li0 na^	še omenimo,	da
občina	blli	telefon	ter	je
55oonn V,.ta namen predvidela lir stroškov.
dolina
Vse
hrpanst Ze’ da bodo blizu n0 tev,Va zgradili avtomatič-tero °nsko centralo, za ka-Predv;j °dčinski svet odobril T en> strošek 1.700.000 lir. dstno^a prav gotovo zelo ko-zasebnji, ’ sai bo s tem tudi do na« °mogočeno, da bo-'°kale Jali telefon v svoje u8°<lnoatJ?rCJma stanovanja. Te leinj n.,. k°do za sedaj de-Borštan ni*ni, ®oI)unčani in
DR0ELJE
, 2ved»i;
i odh	■ d4 je občin-
j.j0r sprejel dva sklepa, skle* ®Vata našo vas. Prvi iavpe D nanaša na pokritje f^cžliivit Jce’ za kar je raz-le	000	*’r- prav ta-
' skle lnski odbor sprejel °zipoma J 0 Pokritju potoka V?s in j^n^a, ki teče skozi Jiem rioi	zlasti v spod-
n Sian£U bil vse prej kot ^tok S tem, da bodo .'''“•en	t50	odpadel ne-
li, ^etnih^l' ki .ie Posebno i * in a	esecih odvračal
^ *• Po?rate- Ta skleP mora
V.etlimo naiUl- prefektura. O-..	se’ da je v no-
t*vka^^Srskem načrtu po-
•Ajlji-.	Dred„iJ___ i- o
Predvideva še 3 za novo cesto od Proti vasi.
""Itn,,
m? obdelal6’ ki ^ih P0"
Jurčkov1 -Sam a>i delo-
in d« priiatoli Josip pikovi drugi Pisatelji. V 2idariP,80vSt“n>, nekdaj p« .Po svetn>1--V bloravčah,
nad Utrih -Vinfkih
lov Posedal ,	,1° I® Lev-
ki in sevai družbi kme-«. 8;,v stare čase, ^fna dela M1 ,sn°v za lite-
° rakratnih ie
n*h pomenkiTi;
Prilo °iaki *‘u».
usedejo.
začnejo modrovati, kak’ nekdaj je bilo: kako so sol nosili, iz daljnih morskih mest, in z vinom tovorili, ko ni bilo Še cestt).
V Radgonci, kakih 25 km od Litije, sem se oglasil pri samotnem kmetu Solarju. Pri hišj se pravi še danes tako, pišejo pa se za Oblaka. Gospodar Erance ima pravljično številno družino, z ženo sta rodila kar 18 o-trok, 14 je še živih. Brž so me spoznali, saj sem bil že nekajkrat v tej hiši.
V nekdanjih časih je potekala skozi Radgonco to-vorniška pot. To je bilo pred dvema in še več stoletji. Tedaj je prvi stanovalec te mogočne hiše začel barantati s soljo in je zato dobil hišno ime «Solar». Sol je donašal s hrvaških krajev na malih konjičih. Potem jo je nekaj poskril v shrambe v bližnjem gozdu, da bi opeharil financarje in mejaše. V vrečah je raznesel sol nato po Radgonci, na Dole, v Sveti Križ in Gabrovko in tudi na turn-ski grad. Ta posel so potem nadaljevali tudi njegovi potomci in tako je prišel Fran Levstik v dotiko z dolenjskimi tovorniki in prodajalci soli. Kmet Solar z Rad-gonce mu je dal temelj za zgodbo o Martinu Krpanu. Ime Krpana pa si je sposodil Levstik pri kmetu v Temeniški dolini, na robu litijske občine. Tam izvira reka Temenica, ki se izliva v Krko. Ker je bil domači učitelj Levstik na Turnu tudi lovec je prišel v dotiko z lovci in je slišal še pri njih razne štorije, ki so mu pomagale obogateti zgodbo o Martinu Krpanu. V povest je vpletel še silaka Brdavsa. Iz teh osnov je zrasla zgodba o Martinu Krpanu, ki se je rodil v letih 1855-57, ko je bil mladi Levstik za domačega učitelja na Turnu pri Litiji.
JOŽE ZUPANČIČ
Vsakdo se bo razveselil knjige Dobriče čosiča Daleč je sonce. Knjiga je pred leti že izšla v slovenščini, pa je bila že razprodana. Založba je naredila prav, da je poskrbela za ponatis, zlasti če pomislimo, da je to delo doživelo že osem srbohrvatskih izdaj in da je bilo prevedeno že na deset jezikov.
Obsežna knjiga je delo Edvarda Kardelja Problemi socialistične politike na vasi. (Pri izdaji te knjige je sodelovala tudi Cankarjeva založba.) V njej so objavljene in razširjene osnove za referat Edvarda Kardelja na IX. plenumu SZDL v Beogradu, ki je zasedal lani maja.
Končno sta v zbirki še dve knjigi iz serije strokovnih knjig. Prva je Reja krav molznic, ki sta jo napisala ing. Erik Eiselt in ing. Jože Ferčej. Menimo, da je prav ta knjiga našim ljudem, ki se ukvarjajo z mlekarstvom, lahko zelo koristna. Brez koristi pa tudi ne more biti druga knjiga: Pridelovanje krme na njivah, katere avtorja sta ing. Janez Perovšek in ing. Jože Šilc.
Vse te knjige je mogoče nabaviti tudi v Tržaški knjigami; če jih ne bi imela v zalogi, jih bo gotovo vsakomur, ki bi jih želel, takoj priskrbela. Možno pa je tudi naročiti se na zbirko. Koledar najavlja, da bo prihodnje leto izšel v zbirki tudi četrti zvezek Zgodovine slovenskega naroda, ki znani zgodovinar in vseučiliški profesor dr. Bogo Grafeneuer. (Doslej so izšli trije zvezki, vseh pa bo osem ali celo devet.)
in je vaško izživljanje mladini postalo pretesno, prevsak-danje, neprivlačno. To se odraža na domovih in okrog njih, Ce pojde v tej smeri dalje, bodo na naših imetjih ostali le — davki. In vendar je tudi pri nas precej obdelovalne površine — toliko, da bi mogla dostojno preživljati vse vaščane; mogla bi, če bi gospodarili «po novem#, to je po sodobnih načelih in v smislu zahtev in potreb domačega trga. Brez primernega strokovnega pouka in znanja ter zglednih primerov, ki bi dokazali, koliko in kaj vse pridna in umng roka doseže, je to nemogoče. To hiranje pa je v našo in splošno škodo
V vasi imamo javno vodno pipo. Skozi vas gre med letom mnogo izletnikov, namenjenih na Sv. Lenart. Ni jim pogodu vodovod za napajališče in bi bila potrebna posebna pipa, ki bi ustrezala tudi našim potrebam. Glavna pot v vas je po nekdanjih pojmih prav dobra, po današnjih pa je potrebna preureditve.
Pred meseci so začeli graditi novo cesto, ki je speljana od pokrajinske ceste Milje-Sv. Barbara proti Farnejem, kjer miljska občina pripravlja nov prostor za smetišče. Kot je razvidno s slike, bo cesta kmalu gotova.
Naj tudi omenimo, da so delavci SELAD popravili kapelico na domačem pokopališču, ki je bila že dolgo let v nemogočem stanju.
Drugih posebnih novic ni. Nekateri vaščani so se že začeli pripravljati za letošnje
sodelovanje na miljskem karnevalu, ki bo prihodnjo nedeljo. V tej zvezi moramo še izraziti željo naših vinogradnikov, da bi občina dovolila prodajo vina v kioskih v Miljah. Baje je to že odobreno, vendar doslej kmetovalci še nič konkretnega ne vedo. Lani so na pustno nedeljo bili taki kioska v Miljah, vendar so v njih vino prodajali drugi ljudje. Letos pa bi bilo lahko tako napravljeno, da bi vinogradniki sami opravljali to delo.
ZABREZEC
V zvezi z našim dopisom, da je pralnica brez luči, moramo sedaj povedati, da ie naš župan izjavil, da bo občina poskrbela za ureditev tega vprašanja. Ne ve se še, kdaj bodo žarnico postavili, vendar pričakujejo, da bo ta žarnica ena od 21 žarnic, ki jih bo občina v tem letu postavila po raznih vaseh za razširitev javne razsvetljave.
MACK0VLJE
iiiiiiiiiiiiHiimiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMttiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniitiiiiHiiiinminiiiiiiiiit
Zgodba o Brkinu, ki je na Krasu kupoval teran
Imel je do
Občinski upravni odbor je v gospodarski načrt za leto 1960-61 vključil vsoto 7,5 milijona lir za asfaltiranje in tlakovanje notranjih vaških noti. Nedvomno je bilo to delo zelo potrebno in smo občinski upravi hvaležni, da se je spomnila tudi na nas.
TRNO VIC A
Naša vas je majhna in vedno manjši postajamo tudi mi. Kot je bilo nekoč — do prve svetovne vojne — delovno življenje podobno živahnosti v čebeljem panju, tako je danes drugače. Navezanost na zemljo, ki ie bila nekoč tako trdna, se je močno zrahljala
Lepega dne je neki možak privozil s parom konj v Dutovlje, se ustavil pred neko domačijo in vprašal gospodarja ki je pravkar prinesel na vilah kupec gnoja iz hleva:
«Ej, prijatelj, imate kaj terana naprodaj?»
Dreja je odvrgel gnoj na gnojišče, prislonil vile k zidu in odgrnil ob kamen, ki je štrlel iz zemlje, govejek, ki se mu je z listjem vred nakopitil na peto čevlja.
«Ja, nekaj ga pa res imam.# je naposled odgovoril in si obrisal roke ob hlače. »Koliko pa bi ga radi?»
«Tale sod bi rad napolnil,» je namignil možak na pet-stolitrski sod, ki ga je imel na vozu, uče ga imate toliko.«
nimam ga še več kot toliko.«
«No, potemtakem bi se kar zmenila, če je dober,« je rekel neznanec in zapeljal na boriač.
Malo nato sta stala v prostorni kleti, kjer je bilo več sodov. Tik za vrati je stal sedemstolitrski sod, v katerem je	bil teran,	ki	ga	je
Dreja nameraval prodati, zraven je bil sod belega, v kotu pa je stal sod, v katerem je tudi bil teran, a že tako pokvarjen, da ga ni mogel več prodati.
Dreja je natočil kozarec terana iz	soda za vrati	in	ga
prožil kupcu. Le-ta je vino po-duhal, si ogledal njegovo barvo in šele nato srknil. Nekaj časa je zbrano mlaskal z jezikom in nazadnje priznal:
«Ni slabo.«
«Rečem vam, da boljšega ne dobite na vsem Krasu. — Od kod pa	ste doma,	ie	smem
vprašati?«
«Sem skoraj od tam, kjer pravijo:	, Nismo ne	Čiči	ne
Brčini, smo jušto na konfini’.«
PROSEK
V nedeljo smo se s primerno prireditvijo	spomnili na-
šega velikega pesnika Franceta Prešerna.	Preprostemu,
a res lepemu	in vsebinsKo
bogatemu ter	posrečenemu
sporedu je prisostvovala množica domačinov. Za uvodno besedo dr. Budala, ki nam je v preprosti obliki predstavil lik tega genija, smo pod spretno roko pevovodje M. Per-tota slišali nekaj lepih m ganljivih pesmi, mladi tamburaši pa so s svojim spretnim izvajanjem dokazali, da se z resnimi vajami temeljito spopolnjujejo in vidno napredujejo. Iz prizorov, ki so jih igralci lepo podali, smo razbrali košček Prešernovega življenja.
Za to lepo prireditev gre zasluga naši mladini, ki je, kot smo videli, sposobna še kaj več in bo to, upamo, tudi kaj kmalu dokazala. Kar in kolikor nam bo nudila, nas bo razveselilo. Priznamo, da obstaja ovira primernega prostora v prosvetne namene, a
z dobro voljo in težnjo za napredkom, z zavestjo, da je vedno pobornica kulturno-pro-svetne dejavnosti prav mladina, zlasti šolana, ter z željo, da nadaljuje s to našo tradicijo, bo preskočila tudi to oviro.
Te dni je bil pri nas 14-dneviu večerni kmetijski tečaj z dvema predavateljema; eden je predaval o živinoreji, drugi pa o ostalih kmetijskih strokah. Tečaj je bil v italijanščini. Predavatelji in drugi vedo, da govorimo italijanski «od Proseka do Trsta#, torej tržaščino. Ta pa ni zadostna za dojemanja vseh izrazov. Uspeh je potemtakem polovičen. Je zaman prepričevanje, bolje rečeno vsiljevanje, češ da je vseeno — slovenščina ali italijanščina. Tukaj ne gre za jezik s »ponte-roša», ampak za strokovne izraze in čim temeljitejšo razlago pojavov in pravilnega postopanja, gre za moderno ali znanstveno tehniko. Ce predavatelj, pa še tako do-
ber, ne zna govoriti in se poslušalcem približati v njih domačem materinem jeziku — kar je za boljše razumevanje predpogoj — ne more biti zaželenega uspeha. To vsi vedo. Kako koristno in pravično bi bilo, če bi bilo pri kmetijskem nadzorništvu vsaj nekaj strokovnjakov, ki bi obvladali naš jezik književno in domače! Prav bi bilo, da bi se predavatelji na takih tečajih, upoštevajoč krajevne razmere, s poslušalci porazgovo-rili o zadevi potreb določene vasi. Tako bi prišlo pri nas «na krožnik# vprašanje našega brega, ki kliče po preusmeritvi kultur. Lega in zemlja nudita odlične pogoje, zlasti za vrtnarstvo. Tukaj je za veščo roko veliko kruha. A brez primernih poti in vode je vsak poizkus zaman. Za to naj bi se z vso resnostjo in odločnostjo zavzeli prizadeti gospodarji in zadevo predložili občini.
«A-a! In najbrž oštir, a ne?«
«Ja, oštir sem. Blizu Bistrice imam oštarijo. Ker mi je zmanjkalo terana, sem ga prišel kupit. No, meni je vaš kar všeč. Koliko pa vprašate za liter?«
Dreja je povedal ceno, Brkin pa se je začel zvijati kakor glista pod čevljem in se izgovarjati, da ne more pa ne more plačati tako drago. Začela sta se pogajati. Toda Brkin se je pulil za vsak cen-težim, ko da bi šlo za stotak. Ker pa je tiste čase bilo težko prodati tudi teran in ker je bil potreben denarja, je Dreja nazadnje le popustil.
Čeprav je bil na tihem hud na skopega Brkina, ga je nato povabil za mizo in ga pričel gostiti, kot se pač spodobi ob takih priložnostih. Prinesel je nekaj steklenic lanskoletnega terana, gospodinja pa je narezala pršuta in nacvrla jajc. Medtem ko je Brkin pridno zalagal in se zalival z žlahtno črnino, je Dreja na moč hvalil svoj teran in teran sploh, češ da ni boljšega vina na svetu. Nato pa je začel hvaliti Kraševce, češ da ni boljših in bolj poštenih ljudi na svetu. Brkin, ki je verjetno imel malce drugačne pojme o Kraševcih, se je nekam kislo nasmihal ,rekel pa ni ne bele ne črne.
Ves ta čas je Dreja gledal na to, da je bil Brkinov kozarec zmerom poln, Brkin pa jc skrbel za to, da je bil zmerom prazen. Ko ga je čez čas že pošteno čutil pod klobukom, je izjavil:
oDovolj ga bo!«
«Nič se ga ne branite, boter,# je sili! vanj Dreja, «saj tega vam ne bom zaračunal. To je za likof. Le dajte po njem, le!« In spet je natočil Brkinu in sebi.
Brkin je izpraznil še nekaj kozarcev, nato pa je že ves omoten od teranovih hlapov rekel:
«Ja, zdaj pa bo res treba natočiti in iti proti domu.«
eNo, prav, bomo začeli pretakati,« je zdaj soglašal Dreja in odšel z Brkinom k vozu.
«Vrzi še malo sena konjem!« je ukazal Dreja enemu izmed svojih dveh sinov, ki sta pravkar prišla s polja. Nato se. je povzpel na voz, odnin-šil čep, vtaknil nos v sod in poduhal.
«0-0, boter, tele sod pa ni dobro opran!« je vzkliknil. «Glavo stavim, da se vam bo v njem vino pokvarilo!«
«Ni mogoče!« je oporekel oštir. «Sod je popolnoma čist in zanesljivo vem, da se ne more v njem vino skaziti.«
«Veste kaj vam povem: moj nos me Se nikoli ni varal in me tudi zdaj ne vara. Imam tako dober nos za ocenjevanje vina in vinske posode, da me naš oštir Nini Ciken zmerom vzame s seboj, kadar gre kupovat vino. Ondan me je vzel s seboj v Avber. Ko sva pri nekem kmetu pokušala teran, sem ga poduhal in brž ugotovil, da za spoznanje zaudarja po neki crknini. Med-
tem ko je kmet trdil, da to ni mogoče, je njegov sin rekel: ,Tata, saj bo nemara res, kar pravi nune Dreja. Ali se spominjate, da sva spomladi za-kopala našo mačko, ki je krepela, pod eno izmed trt na vrtu?’. Vidite, boter, in jaz sem takoj ugotovil, da je tisto vino malce dišalo po neki crknini! In zato vam zdaj še enkrat rečem, da se vam bo v tem sodu vino pokvarilo.«
aCujte, nikar me ne imejte za norca, prosim vas!« se je naposled razburil Brkin. «Ce vam povem, da sem star o-štir, da vem, kako je treba ravnati s sodi in da sem sod jaz sam temeljito očedil, me pa ja ne boste še skušali prepričat i, da se bo v njem vino spridilo!«
«No, ja, če vi veste več kot jaz, pa naj bo po vašem. Rečem pa vam, da se boste kesali, ker me niste poslušali,« je rekel Dreja. Potem se je obrnil k sinovoma: «No, fanta, zdaj pa le pljunita v roke!«
uMidva pa jima bova pomagala,« je rekel Brkin.
«Ne bo treba, boter, saj sta mlada in močna ko junca: bo sta že sama opravila. Mtdvc pa ta čas še malo posediva in se še kaj pomeniva,« je dejal Dreja, skoraj šiloma pe-haje Brkina v hišo.
«Le dajte ga še kozarec, boter, le!« je silil Dreja Brkina, ko sta spet sedela za mizo. Brkin, ki se ni mogel upreti zapeljivi črnini, se je je spet lotil s prejšnjo vnemo.
Ko sta fanta napolnila sod je Brkin plačal, vzel pletenko terana, ki mu jo je Dreja podaril za po poti, se poslovil in odrinil.
tNu, kako je šlo?« ga je vprašala žena, ko je pricijazil domov.
«V*e v najlepšem redu. Pripeljal sem takšno kapljo kot že dolgo ne,« se je pobahal. Potem je natočil kozarec vina iz pletenke in ga dal ženi. «Na, le pokusi ga!«
Zena je srebnila in pohvalila:
«M-m, res je imeniten! Ah jc tudi v sodu takšen?«
«/ seveda, saj smo natočili vsega iz istega soda! Na, pa še tega pokusi!«
Zena je natočila kozarec črnine. iz soda in jo pokusila Tedaj se je skremžila in izpljunila požirek.
«Ja, križ božji, saj to je ocet, ne pa vino!« je vzkliknila.
((Kakšen ocet neki! Pa ja nisi pijana!«
uNa ,le pokusi ga, pa boš videl!«
Mož je pokusil — in res. neužitna kislica!
«0 tri sto zlodjev!« je zatulil. «Saj se je res skisalo; — Zdaj vidim, da je Kraševec res imel dober nos, ko mi je zagotavljal, da se mi bo v tem sodu vino pokvarilo1
ZAKOPANI
noTEM KO JE TEX OPRAVIL Z BANDITI, so Tl SKLENIL/. DA 61 BODO UREDILI MOVO
skrivališče v zapusce -.
NEM RUDNIKU, KI SOGA /-MEUOVALI .RUDNIK MRTVEGA MOŽA ».
SLUČAJ JE HOTEL.DA STA SE PRAV takrat NAPAJALA V RUDI,IIKU TEKOVA PRIJA-TELJA KtT in CARSON.
Prlmor^dnevnilc
— 6 —
čl. feuiu^iju
		Danes, NEDELJA, 21. februarja lrena Sonce vzide ob 7.00 in zatone od 17.38. Dolžina dneva 10.38. Luna vzide ob 2.20 in zatone ob Jutri, PONEDELJEK, 22. febr. Marjeta —
Temperatura včeraj Najvišja temperatura 9.6 stopinje ob 10. uri, najnižja 8 stopinj ob 20.30. Vlage 80 odstotkov. Včeraj do 17.30 je padlo 7,2 m mdežja.	G ©riško-beneški dnevnik	
Interpelacija poki. svetovalca In pismo sovodenjske občine
Pokrajina naj čim prej prevzame
upravo nad eesto Gorica-Sovodnje-Zagraj
Zaradi udiranja mostu pri Zagraju, se je del prometa usmeri! proti Sovodnjam • Važnost povezave levega brega Soče s furlanskimi centri in Tržičem - Turističen pomen te ceste
Na vCerajšnji seji goriške-ga pokrajinskega sveta niso prve ure posvetili razpravljanju interpelacij, čeprav jih je bilo vloženo več, marveč so pretresali le upravna vprašanja. Med ostalimi interpelacijami je bila pri preds. pokrajine dr. Culotu vložena tudi interpelacija pokrajinskega svetovalca Mi-ladlna Černeta v zvezi z zakonom št 18 z dne 28. januarja 1960, ki predvideva državno pomoč za izredna javna dela na področju severne in srednje Italije in s katerim bi lahko goriška pokrajina priskočila tudi na pomoč sovodenjski občini, kakor tudi bližnjim občinam pri ureditvi edine ceste, ki povezuje Gorico in levi breg Soče z Zagrajem in ostalimi furlanskimi centri ter Tržičem. Važnost te cestne arterije se je pokazala prav te dni zaradi udiranja mostu pri Zagraju, pri čemer je bil promet usmerjen skozi Sovodnje Upati je, da bo pokrajinski svet posvetil nekaj časa tej interpelacij prihodnjo soboto, ko se bo ponovno sestal.
Kot smo že javili je bilo pred kratkim dodeljenih iz Rima goriški pokrajinski Ut pravi 500 milijonov lir za ureditev in popravilo občinskih cest, ki bodo prišle pod direktno upravo pokrajine.
Sovodenjska občinska uprava ja zato poslala v petek goriški pokrajinski upravi pismo, v katerem se obrača na odgovorne organe, da ponovno pregledajo stanje v katerem se nahaja občinska cesta Gorica - Sovodnje . Zagraj - Fo-ljan itd. (ki spada pod upravo več občin) in jo postavijo med prve občinske ceste, ki naj bi prišle tudi pod pokrajinsko upravo in ne šele na 9 mesto, kakor je bilo sklenjeno pred /časom.
Sovodenjska občina in njeno prebivalstvo so upali, da bo - pokrajina posvetila več pažnje omenjeni cesti in to iz • več razlogov, ki jih v pismu občinska uprava tudi obrazlaga. Predvsem mora pokrajina upoštevati, da cesta Gorica - Sovodnje - Zagraj veže področje levega brega Soče z Gradiško in Furlanijo povezuje nadalje Gorico Ronkami in kraji na Tržiškem Poleg tega je ta cesta velike turistične važnosti in omogoča dostop ra bojna polja na Vrhu Sv. Mihaela. Pokrajina ne sme pozabiti, da je ta cesta tudi obmejnega, vsedržavnega pomena Ker občine, pod katere u-pravo spada cesta Gorica -Sovodnje . Zagraj itd., nimajo dovolj sredstev, da bi cesto vzdrževale, kakor treba in je bilo treba v zadnjih dneh nenadnih popravil s strani pokrajinske uprave in to potem, ko je bil skoz* glavno cesto Gorica - Gradiška -Tržič, zaradi udiranja mostu Čez Sočo pri Zagraja, del prometa usmerjen skozi Zdravščino in Sovodnje, je postalo vprašanje prevzema uprave te ceste po pokrajinski upravi toliko bolj cktuel-no in sovodenjska občina ta zadnji moment v pismu tudi navaja. Poleg tega pa obrača pažnjo pokrajinske uprave na dejstvo, da je treba eesto, ki vodi skozi Sovodnje v Gorico,
in po kateri se sedaj prav za-1 daj pa finančno ministrstvo radi zgoraj omenjenega vzro- sporoča, da 31. marca zapade ka promet povečuje z dneva roK za	omenjenih
v dan, pregledati tudi na odseku pri mostu v Rubijah. Civilni most nad Vipavo se nalahko nagiba in potrebna so popravila, ki jih občina zaradi finančnih vzrokov ne more podvzeti, promet s težkimi vozili je torej tukaj precej nevaren, obenem pa se ga ne more usmeriti proti Gabrjam, ker je cesta ozka in polna ovinkov ter v dokaj slabem stanju.
Zaradi teh dveh zadnjih momentov je torej postala sovodenjska občinska cesta toliko večje važnosti in je ena izmed najvažnejših prometnih arterij na Goriškem. Potrebno ji je dati tisto mesto in posvetiti vso pozornost, ki jo zasluži in jo čimprej vključiti v seznam pokrajinskih cest, ki ga pokrajina že pripravlja in za ostvartev katerega je že prejela tudi potreben državni prispevek, da torej na občinskih cestah, ki bi prišle pod njeno upravo, izrede najbolj potrebna dela.
Do BI. marca rok za prijave Vanoni
Ze nekaj dni dobivajo davkoplačevalci na dom obrazce «Vanoni» ki Jih morajo izpolniti o podatki o dohodkih, ki so jih prijeli v letu 1959. Se-
prijav. Tudi letos so bili u-stanovljeni pri finannčih in-tendancah in pri okrajinih u-radih za neposredne davke posebni informacijski uradi, v katerih se lahko davkoplačevalci zglasijo za vsa potrebna pojasnila glede izpolnitve prijav.
Pri omenjenih uradih lahko davkoplačevalci brezplačno dvignejo obrazce za davčno prijavo, in sicer vsi tisti, ki teh obrazcev niso dobili na dom. Poleg tega pa lahko dvignejo brezplačno tudi posebno knjižico, v kateri so vsa pojasnila za sestavo prijave.  «»-------------------
Zborovanje o trgovini z govejim mesom
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da bo florentinska
kmetijska fakulteta imela od 25. do 28. februarja tridnevno zborovanje o proizvodnji, trgovini in vrednosti govejega mesa. Za podrobnosti naj se zainteresirani obrnejo do tajništva zbornice v Ul. Crispi št. 10.
 «»---------
Trgovinske zbornice
Goriška trgovinska zbornica ponovno opozarja vse, ki so naročeni na revijo «Notiziario mensile«, da je naročnina za padla 31. decembra 1959. Kdor želi redno prejemati omenjeno revijo in ni še poravnal naročnine, naj to napravi čim-prej.
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči
odprta lekarna d’Udine, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
Iz videmske pokrajine poročajo
Sto gamsov v nevarnosti
Previsok sneg ne dopušča, da bi prišli do potrebne hrane
Potrebno
zadoščen
V torkovi številki tržaškega I piše, da je S. O. enastal po dnevnika «11 Piccolos smo z'prizadevanju nemirnih splet'
Rojstva, smrti in porok«
Iz doline visokega Tilmenta poročajo, da preti nad sto gamsov, ki so se znašli v For-niju di Sopra v nevarnosti, da bodo poginili od lakote. Visoki sneg, ki je dosegel tu nad 2 metra ne dopušča, da bi se lačne živali spravile drugam in se zato stiskajo na majhnem prostoru, kamor skušajo priti gozdni čuvaji, ki bodo nahranili lačne živali s senom. Ce pa bi čuvaji ne mogli doseči zasneženih gamsov se bo v Furlaniji organizirala posebna ekspedicija, ki bo poskrbela, da nesrečne živali ne bodo od gladu poginile.
 «»---------
stila odgovorne državne organe, da se končno poskrbi za
ureditev Bošketa ob Soči.
IZ SOVODENJ
Sestali sta se gradbena in davčna komisija
V petek opoldne se je na
13. marca bo gostovala v Gorici
folklorna skupina SKUD Tine Rožanc
iz Ljubljane
županstvu sestala k redni seji občinska gradbena komisija, ki je pregledala več prošenj, ki so bile vložene v zadnjem času. Kmalu nato pa se je sestala tudi komisija za pregled skupnih davkov v kmetijstvu (contributi unifi-cati), ki je zatem tudi pregledala spisek poljedelskih delavcev v občini.
Pred časom smo v našem listu pisali o potrebi ureditve levega brega Soče na kraju Bošket, o katerem je razpravljala že večkrat sovodenjska občinska uprava. O tej stvari je uprava obvestila in zainteresirala tudi Genio Ci-vlle, ki je pred dnevi odgovoril na njeno prošnjo, da pošlje posebno komisijo, ki bo ugotovila stanje na mestu samem in o njem obve-
Neroden padec
Včeraj ob 12.15 so uslužbenci Zelenega križa prepeljali v
civilno bolnišnico 38-letnega Pietra Segualina iz Ul. sv. Antona št. 12. Mož je v Ul. S. Chiara padel in se poškodoval po obrazu ter po levem ramenu Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč; zdraviti se bo moral teden dni.
 «»--------
zadoščenjem brali popravek o delovanju Šolskega odbora na Goriškem. V popravku ugotavljajo, da deluje omenjeni
karjev slovenskega političnega aparata» in da je to sklan titovske inspiracijes, ki da se
epredaja kar preveč evident-
odbor v duhu popravil žalnim političnim namenoma. Na-
Primer slinavke v Števerjanu
Zivinozdravnik goriške občine je sporočil, da je po treh mesecih zasledil te dni na Va-lerišču v števerjanski občini en primer slinavke. Ugotovil je, da je bil oboleli vol kupljen pred dvemi tedni na sejmu v Padovi. Poskrbel je za popolno izolacijo goveda in razkužil je vse prostore, da bi preprečil nadaljnje razširjanje te neprijetne in sovražne bolezni goveje živine.
Zivinozdravnik ob tem primeru zopet opozarja kmete, naj ne kupujejo nove živine na nepoznanih trgih in v krajih, kjer je obolela živina dokaj pogosta, naj poskrbijo vedno tudi za prevoz kupljenega v takšnih tovornikih, ki so bili razkuženi in naj prepovedujejo vstop v hlev tujcem. Le na ta način bodo lahko ohranili živino zdravo in preprečili, da bi se razširila bolezen tudi na zdravih področjih.
prospeh slovenskih šol in za podporo revnim slovenskim dijakom. To je, da nima nika-
kih podtalnih namenov. Nočemo se ob preklicu spuščati v polemična vprašanja in razpihovati mrinje in nacionalne zagrizenosti kot žal, v obmejnih pokrajinah še vedno nekateri gospodje v italijanskih uredništvih smatra jo za svojo poglavitno politično modrost.
Vendar pa moramo poudariti nekaj ugotovitev zaradi svoje poklicne dolžnosti, ker je del naše javnosti šel mimo dogodka, kateri dokazuje, da se tudi zaradi čezmerne zale-tavščine povzroča naši manjšini dosti brezpotrebnih natolcevanj, sumničenja in škode.
Tržaški Piccolo je 3. decembra 1959 objavil na goriški strani članek v katerem navaja na račun Šolskega odbora netočna in neutemeljena dejstva. Clankar zlonamerno
iiiiiitiiiiiiiiitntiiiMiiiiiiMiiiilliiiiii, milimi
razmere
Log pod Mangartom:	tem-
peratura 0 stopinj, 70 centimetrov snega.
Bovec: 2 stopinji nad ničlo. 30 cm snega.
Livek (Matajur): 1 stopinja nad ničlo, 50 cm snega.
Vojsko: 1 stopinja nad ničlo, 50 cm snega.
Lokve: 3 stopinje nad ničlo, 15 cm snega.
Na Lokvah bodo danes tekme v slalomu in veleslalomu.
iiiiiininnimiiiiiiniiiiiiiiiiiiniliiiiiiiiiliiliiliiiiiHiiiiiiiiiiiliililliliiiiii*iiiiim,iiiiiiiilii"iHm*nMiiiiiw,i*illnlii,il|l,,|'i|,,ii,,*lllll,ilill"«
IZ TRŽAŠKEGA
Nadaljevanje kongresa kovinarjev FIOM-CGIL
Delegati so poudarili nujnost enotnega nastopa
Danes se kongres zaključi ■ Včeraj kongres petrolejskih delavcev * Jutri kongres pekovskih delavcev
Na sindikalnem
r
PRIMORSKI DNEVNIK
UHEDN1STVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Uliea S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 - Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
Mesečna 480 Ur. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir. letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči -ačun-	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-3374 — Za FLRJ: ADTT,	DZS, Ljubljana, Stritarjeva	ul. 3-1., tel. 21-928, te-
koči račun pri Komunalni b*n-ki y	Ljubljani 800-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
sedežu
 	__	je
nadaljeval II. pokrajinski kongres Zveze kovinarjev FIOM z diskusijo o tajniškem poročilu in razmerah v raznih kovinarskih obratih na Tržaškem. Diskusija je potrdila, da so se delegati poglobili v vprašanja svojih podjetij in da so dobro diskutirali kon-grešne teze ter pazljivo poslušali tajnikovo poročilo. Skoraj vsi delegati so se na vče rajšnji diskusiji dotaknili predvsem razmer v svojih podjetjih, splošnega gospodarskega položaja na Tržaškem ter nujnosti enotnega nastopa delavstva in okrepitve sindikalne dejavnosti.
Delegat uradnikov i* Milj je omenil splošne gospodarske razmere v Miljah ter pereče vprašanje ladjedelnice Sv. Roka, nato pa se je poglobil v problem vključitve, oziroma pritegnitve uradnikov v sindikalno življenje. Glede tega Se ni v celoti strinjal s tezo tajništva FIOM o koristi ustanovitve samostojnega sin dikata uradnikov v okviru Zveze kovinarjev. Dejal je, da bi to verjetno še bolj poglobilo razliko med uradniki in delavci, ki jo podpihujejo delodajalci. Razen tega je treba upoštevati dejstvo, da se uradniki iz strahu pred delodajalci, iz oportunizma itd. neradi vključujejo v sindikalno organizacijo, tudi pri reševanju osebnih zadev in sporov, ki jih raje rešujejo sami. Po njegovem mnenju bi bilo bolj koristno, če bi se potrudili in navezali osebne stike z uradniki ter jih prepričali, da se vključijo v sindikat ln v njem aktivno sodelujejo skupno z delavci, da bi tako učinkoviteje branili svoje koristi.
Delegat iz Tovarne strojev je primerjal sindikalni razvoj v vsedržavnem merilu z raz merami v svojem podjetju ter ugotovil, da so v Tovarni strojev glede tega še v zamudi in da je opaziti pri precejšnjem številu delavcev nekakšno brezbrižnost. Omenil je potrebe in razmere podjetja, nato pa priporočil vodstvu zveze naj da pobudo za ustanovitev odbora suspendiranih delavcev.
Zelo izčrpno in utemeljeno je bilo poročilo delegata li varne ILVA o razmerah v tem podjetju, o nevarnosti ki mu preti in o predlogih ki jih je že pred častom sestavila Delavska zbornica CG IL. Glede razširitve sindikalne organizacij« pa je delegat' livarne ILVA pripomsil da so si sindikalni aktivisti v tem podjetju prezveli nalogo. da do kongresa CGIL pridobijo sto novih članov kar bodo verjetno tudi dose-gli.
Predsednik pokrajinske u-stanove INCA, Radich, je pozdravil kongres in delegatom opisal uspešno delovanje te ustanove v korist delavcev njihovih svojcev in upokojen cev, zlasti kar se tiče izpis
v čila odškodnin zaradi nesreč na delu, bolezni, inviladnin in pokojnin. Dejal je, da se
je dejavnost te ustanove zelo razširila, pripomnil pa je tudi, da nekateri delavci in njihovi svojci niso še informirani o dejavnosti in važnosti ustanove INCA, ki nudi delavcem in njihovim svojcem, uradnikom, invalidom, upokojencem, kmetom itd. brezplačno pomoč.
Kongres se bo nadaljeval danes dopoldne z izvolitvijo novega izvršnega odbora ter glasovanjem o priloženih resolucijah. Danes bo delegatom spregovoril tudi član o-srednjega vodstva CGIL Vec-chi.
* * *
Proces proti tihotapcem sladkorja in drugega blaga
Finančni	stražnik
visokih vsot lir v hranilni knjižici
daljuje še, da skuša Šolski odbor pod krinko dobrodelnosti gojiti neko nacionalistično propagando.
Iz že navedenih stavkov je razvidno, da uganja prav Pic-colov člankar resnično nacionalistično gonjo po starem receptu izza fašistične dobe.
Pravila Šolskega odbora, s katerimi smo pred časom seznanili tudi naše bralce, so jasna in nedvoumna. Odbor ni nikakršna strankarska ali politična organizacija, ampak nepolitičen organ, ki ga sestavljajo zastopniki raznih struj z namenom skrbeti za slovensko šolo in nje revne dijake.
Pravila pozna in ima v šolah tudi državna varnostna o-blast, ki je uvidevno izdala dovoljenje tudi za pobiranje prispevkov.
Kje obstaja potemtakem kako podtalno rovarjenje?
Šolski odbor je zato po pravici zahteval, da se neutemeljeni očitki prekličejo ali popravijo. Kot je razvidno iz dolge dobe treh mesecev se je prizadeti odgovorni urednik dolgo časa branil, dokler naposled je le prišel na dan s kratkim popravkom.
Pripomniti moramo še, da bi bil že skrajni čas, da lokalni organi in časopisje neha napadati Slovence, ker sicer le škodi politiki osrednjih organov, ki stremijo za mirnim sožitjem obeh narodov ob meji. Z nenehnim špika-njem, naperjenim proti katerikoli slovenski organizaciji, društvu, nastopu ali listu, ali šoli bi morali tudi zaradi dobrih odnošajev vendar enkrat končati.
Tudi tega želimo, da bi se ob tem Piccolovem preklicu naučile nekatere še vedno nacionalistično prerazgrete glave.
Obtoženi Mario Cragolin je izjavil: «Zanikam vse zapisnike* - Sodnik je moral delno priznati upravičenost juridičnih tez obdolženega zdravnika
V goriški občini se je od • do 20. februarja rodilo 29 trok, umrlo je 15 oseb, oklic je bilo 4, poroke 4.
Rojstna:	Silvia	de Fat 1
Mario Bagon, Albert «eJ' Giovanni Attolino, Maria e sa Attolino, Giulij Valenti®; Masismo Taus, Giuseppe nieri, Claudio Galliussi, namaria Volpi-Ghirardini, bio Tristi, Mauro Pettarin, trizia Massari, Iolanda Dizz0 ' Adriano Sivec, Fabio “on gner, Paolo Colla, Gianfranc« Furlan, Giampietro Luigi Coscia.	.	.
Smrti:	43-letni	upokojen
Giuseppe Macini, 48-letna fania Žezlin vd. Zava<*laVnieS-letna upokojenka Grazia B . sich vd. Ličen, 60-letni k Vincenzo Letizia, 85-letna UP kojenka Carla Ranzinger Sotola, 91-letni upokojen Pietro Dominiacussi, oz-*
Zuch, 74-e«; invalid Sante Buffon, 72-e invalid Giovanni Spangher, letni kmetovalec ®*USfw. Bandel, 63-letna Stefania v franceschi por. Bressan,
letna Lucia Bressan por-
 	.	Zs*
din, 55-letni delavec Pietro
mo, 73-letna Barbara K°vli,:n9 Giaco®10
Surian, 75-letna Minca vd. Ballarin.
Oklici:	vojni	invalid	15
Magnis in Lidia Sciattoni. lavec Marino Sorbatelh Sergia Buttignon, delavec duino Riva in Giovanna . lt da, šofer Renzo Manservissi visokošolka Isidora Privile«
Poroke: upokojenec sco Dell’Erba in Emili* w
vešček, kmetovalec Aloj«
0k
ljubek in Frančiška Veliko0^ uradnik Tommaso Bonelh
Silvia Marega, geometer Treccani in uradnica ve
Dramani.
Kino v Gorif*
,od*
CORSO. 15.00: «Operacij* *P p nje krilo«, G. Grant, T. tis.	je
VERDI. 14.30:	»Pričelo	«	p
s poljubom«, G. F<® /j Reynold.	v
VITTORIA 15.00:	«2a”rjtCr,
iskanju ljubezni«, S. * blt
iMiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiimiitiniiiiiitiiniitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiuiuafOi
R. Evans, cinemascope vah.	-ve-
CENTRALE. 15.00: «P™jbe», dane ljubezenske z&°
G. Ferzetti, I. Mira«*8’ jt-MODERNO. 15.00: «11 m8n tone«, G. Levvis.
Jutri ob 18. uri bo na sindikalnem sedežu v Ulici Pon-dares kongres sindikata pekovskih delavcev. P° poročilu pokrajinskega tajnika te stroke o dosedanjem delovanju sindikata in perspektivah za nadaljnjo borbo ter razširitev in utrditev sindikalne organizacije bo sledila diskusija, nato bodo delegati izvolili nov pokrajinski odbor ter delegate za drugi kongres Delavske zbornice CGIL.
——«»------
blokom, je vozilo zdrsnilo na mokrem cestnem tlaku in se je zvrnilo na tla. Z Orlom se je na motorčku vozil tudi 53-letni Ivan Grilanc iz Saleža št. 2, ki se je tudi znašel skupno z šoferjem na tleh.
Na kraj nezgode so prišli organi ljudske milice in so oba ranjenca spravili preko meje in nato sta se oba zatekla z zasebnim avtom v bolnišnico, od koder so Grilanca po nudeni prvi zdravniški pomoči odslovili, medtem ko so Orla, kateremu so ugotovili poleg podplutbe na glavi tudi verjetne kostne poškodbe in še nekaj manjših poškodb. Vseeno pa je bilo njegovo stanje tako, da so ga zdravniki pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 40 dneh na I. kirurškem oddelku.
Z lambreto sta se ponesrečila
LOTERIJA
BENETKE
RIM
CAGLIARI
NEAPELJ
BARI
MILAN
PALERMO
FLORENCA
GENOVA
TORINO
6	38	69	4	67
HX	58	40	72	31
51	52	15	65	23
31	87	40	3	21
71	67	28	57	90
38	U	57	61	46
21	30	20	9	69
80	70	65	83	33
69	12	54	85	22
73	41	36	69	55
ENALOTTO 2X2 2XX 122 1 2 X
Otroško pustno rajanj«
Med vožnjo z lambreto, katero je vozil 39-letni Viktor Orel iz Saleža št. 13, po cesti med Gorjanskim in obmejnim ■luninimi  .....................................................      litimi....................»m«
bo v nedeljo 28. trn v prostorih doma na stadionu »Prvi maj«. Začetek ob 15.30.
Ze po nekaj dneh razprave proti tihotapski skupini, ki je z nedovoljenim izvažanjem sladkorja in drugega blaga prevarila državo za težke stotine milijonov, je odgovornost posameznikov kolikor toliko jasna
Razumljivo je, da se sedaj nekateri obtoženci hočejo izogniti kazni in v ta namen skušajo, ali zvrniti krivdo na druge ali pa vztrajati pri izjavah o nedolžnosti. S kakšnim rezultatom bomo videli, ko se bo proces končal.
Do sedaj je sodišče zaslišalo obtožence iz skupine organizatorjev, prevoznike in včeraj je začelo zasliševati skupino agentov finančne straže, ki so zapleteni v afero. Preostaja še skupina kupcev in tudi nekaj šoferjev, ki so prevažali tihotapsko blago.
Mario Cragnolin, ki je moral včeraj pred sodnike, je eden od štirih bratov, ki so delali kot težaki v pristaniški prosti coni. Trije bratje, med katerimi je tudi Mario, so na zakasni svoDodi, njihov brat Giacomo pa je v zaporu, ker so njegove obtožbe resnejse.
Mario je bil stalno zaposlen kot težak Pri podjetju Antonia Venierja. Toda, ko je šlo za zaslužek — mu je gospodar dovolil, da se je oddaljil. Tako je z veseljem sprejel ponudbo Fichere — Pas-santeja in Montagne — da bi jim prišel pomagat pri natovarjanju ali razkladanju blaga. Zaslužek ni Uil slab, vendar tudi delo ni bilo lahko.
Obtoženi je zanikal trditev, ki jo najdemo v sodnih spisih, da bi Fichera vodil upravo tihotapske skupine, medtem ko je imel njegov svak Mon-tagna denar v rokah. Priznal
pa je, da je v prvih zasliševanjih marsikaj zamolčal in to po naročilu Scopellitija, Davida in drugih čes, ker bi z govorjenjem uničil marsikatero družino. «B preiskavo ne bo nič hudega« so mu trdili. »Morda bo manjkala kaka faktura.«
Kolikor je bil njegov brat Aladino zgovoren med preiskavo pred carinskimi in kasneje sodnimi organi, toliko bolj je bil včeraj negotov. Hotel je prepričati sodnike, da je bil navaden delavec, ki je «kradel» delovne ure svojemu delodajalcu Venierju, zato, da bi si s postranskim delom zaslužil kak tisočak. Zato je vedno priskočil na pomoč
račune pred sodniki, j* bil agent finančne straže Giulio Baroli iz Videmske ulice. Ta agent, vsaj on trdi, je imel svoj «hobby» v vrtnarjenju. Zato si je vzel v notrajnosti pristaniške cone v najem majhno barako z nekaj zemlje. Kasneje je od Passanteja kupil drugo barako in to samo zato, ker je bila v njej napeljana voda. Toda moža ne obtožujejo samo razne izjave, temveč zlasti hranilna knjižica, v kateri so bile navedene položitve denarnih vsot. In to je čudno, če pomislimo, da je imel najprej bo do 60.000 lir plače, kasneje pa nekaj čez /0.000. Zato so preiskovalni or. gani menili, da je mož spravljal v banko denar, ki so mu
bratom, ko so jih tichera in j dajali da bi spuščal mimo
s4niir*i nniom/ili to rozg aHatliP '	..	’	....	.	11
drugi najemali za razkladanje in natovarjanje sladkorja, o-lja, bal jute. zabojev krogljič-nih ležajev, električnih brivskih aparatov in podobno. iNi pomagal strgali etiket z vreč sladkorja, a zadeva se mu je vseeno zdela sumljiva. Vendar je vedel, da je v trgovini vedno kaka ukana in je menil, da so se kaj takega po-služili tudi Ficnera in so-drugi.
Množica ljudi se je poslovila od padlega partizana M. Miliča
Pogreba so se udeležili župani in občinski svetovalci, jugoslovanski konzul, člani odbora Zveze bivših partizanov in Zveze vojnih invalidov • Desetina italijanske vojske z orožjem izkazala čast padlemu borcu
Včeraj popoldne je bil pogreb posmrtnih ostankov pok. Milka Miliča iz Briščikov, borca 3. bataljona XX. divizije JA, ki je bil hudo ranjen v borbah za Knin in je zaradi tega januarja 1945 umrl v bolnišnici v osvobojenem Sinju pri Splitu.
Vdova je v zadnjih letih storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi lahko moževe posmrtne ostanke prepeljala iz Dalmacije v rodno zemljo. Končno, po tolikih letih od moževe smrti, se ji je to posrečilo. Qb vzajemnem sodelovanju jugoslovanskih oblasti in italijanskega konzulata v Zagrebu so pretekli torek izkopali posmrtne ostanke pok. Milka Miliča in jih v posebnem vagonu prepeljali iz Splita v Sežano, od tu pa s fur-gonom na proseško pokopali šče, kjer ima Miličeva druži na svojo grobnico.
Ze pred 16. uro so se na proseško pokopališče začeli zgrinjati ljudje, predvsem va-
ščani iz Briščikov, zlasti mnogo pa je bilo bivših partizanov, med katerimi so bili tudi Miličevi soborci. Krsta s posmrtnimi ostanki je ležala v kapeli in od tu so jo prenesli v grobnico. Pogrebni sprevod so otvorili nosilci vencev, med katerimi je bil venec Zveze bivših partizanov ter venec generalnega konzulata FLRJ v Trstu, za njimi so šli pevci proseško-kontovel-skega pevskega zbora, sledila je krsta, ki so jo nosili bivši borci, in za njo so stopali svojci.
Pred odprtim grobom je bila postrojena desetina italijanske vojske v paradni uniformi, z bajoneti na puškah. Ko so krsto spustili v grob, je poročnik, ki je poveljeval desetini, izrekel kratko povelje in vojaki so z orožjem izkazali čast padlemu borcu. Medtem ko je proseški duhovnik opravil obred, je pevski zbor zapel «2rtvam». i Od padlega borca se je na-
to poslovil tov. Franc Stoka, ki je v kratkem nagovoru prikazal pomen osvobodilne borbe in žrtev, ki so v njej padle za svobodo, mir in bratstvo med narodi.
Okoli groba je bila takrat zbrana velika množica ljudi. Tu je bil zgoniški župan A-lojz Pirc, devinsko-nabrežin-ski župan Dušan Furlan, svetovalca v tržaškem občinskem svetu dr. Jože Dekleva in Marina Bernetič, jugoslovansk konzul Srečko Kovačič, skoraj vsi člani odbora Zveze bivših partizanov in Zveze vojnih invalidov ter številni drugi predstavniki.
Ko je bil obred končan, so ljudje še nekaj časa postali okoli groba in vrgli kepe prsti na krsto, zadnji pozdrav padlemu borcu. Potem so se počasi razšli in grob so začeli zasipati. Nanj so položili vence in trakovi v slovenskih in italijanskih barvah so lahno šelesteli v vetriču nastopajočega mraka.
Mož je včeraj ostal precej časa pred sodniki, ki so hoteli imeti od njega marsikatero pojasnilo. Aladino Cra-gnolin je namreč ze pred carinskimi organi marsikaj povedal. Predvsem je tedaj izjavil, da mu je Fichera naročil, naj ne pove resnice. Dalje, da je ob neKi priliki sn-šal naročilo Scopellittija, naj odpotuje ponoči po trbiss-i avtocesti in naj v Tržiču caita na Passanteja. S pomočjo slik je identificiral agente finančne straže, ki so po navadi službovali ob prehodih št. 1 in z. Najhujša pa je bila njegova obtožba, da so vsi vedeli o nezakonitosti delova nja in da je on že ob pogledu na financarje ob prehodu vedel, kdaj bo kak prevoz. On je moral iti celo pogledat k prehodu in če n. bilo na vratih agentov, ki so jih oni poznali, je moral obvestiti in s tem preprečiti odhod tovornika.
To je sedaj preklical sklicujoč se, da je bil štiri dni na zasliševanju in da ne bi tedaj podpisal samo zapisnike, temveč tudi menice, če bi mu jih predložili v podpis. Po njegovih izjavah sodeč, so nekateri agenti finančne straže večkrat govorili s Fiche-ro, Passantejem in drugimi. Ta izjava je posebno razburila Passanteja, ki je zakričal, da je vse to izmišljotina carinskih organov in je rotil Aladina, naj vendar izpove resnico. Obtoženec, ki je zaradi stalnih in tudi nevarnih vprašanj bil vedno bolj nervozen, se je končno hotel rešiti vsake odgovornost za prejšnje izjave z lakoničnim stavkom »Zanikam vse prejšnje zapisnike«.
Podpredsednik je moral večkrat prečitati ta ali oni del zapisnika, ker njegovega smisla in tudi besed Aladino Cragnolin ni razumel. To so izrabili odvetniki ki so zahte-
tovornike s tihotapskim blagom. Baroli je to odločno tajil in je dobil
na stavah na konjskih dirkah in da je tudi njegova sostanovalka (živi ločeno od žene) dobivala od sestre dolarje. Vseeno pa ni znal obrazložiti, kako je prišel do nekaterih vloženih zneskov in tu se je zaključilo njegovo zasliševanje, ki se bo nadaljevalo v torek zjutraj.
Preds. - Bosch.ni, tož. - Pa-scoli, - zapisr.. Rachelli.
Danes srečanje Juventina - T orriani
Dopoldne mladinsko srečanje Izlet društva v Gradiško
OH*1
Danes popoldne ob 15, uri ska tekma med ^'P0, . i*
Juvent®"
bo na nogometnem igrišču MION v Gradiški tekma diletantskega prvenstva prve kategorije. Nastopili bosta moštvi	Torriana iz Gradiške	in
Juventina iz Standreža.
Trener štandreške Juventine je	za to priliko sklical	za
13.30 na Trg v Standrežu naslednje igralce:
Pizzi, Maggio, Pasculin, Mo-izjavil,	da	je večkrat	j zetič, Puia, Tabaj, Černe, Ban-
tudi	precejšnje vsote	del	Bonazza, Dari0 Cijak,	Pe-
tejan, Cocco in Nanut D.
Za to priliko so navijači iz Standreža organizirali avtobusni izlet v Gradiško. Odhod ob 13.30 iz garaže Drossi-Saina v Ul. S. Pellico in ob 13.45 iz Trga v Standrežu. Kdor želi prisostvovati tekmi med Torriano in Juventino, naj se prijavi v gostilni Tur-ri v Standrežu.
Guido Ivancieh iz Benetk je prav gotovo zgreoil svoj poklic:	namesto	za zdravnika,
bi moral študirati za pravnika, kar bi mu prav gotovo bolj pristojalo in bi mu brez dvoma prineslo vec sreče in uspehov v življenju.
Do tega sklepa smo prišli po včerajšnji razpravi, kjer je lvancich, ki je obtožen izdajanja nepokritih čekov, napravil vse brez svojega odvetnika. Predvsem je obtoženec, ki pa je bil že večkrat obsojen za iste zadeve, vztrajal na protiustavnosti čl. 116 kraljevega zakonskega dekreta št. 1736 * dne 21.12.1933 leta. Ta člen je v nasprotju členom 23 ustavnega zakona št. Sl z marca 19o3. leta. Pripomnil je, da je isti člen nezakonit tudi, ker so ga prej objavili in -ele nato sprejeli. Je protiustaven tudi s primerjavo čl. 3 Albertovega zakonika.
Vrhutega je trdil beneški kirurg, stari trgovski zakonik, ki je praktično še zdaj v veljavi, ne predvideva za te prekrške kazenskih posledic, temveč le globo v višini 1/10 vsote vpisane v menico.
Kraljevski zakonski dekret pa predvideva poleg kazenskih posledic tudi zaporno in denarno kazen.
Nadalje je lvancich potegnil na dan zahtevo po preklicu obremenilne okolnosti »nadaljevanja kršitve istega člena zakonika« ces, da to ne drži ker njegove pretekle obsodbe še niso postale pravomočne.
Rezultat njegovih tez, ki jih je omenil tudi v 10 straneh dolgem pismu je bil ta, da je sodnik moral priznati vsaj delno utemeljenost, zaradi česar je odredil, da akte o Ivanci-chevem sodnem postopku pošljejo ustavnemu sodišču v na.
V okviru mladinskega prvenstva bo danec dopoldne na igrišču v Standrežu prijatelj-
iz Gorice Standreža.
Za 9.30 je trener Jhv*n
sklical naslednje >8ra!5e'GiF
vadlav G., Zavadlav K. 'u| Briško, Stambul,
sto
E., Bizaj, Silič, Moro, 1 ir Frattiani I„ Frattiani nifzer in Marega,
ZAHVALA
Prisrčno se zahva^V vsem prijateljem in *vjli, , ki so z nami sočustvo a pr nas je za vedno zapu* ša nepozabna
MALKA
CANCIAK1
a#
Se posebej se globok ni zahvaljujemo g. Pr -j-e 1 šolcem I. razreda_ trg° demije za udeležbo.
Žalujoči mož ludi v imeuu
rodnikov
Z A HVALA
Vsem, ki so nam stali ob strani, ko smo pol*^ -
v domačo zemljo k večnemu počitku zabnega
našega
ep*-
MILKOTA MILIČA
001«’'
se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo še jp ki so na kakršenkoli način počastili njegov sP pp. in omogočili prenos pokojnika iz Jugoslavije n paldšče na Proseku.	tvo
sorod*1
Zena OLGA in ostalo
Trst - Briščiki, 21.11.1960.
Včeraj nas je v visoki starosti 87 let po_hU'6l lezni zapustil naš dragi oče. tast In stari oče
IVAN PERTOT
Gospodič	<jo
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek 22. t- 6® 16. uri iz hiše žalosti, Nabrežina Kamnolom na domače pokopališče.
Žalujoče hčere, zeta, vnuki in ostalo s°r° Nabrežina . Sempolaj - Melbourne, 81.lf.19®®’
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega predragega moža 1°
SREČKA RAŽMA
m!'
vali, da pride pripomba o tem j daljnji postopek, v zapisnik razprave	Sodnik	- DArnato, zanis
Zadnji obtožerec včeraj nje Ciccarelli, obramba • oov ga dne, ki je moral položiti | netti iz Benetk.
se iskreno zahvaljujemo č. g. župniku, govorni ru Preslu, Pogrebnemu društvu, pevskemu	no^'.
darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki	p**
-ika spremili na poslednji poti, ter vsem
ki *
h tej tezk: uri podprli.
n - n *’n e R4ZEM in
ii
‘VISELO
POPOTOVANJE
tabornikov*
20. uri "i0'	*• m o®
RMV , Poredijo taborniki rani >• ,T?reSOrčičevi dvo-dav;
uavanT Roma 15 pre-
kami nort ski?PtiČTllmi sli' lo non^. naslovom »Vese-Potovanje tabornikov«.
AVTOMOTOR
‘MPORT — EXHORT
n«m°škihStni dfU- italijanskih, riških o* an§'esk’ih in ame-mow mobilov- DIESEL Triest* o. ’n traktorjev. n«te Trst, Via Udine 15 tel. 30-197, 30198
• avtoprevoz_______
Ktiard Cunja
frst’ Strada del Friuli št. 289 Tnw~ Tel’ 35379
m*NTl««voZl ZA Tl!
•l*iNRffifvoNK
C. Grav^ZI «jOLLY», Trst,
novj - nr P’ so na ogled e m s k i avtomobili
W. W. 700
«Boxerj° znani naotor 125 w^m°g°ča hitrost 6 1 in P°rab> le
O H , -.	8 na 100 km.
o Icna izdelava, '-ena
'•235 j i tranz'tu:	Coupč
"a »•riinST.*™, štirisedež-
UUniRTO
*. SEVERO 3 TEL. 34089
^°Z ŽIVINE IN KONJ
VALTER
tel. 20123
'ir dan.INSER» »d 59 009 S3.00U 7„'?ex» hladilnike
^iPlske”^1118” TV' *° * kol«.-, Predmete, motor, tednih c»„ l? bicikle po iz-nan za tu in izvoz.
_11 I‘RI»ii»kvhi|
j!a|ka	na	grob	pok.
C«ri	'"Vitez da rujeta
1 1-500 ];	1-000 in De Mar-
. Ham... r Za Dijaško Matico.
la na grob pok. In Jožefa Orla
,:rPie dmi" ln Jožefa v iias* iaatKante '-500 lir
k»KfVuJI°’
eife . clani-v!?Wlnina drage Mal-■tSkn'1. Nahr..	darujejo sorod-
v	a0co	4000 “r « Dr-
Mi POAn + • *
Žof-j hfv-Sak'7 sP?mina pok. Ma-Jbi Sirv’ JPstPine Tence in llr	*A <t!.r»ruie	prosvetno
V Diia«^	iz Križa 3000
*>V4^ m,co-
°>n S""« Mi?JJ>ivlna P041- m°-
Jo v °00o im	ds rti je žena
N Vsti namZa D1Ja*ko Mati-^Svrv?arUJCta *rU" lOCo *jr *n družina
jt«vwwr«>.A 1
*S il*"' kl“b «L. Košir«.
f fev^tajni . ’ ^ l0- “o 12.
&va5efeku^BSla
filatelija« in ka-
t(tfi {«lrtek ?'Snln*kl veder
S?1, lil*' v p*- ob 20.30 prl-l£. » !' koi,b ,7E<)rfifevi dv°-
H baVni?n • P'aninski ve-“ani inn"2rlfP°t«iom. Vab-
Prijatelji
[ OLKDAHŽČA )
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 21. t. m. ob 16.30 v Avditoriju v Trstu repriza
BALADA 0 POROČNIKU IN MARJUTKI
K odrski realizaciji so pripomogli:
avtor — dr. BRATKO KREFT režiser — JOŽE BABIC asistent režije —
ADRIJAN RUSTJA scenograf — IVO KUFERZIN Poročnik —
STANE STAREŠINIČ Marjutka —
MIRA SARDOCEVA
Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave v Ul Roma št. 15/11.
V torek 23. t. m. ob 20.30 uri v Skednju in v sredo 24. t. m. ob 20.30 uri na Opčinah, ponovitev
«BALADA 0 POROČNIKU IN MARJUTKI*
V četrtek 25. t. m. ob 20. uri v Borštu
DANILO GORINŠEK
SILNI
VERDI
Danes ob 16. uri za dnevni abonma vse sedeže druga predstava «Peter Grimes«, Zjutraj se prično prodajati vstopnice.
TEATRO NUOVO
Ob 17. uri «La Cagnotte«. Zadnja predstava.
V ponedeljek ob 21. uri: Glasbeniki, rezervirano za Societa dei concerti.
GLASBENA MATICA - TRST
V SOBOTO 27. T. M.
PUSTNI PLES
v prostorih stadiona (Prvi maju pričetek ob 21. uri
Igra kvintet AVSENIK
Sodelujeta DANA FILIPLIC in FRANC KOREN
Rezerviranje miz in prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792.
[ IZLETI ]
IZLET V PLANICO ob smučarskih skakalnih tekmah
SPD-T priredi ob priliki mednarodnih tekem na mamutski skakalnici dne 27. marca t.l. avtobusni izlet v Pla-nico. Točnejša obvestila kasneje.
( IJCIMKA PItfflSVBTA j
PROSVETNO DRUŠTVO «1-VAN CANKAR« pri Sv. Jakobu obvešča, da bo danes Zl. t.m. ob 10. uri do-poidne nadaljevanje 1-gralskih in psvskib vaj za vse otroke, ki so že nastopili in za tiste, ki bi hoteli v bodoče sodelovati v otroškem pevskem zboru ali v igralski skupini. Priporočamo točnost!
( MALI O ar, A Sl )
UHUS1N1 cahlo rrst, Ul. Hat
listi 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči »ARGO« tet na plin in elektriko. Olajšave pri plačilu Postrežba plina na dom — Tel 29-Mi ČEVLJARSKO DELAVNICO dam v najem Ulica Boccaccio 4. Pojasnila od 16. do 18. ure, Batič. NAGROBNE SPOMENIKE v kamnu in marmoru, izdelke za stavbe, vam nudi z modernimi stroji opremljena delavnica S. ZIDARIČ, Scmpolaj št. 4 (Nabrežina), Tel. 20151.
H1SNO POMOČNICO Iščem, naslov na upravi Usta v Ulici sv. Frančiška 20.
OTROŠKE VOZIČKE, športne vo žičke. Žimnice originalne Perma (lex ib vsakovrstno pohištvo dobite prt MADALOSSO v Trstu Ulica Torrebianca vogal Trenta Ottobre
PREMOŽENJE, hišo in polje prodam. Klanec pri Kozini št. 30.
Drugi dan zimskih olimpijskih iger v Squaw Vallojru
Rusinje na prvih mestih na 10 km Nemka Biebl zmagovalka v smuku
Pia Riva četrta; Jerta Schir peta, C. Marcheiii 9. Za Nemko Haase zlata v drsanju na 500 m. Zmage favoritov v hokeju
SQUAW VALLEY, 20. — Danes, drugi dan VIII. zimskih olimpijskih iger v Squaw Valleyu, so bili oddani še trije olimpijski naslovi in sicer zmagovalcem v teku za ženske na 10 km, v smuku za ženske in v hitrostnem drsanju za ženske na 500 m. Novi olimpijski prvaki so: Rusinja Gusakova (10 km), Nemka Biebl v smuku ter njena rojakinja Haase v hitrostnem drsanju na 500 m. V ostalem se je začelo umetnostno drsanje za ženske z obveznimi liki, nadaljeval pa se je turnir v hokeju na ledu, ki se je začel včeraj z zmagami favoritov.	__ ___
Premoč Rusinj v teku na 10 km
Kot se je predvidevalo so sovjetske smučarke doživele pravi triumf v teku na 10 km, saj so se uvrstile na prva štiri mesta in si poleg olimpijskega naslova zagotovile tudi vse tri kolajne. Nova olimpijska prvakinja je Marija Gusakova, 29-letna šivilja iz Leningrada, ki je v izrednem finišu prehitela in v zadnjih kilometrih premagala svojo rojakinjo in olimpijsko prvakinjo iz 1. 1956 v Cortini Ljubov Kozirev-Ba-ranovo. Na tretje mesto se je uvrstila Radia Erošina, na četrto pa Alvetina Kolčina, svetovna prvakinja 1. 1958.
Finke so nekoliko razočarale in prva med njimi se je uvrstila šele na 6. mesto tako. da jo je prehitela celo švedi-nja Sonja Edstroem-Ruthstrom, ki je bila tretja v Cortini. Neuradni naslov neskandinavskih in nesovjetskih smučark je pripadel Bolgarki Kristani Sto-jevi, ki se je uvrstila na 9. mesto.
Proga je bila zelo trda in hitra. Tek je potekal ob lepem vremenu in borba je bila zeio ostra. Po startu je bila nai-hitrejša Kozireva-Baranova, ki je na pol proge imela 14” prednosti pred Kolčino, 22” pred Gusakovo in 35” pred Eroši-no. V drugem delu proge sta Kozireva-Baranova in Kolčina zaostali zaradi naporov v prvem delu, Gusakova pa je še pojačila tempo in premagala olimpijsko prvakinjo za 17”.
Dosedanji največji uspeh Gu. sakove v mednarodni areni je bilo 6. mesto na svetovnem prvenstvu 1. 1956.
URADNI VRSTNI RED: 1. Gusakova (SZ) 39’46”6, 2. Ljubov Baranova (SZ) 40’04”2, 3. Erošina (SZ) 4006”, 4. Kolčina (SZ) 40’12”6, 5. Edstroem-Ruthstrom (Sved.) 40’35"5, 6. Poysti (Fin.) 40’4S”9, 2. Mar-tinsson (Sved.) 4!'06”2, 8. Jo-hansson (Sved.) 41’08”3, 9. Sto. jeva (Bolg ) 41’44”. 10. Strand-berg (Sved.) 42’06”8.
Biebl pred Pitou v smuku za ženske
V smuku za ženske je zmagala ena od glavnih favoritinj Nemka Heidi Biebl. Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili dve glavni favoritki Američanka Pitou in Avstrijka He-cher, naslednji dve mesti pa sta pripadli mladima Italijankama Piji Rivi in Jerti Schir. ik pa sta imel za celo sekundo slabš čas
VRSTNI RED: 1. Heidi Biebl (Nem ) 1’37”6. 2. Penelope Pitou (ZDA) 1’38"6, 3. Traudl Hecber (Avst.) 1’38”9, 4. Pia Riva (It.) 1’39”9, 5. Jerta Schir (It.) r40", 6. Annelise Meggl (Nem ) 1’40”8, 7. Sonja Speri (Nem.) 1’41”, 8. Erika Netzer (Avst.) 1’41"1, 9, Carla Marcheiii (It.) in Yvone Ruegg (Sv.)	1’41”3,	11. Haraldsen
(Nov.) in Anne Heggveit (Kanada) 1’42”9, 14. Jolanda Schir (It.), Terese Leduc (Fr.) in Ar lette Grosso (Fr.) 1’44”2 itd.
Zmage fa vorito v v hokeju na ledu
V včerajšnjih prvih tekmah v hokeju na ledu so v vseh
srečanjih zmagali favoriti, vendar pa je posebno borba med ZDA in Češkoslovaško bila zelo napeta in negotova vse do zadnje tretjine, v kateri so bili bolj vzdržljivi Amerikanci. Švedi so nudili dober odpor velikim favoritom Kanadčanom, Nemci pa niso bili do-rastli sovjetski reprezentanci, ki je zmagala z veliko razliko. Rezultati:
Skup. A: ZDA - Češkoslovaška 7:5 (2:1, 1:3, 4:1)
Skup. B: Kanada - Švedska 5:2 (2:1, 1:1, 2:8)
Skup. C: SZ - Nemčija 8:0 (3:0, 3:0, 2:0)
Za Nemko Haase zlata v drsanju
V hitrostnem drsanju za ženske na 500 m je zmagala Nemka Helga Haase s časom 45”9.
VRSTNI RED:
1. Haase (Nem.) 45”9,	2.
Donscenko (SZ) 46”, 3. Ash-wort (ZDA) 46”1, 4 Tamara Rylova (SZ) 46”2, 5. H. Ta-kauozawa (Jap.) 46”6.
DANES
7—11.30: Umetnostno drsanje (obvezni liki za ženske); 8—10: Biathlon; 9—11: Hitrostno drsanje na 1500 m za ženske; 10—11.30: Veleslalom za moške; 12—14: Hokej (ZDA Avstralija);
12.30—15: Skoki za kombinacijo; 15—15.30: Podeljeva. nje nagrad; 15.30—17.30: Ho. kej (Švedska - Japonska); 16—18: Hokej (Nemčija -Finska).
JUTRI
7—11.30: Umetnostno dr sanje (obvezni liki za ženske); 8—10: Tek za moške na 13 km za kombinacijo; 9—10.30: Hitrostno drsanje na 1000 m za ženske; 12—14: Hokej (nasprotniki na osno. vi izidov kvalifikacijskih te kem); 12.30—14.30:	Hokej;
14.30—15: Podeljevanje nagrad; 15—17:	Hokej;	15	—
17.30: Hokej.
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Oransoda-Simmenthal odločitev za prvenstvo
V Trstu in v Benetkah srečanji za rešitev
Prve tri v včerajšnjem smuku: Američanka Pitou (Levo),
Avstrijka Hecher (v sredini) in Nemka Biebl (levo)
uiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitmiiiiviiiiitiinintmiioimiiiiiiiitiiiaiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnoaiiiiiiiinmiiMiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiii
Danes ob 15. uri na občinskem stadionu
Po dveh zaporednih gostovanjih Triestina doma proti Reggiani
Degrassi namesto Szokeja - Enajstorica Reggiane še ni določena
Italijansko košarkarsko prvenstvo prve serije bo danes doživljalo svojo veliko nedeljo. Na programu je namreč srečanje, ki bo skoraj gotovo odločilno za o-svojitev naslova državnega prvaka, prav tako pa tudi srečanji, ki bosta usodni za oba premaganca oz. rešilni za oba zmagovalca.
Dvoboj med Simmenthalom in Oransodo Virtusom so že nekaj let v bistvu edina atrakcija sicer tako enoličnega prvenstva. V zadnjih štirih letih so se redno končali z zmagami Milančanov, ki so zmagali tudi v prvi tekmi letošnjega prvenstva. Toda od takrat do danes se je marsikaj spremenilo in Oransoda ima tokrat prvič_ po štirih letih krasno priložnost, da zrine svojega večnega rivala s prestola, na katerem je še do prejšnje nedelje sedel z mitom nepremagljivosti. Minila nedelja pa je postavila vse na glavo, za kar je poskrbela Ignis. ki je sredi Milana premagal državne prvake, ki so — resnici na ljubo — že nekaj časa začeli dajati znake nazadovanja. Njihova igra v zadnjem času ni bila več nezadržna in njihove zma ge nad mnogo slabšimi nasprotniki so bile izbojevane veliko težavo in z minimalnimi rezultati.
Nasprotno pa je Oransoda prav v novratnih tekmah prišla v odlično formo in je v
Po dveh zaporednih zunanjih nastopih se bo Triestina po treh tednih spet predstavila svojemu občinstvu. V goste bo sprejela enajstorico Reggia-ne, ki je v začetku prvenstvo vozila zelo dobro in bila nekaj časa celo na prvem mestu, potem pa je začela popuščati in ima trenutno celo točko manj od Triestine. Gre za tipično provincialno enajstorico, ki v svojih vrstah nima igralcev velikih kvalitet, katere pa odlikuje velika navezanost na klub in pa izredna borbenost ter požrtvovalnost. Razumljivo je. da njene ambicije ne gredo preko čvrstega položaja v sredini lestvice, toda če se ji ponudi priložnost za zmago, se ji ta prav gotovo ne izmuzne.
Dosedanji uspehi Reggiane
■iiiiiii 18 iii bi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn mim muli im
Plavalno prvenstvo Avstralije
Nov svetovni rekord Konradsa na 220 yardov
Fraser premagala liso Konrads na 440 y prosto
SYDNEY, 20. — V okviru plavalnega prvenstva, ki se je začelo včeraj v Sydneyu, je Jon Konrads izboljšal danes lastni svetovni rekord na 220 yardov prosto s časom 2’1”6. Njegov dosedanji rekord je znašal 2’2”2, toda prejšnji mesec je sam v istem bazenu dosegel že rezultat 2’1”9, ki pa ni bil še ratificiran.
Konrads je dosegel naslednje umesne čase: 55 y 28"4, 110 y
58”4, 165 y 1’30”4.
Na 110 yardov metuljček za juniorje je Haynes s časom 1’3"6 izenačil avstralski rekord.
Veliko presenečenje predstavlja poraz lise Konradso-ve na 440 yardov. Zmagala je Dawn Fraser s časom 4’47”4, 2. lisa Konrads 4’50”3, Sandra Morgan 4’52”4,
110 y hrbtno: 1. Davit Thiel 1’03”; 110 y prsno: 1. Terry Ca-thercole 1’15”4.
na tujih igriščih so dokaj skromni. Dosegla je namreč samo 2 zmagi in en neodločen rezultat, sedemkrat pa je morala podpisati kapitulacijo, pa čeprav samo z minimalnimi razlikami. Precej več uspeha je imela na svojih tleh, na katerih je izgubila eno samo srečanje in štiri remizirala, premagala pa je 6 nasprotnikov, med katerimi je bila tudi Trie-stina.
Razlog za maščevanje Triestine je torej dvojen. Prvič gre za rehabilitacijo glede na prvi poraz, drugič pa za mnogo več in sicer za ohranitev pozicije, ki dopušča še nadaljnje potegovanje za eno od prvih treh mest oz. za napredovanje v A ligo. Zaradi tega smemo v današnjem srečanju pričakovati veliko in zanimivo borbo, res pravo prvenstveno borbo za točke.
Enajstorica Reggiane je prispela v naše mesto že včeraj. Dopotovalo je 13 igralcev, trener in član vodstva. Trener Del Grosso ni prikrival težav pred katere bodo postavljeni njegovi igralci, ki povrhu vsega niso niti vsi v najboljši fizični kondiciji. Enajstorica, ki bo stopila na igrišče, prav zaradi tega še ni določena in odločitev, v prvi vrsti za napad, bo sprejeta šele neposredno pred tekmo samo. Na vsak način pa bo v njej branilec Bru-nazzi, ki si je napravil «kosti» in ugled ravno pri Triestini.
Kar se Triestine tiče, včeraj dopoldne ni opravila napovedanega treninga, pač pa so se igralci skupno s trenerjem podali na osvežujoči sprehod ob morju in tudi popoldanske ure so preživeli skupaj. Morala med njimi je visoka in tudi zdravja ne manjka, če izvzamemo Szokeja, ki pa itak ne bo nastopil. Sprememb ni predvidenih nobenih in Taccola ter Mantovani bosta pač ostala re. zervi.
Tekma se bo pričela ob 15. uri (!), enajstorici pa bosta po vsej verjetnosti nastopili v naslednjih postavah:
TRIESTINA: Bandini; Frige-ri, Brach, Degrassi, Varglien, Radiče; Fortunato, Puia, Sec-chi. Del Negro, Magistrelli.
REGGIANA: Baldisseri; Ra-musani, Brunazzi; Boccalatte, Bertoli, Corsi; Tribuzio, Pistac. chi, Pinti, Deotto, Catalani (Ca-vazzoni).
Sodil bo Righetti.
njej še danes, kar dokazuje že visok kvocient njenih košev, ki daje povprečje 82 košev na tekmo, v primerjavi s povprečjem Simmenthala, ki znaša komaj 66.5 koša na tekmo.
Zaradi tega velja Oransoda v današnjem srečanju za favorita, kar pom.ni, da bo z eventuelno zmago prehitela svojega rivala za eno točko in se vsidrala na vrhu lestvice, s čimer pa še ni rečeno, da bo prvenstvo že v njenih rokah. 2e naslednjo nedeljo bo morala namreč v Varese, kjer se bo morala pomeriti s tistim Ignisom, ki ji je z zmago nad Simmenthalom sicer o nogočil osvoiitpv naslova ki pa ima sedaj možnost, da ji dokončno osvojitev naslova tudi pre-nreči. Tako je usoda letošnjega prvenstva dejansko v rokah presenetljivega lemsa, ki je v ostalem čvrsto na tretjem mestu, na katerem se bo z današnjo neizbežno zmago nad S. Agostinom še bolj utrdil.
Srečanja, ki zadevajo vmesni položaj, kot sta oni med Lancom in Petrarco in med Stello Azzurro in Fonte Le-vissimo, nas ne zanimajo, pač pa nas lahko upravičeno zanimajo ostali dve srečanji, ker se v njih odloča tudi usoda tržaške vrste Stock.
Tržačani, ki so si s porazom v Padovi poslabšali položaj, bodo namreč sprejeli v goste direktnega rivala v borbi za obstoj, Livorno, ki ima na lestvici točko več. V zadnjem času je Livorno zr”el igrati bolje in utegne biti Stocku zelo nevaren, posebno še, če bodo Tržačani zaigrali tako slabo kot so zaigrali v Padovi. Trener Orlando bo poslal v ogenj isto moštvo kot v zadnjih srečanjih in glede na to, da gre tokrat res za kožo je upravičeno pričakovati, da bodo dali vse iz sebe, tako kot proti Giri, in si z zmago zagotovili. še za prihfginie leto družbe najboljših,
Zmaga vrste Stock pa je še toliko bolj nujna, ker je treba Pričakovati, da bo v drugi odločilni tekmi za rešitev beneški Reyer na svojem igrišču premagal Giro, čeprav je ta
prav minulo nedeljo nemalo presenetila z visoko zmago nad Lancom iz Pesara.
Nasprotno od moškega, živi žensko prvenstvo A Serie miren finale, v katerem je pravzaprav že vse odločeno in določeno. Tržaška vrsta Stock bo gostovala v Faenzi proti Omii in tudi če izgubi, kar ni povsem izkluičeno. ji drugo mesto ne more uiti.
Po današnjem kolu bodo imele ekipe ženskega prvenstva prihodnjo nedeljo počitek zaradi mednarodnega srečanj* med državnima reprezentancama Italije in Madžarske v Vidmu. Jutrišnja srečanja bodo zato nudila državnim selektorjem priložnost, da se še enkrat prepričajo o formi posameznih reprezentantk predno jim dokončno odmerijo mesto v moštvu, ki bo moralo braniti barve Italije.
fiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiitiiiiiiminiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mladinski pustni turnir v Viareggiu
Sama Dukla in Partizan zmagnvita nad domačini
■v
Tesen poraz Šibenika proti Sampdoriji
VIAREGGIO, 20. — V nadaljevanju mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja je bilo danes odigranih sedem tekem. Od inozemskih enajstoric sta zmagala samo Dukla iz Prage nad Laziom in Partizan iz Beograda nad Genoo, premagane pa so bile enajsto-rice Levskega iz Sofije proti Udinese, Bordeauxa proti Fiorentini, Vasasa iz Budimpešte proti Bologni ter Šibenika iz Jugoslavije proti Sampdorii.
Rezultati na posameznih igriščih:
Viareggio: Torino - Roma 1:1 (0:1). Strelca:	Alaino (R.),
Russo (T.) iz 11-metrovke;
Viareggio: Dukla (Praga) -Lazio 2:0 (0:0). Strelca: Jelinek (2);
Poggibonsi:	Udinese-Levsky
(Sofija) 3:0 (3:0). Strelci: Man-garotto, Dj Benedetto in Ti-relli.
Peiscia: Fiorentina-Bordeaux
5:0 (2:0). Strelci: Casini 2, Ca-siini I. 2, Morosi,
Carrara: Partizan (Beograd)-Genoa 1:0 (1:0). Strelec: Cebi. nac.
Pisa: Bologna - Vasas (Budimpešta) 2:1 (1:0). Strelci: Bonfada (B.), Duinov (V.), Ve-ronesi (B.).
Forte dei Marmi: Sampdoria-Sibenik (Jug ) 2:1 (2:0). Strelci: Lunghi (S.), Mainardi (S.), Garat (Sib.).
Danes v Trstu
NOGOMET Triestina - Reggiana. B lig«,
Občinski stadion pri Sv. Soboti ob 15.
Ponziana - Cremcaffč, diletanti. Igrišče Ponziane ob 10.30.
CRDA-Mossa, diletanti. Igrišče pri Sv. Ivanu ob 15.
Edera - Mariano, diletanti. Igrišče v Ul. Flavia ob 15.
Muggesana - Itala, diletanti. Igrišče v Miljah ob 15.
KOŠARKA Stock - Livorno, Prva serija. Športna palača na Montebellu ob 18.
Don Bosco - Udinese, moška
A serija, športna palača na Montebellu ob 16,30.
Circolo Marina Mercantile -Portorico Vicenza. ženska B serija. Telovadnica v Ul. della Valle ob 11.
Julia - Hausbrandt, ženska B serija. Telovadnica v Ul. della Valle ob 12,30.
ATLETIKA Tek čez drn in strn za juniorje in otroke na travnati progi Otroškega naselja na Opčinah. Organizira Inter. Začetek ob 10.30.
Tek čez drn in strn za se-njorje na travnati progi Otroškega naselja na Opčinah. Organizira Ginn. Triestina. Začetek ob 11.
Tek čez drn in strn za atlete Italijanskega športnega centra na travnati progi Otroškega naselja na Opčinah. Začetek ob 11,30.
RUGBY CUS Trieste - Rugby Milano.
Beneško-julijska skupina. Igri. šče pri Sv. Alojziju ob 12,30.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu.
Začetek ob 14. Glavna dirka za «Premio delle Opere«.
ZA TEKMO Z ITALIJO
Španski nogometaši na treningu v Barceloni
MADRID, 20. — španska nogometna zveza je v okviru priprav za srečanje z italijansko A reprezentanco, ki bo 13. marca v Barceloni, sklicala na trening 24. febr. v Barcelono naslednje igralce: vratarji: Aracjuistain, Carme. lo. Mut in Ramallets;
branilci: Garay, Gracia, Oli-vella, Pachin, Santamaria, Sa-stre;
krilci: Chuzo, Gensana, Igua-ran, Ruiz-Sosa. Segarra, Vidal;
napadalci: Adelardo, Beitia, Coli, Del Sol, Di Stefano, Fe-lo, Gento, Gerrera. Martine*, Peiro, Pereda, Rivera in Sua-rez.
O KAIRO, 20. — V prvi tekmi afriške skupine za predolimpijski turnir je ZAR premagala Tunizijo s 3:1 (0:0). V tej skupini drugega turnusa so Sudan, Tunizija in ZAR.
PRKTRESLJIVE zgodbe
III.
^E VARNA
Richard Uvnneil
ga je prekinil general, «ali vam nisem
, kar glede lova re-Naposled napijam
, To na . • da zmeraj nameravam vse,
(u^ku i® m°ja zelo posrečena misel.
Ost^erai ‘ i 3e Vfeden mojega orožja.«
vzdignil kozarec, a Rainsford se ni ganil in ga
se splača iti to partijo,« je nadaljeval
^otiV Prehodu6”-0’ *Vaši 'možgani proti mojim. Vaša izkuše-
*!){(,. *b°jj du skozi hosto proti moji. Vaša moč in vaša sila 7»	■ srečanje na odprtem. In gotovo stava ni brez po-
75». Ql zmagal jaz?...» Je začel Rainsford s hripavim Jkth *«tno v
Hi H do „ ?m priznal poraz, če se mi ne posreči, da vas tretjega dne,» je dejal general Čarov. «Moj i, »n^rai v°Peljal na obalo blizu nekega večjega mesta.« u*th ’ lahki® razbral Rainsfordovo misel.
Hsed^ ^ zaupne,« mu je zagotovil. «Dal vam bom
"svL^Omjf0 Poštenjaka in športnika. Razume se, v zameno **» obi ?P rej e ti obveznost, da nikomur ne pripovedujete v bom tu-»
Hnj’* je 0 .sPrejel ničesar takega,« je odklonil Rainsford
'jftla? t nil serieral. «v tem primeru... A čemu bi seda.i Itnela bova dovolj časa, da govoriva o tem čez
tri dni pred steklenico Veuve Clicguot, razen če...»
General je srknil požirek vina.
Potem mu je obraz zaživel kakor človeku, ki ima nujen posel.
<Ivan vam bo dal lovsko obleko, hrano in nož,« je pojasnil Rainsfordu. Svetujem vam, da obujete opanke, ker puščajo manjše sledove. In tudi to bi vam rad svetoval, da se ognete velikemu močvirju, ki se razprostira na skrajni južnovzhodni strani otoka. Mi mu pravimo «Močvirje smrti«, ker je tam ziv pesek. Nekoč se je neki tepec spustil tja in najbolj žalostno pri tem je bilo, da je šel Lazarus za njim... Lahko si mislite, gospod Rainsford, kaj sem občutil. Rad sem imel Lazarusa, ker je bil	najboljši pes iz mojega	tropa. Dobro
in sedaj vas moram	prositi, da	mi oprostite.	Navajen	sem
počivati po kosilu. Mislim pa, da boste vi težko našli čas, da malo zadremljete, ker sem prepričan, da boste raje začeli pot. Počakal bom do mraka, preden vas bom začel slediti. Menim, da je nočni lov veliko bolj razburljiv kakor dnevni, se vam ne zdi? Au revoir, gospod	Rainsford, au	revoir.t
General Čarov se	je globoko	in spoštljivo	priklonil.	Po-
tem je počasi odšel iz sobe.
Skozi druga vrata je vstopil Ivan. Pod pazduho je imel lovsko obleko rjave barve, torbo polno živil in lovski nož z dolgim rezilom v usnjenem toku. Desnico je držal na ročaju samokresa, zataknjenega v rdeči pas, ki mu je ovijal telo...
* * *
že dve uri je Rainsford hodil po hosti.
«Živce moram imeti v redu. Živce moram imeti v redu,« si je ponavljal in stiskal zobe.
V glavi mu ni bilo popolnoma jasno, ko so se za njegovim hrbtom zapirala težka vrtna vrata. V prvem hipu se mu je trdno zapičilo v misel, da mora doseči čim večjo razdaljo med seboj in generalom Carovom in s tem namenom se je gnal, dalje, medtem ko ga je spodbujalo s svojimi bodicami nekaj zelo sličnega preplahu. Potem se mu je posrečilo, da se je obvladal in se ustavil, da bi pazljivo pretehtal položaj, v katerem je bil.
Prepričal se je, da bi bil odprt boj neumnost in da bi ga neizbežno pripeljal tik k morju. Bil je v predelu, obkroženem od morja in po sili razmer se je moralo vsako njegovo dejanje odvijati v tistih mejah.
«Naj mi gre po sledi,« je mrmral in zapustil slabo stezo, po kateri je šel, da bi se prerinil v naj večjo goščavo. Prehodil je celo vrsto zamotanih krogov in zopet in zopet prihajal na lastno sled. Skušal si je priklicati v spomin bogato zalogo znanja o lovu na lisico in tudi vse lisičje zvitosti.
Noč ga je dohitela na položnem svetu z gostim drevjem. Noge so ga bolele od utrujenosti, roke in obraz je imel popraskane od vej. Zavedal se je, da bi bilo noro hoditi po temi okrog, tudi če bi bil pri moči. Neodložljivo je potreboval počitka.
«Do tu sem se šel lisico,« si je mislil, «zdaj se moram iti mačka iz pripovedke.«
Stal je ob velikanskem drevesu z neprodirno gostimi vejami. Splezal je nanj in pazil, da ne pušča za seboj sledov. Priplezal je v razsoho in legel, kakor je pač mogel, na debelo vejo ter poskušal počivati. Počitek mu je vlil zaupanje vase in malone občutek varnosti. Tudi tako spreten lovec, kakor je general Čarov, ga tam gori ne bi mogel iztakniti, si je mislil; sam živ hudič bi bil lahko sledil v temi njegovemu zapletenemu sledu, ki ga je pustil v džungli. Ali pa general ni bil morda hudič...?
Noč, polna napetosti, se je bližala Rainsfordu in se počasi plazila proti njemu kakor ranjena kača. Spanca pa ni in ni bilo, čeprav je džunglo obdajala smrtna tišina.
Ko se je danilo in je bleda sivina začela barvati nebo, se je Rainsfordu obrnila pozornost v smer, od koder je prišel cvrkut preplašenega ptiča. Od tam je nekaj prihajalo po hosti. Hodilo je počasi in previdno ter sledilo isti zamotani poti, po kateri je bil hodil on.
Pritisnil se je k veji in poskušal prodreti z očmi skozi gosto listje kakor skozi kakšne čipke.
Nekdo se je bližal.
To je bil general Čarov. Hodil je ves zaverovan in ostro gleoal v tla pred seboj. Ustavil se je skoro ravno pod drevesom, na katerem je bil Rainsford, se spustil na kolena in
K P.^edoval tla. Rainsforda je v prvem hipu zgrabilo, da bi se pognal z drevesa kakor panter, pa je zagledal, ... Seneral°va desnica drži kovinski predmet: avtomatično pištolo.
Lovec je nekajkrat pokimal z glavo, kakor bi ne verjel samemu sebi. Potem je vstal in potegnil iz tobačnice dolgo crno cigaro: dim z ostrim vonjem po kadilu se je vzdignil do Ramsfordovih nosnic.
Generalove oči so pustile tla in zdaj so se premikale centimeter za centimetrom po steblu drevesa. Rainsford se ni ganil in vsaka mišica v njem je bila napeta in pripravljena za naskok. Toda ostre lovčeve oči so se ustavile, preden so dosegle do veje, kjer je tičal Rainsford, in širok nasmeh mu je zaigral na zagorelem obrazu. General je nalašč puhnil v zrak obroček dima, potem se je obrnil in se brezbrižno vračal po prehojeni poti. Otepanje grmovja ob njegove škornje je polagoma pojemalo.
Rainsfordu se je iz pljuč izvil žgoč, dolgo zadrževan dih Njegova prva misel je pobudila v njem občutek šibkosti in otrplosti, zakaj general je bil zmožen iti po sledu skozi hosto tudi ponoči in to je bil skrajno težek sled Najbrž je imel tajinstveno zmožnost in samo golemu slučaju se je bilo zahvaliti, da se mu plena ni posrečilo odkriti
Toda druga misel, ki mu je prešinila možgane, je bila se strasnejsa in po vsem telesu ga je spreletelo: zakaj se je general nasmehnil, zakaj je odšel?
Rainsford se je otepal misli, da je res, kar mu narekuje premislek in vendar je bila resnica tako svetla, kakor sonce, ki si je medtem ze naredilo pot skozi jutranjo meglico. General se torej igra z njim! Računa z njim za še en dan športa. Kozak je bil maček, on pa je bil samo miš. Tedaj se je Rainsford popolnoma zavedel, kaj pomeni strah.
«Ne vdam se preplahu, ne vdam se!«
Spustil se je z drevesa in zagazil v hosto. Mišice v obra-zu so mu bile napete in trudil se je, da bi mu možganski ustroj deloval. Kakih tri sto metrov od svojega skrivališča se je Rainsford ustavil ob velikanskem suhem drevesu, ki seJe. nevarno naslanjalo na manjše drevo. Odvrgel je torbo z živili, izvlekel iz toka nož in se z vso močjo vrgel na delo«
(Nadaljevanje sledi/
mm*.	PP CA "			
iii				
mm*. mm.
Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo
Cena 30 lir
Leto XVI. - St. 45 (4508)
TRST, nedelja 21. februarja 19g
Liberalci razpravljajo o odtegnitvi podpore vladi Sicilska KD potrjuje veljavo sporazuma z desnico
(Nadaljevanje s 1. strani) stva potrdilo svoj namen, da bo izvedlo tako imenovani «palermski sporazum« s fašisti, monarhisti in liberalci za sestavo nove deželne vlade, ki jo bodo volili na seji deželne skupščine v ponedeljek. Edini socialdemokratski deželni poslanec Napoli pa je izjavil, da je še vedno prepričan v možnost sestave deželne vlade levega centra, ker bi taka vlada imela zadostno število glasov v skupščini, in sicer poslancev KD, PSI, PSDI in neodvisnega poslanca ^Antonia.
Tudi omenjeni sklep osrednjega demokristjanskega vodstva so si demokristjanski levičarji in desničarji različno razlagali, ker je bil v resnici nejasen. Levičarji trdijo, da je vodstvo KD sklenilo prepovedati sestavo deželne vlade desnega centra, desničarji
pa da je sicilskemu deželnemu odboru KD dalo proste roke, Moro sam pa da je naklonjen enobarvni demokristjanski nihajoči vlad;. V zvezi s hudim sporom med sicilskim deželnim tajnikom D’Angelom in levičarjem Sullom na seji vodstva KD, je Moro sporočil Sullu opravičilo sicilskega tajnika, češ da ni mislil «na prestrezanje telefonskih razgovorov v tehničnem smislu, temveč na informacijo v zvezi z nekim telefonskim razgovorom«.
Odvetnik Vito Guarrasi, ki je vmešan v škandal s prestrezanjem telefonskih razgovorov je v Palermu vložil tožbo «proti neznanemu prisluškovalcu njegovega telefonskega razgovora z deležnim predsednikom Milazzom. razgovora, o katerem je govoril deželni poslanec D’Angelo na seji osrednjega vodstva KD«.
Ze včeraj pa so socialistični Sullo; »Nesramnež, to je laž«, ciale pa je dejal, da se ne in komunistični poslanci vlo-j D’Angelo: »Potem pa ti po- j more verjeti • trditvam vlade, žili v parlamentu vprašanje,
v
ki se mu je pridružil tudi repu. blikanski voditelj La Malfa, ki je v «La Voce Repubblica-na» med drugim zapisal: »Neki D’Angelo, katerega se KD ne sramuje še vedno smatrati za deželnega tajnika svoje stranke na Siciliji je izjavil, da je bil prestrežen telefonski razgovor. Gre za laž, kajti jaz nisem nikoli slišal govoriti o nekem Guarrasiju in tudi nisem nikoli sprejemal v svojem stanovanju ljudi iz de-mokristjanske levičarske baze.« D'Angelo je namreč med omenjeno sejo vodstva KD izjavil; «Sullo, ali lahko zanikaš, da je tvoj prijatelj Giovanni Galloni sodeloval na nekem političnem sestanku v stanovanju La Malfe, kjer je dejal, da je gotov, da bo Moro zavrnil naš sporazum v Palermu?.«
j ■*-' Z	m«.	vtem	K**	**	I	_	.
vem, da vse to izhaja iz tele- kajti obstajajo posredni in neposredni dokazi, da je do pre-
trezenja telefonskega razgovora v resnici prišlo. »Morali
fonskega razgovora .ned Palermom in Rimom, ki sta ga vodila Milazzo m odvetnik Guarrasi!«
bi se sramovati!«, je zavpil
Minister Bettioi je danes v . obrnjen v smeri demokristjan-poslanski zbornici odgovoril | skih poslancev, od koder se je na omenjera vprašanja poslan-. dvignil nato vik in krik. cev, da ni bilo nikakršnega | .';psf iale: »To je zelo huda prestrezanja telefonskih pogo- stvar, da se je D’Angelo lahko
vorov. Socialist Faolicchi mu je odgovoril, da se mu zdi tak odgovor preveč hiter in pripomnil, da če bi D’Angelo hotel omiliti važnost svojih izjav, bi moral to storiti prej, kot je izzval že znani incident. Poudaril je nato, da zadeva to vprašanje notranjo politiko KD in vzrok leži v pritisku, ki jih ena struja stranke izvaja nad drugo. Zaradi teh besed je prišlo v zbornici do kričanja.
Komunistični poslanec Spe-
iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinmiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
Veliko pričakovanje predsednika alžirske vlade F. Abasa
Obtožbe treh pobeglih francoskih advokatov proti francoskim sodnim oblastem - Fašist Biaggi izpuščen na začasno svobodo - Preklic ukrepa o internaciji dveh braniteljev Alžircev
PARIZ, 20. — V Parizu z velikim zanimanjem pričakujejo drugo izjavo, ki jo bo podal predsednik alžirske vlade Ferhat Abas verjetno v ponedeljek ali torek. O vsebini te izjave krožijo različne govorice, čeprav se ne ve nič točnega. Kakor zatrjujejo v krogih alžirske osvobodilne fronte v Tunisu, bo izjava baje vsebovala nekatere konkretne predloge za ustavitev sovražnosti.
Toda velika ovira je de Gaullovo stališče, da se ne
bo pogajal z alžirskimi predstavniki o političnih vprašanjih, temveč samo o tehničnih vprašanjih, ki so povezana s premirjem.
V pariških krogih upajo, da bo Ferhat Abas imenoval nove delegate, ki bi jih poslal
v Pariz na pogajanja, ker de Gaulle noče začeti pogajanj z Ben Belo in drugimi alžir-
skimi voditelji, ki so v francoskih rokah.
Na vsak način je pričakovanje v Parizu zelo veliko, tudi če se domneva, da bodo napovedali še tretjo izjavo Ferhata Abasa v okviru pojasnjevanja alžirskega stališča in upravičenosti alžirske borbe.
V Parizu pa vendar vlada neka zaskrbljenost iz drugih vzrokov. Popoldne se je namreč zvedelo, da je bil znani fašistični advokat in poslanec Biaggi, ki je najbolj ekstremističen desničarski element, izpuščen na začasno svobodo iz zdravstvenih razlogov. To dejstvo je značilno, ce se omenijo njegove besede, ki
jih >e pred nekaj leti izgovoril: • »Četrta
republika je mrtva. To dokazuje dejstvo, da sem jaz še prost.« izpustitev Biaggija na svobodo in izzivalno stališče, ki ga je zavzel Soustelle in ki ga mora vodstvo zveze za novo republiko ignorirati, da prepreči izstop drugih 3Q poslancev, kažeta, da težave za vlado niso povsem izginile.
Mednarodni odbor Rdečega kriza v Ženevi je potrdil, da je dobil od treh pariških advokatov (Verges, Courregč in Zavrian), ki so zbežali v Ženevo, da se izognejo morebitni aretaciji, dokument 11 strani, v katerem se obrazložuje-jo vzroki njihovega bega.
Poudarja se, da izjave v tem dokumentu nimajo na prvi pogled politične vsebine. Dejansko je govora samo o sedanji sodni upravi v Franciji, ki bi morala spoštovati temeljne pravice obrambe. Tri. je advokati pravijo da > a po objavi novega dekrel
Franciji in v Alžiriji so obtoženci prisiljeni na protestne stavke, da dosežejo obrambo po civilnih advokatih, ki si jih sami izberejo. Ti pa na letijo na vsakovrstne ovire in če sprejmejo obrambo Alžircev so v nevarnosti, da jih obtožijo, da «pomagajo uporu«.
»Ko jim odvzamejo njih advokate — eden ubit, drugi a-retiran, dva internirana in dva izgnana — se alžirski obtoženci, katerim odreka zakon sleherno pravico, odrekajo o-brambi, prepovedujejo svojim uradnim advokatom, da bi go-
vorili, protestirajo proti navzočnosti vojaških advokatov in njih govore prekinjajo s
protestnimi vzkliki. Obtoženci so sedaj prepuščeni samovolji policije, zaporom in koncentracijskim taboriščem.«
Mednarodni odbor Rdečega
križa javlja, da bodo prihodnje dni objavili uradno izjavo in bodo hkrati izrazili stališče Rdečega križa o tej zadevi. Pojasnjujejo pa. da položaj alžirskih obtožencev ne spada v okvir ženevskih konvenciji, v okviru katerih mednarodni Rdeči križ lahko posreduje.
Trije advokati so zbežali v Švico, ko so francoske oblasti aretirale in poslale v koncentracijsko taborišče muslimanska odvokata Ben Abdalaha in Usedika. Advokat Jacques Verges je bil branitelj Dj amile Buhired in podpisnikov
»Kan-
znanih obtožb v knjigi krena«. ki je izšla lani.
Švicarski list »Tribune de Geneve« piše, da spadajo trije advokati v skupino francoskih advokatov, ki skušajo od leta 1956 dalje poskrbeti za obrambo 3000 Alžircev, ki so zaprti. Francoske oblasti so jih izgnale iz Alžirije, ko so začeli anketo, da razčistijo izginotje nekaterih njihovih klientov.
Omenjeni trije so sklenili obrniti se na mednarodno javno mnenje. Okoli tri tisoč aktov o aretiranih Alžircih nameravajo izročiti tujim advokatom. Razen tega nameravajo ustanoviti mednarodno pravno komisijo, ki bi revidirala nekatere procese.
Francoske oblasti pa so danes javile, da so preklicale ukrep o internaciji advokatov Ben Abdalaha in Usedika, ki sta običajno branila alžirske obtožence.
linmiitiiiiiniititMiiiiiiiiiiiitiimiiiitmiiiiiumuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiHifitiill
Ostra	polemika
v zvezi s primerom Chessmana
Člani kongresa in tisk kritizirajo državni departma in dejstvo, da je bila usmrtitev odložena zaradi posredovanja iz tujine
WASHINGTON, 20.	— V
ZDA se je vnela polemika v
zvezi z vzrokom, zaradi katerega je kalifornijski guverner Brown odložil za 60 dni usmrtitev Chessmana. Gre namreč za brzojavko, ki jo je poslal Brownu pomočnik državnega tajnika za medameri-ške zadeve Robottom, s katero mu je predočil, da bi usmrtitev Chessmana lahko povzročila negativno reakcijo v južnoameriških državah med Ei-senhowerjevim obiskom.
Chessman pa je izročil včeraj tisku pisano izjavo, v kateri pravi, da »je šlo za najtežavnejšo odločitev, ki jo je moral kdaj koli sprejeti guverner Brown», in izreka upanje, da bo njegov primer nudil priložnost za ukinitev smrtne kazni v Kaliforniji. Kakor je znano, se bo kalifornijski kongres sestal na izrednem zasedanju 29. februarja in bo razpravljal o morebitni uki
razprave
proti Alžircem tjO- nštvi smrtne kazni.
vsem nedopusten postopek. V V Washingtonu je šest čla-
nov kongresa ostro kritiziralo državni departma zaradi brzojavke, ki jo je poslal guvernerju Brownu. Republikanski senator Allot je izjavil, da gre «za neopravičeno vmešavanje v sodni postopek neke države«. To so izjavili tudi drugi senatorji.
Podpredsednik Nixon je izjavil, da, če je državni departma res posredoval pri guvernerju Brovvnu, «je napravil korak, katerega ni bil pooblaščen storiti in ki bi ga ne smel storiti«.
Tudi tisk ne štedi s kritiko proti državnemu departmaju. • Zdi se, da sprejemajo naši javni uradniki ukaze od tujih agitatorjev, kako naj .e vodijo ameriške notranje zadeve«, piše «Daily News» v uvodniku pod naslovom »Ukazi iz Urugvaja«. «New York Herald Tribune« piše, da »noben Američan ne more brez sramu brati izjave guvernerja, ki pravi, da je »resen element«, ki je vplival na njegovo odločitev, »bila brzojav-
ka državnega departmaja«.
V Chicagu je predsedstvo ameriškega advokatskega združenja pozvalo svoj pravni odsek. naj prouči morebitno potrebo nove zvezne zakonodaje, da se omejijo ponovni prizivi, kakor se je to dogajalo v primeru Chessmana.
Kakor javljajo iz Montevidea, so nameravali tamkajšnji univerzitetni študentje v primeru usmrtitve Chessmana sprejeti Eisenhowerja ob njegovem prihodu s transparenti z napisi »Morilec« in »Krvnik, vrni se domov«. Organi-rati so nameravali tudi demonstracije proti ZDA. Študentje so nameravali pozvati prebivalstvo, naj »s hladnim molkom« sprejme prihod predsednika Eisenhovverja. V sredo so na seji vlade v Peruju proučili vprašanje morebitnih nasilnih dejanj proti Eisenho-werju. Zunanji minister je izrekel bojazen, da bi v primeru usmrtitve Chessmana bilo ozračje »preveč nevarno« za Eisenhovverja.
Senator Zoli umrl
posluževal državnega aparata za nadzorovanje najvišje oblasti na Siciliji.«
Gaspari (KD). »Ni res.«
Speciale- «Y 15 letih svojega novinarskega delovanja sem lahko ugotovil, da obstaja konstrola nad telefonskimi razgovori.«
Do novih incidentov je prišlo, ko je govoril La Malfa, ki ga je prekinil fašist Nico-sia, češ da je tudi La Malfa iz Palerma, na kar so se dvignili protesti iz levice.
La Malfa: «Ta pripomba je d9kaz zlonamernosti in mračnjaštva.« (Ploskanje na levici; fašisti hočejo prodreti pred predsedniško mizo, da bi napadli komuniste: redarji posredujejo.) La Malfa je nato povedal, da že tri mesece ni imel stikov z levičarskimi mladinci KD razen s Sullom ki je prišel v ponedeljek k njemu v imenu Mora, in ga zaupno vprašal, če je bil pri njem kak sestanek. La Malfa se je temu vprašanju čudil, saj bi bil sestanek povsem razumljiv.
La Malfa je končno zahteval obširno preiskavo vse zadeve in se ni zadovoljil z Bettiolo-vim odgovorom. Moro sam pa bi moral poskrbeti za opravičila ne samo Sullu, temveč tudi drugim prizadetim; ker se to ni zgodilo, ima La Malfa pravico, povedati, da državljani ne morejo imeti zaupanja v možnost zaščite svojih pravic in svojega dobrega imena, če niti poslanec ne more razčistiti zadeve prisluškovanja v katero je zapleten. Ce ni bilo prisluškovanja kako je nastala govorica, ki se njega tiče? To mora minister povedati. La Malfa je nato namignil, da bo poiskal razjasnitev zadeve pred sodiščem, če je ne more v parlamentu.
Na svoji današnji seji je vlada odobrila številne ukrepe na predlog ministrov za zaklad, za obrambo, prosveto, javna dela, za industrijo in trgovino, trgovsko mornarico, za zunanje zadeve in za pravosod-je: Na predlog slednjega jo ministri odobrili nekatere spremembe v kazenskem zakonu, na podlagi katerih bo odslej kazenski zakon bolj v skladu z določbami republiške ustave.
Nenni in Saragat sta tudi za jutri napisala svoje običajne tedenske uvodnike. Nenni poudarja predvsem, da morebitna desničarska klerofašistič-na vlada na Siciliji ne bo prišla daleč, ker bo sestavljena »na podlagi apetita po oblasti«. Kgko more palermski sporazum obvezovati stranke in poslance, ki so pred dvema mesecema predlagali povsem nasprotni položaj in ki so šli celo za dosego sporazuma s PSI? Ko predstavljajo za eno in isto stranko rešitev na levo ali rešiitve na desno — in celo za iste ljudi! — kar meni nič tebi nič samo sredstvo za dosego oblasti, potem to pomeni, da je šlo demokratično življenje po vodi«. Nenni poudarja, da ne gre samo za Sicilijo, ker »se nahajamo pred vladno krizo, ki visi v zraku že več mesecev«.
Saragat pa piše, da je PSI storila v zadnjih časih korak naprej in da je zaradi tega možna rešitev krize s sestavo vlade levega centra.
V reviji »Rinascita« pa obravnava Togliatti Gronchiiev uradni obisk v Sovjetski zvezi ter poudarja da ne zadostujejo za dosego resnične pomiritve samo osebni stiki, kajti treba je likvidirati »anti-sovjetski bes, ki se je vgnez-dil v vladi« O isti zadevi piše v tedniku «11 Tempo« tudi minister del Bo, ki trdi, da je Hruščev pripravljen doseči sporazum vsaj glede razorožitve.
A. P.
RIM, 20. — Senator Adone Zoli je umrl ob 22.45 v kliniki, kamor so ga bili pripeljali, ko ga je zadela kap.
Zoli se je rodil 16. decembra 1887 v Forli. Promoviral je za doktorja prava na univerzi v Bologni. V prvi svetovni vojni je bil prostovoljec. Vpisal se je v ljudsko stranko takoj po njeni ustanovitvi. Ko je bila ta stranka razpuščena, je opustil aktivno politično de. lovamje. Leta 1942 je sklical več sestankov bivših voditeljev ljudske stranke. Pozimi istega leta je bil v Florenci član medstrankarskega antifašističnega odbora. Pod republikinskim režimom je bil obsojen na smrt, a je uspel izogniti se usmrtitvi.
Prvikrat je bil. izvoljen za demokristjanskega senatorja leta 1948. Julija 1951 je postal v De Gasperijevi vladi minister za pravosodje, v Fanfani-jevi vladi pa je bil finančni ministe”
Bil je v vodstvu demokrist-janske stranke in leta 1954 je bil izvoljen za predsednika državnega sveta stranke. Februarja 1956 je po smrti Va-nonija prevzel ministrstvo za proračun v Segnijevi vladi. Od 19. maja 1957 do 30. junija 1958 je bil predsednik vlade. Pri zadnjih volitvah leta 1958 je bil spet izvoljen za senatorja.
Ob štiridesetletnici «Del^
(Nadaljevanje s 1. strani.)
subjeb
Ta proletariat je bilo treba bodriti tembolj, ker se je bil začel val terorja in strahovlade. Treba je bilo prepričati delavce in kmete, da morejo samo marksistično podprte in dobro organizirane komunistične stranke uspešno načelovali boju proti reakciji. Treba je bilo skrbeti ,da delavci in kmetje ne bi klonili pred reakcijo in terorjem, da bi vzdržali pritisk, da bi navzlic vsemu vztrajali v ofenzivi. Treba je bilo prepričevati delavce, da je mogoča enotna fronta tudi z delavci drugih načel, tudi ce so socialdemokratski voditelji proti taki fronti. Treba je bilo začeti z organizacijo enotne fronte tudi od zgoraj kljub odporu socialnodemokratskih voditeljev. In treba je bilo posebej paziti, da ne bi sovražniki vnesli panike v naše vrste. Tem bolj, ker takih poizkusov ni bilo malo.
Zavoljo dejstva, da je bilo Delo v rokah vplivnih tovarišev, ki so bili med zagovorniki strategije in taktike Ko-j munistične internacionale ter za ustanovitev Komunistične partije Italije, je Delo odigra-
lo najvažnejšo vlogo pri pri- mokratičnega 8'ha?.ia' ,« nit tegovanju članov Socialistične tivno pa so spadali	jt
bolj umazane reakcionar«^
iiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiitiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiit
Pred konferenco najvišjih voditeljev arabskih držav
Kralj Mohamed: Letos bo leto evakuacije ameriških, španskih in francoskih čet
RABAT, 20. — Kralj Mohamed je sporočil skupini egiptovskih časnikarjev, da bo v kratkem konferenca najvišjih voditeljev arabskih držav. Dodal je, da se sedaj posvetujejo za pripravo tega sestanka.
Mohamed je dalje izjavil: »Sedaj se trudimo, da bi dosegli popolno evakuacijo vseh tujih čet. Letos bo leto evakuacije ne samo ameriških čet, temveč tudi francoskih in španskih. Vzporedno bomo nadaljevali našo gospodarsko o-svoboditev, kakor smo delali do sedaj, da dopolnimo našo narodno neodvisnost.«
V zvezi s potovanjem predsednika Naserja v Maroko, ki je določeno za september, je Mohamed izjavil:	»Nestrpno
pričakujemo veliki dan, ko nas bo predsednik Naser obiskal.«
Titovo in Kardeljevo sožalje- ob smrti Hansena
BEOGRAD, 20. — Predsednik republike maršal Tito in podpredsednik Edvard Kardelj sta poslala sožalni brzojavki soprogi umrlega predsednika vlade Christiana Hansena. Pod. predsednik Edvard Kardelj je poleg tega v imenu zveznega izvršnega sveta izrazil sožalje tudi namestniku predsednika danske vlade Kampmanu.
Jugoslovansko časopisje ugotavlja, da je mednarodna skupnost s predsednikom danske vlade Hansenom zgubila doslednega borca za mir in mednarodno sodelovanje. »Jugosla. vdja, poudarja nocojšnja »Politika«, je s Christianom Hansenom zgubila dragega prijatelja, človeka, ki je cenil našo državo in narode, njihova strmljenja in pridobitve. Pod Hansenovim vodstvom je bila Danska globoko zainteresirana za mir na svetu in v Evropi in se je trudila za splošno po-mirjenje in pogajanja med Vzhodom in Zahodom.«
 «»-------
Nove demonstracije v pokrajini Lecce
LECCE, 20. — Tudi danes je večje število demonstrantov skušalo zasesti v kraju »Corda di Lana« zemljišča veleposestnikov. Toda tudi danes so se kmetijski delavci zbrali le v
 ........................................................................    .iiiNimniiimiiiiim...iiiinniiiiiiitnmiuminannuMmmiu....i.......................  mimmihiihi......................■■■■min...urnim......................  n
(Nadaljevanje z 2 strani)
slednjo noto indijske vlade od 12. februarja. V pismu od 5. februarja je Nehru predlagal Cuenlaju, naj bi prišel v Novi Delhi, da bi skupno razpravljala o indijsko-kitajskem obmejnem sporu. Predlagal mu je, naj bt prišel v Novi Delhi konec prihodnjega meseca. Nehru sicer poudarja, da ni mogoče pogajati se na podlagi kitajskih predlogov, vendar pa bi bil njun sestanek koristen ker bi lahko proučili vse poti, ki lahko pripelja-jo do mirne poravnave spora.
Med debato o Nehrujevem pismu je Nehru v parlamentu izjaoil, da njegovo vabilo Cuenlaju ne pomeni, da Indija spreminja dosedanjo politiko, vztraja pa na tem, da je potrebno sestajati se z vsakomer, da bi miroljubno poravnali spore.
Hruščev v in Burmi
Potovanje Hruščeva po državah Jugovzhodne Azije je nedvomno važno za nadaljnje poglabljanje odnosov in sodelovanje med SZ in temi državami, ki so znane po svoji dosledni izvenblokovski politiki, Qbi$k Hruščeva bo nedvomno vplival ne samo na
dvostranske odnose z omenjenimi državami, temveč tudi na izboljšanje splošnega ozračja na tem delu sveta.
Značilno je, da je Hruščev v svojem govoru v indijskem parlamentu izrekel priznanje politiki nesodelovanja v blokih, ki jo vodi Indija. To se
poudarja tudi v skupnem po- označujeta v prvi vrsti dva nov lir, za ostala dva_ pa 30 ~ ~	dogodka: odstop Milazzove de-
želne vlade na Siciliji in vedno bolj pogoste govorice o krizi Segnijeve vlade.
7 dni v svetu
ročilu o razgovorih. Rečeno je:	»Predsednik ministrskega
sveta SZ Hruščev je v razgovoru z Nehrujem in z ostalimi državnimi voditelji Indije zelo ocenil politiko, ki jo vodi Indija, t.j. politiko nevtralnosti in nesodelovanja v vojaških zavezništvih. Poudaril je, da uživa ta poli.ika veliko spoštovanje v SZ. Sovjetska vlada je prepričana, da Indija in Nehru osebno dajeta s tako politiko važen prispevek k stvari krepitve in ohranitve miru na vsem svetu».
Priznanje taki politiki vsebuje tudi poročilo o razgovorih, ki jih je imel Hruščev v Burmi, ter njegov pozdravni govor ob prihodu v Indonezijo.
Če upoštevamo vsa ta dejstva, ima obisk Hruščeva v Indiji širši pomen. Obisk priča, da se vedno bolj uveljavlja politika izvenblokovskih držav, in da se širi sodelovanje Sovjetske zveze z njimi. Razen tega pa je tudi dokaz, da se je izboljšalo ozračje v Aziji.
Politično življenje v Italiji
Italija
Toda tisto, kar je za sicilijansko krizo najbolj značilno in važno, pa je vsekakor način, kako je do nje prišlo. Gre za nezaslišano medsebojno obtoževanje vladnih politikov, ki kaže kako korumpirano je vse politično življenje na Siciliji, in hkrati, kako se vladaj oči krogi v krščanski demokraciji znajo poslužiti tudi najbolj odurnih sredstev, ko je v nevarnosti njihova oblast v enem delu države, zlasti če taka nevarnost- preti z izgubo oblasti v vsej državi. Tako se je zgodilo, da se je sicilski demokristjanski deželni poslanec Santalco poslužil
milijonov poleg še nekaterih imenovanj v tako imenovani • podvladi«. Milazzov pristaš Corrao član njegove vlade je, takoj odstopil, toda izjavil je hkrati, da milijonskih nakazil ni podpisal. Deželna skupščina je takoj imenovala preiskovalno komisijo, ki je doslej šest ur zasliševala provokators kepa Santalca in bo morala predvidoma v desetih dneh izvršiti svojo nalogo.
Hkrati pa je prišlo na dan na burni seji osrednjega vodstva krščanske demokracije v Rimu. da je D'Angelo, deželni tajnik KD za Sicilijo, s pomočjo policije prestrezal telefonske razgovore predsednika deželne vlade Milazza, da bi mogel vedeti, kaj vse Milazzo počne, da bi se krizi izognil. Poleg tega se govori, da je Santalco v svoji hotelski sobi, kjer je predložil v podpis milijonska denarna nakazila Cor-
ostudne provokacije in zače1 j rau, pripravil tudi magneto-pogajanja o prodaji samega! fon — tako nekako kot je de-sebe in še dveh svojih tovari-llala slavna nemška prostitutka šev Milazzovim ljudem, in si- ,Rosemarie, da bi izsiljevala cer zahtevajoč zase 70 milijo-1 svoje kliente — da bi registri-
ral Corraove izjave, ki bi pa kompromitirale. Zdi se, da se je izkazalo, da takih izjav Corrao ni podal, in bo zaradi tega dokaz z magnetofonom odvadel, če trak ne bo za bolj učinkovit .finale. predložen preiskovalni komisiji in morda celo sodišču.
Medtem pa so se demokristjani, liberalci, monarhisti in fašisti za sestavo nove vlade že v naprej temeljito pripravili:	podpisali so podrobne
sporazume o razdelitvi oblastvenih funkcij in odšli v Rim na sejo vodstva s predlogom, da jim sporazum odobri. Na seji pa je tajnik KD Moro takoj izjavil, da je za sporazum zvedel šele po podpisu in da ga ne odobrava, kajti za sestavo vlade desnega centra na Siciliji da je potrebna odobritev glavnega obora KD. Kljub temu pa je vodstvo na omenjeni seji dalo sicilijanskim demokristjanom proste roke.
Zato je zelo verjetno, da bo že prihodnji teden Sicilija v rokah klerofašistič ne vlade, kar bo imelo svoj vpliv tudi na reševanje more bitne krize osrednje Segnijeve vlade in na vso politiko Italije.
Segnijeva vlada bo namreč zašla v krizo zaradi tega, ker je liberalci nočejo več podpi- Londonom ra ti. Kljub temu bi ob podpori monarhistov in fašistov vlada lahko še nadalje živela, to-
njepa kongresa, kakor tudi v nasprotju s svojim lastnim dosedanjim programom ter programom. s katerim je šla predlanskim na majske volitve. V noči med četrtkom in petkom je Segni v razgovoru z liberalnim voditeljem Mala-godijem skušal vsaj ublažiti stališče liberalcev, ki zahtevajo v prvi vrsti, da se Segni odreče ugodnemu stališču do referenduma, da preneha z vsakim poskusom ustanovitve avtonomnih dežel in da ostane njegova zunanja politika še bolj atlantska, kot je bila doslej. Izid razgovorov je bil negativen in sedaj se pričakuje le, da Malagodijevo stališče odobri glavni odbor liberalne stranke, ki je začel včeraj zasedati, kakor tudi liberalna parlamentarna skupina.
V zunanjepolitičnem pos an-skem odboru je Pella poročal o obisku Gronchija v ZSSR ter skušal kolikor mogoče zmanjšati koristne rezultate obiska ter je najbolj poudaril nujnost, da se Italija odslej še bolj kot prej drži v najbolj strogem zahodnem zavezništvu. Levičarski poslanci so tej politiki očitali, da je tako adenauerska, da se ne strinja ne z Washingtonom ne Liberalni voditelj
bližini posestev. Po dokončani demonstraciji so se mirno razšli.
V desetih občinah se je danes ponovila stavka delavk tobačnih tovarn. Večje število delavk je v bližini tovarn priredilo demonstracije.
Tajništvo CGIL je v zvezi s položajem v pokrajini Lecce posredovalo pri ministru za delo in zahtevalo sklicanje predstavnikov delodajalcev in delavcev v uradu za delo, da bi naglo sklenili pokrajinske pogodbe za kmetijske delavce ter za delavke v tovarnah tobaka.
Novi neredi v Kamerunu
JAUNDE, 20. — Včeraj ponoči je več skupin upornikov izvršilo napad na vas Dschang v predmestju kamerunske prestolnice. Med napadi je bilo ubitih 62 ljudi, 60 pa ranjenih. Zatrjujejo, da so varnostne sile ubile 15 upornikov. Na. padalci so zažgali okoli 200 koč in več vozil. Do napadov je prišlo pred referendumom, ali naj prebivalstvo sprejme ustavo za Kamerun, ki jo predlaga vlada. Voditelj ljudske stranke za Kamerun Felix Moumie, ki živi v izgnanstvu, je pozval prebivalstvo, naj aktivno bojkotira referendum.
Številne aretacije v Španiji
MADRID, 20. — Zvedelo se je, da so v zadnjih dneh aretirali v Španiji od 150 do 200 ljudi. Med aretiranimi je baje večje število Spancev, ki so se vrnili iz Sovjetske zveze.
Davi so izročili španskemu tisku izjavo, ki pravi: »V zadnjem času se je opazilo povečanje prevratnega delovanja v mnogih zahodnih državah in tudi v Španiji. Vedelo se je, da je bil pred časom v Pragi komunistični kongres, katerega so se udeležili glavni voditelji tajnih organizacij iz Španije in Portugalske. 18. februarja je v občinski palači v Madridu eksplodirala bomba in povzročila škodo. V noči od 17. na 18. je nastala druga eksplozija v Ul. Toledo. Pozneje so našli na kraju eksplozije mrliča s hudimi ranami na glavi in rokah. Drugi poizkusi so se ponesrečili. Zaradi prevratnega delovanja v zvezi z omenjenimi dejanji so bili aretirani glavni voditelji in aktivisti tajnih organizacij, med katerimi je skupina, ki je v neposrednih odnosih z Rusijo in s sovjetskimi šolapii o prevratnem delovanju. Zaplenjene so bile eksplozivne snovi in obilen propagandni tiskan material. Vsi aretirani so na razpolago pristojnega sodnika«.
Žrtve epidemije v Pontevicu
BRESCIA, 20. — V nevropsihiatričnem zavodu v Ponte-vicu, ikjer je nastala epidemija influence, je število mrtvih na. rastlo na 32. Ko so nekatere bolnice peljali iz zavoda v Brescio, se je ambulanta trčila z nekim drugim avtomobilom. Ranjeni sta bili dve bolni nuni. Davi so izvršili obdukcijo na treh truplih.
Skupina časnikarjev pa je poslala ministru za zdravstvo brzojavko, s katero »obsojajo lažne informacije, ki jih je dal ravnatelj zavoda z namenom, da prikrije javnemu mnenju pravi obseg tragične epidemije«.
 <»--------
BUENOS AIRES, 20. -Predstavnik državnega tajništva
Malagodi pa je ostro napadel »pri argentinski mornarici je Gronchijeve izjave, češ dal izjavil, da se nadaljujejo ope-v Moskvi hvalil komuni-! racije v Golfo Nuevo proti ne-
je
da o nasprotju s sklepi zad-lzem, sovjetske uspehe itd. I znanim podmornicam.
tegovanju stranke v komunistično frakcijo. Delo je bilo glasilo slovenske komunistične frakcije, tudi kadar je bilo socialistično glasilo, st ta namen je Delo prvo objavilo, med drugim, tudi slovenski prevod programa Komunistične internacionale in vse polno teoretskih razprav in ideoloških člankov Lenina in najvidnejših voditeljev svetovnega komunističnega gibanja. To pritegovanje socialistov v komunistični tabor ni bilo lahko. Treba je bilo namreč s pri-prostim argumenti dokazovati, da ne gre za razkol, marveč da gre za novo usmeritev delavskega gibanja, za ustanovitev nove stranke, ki bo sposobna voditi proletariat v zmago, za proletarsko diktaturo.
Pri tem delu je doseglo Delo pomembne uspehe. Ob ustanovitvi Komunistične partije ni bilo med slovenskimi in hrvatskimi socialisti nobenih problemov. Po domače bi rekli, da so ostali na eni strani skoraj vsi socialnodemokratski voditelji, na drugi strani pa vojaki skoraj brez generalov. Julijska krajina in istra sta glasovali v Livornu tako;
za resolucijo komunistov 4462 glasov; za resolucijo uni-tarcev 3286 glasov; za resolucijo reformistov So glasov.
Delegatje iz Julijske krajine in Istre, ki so zastopali okoli 1000 glasov, ki so bili vsi komunistični, se kongresa iz različnih razlogov niso mogli udeležiti. List II Lavoratore je bil edini dnevnik, ki je ostal v rokah komunistov in še tega so morali komunisti s silo zavzeti, kajti unitarci in reformisti nam ga niso hoteli izročiti. Delo je seveda postalo takoj glasilo Komunistične partije. Reformisti in centristi niso hoteli izročiti Lavoratore komunistom nesocialistično trdeč da so dobili komunisti v Julijski krajini in v Istri večino samo zato, ker so imeli na kongresu slovenske sekcije večino komunističnih delegatov ali glasov. Trdili so, da brez komunističnih glasov slovenskih sekcij bi bili imeli reformisti in unitarci v Julijski krajini in v Istri večino. V svojem listu II Lavoratore socialista, ki je v Trstu kmalu po livornskem, kongresu nekaj časa izhajal, so reformisti in unitarci imenovali nas slovenske komuniste komunistične nacionaliste, kar so fašisti prav dobro izrabili.
Poleg naloge, ki so jo podedovali komunisti še od socialne demokracije — naloga boja proti slovenskemu in italijanskemu nacionalizmu — ter boja za bratsko skupno delo, za skupen boj, za skupno, mirno bratsko sožitje med slovenskim in italijanskim delavstvom ter med delavci in kmeti, se je moralo Delo boriti posebej še proti slovenskim nacionalistom. Le-ti so glede narodnega vprašanja, bolje rečeno, glede narodno-jezikov-nih potreb Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini in v Istri zagovarjali sicer dobro in pravilno stvar, bili so nekakšni neupravičeni zastopniki objektivno naprednega de-
antisocialiste. Z lo Delo veliko °Prav*%. je
če je res da je tržaško lavstvo bilo spočetka^
je tudi res, da je nu )#( vensko in hrvatsko de « spočetka večinoma P°® ..vil vom slovenskih in hrv
Isti«
narodnjakov v Trstu in ter slovenskih liberaf y klerikalcev na Gori*** jjjJ boju proti tem oportu ^ nim voditeljem, ki s0 ji njali vsakemu mogotcu. glede na njegovo naroan ’ # v načelnem boju proti ^
zatiralcem slovenskega
stva, visoko dviga}°c * Q0sii
siva, »iouru	°	iiaiirm«
enakopravnosti in	jjrill
med narodi, se je
in dokaj hitro zajelo vso
  _______,	   .	y
lijsko krajino in i?tr0’ ujdt liju 1920 je doseglo n . p 16.000 izvodov, kakršne ^ segel do tedaj še nob.^
venski list v Julijski $ To naklado si je ohram* ^
j.v naaiauu o* j**	-	.	p**
di, ko je v istem »cs*. t* začelo izhajati tnkrat
:	I-:l~ ounin I*** »Ji
den in bi bilo svojo i*a ^
•’ J ‘M?
še povečalo, da n's°.
pošta in fasisti pa .l““y0’iP narodnjaki ovirat: nJe“. jSfii
pečat anje. Proti honc	^
smo morali ustanoviti	p
posebne javke. ’*amor..ice i« dile podeželske t°varl..,te j« podeželski tovariši P° ?!i jih raznašali po dežen	p
od Trente, Postojne	p
ke. Ljudstvo je zapušča ) rodnjake, liberalce m » ce ter se pridruževalo .■
katere*.
nističnemu gibanju, * .ye jt, niti zapori niti konfina™ (| ti ves teror fašistov ni* v0l;t
zatreti. Pri političnih .c,j vah leta 1924 so <fobl|^](j (l
njaki, liberalci in	Pf
skupni listi le zato
slanca. Ker so nam
fašis*1
11»!
p)
čili vsaj toliko glf°^a f
kor so nam jih za
slanca priznali. -iasil°
Delo je postalo g'1
venskih delavcev ^m*^ <1<
intelektualcev. Svoj kra ^ nek lahko zaključim z jf
ki sta jo dala o ,njernkoaiis|il
Odbor in kontrolna “■ »eder> tržaške komunistične
oije:	-asU';:
»Delo je bilo slavna
v trdem boju proti »(ji1
v letih, ki so bila _n^B,H<
za slovensko m ljudstvo naših pokraji ■" pj» Delo je bilo glas”'?j’, te test, organizirana akc t « lavskega in demokrat* j# f
 ga in demoK*“‘“ uji«
banja med Slovenci: , ( »z pobudnik m .na_vdiho^za0^
predne kulture, P®^: «.i« najboljšimi tradicij* pd , venskega ljudstva; bilo *j3jijf porščak enotnosti mea gl« ni in Slovenci v boju . ^9 za napredek, za s®|:e tne pod zastavo proletars* narodnosti.«	.	sla*S
Delo je znamenje boljC‘
preteklosti in najleP** nosti. Bilo je učitelj «
je
tel j delavskih m " lno , množic. Izhajalo je ‘?B^ut)lj*^, ilegalno v Trstu v LJ“
v Parizu, na Dunaju, 'f j,!»
» r(t
it*
ci. v tržaški okolici. a čitali so ga dela«'®’ ,yi> lovni ljudje po vs , 5p<i^ Zato je vredno, da se ^ |i mo dneva, ko je Pre“ začelo izhajati
IVAN REG^*
Juiu itn
mžš0
predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 19-technicolor UFA film:
uri
«i
Pri treh
(La casa del le tre ragazze)
Igra simpatična in dobro znana MAGDA SCHNElD®^,)!
KARLHEINZ BOEHM, ki vas bosta razvedrila in z*b* ki sta igrala v znanem filmu »Princesa Si**1’
V ponedeljek 22. t. m. ob lt. url ponovitev istega
Tvrdka LORENZI
TRST, Ul. S.
tel. 24-245
Lai*af0
in mehanična	t
v Ul. S. France*
Izvaža:	lSpARll^Ži
EW 175 c., -	,
125 c., Parili*
Alninn n..catti	y
rabljeni in genef?!’’! ll(
Alpino, Ducattl	'
in	p*
ter Lambrete
pruvijeai va ■ -
dalje. - Pelj* & v Sežano.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPHEVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIA
GORICA - Ul. Duca d’Aosta
Tel. 2545
te
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA
%