Petrolej v svetu Poveanje proizvodnje nafte v letu 1955 Petrolejska induatrija spada med tiste panoge, kl so od za-etika XX. stoletja doivele iz-reden napredek. Komjunkturao nibanje in stagnacije te paraog 80 bil zelo kratkotrajne tn so se dostikrat razlikovale od splonih gibanj kapotalistin ekonomije. Spodtiudo in npre-tan napredek je dal petrolejski industrijj izum in uporatoa ddzel-motorja, Pre<3 prvo svetovno vojno je anaala proizvodnja surove nafte okoli 55 milijonov ton, leta 1938 248 milijonov ton, ob koncu druge svetovne vojne, to se pravi leta 1945 pa se je dvignila na 371 milijonov ton. V povojnih desetih letih se je proizvodnja nafte spet podvoji-la. I-eta 1955 je znaala nad 763 milijonov ton, kar pomeni. da K je v primerjavi s predhod-nim letotn poveala za okrog 10,5%. Deset najvejih proizvajalcev ZDA so bile od nekdaj naj-veji proizvajalec nafte na sve-tu. IzobiJje premoga, petroleja in drugih energetinib virov je predstavljalo enega najvanej. ih initeljev za izredni napre-dek te dirave v preteklosti. Tudl danes zavzemajo ZDA v proizvodnji petroleja prvo roesto la daled presegajo vse ostale proizvajalce na svetu. V letu 1955 so proizvedle okoli '133 md-lijonov too surove nafte, kar predstavlja 43,7% skupne proiz-vodmje te^a goriva na vetu. Drugo mesto zavzema Venezuela z okrog 111 milijonl ton, ki so jih proizvedli v minulem )etu. V Scvjetski zvezi ie nastopilo naglo poveanje proiavodnje pe-troleja ele po drugi svetovni vojni. V letu 1954 Je znaal po- rast proizvodnje v SZ neka] manj kot 7 milijonov ton, v le-tu 1955 pa e blizu 11 milijonov ton. S tem je Sovjetska zveza zavzela tretje tnesto v svetu, eprav s proizvodnjo, ki je e vedno precej nija kakor pro-izvodnja drav, kl So na vrhu seznama, Proizvodnja surove nafte (milijoni ton) 1954 1955 Svet 681,5 763,1 1. ZDA 312,3 332,8 2. Venezuela 98,6 111,0 3. Sovjetsfca zveza 59,3 70,0 4. Kuvajt 47,7 55.0 5. Saudova Arabija 46,9 *f3 6. Irak 30,7 33,6 7. Kanada 12,9 17,0 8. Iran 3,0 16,0 9. Indonciija 10,6 11,1 10. Romunija 9,4 10,6 Najveji skok so zaznamovan v ZDA (za okrog 20,5 milijona ton), Iranu (13 milijonov ton), Venezueli (12,4 milijona ton), Sovjetski zvezi (10,7 milijona ton) in Kuvajtu (7,3 mllijona ton). Do skoka v Iranti ie pri-lo po kompromisnj pog< dbi med novo iransko vlado lc lno-zemskimi petrolejskimi d-ruba-mi. Doseeni aivo pa je e ved-no znatno nlji od najvijega v preteklostl (okrag 33 miliio-nov tOD). Znana angkiiransks druba J sedaj osredoto Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi