ŠTEVILKA LETO LIH, 8. OKTOBER 2021 CENA 1.90 EUR STRAN 11 STRAN 5 Digitalizacija trškega jedra v Mozirju Skozi kraj s pomočjo čebelice Gaje Iz Kanade nova zlata medalja za inovacijo Srečka Pisnika Sopranistka Mojca Bitenc Križaj navdušila domače občinstvo STRAN 10 Četrt stoletja šegavega sejmarjenja na Rečici ob Savinji STRAN 14 Somo bukl Savmjskih notic lihko izkoristite t J kupon KUPON VELJA ffll NAKUPU NAD 1S€V PE MOZIRJE 0014.10.2021. 1 H.IIMk(lll>UiUi S tem kuponom Gorski čaj 40 g 109900 0814 73 Oglasi Časles d.o.o., Homec 39, 3332 Rečica ob Savinji 2 Savinjske novice št. 38, 24. september 2021 Vsebina Penzion Hiša sonca Luče Ponosni prejemniki certifikata Zeleni ključ..............................................7 Apartmaji Pod macesnovo streho Postali lastniki znakov Zeleni ključ in Zelena nastanitev.............7 Občina Gornji Grad Položnica za vrtec bo nekoliko višja..................................7 11. Festival Bicka Izdelke iz domače volne pospremil pester program in odlična kulinarika.........................8 Gornji Grad Najdena stara nagrobnika v bližini pokopališča.......................10 Razstava Andreja Kosiča Kraška krajina v Jakijevi hiši v Nazarjah......................................11 Zavod Stanislava Razstava o zgodovini knjige........12 Historični dan Zgodovina Gornjega Grada skozi oči strokovnjakov zbudila zanimanje............................15 Grudnikovi iz Solčave Trije bratje kleni devetdesetletniki..............................16 Kavarniški večer Zasedba Šansonet zaključila poletne glasbene večere..............17 Gradnja Mozirske koče Priprava gradbišča v polnem teku.....................................19 SSK Ljubno ob Savinji BTC Silvestrska turneja za smučarske skakalke na Ljubnem......................21 Tretja stran Družbena odgovornost, o kateri marsikje drugje samo sanjajo V času, ko se število nezaposlenih v Sloveniji, ki so vključeni v trg dela, še naprej zmanjšuje (konec septembra je bilo registriranih 66.122 brezposelnih, kar je slabih pet odstotkov manj kot konec avgusta in dobro petino manj kot konec lanskega avgusta), podjetja vse težje dobijo dodatne kadre, ki jih potrebujejo za realizacijo svojih razvojnih projektov. Zaradi tega postaja vse bolj pomembno, kakšen ugled ima posamezen delodajalec, saj lahko iskalci zaposlitve izbirajo med različnimi ponudniki. Ko se podjetje v očeh kandidata uvrsti na sam vrh izbire, lahko rečemo, da je doseglo svoj cilj in si zagotovilo dovolj velik ugled. Kako pa to dosežejo? Če pogledamo nabor najbolj uglednih delodajalcev v slovenskem prostoru, vidimo, da gre za med seboj zelo različna si podjetja, tako po panogi kot po velikosti, strukturi zaposlenih, starosti organizacije ... Dejstvo pa je, da ugled dobrega delodajalca ni mogoče zgraditi, v kolikor podjetje nima zdravega jedra, kakovostnih produktov oziroma storitev in v kolikor ni finančno uspešno oziroma stabilno. Zelo veliko težo ugledu podjetja daje tudi vodstvo oziroma vodilni menedžer. Pomemben delež pri gradnji in vzdrževanju ugleda delodajalca ima tudi družbena odgovornost podjetja. Na ravni Evropske unije je družbena odgovornost definirana kot koncept, znotraj katerega podjetje na prostovoljni ravni vključuje skrb za družbo in okolje v svoje vsakodnevno poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. Po standardu družbene odgovornosti ISO 26000 družbena odgovornost zajema tudi etično ravnanje pri trajnostnem razvoju, pri upoštevanju pričakovanj deležnikov in pri upoštevanju veljavne zakonodaje ter mednarodnih norm. Čeprav drži, da sta trajnostni razvoj in družbena odgovornost med seboj tesno povezana, gre za dva različna koncepta. Pri trajnostnem razvoju gre za zadovoljevanje potreb družbe brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij, medtem ko družbena odgovornost opredeljuje odgovornost do širšega okolja, njen cilj pa je prispevati k trajnostnemu razvoju. V tokratni številki poročamo o dveh primerih dobre prakse na področju družbene odgovornosti. Prvi z Ljubnega ob Savinji je izjemen, saj bi lahko bil za vzor kjerkoli po svetu. Podjetje KLS Ljubno vrača v lokalno okolje celotne Zgornje Savinjske doline več, kot iz njega dobi, težava, ki lahko nastane iz te prakse, pa je, da takšen odnos podjetja za prejemnike po določenem času postane samoumeven. Drugi primer dobre prakse je podjetje BSH Hišni aparati, ki se je odločilo pomagati pri zbiranju sredstev za gradnjo nove Mozirske koče na malce poseben način. Tudi za to gesto klobuk dol. Lahko smo hvaležni, da imamo takšna podjetja in takšne delodajalce. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 40, 8. oktober 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št, ¿1(5, a oktober 2021 3 Iz občin, Organizacije NA LJUBNEM OB SAVINJI OTVORILI PRENOVLJENA KULTURNI IN ZADRUZNI DOM Prostori, kjer se stikajo kultura, zgodovina in turizem, ustvarjeni s skupnimi močmi Zadnjo sredo v septembru so na Ljubnem ob Savinji slovesno otvorili prenovljena kulturni in zadružni dom. Kulturni in poslovni center, kot ga je poimenoval župan Franjo Naraločnik, je bil na ogled za obiskovalce in občane. V kulturnem domu so se zbrali številni ugledni gostje na čelu z največjim donatorjem za obnovo, generalnim direktorjem podjetja KLS Ljubno Mirkom Stra-škom, ki je z županom pridobitev predal namenu. DOM KULTURE IN KONGRESNI CENTER KLS Zupan Naraločnik se je zahvalil vsem, ki so tako z donacijami, sofinancerskimi sredstvi ali svojim delom omogočili, da je zajeten projekt prenove obeh domov dočakal zaključek in predajo namenu. Spregovoril je tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in Župan Franjo Naraločnik (levo) in generalni direktor KLS Ljubno Mirko Strašek sta predala namenu prenovljena kulturni in zadružni dom. prehrano Anton Harej. Kulturni dom in kongresni center KLS bo v svoje nedrje sprejemal ljubitelje kulture, ne bo pa le hram kulture, podjetju KLS Ljubno bo omogočal srečanja in seminarje. KNJIGE, POTICE, MUZEJ IN TIC V zadružnem domu bodo na svoj račun prišli bralci knjig in ljubitelji zgodovine ter lokalne umetnosti. Zaživela je namreč nova in večja knjižnica s kotičkom za zbirko knjig častnega občana Petra Breznika ter kotičkom za otroke. Odprli so tudi moderni interaktivni flosarski muzej in zbirko cvetnonedeljskih potic Alojza Atel-ška. V novem turistično informacijskem centru bodo popotniki in turisti dobivali informacije o znamenitostih in ponudnikih iz občine in širše okolice. Obnovljeni stavbi je blagoslovil domači župnik Martin Pušenjak. Prenovljena dvorana kulturnega doma se ponaša s številnimi novitetami. PESTER IZBOR NASTOPAJOČIH Bogat kulturni program so sestavili učenci Glasbene šole Nazarje, Mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno ter igralci, ki so ponazorili vrnitev flosarja domov. Moderator Franci Podbrežnik - Solčavski je preko programa povzel bogato kulturo občine Ljubno, tako pevsko, igralsko, godčevsko kot flosarsko. In ker je flosarija del bogate preteklosti občine, sta bili pesmi Flosarska in Ljubenska ravno pravi za tako pomemben dan. Tekst in foto: Štefka Sem OBČINA LUCE O gospodarjenju v Agrarni cupnosti Kačjek s Na septembrski redni seji Občine Luče so se svetniki seznanili z dopisom zunanjega sodelavca Agrarne skupnosti Kačjek Ivana Andreja Krbavaca, v katerem občini kot največji lastnici v skupnosti očita nepravilnosti pri gospodarjenju in upravljanju z občinskim premoženjem ter domnevno nespoštovanje zakonov in predpisov. Občinski svet je sprejel sklep, s katerim je občinsko upravo zadolžil, da do naslednje redne seje odgovori na očitke Krbavca. Hkrati je podal zahtevo za posredovanje podatkov o poslovanju agrarne skupnosti od leta 2018 naprej in njihov plan dela. 130 HEKTARJEV IN 40 LASTNIKOV Agrarna skupnost Kačjek obsega dobrih 130 hektarjev večinoma težko dostopnega terena od Kačjeka do Trat na desnem bregu Savinje. Območje je razdeljeno med 40 lastniki, med katerimi je največji Občina Luče. Po obdobju ne-delovanja so leta 2018 v agrarni skupnosti skli- cali občni zbor s potrebno udeležbo lastnikov in imenovali upravni odbor ter predsednika. V skupnosti lastniška razmerja v več primerih niso rešena, kar je v pristojnosti dedičev, k ureditvi pa pozivajo tudi na občini. ERJAVČEVA POT ČAKA NA OBNOVO Po območju Agrarne skupnosti Kačjek poteka Erjavčeva pot, najstarejša pot iz Luč v Solčavo. Pot je mestoma prepadna in nevarna, ni pa kategorizirana kot občinska ali planinska pot. Ker v preteklosti ni bila vzdrževanja, bi jo morala agrarna skupnost kot lastnih zemljišča urediti ali zapreti za javnost. Zaradi zgodovinskega pomena namerava občina Erjavčevo pot do pomladi obnoviti in opremiti z ograjami, razgledišči ter klopmi. Prijavili so se na razpis, sredstva so odobrena, izplačana pa bodo po izvedenih delih. Barbara Rozoničnik 4 Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 Aktualno INOVATOR SREČKO PISNIK Iz Kanade nova zlata medalja za inovacijo Konec avgusta je bil v Torontu eden največjih sejmov za inovacije iCAN 2021, na katerem so sodelovali inovatorji iz 70 držav sveta, med njimi tudi Srečko Pisnik iz Krope. Predstavil je inovacijo EASEBelt Cobra DV. Inovacija je patentiran element, ki se lahko nastavi na vsak opornik za roke na stolu. Njegov namen je zaščita pred elektromagnetnimi sevanji in preprečitev nastanka sindroma karpalne-ga kanala. Za inovacijo je prejel zlato medaljo. MOČI ZDRUŽILO VEČ LJUDI »Osebno sem zelo vesel, ker sta se zraven hčerke Jasmine in inovatorja Draga Vrhovni-ka iz Kamnika v projekt vključila tudi domačina Radovan Weiss iz Okonine in Slavica Suho-veršnik iz Bočne. Direktor sejma se mi je preko spleta osebno zahvalil, ker sem že drugič za- Srečko Pisnik je lanski zlati medalji s sejma inovacij iz Kanade dodal novo. (Foto: osebni arhiv) poredoma sodeloval na tem sejmu in sem bil ponovno nagrajen z zlato medaljo. To inovacijo bom oktobra predstavil še na sejmu inovacij GiF na Cipru, potem pa začnem priprave za nov projekt za prihodnje leto,« je povedal prejemnik številnih priznanj in medalj za inovacije. VSE INOVACIJE V ENEM STOLU Te dni je bil Pisnik še posebej vesel obvestila iz Rusije, kjer so dokončno potrdili patent za inovacijo, za katero je bila ideja njegova. Podrobneje so inovacijo izdelali na fakulteti v Rusiji. Verjetno bo prihodnje leto vse te inovacije vključil v izdelavo stola, ki bo zagotavljal ergonomsko sedenje, čeprav vedno poudarja: »Telo je ustvarjeno za gibanje, zato čim manj sedite.« Štefka Sem OBČINA LJUBNO Več odhodkov in prihodkov pričakujejo v drugi polovici leta Na seji ljubenskega občinskega sveta je polletno poročilo o izvrševanju proračuna občine podala računovodkinja Marija Potočnik. Tako prihodki kot odhodki so precej nižji od polovice, kajti več prihodkov in večino odhodkov bodo imeli v drugi polovici leta. PRIHODKI REALIZIRANI V VIŠINI 39 ODSTOTKOV Skupni prihodki iz bilance prihodkov so v prvem polletju znašali milijon 765 tisoč evrov in so bili realizirani v višini 39 odstotkov glede na planirane letne prihodke. Realizacija je glede na letni termin prihodkov dokaj realna, glede na to, da so določeni prihodki vezani na drugo polovico leta, je povedala Potočnikova. Večjih odsto- EPIDEMIJA KORONAVIRUSA Računovodkinja Marija Potočnik je podala poročilo o izvrševanju proračuna za prvih šest mesecev. panj pri nedoseženih prihodkih za prvo polletje niso beležili. ODHODKOV LE 30 ODSTOTKOV Odhodki so bili realizirani v višini milijon 383 tisoč evrov, kar glede na sprejeti proračun znaša 30 odstotkov. Tudi pri odhodkih večjih odstopanj glede na planirane odhodke za prvo polletje niso beležili. Največja odstopanja se odražajo le na področju investicijskih odhodkov, ki so bili realizirani v višini 18 odstotkov, kajti izvedba večine projektov je planirana za drugo polovico leta. Občina Ljubno se v prvem polletju ni dolgoročno zadolževala niti ni izdajala poroštev in tudi v drugi polovici leta ne planira zadolževanja. Tekst in foto: Štefka Sem Covidu-19 se pridružujejo respiratorni virusi V Zgornji Savinjski dolini se je število potrjenih okužb s covidom-19 v preteklem tednu povečalo. Okuženih je bilo 40 odstotkov testiranih, trend padanja okužb torej ni zdržal dolgo. POVEČANO ŠTEVILO OKUŽENIH V zadnjih treh tednih so po podatkih Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma Nazarje testirali od 140 do 156 ljudi tedensko, najnižji odstotek potrjenih okužb v tem obdobju je bil 27 odstotkov, v zadnjem tednu pa je število poskočilo na skoraj 40 odstotkov. Po podatkih Covid-19 sledilnika je bilo v nedeljo število potrjeno okuženih oseb v dolini v 14 dneh 138, teden prej jih je bilo 91. Najbolj je število okuženih poskočilo v občinah Mozirje na 47 in Gornji Grad na 33. V občini Nazarje je aktivno okuženih 18, Rečica ob Savinji 14, Luče 13, Ljubno 12 in Solčava 1. DVE OBČINI POD POVPREČJEM Po številu cepljenih oseb nad 18 let z enim odmerkom so v Zgornji Savinjski dolini nad slovenskim povprečjem vse občine razen ljubenske in lučke. Slovensko povprečje je 63 odstotkov. Občine Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad in Solčava imajo podoben odstotek cepljenih med 65,4 in 66,7 Največ cepljenih je v mozirski občini, kar 71 odstotkov starejših od 18 let, najmanj v občini Luče 60,9 in Ljubno 62,7 odstotka. TUDI OKUŽBE DIHAL NE PRIZANAŠAJO Začela se je sezona okužb dihal. Pediatrične oddelke bolnišnic in enote nujne medicinske pomoči v zadnjih tednih polnijo otroci, med njimi tudi dojenčki z zelo nalezljivimi boleznimi dihal in prebavil. Gre predvsem za okužbe, ki jih povzročajo respiratorni sincicijski virus in rotavirusi. USTAVLJENO CEPLJENJE Z JANSSENOM Po smrti 20-letnice, ki bi lahko bila posledica cepljenja s cepivom Janssen, so pretekli teden v Sloveniji cepljenje s tem cepivom začasno ustavili. Največ ljudi se še vedno cepi s cepivom Pfizer. Štefka Sem Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 5 Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije, Zdravstvo OBČINA LUCE Področje oskrbe z električno energijo poskušajo reševati celovito Na septembrski seji lučkega občinskega sveta je tekla beseda o oskrbi z električno energijo v občini Luče. Predstavnik Elektra Celje, direktor velenjske distribucijske enote Matej Coklin je predstavil predvidena vzdrževalna in investicijska dela na območju občine ter vzroke za slabšo električno napetost v nekaterih zaselkih. IZBOLJŠAVE NA CELOTNEM OBMOČJU Kot je povedal, je bila glavna naloga zadnjih let povezava daljnovoda s Koroško in posledično možnost napajanja zgornjega dela Savinjske doline s koroške strani. Po zadnjem vetro-lomu leta 2017 je bil narejen podzemni srednje napetostni vod od transformatorske postaje (TP) Igla do TP Igla Podbrežnik (Trate). V fazi projektiranja je podzemni vod od Igle Podbre-žnik do TP Luče Logar (smučišče). Projektiran je vod od TP Strgar (Hrib) do TP Luče Logar (smučišče), izvedba pa je vezana na izgradnjo obvoznice. Projektirajo se tudi vodi v Strugah proti Radu-hi in Konjskem Vrhu in od TP Urtelj proti Podvo-lovljeku. »Potrebe poskušamo reševati celovito, zato se izboljšave izvajajo enakomerno na celotnem območju,« je še dejal Coklin. PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE SKOKOVITO NARAŠČA Po njegovih besedah bo potrebno določiti še traso od TP Urtelj do TP Luče bloki (na Ju-vanovih prodih). Preučujejo postaji pri Podvej-niku in Prošu, kjer bo verjetno potrebno položiti podzemni srednje napetostni vod. Težave z električno napetostjo se pojavljajo tudi pri kmeti- Matej Coklin je podal informacije o predvidenih vzdrževalnih in investicijskih delih na elektro omrežju v občini. (Foto: osebni arhiv) jah Smrečnik in Spodnji ter Zgornji Tevč, kjer bo potrebno nizkonapetostni vod zamenjati s srednje napetostnim. Sicer pa poraba energije skokovito narašča. Težave v omrežju povzroča predvsem vgradnja sončnih elektrarn in toplotnih črpalk v paketu, saj se v tem primeru energija iz sonca proizvaja predvsem poleti in porablja pozimi. Za posameznika je to ugodno, a za energetski sistem zelo stresno, ker je potrebno poletne viške in zimske primanjkljaje kompenzirati. Kljub temu je izgradnja sončnih elektrarn dobrodošla, kjer elektro omrežje to dopušča. Na vprašanja iz vrst svetnikov je Coklin pojasnil, da polnjenje električnih avtomobilov na domovih, ki traja osem do deset ur za omrežje ne predstavlja težave, bolj obremenilo je hitro polnjenje. Male hidroelektrarne so z obratovalnega stališča primernejše kot sončne elektrarne, ker je proizvodnja elektrike enakomernejša, se pa občasno zaplete pri pridobivanju potrebnih dovoljenj, saj kraj spada v varstveno območje Nature 2000. Barbara Rozoničnik MOZIRJE Nova psihološka svetovalnica Občanom zgornjesavinjskih občin je odslej na voljo psihološka svetovalnica. Deluje enkrat tedensko, in sicer ob torkih med 16. in 19. uro v prostorih mozirske psihološke ambulante. Za svetovanje, ki je brezplačno, ni potrebna napotnica. Psihološka svetovalnica je del mreže 18 svetovalnic, ki delujejo v različnih krajih v vseh slovenskih regijah in jo s pomočjo NIJZ organizira Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. ŠS Občani se lahko naročijo preko telefona 031/778-772 vsak delovni dan od 8. do 15. ure ali po e-pošti svetovalnica@nijz.si. PROJEKT MREŽA VODNIH POTI V KAMNISKO-SAVINJSKIH ALPAH Ogled dobre prakse na južnem Koroškem v Avstriji Zadnji petek v septembru se je šest predstavnikov Lokalne akcijske skupine (LAS) Zgornje Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD) udeležilo strokovne ekskurzije. Odšli so v Avstrijo, kjer so si ogledali primere dobre prakse, kako tam skrbijo za vodne vire in kakšen turistični produkt na področju izvirov pitne vode nastaja pri njih. ČEZMEJNO POVEZOVANJE Ekskurzije sta se udeležila tudi županja Občine Solčava Katarina Prelesnik in župan Občine Jezersko Andrej Karničar. V projektu Mreža vodnih poti v KSA gre za sodelovanje med LAS-i, v katerem iz Slovenije sodelujejo trije, LAS Srce Slovenije, LAS Gorenjska košarica, LAS ZSŠD in LAS iz južne Koroške iz Avstrije. Na ogledu sta bila poleg županje iz Že- lezne Kaple Elisabeth Lobnik še dva župana iz Avstrije. Tudi župani so navezali dobre stike za nadaljnja sodelovanja. Ker pa je bil z njimi tudi predstavnik vodilnega partnerja LAS Südkärnten Peter Plaimer ter predsednik LAS Günther Val-lant, so se tudi predstavniki LAS-ov iz Slovenije dogovorili, da se v kratkem dobijo na sestanku in se dogovorijo o nadaljnjih sodelovanjih, morebiti tudi o nadgradnji obstoječega projekta. Štefka Sem Županja Solčave Katarina Prelesnik (levo), županja Železne Kaple Elisabeth Lobnik in župan Občine Jezersko Andrej Karničar so se dogovorili o tesnejšem sodelovanju med občinami. (Foto: arhiv LAS ZSŠD) 6 Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 Gospodarstvo, Iz občin PENZION HIŠA SONCA LUČE Ponosni prejemniki certifikata Zeleni ključ Zeleno zgodbo trajnostnega turizma v Lučah soustvarja tudi pen-zion Hiša sonca Luče, Marjeta Ter-bovšek s. p., kjer so se vpisali med prejemnike trajnostnega znaka Zeleni ključ. Certifikat Zeleni ključ je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja na področju turizma. Zagotavlja zavezanost v delovanju turističnega ponudnika do okolja in trajnostnega razvoja ter omogoča gostom, da z ozaveščenim ravnanjem pripomorejo k varovanju okolja. V Hiši sonca se ponašajo s certifikatom Zeleni ključ, vodilnim standardom odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega razvoja. (Foto: arhiv penziona Hiša sonca Luče) S pridobitvijo certifikata Zeleni ključ se je penzion Hiša sonca Luče zavezal k načelom trajnostnega, samooskrbnega in inova-tivnega delovanja ter iskanju ino-vativnih načinov zmanjševanja količin odpadkov, porabe vode in elektrike ter varovanja okolja. S pridobitvijo znaka je Hiša sonca izpolnila tudi pogoje za pridobitev znaka Slovenia Green Accommodation, s čimer je na domačem in tujem trgu prepoznana kot okolju in družbi prijazna namestitev. Barbara Rozoničnik ZELENI KLJUČ IN ZELENA NASTANITEV ZA APARTMAJE POD MACESNOVO STREHO O ekoloških in trajnostnih izzivih razmišljali že ob gradnji V Apartmajih Pod macesnovo streho iz Robanovega kota so v začetku poletja, med prvimi v Zgornji Savinjski dolini, postali lastniki okoljskega znaka Zeleni ključ in znaka Zelena nastanitev, ki jih zavezujeta k trajnostnemu in ekološkemu načinu bivanja. Za pridobitev teh znakov jim, z izjemo priprave obsežne dokumentacije, ni bilo treba narediti veliko, saj so že ob načrtovanju in gradnji razmišljali trajnostno, tako z uporabo lokalnih materialov pri gradnji kot tudi iz energetskega vidika. DOŽIVETJE, NE LE NASTANITEV Lastnika apartmajev Jani in Zdenka Golob gostom nudita vel- V vodenje apartmajev in delo, povezano z njimi, je vključena cela družina Golob. (Foto: arhiv družine) nes, s katerim so se dve leti zapo- nesov. V smislu trajnostne mobilred uvrstili med tri najboljše v Slo- nosti si lahko izposodijo električ-veniji v kategoriji podeželskih vel- na vozila - kolesa, skuterje in klub- ski avto ter jih polnijo na njihovi polnilnici. Hčerki Kristina in Ana se že od malega vključujeta v delo, tudi mama Mici je nepogrešljiv del podjetja. LOKALNI MATERIALI IN IZVAJALCI Naravni gradbeni materiali iz bližnje okolice in delo lokalnih izvajalcev, ekološka zaščita lesa, varčna poraba na vseh področjih so bili nagrajeni z okoljskima znakoma. Pred dvema letoma so se s pomočjo evropskih sredstev lotili energetske sanacije in energetsko učinkovitost stavbe dvignili na najvišjo raven. Hkrati so povečali energetsko neodvisnost podjetja v celoti. Štefka Sem OBČINA GORNJI GRAD Položnica za vrtec bo nekoliko višja Na Osnovni šoli Frana Kocbeka Gornji Grad so pripravili nov izračun ekonomske cene za programe predšolske vzgoje. Na dvig cene vpliva več dejavnikov. Cena vrtca se bo pri najpogostejšem, 30-od-stotnem plačilu staršev v povprečju dvignila za 6-740 evra, odvisno od starostne skupine otroka. V Gornjem Gradu imajo štiri oddelke vrtca, v Bočni dva, skupaj obiskuje vrtec 87 otrok. Občino bo sofinanci- ranje otroškega varstva po novem izračunu za eno leto stalo okvirno 330 tisoč evrov. Nova cena bo veljala od septembra dalje, obrazložitev sta podali ravnateljica mag. Blanka Nerad in računovodkinja Katka Pečnik. Na povišanje cene so vplivali stroški dela, stroški živil in materialni stroški. Za prvo starostno obdobje je ekonomska cena vrtca za celodnevni program 519,14 evra, za drugo starostno obdobje 420,35 in za 3-4 letnike, prav tako drugo starostno obdobje 428,51 evra. Po poročanju računovodkinje največ staršev plačuje 30 odstotkov cene vrtca. V povprečju se bo dvig cen staršem pri položnici poznal za 6 do 7,40 evra. DRUGI IN NADALJNJI OTROK BREZPLAČNO Starši so glede plačila varstva razvrščeni v devet dohodkovnih razredov. Najvišji odstotek plačila varstva za starše je 77 odstotkov, razliko do polne cene plača v večini občina, nekaj malega šolsko ministrstvo. Starši, ki imajo v vrtcu hkrati vključena dva ali več otrok, so za drugega ali vsakega nadaljnjega otroka, plačila oproščeni. Sredstva za navedene olajšave se zagotavljajo vrtcem neposredno iz državnega proračuna. Štefka Sem Savinjske novice št. 40, B. oktober 2021 7 Organizacije, Iz občin 11. FESTIVAL OVČJE VOLNE BICKA Izdelke iz domače volne pospremil pester program in odlična kulinarika V Solčavi jesen že vrsto let obarva festival, namenjen širjenju prepoznavnosti in uporabne vrednosti volne avtohtone jezersko-solčavske ovce. Tako so 25. septembra pripravili že 11. Festival ovčje volne Bicka, kjer je istoimensko društvo solčavskih filcark predstavilo širok izbor fil-canih in drugih volnenih izdelkov, dogodek pa je pospremil pester kulturno etnološki program ter bogata kulinarična ponudba solčavskih dobrot. ODPRTJE RAZSTAVE PREPLETLI Z ZGODBAMI V Zadružnem domu so pripravili bogato razstavo copat, nogavic, klobukov, ostalih obla- V dvorani Zadružnega doma so bili postavljeni na ogled raznovrstni volneni izdelki. OBČINA SOLČAVA Defibrilatorji na petih lokacijah Na Solčavskem so na petih različnih lokacijah nameščeni javno dostopni defibrilatorji, naprave, ki lahko ob pravočasni in pravilni uporabi rešijo življenje. Prenosna elektronska naprava zazna zastoj srca, s pomočjo električnega sunka pa ga lahko ponovno spodbudi k delovanju. REŠUJEJO ŽIVLJENJA Na Solčavskem, kjer se zlasti ob viških turistične sezone zadržuje večje število ljudi, so defibrilatorji nameščeni na objektih Centra Rinka, turističnih kmetijah Strevc v Podolševi in Gradišnik v Logarski dolini, na stavbi hotela Plesnik, po novem pa tudi pri mali hidroelektrarni Rogovilc. Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je sestavljen iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki - elektrodi. Elektrodi namestimo na sprednjo stran prsnega koša, sprožimo električni sunek in ponovno omogočimo bitje srca. Z napravo uporabniku ne moremo škoditi, saj sama zaznava, kdaj je potrebno oddati električni sunek. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Avtomatski eksterni defibrilator je v Solčavi nameščen tudi na objektu Centra Rinka. Dobro založen Volneni butik Bicka v središču Solčave je stičišče in prostor kreativnega druženja solčavskih filcark. čil in pester nabor dekorativnih izdelkov - vse izpod spretnih rok solčavskih filcark. V okviru projekta Priložnost na pragu v izvedbi zavoda Poseben dan je odprtje razstave pospremila predstavitev zgodb turističnih ponudnikov Solčavskega. OD GRUŠAVIH ŽLINKROFU DO SULČAVSKIGA MASUNKA Na osrednjem prireditvenem prostoru si je bilo na stojnicah domačinov moč ogledati in kupiti različne volnene izdelke, izdelke domače obrti in jedi. Za razvajanje brbončic so bili na voljo »jagenjček iz podpeke, gobava župa pa žganci, grušavi in meseni žlinkrofi, sulčavski masunk, ekuloški jogurt in črniču al japku štrudl«. ŽIVAHNO TUDI V VOLNENEM BUTIKU BICKA Za slovesno in prešerno razpoloženje hkrati so poskrbeli Godba Zgornje Savinjske doline s promenadnim koncertom ter domači muzikan-ti. Festival so zaokrožili s premierno predstavitvijo kratkega filma Volnena moda skozi čas in jopice Bicka. Celoten dogodek sta moderirala Franci Podbrežnik - Solčavski in Nejc Slapnik v sodelovanju s člani Kulturnega društva Franc Her-le Solčava in še nekaterimi posameznimi nastopajočimi. Na dan festivala, ki je potekal pod sloganom Volnena kulTura, sprehod po stezah časa, je bilo živahno tudi v prodajno razstavnem prostoru Volneni butik Bicka, stičišču solčavskih filcark in v še dveh prodajno razstavnih prostorih Franc in Liza Filc ter Atelje Majnik. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik 8 Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 Križanka, Informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE, SPOT SVETOVANJE SAVINJSKE REGIJE Izmenjava dobrih praks s podjetniki slovenske Istre V ponedeljek, 27 septembra, smo v okviru SPOT točke izvedli brezplačno strokovno ekskurzijo za podjetnike in potencialne podjetnike Zgornje Savinjske doline. Na pobudo sekcije gostincev Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje smo se tokrat podali v slovensko Istro, ZELIŠČNI RAJ SLOVENSKE ISTRE Nadalje smo spoznali Urbana in Sonjo Posedi, lastnika Zeliščnega raja slovenske Istre, ki sta nas popeljala po posestvu nad Dragonjo in nam podrobno predstavila gojenje zelišč ter njihovo predelavo v eterična ol- kjer smo lahko obiskali kraje, ki jih še ni oplazil množični turizem, in spoznali pozitivno naravnane podjetnike, ki jim je uspelo povezati lokalne ponudnike v uspešno skupno istrsko zgodbo. ISTRSKE HIŠKE V Truškah nas je pričakala Mateja Kozlovič, ki vodi družinsko podjetje s turistično namestitvijo. Nadobudna mlada podjetnica je avtorica dveh uspešnih produktov, in sicer Istrske hiške in Istrski zajtrk. Njihove hiške se nahajajo sredi vinograda s pogledom na morje. Temeljijo na preprostosti, saj so njihovi ciljni gostje željni predvsem miru in povezanosti z naravo. Hiške imitirajo stare istrske hiše in so tematsko posvečene Savrinkam, močnim istrskim ženskam, ki so nekoč hodile prodajat pridelke v urbana središča Obale. ISTRSKI ZAJTRK - DOŽIVI LOKALNO Projekt Istrski zajtrk - doživi lokalno je izjemno uspešen primer povezovanja tako turističnih ponudnikov z lokalnimi predelovalci hrane kot tudi samih turističnih ponudnikov med seboj. Gre za zajtrk, pripravljen izključno iz lokalnih dobrot slovenske Istre, ki ga je mogoče naročiti preko spleta in ga v košarici dostavijo kamorkoli na območju koprske občine. Naročnik prejme tudi zloženko s predstavitvijo vseh lokalnih kmetij in petih lokalnih doživetij, ki uporabnika vodijo k ostalim turističnim ponudnikom. Projekt je bil prepoznan kot primer dobre prakse tudi v mednarodnem merilu in je lahko vsem v spodbudo ter zgled uspešnega sodelovanja. ja, cvetne vode, mazila in destilate. Njuno delo je del načina življenja, ki je globoko povezan z naravo in njenimi naravnimi ritmi, od katerih se je človek v današnjem času oddaljil. Pomen stika z naravnim okoljem nam je s slikovito pripovedjo in prikazanimi primeri na zeliščno energijski učni poti ponazoril Urban in nas opozoril, kako zelo je pomembno poslušati naravo, biti v stiku z njo in se iz nje učiti. Izmenjave dobrih praks se je udeležilo 18 udeležencev iz različnih gospodarskih dejavnosti. Vsi smo se strinjali, da smo preživeli čudovit dan v dobri družbi, stkali nova poznanstva, predvsem pa odnesli veliko novega znanja in spodbud za razmišljanje o novih priložnostih za uspešne podjetniške zgodbe. Dogodek je bil financiran v sklopu projekta Izvajanje celovitih podpornih storitev za potencialne podjetnike in podjetja v okviru Slovenskih poslovnih točk za obdobje od 2018 do 2022. PR KAJ PONUJA SLOVENSKA POSLOVNA TOČKA V NAZARJAH? Odgovarja Ana Marinčič, SPOT svetovalka • Katere brezplačne storitve izvajate za potencialne podjetnike in delujoča mala ter srednje velika podjetja v okviru SPOT točke? Izvajamo postopke registracij podjetij in drugih statusnih sprememb. Naše delo je tudi osnovno individualno podjetniško svetovanje, izvajanje brezplačnih delavnic in usposabljanj, informiranje uporabnikov o aktualnih podjetniških vsebinah, povezovanje s podjetniškim podpornim okoljem. • Za kaj vse in kdaj se naj podjetniki obrnejo na vas? Podjetniki se na SPOT točko po nasvet ali informacijo obrnejo v različnih fazah poslovanja. Naš namen je zagotavljati celovite brezplačne podporne storitve s ciljem povečevanja informiranosti, krepitve kompetenc podjetnikov in spodbujanja novih poslovnih priložnosti. • Ali so vsi programi brezplačni? Vse storitve SPOT točk so brezplačne, saj so sofinancirane s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javne agencije. • Kje vas podjetniki in bodoči podjetniki najdejo? Delujemo v okviru Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije v stavbi kulturnega doma v Nazarjah na Savinjski cesti 2. Zainteresirani naj se predhodno najavijo na 03 839 47 53. .I,-," jap, (Foto: Mladen Blatnik) Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 9 Kultura, Ljudje in dogodki KONCERT SAMOSPEVOV DR. JOSIPA IPAVCA Sopranistka Mojca Bitenc Križaj navdušila domače občinstvo Dvorano Glasbene šole Nazarje so v nedeljo, 12. septembra, prevevali samospevi dr. Josipa Ipavca v izvedbi sopranistke Mojce Bitenc Križaj. Na koncertu ob letošnji stoletnici skladateljeve smrti je Bitenc Križajevo na klavirju spremljal Simon Dvoršak. OBČINSTVO ŽELJNO PODOBNIH DOGODKOV Ravnatelj nazarske glasbene šole Jernej Ma-rinšek je uvodoma dejal, da je počaščen, da si je njihova nekdanja učenka, danes pa vrhunska glasbenica, operna pevka in poustvarjalka za koncert samospevov izbrala ravno dvorano glasbene šole. Temu so pritrdili tudi navdušeni poslušalci, ki so v okviru danih možnosti in ob strogem upoštevanju preventivnih ukrepov prostor napolnili do zadnjega kotička. OB 100. OBLETNICI SMRTI DR. JOSIPA IPAVCA V letu 2021 se spominjamo 100. obletnice smrti skladatelja in zdravnika dr. Josipa Ipavca, avtorja številnih za slovensko glasbeno zgodovino pomembnih del. Med njimi posebej izstopata prvi slovenski balet Možiček in njegovo najobsežnejše delo opereta Princesa Vrtoglavka. Sicer pa glavnino njegovega ustvarjanja predstavljajo samospevi in orgelske skladbe. Sopranistko Mojco Bitenc Križaj je v dvorani Glasbene šole Nazarje na klavirju spremljal Simon Dvoršak. UPODOBILA VRSTO VIDNIH OPERNIH LIKOV Sopranistka Bitenc Križajeva prihaja iz Zgornjih Pobrežij, študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je nadgradila s podiplomskim študijem petja na zagrebški akademiji za glasbo. Kot operna pevka je upodobila številne like znanih opernih predstav, je prejemnica nagrad na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih, kot solistka pa je sodelovala z različnimi orkestri in zbori. OB SPREMLJAVI SIMONA DVORSAKA Koncert samospevov je na klavirju spremljal vsestranski glasbenik Simon Dvoršak. Deluje kot dirigent, pianist, korepetitor in pedagog, je umetniški vodja in dirigent različnih orkestrov ter instrumentalnih in vokalnih sestavov. Dvoršak je eden izmed ustanoviteljev Hiše kulture Celje, od leta 2011 je asistent za orkestralno dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik GORNJI GRAD Najdena stara nagrobnika v bližini pokopališča Darja in Drago Fale živita pri Mežnarji v Gornjem Gradu. Zemljišče za hišo, ob hlevu, meji na pokopališče. Pred kratkim sta se lotila urejanja dvorišča in ob razkopavanju sta pred hlevom odkrila star nagrobni spomenik. Drugega sta našla za hlevom. Ležal je na potki, le malo pod zemljo. Ko so se začeli kazati kamniti obrisi, sta ga odkopala. Zanimiva najdba nakazuje, da je možno, da je bilo včasih pokopališče nižje, kot je sedaj, in usmerjeno proti cesti v Šokat. Kolikor je Darja uspela izvedeti, je tudi prva cerkev ob pokopališču stala južneje, ob sedanjem vhodu za pešce na pokopališče. Na enem od spomenikov je napisano ime Ignaz Reiter, umrl je leta 1868. Na spomeniku še piše, da je bil Gerichtsadjunkt, nekakšni sodni pisar. Drugi spomenik je od Matilde Rosc iz Nove Stifte. Na njem je navedeno, da se je poročila na Pozničevo 1882, umrla pa je le kakšno leto po poroki, stara dobrih 20 let. Preprosta nagrobna spomenika z zbledelim napisom sta zanimive oblike, takšnih na pokopališču v Gornjem Gradu ni več. Kakšna zgodba je za njima, bo težko izvedela, pozanimala se je namreč v župnijskem uradu. Kaj več o osebah s teh kamnitih plošč, ki sta počivali na tem območju, ali pa sta bila ob pokopališču odvržena le stara spo- menika, bo poskušala izvedeti od zgodovinarjev. Kje bosta spomenika našla mesto, trenutno še ne ve, prav tako ne ve, ali je spomenikov še kaj več. Tekst in foto: Stefka Sem Stara in obledela kamnita spomenika sta ležala ob Mežnarjevem hlevu le malo pod površjem. 10 Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 Kultura, Organizacije, Čestitke RAZSTAVA SLIKARJA ANDREJA KOSIČA Kraška krajina v Jakijevi hiši v Nazarjah Slikar Andrej Kosič, Anamarija Stibilj Šajn, Vladimira Planovšek in župan Matej Pečovnik (z leve) so znova povezali pobrateni občini Miren-Kostanjevica in Nazarje. Vsako leto ob prazniku Občine Nazarje tamkajšnje kulturno društvo pripravi razstavo uglednega slovenskega umetnika. Letos tako v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje razstavlja vsestranski umetnik slikar Andrej Kosič, ki živi in ustvarja v Gorici v Italiji. Umetnika in njegovo ustvarjalno pot je predstavila Vladimira Planovšek, ki pri KD Nazarje vodi galerijsko dejavnost, njegova dela pa je skozi likovno kritiko zbranim približala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. PREJEMNIK ŠTEVILNIH POMEMBNIH MEDNARODNIH NAGRAD Slikar ima za sabo bogato ustvarjalno pot in je prejemnik številnih pomembnih mednarodnih nagrad. Razstava je nastala v okviru pri- jateljstva in sodelovanja med pobratenima občinama Nazarje in Miren-Kostanjevica, kjer je preživljal otroška leta. Preizkusil se je v akvarelu, olju in akrilu, njegov opus seže tudi na področje vitraja, risbe, ilustracije in grafičnega oblikovanja. PREKO SLIK V GORIŠKA BRDA Stibilj Sajnova je izpostavila, da Kosič pretežno prisega na krajino in tudi obiskovalci nazarske galerije so uživali v njegovih delih na to temo. »Avtor nas iz svojega domovanja vodi po širšem krasu in nas popelje v Goriška brda. To je nabor del, ki resnično predstavlja motiv, na katerega avtor del vselej znova prisega in ga na različne načine, v različnih tehnikah, tudi udejanja, a vselej z izjemno občutljivostjo.« Zbrane je nagovoril tudi nazar-ski župan Matej Pečovnik in ob tem uradno odprl razstavo. Dogodku so posebno noto dodali pevci Vokalne skupine Chorus *97 iz pobratene občine Miren-Kostanje-vica, ki so izvedli bogat repertoar slovenskih pesmi. Tekst in foto: Tatiana Golob DIGITALIZACIJA MOZIRSKEGA TRŠKEGA JEDRA Skozi Mozirje s pomočjo čebelice Gaje Ta petek bo luč sveta uradno ugledala nova digitalna aplikacija, produkt, namenjen tako domačinom kot vsem obiskovalcem Mozirja. Z njeno pomočjo se bodo uporabniki sprehodili skozi trško jedro na malce drugačen način, skozi zgodbe, pisane za stenami trških stavb. Ob tem bodo spoznavali bogat zgodovinski utrip trga in tržanov, ki so za sabo pustili trajen pečat. UPORABNIKI DOBIJO TABLICO Z APLIKACIJO Digitalna pot skozi Mozirje se bo pričela pri stavbi TlC-a ob avtobusni postaji. Uporabnik si bo pri njih izposodil tablico, na kateri bo naložena nova aplikacija. S pomočjo animiranega lika čebelice Gaje se bo moč sprehoditi od TIC-a na trg in vse do muzejske zbir- ke Mozirje in Mozirjani. Slednjo si bodo lahko obiskovalci nato ogledali fizično, če bo zaprta, pa digitalno s pomočjo 3D prezentacije na tablici. NOV TURISTIČNI PRODUKT MOZIRJA Vodja TIC Mozirje Jasmina Roter Jager: »Resnično sem ponosna, da je luč ugledala naša nova aplikacija, nov turistični produkt Mozirja. Ko sem prevzela vodenje TlC-a, je župan Občine Mozirje omenil, da si želi, da bi vsak tretji obiskovalec Mozirskega gaja obiskal tudi trg, da bi trg zopet zaživel. To mi ni dalo miru. Vse od tedaj sem razmišljala, kako bi zgodbe hiš, ljudi, zgodovino trga in kraja na zanimiv način predstavili naprej, kaj bi lahko ponudili turistom, gostom, posameznikom ali sku- Aplikacija je nastala z vrsto strokovnih sodelavcev, med njimi Matija Blagojeviča, ki zelo dobro pozna trško zgodovino, in Katarino Fužir iz KUK Potovke. Predstavitev nove aplikacije bo ta petek popoldan na ploščadi pred TlC-em. pinam, kako bi jih pritegnili v trg. Vedno se nagibam k doživetjem, interpretaciji, k interaktivnim, zanimivim oblikam podajanja vsebine in predstavitve znamenitosti, saj sodobni turist želi biti vključen, želi sodelovati, rad ima zgodbe, čustva, doživetja. Tako se je porodila ideja o neki zanimivi aplikaciji, neki poti, ki bi bila opremljena z avdio, video elementi, igrami.« Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 11 Organizacije MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE Zaradi obveznega nošenja zaščitnih mask imajo številne težave V času epidemije novega koronavirusa so osebe z okvaro sluha v še težjem položaju kot ostali. Zaradi ukrepa obveznega nošenja zaščitnih mask imajo številne težave, je povedala Urška Jakop, sekretarka Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje. Kljub temu da je bil septembra 2020 sprejet vladni odlok, ki dopušča v komunikaciji z osebami, ki imajo okvaro sluha, začasno opustitev nošenja mask, se to v javnosti ne upošteva, niti ne ve. IZJEMA PRI NEPOSREDNI KOMUNIKACIJI Omenjeni odlok je uvedel dodatno izjemo tudi pri neposredni komunikaciji z gluhimi, gluhonemimi in naglušnimi osebami. Po njem se ob upoštevanju zaščite vseh udeleženih, uporaba zaščitnih mask ali druge oblike zaščite Jana Maier: »Gluhi smo v najslabšem položaju, saj ne razumemo osebe, ki nosi masko in je noče umakniti, da bi lahko videli obraz oziroma ustnice, saj mi razbiramo besede iz ustnic.« ustnega in nosnega predela obraza lahko začasno opusti, če je mogoče zagotoviti medoseb-no razdaljo več kot 2 metra, uporabo vizirja ali če komunikacija s temi osebami poteka za stekleno pregrado. GLUHI NE RAZUMEMO OSEBE, KI NOSI MASKO Članica društva Jana Maier iz Mozirja je dejala, da so »gluhi v najslabšem položaju, saj ne razumemo osebe, ki nosi masko in je noče umakniti, da bi lahko videli obraz oziroma ustnice, saj mi razbiramo besede iz ustnic. To je problem, ki ga slišeči ne razumejo.« Gluhe, gluhoneme in naglušne osebami namreč razbirajo besede z ustnic. »Rabimo samo miren, razločen govor, ni potrebe po glasnem govoru. Vedite tudi, da jih je veliko, ki so sluh izgubili počasi in ti še vedno dobro govorijo, kljub temu pa razbirajo z ustnic. Razočarani smo nad zdravstvenim osebjem, tako v zdravstvenih domovih kot lekarnah. Prepričani smo, da so prejeli odlok vlade, a je verjetno žal obležal kje v predalu.« VČASIH TUDI KOPIJA ODLOKA NE POMAGA Maierjeva je povedala, da jim pomagajo društva gluhih in naglušnih, zveza društev in združenje tolmačev. V primeru nerazumevanja jim ne preostane nič drugega, kot da s sabo nosijo kopijo odloka vlade, a še to marsikdo noče prebrati, in blok s svinčnikom, da vanj slišeči napišejo, kaj jim hočejo povedat. Opozarja tudi, da se še vedno veliko ljudi gle- Sekretarka Urška Jakop: »Kljub temu da je bil sprejet vladni odlok, ki dopušča začasno opustitev nošenja mask, se to v javnosti ne upošteva.« (Foto: RS) de gluhih in naglušnih neustrezno izraža. Ti niso gluhonemi, saj govorijo, le slišijo zelo slabo ali sploh ne. ZAVOD STANISLAVA NITI ZDRAVNIK SPECIALIST NI RAZUMEL SITUACIJE Jana Maier je zbrala več primerov, kaj se jim dogaja v praksi. Objavljamo pričevanje en osebe: »Z mojim osebnim zdravnikom se lepo sporazumevam sama. Masko vedno da pod brado in lepo govori z mano. Ker sem morala opraviti določene preglede, sem bila naročena pri specialistu. Tja sem šla s slišečim možem, ki pa je moral počakati v čakalnici. Prepričana sem bila, da se bom lahko sama pogovorila z zdravnikom. A žal sem se uštela, saj ni hotel odstraniti maske. Kljub temu, da sem ga dvakrat lepo prosila. Govoril mi je in govoril, razumela nisem nič, ker razbiram z ustnic. Verjetno je mislil, da bom razumela, če bo bolj na glas govoril, saj sama dobro govorim. Oglušela sem mlada in govor je ostal. Sedela sem in skoraj jokala, ker nisem nič razumela. Nato me je pospremil do čakalnice in moža vprašal, če sem res gluha. Ko je to potrdil, je zdravnik rekel, da izvide dobim po pošti in naj jih preberem. Kako mislite, da sem se počutila? Diskriminirano.« IS Razstava o zgodovini knjige V gornjegrajskem Zavodu Stanislava je v času epidemije covida-19 ogled razstav mogoč le za naročene skupine. Trenutna razstava je posvečena zgodovini knjige, največ jo obiskujejo šolarji. Tudi v hiški Prinesi-odnesi ob prostorih zavoda je mogoče prinesti ali odnesti knjige različnih žanrov. Vodja zavoda Zdenka Zakrajšek obiskovalce popelje v zgodovino knjig. Omeni prve tiskane knjige, načine tiskanja nekoč in danes ter oblike črk in knjig, značilne za preteklost in sedanjost. Mogoče si je ogledati stare knjige, najstarejša iz zasebne zbirke Zakrajškove je datirana v leto 1883. Ohranjena je tudi knjiga Dekanija gor-njegrajska iz leta 1905. Del knjig je sortiran po zvrsteh, kot so pravljice, knjige zgornjesavinj-skih avtorjev, knjige z versko tematiko, romani, priročniki, vzgoji in skrbi za rože, o zeliščih in vrtnarjenju. Razstavo bogati še velika zbirka modernejših romanov. Obiskovalcem je predvsem zanimiva primerjava knjig, starih blizu 150 let in novejših. Štefka Sem Vodja zavoda Zdenka Zakrajšek obiskovalce popelje v zgodovino knjig. (Foto: osebni arhiv) 12 Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 Zgodovina in narodopisje Franc Mišic o ledinskih in hišnih imenih okoli Solčave (5) PETER WEISS Se naprej prebiramo razpravo, ki jo je leta 1938 v mariborski reviji Časopis za zgodovino in narodopisje objavil Franc Mišič. Takrat je vzel v roke zgodovinske dokumente, predvsem sezname ledinskih in hišnih imen iz leta 1426, kot so se ohranila v popisu dajatev benediktinskemu samostanu v Gornjem Gradu. Primerjal jih je s hišnimi in drugimi imeni, ki so bila ohranjena pred drugo svetovno vojno (in so večinoma v rabi še danes). Mišič je bil koroški Slovenec, šolan je bil v slovenščini in nemščini, učil pa se je tudi latinščino, zato je z lahkoto razbiral povezave v jezikih, v katerih so bila nekdaj zapisana imena v Solčavi in okolici, ter terenske podatke. - V tukajšnjem ponatisu so urednikovi komentarji zapisani v oglatih oklepajih. pem orisu Zgornje Savinjske doline, ki ga je spisal celjski profesor Johann Gabriel Seidl, znani avstrijsko-nemški pisatelj in pesnik, pod naslovom [Južnoštajerska Švica]. Seidl pravi, da se lepa zelena dolina imenuje po kmetu Logarju, ki je dobil svoje ime po Logu (Au). To bržkone je torej začetek in izvor našega izraza Logarska oziroma Logarjeva dolina. Sicer pa beremo v istem Seidlovem spisu v odstavku, ki ga je napisal drug pisec, tudi ime Plesnikthal [= Plesnikova dolina], dokaz, da naziv Logarthal še ni bil udomačen ali ustaljen. Pod gostoljubno streho pri Logarju so se ustavljali prvi, večinoma nemški obiskovalci tega krasnega gorskega sveta in so naravno po njem dali dolini ime Logarthal, ki se je udomačilo tudi med slovenskimi turisti in naposled tudi med domačini v slovenski obliki. Dejstvo, da je v rabi poleg naziva Logarska tudi izraz Logarjeva dolina, je obenem tudi dokaz tujega, mladega porekla, ne glede na to, da bi domačini imenovali dolino po prvotnem ledinskem imenu, ne pa po hišnem imenu, ki se je šele pozneje razvilo iz le-dinskega. Področje Podolševe zahodno od Svetega Du Hiše so z rdečo le na Lepe kmetije se razprostirajo na sončnih pobočjih severno od Logarske doline in Matkove-ga kota proti sedanji državni meji, preko katere, preko Pavličevega in Pastirkovega sedla, vodijo poti na Koroško s prekrasnim razgledom v Logarsko [dolino], v Matkov kot in na mogočne gorske orjake, ki stojijo okrog in okrog. Kmetija Covnik je (leta 1426 Jannes TiBovnik) prejela svoje hišno in družinsko ime po tisi. Stara tisa je še pred leti stala tik nad Solčavo! - Klemen-šek, znana kmetija s kislo vodo, Pastirk, ki je po njem dobilo svoje ime Pastirkovo sedlo, Lašekar, ki je prejel svoje ime po planini Lašek pod Olše-vo, ter kmetiji Žibovt-Perk (nemško Siebot) in Šumet (Šumej) imajo skupaj s Covnikom skupno ime Ribničani. Domačini si pripovedujejo, da je nekoč jezero (od tod [vodno ime] Jezernica!!) pokrivalo dno sedanjega Matkovega kota in da so ob njegovem bregu, kjer so še videli v skalo zabit klin in obroč za privezovanje čolnov, sušili soje mreže - ribiči. Zgodovinsko dejstvo pa je, da so solčavski Ribničani na podoben način prejeli svoj vzdevek po graščinskih gornjegraj-skih in župnijskih solčavskih ribnikih kakor pohorski in drugi Ribničani. V Matkovem kotu, ki ga tako imenujemo po kmetiji Matek, kakor Robanov kot po Robanu, so na njegovih pobočjih kmetije Matek na Matkovem, Gradišnik na Gradišču, Koč-nar na Kočni (Kotina!), Pušnik na Peči, Ladni-čar (Ledine!) in Vrlovčan na Vrlovcu, na katerega vzhodnem vznožju izvira izpod žive skale ob zelenih blazinah Črna - Savinja. (Občinski tajnik v Solčavi mi [pred letom 1938] navaja kot Kotjance tale hišna imena: Vrlovec, Gradišče, Kočne, Matkovo, Perkovo in Ladni-ce ter pristavlja, da so izrazi Zaregljanci, Ribničani, Tominci in Dolanci »posmehljiva« imena. »Tominci« hranijo ledinsko ime Temine, ki se nahaja v Zadrečki [dolini] nad Svetim Mar- na zemljevidu iz zadnje četrtine 18. stoletja. ;ane in tu brez imen. tinom [= Smartnom ob Dreti] na pobočju Me-nine planine, kjer je doma hišno ime Tomišljek [tako piše Mišič] ali Tominšek.) Ime Črna ima svoj pomen. Če se koplje na dolinskem dnu Loga dober meter globoko, se pojavi - po zatrdilu že pokojnega starega Logarja - popolnoma črna plast zemlje in prsti, po kateri je nekoč tekla ter dobila barvo in ime Črna, naša mlada Savinja. Dejansko pa imamo pod prodom temne karbonske skrilavce, ki so dali, po-rastli z mahovjem, vodi njeno ime Črna, kakor so potoček in hudournik iz Matkovega kota enako upravičeno krstili Jezerco, potok iz Robanovega kota pa Belo. Kmetije Matek, Gradišnik, Kočnar, Pušnik, Ladničar, Vrlovčan, Podbrežnik, Logar in Plesnik imajo skupno ime Kotjanci. LOGARSKA DOLINA IN MATKOV KOT NAPREJ Če bi domačini kdaj dali Logu, Plestju in Kotu, temu produktu ledene dobe, skupno ime doline in bi jo bili imenovali seveda po Logu, kakor imenujejo Potočko zijalko po Potoku, Para-gojske njive po Paragoju, Zavračke klešče po Zavratih ali Rastočkega Makselja po Rastokih, potem bi nastal in se udomačil izraz Loška dolina. Res je, da je naziv Matkov kot in Robanov kot nastal po hišnem imenu, toda tu je treba upoštevati, da je Matek oziroma Matko krstno ime, ki ni nastalo iz ledinskega, tako da se ni mogel razviti pridevnik na -ski ali -ji. Tudi ni nemogoče, da sloni hišno ime Roban na krstnem imenu Vrban. Krstna imena kot hišna in družinska v solčavskem okraju ne manjkajo. 2e v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 najdemo podložnika Martincz am Stain. To je sedanji Pečovnik na Peči ali Pečovju. Hišno in družinsko ime Martinc pa je še danes doma na Citriji. Druga krstna kot hišna imena pa so na primer Peter, Rajmund, Henrik, Tonček, Ivanija, Gašpirc, Klemenšek. Med domačini se čuje razen izraza Klemenškovaplanina (javna) celo tudi naziv Kle-menčja planina. V tenki [nemško pisani] brošurici, ki jo je leta 1826 izdal celjski profesor Zupančič pod naslovom [Od Celja do Solčave], zaman iščemo izraz Logartal [= Logarska dolina], čeprav pisec vsaj omenja lepo gorsko dolino, katere sam ni obiskal. Vendar pa že najdemo naziv Logartal v le- Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 13 Organizacije LENARTOV SEJEM NA RECICI OB SAVINJI Četrt stoletja šegavega sejmarjenja Prva oktobrska nedelja je na obnovljeno trško promenado pred Tavčarjevim dvorom znova privabila sejmarje, kupce, firbce in številne unikatne »lenartove like«, brez katerih Lenartov sejem ne bi bil to, kar je. Tradicionalna etno-turistična prireditev, ki jo vedno organizirajo člani Turističnega društva Rečica ob Savinji, je tudi tokrat v njihov kraj prinesla številne obiskovalce od blizu in daleč. LENARTOVI POSEBNEŽI POPESTRIJO SEJEM ... Zbrane je ob začetku v sejemsko mešetarjenje povabil trški policaj, ki je predstavil pravila sej-marjenja in v svojo družbo povabil tudi rečiško županjo Ano Nušo Rebernik in trškega župana. Bogato obložene stojnice so vabile vse, ki so si zadali, da bodo »glihali in kupčevali«, pri tem pa so jim do boljše kupčije z veseljem in s kančkom nagajivosti pomagali številni posebneži Lenarto- Na rečiški promenadi je bilo na sejemski dan živahno kot že dolgo ne. Mlajša generacija se je z veseljem družila s posebneži Lenartovega sejma. vega sejma. Ti tekom leta živijo le še v spominih in pripovedih starejših Zgornjesavinjčanov, a re-čiškega sejemskega dne nikoli ne izpustijo. Mlajše generacije so z veseljem spremljale cukrovo Lizo, špuhpucerja, ciganski par Pavla in Urško, pičkurina, ki pride s tople hrvaške obale, brusača nožev ter slepega reveža. Sejem pa si je tudi letos ogledala strašno fina trška gospoda. ... RAZSTAVLJAVCI IN PONUDNIKI PA GA OBOGATIJO Sejem ne bi bil pravi sejem brez številnih ponudnikov izdelkov domače in umetnostne obrti, suhe robe, zgornjesavinjske kulinarike, mošta in pečenega kostanja. Na ogled je bila postavljena bogata gobja razstava gornjegrajskega društva Ajdovec, v prostorih Medgen borze pa razstava Lenartova prepletanja članov likovnega društva Gal. Za hrup na sejmu so poskrbeli zgornjesa-vinjski traktorski starodobniki. Tekst in foto: Tatiana Golob V bogati ponudbi je bila tudi široka paleta domačih pridelkov. 14 Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 Organizacije HISTORIČNI DAN V GORNJEM GRADU Zgodovina kraja skozi oči strokovnjakov zbudila zanimanje Drugo soboto v septembru se je jega groba, ki je prvi nerazstavljivi tako so podprli idejo o drevesni za- Gornji Grad vrnil v preteklost, v le- božji grob pri nas. Posebni sta tuto 1140, ko je bil ustanovljen bene- di grobnici škofov, ki so ju nazad-diktinski samostan in v čas od tak- nje odprli letos. V obeh so se ohra-rat do današnjih dni. V okviru pro- nile le kosti. Sara Bastl Grazer je med vodenjem po katedrali povedala marsikatero manj znano zanimivost. jekta Zelena rezidenca je pet predavateljev v galeriji Štekl in v katedrali sv. Mohorja in Fortunata spregovorilo o kraju, samostanu, katedrali, glasbi in sledeh preteklosti v okolici katedrale in parka. OD BENEDIKTINCEV DO LJUBLJANSKIH ŠKOFOV Domačinka, umetnostna zgodovinarka Sara Bastl Grazer je po katedrali popeljala obiskovalce. Skupaj z Martino Petek je soav-torica knjige Katedrala sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, ki je nastala ob 250-letnici njene posvetitve. Spregovorila je o cerkveni zgodovini kraja najprej vezani na benediktinski samostan, po njegovi razpustitvi pa na ljubljansko škofijo. Slednja si je v obdobju med obema vojnama v graščini uredila rezidenco škofov. POSEBEN BOŽJI GROB V 17 stoletju je bilo okrog cerkve in škofijskega dvorca obzidje, vodni jarek z dvižnim mostom in vhodnim stolpom (sedanji Štekl). Ostanek obzidja je tudi obrambni stolp, ki stoji še sedaj. Bastl Grazerjeva je opisala bogato zgodovino katedrale in njenih kiparskih spomenikov, nagrobnikov, fresk ter bož- saditvi in tlakovanju določenega dela območja. ŽELJA PO VEČ PODOBNIH SREČANJ Omenjeno je bilo, kako pomembno je ohranjati zgodovinska dejstva in jih povezovati s turizmom. Kajti turizem je za gornje-grajsko občino zelo pomemben. Tako je bilo zastavljeno že v času, ko se tudi zaradi tega ni širila industrija. Udeleženci so s svojimi pre- dlogi in idejami prispevali svoj delček pri zasnovah za ureditev tega zgodovinskega okolja, ki bo mogoče kdaj v prihodnosti tudi dobil epilog. Obiskovalcev predavanj, ki jim je zgodovina kraja ljuba in jim veliko pomeni ohranjanje le-te, ni bilo malo. Slišati je bilo, da si podobnega dogajanja želijo še več, kar je le še spodbuda več za nadaljevanje začetega dela iz projekta Zelena rezidenca. Tekst in foto: Štefka Sem OB 20-LETNICI DELOVANJA MUZEJA VRBOVEC Muzejski živ žav v Nazarjah SLEDOVI PRETEKLOSTI POD PARKOM Dr. Tone Ravnikar je obiskovalcem spregovoril o začetkih benediktinskega samostana, ki segajo v leto 1140, in dogajanju v samostanu ter njegovem zaprtju. Dr. Branko Mušič je predstavil izsledke geofizikalnih raziskav na območju parka pred katedralo. Med raziskavami so namreč našli sledove, ki bi jih bilo vredno podrobneje raziskati. O glasbi v času benediktincev in bogati gornjegrajski glasbeni zbirki je predaval dr. Klemen Grabnar. OKROGLA MIZA Za konec je o arhitekturi samostana in kasnejših prezidavah ter dozidavah, graščini in o katedrali spregovoril dr. Miloš Kosec. S sodelavci so pripravili razne predloge o ureditvi parka pred katedralo. Svoja mnenja in predloge na to temo so na okrogli mizi lahko izrazili obiskovalci, ki so jim bili predlogi delovne skupine všeč. Ideja, da bi park pred katedralo postal osrednji del kraja, ki bi z različnimi arhitekturnimi elementi kazal zaključeno površino, je bila sodelujočim na okrogli mizi blizu. Prav Muzej Vrbovec, muzej gozdarstva in lesarstva, je v septembru zabeležil 20 let delovanja. Ob tej priložnosti sta direktorica muzeja Barbara Šoster Rutar in sodelavka Jasmina Jurčič pripravili pester program, v katerem so nekaj zase našli tako otroci kot odrasli obiskovalci prireditve Muzejski živ žav. nih delavnicah. Ljubitelji zgodb so v pripovedovalskem kotičku prisluhnili Zgodbam iz gozda in Strašljivim zgodbam. KVIZ IN TOMBOLA Naravoslovci so se pomerili v zabavnem nagradnem kvizu Kaj vem o gozdu in lesu. Tisti, ki stavijo predvsem na srečo, pa so se ude- V pestrem programu je vsak našel nekaj zase. DELAVNICE IN ZGODBE Uvodoma sta zbrane skozi dvajsetletno obdobje z besedo popeljala Šoster Rutarjeva in direktor nazarske občinske uprave Samo Begič. Zatem je male in velike prijatelje muzeja pričakala vrsta delavnic. Svoje spretnosti z obdelavo, poznavanjem lesa in gozda ter ustvarjalni navdih so lahko preizkusili na Ostružkovi mizarski delavnici, na prikazu gozdovništva in preživetja v divjini ter na ustvarjal- ležili Muzejske tombole in se potegovali za vstopnico za pustolovsko igro Lov za Konradovim zakladom in bon za hrano v gostišču Grad ob sotočju. Prireditev so z muzejem sooblikovali njihovi pogosti sodelavci pri različnih projektih Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje, KUK Po-tovke, Turistično društvo Nazarje, mizar Franc Pahovnik in Društvo gozdovnikov DG Nazarje. Tekst in foto: Tatiana Golob Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 15 Ljudje in dogodki, Kultura MLINARJEVI POBI - GRUDNIKOVI IZ SOLČAVE Trije bratje kleni devetdesetletniki Bratje, 96-letni Franc, 94-letni Ivan in 90-le-tni Mirko Grudnik prihajajo iz Solčave, marsikdo jih pozna tudi pod imenom Mlinarjevi pobi. Trije devetdesetletniki, požlahtnjeni z življenjskimi izkušnjami in preizkušnjami zadovoljno preživljajo jesen življenja. Julija letos so se srečali na Mirkov 90. rojstni dan v lovski koči v Solčavi, kjer se je ob visokem jubileju zbrala pisana druščina slavljencev, njihovih osmih otrok, 14 vnukov in 14 pravnukov. SKROMNO OTROŠTVO V BAJTARSKI HIŠI Grudnikovi so bili rojeni v bajtarski hiši na Gmajni v Solčavi. Mati Julijana je bila Solčavan-ka, oče Janez pa je prišel iz Nove Štifte kot čevljar, eden od rokodelcev, ki so hodili popravljat čevlje in cokle po raztresenih solčavskih kmetijah. Rodilo se jima je pet otrok, hči in štirje sinovi. Po mamini hudi bolezni in nato smrti je bila hči po gospodinjski plati primorana skrbeti za očeta in brate ter jim bila po pripovedovanju stroga vzgojiteljica. Živeli so skromno otroštvo. Komaj so dovolj zrasli, že so služili pri kmetih. SPOMINI NA VOJNO ŠE ŽIVI V njihovih spominih so še zelo živi dogodki iz druge svetovne vojne. Franca so vpoklicali v nemško vojsko in odpeljali v Skandinavijo, od koder mu je leta 1944 uspelo pobegniti. Po pov-ratku domov se je priključil partizanom v Koroškem odredu. Ivan je bil zaradi slabega zdravja vojaščine oproščen. Tudi on je sodeloval s partizani, zaposlili so ga pri oskrbi s hrano v skupni kuhinji za komando vojske in ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo. Mirko je bil za vojaščino takrat še premlad in je lahko ostal doma. Leta 1944 so, tako kot večino hiš v Solčavi, Nemci požgali tudi njihov dom. Mirko še danes ne more pozabiti, kako mu je z li, predvsem konje, zato se je po več zaposlitvah odločil za kmetovanje na ženini domačiji pri Rebrniku. Ivan je prav tako ostal v Solčavi, ker si je ustvaril družino. Najstarejšega Franca Devetdesetletniki Ivan, Franc in Mirko, Mlinarjevi pobi najnujnejšimi živili napolnjen koš vojak iztrgal iz ramen in ga vrgel v ogenj. Več dni so se skrivali v skalni jami nad Icmankom in živeli ob vodi, krompirju in nekaj žlicah moke. PO VOJNI SO SI USTVARILI VSAK SVOJ DOM IN DRUŽINO Po vojni si je vsak utiral svojo pot. Sprva so delali kot gozdarji, nato so se zaposlili v lesni industriji. Poročili so se in si ustvarili vsak svoj dom in družino. Mirko je vzljubil zemljo in živa- RAZSTAVA MOJSTROV OBRTNIKOV IN LOKALNIH UMETNIKOV Mojstrovine iz različnih materialov V okviru projekta Občine Gornji Grad Zelena rezidenca je bila v soboto, 11. septembra, v galeriji Štekl in nekdanjem obrambnem stolpu odprta razstava lokalnih umetnikov in mojstrov obrtnikov. Razstavljali so Darko Rihter, Jože Strmčnik, Klemen Volovšek, Maja Hrovat in Stanislav Lamovšek. Poleg lesenih uporabnih in okrasnih predmetov so bile razstavljene še skulpture, slike in lesene krogle iz najrazličnejših vrst lesa. Tekst in foto: Štefka Sem Razstavo so odprli v okviru projekta Zelena rezidenca. Grudnikovi bratje iz Solčave, po domače (foto: osebni arhiv) je življenjska pot zanesla navzdol po dolini. Med drugim mu je bilo v Nazarjah zaupano dolgoletno upravljanje gasilskega doma. AKTIVNI V ŠTEVILNIH DRUŠTVIH Kljub delovnim dolžnostim so našli čas za udejstvovanje v različnih društvih: pri gasilcih, v amaterskemu gledališču in cerkvenem zboru. Radi so hodili v gore in večkrat pomagali pri planinskemu društvu. Njihov doprinos in družbeno aktivno udejstvovanje je bilo prepoznano in nagrajeno s posebnimi priznanji. Še danes se radi spominjajo društvenih in sindikalnih izletov, kamor so bile povabljene tudi njihove družine. Tako so na primer prvič videli morje. MISEL NA PREHOJENO POT IN POGLED NA POTOMCE Ožjih sorodnikov svoje generacije nimajo več, razen dveh bratrancev. Še posebej pristne stike imajo s Francem Grudnikom iz Nove Štifte, ki ohranja čevljarsko obrt po tradiciji prednikov in je eden bolj iskanih tovrstnih strokovnjakov daleč naokrog. O njem smo pisali pred dvema tednoma. K temu, da so bratje dosegli tako častitljivo starost, jih je vodilo in utrdilo življenje samo. S trdim delom, mnogimi preizkušnjami in izkušnjami so postali kleni in neumorni moški. Leta seveda prinesejo tegobe in zdravstvene težave, vendar vse tri, Franca, Ivana in Mirka, vedno znova bodri misel na bogato prehojeno pot, nepozabne trenutke in ponosen pogled na potomce. Barbara Rozoničnik 16 Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 Ljudje in dogodki i KAVARNIŠKI VEČER NA GRADU VRBOVEC Zasedba Šansonet zaključila poletne glasbene večere Glasbeno obarvani poletni večeri na grajski skali oziroma terasi lokala Magnus na gradu Vrbovec so se iztekli. Mozirska izpostava Javnega sklad RS za kulturne dejavnosti in Turistično društvo Nazarje sta s tem zaključila letošnji projekt glasbeno obarvanih druženj v Nazarjah. Kavarniške večere je v soboto, 11. septembra, z nastopom zaključila zasedba Šansonet. Mladi člani skupine kitarist Nace Pogačar, harmonikar in pianist Jure Jordan Kozjak ter vokalist Vid Palčnik so pripravili Večer slovenskih šansonov. Zasedba, ki je v septembru praznovala peto obletnico delovanja, je od začetkov zvesta izvajanju različnih generacij slovenskega šansona. Tudi v Nazarjah so s svojim izborom, ki so ga začinili z manjšim izborom tujih skladb, ustvarili intimno kavarniško vzdušje, v katerem so gostje uživali in občasno skupaj s Šansonetom tudi zapeli. Tekst in foto: Tatiana Golob DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Mladi člani Šansoneta so ustvarili sproščeno, a intimno kavarniško vzdušje. Na pikniku palačinke za radmirske gasilce V ljubenskem društvu upokojencev se je letos zvrstilo kar nekaj aktivnosti. Junija so organizirali izlet v jamo Pekel, na Velenjsko jezero in obisk turistične kmetije Apat v Gaberkah pri Šoštanju. Julija se je 30 članov udeležilo pohoda po krajinskem parku Golte, ki so ga zaključili z veselim druženjem na Starih stanih. Kopanja in morja željne so zadovoljili z izletom na Obalo v Izolo. PIKNIK POD KOZOLCEM Zaradi okrnjenega programa Flosarskega bala tradicionalnega srečanja upokojencev ni bilo, tudi druženja v Radmirju ne. So pa koncem av- gusta s pomočjo ljubenske občine, ki jim je dala na razpolago kozolec na prireditvenem prostoru v Vrbju, pripravili množično obiskan piknik. Zbralo se je 130 upokojencev, kar predstavlja več kot tretjino članstva najštevilnejšega društva na Ljubnem. Ivko Retko je raztegnil meh harmonike in popestril srečanje, na katerem tudi lepa pesem ni izostala. Članice Društva podeželskih žena Toplica so poskrbele za peko palačink, prostovoljne prispevke zanje pa so namenile radmirskim gasilcem. Tekst in foto: Franjo Atelšek Septembra Pred 50 leti ELEKTRIKA DO DRŽAVNE MEJE Resnično, še v teh dneh je pri njih svetila petrolejka, od danes pa je v Matkovem kotu in na Podolševi drugače. Načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupnosti Hinko Čop nam je ob tej akciji povedal naslednje: »Odmaknjen Matkov kot in Podolše-va še nista bila elektrificirana. Cesta, ki je bila v ta oddaljen mejni predel dograjena pred kratkim, je to oddaljenost zmanjšala. Povedal bi rad, da je to edini predel občine, kjer še ni bilo elektrike.« Pred 40 leti TEŽAVE V ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI Občinska zdravstvena skupnost Mozirje je svoj finančni načrt za leto 1981 sprejela v mejah omejenih sredstev, ki so bila dogovorjena za skupno porabo. Nujno bo torej sprejeti ustrezne ukrepe za sanacijo stanja. Po izvajalcih bo potrebno omejiti stroške za ambulantno in dispanzersko dejavnost, bolnišnice in zdravila. Kritično bo oceniti obseg dela in stroške v zobozdravstvu. Zaradi dodatnih restrikcijskih ukrepov je očitno, da bo poslovanje v II. polletju 1981 še težavnejše. Pred 30 leti NOVA POSTOJANKA VABI Po večjem planinskem slavju pred štirinajstimi dnevi na Grohatu pod Raduho, ko so koroški planinci namenu izročili novo planinsko postojanko, so to soboto slavili planinci na priljubljenem Okrešlju. Pri Fri-schaufovem domu je bilo namreč planinsko slavje, s katerim so sklenili dela pri temeljiti notranji in zunanji obnovi te znane planinske postojanke. Celjski planinci so dom pričeli obnavljati leta 1988 in ga preuredili v celoti, vsa dela pa so veljala 4 milijone dinarjev. Pripravila Tatiana Golob Članice društva Toplica so pripravljale slastne palačinke. Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 17 Organizacije, Ljudje in dogodki CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN REHABILITACIJO V Zavodu Ruj obiskovalcem predstavili svoje delo Na delavnici so udeleženci izdelali vsak svoj mozaik. V Nazarjah so na Obrtniški ulici 17, kjer deluje Zavod Ruj, 9. septembra odprli vrata svojih prostorov in obiskovalcem predstavili svoje delo. Obiskalo jih je lepo število ljudi, ki so se seznanili z vrsto aktivnosti, ki jih izvajajo za ranljivejše skupine občanov. PROGRAM SOCIALNE VKLJUČENOSTI V zavodu izvajajo program socialne vključenosti, v katerega so vključene osebe z odločbo o nezaposljivosti. Njihova zmožnost za delo je do 30-odstotna. Trenutno jih vsakodnevno na aktivnosti prihaja 24 iz Zgornje Savinjske in tudi iz Šaleške doline. Z opravili, ki so določena za vsakega posebej in so jih sposobni opravljati, ohranjajo delovne navade, kondicijo in rutino, ne ostajajo doma in se s tem socialno ne izključujejo. Za svoje delo prejemajo nagrado. Vsak dan pri- POZDRAV VITEZA JOŽEFA CIRAJA Savinjske novice tudi v Berlinu Vitez Jožef Ciraj pred Brandenburškimi vrati s Savinjskimi novicami (foto: osebni arhiv) Pooblaščeni minister na Veleposlaništvu RS v Berlinu, vitez Jožef Ciraj nam je poslal pozdrave. Napisal je, da ga vedno zanima, kaj se v njegovi rodni Zgornji Savinjski dolini dogaja in iz Savinjskih novic redno dobiva naše kraje in ljudi kot na pladnju, da nas lahko vsaj tako spremlja, čeprav, kadar službuje v tujini, od daleč. Zaenkrat le tisoč kilometrov daleč, ker je po 21 letih spet v diplomatski službi v Berlinu. Dodal je, da je dolgoletni naročnik in bralec Savinjskih novic od prve številke, ko je bil naročnik še njegov oče, prav tako Jožef Ciraj, po domače Zemrak iz Šentjanža. IS hajajo v center, s tem pa gojijo občutek vključenosti v družbo. V centru so dnevno med 6 in 8 ur. ZAPOSLENIH 15 INVALIDOV V Zaposlitvenem centru Ruj je trenutno redno zaposlenih 16 težje zaposljivih oseb, od tega 15 invalidov. Gre za zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ki so na zaščitenih delovnih mestih. To pomeni, da so ocenjeni in dela zmožni med 30 in 70 odstotki. V obratu imajo stroje za brizganje plastike, dekleta šivajo nepremočljive prevleke za bolniške postelje, zaščitne prevleke za roke in noge za infekcijske oddelke in podobno. V drugem prostoru izdelujejo embalažo za različne izdelke, ki jih nato tudi pakirajo. Njihova posebnost in prednost Na Polzeli je 11. in 12. septembra potekala razstava sekcij pri društvih upokojencev, ki se ukvarjajo z rokodelstvom. Društvo upokojencev Mozirje se je predstavilo z izdelki vezilj, kleklja-ric, pletilj, kvačkaric in cvetjem iz papirja. Razstave so se udeležila tudi društva upokojencev iz Nazarij, Rečice ob Savinji in Gornjega Grada. DRUŽENJE IN IZMENJAVA IZKUŠENJ Kot je povedala predsednica DU Mozirje Marija Franko, »je bil prostor omejen na eno mizo za vsako društvo, zato so lahko pokazali malo izdelkov«. Razstava je bila namenjena tudi druženju in spoznavanju med društvi ter izmenjavi izkušenj s področja rokodelstva. Gostitelj razstave je bilo Društvo upokojencev Polzela. Otvoritev je bila v soboto s kratkim kulturnim programom. Po zaključku v nedeljo je potekalo še družabno srečanje. IS je hitra prilagodljivost, saj lahko različna naročila hitro zamenjajo z novimi. Ob tem opravljajo še vrsto sestavljalnih del, zraven pa ves čas iščejo nove dobavitelje dela. PREHOD MLADIH NA TRG DELA Še en program Zavoda Ruj je prehod mladih na trg dela. Vanj se lahko vključijo mladi s posebnimi potrebami do starosti 29 let. Bistvo programa je pomoč pri prehodu iz osnovne šole na trg dela. Zavod sodeluje s šolami in otrokom pomaga pri iskanju njihovih ciljev in interesov, pomaga jim iskati njihove spretnosti in sposobnosti, da se lahko nato lažje vključijo v nadaljnje šolanje in so tam uspešnejši. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Društvo upokojencev Mozirje se je predstavilo z izdelki vezilj, klekljaric, pletilj, kvačkaric in cvetjem iz papirja. (Foto: arhiv društva) ROKODELSKA RAZSTAVA CELJSKE POKRAJINE DRUŠTEV UPOKOJENCEV Razstavljale tudi članice mozirskega društva 18 Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 Šport, Organizacije, Oglasi KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Člani za uvod v sezono boljši od Bistrice Pretekli vikend se je pričela nova sezona 3. košarkarske lige v Sloveniji, v kateri na vzhodu nastopajo tudi nazarski košarkarji. Za uvod so se v Slovenski Bistrici pomerili z domačini. Z gostovanja so se vrnili z zmago in rezultatom 79:75. NAPETA KONČNICA V KORIST NAZARČANOV Varovanci trenerja Mihe Čme- ra so odlično odprli tekmo, saj so prevladovali prve tri četrtine tekme. V zadnjem delu je Bistrica izkoristila utrujenost gostov in se nevarno približala. A končne zmage so se vseeno veselili gostje, ki so v Nazarje prinesli dve točki. Najboljši strelec tekme je bil z 19 točkami Andraž Zavolovšek. S 15 točkami se je izkazal še Andraž Marolt, s štirinajstimi pa Lovro Blatnik. Konec tedna bo v nazarski športni dvorani gostoval klub iz Grosupljega. S SEZONO PRIČELI TUDI MLADI NAZARČANI Pod obroči so se borili tudi mladi košarkarji iz selekcije U-13. Zadnjo soboto v septembru so udeležili tekmovanja Mini pokal Spar v Ce- lju, kjer so se razveselili zmage nad vrstniki iz Maribora in na žalost izgubili s Celjani. Prvi vikend v oktobru je bila na sporedu še tekma državnega prvenstva, kjer so morali premoč priznati Vranom z Vranskega. Primož Vajdl PROJEKT GRADNJE NOVE MOZIRSKE KOČE Priprava gradbišča v polnem teku V teh dnevih se bo začela gradnja nove Mozirske koče na temeljih stare, ki je pogorela. Začetek del se je sicer zamaknil z začetka septembra, ker se je pri pripravi gradbišča pokazalo več potreb po dodatnih urejevalnih delih. HKRATI Z DELI POTEKA PRIDOBIVANJE DOVOLJENJ Najprej se je pokazalo, da je stena za gradbiščem preveč krhka in da se material preveč usipa v gradbeno jamo. To so rešili tako, da so preko stene napeli mrežo, ki sedaj zadržuje kamenje. Prav tako se je pokazalo, da so tla, na katerih bodo stali temelji, premehka. Da so to rešili, so izkopali nekaj materiala, na-vozili novega in ga dodatno utrdili. Hkrati z deli poteka pridobivanje raznih dovoljenj. Pred začetkom je bilo potrebno izdelati elaborat izvedbenih del, ki je sedaj končan in se bo gradnja lahko začela. Nova Mozirska koča bo obdržala (Fotomontaža Zaradi pridobitve protipožarnega dovoljenja še vedno potekajo usklajevanja glede fasade, pa tudi notranje opreme. Planinci, na čelu s predsednikom Boštjanom Goličnikom, ob vsem tem vztrajajo, da mora biti koča prava planinska, domača in prijetna za vse obiskovalce. klasičen alpski slog prejšnje. Tadeja Orel) Kot smo že poročali, je Zavarovalnica Sava zahtevek za izplačilo škode na stari koči izplačala v višini 100 odstotkov, kar znaša 400.000 evrov. Planinci so skupaj z občinsko upravo uspešno kandidirali na razpisu ministrstva za gospodarstvo. Tudi tam jim je bila obljubljena vsota, na katero so kandidirali, v celoti. Teh 300.000 evrov ne bo nakazano na račun planinskega društva, dokler ne pridobijo uporabnega dovoljenja novega objekta. V veliki meri so bili planinci tudi sami uspešni pri nabiranju finančnih sredstev. Skozi različne akcije in vrsto prošenj, s katerimi so se obrnili tako na občane kot na poslovne subjekte, so tako tudi z mnogimi donacijami uspeli zbrati okoli 100.000 evrov. AKCIJA BSH HIŠNIH APARATOV V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so planincem odobrili 15.000 evrov za gradnjo nove koče. Da bi k dobrodelnosti vzpodbudili tudi druge poslovne subjekte iz okolice, bodo v primeru, da kakšno podjetje donira več kot 500 evrov, še sami primaknili enako vsoto. In to tolikokrat, kolikor podjetij se bo za ta korak odločilo. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 19 Oglasi www.5portnik-zgs.si ercator s SAVA ZAVAROVALNICA PODKRIZNIK GIGAS d.o.o. l" HOVE THATE lli | 33-3il Miiilfj» t BTC StagiMOCRAD GORILNA. J U hI I t O mc™JF rihter STEYER MtonEnfcw grarir B PCD^^H ¡3 Vrnila klel MasSresk B/S/H/ turistična KMFTiJA VINOTOČ TA J FAR * V T act K I h ■: V letu 2021 nekaj sprememb v vseh kategorijah Potem ko je v lanskem, prvem »korona« letu odpadla načrtovana peta prireditev Športnik leta Zgornje Savinjske doline, je organizator Ivo Milovanovič iz Mozirja z veliko mero tveganja pričel priprave za novo že sredi pomladi. Naši športniki in športnice so nastopili na številnih tekmovanjih doma in po svetu ter dosegali odmevne, tudi vrhunske uvrstitve. Tekmovali so za domače in nekatere druge slovenske klube ter selekcije. Najvišje se je po več drugih dobrih rezultatih v streljanju uvrščal Franček Gorazd Tiršek, ki je na paraolimpijadi v Tokiu osvojil dve olimpijski medalji. Atletinji, sprinterki Maji Mihalinec Zidar se na olimpijadi ni izšlo kot na prejšnjih velikih tekmovanjih, s katerimi se je uvrščala v sam vrh tekaških prvenstev na evropskih tleh. Monika Hrastnik je postala evropska prvakinja v gorskem kolesarjenju. Posebej omenjamo dosežke v mlajših konkurencah. KONČNE ODLOČITVE PO ZAKLJUČKU GLASOVANJ Komisija je med več prejetimi predlogi iz svojih sredin ob določenih kriterijih uvrstila na glasovanje le najboljše. Priznanje bodo prejeli najboljši člani, članice, mlajši člani in mlajše članice, tri najuspešnejše športne ekipe, podeljena bodo tudi najboljšim trem prirediteljem. Šteli bodo izidi glasovanj v Savinjskih novicah in na spletni strani »športnika«. Končno od- ločitev bodo sprejeli člani komisije. Komisija je med več prejetimi predlogi iz svojih sredin, ob postavljenih kriterijih, predlagala na glasovanje le najboljše. Priznanja bodo športnice in športniki tako prejeli le za vrhunske rezultate v posamezni konkurenci, ekipe ter prireditelji, za katere bo glasovalo največje število občanov. ZAČETEK GLASOVANJA 8. OKTOBRA, KONČANO ZADNJI DAN V LETU Z objavo glasovnice se pričenja glasovanje med bralci Savinjskih novic in sledilci spletne strani www.sportnik-zgs.si. Brez glasovanja občanov bo žirija predlagala in izbrala športnike za posebne dosežke, športno osebnost za življenjsko delo ter kandidate morebitnih predlogov za »fair play«. Glasovanje bo potekalo od 8. oktobra do 31. decembra 2021. Bralci Savinjskih novic lahko glasujete z neomejenim številom glasovnic, spremljevalci spletne strani pa samo enkrat. Veljavne bodo le tiste glasovnice, ki bodo izpolnjene v vseh kategorijah! Jože Miklavc Ob vsakem imenu napišite njegovo uvrstitev od 1. do 3. mesta (ki štejejo 5, 3 in 1 točko). Glasovnica ne sme biti kopirana. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo do 11. oktobra pošljite na naslov: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. ČLANI > Franček Gorazd TIRŠEK (strelstvo); 2. para OI v kat. R4 stoje zr. puška na 10 m, 3. para OI v kat. R5 leže zr. puška na 10 m • Nejc NARALOČNIK (alp. smučanje); 1. DP v smuku in v SVSL • Vid VRHOVNIK (nordijska. komb.); 29. svetovni pokal in 1. na DP • Urh ČERNIVŠEK (full kontakt); 3. svetovni pokal (Budimpešta) • Brin VOLK (nam. tenis); 1. DP ČLANICE > Monika HRASTNIK (gorsko kolesarstvo); 1. na EP v spustu, 3. + 4. + 5. sv. pokal, 1. DP > Maja Mihalinec Zidar (atletika); 44. na 100 m in 35. na 200 m (oboje OI Tokio); 5. na 60 m dvoransko EP > Tina ROBNIK (alpsko smučanje); 5. na SP, paralelni VSL > Tina GUTMAN (lokostrelstvo); 3. na EP v poljskem lokostrelstvu MLAJŠI ČLANI > Gregor VERBUČ (šport. plezanje); 2. v skupnem seštevku (sept. 21) DP mladinci, 17 Triglav The Rock (Kranj) v član. konkurenci > Jernej PRESEČNIK (smuč. skoki); 5. na SP mladinci posamezno, 2. na SP mladinci - ekipno SP » Tim JEVŠNIK (lokostrelstvo); 2. na EP, mladinci poljsko lokostrelstvo, 2. na DP članov, članski rekord v tarčnem lokostrelstvu > Matic ČOPAR (nam. tenis); rep. Slo (Balkansko prv.), 1. DP mladinci (dvojice), 2. na DP mladinci in kadeti MLAJŠE ČLANICE • Nika KRAŠOVIC (smuč. skoki); 25. pokal FIS > Maja MAROLT (odbojka); 3. na DP članic na mivki, 1. na DP mladinke • Maja SEDOVNIK (alp. smuč.); 3. na DP VSL mladinke EKIPE > NTK Savinja Luče (nam. tenis, 1. liga); 7 mesto > SSK Ljubno BTC (smučarski skoki); 3. v abs. ekip. tekm. SZS > Odbojkarski klub Mozirje (ž); 1. B liga, državno prvenstvo, 5. mesto > Lokostrelski klub Gornji Grad; 1. mesto, pokal v poljskem lokostrelstvu PRIREDITELJI TEKMOVANJ > SSK Ljubno BTC; svetovni pokal v smučarskih skokih (ženske) • NTK Savinja Luče; DP (kadeti) C> Šport, Čestitke, Oglasi i SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC 4 Silvestrska turneja za smučarske skakalke na Ljubnem Nova sezona smučarskih skokov za ženske prinaša kar nekaj novosti, za Slovence je najbolj zanimiva ta, da bo Ljubno ob Savinji 31. decembra in 1. januarja gostilo Silvestrsko turnejo, skakalke pa bodo tekmovale na izpadanje, kot je to tradicija na moški novoletni turneji. NAČRT ŽE ZA SEZONE NAPREJ V tej sezoni bo novoletna turneja imela le eno postajo in dve tekmi na Ljubnem ob Savinji, za razliko od moških štirih, a bosta preizkušnji prav tako potekali v parih na izpadanje v prvi seriji. Za prihodnjo sezono 2022/23 prizorišče za prvi tekmi ženske turneje sicer še ni potrjeno, a so v pogovorih z Mednarodno smučarsko zvezo predstavniki avstrijskega Beljaka, so povedali na Smučarski zvezi Slovenije (SZS). Tekmi bi bili po potrjenih terminih na sporedu 28. in 29. decembra 2022 v Beljaku, na Ljubnem pa 31. decembra 2022 in 1. januarja 2023. Po pisanju poljskih medijev je za sezono 2023/24 načrtovano, da bi novoletna turneja obsegala tri prizorišča. TURNEJA JE FINANČNO POKRITA Trenutno po besedah tiskovnega predstavnika SZS na Ljubnem že potekajo gradbena dela, ^ ^ Izpolnite vse rubrike pri kategorijah, Le taka glasovnica bo veljavna! » Glasujem za: Športnik Športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Mladi športnik Mlada športnica 1. 1. 2. 2. 3. 3. Ekipa Prireditelj 1. 1. 2. 2. 3. 3. s katerimi bi zagotovili umetno razsvetljavo 31. decembra letos in 1. januarja 2022, za dve tekmi letošnje turneje. Zupan Franjo Naraločnik je povedal, da bodo stroške nastale s turnejo pokrili BTC, Smučarska zveza Slovenije in s sredstvi SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Timiju Zajcu ne gre Smučarji skakalci so tekme poletne velike nagrade sklenili v nemškem Klingenthalu. Med tekmovalci je bil tudi član SSK Ljubno ob Savinji BTC Timi Zajc, ki je v kvalifikacijah dosegel 21. rezultat. Na tekmi je skočil slabše in se ni uvrstil v finalno serijo. V torek so se skakalci pomerili na državnem prvenstvu v Kranju. Svetovni pokal se bo tako za moške kot za ženske začel novembra v ruskem Nižnjem Tagilu. Moške prva tekma čaka 20., ženske pa 26. novembra. Štefka Sem TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO SEDE za prenos tekem, tako da občina s to prireditvijo ne bo imela stroškov. Štefka Sem Rihter prvi tudi po drugačnem ocenjevanju Na strelišču Lovske družine Gornji Grad je v soboto v tekmi z malokalibrsko puško zmagal Ivan Rihter (78 krogov) pred Tomažem Tro-garjem (73) in Janezom Kolarjem (70). Tekmo v Zagradišču je organiziralo Strelsko društvo Gornji Grad. Udeleženci so streljali v malokalibrsko tarčo na 50 metrov sede z mize po 5 nabojev za preizkus in 10 za oceno. Ocenjevali so le zadetke, kjer sta bila dva ali več enakih. Če je strelec na primer zadel samo eno desetico ali kakšno drugo številko, se mu je brisala in se ni upoštevala pri skupnem seštevku. Janez Kolar Tekmovalci so streljali v malokalibrsko tarčo na 50 metrov sede z mize po 5 nabojev za preizkus in 10 za oceno. (Foto: arhiv SD Gornji Grad) Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 21 Šport ŠPORTNO REKREACIJSKI CENTER RACNEK Košarkarski maraton v spomin na Miha Gostečnika Drugo septembrsko nedeljo je v Športno rekreacijskem centru Račnek v Šmartnem ob Dreti potekal memorial Miha Gostečnika. Kot običajno sta se na košarkarskem maratonu pomerili ekipi Stari in Mladi, ki ju sestavljajo športni navdušenci domačega ŠD Lipa. Čast za sodniški met je pripadla Faniki Ugovšek, ob tem pa je sodniška piščal naznanila pričetek triurne tekme. Letos se je zmage razveselila ekipa Starih, ki so po napetem boju v končnici nadigrali ekipo Mladih in zmagali s 163:151 ter s tem dokazali, da izkušnje in modrost v primerjavi z mladostno zagnanostjo vendarle nekaj štejejo. Barbara Rozoničnik DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE Ekipi Stari in Mladi sta se pomerili v košarkarskem maratonu, a več kot rezultat šteje spomin na prijatelja, povezanost in pripadnost domačemu kraju. (Foto: arhiv ŠD Lipa) Organizirali lokostrelsko tekmovanje na Lazah Svoj kamenček v mozaik prireditev so ob občinskem prazniku Občine Nazarje dodali tudi člani Društva tabornikov Rod Sotočje Nazarje. V soboto, 11. septembra, so namreč pripravili lokostrelsko druženje. Na njihovem tabornem prostoru na Lazah se je v streljanju pomerilo več kot trideset tekmovalcev različnih starosti. Udeležence sta pozdravili starešina društva Zvon-ka Zakrajšek in predsednica krajevnega odbora Kokarje Andreja Zupan, ki je tekmovanje odprla s simboličnim streljanjem v tarčo. Med otroci je blestel Klemen Bezovnik, v moški kategoriji Blaž Robida in v ženski Lea Bark. Med ekipami so tudi letos zmagali Robi-dovi, le da se je letos Zvonetu in Blažu namesto hčerke Anje pridružila mama Antonija Reberšak. Tekst in foto: RŠ ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI Najboljši lokostrelci v posameznih kategorijah z starešino Zvonko Zakrajšek (desno) in občinskim svetnikom Sebastjanom Žvipljem (drugi z desne). Rekordnih 113 udeležencev trim kolesarjenja Druga septembrska nedelja je bila kot nalašč za tradicionalno trim kolesarjenje v organizaciji Športnega društva Lipa Šmartno ob Dreti. V lepem vremenu so kolesarji vseh generacij vrteli pedala po krožni poti na Nazarje s startom in ciljem v Športno rekreacijskem centru Račnek, kjer je potekal tudi spremljevalni del dogodka. V spremstvu gasilskega vozila so se kolesarski navdušenci podali proti Zgornjim in Spodnjim Krašam skozi Pusto Polje, Lačjo vas in Kokarje v Nazarje, od tam pa na Spodnje Pobrežje, še vzpon na Brdo in povratek v Šmartno ob Dreti, kjer je sledilo druženje z malico in podelitvijo sponzorskih nagrad. Dogodek je potekal v sklopu prireditev ob prazniku Občine Nazarje. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Udeleženci vse bolj priljubljenega trim kolesarjenja na poti skozi Spodnje Kraše 22 Savinjske novice št. 40, 8. oktober 2021 To ni slovo, je le pozdrav in ti živiš še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli so s teboj v minulih letih; čeprav slovo izniči vse, kar nas na zemljo veže, do naših src globin tvoja moč ljubezni večno seže. ZAHVALA V večnost se je preselil dragi mož, ati, star ata in najboljši dedek Janez PORT Mrakovnikov Vanč iz Lepe Njive 1933 - 2021 Hvala vsem, ki ste mu kakorkoli lajšali bolezen in bili ob njem v zadnjih trenutkih. Mirno počivaj v Božjem objemu. Vsi tvoji najbližji Zahvale, Oglasi i Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni moči, tam sonce sreče ti ne ugasne resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Peter KOREN 1940 - 2021 Ob izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka in pradedka se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob bolečih trenutkih pomagali, stali ob strani, izrazili sočutje in z nami delili žalost ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Žena Marija in sin Peter z družino Pogrebna služba - cvetličarna ># MORANA Tel: 03 7000 640 m GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115 tVwWJTw ntna ,it E-mail: info(fiimiirai>a.ji Aleksander Steljluviwfnijijtr.cgn. Ahflivi^i nemn iEHwi'jt-