Si. 36.
Poštnina platna v gotovini.
V Liuhliani, drse 8. septembra 1921.
Leto tli.
Glasil© ^Samostojne Wr kmetijske stranke za Sfe¥€n!fe".
Izhaja vsak četrtek. Naročnina:
eeioietno . . ...........K 50
peiuletno......... ...... • - 25 —
Posamezna številka .	.	. ...	1 -
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
\
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase....... ....
uradne razglase .... . .
reklame	. . . . . ......
K 1 — „ 1-50 - 2-
uredništvo in upravništvo lista se v Lgubliani na kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca).
Vprašanje draglsaj©.
Krivi preroki so bili vsi, ki so oznanjali, da se skoraj izboljša naše gospodarsko življenje, ker draginja narašča, naša valuta pa pada. To žalostno dejstvo je sicer že od davna znano vsem in vlada je celo sklicala par anket, ki naj bi prinesle rešitev. Toda pravega uspeha ni bilo. Energične odredbe, ki bi edino rešila položaj, ni bilo, z besedami, pa naj bodo te še tako lepe, pa se ne reši nobenega gospodarskega položaja. In vkljub očitni škodi, ki jo provzroča draginj-sko vprašanje, bi to ostalo še dalje nedotaknjeno, da ni nastopilo novo dejstvo — ljubljanske občinske volitve.
Sedaj pa čitamo nakrat o deputa-cijah, ki hodijo na predsedstvo vlade v Ljubljani in ki zahtevajo razne odredbe proti draginji. In vsi ljubljanski listi podpirajo te deputacije.
Nimamo končno ničesar proti temu, da vlada stori vsaj nekaj, da bo obvarovano uradništvo pred obupnimi posledicami naraščajoče draginje. In kot stranka, ki čuti vseskozi socialno, bi bili s svoje strani pripravljeni, da kolikor le mogoče omilimo in zmanjšamo draginjo. Odločno pa moramo nastopiti proti temu, da bi se reševala draginja na škodo kmeta in prav posebno pa obsojamo, da naj bi bil kmet tisti, ki bi moral trpeti vsled grehov — demokratov.
In tak poizkus je bil storjen od strani zastopnikov uradniških organizacij, in kar je najbolj čudno, ga hoče ljubljanska vlada celo podpreti.
Po poročilu ljubljanskih listov je namreč zahtevala deputacija uradniških organizacij med drugim, da se izvoz živil in v prvi vrsti klavne živine prepove, oziroma kontingen-tira in da se dovolijo uradnikom novi poviškl plač. In ljubljanski listi poročajo dalje neverjetnost, da je g. dr. Baltič priznal upravičene pritožbe in zahteve deputacije ter odgovoril, da hoče vse storiti pri centralni vladi, da se ugodi zahtevam uradništva.
Ne vemo, v koliko so poročila ljubljanskih listov točna, po njihovem
službenem tonu pa moremo sklepati, da niso iz trte izvita. In po izkušnjah moremo biti celo prepričani, da so poročila povsem resnična.
Ne bomo se spuščali v podrobno kritiko spomenice ljubljanskih uradniških organizacij, temveč čisto na kratko, v kolikor je to pač mogoče, pripomnimo sledeče:
Zahtevo po prepovedi izvoza živine more izreči le človek, ki hoče postavljati vse narodno gospodarstvo na glavo. Nimamo za izvoz drugo ko živino in les. Ker je pomanjkanje lesa v tujini občutno padlo, zato je danes naš glavni izvozni produkt živina. Edino-le z izvozom pa si moremo izboljšati stanje naše valute, od katere zopet odvisi rast ali padec draginje. Kdor podpira torej izvoz, ta boljša valuto in manjša draginjo To je tako enostavna resnica, ki jo more tajiti le absoluten nevednež v narodnem gospodarstvu.
Ugovor, da z izvozom rastejo cene živine, ne velja in je naravnost značilen za naivnost, s katero se rešujejo pri nas gospodarska vprašanja. Ni sile na svetu, ki bi mogla, kadar je po vsem svetu prosta trgovina, siliti posameznike, da prodajajo svoje produkte v škodo. Slovenskega kmeta pa se hoče prisiliti, da naj prodaja živino po petnajst kron, dočim bi moral z ozirom na italijanske cene dobiti najmanj trideset kron, kar se mestoma tudi že dogaja. Ljudje, ki hočejo prepovedati izvoz živine, prezrejo popolnoma dejstvo, da se pri nas plačuje kmetu živina globoko pod svetovno ceno, dočim mora plačati kmet vse po svetovni ceni. Čisto pozablja se pri nas, da je živina najmanj narasla v ceni in da je danes v Jugoslaviji najcenejše še vedno meso.
Poleg tega pa je treba računati tudi s katastrofalnimi posledicami suše. Neglede na to, da bo imel letos naš kmet silno malo poljskih pridelkov in da bo že s tem gospodarsko strahovito udarjen, je naš kmet vsled popolnega pomanjkanja krme prisi-
ljen, da odda svojo živino. Kam pa naj odda živino, če je pa v državi veliko, veliko živine več, kakor je pa more porabiti prebivalstvo. Edina rešitev za kmetovalca je, da svojo živino proda v tujino, in naravnost gospodarska pridobitev za vso državo je, če jo more dobro prodati. Milijoni pridejo s tem v deželo, ki morajo popraviti valuto in ki dvignejo gospodarsko moč kmeta tako, da bo mogel plačati davke, • ker danes jih ne more. Zato mora biti izvoz živine prost, zato je to točka, ki je za nas odločilnega pomena.
Kontingentiranje izvoza živine ne pomeni drugo, ko na eni strani ustvaritev izvozničarstva, na drugi strani pa najbolj nesocialcn udar ravno proti najbolj bednemu kmetu. Ce bo kon-tinger.tiran uvoz, potem ne bomo dosegli drugo, kakor da se bodo redili prekupčevalci, ki bodo prodajali živino v Italijo ravno tako drago^kot sedaj, naš priprosti kmet pa jim bo moral prodajati živino za slepo ceno. Mirne vesti prepuščamo vsakemu, da izreče o tem svojo sodbo.
Danes kupujejo ljubljanski mesarji živino tudi po 12 kron, v Ljubljani se pa prodaja meso od 24 do 36 kron. Kako je to mogoče, da morejo v Ljubljani prodajati nekateri meso po 24 kron, dočim drugim ni zadosti niti 36 kron. Razlika 12 kron pri kilogramu! Kdo je kriv te razlike, kdo se redi na račun konsumentov in producentov? Številke tako prepričevalno govore, da prekupčevalci in nihče drugi ko prekupčevalci in vendar se jim nihče ne upa zameriti! Ali so mesarji za ljubljanske občinske volitve res tako važni, da se nihče ne upa nastopiti proti njim?
Ljubljanska mestna občina ima obsežne travnike in rediti bi mogla precej živine. Zakaj tega ne stori, zakaj ne preskrbuje svoje meščane s potrebno živino. Odgovor je jasen in kratek. Ker se mestu to ne izplača Izplačati pa bi se moralo kmetu, ki nima od mesta ničesar! Ne, gospodje, tako se ne gremo!
Cene mesu bi padle takoj, ne da bi pri tem troel živinorejec, če bi bilo
uradništvo in meščanstvo zadružno organizirano. Toda, dasi najbolj inteligenten sloj v narodu, kakor se rad ponaša, nima nobenega zmisla za zadrugo in celo njih edina gospodarska organizacija «Samopomoč» ni mogla uspeti. Ampak, če misli gospoda, da mora trpeti, vsled nezmožnosti in nesposobnosti meščanstva in ljubljanske občinske uprave, kmet — potem se silno motijo.
Zato izjavljamo, da vprašanje popolnoma prostega izvoza živine za nas sploh ni nobeno vprašanje, tem-
če treba bomo nastopili s tako brezobzirnostjo, da se bodo na vse večne čase zapomnili vsi, kdaj da so se hoteli igrati s kmetom zaradi malenkostnih interesov ljubljanskih strank!
To je naše resno svarilo in poudarimo, da tudi naša zadnja beseda!
Kakšen je prost izvoz živine.
Pod tem naslovom prinaša «Do-moljub» z dne 31. avgusta članek, ki
— u:_____1- - i_v • i .	...
več nujna ljudska potreba, ki se je ne j je za hinavsko lažnivost tega lista sme dotakniti nobena vlada, pa naj; tako značilen, da bi ga najraje obja-.. r :..ut:„„:	viIi celotno, če bi nam le dopuščal
prostor. Tako pa se moramo omejiti na kratek odgovor.
bodo v Ljubljani stokrat občinske volitve.
Odobravati pa tudi ne moremo uradniške zahteve po novih poviških plač. Ze danes je državni proračun vsled visokih uradniških plač tako obremenjen, da komaj dihamo. Vsaki novi poviški plač ne morejo prinesti drugega kakor nov primanjkljaj v
državnem gospodarstvu in s tem I ne more več utajiti in ker ve vsa de-novo poslabšanje valute. Nujna po- j žela, da je prost izvoz živine edinole _ sledica tega je novo naraščanje dra- j zasluga poslancev SKS., zato pa pra-ginje in tako bi imeli od ooviškovplač ' vi «Domoljub» v svoji preračunjeni : zopet najmanjši dobiček uradniki. To .zlobi, da je izvoz živine sicer prost, je tako stara in preizkušena resnica,; toda kakšen!
Najprej z zadoščenjem ugotavljamo, da je vendar enkrat priznal «La-žiljub» svojo laž in da ne taji več, da je izvoz živine prost.
Ker pa tega dejstva niti mojster i lažnivcev «krščanski» «Domoljub»
No, pa poglejmo, kakšen je ta izvoz!
«Domoljub>> pravi, da ima od
da bi jo lahko znali tudi uradniki, saj so se o njej že dostikrat prepričali.
Zato pravimo: edin izhod iz dragi-	j _ ^____
nje je prosta konkurenca za vse. Če' prostega izvoza* živine dobiček edi-i velja načelo proste trgovine povsod, nole «samostojen» prekupčevalec, mora veljati tudi za kmetijske pri- Bosa je ta! Največji prekupčevalec delke. Tisti časi pa, ko je bil kmet vse Slovenije je družba «Impeks». molzna krava vseh in ko je edino on V upravnem svetu te družbe ne sedi imel manjše pravice, pa so minuli za niti en član SKS., pač pa je vse polno ' večno. To je prva resnica, ki si jo" klerikalcev, in vsem na čelu dični pro-naj zapomnijo vsi!	jfesor Jarc, ki so ga izvolili.klerikalci
Druga resnica pa je ta, da se more celo za podpredsednika «Kmetijske zmanjčati draginja edino s tem, da, družbe».
se omeji, oziroma izloči dobiček pre- j Ti velekapitalisti pri «Impeksu» kupčevalcev. V zadrugah je ključ k nakupavajo živino v toliki meri, da tej rešitvi, ne pa v napadih na kmete! živini cene naravnost določujejo. In Merodajne kroge pri pokrajinski če se je cena živini vsled pomanjka-vladi pa prav resno opozarjamo, da j nja krme znižala, potem zadene "glavne pozabijo, da je kmetsko ljudstvo j na krivda družbo «Impeks», v kateri steber države. Enako dobro si pa naj; klerikalna gospoda odločuje. Taka je tudi zapomnijo, da ima tudi naša resnica o prekupčevalcih!
Kar se pa tiče «Domoljubovih» klobasarij o cenah živine, pa to-le: Da je kdo prodajal v Italijo kilogram
dobra volja svoj konec. Zato se naj i ne* igrajo z ognjem, ker mi se ne ; ustrašimo prav nobenih posledic. In
Kralj Peter o svobodi.
Poročali smo že, kako globoko je pojmil pokojni kralj Peter svobodo, ki mu je bila element, brez katerega ne more živeti niti narod niti posa-, meznik. Ker se v naših časih le pre-! rado pozablja na vrednost svobode, zato smatramo za potrebno, da pokličemo vsem onim, ki teptajo svobodo, v spomin besede velikega kralja o svobodi. Ravnajmo se po teh besedah, da rešimo državo ter počastimo tudi najlepše spomin pokojnega kralja Svobodoljuba kakor bi se po vsej pravici moral nazivati kralj Peter. Vsied težnje po svobodi je nastala naša država, ki more le na svobodi obstati. Zato čuvajmo svobodo, bodimo je vredni in jo gojimo!
V nastopnih odstavkih naj slede nekateri izreki pokojnega kralja o svobodi.	r
O božiču leta 1867. je prevel princ Peter na srbski jezik knjigo J. Stu-arta MiLla «0 svobodi» in ji napisal krasen predgovor, v katerem pravi o svobodi:
«Samo svoboden človek je gospodar nad samim seboj, samo svoboden človek more razvijati svoje sposobnosti, izpopolniti svoje talente, s katerimi je obdarjen, in priti do za-
vesti, da bo spoznal in vršil svoje naloge, svoje pravice in svoje dolžnosti.
Samo svoboden človek more določiti svojo voljo in uporabiti vse svoje sile za napredek svoje osebe, da pripomore s svojo osebnostjo napredku naroda, kateremu je po krvi, jeziku, domovini, sreči in nesreči soroden. Iz svobode poedincev v narodu izhaja svoboda naroda.
Kakor je svoboda unapredila in izpopolnila posameznike, tako enako razvija, unapreduje in izpopolnjuje svoboda vsoto posameznikov -— ves narod.
Svoboda odpira narodu oči, da spozna svoje napake in da jih leči. Svoboda mu daje priliko, da spozna svoje vrline in da jih razvija in uporablja za delo, s katerim jekleni svoje sile, unapreduje svoje umstveno in fizično blagostanje, da s seboj in v skupnem delu z ostalimi narodi približa vse človeštvo cilju, ki mu je namenjen od Boga.»
Leta 1876. je pisal Peter Mrkonjič tedanjemu knezu Srbije Milanu Obrenoviču pismo, v katerem je ponudil svojemu smrtnemu sovražniku bratsko roko, ker zahteva tako interes naroda. V tem pismu je dejal med drugim:
«V času, ko se odloča usoda našega dragega naroda, je dolžnost vsakega Srba, da deli z narodom srečo in nesrečo začete borbe... Mislim, da bi bil greh, če bi pri kateremkoli določevali njegovo delo osebni interesi in baš srbski vladarji so dolž-! ni, na prvem mestu žrtvovati svoje osebne interese narodnim interesom, | da s tem vsaj v majhni meri povrnejo narodu one dobrote, ki so jih do sedaj uživali.»
Tem svojim mislim pa je ostal j kralj zvest tudi tedaj, ko je prišel na prestol. V svoji prvi proklamaciji narodu z dne 12. junija 1903. je rekel:
«Privajen, da vselej govorim iskreno in odkr tosrčno; odločen, da vse svoje misli in skrbi posvetim svojemu naroda, smatram za svoio prvo dolžnost, d:i v tem svečanem in važnem trenutku v globokem prepri-, čanju izjavim, da je potrebno, da je j vladar nosilec svobode in napredka' svojega naroda.
Hočem, da bom v resnici kralj Srbije. Ustavo in vsa ustavna jamstva za svobodo in narodne pravice, te osnovne podlage pravilnega in srečnega razvoja in napredka narodnega in državnega življenja, so meni svetinja, ki jo bom vselej najskrbneje spoštoval in čuval. Zahtevam pa tudi
od vsakogar in od vseh, da store isto!»
V mesecu avgustu leta 1903. je potoval kralj Peter po Srbiji in pri tisti priliki si je osvojil srca vsega naroda. Na onem potovanju je podal kralj nekatere pomenljive izjave, ki so vredne, da se jih zabeleži. V vasi Kut-lovo je stopil pred kralja kmet Živo-jin Rajkovič ter mu dejal:
«Mi Srbi nismo zreli za tako veliko svobodo. Narod se je privadil, da se mu zapoveduje, on pa uboga.»
«Pa kaj bi ti hotel,» ga vpraša ljubeznivo kralj.
«Jaz Te prosim, da skrajšaš to svobodo in da oblastvo zapoveduje, ker dejal sem Ti, da narod ni zanjo.»
«Varaš se, dragi prijatelj,» mu je odgovoril kralj smejoč se, «da naš narod ni za svobodo. Morebiti jih je nekaj, ki bi jo radi zlorabljali, ali teh je zelo malo. Zaradi njih ni treba krajšati svobode, ker ona je potrebna tako kakor vsakdanji kruh, če želimo narodu napredka. Brez svobode ni pravega življenja, ni dela, vse gre po stranski poti. Četudi nismo zreli za najširšo svobodo, se vendar narod vzgoji v svobodne ljudi samo v svobodi. Nikdar ni kriva svoboda, če ne gre kaka stvar tako, kakor treba, tem-
več krivi so oni, ki ne ljubijo svobode ali ki je ne razumejo. Zaradi tega je potrebno, da privadimo narod na svobodo, da ga odgojimo, da zastopa svoje pravice, da jih spoštuje in da jih ljubi.»
V Kragujevcu je dejal kralj Peter to-ie:
«Dolžnost vseh nas je, da delamo za veliko narodno srečo. In jaz Vas pozivljem, da mi v tem iskreno pomagate. Brez vzajemnega in požrtvovalnega dela ne more biti velikega uspeha. Meni je ves narod drag. Vsi državljani so moji dragi prijatelji. Ne delam' tu nobene razlike. Toda vsakdo naj dela po svojem prepričanju, ker jaz hočem in ljubim svobodne državljane. Kadar sta kralj in narod složna, takrat so dani vsi predpogoji za srečno in sijajno bo-dočnost.»
S temi mislimi je šel kralj Peter v balkansko vojno in zmagal. Tem mislim pa je ostal tudi zvest tekom svetovne vojne in s temi mislimi je legel v prerani grob. Ostanimo tem mislim zvesti tudi mi in lepše življenje se prične tudi za nas, kajti svoboda je podlaga sreče, je njen predpogoj. Zapomnite si to vsi, ki ne spoštujete svobode!
Spominjaj mo se ob vsaki priilki tiskovnega sklada ^Samostojne kmetijske stranke"!
Razširjajte vedno In povsod idej©, ki jih zastopa ,,Samostojna kmetijska stranka"!
žive teže po sedem lir, je izmišljotina. Res je le, da je cena naše živine z ozirom na laške cene prenizka. Ampak, če proda kdo svojo živino kljub temu za slepo ceno šestih kron za kilogram, potem mu ni pomagati, kakor ni pomagati onemu, ki veruje «Domoljubovim» čenčam. Če bi vsi kmetovalci poslušali «Kmetijski list» in če bi pred vsem «Domoljub» že pred tremi meseci priznal, da je izvoz živine prost, pa bi znali slovenski živinorejci, kako stoji stvar, in nihče ne bi prodajal svoje živine za slepo ceno. Ampak kaj brigata «Do-moljuba» resnica in kmetski interes, samo da more udrihati po samostojni!
«Domoljubu» se je pa izmuznila še neka resnica, ki pomeni za nas zopet dragoceno priznanje. «Domoljub* pravi namreč dobesedno: «In kako še samostojna ščiti svoje ljudi!» Menda vendar «Domoljub» ni tako salamensko zabit, da misli, da bomo svoje ljudi pritiskali, klerikalcem pa pomagali na noge! Ne, dragi «Domoljub», takega veselja ti pa ne mordbo napraviti, čeprav bi zaslužil vsled svoje neumnosti, da bi ti se pomagalo!
In nato je napisal «Domoljub» še tretjo resnico, ki dela zopet čast naši stranki in ministru Puclju. «Domo-ljub» piše namreč: «V št. Jurju ob južni železnici se je določala plemenska živina za Črno goro, cena je bila še precej dobra*. Kaj, ali je to napaka ali je to greh, če more naš kmet prodati «še precej dobro» živino? Ali se ne vidi prav v tem prava skrb za kmeta, ali ni to zasluga tovariša Puclja, ki je nakup živine odredil?
Ker bi «Domoljub» ne bil «Laži-ljub», če bi to priznal, zato se tudi v tem primeru zateka k laži in pravi, da se je živina kupovala le od samo-stojnikov. To je grda laž! 2ivina se je kupovala od vseh kmetovalcev, vendar pa ne tako krivično, kakor za časa deželnega odbora, ko so pri takih prilikah zaslužili le klerikalni podrepniki. In ker se to več ne dogaja, zato je «Domoljub» ves iz sebe, zato laže na tako brezsramen način.
«Domoljub» je na ta način nehote dosegel prav nasprotno od tistega, kar je hotel doseči. Hotel je udariti po samostojni, toda priznati je moral:
1.)	Da je izvoz živine prost, kar je zasluga SKS.;
2.)	da so edino prekupčevalci, pred vsem klerikalni velekapitalisti, krivi, če ni cena živini tako visoka, kakor bi morala biti;
3.)	da je zasluga samostojne, če plačuje država tudi slovenskemu kmetu dobro živino;
4.)	da skrbi samostojna tudi za to, da pridejo njeni pristaši prav tako do dobička kakor klerikalci ter da je konec takšni protekciji, kakršna je vladala pod klerikalnim deželnim odborom;
5.)	da je slabo za kmeta, če posluša »Domoljubove« čenče in če ne misli samostojno. (Kmetje, ne verjemite tedaj vsakemu, ampak mislite s svojo glavo, ker le tako zasine tudi Vam lepša bodočnost!)
Ker so priznanja «Domoljubova» najdragocenejše vrednosti, zato mu izrekamo svojo zahvalo s prošnjo, da bi še naprej agitiral — za nas!
Bajca, da mi je pa g. referent in posla nec V i d a k o v i č na moje obžalo vanj j odgovoril, da mora imunitetni odsek vse vloge po redu reševati, da pa bo skušal vseeno po možnosti zadevo pospešiti in ugoditi moji prošnji, da se me i2roči sodišču.
Iz tega pač lahko. g. župnik Bajec razvidi, da sem vsekakor svojo dano besedo držal in še pred njegovim po zivom v «Slovencu» z dne 1, septembra 1921. osebno posredoval pri imunitetnem odseku, da se me takoj izroči sodišču v zadevi zasebne obtožbe gbsp. Ljudevita Bajca.
Veselje g. župnika Bajca, da se jaz skrivam za poslansko imuniteto, je tedaj predčasno in neutemeljeno, kajti predvsem je meni samemu mnogo na tem, da sc zadeva, ki sem jo razpravljal na javnem shodu na Karmelu dne 5. maja 1921. razjasni in da se z njo seznani tudi širša slovenska javnost. Stvar je sledeča:
V avgustu 1. 1918. je bila v Št. Janžu Krekova slavnost, katero je priredil s sodelovanjem drugih rodoljubov iz Št. Janža in okolice odbor, čigar predsednik je bil g. župnik Ljudevit Baje:, podpredsednik pa jaz. Čisti dobiček je bil po soglasnem sklepu odbora določen za ustanovo, s pomočjo katere bi se šolal ubožen dijak iz šentjanške okolice, donesek veselice pa se je imel naložiti do končne ureditve valute v kako nepremičnino. Kot blagajnik v tej zadevi je posloval do slavnosti g. šolski vodja, nadučitelj Berco, po slavnosti pa je g. župnik Bajec kot predsednik odbora spravil sam ves čisti donesek v iznosu nad 16.000 K. Račun se je brez vednosti odbora zaključil v župnišču in je g. župnik Bajec po izjavi g. profesorja Kovača, jo je podal v navzočnosti več prič, izkazal nad 13.000 K čistega dobička poleg 3.000 K. katere je g. župnik Bajec seveda tudi brez vednosti in odo-brenin slavnostnega odbora podaril svoji materi.
G. župnik Bajec je nato dvakrat zaporedoma na odborovi seji, sklicani na prihodnji nedelji, vselej v zadnjem hipu, to preklical, ne da bi navedel za to kak razlog; menda je že sam vedel, zakaj. Na moje ponovne pozive, kdaj vendar že položi zadevni račun, ni zopet nič reagiral.
Poudarjati mi tudi ni treba, da donesek Krekove slavnosti še danes ni niti odboru niti javnosti izkazan in da se
cu na njegov prijateljski pozdrav z dne 29. avgusta t. L:
Na svidenje v Radečah!
V Št. Janžu, dne 2. septembra 1923
Ivan Majcen,
narodni poslanec.
Pokrajinske vesti.
(Nadomestnih občinskih volitev ' Ljubljani) se SKS. ne udeleži in velja za vse pristaše SKS. dolžnost, da je volitev vzdrže.
(Dopise), katere smo prejeli šel torek, nismo mogli iz tehničnih razlogov uvrstiti v pričujočo številko. To prizadetim v blagohotno vednost. — Uredništvo,
(Farbarija.) »Domoljub« piše, da je sklenila skupščina vsled Koroščevega nastopa, da se imenuje pokojni kralj samo Osvoboditelj in ne Osvoboditelj Srbov, Hrvatov in Slovencev, čisto navadna laž! Kajti Koroščev predlog je naletel na tak odpor, da se Korošec predloga v skupščini sami nit,i povedati ni upal, temveč ga je samo sramežljivo zaupal predsedniku drju. Ribar-ju, ki mu je dal tak odgovor, da je še danes rdečica sramu na Koroščevem licu.
(Čim debelejša, tem bolj drži,) tako si misli «Domoljub» in laže vsevprek. Laž je, da je finančni minister dejal, da je imela Slovenija v dveh letih 700 milijonov prebitka. Laž pa so tudi številke same. In laž je končno ves «Domoljub». Ampak pride čas, ko se bo »Domoljub« še v laži zadušil.
(Sebi je zapisal «Bomoljub») te-le besede: Klečeplastvo, kje so tvoje meje? Leta 1914. so blagoslavljali avstrijske vojake, ko so šli na Srbe; letos pa blagoslavljajo srbske vojake, pa naj gredo magari proti Avstriji. Še pri zadnjih volitvah so klerikalci klicali: «Živio -republika!«, danes pa nočejo o tem ničesar več slišati. V resnici: Klečeplastvo, kje so tvoje meje?
dražbeno obravnavo. — Somišljeniki, bodite pozorni na to, kako se bo od dajal gramoz!
(Odkritje spominske plošče pisatelju Podlim barskemu) bo dne 11. septembra t. I., ker ne kaže čakati in odkladati slovesnosti na drugo leto. K slavnosti so se priglasila že skoraj vsa naša kul turna, društva in korporacije, ki pošlje-jo svoje zastopnike. Vabimo zato prav vljudno naše zavedno narodno občinstvo v ta kotiček naše zemlje, ki dose-daj ni še obhajal takega praznika. Ta dan proslavimo spomin našega nep> zabljenega Podlimbarskega, ki je smrtjo v prognanstvu plačal svojo ju-goslovensko zavest. Prihitite ta dan v Črni graben v znožje Limbarske gore vsi tisti, ki ste, kakor Podlimbarski trpeli v ječah in v konfinacijah, a Vam je bilo usojeno prestati gorje, ki so ga Vam naprtili avstrijski rablji ter dan vživate svobodo, za katero ste delali skupno z vsemi narodnimi borci. »Resnico reci, pa uteci!« piše Podlimbarski v knjigi «Gospodin Franjo«. On-je re kel resnico o avstrijskih trinogih, j utekel ni, ker so .avstrijski rablji zvesto «čuvali« njega. Spominska plošča vzidana v slovenski kmečki hiši naj, se ta dan dostojno odkrije in izklesana iz granita, naj bo priča- v stoletja naprej da je slovenski narod vedel častiti svoje mučenike. — Odbor.
(Iz Mavčič,) Na vsak način hoče postati naš g. župnik Marčič pri nas bolj popularen kakor pa je bil na svojem prejšnjem službenem mestu Železnikih. Ker tamošnji župljani niso delali zadosti reklame, zato jih je zapustil. Pri nas pa je nekaj samostojno mislečih, na katere obrača g župnik svoj ljubeznivi pogled in svoje »prijazne« besede — toda iz varnega zavetja seveda. Kot dobri znanci smo mu za to samo hvaležni in po svojih skromnih močeh se hočemo potruditi, da bo prišel g. župnik do zaželjene popularnosti. Da pa ostanemo še naprej dobri znanci l gospodom župnikom, mu povemo, da samostojni nismo tako naivni, da bi verjeli vsako besedo, četudi prihaja iz posvečenih ust. Kar ste nam povedali gospod župnik dne 28. avgusta s
Gospoda Ljudevitu Bajca,
žiprnku v Št. Jaažu.
G. župnik Ljudevit Bajec v Št. Janžu mo pozivlje v «Slovencu« z dne 1. septembra 1921. z dopisom od dne 29. avgust;) 1921., da storim vse potrebne korane, da se vidiva v najkrajšem čase pre I sodiščem t ozirom na izjave, ki sem jih podal o njem dne 5. maja 1921. na javnem shodu na Karmelu.
Daje mi s tem prijeten povod, da pojasnim širši javnosti zadevo, ker bo na mojo osebno prošnjo narodna skupščina gotovo sklenila, da se me izroči sodišču z ozirom na zasebno obtožbo g. Ljudevita Bajca, ki jo je vložil proti meni pred okrajnim sodiščem , v Radečah.
Da, bo g. župnik Bajec pomirjen, da sem in da bom vseskozi držal svojo v tem oziru dano besedo in da bom sam izposloval pri imunitetnem odseku ni-rodne skupščine, da se me izroči sodišču, s čemer mi bo dana možnost, resničnost svojih na shodu v Karmelu izrečenih trditev pred sodiščem dokazati,- mu moram pripomniti, da sem že povodom bivanja v Beogradu za časa pogrebnih slavnosti po našem kralju osebno interveniral pri g. poročevalcu imunitetnega odseka narodne skupščine in ga poprosil, naj pospeši mojo izročitev okrajnemu sodišču v Radečah na zasebno obtožbo gosp. župnika
(Da, brihtni «Domoljub»,) oblastne skupščine pomenijo avtonomijo in celo brez kuratele. Ampak ker avtono- prižnice, da nam namreč «Kinetijski mija ne sme pomeniti anarhije ali;list« in gospodje pri deželni vladi ne pa diktature klerikalcev, zato vse kle-lbcdo prinesli Boga na smrtno po-rikalno vpitje. Sedaj menda tudi go-'steljo, temveč da nam ga bo prine-spod Kremen razume člen 99. ustave, j sel edinole duhovnik, tega gospod (Ugotavljamo še enkrat,) da je go-i župnik mi nikdar nismo mislili. Kaj tudi ni v zmislu odborovega sklepa j spog Kremen grdo lagal, ko je pi- j takega tudi še nikdar nismo čitali v plodno naložil v kako nepremičnino, j sal, da v ustavi ni ne duha ne sluha j »Kmetijskem listu« ali pa čuli o-I aterim je cena od leta 1918. dalje po- o zavarovanju. Ta svoj očitek ponovi- uradnikov na deželni vladi, da bi nam ■	mo rade volje tudi pred sodiščem, le-ti pričeli nositi Boga na smrtno
vsled česar, gospod Kremen, ne za-j posteljo. Mi samostojni takim trdit-mudite prilike!	j vam sploh ne bi mogli verjeti, kakor
(«Pijani gospodar«) je zagrešil ču-sne bi hoteli verjeti na primer to-le: dež in bil skoraj dva. tedna malo manj, Dr Korošec je
lepe prilike ter pomnite: Najlepša dota otroku je izobrazbi, ki mu je nihče ne more ukrasti in ki jo nihče 110 more zapraviti. Izobražen človek bo pri vsakem delu lepše in sijajneje napredoval kakor pa neizobražen. — Pričetek šole je v sredo, dne 14. septembra ob 8. uri s sv. mašo, nakar je vpisovanje in ureditev otrok. V četrtek, dne 15. septembra so prične reden, šolski pouk.
(Sromlje pri Brežicah.) Z a k a j n a š «g o s p o d« Pečnak tako sovraži Srbe? Dolgo nam je bila to uganka. Zadnji čas pa so nam razni slučaji pomagali razsvetliti to skrivnost. — Ti preklicani Srbi imajo namreč v svojem kazenskem zakoniku tako »nekrščansko nazadnjaški« paragraf, ki strogo kaznuje vsako onečaščenje do 15 let starih deklic kot hudodelstvo, do 18 let starosti pa kot prestopek. Vrhunec nemoralnosti tega zakona pa je v tem, da ne dopusti nikakih izgovorov — s pijanostjo. To je gospodu Pečnaku skrajno zoprna naredba in po njegovem «deviško čistem« duš »pašnem mnenju tako skrajno »barbarsko-balkanska« navada, ki nasprotuje vsej njegovi neizčrpni »krščanski marali* in s katero se zato v doglednem času (dokler ne osivi) pod nobenim pogojem ne more sprijazniti. Zato je v praksi tej naredbi, v teoriji pa njenim tvori-teljem napovedal boj «n a no ž«. Ker se dobro poznamo, se tudi »prav dobro razumemo«! Kaj ne, gospod župnik? Sicer pa smo — na željo —- pripravljeni na «pobližno» uslugo.
(D rami je.) V dolžnost si štejem, da se prav cifrasto zahvalim urednikom »Slovenskega gospodarja«, «Straže» in celo «Domoljuba» za veliko skrb, ki jo tako vneto hi ponovno izkazujejo moji malenkostni osebi. — Izporočaai jim obenem, da bi, če bi spravili tudi vsi trije uredniki vse svoje premoženje skupaj, vendar ne spravili toliko skupaj, da bi kupili moj vinograd. --Gospodje! Vabim Vas, da pridete enkrat v moj vinograd,ker tedaj boste vz-lihnili kakor nekdaj starček Simeon in dejali: »Sedaj pa pusti, o Gospod, da umre Tvoj lažnivi hlapec v miru, kajti moje oči so videle Jarnovi-čev krasni vinograd in moja usta so pila Jarnovičevo nebeško vinsko kapljico!« — Vinogradnik Jamovi č.
skočila najmanj za par sto procentov.
Vsi to sem že v letih 1918. in 1919. opetovano in javno očital g. župniku
Bajcu, on pa zadeve ni uredil navzlic mojim opetovanim pozivom, pa tudi ni imel poguma, da me za moje očitke pokliče pred sodišče na odgovor, dasi-ravno je imel za to tedaj najlepšo priliko, ker v letih 1918., 1919. in 1920.. še nisem bil narodni poslanec iu tedaj nisem bil deležen imunitete; in ravno v teh letih sem mu mnogo bolj očito
Politične vesti.
kot trezen. Sedaj se mu pa že zopet ponavlja stara bolezen. Ker je pijanec pač nepoboljšljiv, zato bo morala Slovenija v svojo sramoto še dalje prenašati okspektoracije »Pijanega gospodarja«.
(Ali je «kaneelparagraf» potreben?)
in izrazit« očital, da si je omenjeno Na Blokah je bil misijom Verniki so vsoto prilastil in ubožne dijake iz našega okraja za to vsoto takorekoč ogoljufal.
Na vse te obdolžitve je imel g. župnik Bajec vedno le samo ironičen odgovor »d se začne goljufija šele pri milijonih!«
Kaj pravi javnost k tej morali gosp. župnika Bajca, ki naj se nikari ne domišlja, da mi je nevaren politični nasprotnik. ker preverjen naj bo, da mi je človek njegove moralične kakovosti mnogo manj nevaren kot tisti, ki mi je hotel dne 17. julija 1921. upepeliti dom, ali pa tisti njegov politični -pristaš, ki je dne 28. avgusta 1921. oddal name strel, očividno pod vplivom huj-skarij g. župnika po shodih zoper mene.
Predvidena sodna preiskava mi je celo dobrodošla, kajti dala mi bo priliko razkriti in raztistriti še druge »čedne« manipulacije g. župnika Baj a, niegovega m eš'.Urjenja = kalsko cerkvijo. kako je hotel kot oče Kmetijskega društva v Št. Janžu oškodovati neko ljubljansko tvrdko za 30.000 K in morda tudi, kako je g. župnik zavozil koline v Novo mesto na napačni naslov. kjer jih je nato bil gotovo sam prijetni družbi deležen
Pa to še ni vse; lahko postrežem se z drugimi podatki. Kako se juridiono klasificirajo in imenujejo take manipulacije in čednosti, kot lajik ne morem presoditi. V tem pogledu je sodišče poklicano, da razsodi, kaj je goljufija, kaj je tatvina, kaj poneverba itd.; javnost pa ve in tudi jaz kot nejurist vem, da so take manipulacije nedopustne in da so kaznive. G. župnik Bajec se pred 2 letoma ni nič vznemirjal, ko sem ga poživljal opetovano in še bolj ostro, naj vendar javno odgovori n.i moja očitanja, sedaj pa naenkrat kaže neko nervoznost in težko pričakovanje. Naj se nikari ne razburja, če ima trenutno narodna skupščina več važnejšega poslal kot razpravljati o zablodah našega župnika. Samo malo potrpljenja! Narod je že izrekel o njem sodbo, sodišče jo pa še bo, morda še prekmalu.
To poslano priobčujem v »Slovenskem Narodu«, «Jutru« in »Kmetijskem listu« ter kličem g. župniku Baj-
se udeleževali misijonskih pobožno-&ti brez razlike strank. Tudi spoved so opravili, oziroma so bili pri njej skoro vsi župljani. Eden izmed misijonarjev pa ni hotel dati odveze tistemu, ki čita »Kmetijski list« in ki ni hotel obljubiti, da lista ne bo več či-tal. Možje in žene so odhajali po vrsti brez odveze iz spovednice. V spoved-nici je ta gospod politiziral tako, kakor na kakem političnem shodu. V«e je bilo na redu, občni zbor »Kmetijske družbe za Slovenijo« in druga dnevna vprašanja. Gospola okoli «Slovenca>, odgovorita nam, ali spada to v spo-vednico, oziroma v cerkev, ali ne in ali ni to očitna zloraba vere v politične namene? Zategadelj je tudi »kan-celparagraf« potreben v zaščito vere, ker taki božji namestniki, kakršen je spredaj omenjeni sami največ škodujejo veri.
(Križe iz šole,) duhovnike iz cerkev, redovnice iz samostanov mečejo po Vojvodini, tako laže zadnji »Domoljub«. Hrvatski klerikalni listi pa' lažejo: »V Sloveniji mečejo križe iz šol, duhovne iz cerkev in redovnike iz samostanov«. — Laž je seveda eno kot drugo. Tako se sklicujejo lažnivi kljuk-ci eden na drugega, da bi jim ljudstvo verjelo laži in da morejo lagati o samostojnih tudi po volitvah, kakor so to posebno radi delali med volitvami. Toda vse zaman, ker ljudstvo ve, da se meče križ iz šolo le v »Domoljubo-vih« lažnivah predalih.
(Cestni okrajni odbor v Višnji gori) je na naročilo pokrajinske uprave z dne 22. julija 1921. odgovoril, da, je oddal brez dražbe dobavo kakih 70 kubičnih metrov gramoza po 20 K, oziroma 32 K za kubičen meter, kar je brezdvomno nizka cena. (Torej so priznali!) — Pokrajinska uprava je zato odredila, da mora cestni odbor vnovič oddajati gramoz, in sicer na javni dražbi. Oddaja gramoza, kakor jo je zagrešil cestni odbor, je razveljavljena. V primeru, da bi se pri javni dražbi dosegel neugodnejši uspeh in da bi se zahtevale nesprejemljive cene, ima cestni odbor pravico in dolžnost, da se pogaja neposredno s posamezniki, neglede na
(Kralj Aleksander — ozdravel.)
Zdravstveno stanje našega mladega kralja se je tako izboljšalo, da se na
diihovnik in poslanec | izdajajo več uradni izkazi njegov© do-
SLS.; bil je tudi minister za prehrano in obnovo dežel. Če bi dobil kot tak iz državne blagajne precej denarja za nabavo poljedelskih strojev in poljedelskega orodja, pa bi porabil to vso-to za nakup svilenih rut, nogavic in
lezni. More se reči, da je kralj Aleksander že popolnoma okreval. Koncem septembra ali začetkom oktobra se povrne naš kralj v Beograd, kjer priseže na ustavo. Za njegov »prejem se delajo v Beogradu velike priprave
luksusnega blaga, bi s takim dejanjem in najbrže sprejme tudi Ljubljana svo-pač zelo malo koristil veri, še manj-Jega kralja kar najpnsrčnejše in naj-pa kmetijstvu in državi. Nasprotno [slovesnejše. Tovariši, bodite pnprav-pa prav trdno verujemo in celo vemo,' Uem, da v slučaju svečanostnega spre-da so poslanci SKS. prinesli takoU^ moremo, izkazati čast svojemu nam samostejnežem kakor tudi našim
zaslepljenim hinavcem v kratkem času toliko dobrot, kakor jih Vaši poslanci tekom desetletij niso. Prepričani smo obenem tudi, da bodo s svojim uspešnim delom nadaljevali, čeprav jih Vaši listi na kar najbolj nesramen način obrekujejo. — Našo trmoglavost pa nam blagovolite opro-
kralju!
(Ženitev kralja Aleksandra) »Politika« poroča iz Rima, da je prišel k papežu visok francoski diplomat, ki naj izposluje od papeža dovoljenje, da sme nevesta kralja Aleksandra, vojvo-dinja Izabela Guise (Giz) prestopiti v pravoslavno vero. Vojvodinja izabela je rojena 1. 1900. in izhaja iz dinastije
stiti! Je pač tako, da človek veruje1 Bourbon-Orleans. Sedanji glavar dina-
dejanjem, ne pa praznim obljubam. Zaradi tega ostanemo še naprej samostojni kakor hočemo ostati tudi Vaši — dobri znanci.
(Na deški isi dekliški meščanski šoli v Tržiču) bo vpisovanje učencev in učenk v I., II. in III. razred v sredo, dne 14. septembra 1921. ob 8. uri. Po-navljalni izpiti se polagajo isti dan ob 14. uri. Na novo vstopajoči učenci naj pridejo v spremstvu staršev, če pa to ni mogoče, naj prineso s seboj zadnje izpričevalo, rojstni in domovinski list, V četrtek, dne 15. septembra 1921. je ob 8. uri sv. maša v farni cerkvi, potem pa redni poduk. Zunanji učenci naj prineso s seboj tudi ubožno izpričevalo, radi znižane vožnje po železnici. — Ravnateljstvo.
(Mokronog.) Marsikak oče in mati zdihujeta ob pričet,ku šolskega leta radi otrok, ki so dovršili domačo šolo in ki imajo še veselje do učenja, ker kam ž njimi? Rada bi jim priborila boljšo izobrazbo, dobro vedoč, da človek le toliko velja, kar zna — a razne neprilike so temu resna ovira, V Mokronogu je osemrazrednica, Ta šola je tako urejena, da ustreza vsem zahtevam, sedanjega Časa. Tu se uči, poleg predpisane šolske tvarine, knjigovodstvo, gospodinjstvo in kmetijstvo, kar je gotovo neprecenljive važnosti za kmeta, delavca, obrtnika in trgovca na deželi. Pcdučuje se pa tudi laščina, nemščina in francoščina, — saj pravi pregovor, da »toliko mož veljaš, kolikor jezikov znaš«*. Učenci in učenke, ki dobro dovrše najvišji razred, odhajajo v tretjo realko in trgovsko šolo ter tam dobro izhajajo. — Starši, zlasti okoličani, ne zamudite
stije je vojvoda Filip Robert, ki je pre-tendent za francoski prestol, vsled česar živi v izgnanstvu.
(Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu požgan.) Zločinski fašisti so zagrešili novo lopovstvo. Navalili so se na sve-toivanski Narodni dom, poslednje zbirališče tržaških Slovencev, zagnali upravitelja in vso njegovo rodbino iz postelj, jih napol oblečene gnali h cerkvi in jim zagrozili, da jih u-mrte, če kličejo na pomoč. Nato so potili oder Narodnega doma s petrolejem, ga zažgali, da je bil hipoma Narodni dom v plamenih. Narodni dom jo pogorel do tal. Poslopje je bilo zavarovano pri milanski zavarovalnici za 100.000 lir, škoda pa znaša okoii četrt milijona lir. Tako bodo trpeli v znatni meri škodo tudi Italijani, ker milanska zavarovalnica je čisto laško podjetje. — Požig Narodnega doma jo najnesramnejše izzivanje Italije, je v večno sramoto laške vlade in vsega laškega naroda. Nasproti Narodnega doma je orožniška stražnica in se je torej izvršil zločin pred očmi oblasti. Ogorčenje primorskih Slovencev je velikansko in nepopisno in oči vseh se obračajo v Jugoslavijo po pomoč. Mi trenotno ne moremo pomagati, pač pa lahko pripravljamo maščevanje, ki mora priti, ker zahteva tako božji zakon pravice. In to maščevanje bo tudi prišlo, ker še vedno smo mi gledali laške vojske v hrbet in nikdar ni Italijan videl naših hrbtov. Da pa pride to maščevanje čim preje, pristopajte k «Jugoslovenski Matici«, materi podjar-mljenili.
(Nabori na zasedenem ozemlju.) Da
bodo naši ljudje še bolj sovražili <ma-
Dragi somišljenik ! Ali si že pridobil ,.Kmetijskemu listu" kakega novega naročnika aSi kako novo naročnico?
Ne pozabimo nikdar, da se meri moč stranke po številu naročnikov na njeno glasilo!
ter Italijo*, jih nameravajo pozvati prihodnje leto pod orožje. Kakor je izjavil laški vojni minister, bodo služili naši fantje v Rimu in v Turinu, pomešani seveda z divjaki iz Sicilije in Kalabrije. Lepe stvari se bodo naučili od teh. Da se naše ljudi sili v laško vojsko, je največji zločin. Naše, kraje je dobila Italija samo iz strate-gičnih ozirov in zato nima pravice, da sili naše ljudstvo, da brani one meje, ki jih najodločnejše obsoja. Kako pa naj bodo tudi naši ljudje navdušeni laški vojaki, ko jih pa ne poznajo drugače kot poljske tatove, pocestne roparje in nedisciplinirano tolpo. In sedaj po požigu v Svetem Ivanu pa še prav posebno ne morejo čutiti nobene ljubezni za barbarsko Italijo.
(Madžarska ne izpolnjuje svojih dolžnosti) Dočim je naša vlada izpolnila vse obveznosti, ki jih ima po trianon-ski pogodbi, ne dela tega Madžarska, Po sklepih reparacijske komisije bi nam morala Madžarska dobavljati 54 odstotkov premoga, ki se ga izkoplje iz pečujskih premogokopov. Do danes bi morali na podlagi te določbe prejeti že 150 vagonov premoga; prejeli pa nismo niti enega vagona. Ker rabi železnica v Bački in Banatu večinoma pečujski premog, je nevarnost, da bo morala prekiniti svoj obrat. Naša vlada je zategadelj že nastopila v Budimpešti.
(Nasilje se nadaljuje.) Kot pravi potomci Mongolov se ponašajo Hortyje-vi vojaki. Vsa Baranja, ki smo jo odstopili, ječi pod nasiljem Madžarov. Naša vlada jasno ne sme trpeti preganjanja naših ljudi in je v tem oziru že nastopila proti Madžarom.
(Bargeniand, kakor se imenuje za-padna Ogrska,) še vedno ni izpraznjena od Madžarov. Avstrijci so seveda brez moči, da prisilijo Madžare k evakuaciji, zato se obračajo na antanto za pomoč. Tej pa tudi ne diši, da bi se tepla z Madžari, zato bi hotela, da bi mi in Cehi prisilili k temu Madžare. Toda naša vlada pa tudi češka vlada sta odkrito dejale, da nas prav nič no briga, kako pridejo Avstrijci do svoje zemlje in zato se naj le oni sami pobrigajo, če hočejo priti do «Burgen-landa*. Pravilno!
(Angleški polkovnik Gosset,) ki se je tako sovražno ponašal ob priliki evakuacije Baranje proti nam, je od londonske vlade odpoklican.
(Razširjenje male antante.) Listi poročajo, da pristopita k mali antanti tudi Grška in Poljska. V Marjanskih Lažnih ima tozadevno pogovore češki
minister Beneš s poljskim ministrom dr. Pilcem.
(Spopadi na madžarsko-češki meji.)
Madžari vrše veliko propagando za priklopitev Slovaške k Madžarski. V ta namen zbirajo tudi posebne čete, ki se pod vodstvom Fridriha zbirajo ob madžarsko-slovaški meji. Kakor poročajo madžarski listi, je prišlo te du; do resnih spopadov med temi četami in češko vojsko. Vest o spopadu še ni potrjena.
(Albansko vprašanje) je obravnavala Zveza narodov. Do rešitve vprašanja še ni prišlo. Naša vlada stoji slej ko prej na stališču, da si naj Albanci sami urede svojo vlado, da pa se mora storiti vse, da se v bodoče onemogočijo roparski vpadi Albancev na našo zemljo.
(Med Avstrijo in Jugoslavijo) so se
pričela pogajanja radi jugoslovanskih imetij v Avstriji in radi dviga sekve-strov nad avstrijskimi podaniki v Jugoslaviji.
(Boji v Mali Aziji.) Po neuspehu, ki so ga imeli Grki, se je bojna sreča obrnila zopet na korist Grkom, ki so potisnili nazaj desno krilo turške armade. Po vesteh grških listov je uspel grške armade tako velik, da bo v kratkem vkorakal v Angoro, prestoli-co Turkov, grški kralj Konstantin.
(V Maroku) so vstaši še vedno zmagoviti proti Špancem, ki zbirajo sedaj veliko vojsko, da si osvoje izgubljeno ozemlje. Vstaši so zelo dobro oboroženi in nadkrfljujejo Špance v bojni sposobnosti.
(Vstaja v Indiji.) Angleška je v hu dih škripcih. Doma ima čez glavo posla z Irci, ki so odklonili sporazum z Anglijo in ki so obnovili državljansko vojno, v Indiji pa se je pričela resna vstaja mohamedancev. Z velikanskim fanatizmom napadajo ti angleške čete in ne boje se toče angleških svinčenk bojujoč se za svojo vero. Vstaja se je že zelo razširila. K vstašem so prestopili celi oddelki domače indijske vojske. Tako so prišli vstaši tudi do orožja. K vstaji so znatno pripomogli boljševiški agitatorji.
(Ponovno opozarjamo vse živinorej ce, da ne prodajajo svoje živine za slepo ceno.) V Italiji raste cena živini, naš denar pa pada, tako da se plačuje v Italiji danes živina že nad
40 kron za kilogram žive teže. Izvoz živine je prost in zato . je naravnost greh, če prodajajo naši živinorejci živino za slepo ceno. Tovariši, razložite to vsem živinorejcem, da ne bo naše ljudstvo po nepotrebnem trpelo škodo.
(Investicijsko posojilo.) Naša država razpisuje sedemodstotno investicijsko posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev. Posojilo se bo uporabilo le za najpotrebnejše investicije. Predvsem se bo izpopolnila železniška zveza Ljubljana-Zagreb-Beograd in popravile se bodo ceste. — Posojilo je zato v največjo korist prebivalstva, vsled česar je pričakovati, da se prebivalstvo v največji meri odzove pozivu vlade, in podpiše posojilo. Ker je posojilo absolutno varno in tudi zelo ugodno (sedem odstotkov), priporočamo posebno občinam in hranilnicam, da nalože svoj, denar v investicijskem posojilu.
(Uspeh Ljubljanskega velikega semnja) je v vsakem oziru naravnost presenetljivo velik. Sejem je v čast Sloveniji in v ponos prirediteljem. S sejmom je podan pregled naše industrije, • obrti in trgovine in z veseljem moremo ugotoviti, da se smemo pokazati pred svetom. Častno mesto pa zavzema na sejmu tudi naše kmetijstvo in posebno vinorejci so z doseženimi uspehi lahko zadovoljni. Na »Ljubljanskem velikem semnju« smo vendar enkrat videli, kaj imamo in kaj izdelujemo sami in kaj nam še manjka. In v tem vidimo ravno največji pomen sejma. — »Ljubljanski veliki sejem» je otvoril v soboto, -Ine 3. septembra minister za trgovino dr. Mehmed Spaho in s polno pravico čestital prirediteljem na uspehu sejma. Sejem je sijajno obiskan in posebno v nedeljo je bil obisk tako povoljen, Kakor ga gotovo niso pričakovali niti prireditelji. Podrobnejše poročilo priobčimo prihodnjič. Vse posetnike razstave pa opozarjamo že danes, da, si sigurno ogledajo razstavo poljedelskih strojev, posebno amerikanskih motornih plugov, belokranjski oddelek in oddelke v kmetijskem paviljonu.
(Plačilni nalogi in prizivni roki.) Sestanek gospodarskih korporacij in organizacij se je vršil na poziv trgovinske in obrtniške zbornice za Slovenijo v zborničnih prostorih dne 1. septembra t. 1. Na sestanku, katerega je vodil zbornični tajnik g. dr. Fran Windi-scher, se je obširno razpravljalo o posledicah, katere morejo nastati za davkoplačevalce v Sloveniji in Dalmaciji vsled odprave plačilnih nalogov ter
skrajšanja prizivnih in rekurznih rokov v davčnem postopanju. Odposlanci gospodarskih korporacij so sklenili, obrniti se na merodajna mesta ter v utemeljeni prošnji prositi, da se postavi stari pravni položaj glede plačilnih nalogov in prizivnih rokov. Trgovska in obrtniška zbornica je prevzela izvršitev storjenih sklepov. Naposled se je razpravljalo o volitvah, ki so razpisane za davčne komisije. Obvladalo je mnenje, da pripada skrb za priprave teh volitev lokalnim organizacijam.
(Kako se je grozdje razvilo v preteklem mesecu?) Grozd ima pri mali graševini na portalis z leta 1,902. v Mariboru 114 jagod. Grozdje iste trte se je preiskalo dne 1. avgusta in dne
1.	septembra; pri tem so se ugotovile sledeče izpremembe:
1. avg. 1. sept. teža grozda ... 44 g	85 g
jagode vsebujejo kisline v odstotkih 3-27	1-68 sok vsebuje kisline 4-29 g 1-9 g Inž. Moh or čič.
(Hmelj.) Žalec (Savinska dolina),
2.	septembra 1921. V 8 do 10 dneh bo končano obiranje poznega hmelja. Glede množine so hmeljarji —četudi ne vsi — zadovoljni, kakovost poznega hmelja je izborna, Dasi tvorba kobulov ni povsod enaka in pravilna, vendar sta njih barva in vsebina prav lepi in zelo odlični. V hmeljski kupčiji je nastal majhen presledek. Društveno vodstvo. — Žatec, dne 31. avgusta 1921. Malo kupčije. Zelo mirno. 6500 do 7000 č. K. za 50 kg. — Niirnberg. Kupčija oslabljena. Cene 5560" do 7200 mark za 50 kg.
(Ljubljanski trg) stoji pod vplivom bližajočih se občinskih volitev v Ljubljani. Vsaka stranica se boji volilcev in zato si ne upa nihče nastopiti proti raznim prekupčevalcem in prikrito ter neprikrito se zvrača vsa krivda edinole na kmeta, ker ta hi ljubljanski volilec. Mesto, da bi te meščanske stranke in med njimi seveda tudi SLS. iskale krivca tam, kjer ga ni, bi storile veliko bolje, če bi storile nekaj za organizacijo konsuma, da bi konsumentjj dobivali pridelke naravnost od produ-centov. Naravnost škandal je, da se par tisoč uradnikov — inteligence —-ne more združiti v kako organizacijo. Zato ne obrekujte kmeta, temveč pometajte pred svojim pragom. — Cene na ljubljanskem trgju so sledeče: Goveje meso se dobi izjemoma že za 24 kron kilogram; boljše meso velja od 28 do 32 kron. Teletine je dosti in se plačuje
kilogram od 18 do 22 kron. Maksimalna cena za slanino je določena na 58 kron. Par pišk se plačuje od 50 do 70 kron. Zajci veljajo pod 3 kg težki 60 kron, nad 3 kg težki pa 80 kron. — Cene žitnih izdelkov pa so narasle: Ječmen velja 10, oves 8, koruza 10, ajda 9, leča 17, pšenica 10-50 in bela moka 18-50 kron.
(Mariborski svinjski semenj) z dne 2. septembra. Prignanih je bilo 513 prašičev in 9 koz. Cene so bile sledeče: Prašiči stari od 4 do 7 tednov po 150 do 180 kron, od 8 do 11 tednov stari po 240 do 260, od 3 do 5 mesecev stari po 280 do 700 kron, nad 6 mesecev stari po 800 do 1000 kron; polpitani prašiči za klanje po 30 do 36 kron za kg žive teže, plemenske svinje pa od 26 do 28 kron za kg žive teže. Koze so bile od 200 do 300 kron.
(Žitni trg v Zagrebu.) Pšenica od 1060 do 1070, koruza od 880 do 885, oves od 775 do 785, fižol po 850 kron za 100 kilogramov. Moka št. 0 se trži po K 16-80 kilogram. Vse cene se razumejo postavno Zagreb.
(Vrednost denarja.) Amerikanski dolar 180 do 181 kron, francoski frank ookli 14 kron, italijanska lira 8 kron, avstrijska krona 15 vinarjev.
Obrtnik.|
Obrtniške vesti.
(Novo mesto.) Obrtni shod Obrtnega društva za Novo mesto in okolico bo v nedeljo dne 18. septembra ob drugi uri popoldne v društveni dvorani v Narodnem domu. — Obrtniki! Udeležite se shoda polnošteviino in točno!
(Obrtno-industrijska in kmetijska razstava za Bosno in Hercegovino v Sarajevu) bo od dne 24. do dne 27. septembra t. 1. Priredi jo srbska trgovska in obrtniška omladina v Sarajevu s sodelovanjem vseh sorodnih društev in zavodom. Razstava bo razdeljena v dva oddelka. I. oddelek je določen za obrt in industrijo, II. oddelek pa za kmetijstvo. Razstave se morejo udeleži-žiti s svojimi proizvodi samo obrtniki, industrijci in kmetovalci Bosne in Rei« cegovine. Seznamek predmetov, ki se bodo razstavili, je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno
v Ljubljani
Beethovnova ulica št. 10 (poieg Kranjske hranilnice).
B m <i2ii pili,
bodisi na deželi ali v mestu.
Ponudbe na F. S. v Logu št. 14, pošta Mokronog, Dolenjako.
ohištvo
primemo za vse sloje, trpežno izvršeno, in po ceni, kakor tudi vsakovrstna
tapetniška dela
priporočata brata Ssver v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej).
Za oddati
je še nekaj pod 1 leto starih plemenskih telio montavonske pasme ter nekaj mladoletnih plemenskih svi-njic, hešove pas>sne, po tržnih cenah.
Oddaja Kmetijska šola na Grmu pri Novem mesta.
Primešaj
„MASTIN" krmi!
Enkrat na teden eno pest.
Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 60 kron in se jih pošlje poštnine prosto na dom.
Manilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči
pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 20 kron
Lekarna Tpnkooi
v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. # --------
vaJtB oglase (inserate) !!! u »Kmetijskem listu"!!!
oaiinminniiimmiL
Upravni svet efektne loterije v korist zgradbe „Sokolskega doma" v Novem mestu razglaša, da so bile dne 20. avgusta 1.1. izžrebane sledeče številke. Na nje odpadajoči dobitki so poleg označeni.
Številka žreba
Dobitek
Številka | Dobitek žreba
132.883
162.086
54.671
65.713 114 696
65 0 4 167.364 188 291 197 894
24.320 24.481 64.281 181.4H6 186 062 197 565
8.405 I t 699 31 687 42.874 54.598 95 798 111 794 128.437 128 700 166.739
goto ini 60.000 K
gotovini 3- i.OOO K
gotovini 20.000 Iv
efektih k
10.000 K
efektih i 5.000 K
efektih a 2.000 K
efektih a 1.000 K
180 065 182 454
efekti!) & 1 000 K
6.620 8 611 28.179 38.140 62.389 62.794 59.527 79 583 101.182 109.246 123.292 15 .461 173 834 177.948 179.371 185.999 187.168 193.310 195.94 196.886
3 789 ' 3.797 6.039 20.157 24.425 25189 27 046
29	869
30	152 53.352
Številka žreba
Dob tek v
Številka žreba
Dobitek v
M
o o
-ca r2
4?
M
M
8 C4
-C3
JG J? M
57 819 59.679 76.095 81 091 91.408 93 523 107.953 112.306 113416 116.221 117.981 127.771 1 HO 226 134 404 143.141 144 608 151 84 • 168.086 177 567 191.610
2.432 8 243 8.846 8937 9.623 24.450 30.383 32.230 32.832 36 092 36 990 42.016 47.679
M
-d XI
M
o o
-r-t
-g
■4J
M
53 093
64	998
65	394 70.961 76429 83iM3 85.846 90.497 93 647 95 116
111.116 1)3287 113.673 118 119 120.517 1*2553 132.065 137.768 146 839
155	988
156	001
174	965 175.233
175	467
176	271 182 106 185.612 186.705 190.156 198 081 198 706 199.645
M
-cs
Ssdjerejci in uinsrejci. pozor!
Prodam dobro ohranjeno
stiskalnico (prešo)
za sadje s pogonom na motor ali z vodno silo. - Anton Papler, Verbne, p. Radovljica.
[xxxxxixxixxtixxixxxii m n
• I • »T*
HLODE
vsake vrste, gozdne parcele, deske in trame kupuje
lesna družba „IHrlja"
v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8.
Ostala izžrebane številke z dobitki i 40, 20 in 10 K so razvidne iz žrebnega seznama katerega se dobi pri upravnem svet ■ efektne loterije v Novem mestu, ako se vpošlje zanj 1 dinar. Izplačevanje ozir. oddaja efektov se prične 5. septembra in traja do vštetega 4. oktobra 1921 pri Mestni hranilnici v Novem mestu tistemu, ki doprinese izvirne od upravnega sveta vidirane srečke. Za pustno pošiljatev pripadajočega efekta ie treba vplačati oziroma vposlati poštnino in stroške zavojnino. Vsi dobitki, kateri se iz kakršnegakoli vzroka ne dvignejo do vštetega 4. oktobra 1 »21 do 18. ure, zapadejo v korist zgradbe „Sokolskega doma" v Novem mestu.
Lastni razstavni paviljon na ljubljanskem velikem semnju
od dne 3. do dne 12. septembra 1921.
Združene papirnici
flevče, Gorico
delniška družba v Ljubljani.
Telefon št. 1—67 (Ljubljana).	Brzojavi: Papirnica Vevče.
T. č. centrala: Papirnica v Vevčah. Pošta: D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice: ZALOG.
Papirnice v Vevčah, papirnica, tvornica celuloze in lesovine ! ! ! v jjoričanaH in tvornica lesovine v jVfeDvcDali ! ! !
Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja:
Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton-'in risani papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni kon-ceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni sviiki in papir za naustnice (stročnice). Navadni tiskovni kuier in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir.
1

Vpl^čena delniška sladica 30,000.000-
LJUBLJAMA, KreRo¥ trg št. \09
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.
Telefon il 567. čekovni račun 12.205.
i g,Mestnega doma".
Izvršuje vse bančne posle najkulantneie.
Obrtniki, naša moč !n dobrobit sta mogoč a samo v res trdni organizaciji vsegsi obrtniškega stanu
—B—
samo 20 dim veljavna!
Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotiČnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev.
ur
taiste i
I. SANDRIN
LJUBLJANA
M
vsaHovpstn
na
MESTNI TRS 6
Ako še nisi član nJugosiovenske Matice*1, tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvu!
umoMomu
PNEVMATIK
deli m oprema en gr@s	en
GOREČ.
* ^ w ^fe^f Gosposvetska c. 14.
Semeni: PanIUon H št 250.
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske are, budiljke, zlatnino
ln
srebrnino
kupite najceneje pr> trvdki
Ivan Pakiž
v Ljubljani, Stari trg 6t. 20.
Menjalnica
f Slovenske eskcmptne banke
Telefon 1 g | ■ 1 f M « Telefon
int. št. 3 g^J U Ulj Cl I Id int. št. 3
w
I
A
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po naj-ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge |gr na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
JBBI
Uvoz in prodaja razno vrstnega inozemskega manufaktur-nega blaga. ^^a
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Trgovina z železnino
Erjavec «& Turk
„prl zlati lopati"
v UUBUiiNI, Valvazorjev trg št. 7
nasproti kriiaooke cerkve iprej Hammer-schmidt-Millileisen).
Zaloga cementa in karbida.
Ministrstvo financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921.
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posehni parlamentarni odbor.
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo, o skupni porabi istega.
• #
Beograd, meseca julija 1921.	Minister financ:
Dr». Kosta Kumanudi s. r.
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava pozivlje na vpis
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je D. 500,000.000 i'dan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50 000 serijah po 100 številk, obresti so 7 °/„ na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in za to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnega koli davka, kolka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. n arca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generali direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določi nem amortizacijskem načrtu-, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna vsota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljevati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih.
Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, sreskih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
7 % državnega investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000.