55. številka. Ljubljana, v četrtek 6. marca XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan avefter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatrli'ako-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ho za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Nemški jezik je „landesubliche Sprache", a ne „Staatssprache". V obzirnih debatah o Wurmbrandovem nasvetu in o jezikovnej naredbi za Češko govorilo se je, kar se stvari same tiče, posebno mnogo o državnem jeziku ter o deželnih in v deželi navadnih jezikih. Pri debati o Wurmbrandovem nasvetu so levičarji, na čelu jim dr. Herbst, dr. Sturm, Plener in drugi velmoži te stranke z Lienbacherjem vred trdili, da je nemški jezik dejanjski in po zakonu državni jezik ; a le drugi jeziki, da so „landesliblich". To solistično razločevanje mej nemški m jezikom in mej drugimi jeziki razvidi se že iz Wurmbraudovega nasveta: „naj se vlada pozove, da zvrševaje člen 19. državnega osnovnega zakona z 21. grudna 1867. 1. o občih pravicah državljanov izroči državnemu zboru načrt zakona, kateri držaje se načela, da je nemški jezik državni jezik, uravnava rabo v deželi navadnih jezikov v uradih, učilnicah in v javnem življenji," Se določneje pak iz govora poročevalca manjšine, poslanca Sturma, kateri je o začetku debate o tem nasvetu dejal tako-le: n Kakor že naslov odsekove predloge kaže, nečemo mi nič druzega, nego da se ravnopravnost v deželi navadnih jezikov, katero priznava člen 19. drž. osnovnega zakona, zvrši potom zakona, in o tej priliki nemški državni jezik, katerega se ta člen ne tiče, in kateri je do sedaj po zakonu in dejanjski to veljavo imel, tudi za bodočnost kot državni jezik potrdi." Pri debati o jezikovnej naredbi so pa Herbst in tovariši dokazovali, da izraz „landestiblicbe Sprache" ni jednakega pomena, kakor „Landea-sprache", ter skušali dokazati, da beseda rlandes-Ublich" pomeni to, kar: „bezirkbtiblich" ali „land-liiufig". Temu nasprotno stališče zavzemali so poslanci na desnici, Češ, člen 19. se tiče vseh narodnostij in vseh jezikov, tedaj tudi nemškega; dalje: „landesubliche Sprache" je to, kar: „Landessprache"— ali: ta pojma si vsaj na Češkem popolnem ustrezata. Pri glasovanji o Wurmbrandovem predlogu se ni vzprejel niti nasvet manjšine, niti nasvet večine LISTEK. v Časnikarstvo in naši časniki. (Odgovor g. prof. Šukljcju.) (Dalje.) Uriva bo mi še drug pomislek. Šuklje se na raznih mestih svoje kritike spodtika, da podlist-kar smeši tako pogostem razne stvari, osobe in liste. Gotovo je podlistkar pisal sedaj resnobno, sedaj šaljivo o raznih stvareh, ravno tako, kot se mu je najbolj primerno zdelo opisanim stvarem. In ravno taka beseda je biBtvena vsakemu podlistku. Že ShafteBburv pravi: the ridicule is the test of thrut. Da sem včasi se povspel do ironije in celo sarkazma, zahtevalo je to dotično gradivo. Da je to vsakrat posebno globoko zbodlo našega učenega Šukljeja, kriv temu pač ni podlistkar, temveč krive so dotične hibe, katere sem hotel bičati. Ravnal sem se po Horaciji — vertere Beria ludo, gotovo pa nesem nikdar prestopal one meje, katero isti Rimljan zaznamuje z besedami: Hae nugae aeria ducent in mala. Ko bi prof. Šuklje ne bil toliko zloben, sklepal bi bil iz rečenega svojega očitanja dosledno, dotičnega odseka, — niti nasvet Groholskega; nasveta Schonererjevega niti ne omenjamo. Zatorej ima vsa debata o omenjenem predlogu le akade-mično vrednost.. Glede na nepričakovani in nenavadni izid te debate in pa na to, da so vsi govorniki na desnici poudarjali dejanjsko potrebo nemSčine kot posredovalnega jezika, utegnil bi kdo, osobito kak zagrizen nasprotnik naše narodne ravnopravnosti trditi, da se v rečenej debati ni veljavno dognalo niti to, je-li nemški jezik v istini državni jezik ali ne, se-li člen 19. dotika tudi nemškega jezika, ali pa samo drugih v avstrijskih deželah navadnih jezikov. Zaradi tega se nam zdi potrebno, o tej stvari še jedenkrat iz-pregovoriti, da se to vprašanje za nas definitivno reši in s tem zapreči vsako, našej narodnosti in našim pravicam kvarljivo tolmačenje. Da nam bode to možuo, treba je, da si naj-preje natanko ogledamo glasoviti Člen 19., kateri slove tako-le: „Vsi narodi so ravnopravni, in vsak narod ima neprekršno pravico, hraniti in gojiti svojo narodnost in svoj jezik." „Država priznava ravnopravnost vseh v deželi običajnih jezikov v uradih, učilnicah in v javnem življenji." „V deželah, kjer prebiva več narodov, naj bodo javne učilnice tako urejene, da vsak izmej teh narodov, ne da bi se silil naučiti se drugega deželnega jezika, dobode potrebna pospešila za izobraže-nje v svojem jezici." Prvi dve rai-stavki tega člena treba je, kakor je poudarjal dr. Rieger, smatrati kot celoto. Ako se to stori — in to je jedino pravo — ne da se drugače tolmačiti, nego kakor ga tolmačimo mi Slovenci in z nami vred vsi slovanski narodi v Avstriji: da bo ravnopravni vsi narodi v Avstriji — in da so tudi vsi v deželi običajni jeziki — to se pravi: jeziki vseh v Avstriji bivajočih narodov — ravnopravni. Kajti beseda „landesliblich" se rabi tu v pomenu „i m Staate iiblich". Tretja razstavka pa ima posebno določilo, katero ni v nikakeršnej tesnej, ali recimo potrebnej zvezi s prvima dvema; pomenljiva pa je ta raz- da moji podlistki nemajo ničesa opraviti z zgodovino, po takem se tudi ne smejo in ne morejo meriti z zgodovinskim metrom. Naš učenjak gotovo dobro pozna ono Lucijanovo razpravo (llo; osi ffirfrpa^pttv), v katerej grški pisatelj naravnost pravi, nda se le modrijanu spodobi spisovati zgodovino" (w? {/.ovo* i raiUe dežele. V Ljubljani 6. marca. Budgetna debata napovedana je v petek v zbornici poslancev, pa vender ui verjetno, da bi se tedaj res pričela, ker je pred njo še mnogo drugih stvarij na dnevnem redu. Prvi govornik pri budgetnej debati bode zopet Carneri. Grof Coronini, ki še ni nikdar govoril od poslednje budgetne debate, bode se zopet oglasil za besedo. Kikor se iz Dunaja brzojavlja „Politiki", je gotovo, da se snide državni zbor po Velikej noči. Predloga o urejenji duhovenskih plač pa ima vender malo upanja, d* bi prišla v tem zasedanji na vrsto. Danes n ospod mU a zbornica začne posvetovanja o izjemnih naredbah. Debata najbrže ne bode dolga, ker že obe stranki dobro vesti, da bodo potrjene vladne naredbe. Levičarski člani gospodske zbornice pa tudi ne mislijo s kakimi napadi na vlado ali na večino delati agitacije za svojo stranko, tem manj, ker tu ne gre za mandate, kakor v zbornici poslancev. Mej levičarji se vedno množe mejsebojni prepiri. Zlasti vprananji o .-ibstinentnosti in delitvi Češkega kraljestva napravljati mej njimi veliko zmešnjave. Zmerneji bi se radi izognili tema oprašanjema, drugi pa ravno te zadeve porabljajo za svoje agitacije m*M Nemci na Češkem. Levičarji nečeških dežel pa vidijo v razdelitvi Češke nevarnost za centralizem, in se zato ne morejo za njo ogreti. Pa tudi decentralizacija železnic utegne napraviti nov razpor mej njimi Češki Nemci ne bodo mogli glasovati proti decentralizaciji, ako se nečejo zameriti svojim volilcem, ker bi a tem glasovali proti interesom svoje dežele. Vimnjo države. V časnikih se vedno bolj govori o trlcar-skej zvezi ki je ali bode nadomestila sedanjo tri-pelalijanco. Koliko je v twm resnice, se še ne ve, tem manj, ker nič ne vemo, ali se je leta 1879 sklenjena avstro-nemŠka zvez* podaljšala ali ne. časniki poročajo, da je namen tricarske zveze, odvrniti kako novo vojsko v orijentu. Sporazumeli sti se Avstrija in Rusija o svojem vplivanji ua Balkanu. Avstrijska akcijska sfera bode Srbija, ruska pa Bolgarija, in ti dve vlasti ne bosti več ovirali druga druge na vzhodu. Poleg tega bosti pa Nemčija in Avstrija Rusiji krdi hrbet, ko bi zaradi njene vnanje politike v Aziji, pri&lo do vojne z Angleži. Kaj pa bode akcijska sfera Nemčije, se še ne ve, a najbrž bode vse njeno delovanje namerjeno proti Franciji, ter Avstrija in Rusija jo bosti morali podpirati, zlasti, ko bi prišlo kedaj do vojske s Francozi. Poleg tega se sodi, da bode trica rska zveza imela namen, varovati konservativne in reakcijske interese, če je to res, bode kmalu Italija se oddaljila od srednje-evropskib vlastij in približala se Franciji in Angliji. Kronanje srbskega kralja bode, kakor se „Pol. Corr." poroča iz Belega grada letos jeseni. Dela v samostanu Zič, kjer bode kronanje, začno se drugi mesec. — GaraSanm pojde ta teden na Dunaj, da izroči svoje odzvalno pismo. Nov srbski poslanik za Dunaj se bode pa imenoval še le v maji. Govori se, da pride na to mesto, bivši minister vnanjih zadev Bogičević. Srbski poslanik v Londonu, Filip Kristič, prosil je, da se prestavi v pokoj; za njega naslednika je neki namenjen državni sovetnik Mijatovič. Dosedanji srbBki poslanik v Rimu Kujundžić prišel je v Beligrad, da prevzame naučno minister-stvo. — Pera Teodorovič, znani vodja radikalcev, je v ječi zbolel. Belgradski dopisnik v „Norddeutsche Allge- meine Zeitung" imel je pogovor o političnem položaji v Srbili in o bodočem delovanji novega minister-stva z ministrom notranjih zadev, Stojanom Nova-kovičem. Minister mu je izjavil, da si sedanja vlada ni postavila nikakega posebnega programa; hoče samo polagoma izvesti reforme, katerih želi napredna »tranka. Mnogo teb reform, kakor revizija ustave, pride še le pozneje na vrsto, ker je sedaj treba rešiti druge nujneje zadeve. Tiskovne svobode ne misli omejevati nova vlada, če tudi bode izjemno stanje trajalo, dokler se ne snide skupščina. Tudi pri novem zakonu o društvih in zborovanjih se bode gledalo na načelo svobode, skušala se bode samo omejiti zloraba svobodnega zborovanja. Najvažnejša naloga sedanje vlade je pa urejenje srbskih financ. Finančni minister izdeluje finančni načrt, katerega načelom je pritrdila vsa vlada. Tu ne gre toliko za pokritje primanjkljaja, kakor za stalno urejenje linam-, da se vedni zastanki in primanjkljaji ne bodo več povračevali. Skupšina se bode »klicala prej, ko mogoče, da bodo le izdelane dotične zakonske predloge. Itumunski časnik „Romanul" je izvedel, da neka federalistična stranka, obstoječa iz Rutnuncev, Srbov ni Bolgarov, namerava v kratkem izdati nek manifest, da naj se ti trije narodi združijo v posebno balkansko zvezo, da se tako ložje obvarujejo kakemu pritisku tujih vlastij. Ta ideja ima po našem mnenji zdaj jako malo upanja, da bi se uresničila. Če se pa, bosti se p* kmalu pridružili tej zvezi tudi Črna gora in Grška, in prijatelj take zveze je baje angleški ministerski predsednik Glad-stone. Petrogradski dopisnik „Germanie," meni, da najnovejša sprememba rnske vnanje politike po-menja poraz ruske reakcijonarne stranke, katere vodje so Tolstoj, Pobedonošev in Katkov, in frau-cosko-ruske stranke, k katerej pripadata Ignatjev in Miljutin. Nemško-ruska stranka je pa dobila več upliva. Vodje te stranke so minister Giers, Šuvalov in Orlov. Velika kneia Mihael in Vladimir simpati-zujeta z rusko-nemško, velika kneza Konstantin in Nikolaj pa s francosko rusko stranko. — Petrogradski dopisnik oticijoznega liska ruske vlade ^Norda4* piše, da ni res, da bi bil Černjajev izdelal kak načrt za zavojevanje Indijo in zaradi tega p».l v carsko nemilost. Odpoklican je iz Turkestana samo zato, da se udeleži važnih državnih del, kjer jo treba njegovih strokovnih znanostij. Tako sedaj posebna komisija izdeluje nov organizacijski statut za Turkestm, in baš Černjujev je najbolj izveden z razmerami tega kraja. Tempau se javlja iz Ha-Noi-ja 3. marca: Jinanski podkralj prodira proti Hong-Hoa-ji, da bode oviral Francoze pri napadu na Bac-Niuh. Kitajci hočejo tudi zasesti Sont»y. Anamitske čete se klatijo po Nin-Binhu. i Štiri vohune, katerim je bilo naročeno zažgati Bac-Ninb, so Francozje prijeli. Bac-Nmli je utrjen z dvema nasipoma, 24 forti, s baterijami in in jarki, po katerih je napeljana voda. Kdaj, da napadejo Francozi Bac-Ninh, je še tajnost. V aiiiflcškt'J spodnjej zbornici objavil je polkovnik Hamley, da bode pri posvetovanji o dostavnem kreditu za egiptovsko ekspedicijo stavil predlog, da naj zbornica prej ne dovoli, kredita dokler vlada točno in obširno ne pojasni svoje egiptovske politike. — Mauners objavil je, da bode pri drugem branji volilne reforme predlagal: Zbornica odloži posvetovanje o voliluej reformi, dokler vlada ne predloži celega načrta, kako hoče izpremeniti narodno zastopstvo. Dopisi. ■z Giradca 5. marca. [Izv. dop.] 15 let bo, odkar se je na tukajšnjej univerzi stolica za podlistek) pač še ni 3 leta, kot učeni naš kritik Šuklje v „EdinostiJ piše. Rekel mi bode, da slepo muho lovim, a jaz mu odvrnem z istimi besedami! — Isto velja o strahoviti pomoti, da se Ž olga rj e v „P op o t ni k" ne tiska več v Ce 1 ji, ampak že dve leti v Mariboru. To so goropadne napake, ki razdirajo in uničujejo ves kup „Narodovih" podlistkov! Iste baze je opomba o n Štajerskem Gospodarji". Nespametne vrstice o ogerskim Slovenom nekdaj izhajajočem „Prija telu" je dostojno zavrnil predzadnji „Slovan". Nam le pričajo, kako skrbno je Šuklje pometel vsako betvico, da bi ae le znosil nad podiistkarjem, ki je njega politično delovanje primerno okrcal. Ker se nad Katonom, tako in jednako me pita, ne more nikakor znositi, mislil je, znosimo se nad tvarino podlistkov. Isto prisiljeno zabavljanje se nadaljuje v tretjem dopisu v „Edinosti" št. 13. Najprej mi očita, da sem na več mestih rabil besede iz naših šaljivih listov: iz „Brencelja" in „Škrata". Toli naglavni greh bi mi učeni profesor Šuklje gotovo bil odpustil, ko bi bil nepristransko presodil one vrste, pri katerih sem navajal besede naših zbadljivih ša-Ijivcev. Pomen in n am en š al j i v i m časo pi-s o m pa prof. Šuklje gotovo dobro pozna: glavni njih namen je numreč razkazovati in bičati vse neumosti in slabosti svojega časa, naj se te neumnosti in slabosti kažejo na o sobah ali na stvareh. Ker je tudi podlistkom bil deloma isti namen, priznal bode vsak nepristranski Boditelj, da se podlistkar z navajanjem besed iz „Brencelja" in „Škrata" nikakor ni nakopal naglavnega greha. Le zloben človek more zaradi tega podlistkarju očitati prilizovali je; zakaj pač se bi podlistkar tema listoma prilizoval? In kritik Šuklje dobro ve, da se „Škrat" in „Bren-celj" navadno gledata kot pes in mačka. Neznanemu podlistkarju sta pa oba jednako ljuba. — — Dalje g. prof. Šuklje gotovo dobro ve, da vsi taki citati — izreki — v podlistku imajo lahko trojni namen in pomen ; mej temi najimenitnejši je pač ta, da pisatelju njih osoljene ali zelo jedrnate besede prihranijo vse nadaljno raziskavanje in po-jasnovanje. V podlistku omenja na pr. kruhoborca, ki svoje besede, svoja načela od dne do dne prevrača, ravno tako, kot se mu najprimernejše zdi. Da tega ni bilo treba podlistkarju razkazovati z obširnimi besedami, z mnogimi podatki in primer-Ijaji, postavil je le besede: miseria meretrix ali pa ono ribniško prislovico: lačen konj se utika v vsake jasli (če je ta ribniška, če ni izvirna Levstikova, ker iz njegovih ust jo je podlistkar prvikrat slišal, — ta opomba je zopet potrebna po načelih preučenega g. prof. Šukljeja!) Vsak razsodni Čitatelj Bi pri takem izreku sam v mislih pristavlja vse to, kar je pisatelj z njim hotel pokazati; če se pa kateri izmej čitateljev po takem izreku čuti zadetega, zakrivil tega pač ni podlistkar, ampak zakrivilo je to napačno obnašanje in delovanje dotičnega čitatelja. Še bolj nespametno pa je, „Narodovemu" podlistkarju očitati prilizovanje proti prof. Stritarju in jezikoslovcu in pisatelju Levstiku. Prvič je to očitanje g. Šuklje prav iz trte izvil, ker v podlistkih se nikjer ne nahaja tako prisiljeno hvalisanje. Kar je podlistkar govoril o nekdanjem dunajskem „Zvonu", govoril je vse resnobno in resnici popolnem primerno; jednako je govoril tudi o nekdanjem političnem listu „Napreji" govoril tako, kot je sam „Ljubljanski Zvon" t. j. Bam Levstik o „Napreji" pisal. Podlistkar je govoril le neovrgljivo resnico. Najbrž je prof. Šuklje v svojej zlobi pričakoval, da bodem tudi pri teh kaj grajal. Kako bi bil mogel objektivni podlistkar zapisati le jedno žal besedo, ko ni imel ničesa grajati. Isto velja o Stritarjevih Dunajskih sonetih, katerih dve kitici ali tri je v podlistkih navedel. (Dalje prib.) slavistiko ustanovila. Prvi, ki je to stolico zasedel in jo Se ima, je g. prof. Krek. V njegovi Soli se je že tudi izobrazila marsikatera izvrstna moč za sln-vistiko. Po mojem mnenji bi se dalo pa še veliko več doseči, ko bi se ustanovil seminar za slavistiko. Taki seminarji obstoje na tukajšnjej univerzi za vse stroke, za germanistiko, za filologijo, za zgodovino itd. Uprava teh seminarjev pa je ta, da ima vsak tak zavod 4—6 udov in vsak ud mora v semestru jedno nalogo narediti- Te naloge so prav koristne in imajo posebno na Nemškem tak pomen, da se tudi tiskati dajo. Udje teh seminarjev se pa od vlade tudi gmotno podpirajo, kajti za nje so stipendije po 60 gld. na leto sistemizovane. S tem denarjem si ubogi dijaki lahko najpotrebnejše knjige kupujejo. Ali zn slavistiko ni nobenega tacega seminarja ne v Beči, ne v Gradci. Beški slavisti so si Be ve da pomagali. Ustanovili so namreč društvo slavistov, v katerem se raznovrstna vprašanja razpravljajo in Be k znanstvenemu delovanju spodbujajo. Drugače pa se godi Graškim slavistom. Tukaj bi bil seminar za slavistiko silno potreben, posebno če pomislimo, koliko je še na tem polji ledine orati. Kako lepo in koristno bi bilo. ako bi seminar 4—6 udov imel, od katerih bi vsak kuncem seme-Btra svoje delo oddal. Gg. profesorji bi se ve da ta dela pregledati in kritikovati morali. Merodajnim gospodom dam tedaj vprašanje na pretehtavanje, ali bi ne bilo mogoče, da bi se na Beškem in Graškem vseučilišči ustanovila seminarja za slavistiko. —n. Iz Sevnice 5. marca. [Izv. dop.j Post tot discrimiua rerum so zdaj volitve za naš okrajni zastop vender le razpisane, in sicer za veliko posestvo na 11., za trge Da 12. in za kmetsko skupino na 14. marca. — Že februvarja je dosedanjemu zastopu čas dotekel, za tega delj se je mnogo ugibalo, za kaj se je vobtev zavlekla. Še le zdaj smo prišli tej uganki na konec. Vzrok zakesneuju volitev so bile reklamacije in pritožbe. Predno Vam to volitveno zadevo popišem, moram v pojasnenje opomniti, da dosedanji okrajni zastop po večini ni nemškutarsk, a načelnik mu je bil gosp. Smrekar, uajzdatnejši podpornik tukajšnje šole, „nemškega Sehulverein-a". Nemškutarjem je bilo do te^a, dozdanjega načelnika še za naprej obdržati, če tudi jim večine v zastopu ni bilo upati. Za tega delj je bilo treba nemškutarjem v oddelku velikega posestva zmaguti, drugej jim itak do zmage niti misliti ni. Potem bi se dal, vsaj tako so računali, jeden ali drugi tudi od naše strani za gosp. Smreker-ja, ki je še jedini ;iz nasprotnega tabora, da' ima pri prebivalstvu vender še kaj veljave, pregovoriti in pridobiti. In v istini prvi volilni imenik bil je za slovensko stranko tako neugodno sestavljen, da bi ne bilo moči zmagati. Vsled reklamacij od naše strani pa smo prišli mi na konja. Lehko je misliti, kako je bila tukajšnja „deutsche Wacht au der Save" (tako se namreč naši uemškutarčki sam: imenujejo) — nemilo iznenađena, ko je novi volilni imenik dobil čisto drug obraz. To Vam je bila „Beunruhiguug" mej nem-škutarji, pa samo za sedeže v okrajnem zastopu, zatorej menda ne bo interpelacije v državnem zboru. Ko so nemškutarji sprevideli „po čem je vraga fent" pričeli so oui svojo akcijo. Spustili so v areno svojega starega, najljutejšega risa, urteutonskega Kautschischa. To Vara je pravi nemški tiger, ki Be kar jezi, če kaj o Slovencih sliši. Ta je najgro-zovitejši bojevnik že imenovane „deutsche \Vacht an der Save". Slovensko občinstvo pozna tega orjaka iz „Škrata", kako je namreč z žandarji vstaviti hotel vlak in kako je na nov in zviti način namreč na loj vole prodal, samo da je bi pri tej priliki malo „pre-kunšten", kar ni vselej dobro. — Tedaj ta, ki mimogrede povedano, pozna vse postave od kraja do konca in še nekaj več, se je spustil v boj. A kakor je ljut in zvit, prišel je vender prepozno. Teden pozneje, ko je obrok za reklamacije in pritožbe protekel, sprožil je svojo strašansko reklamacijo, kajti če se tak grozni mogotec na noge postavi in zobe pokaže, to ni kar si bodi! Njemu so ni treba niti zmeniti za postavne obroke, če se on gane, mora vse kar Btrepetati pred njim. Ko ga je pa prva instanca vender le zavrnila, postavil se je še ljutejše na noge, kar goro bi bil prevalil! Pa še ni šlo! Celo sicer tudi nemško namestništvo v Gradci mu je dalo tisti pouk, kakor po „Škratu" tudi nekdanji nemški deželni odbor kranjski namreč : da, kakor tudi Kautsckitsch (nemajte ga za boga pisati Kaučič, pride drugače nad Vas v Ljubljano !) grozno veliko §§. pozna, vseh pa vender ne. — In tako je ostal volilni imenik, če tudi ne po volji grozne „deutsche Wacht an der Save". Zatega voljo ni dvoma, da bojo Slovenci v vseh skupinah zmagali, razven nepopačeno nemškega Reichenburga, ki voli dva trda nemška zastopnika, jeden od teh dveh bo baje Velikonemec župan Potre, ki je res ves potrt. Pri teh volitvah bo padla zadnja nemška posadka, potem se bo gotovo tudi imenovana „deutsche Wacht an der Save" malo navzgor menda do Zidanega mostu pomaknila, kjer so si naši Nemci, ko so vodstvo tukajšnje kmetijske poddružnice zgubili, svojo posebno poddružnico ustanovili. Zdaj si bodo neki tudi posebno „banko", posebno občino, posebni okrajni zastop in menda tudi posebno sodnijo „und sonst noch wasu, postavili. Oni bi Še namreč radi ostali v svojih častnih službah, pa tako bojo dostojanstveniki „in partibus". Te volitve bodo tudi nepovoljne za navadno znajdenega „velikega" nemškega politikarja dra. Auperer-ja. Ta gospod je v nekem govoru pred učeno Dunajsko gospodo naše narodno prizadevanje in naš jezik grdi! in mej drugim tudi trd'1, da pri nas na slovenskem Štajerskem pravih kmetov več ni, da narodna stranka pri ljudstvu nema zaslonibe itd. No in zdaj ga izbacnejo baš kmetski veleposestniki iz okrajnega zastopa. To je za tako velikega nemškega proroka dvojna šiba. — Pa vsekdar ta nemški prerok ni bil tako „velik", kajti iz Trsta od navtične akademije, kjer je svoje dni bil profesor, ni veličastno slovo vzel. — Zdaj pa j« mož — denarne žene in grajččakinje, pa ne misli rad na prejšnjo svojo dobo. — Ako se bo ta „veliki" na-tioualekonom in „govornik" Še dalje z nami bavil in naše razmere nemški gospodi še dalje razkladal, nas bo vezala hvaležnost, da se njegov „slavni" životopis obširneje opiše in bo treba tudi v tisto dobo njegovega „slavnega" delovanja poseči, ko je še kot profesor na imenovani akademiji fizikalni institut in aparate oskrboval, kajti tista njegova doba je še nekoliko „ temna". Dakle gospod profesor pri „Fi-lipih" se vidimo zopet. Iz Ribnice 4. marca. [Izv. dop.J Neusmiljena smrt izbrala si je 3. marca t. I. ob 5. uri popo-ludne v žrtev mlado učiteljsko moč, in v vsacem oziru izboren in nadarjen talent — tam na llobu pri Velicih Laščah. Ob omenjenem času izdihnil je mlado svojo dušo Edvard Raktelj, 22 letni mladenič, učitelj na Robu, in sin občeznanega nadučitelja in vodje na štirirazrednej ljudskej šoli v Ribnici g. Jos. Raktelj-a. Po kratkotrajnoj bolesti — zapustil je ta Bvet v bridko žalost svojim skrbnim roditeljem, — hvaležni sin, in slehernemu, ki je ž njim občeval kedaj in ga poznal, — užalilo se je in bode srce nad izgubo tolikanj cenjenega prijatelja! Narodno učitelj-stvo zgubi v pokojnem — blažega kolego, šola vseskozi izvrstno moč. Zemlja lahka naj ga krije! Blag ohranjen mu spomin! S. Domače stvari. — (Komisija za zidanje nove vojašnice) iz mestnih zastopnikov, vojaških in vladnih oblastev sestavljena, pričela je zopet danes svoje delovanje, da popravi načrte za novo vojašnico po željah vojnega nrinisterstvn. — (Šola za lesno obrt v Kočevji.) V kouečnej seji osredue komisije za obrtne nauke na Dunaji so 28. dne februvarja vsled govora grofa Attemsa odobrili predlog, veleč, da se ima strokovnjaški preiskavati, kaj bi bilo z ustano vitvijo šole za lesno obrt v Kočevji. — Upamo, da bodo preiskovalci strokovnjaki prišli na kak bolj pripraven kraj za obrtno učilnico, nego je Kočevje. — (Gosji. "VVallace Maikenzie) dobil je pretekli teden nujni poziv v Carigrad. Moral je tedaj svoje potovanje po Bosni pretrgati. — (Društvo za varstvo lova) hote ustanoviti kranjski lovci. Včeraj so imeli Ljubljanski lovci v ta namen mnogobrojno obiskan shod „pri Ferlincu", Izvolil se je odsek, da sestavi pravila. — (Preložena porotna obravnava.) Včeraj je bil zatožen Janez Alijančič s Suhe pri Tržiči hudodelstva teške telesne poškodbe. Pri nekem tepeži mej fanti skakal je po že na tleh ležečem Antonu Mežnarcu in mu zdrobil kost leve noge tako, da je zdaj Mežnarec šepav iu hodi po bergljah. Tej trditvi Mežnarćevej pa odločno ugovarja zato-ženec in trdi, da v temi Mežnarec onega ni spoznal, ki ga je tako poškodoval. Priči Jože Zupan in Janez Alijančič bosta dokazala, da je Mežnarcu France Zupan nogo zdrobil. Na predlog zagovornika dra. Ahazhizha sklene sodišče, da se ima denašnja obravnava pretrgati in razpisati druga, h katerej se povabiti od zatoženca navedeni novi priči. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri obravnavi dne 4. t. m. bilo je zopet hudodelstvo uboja na dnevnem redu. Zatožen je bil mladi, doslej pošteni in priden kmetski fant Jurij Rožnik od sv. Katarine pri Dobravi. Fantje iz Hrušice in od sv. Katarine že nekaj čana neso prijatelji in žugalo se je sem ter tja, da njim bodo že pokazali. Na an-geljsko nedeljo, dne 2. septembra 1883, šli so trije fantje od sv. Katarine na čelu jim Lovro Bezlaj, gledat, bodo li prišli fantje iz Hrušice k maši na Dobravo. Res je prišlo deset Hruščanov. Takoj na potu prične se boj, katerega so prouzročili fantje od sv. Katarine pod vodstvom Lovro Bezlaj a, ki je bil posebno vojevit in je mahal z železno iglo po po HruševBkih fantih. Slednjič ga je nadmoč mno-gobrojnejšib fantov iz Hrušice le ugnala in ves stepen in onemogel zgrudil se je na tla, krvaveč na glavi. Ko je že na tleh ležal in si neprijetno stanje hotel kolikor toliko olajšati, da bi bolje ležal pride zatoženi Rožnik udari Bezlaja najprvo s kolom dvakrat po nogah in, ko Bezlaj dvigne glavo, še po glavi, da mu je odmah iz ušes zavrela kri, 8. septembra 1883 je Bezlaj vsled prizadete rane umrl, kajti otrpneli so mu možgani. Zatoženi ne taji hudodelstva, a se ne more spominjati, kako je bilo, ker je bil pijan. Zagovornik zatoženca dr. Ahazhizh uasvetuje dodatno vprašanje, glaseče se na hudodelstvo teške telesne poškodbe, ker se natanko ne ve, je li Bezlaj vsled rane, prizadete mu po zatoženem Roznik-u umrl, kajti teplo ga je vseh deset fantov. Sodišče pa nasvet zagovornika ne odobri. Porotniki so vprašanje krivde potrdili in Jurij Rožnik bil je obsojen na pet let poojstrene teške ječe. Obravnava vršila se je danes popolnem slovenski. Državnega pravduika zastopnik g. Pajek, zagovornik dr. Ahazhizh in predsednik sodišča g. Ludovik Ravni h ar, govorili so vsi slovenski, tudi i resume bil je Blovenski. — (Četvorčeke) porodila je žena nekega j čevljarskega pomočnika v Peklu pri Poljčanah, namreč tri dekline in jednega dečka. Trije otroci j so še živi v nemalo skrb ubornih roditeljev. Tako , poročajo nemški listi. — (Razpisano je mesto) učitelja za la-| tinščino in grščino na državnem gimnaziji v Pazinu z nemškim učnim jezikom. Kompetenti morajo biti ] vešči tudi propedevtike ali pa nemščine vsaj za spodnjo gimnazijo, kakor tudi hrvatskega in italijanskega jezika. Prošnje do 15. aprila t. 1. na pred-sedništvo c. kr. dež. šolskega sveta v Trstu. — (Razpisana je služba) učitelja in ob jednem vodje na jednorazrednici v Grahovem. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do meseca dnij na okrajni šolski svet v Logatci. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 6. marca. Budgetni odsek sklenil je včeraj naslednjo resolucijo: Vlada se pozivlje, da na državnih gimnazijah v Gorici, Pazinu, Mariboru in Celji take uredbe ukrene, da se bodo italijanski, slovenski, oziroma hrvatski učenci, ki obiskujejo imenovane učne zavode, v spodnjih razredih pri primernej gojitvi nemškega jezika, poučevali v maternem jeziku. Dunaj 6, marca. Gosposka zbornica sklenila je skoro jednoglasno, da se izjemne naredbe priznajo opravičenimi. Pariz 6. marca. Govori se, da je redarstvo našlo pismo iz Amerike, iz katerega je povzeti, da se namerava na sv. Patrika dan dinainitni atentat v Londonu. Berolin 6. marca. Otvorenje državnega zbora. Prestolni govor: Odnošaji z inozemstvom so cesarju povod visokemu zadovoljstvu, posebno, ako se nazaj ozre na bojazni in domnevanja, v katerih se je po novej osnovi Nemčije dvojilo o miroljubivem značaji njegove poli-. tike. Jednaka miroljubiva mišljenja, katerimi so prošinjeneprijateljske nam sosedne vlasti, delajo mej njimi in mej nami solidarnost, da se sme po človeškej previdnosti sklepati, da se ohrani mir ne samo za Nemčijo. Utrjeuje podedovanega prijateljstva, ki ve/.e Nemčijo iu njene vladarje s sosednimi vladarskimi dvori, vzpre- jem cesarjeviča v Italiji in v Španiji je dokaz, da se z nemškega naroda dostojanstvom strinja vladarjev in narodov zaupanje v našo politiko. Cesar pričakuje, da se ohrani to zaupanje in mir Nemčiji z božjo pomočjo. Carigrad 6. marca. Porta ponovila je pooblastila Photiades-paše, kot guvernerja na Kreti. Kajira 6. marca. Graham včeraj v Suakim dospel. Osman Digma nastanil se je blizu Andlen-a, 17 milj od Suakima proti zapadu. Ufaj novejše vesti. Presvitli cesar poklonil je redarjem, ki so lovili anarhista Kamererja in bili pri tem ranjeni, 400 gld. Za jutri so bili delavci in mali obrtniki sklicali shod v okraj Favoriten. Dotična oblast prepovedala je ta shod. Francoski poslanik v Londonu, Tissot, je nevarno obolel. Angleška spodnja zbornica zavrgla je v drugem branji z 235 proti 72 glasom po Parnellovcih predlagani zakon, da se prenaredi irski deželni red. V Utiki, v državi Novi York, nastal je velik požar, ki je uničil vse večje trgovske hiše in poslopje banke. Škode nad jeden milijon dolarjev. Profesor Rohling, poznat po svojih polemikah proti zidom, odpovedal se je svojej službi kot profesor bogoslovja na vseučilišči v Pragi in prevzel jednako mesto na vseučilišči v Miinstru. Razne vesti. * (Gledališčne vlake) spravili so Čehi na dan in v vsakem listu je že govor o tem ali onem vlaku, ki pripelje gostov v novo češko gledališče. Najoriginalneji vlak pa se snuje sedaj. V Chicagu bivajoči Čehi sestavili so poseben odbor, ki ima prirediti poseben vlak in poseben parobrod za obisk narodnega gledališča v Pragi. S tem vlakom in parobrodom pripeljejo se Čehi iz daljne Amerike m«»ja meseca v Prago, da si ogledajo ponosno stavbo in da si užijejo par čeških predstuv. * (Na Cetinji) predstavljalo je dobrovoljno gledališčno društvo dvakrat zaporedoma dra. Loza Koštica žaloigro „Maksim Crnojevič," z najboljim uspehom in pri polnej dvorani. — Tudi v Nikiiči priredilo se je gledališče in ondašnji diletantje predstavljali so „Slobodarko", žaloigro Manojla Djordje-vića Prizrenca. Tudi v Nikšiči bili sti dve predstavi. * (Vreme na Koske m.) Kakor se Moskovskim listom poroča iz Vladivostoka so tam hudi viharji s snegom. Ljudje si ne upajo iz hiš, kajti prigodilo se je, da je že kdo Šel ven, pa zaradi hudega metenja ni mogel več najti vrat in je zmrznil. — V Orlovskej in Črnigovskej guberniji je pa nenavadna toplota. Breze že poganjajo in vijolice cveto. Poslano. Poziv! Kakor nam je znano, je v minolem letu slav. Ljubljanski mestni zbor odpravil naslov „podučitelj", ter ob jednem našim sodrugom tudi plačo povišal, kar jim gotovo vsi iz srca privoščimo. — Tovariši! M8ri ne bi bilo primerno, da bi se tudi nam naše trudapolno in slabo stanje — osobito v manjših mestih in trgih na deželi — kaj zboljšalo? Nemamo li isti težavni posel in isto sposobnost, kakor naši kolegi v glavnem mestu? Poleg majhne službice nemaš nikakeršnib dohodkov in po vrhu treba ti je še drago stanovanje plačevati. Kdor misli, da se po malih mestecih in trgih, kakor so: Krško, Postojina, Senožeče, Kamnik itd., ceneje in bolje živi, kakor v glavnem mestu, se jako moti! Iz lastne skušnje mi je znano, da se v Ljubljani živež in obleka ceneje kupi, kot v naštetih krajih. Tu še včasih za drag denar ne moreš dobiti, česar bi rad. Stanovanje v malem mestu je tudi večkrat ravno tako drago, kakor v Ljubljani. Zraven tega pa je treba še otroke v večja mesta v šolo pošiljati. Ljubljanski učitelji si tudi lahko še 8 postranskim zaslužkom svoje stanje zboljšajo; mej tem, ko je učitelj v malem mestu večjidel le navezan na svojo pičlo plačo. Dragi sotrudniki! Do Vas tedaj stavim sledečo prošnjo: V teku letošnjega leta naj se povsodi pri učiteljskih okrajnih skupščinah napravijo „peticije" na slav. deželni zbor in deželni šolski svet, v katerih naj se temeljito navedejo razlogi, zakaj d« bi Be nam učiteljem, službujočim po mestih in trgih, dovolila v novcih primerna odškodnina za stanovanje, ali pa preskrbelo prosto naturalno stanovanje. Kar sosednji štajerski tovariši že več let uživajo, menim, tudi mi zaslutimo ! Tedaj kolegi, besedo o pruvem času in na pravem mestu, vsaj je znano, da svet na prošnji stoji! Na Krškem, v 4. dan marca 1884. J. Ravnikar, učitelj. Umrli so v IJiibljanl: 28. februvarja: Marija Miiller, postrežkinja, 77 let, Frančiškanske ulice št. 6, aa plačnico. 1. marca: Marija Pavčič, perica, 74 let, Kravja dolina št. 11, za oslabljen j i-m. 2. marca: Jakob Krašovic, delavec, zdaj kaznenec, 50 let, Ulice na grad št. 12, za /.ali t jem krvi v možgane. — Rafaela Petač, delavčeva hči, 2 leti, Poljanska cesta št. 18, za vnetjem pluč. — Apolonija Rutar, uradnega slnge žena, 49 let, Križevniške ulice št. 9, za vnetjem pluč. 4. marca: Fran Ciber, kajžarjev sin, 2'/» leta, Havpt-manca št. 5, za vnetjem sapnika. — Janez Šukovic, magi-Btratni uradni sluga, 34 let, Sv. Florijana ulice št. 32, za otrpnenjem možganov. — Marija Porenta, mesarjeva hči, 8 leta, Poljanska cesta št. 18, za vnetjem možganske kozice. V deželnej bolnici: 28. februvarja: Ana Turk, dekla, 40 let, za rakom v trebuhu. 29. februvarja: Marija Cotman, gostija, 72 let, za pluČnico. 1. marca: Miha Delost, sirota, 14 let, za vročinsko boleznijo. — Marija Kunstel, gostija, 76 let, za plučnico. — Katra Potrata, šivilja, 38 let, za jetiko. — Gregor Povše, dninar, 40 let, za srčno vodenico. 2. marca: Janez Vodnik, dninar, 33 let, za jetiko. — Franca Maver, delavka, 25 let, za jetiko. — Lorenc Zano-škar, kaj žar, 72 let, za plučnico. 3. marca: Matevž Strgar, delavec, 63 let, za plučnico. \a Turjaškem l rs u &t. £ točijo se Biseljska vina liter po IH In 39 kr. Tudi se tu dobe (146—1) kranjske klobase in suho svinjsko meso. Meteorologično poročilo. ° Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina t mui. 5. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74106 mm 740-36 mm. 739-50 mm. + 1-4"C + 5-4° C -f- 0-8" C si. szh. si. vzh. si. szh. obl. obl. d. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura -f- 25°, jednaka normalu dne 6. marca 1.1. (Izvirno tolegrafično poročilo.; Papirna reuta .... ..... Srebrna renta .... . . Zlata renta........ . . r>" „ marona renta......... Akcije narodne banko ...... Kreditne akcije...... . . London . ..... Srebro .......... Napol. .......... (J. kr. cekini . ..... . . Nemške marku ..... . 4% državne srečke iz i. 1854 250 gld. Državne srečke iz i. 1S64. 100 gld. 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . „ papirna renta 5% .... 5% štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . Duuava reg. srečke 5°/0 . . 100 g! Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trauiinway-društ. velj. 170 gld. a. v. 79 riđ. 75 h-. 80 f 90 102 ■ 05 95 ■ 40 845 * _ 321 * 75 121 45 s — n — • 9 60'/, n h n 71 n 59 20 s> 123 25 n 169 n 75 102 w 15 n 121 n 85 it 91 it 05 i 88 s 60 ■> 104 B 25 9 116 ■ 75 120 n 60 • 106 m 65 105 9 50 174 a — ■ 20 „ — • 117 TI — 233 * 80 SOOO 1C88—22) ostankov soku a (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek podgl. Mi. Storch v Iti iiii. Ako bi se blago ne dopadalo, te more zamenjati. Obleka na obroke!H IHVAJ. (88-8)} Mariahilferstrasse 25. i Obleka za gospode. Obleka za dame. * Ogrtači, Pomladanska obleka, spomladanska obleka, dežni plašči, salonska obleka itd. | ženska ogrinjala itd. Modno, reelno, ceno prodaja tudi t provincije na mesecu« obroke že dolgo let obstoječa in sloveča prodajuluiva narejene moške in ženske obleke M. W0LF, DUNAJ, "VI., Maiialiilferstrasse 2 S. Natančneje vsakemn naročevalca pismeno. % Št. 1516. Razpis (134—2) Našel. „Csacza, Ogersko. Gospodu Rich. Brandt-u, lekarju „v Cirihu. Vaše blagorodje! S tem si dovoljujem izreči „svojo izjavo. Lansko leto čital sem v nekem ogerskem „listu o Kich. Brandt-OVih švicarskih pilah. Ker vsak „trpeći skuša olajšati svoje bolečine, sem tudi jaz po-„Bku-.il in naročil sem take pile iz lekarne gospoda Jos. „TorOka v Pešti. Tisočerna hvala Vam, te pile so jako „dobro pomagale in jako olajšale moje bolesti v črevnh „in želodci. Z velespoštovanjem Fran Slikara, trgovec." Švicarske pile dobe se v vseh lekarnah, škatljica velja 70 kr. (653) služtic II. nadpaznika v deželnej prisilnej delavnici v Ljubljani. V priBilnej delavnici v Ljubljani se bode oddala služba II. nadpaznika z letno plačo 400 gld., z uradno obleko in stanovanjem v delavnici in z deputatom 6 si'/UH'v drv in 12 funtov sveč ter vsaki dan 1 V» funta kruha. — V slučaji podelitve te službe komu izmej pa-znikov I. razreda se bode oddala služba paznika I. razreda z letno plafio 3G0 gld. in s postranskimi zgoraj omenjenimi užitki; ko bi prišel kdo izmej paznikov II. razreda za paznika I. razreda, se bode pa oddala tudi služba paznika II. razreda z letno plaćo 300 gld., s službeno obleko in stanovanjem v delavnici in z 1 */a funta kruha na dan. Prošnjiki za to Blužbo naj svoje (za službo II. nadpaznika lastnoročno pisane) prošnje z dokazi starosti, stanu, trdnega zdravia in krepke postave, neomadeževanega življenja (prilično tudi znanja kakega rokodelstva) ;n popolne /.možnosti slovenskega in nemškega jezika (zmožnost laškega jezika daje prednost) in z riostavkom, ali so z uradDiki ali služabniki prisilne delavnice v rodu ali svaštvu, izroče (iu sicer kdor more osobno) do 31. marca 1. upravništvu deželne prisilne delavnice. Od deželnega odbora kranjskega. O! 5' .1 Q3 Si — s* S 133 1 i *i\f m S 3 w — B *" » H" 7t = I .1 x s< — •iS. >-a P 3. I ■ -o a t* S ■ 05 p ijf ■ CD ^t- t* C. I T 1 N a* p B. •g i m -■ o S r (6 9 2. 5 CO CD TJoljM od vsoh podobnih izdnlkov, m'm a j o to pa.tiljo nič *ko boloznij. Kor bo poBlodkorjono, uživajo jili radi tudi otroci. To pilo bo odlikovane » jako častnim pismom