sa koristi delav-||ud«tvt. Delav-opr«vii«ni do kar producira|o. paper I« devoted interMti of the ling claea. Work. entitled to all It the v produce. »v. (No.) 108. Katero* a* »Koond^.aaa m%vr, l>.<\ IWI7, »i tb« i>oiu of ft • »t Chicago III uudei lb* ac of« onffrt Of M«rch Ird. .K7V Office: 1H02 Ho. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITL! na številko v oklepaju ki ee nahaja poleg vašega na.lova, prileplH-nega apodat ali na ovitku. Ako ( 100) |e številka tedni vam • prihodnjo številko našega liata poteče naročnina. Proei-mo ponovite |o takoj. —rr Chicago« III., 5. oktobra (October), 1909. Leto (Vol.) IV. IGOM IN SOMlSLJENI po OHIJI IN PA., NA ZNANJE. renska hoc. organizacija iu del. tisk družba ste sklepati povodom obdržava-redne konvecije S. N. P. J. relamlu, 0., svojega zasiop tjekaj, da po možnosti kaj za " Proletarca". To je lekta stare naročnike in pri-nove; pobere naročnino za jia" iu sploh uredi vse pose slov. soc. organizaci-Jugosl. del tisk. družbe, od-* "Proletarca". to delo je bil izvoljen SO Prank Petrič, kteri obišče ^ prihodnji teden v Cle-lu in okoliei. Sodr. Fr. Pe-pooblaščen pobirati staro >vo naročnino za Proletarca je pooblaščen uravnati s ii vse posle, tičoče se slov. organizacije ali del. tisk. sodruge in somišlenike io, zimosti. vladne nerodnosti irokratične Hribarjeve strsho-losti hočejo naši slovenski li !ci zopet izrabljati v svojj nestrankarske namene. Ves »venski nsrod, posebno delav-\ slovensko, žaluje sedaj ob itniej žalostnih dogodkov res-K> ob grobu. Te žrtve so bile lllne in njihovo vrednost ve iti prav posebno delavstvo, ki žrtve vsak dan v svojem za pravico in resnico. Od-pa moramo oporekati, da Ib brezglavi liberalci to vse fOdno žalovanje in to splošno Tfcenost vzeti v zakup svoja rile stranke. Vlada se je odloči- "R. P." e e * — Harrimanovo ogromno za-puščnino bo v dobro dedičev u-pravjal upravniški svčt. Danes je le še vprašanje časa, da preide vsa dežela v roke trust-janov. Dokler bomo imeli kapitalistično družbo, ne bo noben kapitalist svojim otrokom izročil svojo 7apuŠčnino v upravo. Iz te Harri-manove "zadnje volje" se zopet nekaj učimo. Zapuščnina v rokah najemnikov se množi in raste tako hitro, da dotični, ki je denar in premoženje zvlekel na kup, ni sanjal o tem nikdar. Potomci so za več rodov v pri-hodnjost presbrbljeni z vsem. Vsa zvitost lokavega Ilarrima-na se pa prikazeva v tem, da ne bo mogoče nobenega njegovih dedičev tožiti kot individuja za prestopek proti medržavnemu zakonu za trgovino, ako bi železnice slučajno kršile ta zakon. Harriman je dokazal, da je kot "nezaželjen državljan" tudi bistra glavica, ki zna obriti strica Sama brez britve. • — Statistika za nezgode je v Zdrž. drž. tako pomanjkljiva, da je nemogoče povedati natančno, koliko ljudi ponesreči vsako leto v ti republiki. Neki dr. Jože Strog je skušal na podlagi vseh državnih izkazil sestaviti seznam o ponesrečbah tekom enega leta. In zaključek! Zaključil je, da vsako leto ponesreči 520.000 oseb mrtvih i ranjenih. Grozne številke, če pomislimo, da so ponesrečili večinoma sami delavci radi "svetega" profita. rajo zanemarjati družinske dolžnosti. Možki imajo komaj časa za najpotrebnejši počitek. Take razmere rode kanididate za u-božniee v naraščajočem številu. To se ujema tudi z ameriškimi razmerami. Razlika je le ta, da je v Ameriki se slabejše kot na Angleškem. » početje. Prav lahko se zgodi, da delavci v kratki dobi poreko: "Samuel, hodit" e e e — Ce kdo kozla v streli, ga gotovo vstreli župnik v sveti jezi, če opazi, da se število ponižnih ovac krči z vsakim dneiu. V tuoravski vasi Ruda je ondot-ni župnik razlagal značaj razbojnikov, ki so ju križali s Kristom tako-le: . , "liazjbojnik na desni strani Jezusa se je poboljšal, na levi strani je pa ostal trdovraten grešnil do smrti. Ljubi kristjani, ali veste, kaj ga je tako pohujša-lot Dokler je bil mladeneč, je bil nepokyarjen, ko je pa postal mož, je pa Čital brezbožne časnike in postal je hudodelec. Vidite, ljubljeni v Gospodu, tako gre človeku, če čita take časnike." Tableau! Že ob Kristovem času so izhajali brezbožni časniki. Župnik je menda malo vdarjen, ali pa misli, da njegovi poslušalci niso čitali tekom svojega življenja nič dmzega kot katehizem in mašne bukvice. Drugače je nemogoče, da bi govoril take prismodarije raz lečo. e a e — V Omahi, Nebr., kjer stavkajo uslužbenci ulične ^železnice, so vojake iz forte Thomas pretepli sta v kokaze. Policija, ki je za to na svetu, da čuva sveto denarno mošnjo, je aretirala dva lantiča in več vojakov. Delavci nikar ne mislite, da so ti vojaki revolucionarnega mišljenja ali celo socialisti. Kaj še? V Ameriki je pri dostojno mislečih! ljudeh — lahko so tudi ne-vadni] špisarji, ki tudi mislijo o nektetih stvareh dostojno — največja fgrdoba stavkokaz, hudodelec hidodelccv. In ta nazor je vodil vijake, da so pretepli delavske izdajice. Vzlic temu imamo pa v Ameriki slovenske časnike, kterc čitajo delavci in ki zagovarajo direktno ali nedirektno stavkokažtvo. Kdo je torej nižji? Vojaki, najeti ljudje za vbijat ali nezavedni delavci?? Nezavedneži govorite l — Nas "dični" Oompers, predsednik največje strokovne organizacije, piše zdaj jezuitske članke o strokovnem gibanju v Evro pi. Povsod joka in plaka, da evropejski delavci kažejo preveč odkrito socialistično mišljenje. Povsod, v vseh državah, kjer se je Oompers mudil, jo slišal gor-ke. Kaj takega naš Samuel ni bil navajen, da bi se kdo upal kritizirati njegovo taktiko napram kapitalistom. Iz poročil je razvidno, da v Avstrijo ni šel. Najbrš radi tega. ker ga je sodrug Huebcr, zastopnik avstrijskih strokovno organiziranih delavcev okrcal pošteno že na pariškem kongresu. Vsekakor se nam dozdeva, da Samuel že danes dela na to, da bi se ameriški delavci ne združili z evropejskimi, dasi je Oompers obljubil slovesno na kongresu, da bo delal za združitev. Pazi, Samuel, kaj delaš! Strokovno organizirani delavci opazujejo z bistrim okom tvoje — "Nazaj, ne naprej," je geslo klerikalcev. Waukegan in Joliet ima slovenska sokolska društva. Sokoli nosijo tiuli rdeče srajce. Klerikalci pravijo ,da lUiiforma uleče. Na barvo ne dajo nič, kot ne dajo na sokolstvo tudi nič. Pri klerikalcih je Sokol za jmratlo, za to ker ima uniformo in ker to vleče. Klerikalci seveda niso tako neumni, da bi povedali, da je Garf baldi nosil rdečo srajco, ko je naskočil Rim, da v zdravem telesu prebiva krepka duša. Kar pome ni, da zdrava duša ne verjame v plačilo po smrti in kdor nosi rdečo srajco je smrten sovražnik vsa kega duševnega jerobstva v po dobi vere. Klerikalci ne povedo tega. Zakaj ? No, če bi povedali "resnico, bi ne imeli nikogar, ki bi jim hodil delat stafažo in z uniformo upli-val privlačno na ljudsko maso. Svetoven pregled. — V moravskem deželnem zboru je sodrug in deželnozborski poslanec Reichstaedter okrcal nemškega cesarja, ker je naduti Viljem odklonil pozdrav v češkem jeziku, ko je prisotstvoval vojaškim vajam v VelemeZneriču. Deželni glavar grof Serenyi pl. Kis Serenyi in namestnik dr. Hei-nold pl. Udinski sta v svojih klečeplaznih tdušah začutila potrebo, da uvekovečita svojo pasjo uda-nost, do nemškega bedaka s tem, da «»ta se izjavila, da ju silno boli in peče, ker se je priprost človek drznil povedati odprto, jasno in določno svoje mnenje o nemškem na pol Caliguli in Neru. e • * — Iz Nemčije se poroča, da se Časniki norčujejo iz lovskih dogodkov Roosevelta v Afriki. Časniki pišejo, da so to fantastične pripovedke. e e e — Iz Melile se poroča, da španski generali v Afriki postopajo po hajduško. Ko se Spanci zasedli mesto (morda va*).Nador, je poveljnik ukazal |x»dreti utrdbe in zapaliti mesto. — Današnja kultura!? Druga brzojavka iz Melile pa poroča, tla so Mavri pri Sokel Je-mis pognali v beg večji oddelek španske vojske. Zmaga proti zmagi, troške pa plačuje španski narod. e e « — Francoski škofje so dokazali, da še žive. Izdali so 'pastirski' — letak, v kterem opozarjajo sta-riše, da je javna šola pogubonos-na za vero njih otrok. Posibno ostro obsojajo skuprto vzgojo o-beh spolov, ker je to baje v nesoglasju z moralo. V Franciji se za to pred pustno šalo nihče ne zmeni. e e — Na Dunaju so se pretepali v okrajih Brigittenau in Marga-rethen Čehi in Nemci. Bile so prave poulične bitke. V Trstu so pa policaji napadli talijanske prebivalce, ker so hoteli poedraviti 80 vdeležencev znanstvenega kongresa i/. Padue. V Astri j i š<* zmiraj vladajo: policaj, orožnik, sablja, bajonet in neumnost — narodni boji v korist kapitalistom. a a e — Spanci so pod poveljstvom generala Debreal zasedli goro Guruga. ki je bila postojanka Mavrov. Ta "zmaga" je stala ftpancev mnogo žrtev. Španski kapitalisti se zmenijo za težrtve toliko kot za lanski sneg. Saj imttjo na španskem u-božnice, sirotišnice in zloglasne hiše, kjer bodo lahko sirote teh žrtev našle zatočišče. e e * V Budapešti je prišlo do spopada med policaji in socialisti. So cialisti so sklicali shod v prilog enaki in splošni volilni pravici. Po shodu so priredili mirno demonstracijo — sprevod po mestu. Na povelje ogrskih kapitalistov in njih ponižne dekle, ogrske vlade, so jih policaji napadli kot divje zveri. 14 demonstrantov je ranjenih težko. e a e — V Manili je zastavkalo 1500 delavcev v tvornici Oriente za smodke. Delavci zahtevajo povišanje plače. • e * — V Črni Gori so prišli na sled zaroti napram knezu Nikiti. Vsled tega je velika razburjenost v Ce-tinju. Enajst častnikov, ki so baje zapleteni v zaroto, je pobegnilo v inozemstvo. e e * — Iz Honolulu se poroča, da je tožba proti vodjem štrajka japonskih poljedelskih delavcev padla v vodo. Porotniki se niso dvakrat zjedi-nili. Zakon pa določa, da se nikogar radi enega prestopka ne more tožiti več kot dvakrat. Kapitalisti so poparjeni, ker niso pričakovali kaj takega, ker se je šlo za japonske delavce. e e * — Tudi v Srbiji imajo svojo zaroto. Tako se poroča brzojavno. Proti kralju Petru ,ki je bil svo-ječasno sam vodja zarotnikov, so vpriZorili zopet zaroto častniki, večinoma tisti, ki so poslali kralja Aleksandra na drugi in boljši svet. No, pa kaj naj rečeno k temu? Kakor je Peter sejal, tako bo pa Peter žel. SOCIALIZEM IN STAVKE. Od marsikaterega vplivnega veljaka (ncsocialista) se p^gosto-ma čuje mnenje, da sploh ni ni-kake temeljite razlike med delom in kapitalom. Nasprotstvo, ki se danes pojavlja med delavci in kapitalisti, je baje le nekako umetno provzročeno. To nasprotstvo in zlasti stavke, pripisujejo ti možje bolj ignoranci obeh slojev, kot pa čemu drugemu. Pa do danes se ni posrečilo niti za pičieo ublažiti nasprotstva med delom in kapitalom, marveč se godi ravno narobe: nasprotstvo je vsak dan večje. Zakaj' To je sedaj naloga socialista, da nam stvar raztolmači. Socializem zatrjuje, da je človeška družba razdeljena v dva razreda, namreč v razred lastnikov kapitala in v razred lastnikov delavne sile ali moči. Ta dva razreda se srečavata na ekonomičnem polju kot temeljita nasprotnika. Kapitalizem sam na sebi ne rodi ničesar; primoran je torej stopiti na trg in delati ponudbe za delavno silo, ki je edina prednost, katero ima delavski razied na razpolago. Pri nakupovanju te delavne sile se poslužuje kapitalizem istega načina, kot pri nakupovanju vsakega druzega blaga: izkuša kupiti isto kolikor mogoče po nizki ceni. Razred lastnikov delavne Site Nase čitatelje opozarjamo na povest, ki prične izhajati prihodnji teden v "Proletarcu", pod imenom 'DELAEC SEVIRJEV'. Povest je zajeta izza dobe revolucije in je polna poučnih in zelo zanimivih poglavij. druigi strani ponuja to svojo prednost za mezdo, kar pomenja kruh za njega. Iz tega je razvidno, da posedujeta ta dva razreda vsak po eno prednost in oba ta sloja potrebujeta produkcije. Delavski razred je aktivni in kapitalistični je pasivni faktor. Oba se takore-koe družita in preustvarjata surovino v izgotovljen produkt. Na ta način si ta dva razreda stojita nasproti kot tekmeca z diametralno nasprotnimi si inVresi. Kapitalistični razred kupuje delavno silo kolikor mogoče po nizkih cenah in posledice tega so majhne plače ter dolgi delavniki. Ako bi posamezni kapitalist prelomil to ekonomično postavo svojega raz-zreda in pričel delovati v svojem podjetju po principih pravičnosti, žrtvoval bi samega sebe v svojem poizkusu. Delavski razred pa zopet izkuša prodati svojo lastnino, delayrTwnoč, kolikor mogoče po visokih^eenah in za skrajšani delavni čas. In da se delavcem vspeš-neje uresničijo želje, se organizu-jejo v unije, v zavesti, da je v združenju moč. Pod današnjim ekonomskim sistemom se pripisuje vsa produkcija kapitalističnemu razredu, ki si lasti pravico do nje, dasiravno je izdelana po delavskem razredu. Vzrok temu je, ker delavec, ki dela za mezdo, pripozna takoj ko je bil najet pod pogodbo plače, k1 jo bode prejel za svoje delo, da postaiiQ. ves njegov produkt, brez ozira na količino in kakovost, last njegovega delodajalca. Če se pojavi stavka ali štrajk. tedaj je to navadno vprašanje, koliko produkta si prilasti en razred, toliko manj ostane drugemu. Tako bijeta ta dva razreda v človeški družbi neprestan boj za prvenstvo. Ali je pa temu mogoče od pomoči? Da; popolnoma lahko, dasiravno je marsikomu to težko- razumeti. Socializem je sredstvo za rešitev te uganke. Delavski razred naj vzame v svojo posest ma-šinerijo, zemljo in ostala sredstva za produkcijo in naj produeira na svojo pest. Ta sistem, kadar se vresniči. bo učinil, da postane ves svet družba pridelovalcev. Delavskih nesporazumljenj takrat ne bo več kapitalizem bode dokončal tek svojega obstanka. Socializem prav gotovo nastopi v prihodnji dobi človeške revolucije in sve se že pripravlja za t,o dobo. "R. P." Ste že obnovili naročnino "Proletarca"? — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista. PIIO LE T AR EC l)CKie nikt,° vam ,topil n* pn,te' u«r ZA 1NTSRKSE DKLAVsriOA 1 Neb od is i ga treba. LJUDSTVA. Juliet, 111. Dragi ProleUree:— Namenil ser.i se Vam piaati par vrstic. Ni IZHAJA VSAKI TOREK. LaMaik ia i«d*j«t«U Jagetlotentka dela vika tUkovea dmtbs »Chicago, III. ... t u ^ naročnina' z. Am.ricou ».. do i.«o, t* .. kaj posebno novega, ampak negotiate. zaB»rop.ti«actU)Uu».li»*poii«u. kaj je pa vendar kar velja, ila Ogl—i po d<*oo9or* Pri opromrmtibioaliit* oilieilia jSpoloffnoo^amitnonUitudiSTAM/maoioo OIIiniJ». T .....— 1 M , I - Začnime najprej pri delu. l>ela ' _ A —T A XT je dosti in se dela po vseh tovar- PROLETAKJ.AJN nah, ampak delavoev je pa tudi doat.i. Zato bi ne avetoval nikomur, da pride nem za delom. Nadalje vam poročam, da smo ustanovili novo podporno društvo, ktero se imenuje Jolietska Zavednost. Priklopih smo ga h Slovenski Narodni Podporni Jednoti. Začeli smo ga z lepim Številom {članov, a obeta biti se lepši na- Owatd and published Kvuv Tuesday by SMtk Slavic Workmen's Publuhlof Company C Škaf o, iiliooU._ Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. __ Joe Jeslh, President; John Petrich, Secretary; Frank Mladič. Treasurer. »cbirrion rates: United Stat«« and Canada, a year, 7Sc lor bali y«ar. Forai^n countri«« pp^ek. |2 a yaar, $1 for half y^r. advertising rates on »£r««raent. NASLOV ode začela vandrati, kakor tista Marijina hiša, ktero prenašajo angeli. Na ta način bi bila v vsakem kraju nekaj časa. Prišla bi tudi v Chicago med socijaliste, kar bi pa ne bilo tako grozno. Da niso tako hudi ljudje, kot trobijo v Jolietu, se vidi najbolj po ti*m, da so fater Sojar že 4 leta v Chi-eagu, pa so še vedno tako celi, kot tedaj, ko so prišli qii pa še bolj. Torej nasvet je že tukaj, in se drag ni ker sem ga dal za stonj mamilo tako, da ni mogel ven, ampak je padel v znak nezavesten, Njegov sodelavec bi ga bil rad rešil ,pa ni imel nobene varnostne priprave. Prihitelo je več ljudij, med njimi tudi Tine Raz-boršek, kteri je hotel nič hudega sluteč, rešiti svojega sobrata. Ze mu je podal roko, ko ga je premagal plin da se je zgrudil poleg njega. S strahom so ljudje gledali na vrhu dve žrtvi, kteri sta se borili s smrtjo. Predno so jih potegnili iz jame, z vrvmi, wta bila že oba mrtva. Žalujoče udove so opravičene zahtevati odškodnino, če je le še kaka pravica na svetu. Pokojnika sta bila člana tukaj-š n eg a društva od S. N. P. J. in splošno priljubljena. Ker sta bila izvrstna družabnika in dobra godca, jih bomo težko pogrešali v naši naselbini. Blag jima spomin in lahka žemljica. Louis Glažar. n to je mogoče v soeijalistični liti delavcem poedioe pogodbe, družbi; ravno zato se pa boga- drugi niso hoteli »prejeti starej-taški razred brani z vsemi štirimi ših delavcev, tretji so zopet za-socijalizma. Dokler pa delavci htevali kavcijo v znesku tedenske podpirajo kapitalistično vlado, mezde. — —S tem so po-tako dolgo ne marajo polne mize djetniki pokaVali svojo dušo, ki je dobrih jedil, ktera sami produci- v vseh državah in pri vseh naro-rajo — tak dolgo bodo samo ka- dih enaka: Kadar so v stiski, so litalisti imeli meso, a prvi pa sa-! voljni kot olje, ko so iz stiskne me kosti. In to bo menda trajalo ven, nočejo pripoznati danih tako dolgo, dokler delavci ne spo- obljub. Mogočen vtisk je na poznajo, kako se jih vleče za nos.1 djetnike napravila izjava bogatih 4mpak zavedo se šele tedaj, ko angleških strokovnih društev, ki bodo pošteno izstradani. Marši- ho sklenila z denarjem podpirati kteri ljudje pričnejo misliti šele švedsko stavkujoče delavstvo. Va- KONCEM KONCA, Jolietski zav. delavec. * Rock Springs, Wyo. Naša naselbina je menda jedna izmed največjih na zapadu, a se vendar le poinalem kaj izvve ali piše od nas posebno v našem delavskem listu "Proletarcu". Zato sam uverjen, da bodete priobčili to moje poročilo. Z delom gre bolj srednje. Zasluzimo toliko, da se preživljamo. Za delom ne svetujem hoditi sem, ker se težko dobi. Napredujemo v toliko, da se vedno bolj potegujemo za svoje pravice. Delavci se držimo gesla, stojmo zedinjeni. Potem bomo doživeli sijajen uspeh. Tukajšna angleška šola nazaduje, izobraževalni klub je pa zdrznil, ker je bilo v njem preveč angleških besedij. Pravijo, da tudi je mnogo tacih, ki nimajo izraza v slovenčini. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje našega delavskega lista 44Proletarca" in kličem: na delo za naše pravice in naš list. Joe Pichler. Na članek sodruga 4Od nekod', kteri v zadnjem 44Proletarcu" ponovno in topot bolj 44 rahlo" pobija moj nasvet, izražen v dveh člankih 44N* zapravljajmo zlate ga časa", z drugimi besedami: delajmo in borimo se samo za na šo načelno stvar in ignorirajino popolnoma vsako zabavljaj nje od Kondine strani, samo tole: Sodrug 44t kompaktna masa vztrajalo v težkem boju, odkrušil se ni niti drobec. Nakana delodajacev, da razbi-jejo ali vsaj oslabe delavsko organizacijo, se je temeljito ponesrečila. Nad stotisoč neorganiziranih delavcev se je pridružilo sploSni. stavki in vztrajali so do zadnjega, dasiravno niso prejeli nobenih podpor. Razredna zavest je vzkipela v proletarskih srcih z elementarno silo, v tem ogromnem gibanju celotnega delavskega razreda so se zadušile žolte stavkokazne organizacije, izdajalci delavskega razreda so se rod med tem, ko se njega uwdjd- pod mogo{nim vtisom tega bojR IVA fftrflll D HAftinli «r ciaI l/i o l*no /.luno rlplflvskp pa masa vzgaja in narod živi tudi njih urednike. Svobodaši-potepenci se gredo do konvencije S. N. P. J. pijance. &nops, ki je edini dramitelj svo- razvili v solidarne člane delavske rodbine. Učeni in neučeni delavci, mestni, poljski, možje in žene, mlado in staro, vse je družila vez razredna bratstva. Strokovne organizacije so v tem kratkem Času silno narasle. Okroglo četrt mili- bodnilLIirednikov^ stoji stalno na . ng (lelavcev je sedaj organizi ured. mizi. Zato vidijo v svoji pi- s • ™ 8* važnejšega gradiva,- Hvala ameriški delavec si ne bo mogel švedsko delavstvo odgovorilo z /a pojasnila, kupiti in jesti mesa." Radi vrja- j grneralno stavko, ki je po svoji memo. Kapitalizem že dolgo dela obsežnosti in dolgi dobi konster-na to, da pride ameriški delavec1 nirala ves svet: 300.000 delavcev na tisto stopinjo, na kteri je je zapustilo delo, 300.000 delavcev Pozdravljeni. POZOR! Ste že uložili-aplikacijo za dr ■PVlilR ■■ ■ WM žavljansko pravico? Če ne, stori evropski in azijatski delavec, ki je stalo tedne in tedne v boju,» tQ ppe- ko mogoče Vsak k(ior komaj dvakrat v letu ima mesna- trdno kakor skala. 1 - - ....... Naj omenim, kako se je pripe-1 to jed na mizi. Ko bi delavci do-| Interpelaciji državnega posre .......... ..........._ _ ,....... iln nesreča. Preti vsem moram bili vse meso, kolikor ga potrebu-jdovalca se je posrečilo po štirih ,jonje -n politiko te deJFele. Nič a ZANIMIVA BRO&URA i Kako so nastale ven in bogovi?" se dobi odslej za polemeo zniicaa ceno, t. j. 15 centov en izvod, pi izdatelju Ivanu Kaker, nova itei 1922 (ne več 629!) Laflin St. Ck cago, 111. Vsak v resnici naprednomkW delavec bi jo moral čitati. ——————mmmmM Sodrugi! Priporočajte hrvatski« * lavcem "Radničko Stražo", edini k vate ki socialistični list ▼ Ameriki. Xl ročnina $2.00 na leto. Naslov: 606 ft Centre Ave., Chicago, 111. ..........lin........id povedati, da je bil to navaden ka-! jejo in kolikor jim gre po vsi pra- j tednih omejiti stavko „„ podjetja ()(ila5ati, pitalistiČen umor Kriva je drož- vici, ne ostalo bi nič za lene boga- švedske delodajalske zveze. S to bn ktera ni dala rova preiskati taše hi kapitaliste. Ker pa nede- fino zamišljeno potezo je delav-prej c varnostno svetilko, fllobok lavni bogataši pograbijo meso, da stvo zabilo klin v tabor deloda-• ^v 28 čevljev. jcviejo iz njegamastne dividende, jalcev ip jih razdvojilo. Zveza Pokoini Kovačič je bil zaposlen kolikor se ga ne pogrezne v njih švedskih delodajalcev si je nako-kot tesar in je imel nalogo napra- debele trebuhe, morajo bit delav- pala sovraštvo vseh ostalih poviti lestvo doli po rovu. Na vrhu ci breznjega. To je lahko razu- djetnikov. ki so vsled stavke silno jo Je pribil najpftj, potem je Sel meti. |oškodovani, izgubila je ves moral Soe. stranka je v to svrho izdala knjižico: 44Kako postati državljan" v slovenskem jeziku. Knjižica stane 10c. in se jo naroČi na Nat. Ileadq. Soc. Party, 180 E. Washington St. Chicago. pa vedno globje. V rovu pa je bilo samo 8 Čevljev globoko dobrega zraka, potem pa okužen Ako mora kdo jesti meso, in to, ni ugled in je v r najfinejše meso, morajo ga pred- V podjetjih, k j razpadanju, er se je 4. sep- Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti- vsem tisti, ki producirajo boga- tembra zopet začalo delo, so ne- rajte za "Proletarca". Pridobite (black damp). Zato je reveža o-|stvo, ne pa privilegirana leučad. kateri delodajalci hoteli vsi- mu nove naročnike. Halo, Johny! ] Kje ai pa bil včeraj! Saj vel kje, tu kjer je največ zabave. Aliienetd da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 590 So. Centre Ave., Chicago, 111 Aka hočei dobro naravno vieo piti oglaai se pri JOS. BERNARD-I 620 Blue Island Avenae Telefon Canal 842 CHIttG Pri njemu dobiS najbolje kalifomi; aka in importirana vina. k Najboljše in najfinejše obleki so po nizki ceni na prodi pri H. SCHWARTZ, 16—13 N. Halsted St., Chicar Velika zaloga klobukov, čepie, il vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dol darilo. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicaga. I Ima večjo zalogo ur, veri We, P** \iov in drugih drago tin. I»Tr*aJ* vsakovrstna popravila v tej stroki 1 zelo nizki ce>ni. Obiščite ga! Društvene regalle, kape, prekort^j bandera itd. za elovenska dniitva najbolje p**" Emil Bachmai 580 Sc. Centre Ave., ' Okies* I BSC*.: p no kTOVA 08 VET A. v enem dejanju. d Jože Zfrvertnik. I OSEB K. m Keren, delavec. CjfUt, njegova lena. K Koren, trgovec in gostilni ) delavci. M Hud, polieajaki komisar. C^^UNka, ) orožnika. Kara se vrši v večjem induatri- I. — Prizor. [goba Na levi strani oguljena m na desni strani miza, okoli | ttcli, v ozadju nizka omara, Lpji samokres, na steui pa sli-L ki simbolično predočuje kako Ld<;rna trojica: klerikalizem, Litalizem in militarizem tlačijo bistvo. Pri mizi sede Jaka, Mi-L in Jože, Blaž hodi gorindol. [Slaž: Danes se bo odločilo, ali panu> štrajk, ali pa nadalju-L boj. do zandnjega dihleja. fjole: Ne verjamem, da bo ko-b boja. Stari Gruntar je zagri-■ in trmoglav kapitalist, laka: Ko seip delal v Nemčiji, ugnali še hujše trmoglavce. Sole: Ne pripoveduj vedno o ■ačiji. Pri nas je drugače. Tam I imeli čvrsto organizacijo. In Mka: Res, organizacija je še pa. Ali glej, soglasno so glaso-tli vsi za štrajk. ko so naznanili lepaki, da bodo znižali plačo za iit odstotkov.— Krasen izraz iavske solidarnosti. Joie: Nikdar se ue navdušuj lerano. Počakajmo konca. Ifiba: Ne izrekajmo prenagle fee. Tvomiski nadzornik je tu. L.^raj je izjavil strajkarske-Edboru. Čfa bo danes p os red o-l v prilog miru. Jože:' Ne zaupaj preveč tvor-Ikemu nadzorniku — uradnik ( ki mora vbogati vlado, ki je vaznica kapitalistov. Paž (pogleda na žepno uro): svet je. Zdaj so nadzornik in rte pri Gruntarju. Ob polde-nri se ima vršiti manifesta-ja. Čas je, da gremo, piha: &e pol ure imamo časa. £avci bodo korakali tukaj mi-i in pridružili se jim bomo. II. — Prizor. PTejšni in Tone. Nekdo potrka. Blaž: Prosto. (V sobo vstopi Tone, preko le-rwke mu visi površnik.) Tone: Nisem se nadjal, da te bim. Mislil sem, da prihajam Ipozno. Blaž: Zakaj t rone: Zvedel sem, da bodete ae« manifestirali pred tvorni-, ko se bodo vršila poganjanja, iiel acm te svarit. Vsi: Zvedeli ste t Kje t Tone: Ej, doma v gostilni. Blaž: V gostilni t Vsi: Kdo vam je povedal? rone: Nihče! Slišal sem, ko so tvorniški uradniki in vladni licajski komisar pogovarjali d seboj. S ponočnim vlakom prišlo tudi 40 orožnikkv, kte-so nastanili v tvornici. m.—Prizor. Prejšni in Marjeta. IKarjeta prihaja iz kuhinje. V kah nosi čaj in posodo. Postavi I na mizo in opazi Toneta. Marjeta: O pravem času si pri-svak! Vse jutro ga nagova-im, naj se ne vdeleži demon-icije. Imela sem strašne sanje; lela sem kri, človeško kri, ki narastla v potok. Blaž se pa rčuje — — glnh je za moje iŠnje. rone: Ej, le potolaži se. Saj za sem prišel, da ga posvarim, rone (resno): Tvoje svarilo ne pomagalo nič. Neka kukavica farnem odboru jc izdala načrt demonstracijo. In kukavice bi i tudi mi, 6f» bi se ne vdelcžili tooastracije .ko vemo za izdajte hže: Mi gremo vsi. Jasn > je, je izdajica v glavnem odboru, ^ so delavce o demonstraciji kgitacijo od hiše do hiše obve-i Se le danes zjutraj. Kiha: Kdo neki t Črni Peter, je črnil rn grdil Blaža pri de-eih toliko čaaa. da se je Blaž ivalil za odborniško mesto. Sla*: Ne sodimo--doka- f nimamo. taka: Ne preiskujmo. sedaj, kdo je izdajica. Čas beži! Pojdimo! (Jaka vstane.) Vsi: Da, gremo. Takoj! Tone: Blaži Ti ne pojdes nikamor. Na smrtni postelji mi te je mati izročila v varstvo. Prisegel sem ji, da te bom čuval kot pun-čico v očesu. Spolnil sem prisego do danes. Poslal sem te v strokovno šolo. Že davnej bi bil delovodja, ako bi se ne meftal med socialiste. Miha: Nehaj uo s pridigo, saj nisi župnik. Blaž (Obrnen proti Tonetu): Ti delavskega gorja ue poznaš. Imaš zlato dušo in blago srce. In če bi uiueval le desetino delavskega gorja, bi bil z nami. Tone: Nikdar! Proti božjim i al red ba m ne "ojdem. Miha: Nehaj! Bog nima posla stem. V sv. pismu ni nikjer zapisano, da je Bog vstvaril kapitaliste in delavce. Govori kaj druzega. Blaž: Tone, ti ne razumeš delavskega vprašanja, radi tega govoriš tako naivno. Glej, lansko leto je zaigral Gruntarjev sin pol milijona kronic v hazardu. Radi te zgube v hazardu, pa hoče stari Gruntar znižati plače delavcem, da bo njegov malopridni sin lahko ae v bodoče živel razsipno in ugajal svojim navadam — — — (Glasno in s po v dark om) : Na drugi strani bledi, sestradani delavski obrazi, težko delo brez rar dosti, tuga, žalost, bolezen in nesreče. Tone: Tega ne razumem. Jože (krohotaje): Saj rauzmeti ne moreš. Samec si. Gostilno imaš, pa se prodajalno, v kteri pet vslužbencev dela za tebe. Pojdi v topilnico, pa delaj pred pečjo za tri kronce na dan in živi petero otrok, pa boi razumel kmalu. . (Od zunaj se zacuje petje: Vstanite bratje, urno smelo ,itd. ~ Močan glas zavpije: V imenu postave nazaj. Začuje se šum, godrnjanje in fejklici. Nazaj v imenu zakona se ouje zopet, prvotni glas. Šum in krik nastajata močnejša, nakrat pade salva, potem se začujejo posamezni streli) Miha: Prepozni smo. Naše tovariše more na ulici. Jože: Pojdimo na pomoč. Blaž: Kje je moj samokres? (Zagrabi samokres in hoče oditi iz sobe in govori glasno): Stra-hopetneži vedo, da delavci niso oboroženi, za to jih streljajo. Marjeta (ga zgrabi za roko, paue na kolena in govori proseče) : Blaž, ostani doma. Prosim te. Dva nedolžna otroka imaš, kaj bo, če te vbijejo? Blaž (porine ženo na lahko od sebe in glasno s povdarkom): Za menoj, kdor ni izdajica! Za nas, našo deco, za naše potomce, za človeštvo v obče. (Blaž hiti skozi vrata. Za njim Jaka, Miha, Jože. Marjeta plaka, Tone pa stoji zamišljen sredi sobe.) IV.—Prizor. Tone in Marjeta. Marjeta.: Moj bog, kaj bo, če ga vstrele ali aretirajo? Kam naj grem z otrokoma? Tone (jo tobaži): Marjeta, saj ne bo nič hudega. Marjeta: Kdo ve? Sanje. . . Tone: Sanje so nič .... izro-aek bolne domišlije. Marjeta: Ne govori tako, da se ne pregrešiš. (Od zunaj ponovno streljanje. Krik in trušč naraščajo, kujejo se fej klici na vlado in orožnike. Tone in Marjeta poslušata paz-no.) Tone (zamišljeno in polglasno) : Huda. huda mora biti. (Glasneje): Marjeta, grem na ulico, da poiščem brata. Marjeta: Požnri se, prosim te, Tone . . . temna slutnja mi mori dušo. Tone: Saj grem. (Tone odhaja.) V.—Prizor. Prejšna. Blaž, Jaka, Miha in Jože. (Jaka, Miha in Jože prineso težko ranjenega Blaža v aobo in ga položc na zofo. Blaž drži krčevito samokres. Pri vratih se srečajo s Tonetom, Tone plašno od-skoči.) Tone: Moj brat?. . . lfflaž! Kaj se je zgodilo? Jože: Kroglja iz puške prokle-tega biriča ga je zadela. Marjeta: Sanje . . . Blaž, govori ! (Pade na kolena pred zofo in plaka.) Se enkrat spregovori. Odpri oči in poglej svojo Marjeto, ki te tako neskončno ljubi... Oh, Blaži Miha: Ne plaka j iu ne muči ga, tu je treba zdravnika. Blaž (odpre oči in govori jasno in določno, nekoliko tihim glasom): Meni ne bo pomagal zdravnik. Kroglja mi je prodrla prsi. Živeti mi je le še ure, morda minute. , . Umiram z zadoščenjem. Izdajavec, ki je s svojim izdajskiiu činom provzročil krvolitje, je prejel plačilo (»d mene. Jože: Videl sem, da se je zgrudil, ko je krohotaje stal poleg staiega Gruntarja in gledal kako orožniki kot divje zveri gonijo z nasajenimi bajoneti neoborožene delavce pred seboj. Blaž: Marjeta, ne plakaj . . . Vsak človek mora umreti .... Vzgoji fantiča, da bodeta iz duše sovražila današnjo človeško družbo, povej jima, ko drasteta, zakaj sta zgubila svojega očeta v nežni mladosti. . . VII.—Prizor. Prešjni in orožnika Strel in Puška. V veži se začuje ropot in glasno govorenje, Nakrat se vrata odp.ro. Strel govori med odprtimi vrati. Strel: Tukaj notri bo nesli morilca. Uteči nama ne more, pogodil sem ga dobro. Tone (osorno): Kaj hočete tu? Strel: Iščeva dvakratnega morilca t ki je vstrelil črnega Petra in enega naših tovarišev, ki ga je hotel prijeti. Puška (pogleda na zofo): Ha, tu je ... v imenu postave . . . Tone: Ven! Tu sem jaz gospodar, ne pa lačni biriči, ki hodijo k meni pit zastonj. Strel: V imenu zakona aretiram vas. (Strel pokaže s prstom na Toneta.) Tone: Ti lačna in žejna biriška dus^ boš oretirala mm«-* Ti Morilec mojega brata? (Strel zgrabi surovo Toneta za ramo. Tone seže naglo v žep in potegne samokres. Dva strela in oba rožnika se smrtno zadeta valjata na tleh. | Marjeta: Sanje . . . Moj Bog . . Vse, kar mi je drgao na svetu, sem zgubila. Tone (ponosno): Maščeval sem brata. Materi sem prisegal, da ga bom Čuval. Nisem ga mogel ubraniti pred krogljo iz orožniš-ke puške, za to sem ga maščeval. (Obrne se proti Marjeti in nadaljuje): Marjeta, ne plakaj! Premoženje imam, ktero še danes prepišem na tebe. Z menoj naj se zvrši, kar se hoče. Zgubil sem| mater, zgubil brata, zgubil sem vse, kar mi je najdražje bilo na svetu. Za kaj še živeti na svetu? Ti imaš deco, ti moraš živeti, vpo-rabi moje premoženje po naročilu mojega umirajočega brata.(Tiho.) Sam pričenjam verovati, da so socialisti na pravem potu. VH—Prizor. Prejšni in policajski komisar Hud .orožniki in policaji. Hud, med vrati, kazoč s prstom v sobo. Hud: Tu se je streljalo. Slišal sem dobro. (Nakrat obstane, oči se mu izbulijo, ko zagleda mrtva orožnika sredi sobe in nadaljuje z rezkim glasom): Obkoljite hišo. Nihče ven ne notri. Tu je ja- ma morilcev, kjer more zveste cesarske služabnike. V imenu zakona ste aretirani vsi. Blaž (porogljivo, z jasnim nekoliko pojemajočim glasom): Ne vse. Aretirajte mene. Morilec sem jaz. Vbil sem ju, maričeval aem krogljo iz orožnike puške • samokresom. (Spusti samokres iz roke.) Vsi so nedolžni, edini krivec sem jaz, gospod komisar. Hud: Tako, vi?, . . (Obrne se proti polieajein iu orožnikom in pokaže s prstom na samokres): Poberite samokres kot corpus delicti. (Obrne se proti navzočim): Prosim za vaša imena, zaslišali vas bomo kot priče. (Nazovči mu na tiho pripovedujejo imena, komisar jih beleži): Morda, tudi ne bo treba. Morilec je priznal rado-voljno svoj zločin pred pričami. (Obrnen proti policajem): Stra-žite hišo, da morilec ne vteče. Idimo. • (Orožniki, policaji in komisar odidejo.) VIII.—Prizor, Tone: Blaž, taka žrtev? Zdaj pozna še le tvoje plemenito srce. Jože: Blaž umira kot junak. Miha: Takih značajev nam je treba, pa ne bo gospodarjev in sužnjev na svetu. Jaka (plaka in govori drhte): C'ista in plemenita duša se poslavlja od nas, ker smo delavci strahopetci . . . zgubili smo možatost svojih pradedov. Sram nas bilo. (Pokrije si obraz in zaplaka.) Marjeta (plaka): Ljubi Blaž... še enkrat me poglej in odpri svoje dobre oči. Tone: Blaž! Prisegam, da bom odslej vse dal, kar imam, da se spremene družabni nazori, šege, ta krivični družabni red, kot ga imenuješ ti. Ne razumem vsega. Prišlo je prenaglo. Ali vem, da se godi krivica delavcem, da v delavskih prsih bijejo plemenita srca... Blaž, odpusti, Če sem te kedaj žalil. Osvetil te bomtVzbu-dil bom duh«»vc' Blaž (jasno in pojemajoče) . . . Odpuščam vsem, še tistim, ki ao nas mučili in trpinčili, grenili naš«1 življenje. Tone, najboljše me boš osvetl, če boš nadaljeval z delom za svobodo, enakost in bratstvo, ktero sem začel. (Po-luglasno, za sebe): Čutim, da prihaja smrt. Prihaja počasi. Čutim, kako ledene udje, da nekaj pritiska na moje možgane. (Glasno, vpre se ob zofo z obema rokama in se hoče zravnati 8 silo. Vsi priskočijo na pomoč.) Na to nakrat omahne): Srečno. Boj kapitalistom do zadnjega dihleja. Marjeta zaplaka, zastor pade. (Konec.) DH7nDI Mo,oA• kd0 41 w ^ I Vj^iV/lVl taeega mm kot v atari domovini. Ampak fe ———————————— ^ zmota! Pri meni t« dobi: domač« klobase, domač« suho meso, ftlve kokofti čist« kokoši in m«ao tn vrat«. Črne najniije, blago aajboljc. MIHAEL LACKOVlO, 376 W. ]8th 8t., Chicago. Vslcd sprememjenih hiš številk v Chicagu se sedanji naslov tajnika slov. soc. organizacije v A-meriki glasi: J. P. 4.116 W. 31st St., Chicago. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 82S Bine laland Av. Chicago. Rabite premog? Rabite drva? Ali se selite? To vam najboljše in najhitrejše preskrbi FRANK UDOVIČ, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street CHICAGO, ILLINOIS Prevala poiiStvo, premog, drva in drugo. Oglasite se pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico Kako so nastale veie in bogovi? Po Ingeraollovih »pi«ih za Slovence prire« il Iv*n»Kaker. SEDAJ SAMO 1 »C. Dobi «e pri izdajate'jn: Ivanu Kaker 1922 Laflftn St Chicago, 111. Slovencem in Hrvatom! ohlokp 110 n*jn,OT*j**ni kroju, Uaijaio delo; trpetno in lita« * V zalogi imamo tudi num« drug« potrefeMin«, k epa. salogi da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite ia oglejte ti nate ialoibo Z reem »pošto vaajen twr NAZNANILO Kot je splošno znano je sedaj v Chicagi nov sistem hišnih it«vilk, vsled tega želim naznaniti občinstvu, da je izkušeni fotografist, kterega proator je ustanovljen 1883 leta na Blue Island Ave., in voglu 14 PI. ie vedno na istem mqstu pod novo iteviiko 1438 -1440 Blue Island ave. Ob tej priliki se zahvaljujem si. občinstvu za cenj. naročila in m priporočam tudi za v bodoče. S poitovanjem W ILK E, 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. obleke po meri po 120. »22, 125. gotove obleke po ♦ 10, *12, *14, *15. veliko zalogo modernih klobukov v najraznovrstnih bojah. Izdelujemo Prodajemo Imamo V 73Idili *mamo veliko zalogo S'ajc, kra-f ^aivyi yat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča TIITII M/HOT?!/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI lfl/llfltill, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. >♦»««♦«««♦««M + MMM ♦♦«♦«♦»♦♦# MOMM«S MM* % ••«♦' i ZEMAN0V0 "GRENKO VINO", j je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvie, čisti kri in jetra. NEPRBSEOLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih teliič. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana is zdravilnih zeliftč tatran- skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebave želodeevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil Prodaja na debelo in drobno najboljša Calif orni jska vina. B7 P M \ N 777 A,p°r' street> i • I^EiF 1 11, Chicago, III. ♦♦H- >0««««« «»«♦«♦ 0 •«««♦< Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin (RAZŠIRANJE Varicocele, Hydrocele Ozdravim vsaciga, kdo* trpi na Varieoceli, Strieturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastru^enje, živčne nezmožnosti, vode- nieo in bolezni tičočih se možkih. Ta prilika je dana tistim, ki ao izdali ie velike avoU zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, « kterim zdravim vspeAno. Za nevspe&no zdravljenje ni treba plačati—le sa vspeAno. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvirah ne glede kako stsra je bolezen. Tajne možke bolezni zdravim hitro, za »talno in tajno, tivčene onemogloeti, Hlnbost, zguba kreposti, napor, zaatruplenje in zguha vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejio metodo. ....ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrnpljenj« in vse druge kožne bolezni kakor priMe, ture, garje, otekline.—Močni tok ia druge bolezni. Prelftče in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK 8T., CHICAOO. (Med. Randolph in Lake 8t.) Uradu je: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovicc. mineralne vode in raznih neopojnlh pijač. SJ-H4 At. Tel. Canal 1405 DR. F. J. PATERA Ordinuje: na aevrozap. voglu Ashland in Milwaukee Ave. tim iiiijip M'«!«*"«' i., m mm, ii ifppi mu i m - n mm P ROLETAEEO w w' » ' tjpm.t m*. V RUDNIKIH. Napisal Pavel Mihalek. » »■ (Dalje.) IV. Drugi dan popoldne je bil pogreb. Na čelu izprevoda včeraj ubitih, ki ae je počaai pomikal proti pokopališču, je stopal mlad človek, lepega obraza, z rdečimi brki in ■ širokorobnim klobukom na glavi. Noail je črno zastavo, oza-ljšano z zelenim vencem in Širokim, rdečim pajčolanom. Lahen, precej mrzel veter se je poigraval z njegovimi dolgimi kodri, ki so mu padali globoko doli po čelu in zadaj po tilniku. Za njim. je korakal star duhovnik s plešo, s tankimi, posivelimi ustnicami iu uklonjenim vratom. Usta so mu šepetala mrtvaške pesmi; njegov glas se je stresal, se dvigal pa zopet padal ter se izgubljal v vetru. Za njim pa se je vrstilo šest krst, belih, nepobarva-nih in v naglici atesanih. Za vsako krsto pa je šla glasnoihteča žena ali stara, upognjena ženica, mati mrtveca. Za eno pa so lezli trije majhni, nezavedni otročički, praznično oblečeni. Vodil jih je star rudar v slabi opravi. Čisto na koncu je šla truma rudarjev s solznimi očmi. Na njihovih licih se je bralo obup in »trah. Počasi se j«e bližal izprevod pokopališču, pustemu in praznemu. Iz cerkvenih lin se je čulo klenka-nje zvona, spočetka precej tiho, potem glasneje in glasneje. Nje fov glas je bil mil in otožen in spominjal na smrt .... Na pokopališču so bili izkopali veliko jamo. Iz nje je dišalo po sveži zemlji. Zvonjenje je za hip prenehalo ,ko je duhovnik, stoječ ob grobu, glasno molil: "Iz prsti ai in v prst se bos spremenil! . . Tedaj eo zaplakala vsa srca te ne pregledne množice, zaplakale so te utrujene, izmučene oči . . . Veter je odnašal solze razoranih lic in se obenem ustavljal nad odkritimi glavami. Vsa množica se je klanjala svojemu velikemu Bogu ter v »ilnem trepetu prosila za svojce . . . Solnce, onemoglo in brezmočno, je plavalo na nebu ter svoj veličastni obraz obračalo od pokopališča orumenelo listje je padalo z dreves ter se počasi in brez šuma. kakor tat, plazilo po tleh naprej, naprej, dokler ni o-stalo tam v parku pri svojih tovariših . . . Ko je minila navadna cerkvena ceremonija, je stopil na svežo, izkopano prst Koščakov Ivan, ki je pričel govoriti s tožnim, toda močnim glasom: "Bratje! Prve žrtve boja naše osvoboditve so padle. Ravnokar smo izročili majki zemlji njih trupla. Reveži so dali vse svoje za nas: Svoje borno, bedno življenje. Tu leži mrtev nas hrabri, požrtvovalni bojevnik, brat Marijan ..." Govornika je prekinil, obupni, žalostni vzlik ženske, ki se je orte-»vetila in zgrudila na tla. Rudarji so jo dvignili: bila je Ana. Ubo-žica je vila roke v neizrečenem trpljenju. Njen obraz je mrtvaško bled, bila je bolj mrtva nego živa. Nesli so jo na stran ter jo položili v travo . . . Govornik pa j« nadaljeval: "Bratje! Dolžnost naša je, da1 postavimo spomenik tem žrtvam bede, zveste družice našega življenja. V naša srca ai zapišimo z neizbrisnimi črkami njih imena, sveta in častitljiva. Zapomnimo si, dn naš boj ne sine biti jnreje končan, dokler ni poravnana velika krivica! . . . . Govornik je končal. Zapuščene žene in sirote pa so zaplakale glasneje ,tožneje. Človeški glasovi so se metali s petjem zvonov, ki so glasili zadnji pozdrav. Otlo je bobnela težka prst, padajoča v jamo in na vence z dehte-čiini, svežimi rožami. Pokopališče se je poča«i praznilo. Ostali so le sorodniki in prijatelji rajnkih. Ije gomila Marijana je samevala, kakor bi tako plemenita duša ne potrebovala sožalja. Tisti večer »o se hiše zapirale preje kakor navadno in ljudje so se zgodaj spravljali k počitku. Ceste so bile prazne in luna, ki je samevala na nebu, se je žalostna ozirala po mrtvem IVwavju, kakor bi vedela ,da se je tam suženj uprl svojemu krutemu gospodarju . . . Črez nekoliko dni pa so prinesli velikomestni dnevniki vest, da je orožništvo zaprlo nekaj oseb na Posavju, ki so v evojih govorih baje ttuvale rudarje na štrajk. Tudi glavnega vodjo so zaprli — Ivana Koičakovega. Toda žaloigra rudarske usode se ni končala pri Kaiuencih, niti na pokopališču, niti se ni odločila s preganjanjem. Strajk je trajal še nekoliko tednov in beda je gostovala na Posavju. Pa glad in bližajoča zima sta prisilila rudarje, da so zopet pričeli delati. Drui-ba je izpolnila le na pol njih zahteve. Na Posavju je zopet mrgolelo pridnih delavcev in slepci so hodili od hiie do hiše ter brenkali na svoje harpe pesmi, ki so jih sami v narečju zložili o ravnokar končanem štrajku. V. Bila je ena onih noči, ki so vsem popotnikom neprijetne. Nebo je sinjebelkasto in semtertja je opažati celo obledelo zvezdico. Izpod neba nalotava suh, droben sneg, ki prši popotniku vobraz. Zemljo pokriva tanka snežena mrežica, podobna ravnokar opranemu, tu-patam malo raztrganemu pajčolar nu; iz otline gleda Čudna lisa — zemlja. — Na nekaterih krajih raznaša mrzli sever drobne in trde snežinke po zraku, odkoder po dolgih ovinkih zopet padajo na zendjo. Kamor veje sever, tja se pod6 tanjšo odejo. — Človeku se zdi, da se vsa narava grozno dol-g*>časi in da umirajoče, obledele zvezdice na zamazanem uebu že težko pričakujejo solnca, ki jih reši pogleda na zemljo, pusto, dolgočasno. (Konec prib.) ROKA "PRAVICE". Po "Appeal to Reason-u' Ivan Molek. ) (Konec.) prevel O ti. ki moraš hiti skušan v mrzli vodi, zapovedujem ti v imenu našega gospoda Jezusa Kri-sta, v imenu očeta, sina in svetega duha. v imenu skrivnostne svete trojice, angelov, arhangelov,#sera-fimov in kerubinov, svetnikov in svetnic, blaženih devic in vseh nebeških moči, da te izvrže ta voda, ako si kriv zločina. In ti, Jezus Krist, stori znamenje svoje velike moči, da se ta človek ne potopi če je zločinec! Stori to v čast in slavo svojega svetega imena, da vsi pričujoči vidijo in pripoznajo, da si edino ti pravi bog.' ' In obrnjen k vodi duhovnik nadaljuje: "In ti, voda! Voda, ustvarjena po vsemogočnem očetu v korist človeka, zapovedujem ti v imenu svete trojice, ki je dovolila Izrael-J duhovnik cem pešpot skoz Rdeče morje, ne sprejmi vase tega človeka, ako je omadeževal svoje roke s tujim blagom! Zapovedujem ti, voda, zavedajoč se moči tvojega stvarnika, boga, da si mi v njegovem imenu pokorna ,amcn!" Cerkevni obred je s tem končan in sodnikovi hlapci ponovno zgrabijo toženca, kteri kriči na vse grlo in oteplje s prosto rokq na vse strani ,in ga med divjim ™ vriskanjem vseh navzočih Frankov pljusknejo v sredo kadi. Sodnikom in rabljem je naredil ta prizor obilo zabave. "Kako kra«no je štrbunknilo — ha, ha, ha;" smejal se je od srca grof Neroveg. Ves sodni dvor se zbere krog kadi in zbija šale na račun ubogega sužnja, kteri se bori z vodo in jo požira na debelo. "Glejte, glejte, splaval bo — falot 1" "Ne bo ne; tepec se potaplja, ni kriv." "Ha! Ha! Kako bije z roko!" "In to grgranje: glu — glu — gin "Kakor steklenica, kadar se prazni v čaše — ha, ha!" "Aha! zopet je na vrhu." "Na dno gre spet.' ' Par trenutkov se je boril suženj z vodo v globoki kadi. Parkrat. je ušel na dno, toda v silnem stra hu pred smrtjo se mu je obakrat posrečilo, da se je dvignil na površje. V smrtnem boju je nesrečnež pozabil na njegovo življenje, za ktero se zdaj tako bori, zapade po "sodbi božji" krvnikom, ako se količkaj vzdrži na površju. Napol v nezavesti je dvignil glavo iz vode, mahal z edino roko, ki * # mu je bila prosta, in vpil na vse grlo: 'Pomagajte! Pomagajte! Potapljam se!" Napol mrtvega potegnejo iz vode. Z nepopisnim zaničevanjem se ozro sodniki v njegov obraz, poln grozbte, ki mu jo je vtisnil smrtni strah. "Mloj sin, moj sin, ali te nisem svaril!" obrne se k sužnju duhovnik z grozečim, votlim glasom "Tatvina je smrtni greh! In kri* va prisega je drugi smrtni geb! Tu zdaj ležiš na tleh — kriv obojega! Veliki in pravični bog te je proglasil krivim . . ." "Pogini, nesramni tat!" zavpije nad njim jeden njegovih ko-njuratorjev, ki se je zdaj zbal, da bi tudi on ne bil kaznovan, ko je prej potegnil s Petrom. "Zagotavljal si nas o svoji nedolžnosti, in mi smo vrjeli tvoji besedi — a nalagal si nas — božja sodba te je sedaj razgalila! Pogini, hudob neil — z veseljem bi pomagal rabljem, kadar ti bo šlo za glavo!" "Nedolžen — nedolžen!" jeclja Peter s tihim, mrtvaškim glasom. "Ne^adženT Ali misliš, da sodba božja tudi laže, verolomecT" kri či njegov obdolžitelj Justin. "Nedolžen sem — kljub temu nisem ukradel sklede!' ' "Jezik za zobe »hudobni zloči nec. Skušnja, ktero moram zdaj prestati jaz z največjim zaupa njem v božjo pravico, bo nadaljni dokaz tvojega zločina!" "Bravo, bravo, moj sin! Pusti grdega lažnika, tatu in verolom ea. Tvoja nedolžnost se bo kmalu pokazala in tvoje zaupanje v božje svedočanstvo poplačano bo stotero. "Oh! vem za trdno, dobri duhovni oče! Komaj čakam sodbe božje! Naj doni slava božjemu imenu!" "Ta pes" — začne spet sodnik Neroveg — "kterega je sodba vsegantogočnega boga proglasila krivim, bo po zasluženju sprejel svojo kazen. Nadaljujmo zdaj drugo sku&no z razbeljenim železom. Dasiravno že imamo jedne-ga tatu, dokaza še ni, da je kuhar nedolžen. Morda sta oba zapletena v tatvino." "Ne bojim se niti najmanj plemeniti gospod moj!*' odgovori Justin, kteremu je sijal svečanost mir z obraza. "Hvalim boga, da se mu je zdelo vredno mene izbra ti za pričo, da dokažem, kako mogočna in resnična je naša sveta rinisko-katoliška vera. Verujem, o bog, da, ravnajoč se po tvojih zapovedih, v ti skušnji ne morem doživeti drugo kakor triitmf!" Meti tem, ko verni suženj nestrpno čaka na svoj "triurni", stopi duhovnik s križem v roki k peči in zopet ponovi cerkevni obred zakljinjanja. Vse se vrši tako kakor malo prej z vodo. V imenu vseh nebeških prebivalcev zapove beložarečim plužnim lemežem, da morajo rešpektirati bosonogega sužnja, ako je nedolžen; v nasprotnem slučaju pa, če je sokrivec, naj mu na mestu zgori meso do kosti. Ko je duhovnikova ceremonija končana, pristopi kovač in z dol- mu podaodniku: "Kuhar je pa res nedolžen.'' "Naprej, sin moji Ne obotavljaj se! kriči duhovnik, med tem ko sužeuj že nameri nogo na prvi lemež. "Pravica vsevečnega je neskončna. Rekel si — železa so preproga, posuta s cvetlicami." .Justin dvigne nogo —toda komaj se je samo dotaknil žarečega železa, izvije se mu iz prs zverinski krik. Strašen prizor! Tako grozna je >bilu bolečina, da je suženj isti hip omahnil in padel kakor je bil dolg in širok — po ležečih razbeljenih lemežih. Z nadčloveško močjo in med groznim tuljenjem se je vrgel nesrečni človek vstran in se valjal kakor obnorel po tleh, kakih deset korakov od prostora, kjer je ležal njegov tovariš Peter, trdo zvezan. Razbeljeno železo mu je vžgalo globoke rane na nogah, rokah*in prsih: koža iu meso mu je zgorelo do kosti. Med sodniki je pa zavladalo blazno veselje. "Slava bogu na višavah in njegovi sodbi! Slava Kristusu!" za-pojejo vsi jednoglasno. "Nisem vam pravil?" vzklikne zadovoljno Neroveg, — "^ba sta kriva tatvine v moji kuhinji. Jut-ni se jima odrežejo ušesa in oba morata na natezalnico, na kteri jima naj pokajo kosti tako dolgo, dokler ne povesta, kam sta skrila mojo srebrno skledo." Kar se po teh sodnikovih besedah dvigne med silnimi mukami trpinčeni Justin in zavpije, da je odmevalo po vseh kotih: "Molči, grof! Ti si tat in ropar, ti in tvoji ljudje! Ako bi bil tudi ukradel skledo — vzel bi bil le majhen del roparjevega plena! Ampak jaz je nisem vzel, tako go tovo ne — kakor še nikdar nisem trpel takih muk, dasiravno me je zapeljala tvoja neumna vera in proglasila krivim! Ti si tat, ro par — - "___I___ "Hudobnež! Bogokletnež! — Skrunilec naše svete vere! — V imenu božjem zapovedujem — "Molči tudi ti, pop! Nič več me ne boš vodil za nos! Tvoja neum na vera ninič drugega kakor laž in prevara; — iz nedolžnega človeka naredi zločinca! Oh — kako trpim! Kako boli — boli —!" "Tvoje muke niso nič proti trpljenju, ki te čaka v kratkem v peklu, kjer se boš cvrl in palil na vekov v-eke, bogokletni tat! O mi lostljivi gospod grof! ako ne preprečiš tega strašnega greha — ako takoj ne zavežeš -jezika bogo kletniku, nihče na svetu ne odvrne velike nesreče, ki zadene tvojo hišo!" Nepričakovane besede galske-ga sužnja so Nerovegu skoro zaprle sapo. Nem in bled je obsedel na svojem tronu. Zdramil ga je šele duhovnik, ko mu je napovedal nesrečo, ako takoj ne kaznuje smelega sužnja. Tresoč se po vsem telesu vsled strahu, da morila res pride vrag osebno k njemu in ga gimi kleščami potegne železo za živega odnese v pekel, zagrmi Slovensko-angleška slovnica,i slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka.j 538 W 145 St., New York, N. Y Prchlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, Če se napravi par močnih drgnjenj s "Paiu Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica, I Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 587 S. Center At Chicago, III. M. A, Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 880 So. Aihland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. La Salle. Ill Toči vse, gostilni podrejen« pijafte Lnse priporoča rojakom sa obilen obtok. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. : ' Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vla|» nos t i ae ubranijo dolgotrajne, mu bolehati ju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain* Expcllcr, ko čutijo prve ]>ojave. To zdravilo odgovarja zahtevan nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 36 let. V vseh lekarnah, 25 ta 60 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. oporek Joseph Kratky 575 W. 17tnst.. Chicago, 111. Izdelovalec najfinejših clgai vsake vrste. Na debelo in drobno. Sveti krub in fino pecivo dobite rtim v hrvatsko alovenaki pekarni Curiš i Radakovič 823 Bo. Throop Street Vosi tudi na dom CHICAGO POZOR! SLOVENCI! POZOR SALOON a modernim kegljl&en Svete pivo v aodčkih in bntoijkal in druge rasno vrat ne pijače ter uaijafc amodke. Potniki debe dedno čišče sa nizko eeno. Poatreaba točna ln izbora*. Vsem Slovencem in dragim 81« se toplo pri porote MARTIN P0T0KAR, 664 BO. CENTBB A VB, CHHJAM G.Vokoun 559 W. 18 St. Chicago. • Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah. železom iz peči. Na sodnikov ukaz jfh položi sredi dvorane na kam- grof: "Kovač! Ali ko klešče se v peči nita tla tri palce narazen drug in razbeljene!" poleg drugega. Bilo jih je devet. "Da, grofovska milost! Poslu-Polutemni prostor je namah zaža-j »am povelje." rel v krvavordeči svetlobi in ob j "Nesramni tat ne bo več pre-ližje se je napolnilo s pekočo vro-( klinjal boga in tako stavil mojo čino. Predigra strahotnega prizo-jhišo v nevarnost, da me obišče ra! Ampak Nerovegu in podsod-j vrag. Zgrabite ga in z razbeljeni-nikom se je vršilo vse to prepoča-1 mi kleščami mu iztrgajte jezik! si. Njih silna želja, da se nagleda-| Povej mi duhovnik, ali bo ta ka-jo sužnja, kako bo z bosimi no- zeti, ki sem jo izrekel nad lopo-gami plesal po razbeljenih leme-jvom, pomirila boga?" žih, je zgubila vsako potrpljenje,j "Nobena kazen ni pretežka za in kakor hitro je bil zadnji lemež tega psa, ki je blatil našo sveto na tleh, dvigne se grof, boječ, dft vero in razžalil mene, duhovni se železo prehitro ne ohladi, in zapove Justinu: "Hitro .hitro! Stopaj po lemežih!" "Naprej, sin moj! Ne boj se nič!" ponovi za njim duhovnik. "O, saj se ne bojim, dobri oče!" odgovori fanatično knhar. in prekrižajoč roki na prsih in zroč v strop nadaljuje navdušeno, blazno: "Bog. bog! pričujoč v srcih človeških! — Enkrat si že pokazal mojo nedolžnost —• daj, podeli svojemu služabniku še drugi dokaz svoje neskončne pravice stori, da bo razbeljeno železo I ka." "Ali ga naj ukažem raztrgati na štiri kose, tako da bom na vsak način varen pred hudičem?" "Jaz mislim, da prva kazen, ktero si izrekel, Za enkrat zado stuje. Iztrgaj mu jezik — in go voril in prekljinjal ne bo nikdar več!" Zgodilo se je po grofovem uka zu. Sužnju Justin so na mestu v sodni dvorani izžgali in iztrgali jezik z velikimi razbeljenimi kleščami ... Zadovoljno se je umaknil sod- , ,, ui i i i k; »•k Neroveg s svojim sodnim dvo- nedolžno in mehko kakor da nti . . .vv " , ... . .. .i• ' rom iz prizorisea grozote. \ mil se hodil po preprogi, posuti s svetli-! . , v . . . ... t i» je V svojo palačo, kjer je priredil cami .... i : • • : • • x i • . . . 'sijajno g komu britev po volji, damo popolno zadoščaj dotičniku. Nihče ne more oceniti britve prail je ni rabil. Ker vemo, da ao naše britve dobra, I lahko tudi garantiramo. Cena tem britvam Ji « a2.00. Brusimo tudi atare britve, za kar računa« 25e. za Chicago. Za izven marts J plačati 5c več za poštnino. JOS. KRAU 417, 419, 421, 423 W. 18th CHICAGO, ILL. Streak Dp. Win; A. Lurie, IZKUŠEN zdravnik. 1 Ordlnuje: Auda'a Drugstore, 631 B. Centre ive„ od 11—12 po dnevi. Dfugi urad: 100 State St., Koom 210, od 4—5 u»e popoldne, irvrem« nedelje. Stanovanj«: 2757 W. 22nd Street. Telephone. Canal 851