Leto VIII, št. 229 Ljublganar sreda 28 septembra 1927 Cesta 2 Din ma lahaja ob 4. «jirtr»j. asa Stane mesečno Oin *5'—, za inozemstvo Din icr— neobvezna Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon št. 2072 ln 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnBtve: LJubljana, Frefemor« ulica »t. S4. — Telefon it. «036. inseratui oddelek; Ljubljana, Preier-nova ulica St. 4. — Telefon S t. «491 Podružnici: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub-iana št. 11.841 • Praha čislo 78.180, Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 27. septembra. Še vedno nimamo avtentičnih, niti oficijelnih niti oficijoznih poročil, kaj je z našo demaršo v Sofiji, izrečeno o priliki komitskih napadov v Djevdjeliji in na železniški progi. Prav tako seveda ni razvidno, koliko je resnice na bolgarskem odgovoru, ki ga listi prestolice označujejo za nezadovoljivega. Vprašanje naših odnošajev z Bolgarijo je tako važno in kočljivo, da ra celotna naša javnost motri z največjo pozornostjo in da po pravici pričakuje od vnanjega ministrstva točnih obvestil o tako važnih stvareh, kakor je demar-ša v Sofiji. Gotovo ni v našem interesu, ako se javnost vznemirja z nezanesljivimi dnevnimi vestmi, ko bi jo mogla uradna pojasnitev situacije spraviti na pravo pot, pa makar z nerazveseljivi-mi konstatacijami. Komaj se je nekoliko poleglo razburjenje zaradi atentatov v djevdjelijskem okraju, je že sledil nov atentat v Koča-nah. Kočane so v neposredni bližini bolgarske meje, tako da je tjakaj mogoče prispeti po goratem terenu brez posebni težav. Kakor Djevdjelija so tudi Kočane del onega predela na našem jugu, kamor je prevratna organizacija make-donstvujuščih koncentrirala svojo teroristično akcijo. Ni se mogoče ubraniti vtisa, da gre za sistematično pripravljeno akcijo, ki naj znova poslabša od-nošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo, in sicer baš sedaj, ko so se pričeli spričo obojestranskega iztreznenja izdatno boljšati. Jasno je bilo od vsega početka, da bodo v Bolgariji zoper sprijaznenje z Jugoslavijo do zadnjesra oni, ki se štejejo med makedonstvujušče. Zato je bi-' lo pričakovati, da bo od njih izšla in v bodoče izhajala akcija, ki naj z vsakovrstnim terorjem onemogoči normalne odnošaje med obema slovanskima državama na Balkanu. Prav tako je logično, da bodo izvenbalkanski nasprotniki Jugoslavije iskali in našli pri makedonstvujuščih pomoč in podporo za svoj? sovražne naklepe. Zato bomo mogli vedno, sedaj in v bodoče predpostavljati, da so bugaraške bombe izdelane in importirane tudi s pomočjo izvenbal-kanskih denarnih virov. Če je točno, da je bolgarska vlada izjavila, dia ne more odgovarjati za dela makedonstvujuščih, nas ta razlaga nikdar ne bo mogla popolnoma zadovoljiti. Prav dobro vemo, kako močna je bila v bližnji preteklosti makedonska organizacija v Bolgariji, tudi to nam je znano, da je mogla postati tako močna le vsled izdatne mnogostranske pomoči, ki jo je dobivala od vladnih krogov v Sofiji in po provinci. Makedonski teroristi so postali naposled tako močni, da se jih je bala sofijska vlada sama. Kljub temu nas danes nihče ne more prepričati, da Sofija ne more regulirati delovanja makedonstvujuščih v zakonite meje. Bolgarska se je še nedavno izgovarjala, da ji je makedonski element sami neprijeten, ker je ekonomsko nepreskrbljen, vlada pa mu spričo pomanjkanja finančnih sredstev ne more oskrbeti potrebne eksistence. Zato smo z iskrenim zadovoljstvom pozdravili sklep Društva narodov, da se Bolgariji dovoli mednarodno posojilo, s katerim naj naseli emigrante v osrednjih in vzhodnih predelih države ter jim zasigura mirno preživljanje, samo da jim ne da prilike, da s pomočjo tega inozemskega posojila ojači svojo teroristično akcijo čez našo mejo. Bolgarija je res dobila posojila in ga pričela obračati v prid izseljencem iz Makedonije, Traikije in Dobrudže. Zato pa je njena dolžnost, da nastopi zoper nadaljevanje teroristične akcije makedonstvujuščih, saj bi sicer izpodkopala svoje lastne argumente, na osnovi katerih je dobila v Ženevi posojilo. Nastopiti zoper makedonstvujušče je njena dolžnost napram moderni civilizaciji, ki vendar ne more več trpeti, da se za narodnostne pretenzije vrši borba v onih oblikah in po onih metodah, ki so bile normalne v srednjeveškem barbarizmu propadle Turčije. Bolgari vendar ne morejo vztrajati v tem, da ostane njihova država še vedno oni stari Balkan krvavih pokoljev, zavratnih umorov in komitskih atentatov. Mi s svoje strani protestiramo proti temu, da bi ta zapozneli balkanizem zastrupljal atmosfero na našem jugu in nas črnil pred svetom ne-zasluženo in neutemeljeno. Želimo tedaj, da nam Sofija lojalno pomaga zatreti zadnje preostanke ko-mitske akcije, ki ni nepremagljiva niti sedaj, ko se poskuša skrivati za rafini-rano organizacijo trojk in petk. V interesu ne le naše, marveč prav tako tudi bolgarske bodočnosti je, da oticijelna Bolgarija ne ostane pasivna ali celo nasprotujoča, zakaj v tem slučaju bi s tem samo pokazala, da se na tihem strinja s stremljenjem in metodami onih, ki mečejo bombe v Kočanah, Djevdjeliji in drugih središčih naše uprave. Naraščajoča nervoznost v Beogradu Odstranitev g. Vukičeviča kot najbolj kritično vprašanje. — Njegovi pristaši sami bi ga radi zamenjali, da bi se s tem obdržali na vladi. — Klerikalci pritiskajo na imenovanje podsekretarjev Beograd, 27. septembra, p. Političnih dogodkov danes ni, splošna nervoznost pa postaja tem večja, čim bolj se bliža otvoritev Narodne skupščine.. Za jutri je bil napovedan prihod Stjepana Radiča. Mesto njega pride podpredsednik HSS Predavec, ki se udeleži konference zastopnikov oblastnih odborov ter stopi verjetno v stik tudi s političnimi krogi. Jutri se vrača Ljuba Davidovič itz Bjeline v Bosni, kjer se je vršila ob navzočnosti ministra Spaha in dr. Beh-mena konferenca muslimanskih prvakov. Na tej konferenci je bila Davido-viču izrečena popolna zaupnica ter je enodušno bila odobrena ideja, da treba čimprej zediniti vse demokratske elemente v parlamentu. Na velikem shodu, ki ga je posetilo več tisoč ljudi, predvsem muslimanov, je Davidovič ponovil svoje odločno odklanjajoče stališče napram g. Vukičeviču ter je dokumentiral, da smatra vlado pod vodstvom Vukičeviča za nemogočo. Med radikali vlada stalno veliko vznemirjenje. Nihče ne ve, kako se bodo pri njih razvile notranje razmere. In-teresantno je, da si g. Vukičevič ni upal že sedaj izzvati odločitve. Radikalni klub je sklican na 3. oktobra ter pridejo na sejo tudi vsi pašičevci. Vukiče-vičevci pritiskajo, da bi se imenovanje državnih podsekretarjev čimprej izvršilo ter bi radi v ministrstvo prosvete Pesimizem dr. Laze Markoviča Značilne izjave zagrebških novinarjev. — Situacija zavisi docela od demokratov. — Politična slika se lahko iz temelja spre- postavili kar dva: kleroradikala Smode-ja in še enega radikala. Skorajšnje imenovanje g. Smodeja zahtevajo zlasti nujno slovenski klerikalci z ozirom na ljubljanske občinske volitve. Precej pozornosti in komentarjev vzbujajo izjave klerikalcev, ki doma pišejo glede svojega vstopa v radikalski klub drugače, nego govorijo v Beogradu. Ni čuda, da se pri Vukičevičevih ljudeh pojavlja sumnja, da ne postopajo klerikalci iskreno. Vprašanje skupščinskega predsednika je še vedno predmet živahnih razgovorov. Ni dvoma, da je kandidatura Ribar-ja povsod sprejeta z veliko simpatijo. Za dr. Perica so zaenkrat Ie klerora-dikali. Zagreb, 27. septembra, n. Nocojšnji «Hrvat» poroča iz Beograda: Centrum vsega političnega položaja je sedaj oseba g. Vukičeviča. Napram njegovi osebi so nepomirljivi i Davidovič i pašičevci. Izključena je možnost, da IM cela DS in cela NRS sodelovali z Veljo Vukičevičem. Razgovori političnih voditeljev se sučejo izključno okoli tega, kako odstraniti g. Vukičeviča. Išče se način, kako vplivati na višja mesta, da se g. Vukičevič zamenja z drugo osebnostjo. Ako se to do sestanka Narodne skupščine ne posreči, bo sledila ataka v verifikacijskem odboru. Materijah za to je dovolj. meni Zagreb, 27. septembra, p. Danes se je mudil v Zagrebu radikalski poslanec in direktor glavnega radikaiskega glasila »Samouprave® dr. Laza Markovič. Vaš poročevalec je vprašal dr. Markoviča, kakšen je položaj Vukičevičevega kabineta, nakar je dr. Laza Markovič odvrnil: «Del koaliranih strank «mišljeni so demokrati) ne postopa po volitvah, ki so jih tudi on vodili, korektno in razmišlja o tem, ali naj ostane v koaliciji z radikali ali pa naj to vladno kombinacijo razdere. Na programu sedanje vlade so prejeli demokrati mnogo večje število mandatov, kakor pa so jih imeli preje. Če pa sedaj obrnejo tej politiki hrbet, potem nastopi pač položaj, ki bo iz temelja izpremenjen». Na vprašanje, ali odgovarja resnici, da se radikali približujejo Radiču, je Markovič odgovoril: «Jaz o tem ne vem ničesar. Mislim pa, da so te vesti vsekakor preuranjene. HSS bi storila veliko pogreško, ako se ona že vnaprej zveže s Pribičevičem in Davidovičem, kajti za vsako politično skupino je bistvenega pomena, ako ima več izhodov iz situacije. Mi radikali na primer ne bi nikoli izključevali vsake kombinacije s stranko, ki šteje 60 poslancev. Naravno bi v tem slučaju postavili svoje pogoje.« «Priznavam, da obstojajo v radikal-skem poslanskem klubu prepiri. Ne verujem pa, da bi ti prepiri mogli zadržati radikalno stranko na njeni dosedanji poti, po kateri je šla s tolikimi uspehi.» Ogorčenje radi kulturne demontaže narašča V Beograd stalno prihajajo deputacije, ki prosijo in grozijo radi reduciranih gimnazij. — Intervencije SDS. — Vlada se je ustra- šila ter obeta revizijo redukcijske odredbe razburjeno upirajo. Iz Kočevja so poslali profesorji gimnazije posebno izjavo, v kateri povdarjajo, da so pripravljeni prevzeti poduk v 5. razredu kot brezplačne nadure. Poslanci SDS so energično intervenirali pri namestniku prosvetnega ministra dr. Šumenkoviču proti ukinjenju slovenskih gimnazij. Poslanec Žerjav in Kramer sta poslala ministru Šumenkoviču obrazloženo pred-stavko, v kateri apelirata na uvidevnost ministra, opozarjata na obči nacijonalni in državni pomen reduciranih zavodov ter ga pozivata, naj celo odredbo svojega prednika opozove. Tudi od drugih strani je ministru in ministrskemu predsedniku došlo vse polno protestov. Danes se je v Beogradu zglasila trideseta deputacija, in sicer iz Kotora. Pod pritiskom splošnega ogorčenja se sedaj vlada umika ter izjavlja, da «ni tako mislila» in da bo odredbo revidirala. V parlamentarnih krogih se zahteva, da naj vlada odredbo v celoti prekliče ter prepusti redukcijo gimnazij, ako je mogoča in potrebna, Narodni skupščini. Beograd, 27. septembra, p. Vsak dan se v Beogradu vrstijo deputacije, ki ogorčeno protestirajo proti odredbi prosvetnega ministra, s katero je bila izvedena uprav barbarska redukcija gimnazij. Najhujše so prizadeti prečanski kraji, kjer je vlada s to odredbo pričela pravo kulturno demontažo. Deputacije prosijo in grozijo, prinašajo razne predloge, ki kažejo ogromno požrtvovalnost prizadetega prebivalstva in mnoge izjavljajo, da bodo starši izsilili nadaljevanje pouka v zaprtih razredih. Medtem so vse prizadete gimnazije dobile telegra-fične naloge, da morajo 1. oktobra 5. razred zatvoriti . . . Vlada je prišla v velike neprilike, ker je seveda tudi pritisk na vladne poslance ogromen. Zlasti deputacije in predstavke iz prečanskih krajev prav odkrito izražajo svoje mnenje, da gre tu za izraz hegemoni-stičnega enostranskega režima, ki ga predstavlja vlada g. Vukičeviča, katero tvorijo izključno Srbijanci s pomočjo slovenskih klerikalcev. Zelo energični so tudi protesti iz Slovenije. Zlasti Maribor, Ptuj, Kočevje, Murska Sobota se Konkordat med Litvo in Vatikanom Rim, 27. septembra, s. V Vatikanu je bil danes podpisan konkordat med Litvo in Sveto stofaco. Pogajanja z Madžarsko Beograd, 27. septembra, p. Snoči se je vr» šil v madžarskem poslaništvu svečan ban. ket na čast jugoslovenskim in madžarskim delegatom povodom pogajanj med Jugosla* vijo in Madžarsko. Opaženo je bilo, da je imel zunanji minister dr. Voja Marinkovič pri tej priliki zelo dolg razgovor z madžar« skim podanikom baronom Forsterjem. Iz vladnih krogov se izve, da prevladuje med obema vladama mnenje, naj bi se pogajanja osredotočila na poglavitna vprašanja, ki zanimajo obe državi in naj bi se zaenkrat opustilo reševanje manjših spornih vpra* šanj. V sedanjem trenotku gre za to, da se med obema državama vzpostavijo čim pri* jateljski odnošaji. V zvezi s snočnim razgovorom z madžar« skim poslanikom Forsterjem je imel dT. Vo ja Marinkovič danes popoldne sestanek z ministrom trgovine in industrije dr. Spa; hom. HSS zahteva razpust zagrebškega obč. sveta Zagreb, 27. septembra, p. Na jutrišnji prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta bo Radič stavil predlog, da se obč. svet razpusti. Radič trdi, da so se tekom zad» njih občinskih volitev dogodile velike pre« vare in da je vladal skoro na vseh voliščih nezaslišan teror, tako da ne more biti go. vara o obodno izraženi volji zagrebškega prebivalstva. Zato bodo predstavniki HSS v občinskem svetu na jutrišnji seji predla« gali, naj se ta občinski svet razpusti in na] se razpišejo nove volitve, češ da je pri zad« njih občinskih volitvah zagrebško meščan« stvo terorizirala blokaška klika. Ker so za. htevo po razpustu sedanjega občinskega sveta in po ponovitvi občinskih voJitev pr. vi postavili zastopniki SDS, bodo na jutri« šnji seji ti zastopniki podpirali predlog po razpustu sedanjega občinskega sveta, kate« remu se bodo pridružili tudi komunisti. Zaključek jesenskega zasedanja Društva narodov Predsednik zasedanja ugotavlja uspehe tritedenskega zborovanja. — Nenaden Briandov povratek v Pariz Ženeva, 27. septembra (že.) Skupščina Društva narodov je danes nadaljevala svoja posvetovanja in sklenila, da se proračun za palačo Društva naro dov v Ženevi določi na 19.500.000 frankov. Osnovan je bil poseben odbor, ki ima nalogo, da prouči razne gradbene načrte in izbere tistega, ki najbolj odgovarja praktičnim potrebam in estetskim vidikom. Sklep tega odbora bo predložen v ratifikacijo Svetu Društva narodov. Nadalje je skupščina odobrila proračun Društva narodov za leto 1928., ki znaša 25.333.000 frankov. Skupščina je nato pregledala delovanje prometne konference in ugotovila z zadovoljstvom, da je dosegla konferenca v vseh točkah dnevnega reda popoln uspeh in mnogo doprinesla k čim ožjemu sodelovanju držav nečlanic Društva narodov. Skupščina je sklenila, da predloži prvi konferenci, ki se sestane v Haagu, vprašanje državne pripadnosti teritorijalnih voda in odgovornosti držav za škodo, katero bi pretrpeli tuji državljani ali pa tuje blago na njihovem ozemlju. Skupščina se je bavila tudi s predlogom paraguajske delegacije za pripravo načrta kodifikacije mednarodnega prava. Na predlog paraguajskega dele- gata Caballera je skupščina sklenila, da se naprosi Svet, naj pozove odbor strokovnjakov, da prouči vprašanje kodifikacije mednarodnega prava in pripravi do prihodnjega zasedanja tozadeven materijal. Nato je predsednik zasedanja, uru-guajski delegat Guani, ugotovil srečne uspehe Društva in posebno povdarjal trdno voljo Društva narodov, da z vsemi sredstvi povspeši vprašanje razsodišča in omejitev oboroževanja v čim večji meri. Končno je Guani izjavil, da je Društvo narodov dovolj prožno da upošteva vse nasvete, zastopa vse interese in sprejme vse impulze. Ženeva, 27. septembra (be.) Plenum Društva narodov je izvolil 5 članski odbor, v katerem je tudi zastopnik Kolumbije Urutia, ki ima nalogo, da izbere izmed devetih nagrajenih načrtov naj-pripravnejšega za zgradbo palače Društva narodov. Briand je danes dopoldne nenadoma odpotoval v Pariz, dasi je nameraval prvotno ostati do konca tedna v Ženevi. Nemški zunanji minister dr. Stre-semann se je udeležil še popoldanske seje Sveta Društva narodov. (Glej poročilo našega posebnega dopisnika v Ženevi na 6. str. Ured.) Poincarejev in Jasparjev odgovor Hindenburgu Bajke o nemški nedolžnosti na svetovni vojni ne smejo ostati ne- opažene in neovržene Pariz, 27. septembra, d. Pri otvoritvi spo- menika padlim v Hebweileru v Alzaciji, je imel govor ministrski predsednik Poincare, ki je med drugim naglasil: Ne more se tajiti, da predstavlja nasilno reševanje mednarodnih sporov z umorom in požigom razžaljenje človecanstva. Kakor vsak trezen človek, si tudi jaz iskreno želim, da bi napočil dan, ko bo vojna le še proklet spomin na minule čase. Toda ni odvisno le od nas, da pridemo do tega. Kljub svoji dobri volji smo prisiljeni, da se branimo in pripravljamo na napad sovražnikov. Če bi Francijo zopet zadela nesreča, da bi postala žrtev zahrbtnega napada, bi bila prisiljena, da se znova povrne k svojim vzvišenim čednostim, ki so jo rešile v času svetovne vojne. Ce želimo mir, moramo brez odmora delati in nikdar obupavati ter pozabiti vse trdote in nepravičnosti, ne da bi pri tem pozabili veličine Francije in junaštva njenih sinov, ki ga nekateri omalovažujejo in nočejo priznavati. Bar - Ie - Duc, 27. septembra, d. Ob priliki ponovne izvolitve za predsednika generalnega sveta departementa Meuse, je imel ministrski predsednik poincare govor, v katerem je naglasil, da je prebivalstvo Lota-ringije mnogo bolj zainteresirano na miru, kakor pa oni deli naroda, ki stalno govore o miru. Pred letom 1914. se je sukala vsa francoska politika le okrog obrambe proti napadom od zunaj. Nihče ni želel niti imel poguma, da bi izzval in proglasil vojno. Ko pa je bila vojna vsiljena, smo hoteli sovražnika samo zavrniti in vzpostaviti teritorijalno integriteto Francije, pri čemer smo hoteli državi dati popolno sigurnost in povračilo za utrpelo škodo. V tem vprašanju ne moremo vzeti resno bajk. Preveč starčkov in žen je bilo že v prvih tednih svetovne vojne umorjenih v zasedenih občinah, preveč hiš požga-nih in uničenih, da bi Francozi ne čutili dolžnosti, da protestirajo proti tem bajkam. Hočemo pozabiti, ne' moremo pa dovoliti laže. Odkar so bile ustavljene sovražnosti, nas vodi le ena misel, to je obnova izmozgane Francije in opustošenih pokrajin. Ostende, 27. septembra, d. Ministrski predsednik Jaspar je imel ob priliki odkritja spomenika belgijskemu državniku Beernaer-tu govor, v katerem je med drugim naglasil: Beemaertuu, ki se je tako zelo trudil za utrditev miru v Evropi in ki je v ta mir tako trdno veroval, je bilo prihranjeno brez-primerno razočaranje, da bi doživel zlaSin, ki so ga čistega srca izvršili oni, ki so kršili našo nevtralnost. Ni doživel več onih strašnih dni, ko so našo domovino izročili poži-galcem in morilcem, ki so jo opustošili. Nikdar ni poanal neopravičljive moritve žen, starčkov in otrok v zibelki. Prihranjeni bo mu bili časi, ko so nam sistematično izropali našo industrijsko opremo. Ni učakal ne Loe-va ne VViseta, ne Taminesa, ne Aerschota, ne Dinanta. Njegove oči niso videle dolgih sprevodov naših sodržavljanov, ki so kakor sužnji v tisočih korakali v prognanstvo. Tudi zadnja bridkost mu je bila prihranjena. Ni mu bilo treba svoje ljubljene domovine braniti proti sovraštvu in obrekovanju onih, ki se trdovratno in neumorno prizadevajo, da 7. Lažjo in natolcevanjem omalovažujejo belgijski heroizem in njegovo trpljenje. Poplave v Švici in na Tirolskem Ženevska okolica poplavljena na več kilometrov. — Žalostne slike na Tirolskem. —- Reševalne akcije Buchs, 27. septembra, s. Železniški promet med Sargansom in Buchsom ter med Sargansom in Churom je vzpostavljen. Ženevska okolica je na več kilometrov poplavljena. Polja so uničena, zlasti polja, ki so preskrbovala ženevski trg s sočivjem. V Ženevi je Arve tako narasla, da so morali pri izlivu Arve v Rhone razstreliti most. Bolcan, 27. septembra, s. Po uradnih vesteh so dosedaj dospela sledeča poročila o posledicah poplave reke Elsack: Deželna cesta na Brenner je na štirih krajih prekinjena. Samo tukaj znaša škoda dva milijona lir. Spodnji del Klausena je poplavljen. Reka Elsack je narasla za 4 m nad normalo. Cesta med Franzensfeste in Mitterwalde nudi zelo žalostno sliko. Kjer je bila prej cesta, je sedaj nova struga reke. V bližini železniške čuvajnice se vidi prevrnjena lokomotiva in poleg nje ostanke lesenega mostu. Feldkirch, 27. septembra, s. Snoči so razstrelili renski nasip pri Beendernu, da bo moglo vodovje, ki je doseglo višino 4 m, odtekati. S tem bosta rešena nevarnosti kraja Ruggelb in Bangs. Pri izlivu reke 111 so odprli uasip, da bo mogla tudi tam voda odtekati. Reševalna dela v Ruggelbu so bila zelo težavna. Včeraj so mogli spraviti na varno samo polovico prebivalstva. Danes so potegnili vzdolž hiš vrvi. Rakovski bo vendarle odpoklican Pariz, 27. septembra, s. Havas poroča iz Moskve: Svet ljudskih komisarjev je skle. nil, da se Rakovski odpokliče. Vzrok za ta sklep je baje pismo, ki ga je poslal Rakov, ski čičerinu, v katerem izjavlja, da noče več prenašati časopisne kampanje, ki se vo« di proti njemu. Predlagal je, da bi izmenjal svoje mesto z ruskim poslanikom v Berli« nu Krestinskim, ki pa je to kombinacijo odločno odklonil. Bolgarski kralj v Rimu Rim, 27. septembra, s. Švedska kraljica, ki je včeraj v spremstvu dveh dvornih dam dospela semkaj, je danes nadaljevala svo« je potovanje v Napolj. Ostala, bo par dni v Sorrentu. Semkaj je dospel tudi kralj Bo« ris. Listi posvečajo njegovemu bivanju v Italiji veliko pozornost. Kazenska preiskava proti Gajdi Praga, 27. septembra. A Lasti poročajo, da je vojaška prokuratura na podkgi dokumentov, ki jih je zaplenila policija pri hišnih preiskavah ob priliki znane fašistih ne afere v Pragi, uvedla zoper generala Gajdo in več višjih oficirjev praške garni« zije kazensko preiskavo. V poučeni, kro« gib zatrjujejo, da gre za teflfle J tm" * t Tudi nemški socijalisti proti sedanji poljski meji Pariz, 27. septembra, d. V razgovoru z novinarji je izjavil član nemške deiegacije pri Društvu narodov, poslanec Breitscheid glede notranjega položaja Nemčije, da je pri prihodnjih volitvah računati z znatnim porastom socijalnih demokratov na račun demokratskih mandatov. Toda to ne bo znatno spremenilo razmerja med desnico in levico v novem državnem zboru. Glede od« nošajev med Poljsko in Nemčijo je Breit« scheid izjavil, da se Nemčija nikdar ne mo« re zadovoljiti s sedanjimi vzhodnimi meja« mL Socijalna demokracija odklanja sicer vsako spremembo potom nasilja uverjena, da je mogoče odstraniti sedanjo napetost med obema državama, ne da bi se sedanje meje spremenile. To pa Ie na ta način, da bi se diference, ki jih povzročajo te meje. potom miroljubnih pogodb kolikor mogoče zabrisale. Glede izpraznitve Porenja je na« glasil, da se zavzema tudi nemška socijalna demokracija za čimprejšnjo izpraznitev. Za neodvisnost Luksemburške Pariz, 27. septembra, (pa.) Med Lu.vem« burško in Francijo bo sklenjena prijateljska pogodba, ki bo garantirala neodvisnost lu« jmnlmrfee države, SLS in Mestna hranilnica ljubljanska Nekoliko stvarnega odgovora na Islerikalne klevete Ne bavBi bi se s to zadevo, da nas nI do tega izzval nedeljski »Slovenec«, v katerem objavlja SLS svoj volilni proglas in med drugim povdarja kot svojo zahtevo, da je treba napraviti »red« zlasti v Mestni hranilnici ljt&ljanski, kateri podtika, da ne vrši svoje naloge, da je postala »zakladnica samostojne demokratske banke«, utrpela baš s tem milijonske izgube, vsled česar je treba neizprosno preiskati vse te neredno-sti in poklicati krivce na odgovor. Odločno povdarjamo, če kdo. ie SLS zadnja, ki ima pravico glede Mestne hranilnice ljubljanske zahtevati kako remednro. Kakor kaže zgodovina m dnevni dogodki, Je bfia ngjtmfe. sovražnica Mestne hranilnice ljubljanske ves čas njenega obstoja do danes uprav klerikalna stranka, Id je z vsemi dopustnimi ln nedopustnimi sredstvi delovala ln še deluje na oviranja razvoja teza mestnega podjetja. Dokazi: L. 1889. so bili v prvi upravni odbor in ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske izvoljeni pristaši obeh političnih strank: »liberalci, in »klerikaki«. Ni pa trajalo dolge in »klerikalci« so se začeli saimi od sebe odmfcati od vodstva Mestne hranilnice, dasi niso imeli za to nobenega notranjega povoda; kajti takratni večletni predsednik Fran Souvan Je bil blaga duša, ki ni imel v meščanskih krogih nobenega neprijatelja. Pa že samo dejstvo, da Je dal inicijativo za ustanovitev Mestne hranilnice in Je to inicijativo tudi izpeljal »liberalni, župan g. Hribar in da je Mestna hranilnica zavod HuMjanske napredne občine, Je dal kler&akem radosten povod, da so začeli ustanavljati 1 v LJubljani i okolici svoje denarne zadruge, da bi z njimi preprečili dotok denarja v ljubljansko Mestno hranilnico. V Ljubljani so osnovali »Vzajemno podporno društvo«, današnjo »Vzajemno posojilnico«, in »Ljudsko posojilnico« ter osrednjo zadružno organizacijo. Tem ie sledila ustanovitev »Hranilnice kmečkih občin« in nato »Zadružna gospodarska banka«. Vsi ti klerikalni zavodi so bili v prvi vrsti ustanovljeni proti Mestni hranilnici ljubljanski. Potoni župnikov, kaplanov, orgamstov, potovk in svojega časopisja so klerikalci razpredli' agitacijo za svoje zavode po vsem Kranjskem. Podeželskemu ljudstvu so dopovedovali, da nai nalaga svoje prihranke le v zavode, katerim nače-lujejo župniki hi kaplani. Po Ljubljani in ljubljanski okolici pa so vloge lovile »Ljudska posojilnica«, »Vzajemna posojilnica, in zadnji čas »Hranilnica kmečkih občin« ter »Zadružna gospodarska banka«. Da bi se kmečko ljudstvo z Mestno hranilnico ljubljansko ne seznanjalo, Je uprava »Domoljuba« do najnovejšega časa dosledno odklanjala priobčevanje hranilničnega oglasa. Pa niti v času, ko so Imeli klerikalci v hrani talčni upravi odločujočo besedo, se niso mogli vzdržati, da bi ne agitirall ali sicer rovarlH proti temu zavodu. Spominjamo na zborovanje gospodarskega odseka ob prifcki katoliškega kongresa in na letake, s katerimi se je takrat kmečko ljudstvo pozivalo, da naj svojega denarja ne nalaga v mestne hranilnice. V enakem smislu je glasom poročila »DomoljiJba« govoril na zborovanju županov predsednik »Županske ajveee«, pozivajoč župane, da nalagajo ves občinski denar le v »Hranilnico kmečkih občin«. No in letos! Že mesece sedi v Mestni hranilnici ljubljanski klerikalni gerent in sosvet Pa ta gerent in sosvet nista niti z besedo ugovarjala temu, da je klerikalna večina v ljubljanski oblasti ob prevzemu in preustroju »Kranjske hranilnice« v banko pridržala pri tem zavodu priimek »hranilnica«, dasi je po siprejetem pravilniku »Kranjska hranilnica« postala — banka in ni več hranilnica. Tudi to potezo so klerikalci napravili z dobro preračunjenim namenom z ozirom na Mestno hranilnico ljubljansko. In kaj naj še rečemo debelo tiskanemu napisu v št. 220. »Slovenca« z dne 26. 9. 1936, ki se glasi: »Poslovanje »Ljubljanske hranilnice« sodno ustavljeno«. Vidite, klerikalna gospoda, to in taka Je in je bila vedno vsa Vaša naklonjenost do Mestne hranilnice ljubljanske vseh 38 le* njenega obstoja. Danes je dejstvo, da ie ves cerkven, društven m občinski d mir, ki ie Se pred 10. do 12. leti bil naložen v Mestni hranftnid ljubljanski, naložen sedaj izključno Ie v klerikalnih denarnih zavodih. Pošten človek bi mislil, da zdai, ko so IderikaJci pobrali iz Mestne hranilnice svoj denar, da bodo pustili hranilnico pri miru, da se za njo ne bodo brigali. Pa kaj še?! Ko so vldeH, da ta zavod kljub njihovi pro-tiagitaciji n godno uspeva, uživa radi svojega točnega, vestnega ln nepristranskega poslovanja zaupanje vseb slojev in da se milijoni nai o® pri nJem mesec za mesecem množijo, dočim ostajajo klerikalni zavodi prazni, da iim često že izplačilo 5.000 Din zapre sapo, začelo Jih le naenkrat skominati, da bi se polastili hranilnične uprave in njenega denarja. Od leta 1922 dalje jim ie to nekoiikokrat tudi uspelo. Pa kako je bilo njihovo gospodarstvo v hranilnici? Za danes nai zadostuje, če omenimo, da je bilo njih prvo važno delo, ko so prišli v hranilnico, to, da so nakazali svojim praznim denarnim zavodom težke naložbe iz »liberalne« Mestne hranilnice; da so podprli v obliki dragih oglasov svoja dmitva; da so odvzeli oglase naprednemu časopisju; da so nadalje brea vsakega povoda upokojili prvega hranilničnega ravnatelja; da so njegovega namestnika vtaknili v disciplinarno preiskavo, da bi na ta način dobili mcKnost, četudi proti določbam sfefibene iiagmatike, posaditi na ravnateljskl stolec hranilnice svojega človeka. Da bi uradniški aparat dobili popolnoma v svoje roke in si s tem zagotovili svobodo v hranilniškem poslovanju so nameravali poleg ravnatelja nastaviti še 4 višje uradnike, seveda svoje ljudi. Da jim ta načrt ni uspel, je bila zasluga vlade, ki je še pravočasno razpustila njih gerentski svet Zopet so pred durmi občinske volitve, z njimi volitve v hranilnično upravo. Zopet Je prilika, da bi se za mamoniste SLS kaj profi tiralo. Treba je le agitacije, demagogije. Kaj Je zato bližje kot Mestna hranilnica? Zato le — lop po ndej! S tem se ubije dve muhi hkrati. Udari se demokrate in udari se zaupanje občinstva do hranilnice. Prav! Odgovornost za posledice boste nosili sami. Namigujete na »nered« v Mestni hranilnici. Več mesecev že sedijo kot gerent in so-svetniki v tej hranilnici Vaiši zavezniki in Vaiši politični eksponenti. V rokah imajo vso upravo, vso oblast. Ce so torej zasledili kak nered od prejšnje uprave, zakaj ga trpe, zakaj ga ne odpravijo? Kakor vemo, imajo gospodje vsak teden svoje redne seje, pri sejah je navzoč vladni komisar kot zastopnik nadzorstvene oblasti, mestni gerent je Vaš zaveznik, veliki župan Vaš človek, zakaj se torej še niste poslužiH te ugodne prilike in »nered« v hranilnici odpravili? Ali se Vaši ljudje v hranilnici ne zavedajo svoje upravne dolžnosti? Ce ne, tedaj ne sodijo na to mesto. Mar pa lih ovira pri tem bridko spoznanje in zavest, da vlada po Vaših klerikalnih denarnih zavodih zares nered, še vsa druga poslovna praksa, kakor pa pri Mestni hranilnici ljubljanski. Ce gospodje o tem dvomite, vprašajte svoje revizorje, čltajte njih poročila! »Pa milijoni pri Slavenski banki?« Pa povejte, koliko ie kdo hranilničnih vlagateljev radi tega že trpel škode, za koliko so se radi teh naložb zvišale ljubljanskim davkoplačevalcem občinske doklade? Niti pare! Če so pa bili sklepi o teh naložbah nepravilni, samolastni, za vlagatelje škodljivi, ne veste 11, kje Je državni pravdnik? Zakaj mu krivcev niste že naznanili? Zakaj še čakate na novi občinski svet? Vaš sosvet v hranilnici ima vendar sam to pravico, on ima celo to dolžnost! Z vsem tem svojim postopanjem le kaže-te: ali da v Mestni hranilnici ljubljanski sploh ne obstoja nikak nered iz dobe demokratske uprave, marveč kvečjemu iz upravne dobe Vaših zaveznikov, di pa da Vaši ljudje niso dorasli, da bi mogli v redu upravljati denarni zavod, kakor Je Mestna hranilnica ljubljanska. V svojem proglasu trdite nadalje, da Mestna hranilnica ljubljanska ne vrši socijalne naloge in ni omogočala in pospeševala rešitve stanovanjskega vprašanja. Kdor davkoplačevalcev se hoče potruditi v mestno knjigovodstvo, bo mogel tam izvedeti, da je Mestna hranilnica ljubljanska do danes izplačala mestni občini za zgradbo stanovanjskih hiš nad 34,000.000 Din, nadalje za razna druga občinska posojila nad 20,000.000 Din; skupaj torej nad 55 milijonov dinarjev. Vsa ta ogromna posojilna podpora Mestne hranilnice ljubljanske mestni občini Je prišla v dobro vsem davkoplačevalcem mesta LJubljane brez razlike stanu in politične pripadnosti. Povejte pa Vi, klerikalni širokoustneži, koliko so mestni občini prispevali v gradbene ali druge svrhe Vaši denarni zavodi, s katerimi vzdržujete gonjo proti Mestni hranilnici ljubljanski že nad 30 let? Kdor želi nadalje pregledati zemljiško knjigo, bo mogel tam ugotoviti, da je poleg mestni občini izplačala Mestna hranilnica ljubljanska raznim delavskim, uradniškim in drugim stavbnim organizacijam brez razlike politične pripadnosti za zgradbo stanovanjskih hiš skupno vsoto nad 15,000.000 Din in to deloma po tako nizki ceni, po kakršni klerikalni zavodi ne dovoljujejo posojil. Mestna hranilnica ljubljanska je sicer občinsko podjetje, vendar se ie njen delokrog že davno raztegnil daleko preko meja mestne občine. Zato Je čisto naravno, da mora Mestna hranilnica ljubljanska v okviru svojih pravil podpirati tudi gospodarske, narodne in kulturne namene izven meja mestne občine in da so klerikalci, ki so svoj denar iz Mestne hranilnice ljubljanske že pred leti pobrali, zadnji, ki bi bili upravičeni, da se nad tem spodtikajo. V borbi s tridesetletno klerikalno gonjo je postala Mestna hranilnica ljubljanska zavod, na katerega je lahko ponosen ne le vsak ljubljanski davkoplačevalec, temveč vobče vsak Slovenec. Mestna hranilnica ljubljanska ni samo največja regulativna hranilnica, ona pred-njači vsem slovenskim denarnim zadovom i po zaupanju, ki ga uživa, i po svodi moči i po svojem ustroju ki izšolanem uradništvu. To pa Je uprav ono, kar SLS ne gre v račun. Ker more mestna občina pričakovati podpore od svole hranilnice le, če ta povoljno uspeva, mora se smatrati za sovražnika mestne občine in mestnih davkoplačevalcev vsak, ki ruje proti Mestni hranilnici ljubljanski. To pa ni nihče drugI kot SLS ter njeni brezvestni in neznačajni pomaga čl. Seja oddelka Drnštva narodov v Zagrebu Beo&ad, 27. septembra, p. Kemična sek« cije Društva narodov bo knek 6. oktobra sejo v Zagrebu. Seje se udeleži tudi mini« stei za narodno zdravje. Pri tej priliki bo svečano otvorjec Higijenski zavod v Z®» grebu. Naprednjaki! V petek zvečer na - volilni shod Naprednega bloka, ki se bo vršil ob 20 uri v veliki dvorani KAZINE Govore kandidati Naprednega bloka gg. dr. Dinko Puc, Ivan Tavčar in drugi. Vznemirjenje med uradništvom radi projekta o reviziji činov, zakona Velikopotezna obrambna akcija učiteljstva. — Protesti profesorjev in sodnikov. — Pripravlja se splošen pokret organiziranega državnega nameščenstva proti novim krivicam Beograd, 27. septembra, r. Današnja številka učiteljskega glasila »Narodna prosveta«, je posvečena pomembnemu vprašanju revizije zakona o činovnikih. Na uvodnem mestu je naslednji proglas: «Učiteljstvu kraljevme SHS! Težki oblaki so znova zatemneli učiteljsko nebo! Z načrtom uredbe o izpremembi in izpopolnitvi uradniškega zakona je zopet udarjeno učiteljstvo. Interesi našega stanu so ogroženi . . . Udruženje jugoslovenskega učiteljstva poziva celokupno učiteljstvo, da z budnim očesom posmatra pojave, da ne bo zopet postavljeno pred izvršeno dejstvo, kakor doslej, ko so nam odjemali poedine že priborjene pravice. Gre za našo čast in za naš ponos. Naše učiteljstvo naj bo složno kakor je bilo vedno doslej, ko so bili ogroženi interesi šole in učiteljstva. Zato naj enodušno protestira proti izpremembam činovniškega zakona, ki so naperjene samo proti izvestnim skupinam, da bi se lahko druge favorizirale. Naj naša poverjeništva in naši zbori takoj pregledajo in proučijo uredbo, ki je bila objavljena tudi v političnih listih. Naj takoj sestavijo svoje opombe in naj podajo svoja mnenja o njej. Naj s svojimi resolucijami opozorijo na glas učiteljstva, ki brani svoja prava. Naj daje izvršilnemu odboru ono moralno podporo in moč, da lahko izvede začeto akcijo skupaj s činovniškim udruženjem in s profesorskim društvom in da se na ta način še pravočasno reši, kar se rešiti da. Izvršilni odbor UJU». V Beogradu pripravlja uradništvo veliko protestno gibanje. Profesorji so že imeli zborovanje, na katerem so revizijo, kakor je nameravana, ogorčeno odklonili. Tudi sodniki jo odklanjajo. Posebno vznemirjeno je nižje uradništvo, ki se boji, da bo povrh vsega še neposredno materijalno udarjeno. -6S9- Nova razvrstitev uradništva »Slovenec« je naposled v svoji včerajšnji številki vendarle tudi moral vgrizniti v kislo jabolko in poročati o »reformi« uradniškega zakona, ki Jo pripravlja sedanja vlada. Storil Je to seveda zelo previdno in si prizadeva na vse načine, da bi prikril nove udarce, ki jih vsebuje načrt. Ničesar ne pove o podaljšanju službene dobe od 30 na 38 ali še več let, ničesar o degradaciji uradnikov za tri leta nazaj, ničesar o oškodovanju učiteljstva itd. Previdno tudi zamolči, da glavni udarci šele pridejo; načrt bodo namreč sedaj »preštudirali« še načelniki raznih ministrstev in po dosedanjih žalostnih izkušnjah se ie bati, da bodo ti pokazali za potrebe državnih nameščencev še manj umevanja in srca, kakor so pokazali člani komisije, ki je sestavljala načrt. »SLS je šla takoj na delo brez kričanja.« To je edino, kar ve glasilo SLS povedati o tem, kaj je storil klerikalni del vlade za uradništvo, ki so mu pred volitvami obetali raj na zemlji. A v nedeljo so v LJubljani zopet volitve. Klerikalci vedo dobro, da je uradništvo spregledalo naklepe klero-radikalmega režima in da lepim besedam ne bo nasedlo, ko vidi škodljiva dejanja. Zato pa so pokazali svojo pravo barvo in so se spravili nad uradništvo zopet z grožnjami. Od njega zahtevajo, nai podpre SLS. »Nasedanje na »Jutrove« hujskarije bi v sedanjem momentu pomenilo, da uradništvo ni doraslo nalogam, ki ga čakajo. Ce bi pa del uradništva bil mnenja, da ie bodje iti za »iutrovskb« demagogijo — svobodna mu pot! Potem pa bo tudi SLS svobodna obveznosti in dela za tiste!« Ta je res lepa! Mimo kategorij uradniškega zakona uvaja »Slovenec« dve novi splošni kategoriji; v prvo spadajo nameščenci, ki »podpirajo SLS«, v drugo pa nameščenci, ki »nasedajo Jutrovski demagogiji«. fai klerikalni ministri in poslanci bodo rzposJovaii dva uradniška zakona, za vsako teh dveh kategorij drugačnega! Samo zsdl se nam, da bi bila razvrstitev v ti dve kategoriji neprimerno boli težavna kakor bo nova razvrstitev, ki Jo predvideva reforma uradniškega zakona . . . Take smešne grožnje bodo pri državnih nameščencih pač še man) zalegle kakor so zalegle lepe klerikalne laži. Vzbudile bodo le zaničevanje metod, ki se jih poslužuje do dna pokvarjena klerikalna morala. Revizija političnega uradništva Beograd, 27. septembra, p. Upravno ode. lenje ministrstva notranjih del objavlja razpis št 39.751, s katerim predsednik mi« nistrskega sveta in minister notranjih del odreja popis onega uradništva v resoru notranjega ministrstva, ki se naj reducira.. Ob« enem naj se izvrši izbira in sortiranje uradništva po kvalifikacijah in po služBe« nih ter moralnih ocenah. Za sreske pogla. v »rjo bodo Lahko postavljeni samo diplomi« rani pravniki, (kar je v zakonu seveda že davno predpisano. Op. ur.) Za pripravnike oziroma za. pisarje v resoru notranjega mi« metratva se bo odslej zahtevalo: 1. dokaz, da je kandidat odslužil vojni rok, oziroma d« jo bil oproščen vojne službe; 2. zdrav« stveno spričevalo; 3. diplomo pravne fakul« tete; 4. izjavo občinskega urada o moralni kvalifikaciji kandidata. Razen tega se bo za sreske poglavarje zahtevalo še 5 let dr« žavne službe ter dokazilo brezhibnega mo« čelnega in pravnega obnašanja. Politične beležke Lepo uspel shod Naprednega bloka v Ljubljani Snoči se je vršil v salonu gostilne pri Lo-zarju v Rožni ulici shod Naprednega bloka za šentjakobski okraj. Shod je bil zelo mnogoštevilno obiskan. Gostilniški prostori so bili nabito polni, mnogi zborovale! so morali poslušati izvajanja govornikov zunaj na dvorišču pri odprtih vratih in oknih. Predsedoval je zborovanju gosp. L i k o z a r. Glavni govornik dr. Puc je očrtal podrobno naloge komunalnega gospodarstva in primerjal sedanje zavoženo klero - radikalno občinsko gospodarstvo z delom bivšega ge-rentskega sveta; žel je za svoja izvajanja burna in viharna odobravanja Govorili so tudi kandidati gg. Ivan Dachs, Peter Šterk, Rebek, Urbančič in drugi. Zanimiva je bila kratka ugotovitev gosp. Prosena, ki se je oglasil k besedi v imenu reducirancev ter izjavil, da so se v dobi bivšega gerentskega sveta delile na mestnem magistratu podpore potrebnim, ne glede na njihovo politično prepričanje, ampak le z ozirom na njihovo dejansko potrebo, sedaj pod klero - radikalnim sosvetom pa se godi ravno nasprotno. Vsi govorniki so želi za svoja izvajanja živahno odobravanje. Lepo uspeli shod, ki je trajal od 8. do 11. zvečer ter se je izvršil brez vsakega incidenta, je dokazal, da bodo v nedeljo tudi v šentjakobskem okraju izpolnili pristaši Naprednega bloka v polni meri svojo dolžnost. V znamenju Pirca in Pusta! V nedeljski številki »Jutra« smo koosta-tirali, da se za nedeljske občinske volitve v LJubljani zbira SLS pod zastavo gg. Pirca in Pusta ter da se klerikalni volilni boj vodi v znamenju teh dveh gospodov. Našo trditev je nedeljski »Slovenec« v polni meri potrdil s tem, da je v »Ilustriranem Slovencu« na posebno provokanten način priobčil sliki g. Pirca in Pnsta, dasi bi za volilno agitacijo metfo teh dveh lahko priobčil 47 drugih kandidatov SLS. »Slovenec« pa ie s tem, da je priobčfl samo sliki gg. Pirca in Pusta, razodel, da sta pri vodstvu SLS ta dva gospoda najboij v čislih, da sta ta dva določena za vodstvo kleri kalne komunalne politike v bodočem občinskem svetu. Vseh drugih 47 prezrtih kandidatov SLS t,r 49 njihovih namestnikov so, sodeč po nedeljskem »Ilustriranem Slovencu«, samo »pomočniki« gg. Pusta in Pirca, ki bodo imeli nalogo njuno »gospodarstvo« na mestnem magistratu brezpogojno odobravati. Še enkrat Pusto vi sveži tramovi V nedeljo smo pisali, kako Je hotel so. svetnik g. vladnega komisarja na mestnem magistratu in tesarski mojster g. Pust kot dobavitelj gradbenega lesa za mestne stanovanjske hiše za artiljerijsko vojašnico, spraviti v nove mestne hiše mesto suhih in dobrih tramov sveže, s katerimi bi bila mestna občina znatno oScodovana. Opozorili smo, da je g. Pust hotel najpreje ustrahovati mestne uradne osebe s tem. da jim Je žugal s svojim sosvetniSdm vplivom; ko to ni zaleglo, je pa dal v odsotnosti nadzorstvenih organov vendarle spraviti sveže tramove na novo stavbo. Dodatno k temu se nam sedaj poroča, da se je pri likom te operacije dogodil še drug jako značilen dogodek Mestni nadzorstveni organ je Pustove sveže tramove zavT gel s tem, da jih ie izrecno zaznamoval kot zavržene, ko so pa mestni organi drugi dan prišli na ponovno revizijo, so našli uradne zaznamke na svežih hlodih izbrisane. kar nai bi pomagalo zbrisati tudi sled za svežimi tramovi. Ako bi g- Pust imel v sebi zadosti — recimo — takta, bi moral vsaj sedaj, ko je njegova dobavi-teljska manipulacija svežih tramov razkrinkana, izvajati konsekvence ter kot so-svetnik odstopiti. Ker tega on ni storil, bi pričakovali, da bo g. vladni komisar kaj ukrenil v tem smislu. A vse zaman! Gospod Pust pozna ljubljanske klerikalne volilce in ve, da bi tudi metlo volili, če bi jim jo vodstvo SLS postavilo... Zato ni čudno, če se ta gospod dobavitelj svežih tramov za mestne stanovanjske hiše ponuja SLS-arjem tudi še za občinskega očeta in karakteristično za SLS je, da vodi občinski boi v znamenju g. Pusta. Dies ater za Slovenijo Glasilo kočevskih radikalov »Samouprava« objavlja proti ukinjenju gimnazij v Sloveniji oster protestni članek, iz katerega posnemamo naslednji zaključni odstavek: »Ta pojav je pa nadvse žalosten. On pomeni v svojih posledicah padec kulturnega nivoja ljudstva in s tem tudi njegovih pridobitnih sposobnosti in njegovega napredka. 18. september 1927, ko so prišli ti razdirajoči telegrami v Slovenijo, pomeni pravi dies ater za Slovenijo Žalostno ie le, da Je za tak zakon, ne da bi zahtevala omejitve glede Slovenije, glasovala v marcu največja slovenska stranka, SLS, dasi je imela vse niti v rokah in bi bila to prav lahko preprečila. Ker proračun, ki vsebuje to zakonito določbo, da ne sme biti v državi več kot 80 srednjih šol, je bil sprejet samo s pomočjo njenih glasov. S tem, da Je to določilo morda dobro za srbo - hrvatske kraje, kjer še osnovno šolstvo ni dovoij zgrajeno, še ni rečeno, da je tudi za Slovenijo, kjer dobe analfabetizma že nikdo več ne pomni. In zato ne moremo, da ne bi rekli S. L. S.: J'accuse! Popravite pogreško, ki bo v svojih posledicah udarila Slovence boli kot vsak dosedanji denarni polom!« — A ljubljanski Ravniharjevi »radikali« vežejo svojo občinsko listo s taistim grobokopom slovenske kulture, z SLS! Klerikalna potegavščina z barjanskim vodovodom Za skupščinske volitve so se klerikalci s svojo agitacijo na vso moč vrgli na Barje in Barjane, misleč, da bodo tu največ opravili. Sam dr. Korošec, ki sicer v dveh letih ljubljanskega poslančevanja niti Ljubljane ni na javnem shodu videl, se je moral ponuditi pred zadnjimi volitvami na shod na Barje. »Barjane imamo že v žepu!« so se hvalili klerikalni agitatorji in namigavali, da je g. Pire »z mestnega magistrata« nekaj prav posebno »kunštnega pogruntal«. In res, zadnji čas Pred volitvami so se pojavili na poti na Barje mestni delavci z vozički, s krampi, motikami in lopatami, za njimi pa so začeli dovažati nekaj metrov vodovodnih cevi. Prav po ameriško — velikopotezno se je deio pričelo, na žalost pa tudi prav tako naglo končalo, kajti skopali so kakih 160 do 200 metrov vodovodnega jarka, pa je zmanjkalo — vodovodnih cevi. Tako je klerikalna volilna potegavščina z barjanskim vodovodom preje končala kakor je prišel 11. september in dan volitve. »Pirčev vodovod« je še danes baš tam, kjer je obtičal pred skupščinskimi volitvami, Barjani pa še niso nikdar toliko šal zbijali, kakor zdaj na račun klerikalnega »vodovoda«. Klerikalci so hoteli potegniti Barjane, sedaj pa Barjani vlečejo za nos klerikalce. Vse rezervne cevi ljubljanskega vodovoda je spravil g. Pire na Barje, pa taka bla-maža. Menda ni niti ene rezervne cevi več pri ljubljanskem vodovodu na razpolago in če bi se dogodila nesreča, da bi v Ljubljani kaka cev počila, bi morali poslati delavce na Barje, da jih izkopljejo iz slovitega Pirčevega jarka. Občinske volitve v Vojvodini Beograd, 27. septembra, p. Danes popoi« dne je bil sestanek med radikalnimi poslan« ci iz Vojvodine in madžarskimi poslanci, ki so bili izvoljeni na radikalskih kandidat« nih listah. Sestanek je veljal razpisu občin« skih volitev, ki se bodo vršile v Vojvodini 11. novembra. Slo je za to, aU se naj ob« drži pravilnik o teh volitvah, kakor je bil objavljen dne 25. avgusta. Med poslanci je prevladovalo mnenje, naj se ta pravilnik obdrži in naj se ga kratkomalo izvede. Po končanem sestanku so se poslanci podali k ministrskemu predsedniku in mu poročali o svojem sestanku. V razgovoru z novinar« ji so poslanci iz Vojvodine izjavili, da na sestanku še niso bili storjeni definitivrri sklepi. Preiskava o atentatu na dr. SpaJba Sarajevo, 27. septembra, p. Preiskovalni sodnik je pričel zasliševati osebe, ki so bile priča atentatu, ki je bil izvršen na sedanje, ga ministra trgovine in industrije dr. Spa« na nekaj dni pred volitvami. Atentator Alajbegovič je še vedno v preiskovalnem zaporu. Silen vihar v Sremu Osijek, 27. septembra, p. V okolici Vin« kovcev je snoči divjal sttašen orkan, ki je povzročil ogromno škodo. Vihar je dvigal strehe, ruval drevesa in povzročil na poljih veliko škodo. Avtonomistična stranka v Alzaciji Pariz, 27. septembra, (be.) cJouraal* po« roča, da je bila v Strasboui^u ustanovljena alzaško.lotarinška avtonomistična stranka, ki bo postavila tudi svoje lastne kandida« ture, ki p« v svojem programu odklanja ae» para tisti 6ne tendence. Levičarski napredek v Nemčiji Berlin, 27. septembra, d Pri občinskih vcx litvah, ki so se vršile v nekaterih pokra ji« nah spodnje Elbe, so dosegle socijalistične stranke znatne uspehe. Nemški nacijonalci in nemška ljudska stranka sta skoraj po« vsod izgubili na mandatih. Izmed ekstrem« nih strank so komunisti ohranili swoje po« zicije, nacijonalisti p« so zelo nazadomst Mady Christians Vivian Gibson Georg Aleksander Sigfried Arno elita nemških igralcev v kolosalni, smehapolni, pikantni veseloigri Dunajska Eva Danes premijera ob 4., pol 6., pol 8 in 9. uri. Pri vseh predstavah svira naš umet. niški orkester. Kino «Ljubljanski dvor» Telefon 2730. Pride: HARRY L1EDTKE «Knez črnih gora» polnoma pojasnjena ln se ustavljajo vsi započeti ukrepi oblasti, ki je na osnovi ljudskih govoric že začela poizvedovati za neznanim storilcem. Stepičeva rodbina je z izgubo mladenke bridko prizadeta. Kako močno so se prestrašili njeni domači, ko so prinesli Angelo s polja v nezavestnem stanju kamor je odšla popolnoma zdrava, dokazuje, da je njena sestra dan na to splavila in je po zdravniških izjavah bilo !e nenadno prestrašeni e oovod tudi za ta ne> srečni dogodek v družini Stepičevih. Samomor mladenke s špiritom in lizolom Ljubljana, 27. septembra Na Poljanski stražnici se je prav zarana zglasila Pavla Bedenkova, stanujoča na Sv. Petra nasipu VI., ter prijavila, da ie na zagoneten način izginila od doma v hiši stanujoča delavka v Kunčevi tovarni na Poljanskem nasipu, 191etna Minka B o v h a-n o v a. Proti večeru pa je prihitel na stražnico na Dolenjski cesti mizarski pomočnik Viktor Svetek ter prijavil, da leži na cesti v Hradeckega vasi neznano dekle, ki se ie najbrže zastrupilo. Iz stražnice so takoj telefonirali po rešilni voz. ki je naložil že skoro popolnoma oslabljeno dekle ter jo prepeljal v bolnico. V bolnici pa se je stanje nesrečne mladenke poslabšalo in po kratkih mukah izdihnila. Pri njej so našli neke listine, iz katerih je razvidno da je zares ona Minka Bovha-nova, doma iz Sp. Vodal, občina Tržišče v krškem okraju. Nadalje ja imela pri sebi tudi na policijo naslovljeno pismo, spisano očividno v silni razburjenosti. V pismu prosi, da se sporoči njena smrt staršem, ki naj poskrbe za lep pogreb. Zastrupila se je s špiritom, v katerega je vlila lizol. Motiva samomora ne navaja in je ta neznan tudi njeni gospodinji ter njenim sodelavkam v tovarni. Najnovejša moda Poudre Mon Parfum Bour jois Pariš. Pričetek pouka na obrtnih in trgovskih šolah .\'a obrtni nadaljevalni šoli za stavbne obrti v Ljubljani (Graben) bo vpisovanje 28., 29. in 30. t. m. od 12.—13. in dne 2. oktobra (nedeljo) od 9.—12. Z rednim poukom pričnemo v pondeljek ob 2. popoldne. Brežice. Vpisovanje v obrtno - nadaljevalno šolo bo v nedeljo 2. oktobra t. 1. ob 8,-zjutraj na osnovni šoli- Prijaviti se morajo vsi vajenci ob določeni uri. Vajenci - novinci morajo prinesti s seboj odpustnico. Gostilničarska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje bo v petek, 30. septembra od 2. do 4. popoldne in v nedeljo, 2. oktobra o.i 10. do 12. dopoldne v pisarni ravnateljstva državne trgovske akademije na Zrinjskega trgu št. l/I., vrata 28. Ponavljalni izpiti bodo v pondeljek od 4. popoldne dalje. Redni pouk prične v sredo, 5. oktobra. Obrtna nadaljevalna šola v Celju. Šolsko leto 1927./28. se prične v nedeljo, dne 2. oktobra. Vajenci in vajenke (tudi novinci in novinke) se zbero točno ob 8. zjutraj v meščanski šoli. Nato bo v risalnici vpisovanje. To nedeljo bodo tudi sprejemni izpiti za takojšnji vstop v prvi razred, z rednim poukom pa se prične v pondeljek. Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje bo v petek 30. septembra in v soboto 1. oktobra od 18. do 20. v pisarni ravnatelja državne trgovske šole. Vajenci in vajenke naj prinesejo k vpisovanju zadnje šolsko spričevalo. Vpisnina znaša 25 dinarjev. Ponavljalni izpiti bodo v pondeljek 3. in v torek 4. oktobra. naš najbolj i ropoved ljubezni in p. i upu bratstva Patrijarh Dimitrije ostane še danes v Ljubljani. Nj. Sv. patrijarh Dimitrije je včeraj dopoldne ob 9. vršil v pravoslavni kapeli službo božjo, liturgijo. V kapelici so se zbrali ljubljanski pravoslavni verniki, med njimi številni ruski bratje, a svečana liturgija je privabila tudi mnogo drugih vernikov iz ljubljanskih krogov. Vsa služba božja, ki je trajala domala dve uri, se je vršila brez velikega zunanjega pompa. Iz vsega opravila je zares odsevala nekaka pohlevnost in ponižnost, ko je vrhovni poglavar pravoslavne cerkve v blagodoneči staro-slovenščini izražal prošnjo do Najvišjega za srečo države, državljanov in človeštva vobče. Po dovršeni liturgiji je patrijarh imel kratko propoved, namenjeno v prvi vrsti pravoslavnim vernikom. Kljub visoki starosti ima sivolasi cerkveni knez še dokaj močan in razločen glas. Ves govor je prevevala ljubezen do domovine. do bližnjega in posebno še želja po složnosti vseh Slovanov. Bodril je brate Ruse k vztrajnosti. Kakor so Srbi dolga stoletja ječali pod težkim jarmom »užnosti, a so v zavesti svoje sile končno osvobodili sebe in obenem doboje-vali skupno borbo za osvoboditev jugoslovenskega naroda, taiko upajmo in prosimo Boga, da pride tudi za Rusijo zmaga in spas vseh Slovanov. Končno je patrijarh še posebno povdarjal, naj pravoslavni verniki na tej lepi naši zemlji, ki jo prvič občuduje, žive v slogi, prijateljstvu in ljubezni z drugimi kristjani. Vsi smo istega jezika in medsebojna ljubezen bo poveličala naša stremljenja k čim večji duševni popolnosti. Kratka propoved patrijarha Dimitrija je na vse prisotne napravila najgloblji vtis. Po službi bojžji je patrijarh v svojem apartmanu v hotelu n še prej se ie pripovedovalo, tedaj kot nekako ustno izročilo, da je bila nekdaj strašna povodenj. da se je Pod goro (pri Blega-šu- utrgal oblak. Po ustnem sporočilu je odneslo tedaj poljansko mežnijo. Po tem sporočilu starih ljudi se je mežnarjev hlapec rešil pri izlivu Ločilnice v Soro pod vasjo, kajti mežnija je stala za farovškim vrtom ob Ločilnici proti Volči, s tem, da je odtrgal neko desko ter se ujel za drevo. Pod Poljanami ob vasi Hotovlje, koder je plavala hišica mimo kakor Noetova barka, so videli še luč goreti v njej . . . To ustno sporočilo in dogodek je porabil naš rojak pok. dr. Tavčar za svojo povest »Vita vitae meae« in izhaja najbrže od povodnji, ki je bila pred okoli 300 leti in jo opisuje naš stari zgodovinar Vajkard Valvasor. Med laskavim opisom doline in njenega prebivalstva omenja med navajanjem vodovja tudi Soro-»Polanšico«. Med drugim pravi o tej vodi: »Pred približno 20. leti — tega je torej zdaj okrog 300 let — se je v tem kraju utrgal oblak,- zaradi česar je Polanšica. Sora, tako narastla in bila tako deroča in besna, da je odnesla mnogo ljudi, živine, mlinov in hiš« Na to povodenj, ki jo dvakrat omenja, se najbrže nanaša prej omenjeno ustno izročilo. Kakor razvidno iz tega opisa, ni bila povodenj pred 300 leti nič manjša od lanske, če ne še hujša. Pri lanski povodnji vsaj ni bilo človeških žrtev in tudi živine ni potonilo. Bržčas je tedanja povodenj nastopila ponoči in tako naglo, da se ljudje niso mogli pravočasno rešiti, niti odgnati živine, a kje da bi utegnili rešiti drugo imetje. Sploh pravi Valvasor o Sori, da je to besna in deroča voda, ki raztrga in odnaša vse ovire, čim v deževju naraste. Tedaj, kolikor se ve, je bila taka povodenj, kakor lani, pred približno 300 leti. Da bi ta doba bila odslej še daljša! Da bi se nikdar več ne ponavljala! Pojasnjena zagonetka nenadne smrti kmečkega dekleta Podpolkovnik E. Zaje, zmagovalec pri sobotni galopni dirki, na angleškem žrebcu «Kul-linannu*. lec Jeremič. Letošnja gledališka sezona v Splitu se splošno označuje kot sezona komornega stila. Opereta »Orlov« se uprizori v ljubljanski operi v nedelio dne 25. t. m. ob 20. uri. Glavno vlogo Nadje Nadiakovske pole ga Poličeva. Poleg nje nastopita še Vera Ba-latkova in Strnišova ter gg. Drenovec, Pe-ček, Povhe, Janko, Šubeli. Sancin, Košič, Jelnikar, MaTolt, Simončič, Golovin in Ha-bič. Pri predstavi sodeluje baletni zbor. Gledališki abonement v Ljubljani. Ljubljanska gledališka uprava sporoča: Radi številnih priglasov za letošnji gledališki abonement, Veljaven za ljubljansko opero in dramo, je sklenila gledališka uprava, da uvede poleg premijerskega abonementa in poleg rednih abonementov A, B in C, še nov abonement D. Priglasi za ta abonement se sprejemajo dnevno od 9.—1. in od 3.-5. v knjigovodstvu dramskega gledališča. Premijer-ski abonement še ni popolno zaseden. Gledali ška uprava opozarja na ta abonement posebno tiste gledališke interesente, ki žele, da se njihov repertoar izčrpa bolj v zimskih mesecih. V prvi polovici sezone se bodo vrstile premijere v hitrejšem tempu. Premijerski abonement bo torej prej odigran kakor ostali r-bcrerr^H, ki bodo trajali do poletnih mesecev 1928. Soiokiejeva tragedija na sarajevskem odru. Gledališče v Sarajevu ie te dni vpri-zorilo Scfokleievo »Eiektro« v moderni predelavi nemškega pisatelja Huga v. Hofi- j mannsthala Podpolkovnik V. Seunig, znani jahač. Kulturni Razpis koncertnega abonmaja I v Mariboru Koncertni biro , Sha-"»'ovega «Pygmaliona> ter Flers - Caillaveto-vo moderno komedijo cLepa pustolovščina Otvoritev gledališke sezono v Splitu. Splitsko gledališče je otvorilo svojo letošnjo sezono s Calderonovo dramo že mrtvo. Živelo le komaj 18 ur po porodu. Dete so poslali na beograjsko kliniko, težko bolno mater pa v bolnico. * Peter Vugorek obsojen na 15 let težke Ječe. Svoječasno smo poročali o umoru Katice Vugorek, na katero je streljal njen mož Peter ter jo težko ranil. Pozneje je v bolnici podlegla poškodbam. Včeraj je bila zaključena obravnava proti morilcu. Vugorek je bil obsojen na 15 let težke ječe. Poroti je prisostovalo nenavadno mnogo publike. * Težka nesreča v zagrebški mestni plinarni. Pri podiranju nekega starega rezervoarja v mestni plinarni na Konalu se je težko ponesrečil delavec Ignac Lafried. Bil je tako nepreviden, da je zlezel v razsuli rezervoar. Na neki železni plošči se mu je vdrio in so ga ruševine pokopale. Dobil je težke notranje in zunanje poškodbe in ni iipanja, da bi ozdravel. * 2rtve mednarodnega pustolovca Manz-kija. Po aretaciii pustolovca Manzkija v Zagrebu dobiva zagrebška policija dnevno prijave njegovih žrtev iz Zagreba. Prvi se t/ € . »m« na v 2 vr\ in u / tiMM \\MMl c JPmju t Ajboljie, Mftrpeinejge uto najcenejše. je javi lastnik avtomobilske delavnice v Ilici Stjepan Krušnjak. Pod pretvezo, da mu bo odkupi) tovorni avte, se ie Manzki z avtom odpeljal v Bjelovar in nato nenadoma izginil. Druga njegova žrtev je bil zasebni uradnik Vilko Znidaršlč. Manzki mu je obljubil lepo službo pod pogojem, Se položi kavcijo v znesku 100.000 Din. K sreči je istega dne, ko mu je ŽnidaTšič hotel kavcijo izročiti, policija pustolovca vtaknila pod kiiuč. Policija marljivo nadaljuje s preiskovanjem. Po končani preiskavi bo Manzki izročen dunajski policiji. * Dolžniki Slavenske banke, podružnice Dunaj, naj v lastnem Interesu svoj naslov z navedbo dolžne svote javijo na Atoma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, kjer dobe potrebne informacije (brez stroškov). 1436 * Avto zveza CeUe - Vransko. Dne 26. septembra t, 1, se je zopet otvorila redna avtomobilska zveza med Celjem in Vranskim z naslednjim voznim redom: Odhod z Vranskega 7.30; prihod v Celje 8.30; odhod iz Celja ob 13; prihod na Vransko ob 14. Lastnik avtomobila je g. Ivan KotaT na Vranskem. * Pomni tel Z Žensko hvalo čez noč namočeno perilo se s Schichtovim milom posebno lahko izpere. * Pri zastajajočem telesnem odvajanju, napetem telesu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, občutku tesnobe, splošnih slabostih, utrujenosti pospešuje prirodna grenčica »Franz-Josef« brez truda in bolečin lahko izpraznitev. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so vodo »Franz-Josef« i velikim uspehom porabljali pri moških, ženskah ln otroklh. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Shod Naprednega bloku za poljanski okraj se bo vršil danes, v sredo ob 8. zvečer v salonu gostilne pri Košaku (Kopitarjeva ul.). Govorijo dr. Dinko Puc in drugi kandidati Naprednega bloka. Pozivamo vse somišljenike k čim večji udeležbi! Iz Ljubljane u. Napredni volilci! Udeležite se volilnega shoda Naprednega bloka, ki se bo vršil v petek, 20. t m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine. Posebnih vabil za ta volilni shod se ne bo pošiljalo in udeležiti se ga je častna dolžnost volilcev Naprednega bloka. u— Opasnost za mestno plinarno. Vedno lepše stvari prihajajo na dan z mestnega magistrata, kjer uganjata gg. Brc ln Pust svoje strankarske orgije na veliko škodo ljubljanskega prebivalstva. Zadnji čas je vladni komisar pod pritiskom klerikalne more nastavil v mestnih podjetjih ljudi, ki lahko postanejo na svojih službenih mestih usodni za ta podjetja. Tako se nam poroča, da so v mestnem vodovodu na vodilna monterska mesta nastavili ljudi, ki nimajo o vodovodni montaži niti pojma. Slično je z mestno plinarno, kjer se je odstavil izkušen plinarski mojster, na njegovo mesto pa postavil človek, ki preje plinske industrije še povohal ni. Po našem mnenju legitimacija klerikalne stranke za tako važno mesto še ne more nuditi zadostne kvalifikacije. Ali se g. vladni komisar ne zaveda, v kako nevarnost lahko spravijo neizkušeni ljudje tako podjetje iu vse prebival-tvo v bližnji okolici? Ako sedanji mogočneži v mestni hiši uganjajo partizanstvo, naj so vsaj v toliko previdni, da s tem ne spravljajo v opasnost širših javnih interesov. u— Cercle frangais v LJubljani otvarja s 3. oktobrom t. i. pouk v francoščini in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do pol 30. ure; predava g. prof. Južnič; II. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. are; predava g. prof. dr. Novak; IL b tečaj ob STedah od pol 19. do pol 20. ure, predavatelj isti; III. a tečaj ob torkih ta Petkih od pol 19. do pol 20. ure, predava ga. Belf francosko slovnico v francoskem jeziku; III. b tečaj ob ponedeljkih in četrtkih rPodsused Progo bo treba prevoziti 4krat, tako da bo skupna dolžina znašala predpisanih 200 km. Najresnejši konkuren« ti so Banek, član motokoturaškega kluba iz Zagreba s 160, Kosmatin, član ASK Primor« ja iz Ljubljane s 158, dalje Lamza, Sokol Bjelovar kot tretji s 154 in Gjorgjevič (Sa» va Ljubljana) kot četrti s 148, Kosmina (Primorje) kot deveti s 138 točkami, Zano« škar (Prhnorje) kot deseti s 130, Valant (Ilirija) kot enajsti s 121, Pestotnik (Ilirija) kot dvanajsti s 110, Stepančič (Sava) kot petnajsti s 102, Nagode kot šestnajsti (Pri« morje) z 88 in Meze (Ilirija) kot sedemnaj« sti s 84 točkami. Za finale je kvalificiranih skupno 35 dirkačev, med temi iz Slovenije 23. Prvenstveno tekmovanje se je letos pr« vič vršilo po novem pravilniku koturaške« ga Saveza SHS, in sicer v treh dirkah pr« vega kvartala na 50, 75 in 100 km ter v semifinalu na 150 km. Kolesarsvo Slovenije takoj ob razpisu ni zadostno sledilo temu razpisu; boljši dirkači se niso udeležili vseh razpisanih predtekmovanj, vsled česar so izgubili mnogo točk. Najtežji položaj pa je nastal vsled tega, ker mariborski klubi še do danes niso vstopili v savez ter vodijo lastno organizacijo. Klub večkratnim vabi« lom saveza odločno odklanjajo ustanovitev pododbora za mariborsko okrožje. Pred vsem se sklicujejo na dejstvo, da so dobili za mariborske kolesarje prost prehod pre« ko meje, dočim jim savez doslej te udobno« sti ni mogel izposlovati. Naloga saveza je, da te razmere uredi ter spravi mariborske klube v enotno državno organizacijo. Skup« no delovanje vseh kolesarskih klubov iz Slovenije bi gotovo prineslo še večje uspe« he pri državnem tekmovanju. O pripravah za državne prvenstvene dirke bomo še po« ročali. Razpis glavne skupščine LPP. Ljubljanski pKvački podsavez sklicuje za soboto, dne 29. oktobra t. 1. ob 20 v dam« ski salon kavarne «Emona» redno glavno skupščino s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo funkcijonarjev: predsednika, tajnika, tehn. referenta, blagajnika, nadzor« nikov. 2. Volitev novega upravnega odbora. 3. Event. predlogi upravnega odbora in članov. 4. Event. predlogi za savezno glav. skup« ščino. 5. Slučajnosti. Glavni skupščini smeta prisostvovati po dva delegata vsakega kluba — člana LPP., od katerih ima eden glasovalno pravico. Delegati morajo pred pričetkom skupščine izročiti tajniku LPP. zadevna pooblastila svojih klubov. Event. pismeni predlogi klu» bov se morajo predati upravnemu odboru LPP. najkesneje 14 dni pred skupščino. — Za slučaj nesklepčnosti glavne skupščine ob 20. se vrši eno uro kesneje druga glav« na skupščina, ki je sklepčna ob vsakem šte» vilu prisotnih. — Upravni odbor LPP. Hazena Krije v Ptuju. V nedeljo je gostovala kombinirana drjžina SK Ilirije proti družini SK Ptuja v Ptuju in podlegla s 5 : 13. Ilirija je vsekakor podcenjevala nasprotnika in doživela zasluženo lekcijo. Tekma je v propagandnem oziru popolno« svoj namen. Nadaljevanje tekem za srednjeevropski pokal. Danes nastopita v Pragi v borbi za srednjeevropski pokal Rapid in Slavia. Službene objave LNP. Seja poslovnega odbora se vrši kot običajno danes ob 20. v posebni sobi kavarne cEvropa®. — Pr* venstvene tekme dne 2. oktobra se bodo vršile predvidoma v sledečem redu: Igrišče Ilirije ob 10.: Ilirija rez. : Primorje rez., ob 14.30 Hermes : Jadran, ob 16.15 Ilirija : Primorje; igrišče Primorja ob 8.30: Reka : Natakar, ob 10.15 Hermes rez. : Jadran rez. ob 14. Slavija rez. : Slovan rez., ob 15.45 Slaviia : Slovan. — Tajnik II. SK Slovan (nogom. sekcija). Jutri v če« trtek ob 16. trening na dva gola na našem igrišču, trening je obvezen za vse Slane pr« vega in rezervnega moštva in se vrši ob vsakem vremenu. — Načelnik. SK Slovan, težkoatletska sekcija. Opo* zarjam vse člane, kateri nameravajo redno trenirati na sestanek, ki se vrši v četrtek ob 20. uri pri Lloydu. Kdor izostane od se* stanka. ne bo pripuščen k treningom. Na« tančneje na klubovi deski. — Načelnik. Gospodarstvo Načrt zakona o prisilni poravnavi Ministrstvo pravde je pred kratkim poslalo osnutek zakona o prisilni poravnavi raznim prizadetim korporacijam v izjavo. Da se naši gospodarski krogi seznanijo s tem zakonskim osnutkom, navajamo v naslednjem njegove glavne odredbe: Prisilna poravnava se ima uvesti kot splošna ustanova za vse dolžnike in ne samo za denarne zavode. Ker je bilo pomanjkanje kavtel proti zlorabam vzrok neuspehov ukinjene banske uredbe o prisilni poravnavi, posveča načrt temu vprašanju posebno važnost. Poravnalno postopanje se n. pr. ne sme dovoliti, če je dolžnik pobegnil, če je bil obsojen ali pa je v preiskavi zaradi delikta iz kori-stoljubja, če je bil pred manj kakor dvema letoma v konkurznem ali poravnalnem postopanju, če je bil dolžan voditi trgovinske knjige, pa tega ni storil, in če ne nudi najmanj 40% poravnalne kvote. Če se ti razlogi šele pozneje pokažejo, se mora poravnalno postopanje ustaviti in poravnava razveljavitL Sodišče more poravnavo tudi odkloniti, ako je podan sum, da knjige niso redno vodene in da popis imovine ter dolgov ni točen. Sodišče more pred dovolitvijo poravnave, toda v najkrajšem času, pregledati in ugotoviti premoženjsko stanje, poslovanje in razloge insolventnosti. Postopanje se ima odkloniti, odnosno takoj ustaviti, ako se izkaže, da dolžnik skuša izigravati upnike ali da nima resne volje in možnosti, izpolniti poravnalno ponudbo. Organi poravnalnega postopanja so dolžni take razloge prijaviti sodišču. Dolžniku se more odvzeti pravica upravljanja imovine. Načrt skuša tudi onemogočiti fingiranje terjatev, kar se pa v konkurznem postopanju ne da povsem izključiti. V ta namen predpisuje omejitve pravice glasovanja v korist ponudbe. Take omejitve veljajo med drugim za menične upnike. Poravnalni upravitelj je dolžan ugotoviti terjatve in ugovarjati sumljivim terjatvam. * Za sprejem poravnave zahteva načrt triče-trtinsko večino glede na skupni iznos terjatev s pravico glasovanja, poleg tega pa že pristanek večine upnikov (da veliki upniki ne bi izigravali malih). Pri 50% kvoti zadostuje dvetretjinska večina. Sodišče lahko odkloni potrditev poravnave, če iz gotovih razlogov smatra, da je poravnava v nasprotju s skupnimi interesi upnikov. Načrt skuša tudi čim bolj zavarovati izpolnitev poravnave in skrajšati, pospešiti ter poceniti poslovanje. Poravnava izgubi veljavo, če dolžnik v roku ne izpolni svojih poravnalnih obveznosti, proti dolžniku, sodolž-nikom in garantom pa se mora v takem primeru takoj dovoliti izvršba. Poravnalne obveznosti se imajo redoma izpolniti v teku naj dalje 2 let. Postopanje mora biti končano v 10. dneh po otvoritvi, le v izrednih primerih dovoli višja instanca podaljšanje. Zakonski osnutek predvideva kot obligatorne organe: poravnalnega upravitelja, poravnalnega zaupnika in pri večjih podjetjih poravnalni odbor. Na zahtevo, da se upnikom prepusti volitev upravitelja, osnutek ni pristal. Osnutek pridržuje imenovanje sodišču, ki izbere primerno osebo z liste, ki se ima v ta namen sestaviti v sporazumu z gospodarskimi kor-poracijami. Poravnalnemu zaupniku (odnosno poravnalnemu odboru) priznava osnutek večjo kompetenco in vpliv, priznanim organizacijam za zaščito upnikov pa omogoča pomoč in sodelovanje ter nudi ugodnosti prvenstvene poravnave honorarja. Za denarne zavode, ki se bavijo s sprejemanjem hranilnih vlog, vsebuje načrt posebne predpise. Vloge do 10.000 Din se morajo plačati prvenstveno; za ostanek se more nuditi večja kvota, ako na to pristane večina neprivilegiranih upnikov. Na ta način naj se zaščitijo mali vlagatelji. Za upravitelja se more postaviti tudi kak državni ali zasebni denarni zavod; poleg poravnalnega upravitelja pa se mora postaviti poseben poravnalni odbor petih oseb, od katerih mora biti vsaj ena vlagatelj. Poseben zaupniški odbor pa ima po sprejetju poravnave nadzirati izpolnitev obveznosti. Načrt vsebuje tudi stroge kazenske določbe za dejanja, ki po kazenskem zakonu niso strožje kazniva. Z zaporom do 1 leta se kaznujejo naslednja dejanja: pristransko glasovanje upnika proti sprejetju ali obljubi pre- moženjske koristi, prijava fingiranih ali previsokih terjatev, predložitev nepravilnega ali nepopolnega izkaza premoženja in dolgov in dejanja, ki se tičejo podkupovanja organov poravnalnega postopanja. = Občni zbor Zveze mlinov v Sloveniji. Zveza mlinov v Sloveniji je imela dne 26. t. m. v Ljubljani svoj redni občni zbor, na katerem se je razpravljalo o perečih vprašanjih mlinske industrije. Ker je Zveza mlinov edina strokovna organizacija mlinske industrije v ljubljanski in mariborski oblasti, pri kateri je včlanjenih 47 srednjevelikih mlinskih podjetij, morajo sklepi te korpora-cije zanimati širšo javnost. Iz poročila tajnika, gosp. Z. Kneza, posnemamo, da preživlja mlinska industrija v naši državi že drugo leto ostro krizo, ki ima svoje vzroke v tem, da so produkcijski stroški jugosiovenskih podjetij previsoki, da bi mogla naša industrija uspešno konkurirati z inozemstvom. Visoka cena premoga, težka socijalna bremena ter visoki davki onemogočajo jugoslovenskim podjetjem izvažati moko «0» v ono inozemstvo, kjer je v prejšnjih časih našla svoj redni trg, predvsem v Avstrijo in Češkoslovaško. Madžarska in tudi Rumunija sta zaradi nižjih davkov in drugih bremen, kakor tudi zaradi nižjih železniških voznin ter ugodnejših trgovskih pogodb zavzeli ona tržišča, ki so kupovala poprej našo ničlo. Posledica je deloma propadanje jugosiovenskih mlinov, deloma pa padec cen bele moke in strahovit konkurenčen boj ničle tukajšnje produkcije z vojvodinsko ničlo. Zaradi težkega gospodarskega položaja je morala Zveza mlinov večkrat intervenirati v korist svojih članov ter so bile te intervencije deloma uspešne, deloma pa še niso dosegle željenega uspeha. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se ima polagati večjo pažnjo na izobrazbo mlinar-skega personala, ker se je doslej prav malo storilo v tem ozira. == Znatne bilančne izgube hrvatskih industrijskih podjetij, pretekli teden so službene «Narodne Novine> objavile 5 bilanc hrvatskih industrijskih podjetij raznih strok, ki izkazujejo ogromne izgube. Lesno industrijsko podjetje , d. d. izkazuje za 1. 1926. pri delniški glavnici 28 milijonov Din 13.1 milijona Din izgube, Moster, tvornice lakov in barv pri delniški glavnici 7.5 milijona Din 6 milijonov Din izgube; dalje so izgubile: «Sidro», d. d. za trgovino z železnino pri glavnici 6.625 milijona Din 1.4 milijona Din; «Zlatarka», d. d. pri glavnici 5 milijonov Din 4 milijone Din in Edvard Povalej, trgovina s smodnikom in eksplozivi v Mariboru; Franc Lončar, mesarstvo in trgovina z drobnico v Biserjanih; Janez Bago-la, trgovina z živino v Cankovi; Sigmund Pollak, izvozna trgovina z jajci in perotnino v Cankovi; Tomič Simon, prodaja vina na veliko in drobno, podružnica Celje; Ivan Kerec, izvozna trgovina s sadjem in poljedelskimi proizvodi v Gerlincih, Neža Trat-njak, trgovina z deželnimi pridelki in izvoz v Gornji Bistrici; Martin Ritonja, trgovina z živino v Gornji Radgoni; Josip Benko, trgovina z živino in izvoz v Korovcih; Alojz Vo-grinčič, trgovina z živino in izvoz v Korov- Vremensko poročilo Meteorološki zarod » Ljubljani 27. septembra 1927. Višina barometra 308.8 rn Kraj Cas /pazovanji. 0> m s o ► Smer »etra fr brzins v metrih dež dež dež Ljubljana ml 8 12 6 97 N 2 Maribor . . . 7 2 5 13 0 1C0 N 1 Zagreb .... a 761-5 150 98 S 6 Beograd i . . Sarajevo . « t Skoplje .... _ 762 4 21*0 65 mirno Dubrovnik , « 761-9 25-0 68 SE 4 Split .... I 759-5 220 93 W 1 Praha ... 76 <"5 7-0 - mirno Solnce vzhaja ob 5.52, zahaja ob 17.50, luna vzhaja ob 7.5, zahaja ob 18.48. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 153 C, najmanjša 12.2 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: V zapadnih Alpah negotovo vreme, v vzhodnih Alpah večinoma nejasno, deževno, nekoliko hladneje. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni zapadni vetrovi, nebo izpremenljivo, pozneje jasno; temperatura od 16 do 21 stopinj; morje skoraj mirno. c© kj iz V 10 10 10 Padavine Vrsta • mm do t. sr« 14.9 23.0 5.0 cih; Franc Zemljič, trgovina z zaklano drobnico v Lešarah. = Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Kakor poročajo iz Beograda, se bodo po sklepu vlade v kratkem pričela trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Naša vlada se je tozadevno že obrnila na češkoslovaško vlado. Pogajanja bodo pričela v drugi polovici oktobra. Borze £ 27. septembra. Na ljubljanski devizni borzi je bil danes promet slabši. Privatna ponudba je bila prilična, zato je Narodna banka intervenirala le v devizi na Curih in še to v majhnem obsegu. Čvrstejša je bila deviza na Berlin, ki se je trgovala po 13.54125. Tudi deviza na London in deviza na Trst sta bili krepkejši. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabem prometu nekoliko popustila. promptna se je nudila po 387, kasa pa ie bila zaključena po 387. Investicijsko posojilo in agrarne obveznice so bile dalje čvrste (zadnje so bile zaključene po 54). Med bančnimi papirji je bila Ljubljanska kreditna zaključena po 139; med industrijskimi papirji pa so se trgovale delnice Drave po 570, Se-čerane po 570, Slavonije pa po 18. Beograjska borza zaradi praznikov ni poslovala. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.52625 — 13.55625 (13.54125), Budimpešta 9.935 — 9.965 (9.95), Curih 1094 _ 1097 (1096.5), Dunaj 7.995 do 8.025 (8.01), London 276.1 — 276.9 (276.5), Newyork 56.635—56.735 (56.735), Pariz 222.5 do 223.5 (-), Praga 168.425-168.45 (-), Trst 308.96 — 310.96 (309.75, 310.50). Zagreb. Dunaj 7.9925—8.0225, Berlin 13.525 do 13.555, Milan 309.16 — 311.16, London 276.1 — 276.9, Newyork 56.65 — 56.85, Pariz 222.25 — 224.25 Praga 168.025 — 168.825, Curih 1094 — 1097; ameriški dolarji 56.175 do 56.375. , , Dunaj. Beograd 12.46 in ena osminka do 12.50 in ena osminka, Berlin 168.52 — 169.02, London 23.43 - »4.53, Milan 38.60 - 38.70, Newyork 707.35 — 709.85, Pariz 27.7550 do 27.8550, Praga 20.9575-21.0375, Curih 136.41 do 136.91. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.51, London 25.2375, Newvork 518.575, Pariz 20.35, Milan 28.29, Praga 15.37, Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.175. Trst. Beograd 32.10 — 32.60, Dunaj 263.75 do 263.75, Praga 54.10 _ 54.60, Pariz 71.7250 do 72.2250, London 89.0750 — 89.3750, Curih 351.50 - 355.50, Newyork 18.26 - 18.36. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 140 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0 Strojne 0 — 70, Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 0 — 410, Stavbna 56—0, Sešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 0 — 387, kasa 387 — 388, za oktober 390 — 392, investicijsko 84.5 — 85, agrarne 54 — 55; bančne: Eskomptna 91 do 92, Kreditna Zagreb 90 — 93, Hipo 55 — 56, Jugo 91 — 93, Ljubljanska kreditna 138 do 139, Obrtna 40 — 42, Praštediona 850—855: industrijske: Drava 570 — 575, Dubrovačka 400 — 405, Šečerana Osijek 565 — 572, Ni-hag 5 — 20, Gutmann 240 — 260, Slavek« 0 — 100, Slavonija 18 — 20. Vagon 40 — 0, Union mlin 290—300, Trbovlje 482.5 — 495, Našice Union 1740 — 1840. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (27. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 8 vagonov, in to 1 vagon 6uhih ce-rovih drv, zdravih, do 10 % okrogljic brez klad, fco vagon meja po 19.50, 1 vagon suhih bukovih drv, zdravih, do 10 % okrogljic, fco vagon meja po 23 in 6 vagonov tramov, mer-kantilnih, na podlagi kupčeve note, fco vagon Sušak pristanišče po 315. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Cena promptni pšenici se je za malenkost dvignila. Zaključen 1 vagon. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 340.5 — 342.5, 7A oktober po 342 — 345.5, sremska, promptna po 337.5 — 340, slavonska promptna pa po 334 — 338; turščica: baška, promptna, plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa po 245 do 250, mlevska tarifa pa po 240 — 245; moka <0», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 490. Mariborski živinski sejem (27. t. m. Dogon 7 konj, 8 bikov, 91 volov, 270 krav, 10 telet, skupno 386 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 7.75 do 8.25, poldebeli 6—7, plemenski 3.75—5.50, biki za klanje 6.25—8.25. klavne krave debele 6.50—8, plemenske 5—6, krave za klo-basarje 3.50 — 4.50, molzne 5—5.50, breje 5 — 5.50, mlada živina 7.50 — 8.50 Din. Prodanih je bilo 166 komadov; od tega za Avstrijo 40 komadov. Mesne cene so naslednje: govedina 10—18, teletina 17—22.50. Dunajski goveji sejem (26. t. m.) Dogon 3089 glav; od tega 1417 iz Jugoslavije. Cene nespremenjene, le biki I. so se pocenili za 5 grošev, II. in III. pa za 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.70 — 1.90 (izjemno 1.95 — 2.10), II. 1.40 — 1.65, III. 1.05 — 1.36, biki 1.05 — 1.55, krave 0.% do 1.55 (1.70), slaba živina 0.70 — 0.95 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (26. t. m.) Tendenca je v soglasju z budim-peštanskimi terminskimi notiranji reservira-na, čeprav so se tečaji ameriških borz skokoma popravili. Dunajska borza je slabo obiskana in prihaja na njej le do neznatnih kupčij. Uradne notice brez sprememb. Notirajo uradno vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pSe-nica: domača 39 — 40. madžarska Tisa (8183 kg) 44 — 44.50; rž: marchfeldska 38.50 — 39; ječmen: izbrani 40 — 43, prvovrstni 38 — 40; turščica: 28—28^0; K v Ženevi Bilanca VOL zasedanja Društva narodov (Od našega dopisnika.) Ženeva, koncem septembra. Osmo zasedanje Društva narodov gre h koncu. Posamezni delegati so odšli že prej, v par dneh pa se razidejo vse delegacije. Izvršiti je samo še nekaj formalnosti, plenum ima samo še sprejeti na javni svečani seji resolucije, ki so jih izdelale posamezne komisije. (Se je že zgodilo. Op. ur.) Nastopil je torej trenutek, da se naredi bilanca o letošnjem zasedanju. Iz početka zborovanja je kazalo, da letošnji september v Ženevi ne .prinese ničesar novega, ničesar pomembnega. Videti je bilo celo, da bo zasedanje poteklo v dolgočasju, brez zanimanja. Glede zadnje točke se prognoza ni izpolnila. Ze kmalu po prvih sejah se je pokazala precejšnja bojevitost, za katero so poskrbele zlasti nekatere male države, nezadovoljne in ogorčene nad absolutizmom velesil v Svetu Društva narodov. Opozicija malih držav se je razodevala v besedah in dejanjih. Z besedami so kritizirali spodu Bogdanoviču. Da prepreči grozeče izgrede, je g. Virant v smislu sklepa Cen« tralne uprave gkvno skupščino zaključil, nakar so odšli iz dvorane vsi novinarji ra« zen 25 — 30 Beograjčanov. Ti eo hoteli skupščino nadaljevati na svojo roko, a so naposled le uvideli, da je to nemogoče, na« kar so samo razpravljali o korakih, ki naj jih sedaj store. Tekom noči so skoro vsa novinarji zopet odpotovali iz Broda, ki si je reprezentante jugoslovenskega časopisja predstavljal pač malo drugače. Centralna uprava JNU si bo sedaj prizadevala, da vendarle doseže kom« promis, nakar bo sklicala novo glavno skup ščino najbrž tekom meseca novembra. jo, da bodo pomagali Krasu, sedaj je prili* ka, da pokažejo, da niso njihove besede samo prazne obljube! Sah Gigantska borba med Capablanco in Aljehinom Buenos Aires, 27. septembra, s. Dvoma teh med svetovnim prvakom Capablanco in Aljehinom postaja vedno bolj napet in utrudljiv. Četrta partija, ki je bila v 40 potezi prekinjena v nekoliko boljši poziciji za Capablanco, je končala renkns. Dan« sta sedla k peti partiji, ki pa je zopet bila odgodena, ker je Aljehin nekoliko bolan Udigrala se bo najbrže pojutrišnjem • V naslednjem priobčujemo prvo partijo šahovskega dvomateha, ki je bila igrana dne 16. septembra in ki je kakor mano končala z zmago Aljehina. Beli: Capablanca. Crni: Aljehin. 1. e2 — ei, e 7_e6 3.Sbl-c3, LI8 — b4 4.e4Xd5 e6 X d 5 Sb8-c6 7ofo ' Sg8 — e 7 aLd3Xf5, Se?Xf5 9. Ddl-d3, D d 8 — d 7 10. Sc3 - dl, o -0 11. Sdl - e 3 Sf 5 X e3 12. Lcl X ® 3, T f 8 - e 8 13.Se2-f4, L b 4 _ d 6 14- Tf l - el, S c 6 — b 4 15. D d 3 — b 3 (boljše bi bilo D d 3 _ d 2, tako da dobi črni kmeta) •••••;• D d 7—f 51 Tal cl, Sb4 X c21 17. Tel X c2, Df5Xf4 18-g2-g3, D f 4 — f 5 19. Tc2 _ e2, b7 - b6 20.Db3-b5, h 7 — h 5 2iJi.2-h4, T.e8 — e4 (Crm grozi T X h 4, g3Xh4, £15 — g 4 + in mat v treh potezah) 22.Le3-d2. T e 4 X d 4 (Sedaj ne sme črni več žrtvovati stolpa na a 4, kajti beli ima močen odgovor i o 2 — e 8 + in beli kralj dobi s tem prosto polje e2) 23. L d 2 — e 3, Td4-d3 24. Lc8_e5, Ta8_d8 2». L e 5 X d6, Td8 X d6 26. Te2-e5, Df5_f3 27. Te5Xh6, Df3Xh5 28. Tel-a8+, Kg8-h7 29- Db5Xd3+, D h 5 — g6 30Dd3-dl, Td 6 — e 6 31vTe8_a8, Te6-e5 (Kljub enakemu številu kmetov je končnica za belega ne vzdržala) 32. Ta 8 X «7, c 7 - c5 33. Ta7-d7, Dg6-e6 34. Ddl-d3+, g7 — g6 35. T d 7 - d 8, d5 _ d4 36. a 2 - a 4, T e 5 — e 1 + D e 6 — c 6 + 38. 12 - fS Tel - e3 39. Dd3 - dl, Dc6-e6 Te 3 — e 2 + «-K?2-h3, D e 6 — e 3 42. D■■.........■...aa....a.a..a...aaaaaaaaii M onstran Mic Obsodbe «subverzivnih» Slovencev Josip Gabršček obsojen na šest let ječe in 40.000 lir globe. Nastopil je čas kazenskih razprav proti subverzivnim Slovencem . . ., ki so šli čez mejo! Josip Gabršček, doma s Tolminskega, je bil obsojen delikta po § 160. novega javnovar-stvenega zakona, ker je šel čee mejo koncem leta 1926. iz političnega motiva brez vsake potne listine ali drugega tej enakoveljavne-ga dokumenta. Italijansko poročilo o razpravi proti Gabrščku v Trstu pravi, da je prišla državnemu pravdništvu šele nedavno (!) ovadba, da je šel čez mejo pri Godoviču Josip Gabršček, znan fanatičen slovenski pro-pagandist, ki je bil pod trajnim (1) policijskim nadzorstvom. Zbežal je v glavnem zaradi tega. ker je policija izsledila glavne eksponente iredentističnega slovenskega društva ' Orjune» in je zaplenila vse dokumente iz tajnega arhiva. V Ljubljani je opazil Gabr-ščeka tudi italijanski konzul (!). Gabršček je opisan zlasti kot tajnik političnega društva , Gabršček je razvijal ire-dentistično in protiitalijansko delovanje. Državni pravdnik Tromby je kar divjal proti Gabrščku in zahteval najstrožjo kazen 3 povdarkom, da take vrste ljudje ne zaslužijo nobenega obzira. Sodišče je obsodilo nato Josipa Gabrščka na šest let in 40.000 lir globe. To sodišče je sodilo tudi Marija Simonetti-ja iz Podgore, ki je tudi odšel v Jugoslavijo brez vsake potne lisiine. Marij Simo-netti, ki je bil izvoljen tudi za župana v Podgori pri Gorici, je opisan kot nevaren komunist. Obsojen je na Štiri leta ječe in 25.000 lir globe. p— Premeščen je učitelj Marij Štrekelj iz Klanca v Istri v San Salvatore MonfeT« r&to v pokrajini Alessandtia. p— Trgatev na Goriškem je pričela te dni. Po Brdih je napravila toča vinogradni« kom veliko škodo, po vipavskih vinorodnih krajih pa bo vinska letina precej dobra. p— Tržaški svedrovci so vlomili v bla« gaj no paroplovne družbe Tripcovich in od« nesli 30.000 lir. p— Na lastavice vprizarjajo Italijani v Primorju v jeseni lov in nebroj koristnih ptic postreljajo in polove, ko se odpravlja« jo v južne kraje. Obstojajo sicer neki po« sebni zakonski predpisi v varstvo lastovic, ali za to se nihče ne zmeni, lovijo in stre« Ijajo jih poljubno. p— Velika skrb tare Kraševce, povsod se vprašujejo, kako se bodo preživeli čez rimo. Letina je strašna. Kmet jemlje že več mesecv pri trgovcih na upanje. Kraški trgovci imajo razupanega blaga po sto do dvestotisoč Kr. Ce bo trta kaj bolje obro« dila, bo treba dati ves zaslužek trgovcu. In kaj potem? Za prašiče ni krme, otave ni, kako torej prerediti živino? Potrebna bi bi« Ia nujna pomoč iz Rima. Za javna dela bi se morala odšteti velika vsota, da bi kaj zalegla. Fašistični prvaki vedno obljublja« Porota 1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6 Maribor, 27. septembra. Madžar Tot, ki je razmesaril svojo ženo, obsojen v smrt na vešalih Mariborska porota, ki je sicer znana po krvoločnih ziočinih, katere mora soditi skoro pri vsakem zasedanju, je razpravljala danes vnovič po 1 letu zverinski zločin komaj 2o-letnega posestnika Ladislava Tota iz Pmc pri bpodnji Lendavi. Ladislav Tot se je septembra 1S25 poročil s posestnikovo hčerko Rozalijo Tot, ki je bila njegova daljna sorodnica. Njeni sorodniki so bili sicer proti poroki, a hčerka je bila z obdolžencem tedaj ze noseča in se je nato morala poročiti. Zakon med sorodniki pa navadno ni srečen. Tudi obtoženi Tot je začel svojo mlado zeno kmalu po por0ki mrzeti in ji očital, da m oče otroka, ki sta ga pričakovala. Žena mu je sicer zatrjevala, da ni imela nikoli s kom drugim opraviti in tudi poznejše poizvedbe so izkazale, da je to res, nasprotno pa je imel Tot drugod svojo ljubico. Družinskim prepirom so sledili pretepi in žena je morala mnogokrat bežati na dom k svojim staršem. Lani v avgustu sta se zakonca Tot na nedeljo, ko sta prišla 0d maše. zopet skregala. Obtoženi je nato odšel z družbo v klet, žena pa k svojim staršem Zvečer se i® zena vrnila, pomolzla kravo in se vlegla Cez nekaj časa se je vrnil obtoženi mož in pričel prepir. Očital je svoji ženi, da je hodila k neki ciganki po nasvete, kaj naj stori, da jo bo mož zopet ljubiL Stara ciganka je baje nasvetovala, naj odtrga liste z jelše, na kateri rasteta dve veji navskriž tako, da v vetru škripljeta. Te liste naj skuha v mleku, s tistim mlekom naj si umije oči, usta in spolovila in naj da to piti možu, ki jo bo potem zopet ljubil. Žena mu je baje to dala piti, in jo je zato Tot usodno noč klical na odgovor, če se je radi tega že opravičila pri njegovi materi. Iz tega je nastalo prerekanje, tekom katerega je obtoženi zagrabil nož in zabodel ženo v vrat. Kaj se je dalje godilo, se obtoženi ne spo-nrinja več. On se je nato preoblekel, postavil k mrtvi ženi luč in Sel s svojo materjo na orožniško stanico v Dolino, kjer ;e povedal, kaj se je zgodilo. Orožnika sta nato našla mrtvo ženo ležečo v sredi sobe na trebuhu Bilo je vse okrog k:vavG. »udi postelja in razmetano perilo. Drngi aia sta zdravnika ugotovila, da je dobila rekojna niž manj kakor 13 ran. Storila je svojo žrtev naravnost razmesaril. Zrc-zal ji je lire, vrat okrog in okrog in ji najbrž.! ,edij, ko ie hote.a t. zadnjimi močmi še uiti, čez in čez prerezal še hrbet. Mesaijcnie je moralo biti straSno in divje, kajti zločincu je pri tem celo skrhal in skrivil nož Zdravnika, sodna izvedenca, sta ugotovila, da se je morala med obtoženim Totom in njegovo pokojno ženo vršiti ljuta borba na življenje m smrt, kajti pokojnica je imela vsa polno vrezmn okoli ust do kosti Ko se mu je iz mikala, jo je rezal po licih, ustih in bradi m ji končno prerezal vrat, ko je slučajno dvignila glavo. Smrt je nastopila že po 3 ali 4 minutah in bi tudi zdravniška pomoč ne megla vej rešiti življenja. Tudi po rokah je bila pokojna na več krajih porezana. Morilec Ladislav Tot je stal pred porotniki lam, 22. septembra. Zaslišane so bile priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri upravitelju v Mestni hranilnici. 1043 Moško perilo! Za izdelovanje vseh vrst finega mehkega in škroblje-nega moškega perila po meri priporoča se cenj. občinstvu Eonfekclja moškega perila R. Z. PAJK — Celje Dolgopolje št. 9 a, vila Winter. [ '■■■■......■.■■■..■■■■.■■■■■■.■.■a..aa..aa.....aaaaaaaaaaaaaB_, Izkoristite si m\ Mili! Brez posebnega strokovnega znanja si boste zagotovili sijajen zaslužek s prodajo državnih vrednostnih papirjev naj mesečna odplačila. Vpoštevajo se samo inteligentne dame in gospodje. Samo i pri nas je moči mnogo zaslužiti, ker je naše podjetje največje in najbolj kulantno in ker je samo pri nas vsak kupec gornjih papirjev obenem brezplačno zavarovan za slučaji smrti na zneske od Din 10.000 do Din 50.000. Izrabite to sijajno priložnost in javite se takoj. Prodaja državnih papirjev Split, Narodni trg br. 1 l/a| Poštanski pretinac 126. Vljudno sporočam, da sem preuredil in opremil svoj mlin z najnovejšimi stroji, tako da bodem izdeloval prvovrstno moko. Sprejemam v mlev ali zamenjavo zopet vsako množino žita Imam v z?logi vedno svežo moko iz prvovrstne banaške pšenice katero nudim po najugodnejših dnevnih cenah. Priporočam se svojim starim in novim odjemalcem katere zagotavljam točne in solidne postrežbe. Valjčni mlin Fran Juvan, Srednje Gameljne. Na drobno Specijalna Na velihr trgovina vozičkov in koles ..... Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. — Ponikljanje, lakiranje, avtogenično varenfe =» ZEMELROK OTON Lastna tovarna Glince - TržaSka c. Prodajalna Marijin trg s. Zahvala. Za izraze sožalja in dokaze sočustvovanja ob smrti naše zlate matere se za nadvse častno spremstvo na njeni zadnji poti, za krasno petje, poklonitev vencev in cvetja vsem iskreno zahvaljujejo rodbine Prelovec, Vončina, Kosmač. I I L Pazi, ittaj! Brez mnogo truda zaslužite dnevno po nekoliko stotin dinarjev, ako se bavite s prodajo državnih vrednostnih papirjev na obroke. Pismene ponudbe na Jngoslovensko Bodol! Moiie a. d., Beograd. Terazlje štev. 25 pod šifro ,,Veliki dobitak". i I Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere naša nepozabna mati, stara mali, sestra in teta, gospa Josfplna Kodelja mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojne se vrši v sredo dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Krakovska ulica št. 10 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. septembra 1927. Žalujoče rodbine: Grabrijan, Bizjak, Kodelja. J. O. Curwood: 71 rcganjana zenei Roman. Značilno je skomignil z rameni ,v svitu zvezd in nasmeh mu je zaigral na obrazu. »To je skoro umor,« se je ustrašil Aldous. »Ne, to ni umor,« je mirno odvrnil Mac Donald. »Več nego dvoje ali troje namah jih ne ostane zunaj; te odpraviva najpreje. Kakor hitro se začujeta najina strela, prihite ostali na pomoč — in vse, kar sledi, bo zelo preprosto. Saj mislim, da na sto yardov ne zgrešite moža, Johnny?« »Ne zgrešim ga.« Mac Donald je vstal. »Malo na okoli še pojdem, Johnny.« Nato je bil Aldous dve uri sam. Slutil je, zakaj stari Donald ne more spati in kam je odšel, in predstavljal si ga je sedečega pred staro kolibico v dolini, zaliti s svitom zvezd, kako se pogovarja z Janinim duhom. In v teh dveh urah se je pripravil na stvari, ki jih je obetalo bližajoče se jutro. Ura je bila malone tri, ko se je Mac Donald vrnil; bila je štiri, preden je zbudil Jano, in pet, ko so pozajtrkali in je Mac Donald vstal, da bi se odpravil s svojim daljnogledom na goro. Aldous je opazil, da je Jana nek?j minut na samem govorila z njim, in je obenem videl, kako je s svetlimi očmi in željnim izrazom obličja poslušala starca, ko je on govoril. Ni se začudil, ko ga je silila, naj spremi Mac Donalda. »Dve dvojici oči vidita več od ene, John,< mu je prigovarjala. »Zame ni tu nevarnosti — in mimo tega vaju lahko vidim, če ne pobegnem aii če se vama ne skrijem.« Nekam prisiljeno se je za-smejala. »Jelite, Donald, da ni nevarnosti zame?« Stari lovec je zmajal z glavo. »Nevarnosti ni, toda — samotno vam bo,« je dejal. Jana je nastavila svoja lepa usta tesno na Aldousovo uho. »Rada bi bila malce sama, dragec,< je šepnila. Nekaj skrivnostnega v njenem glasu mu je ubranilo, da ni vprašal, zakaj, in ga je primoralo, da je odšel z Mac Donaldom. Čez tri četrti ure sta prispela do odrastka gore, s katerega sta imela, kakor je bil Mac Donald napovedoval, razgled v dolino in na jarugo, po kateri so bili včeraj popoldne dospeli v ta kraj. Zgodnje megle so še nizko visele na zemljo, ko pa so jele kopneti v solnčnih žarkih, se jima je miljo za miljo naglo odgrinjala vsa čudovita panorama, čim svobodnejši je postajal razgled, tem oči-vidnejše razočaranje se je zrcalilo na Mac Donaldovem obrazu. Še pol ure po tem, ko so se megle razgubile, ni niti izpregovoril, niti ni odstavil daljnogleda z oči. Aldous je videl, kako so miljo od njiju trije jeleni prešli dolino. Kmalu nato je opazil na travnatem pobočju gibajočo se kosmato stvar, o kateri je vedel, da mora biti medved. Molčal je vse dotlej, ko je stari Donald pobesil daljnogled. »Osem milj daleč vidim po dolini in nikjer ne opazim žive duše,« je odgovoril Mac Donald na njegovo vprašanje. »Mislil sem, da bodo že tukaj, Johnny!« Neštetokrat se je Aldous ozrl proti taboru. Dvakrat je zagledal Jano. Zdaj je nameril dajlnogled v tisto stran. Nikjer je ni bilo videti. Skoro vznemirjen je vrnil daljnogled Mac Donaldu. »Nikjer ne vidim Jane,« je rekel. Mac Donald je pogledal. Pet minut je meril z daljnogledom na tabor. Nato ga je počasi obrnil proti zapadu in zamolkel vzklik mu je planil iz ust, ko je nagnil daljnogled in se je ozrl na Aldousa. »Johnny, pravkar je šla v sotesko! Izginila je v njej baš tisti mah, ko sem jo ujel v daljnogled!« »Šla je — v sotesko!« je prestrašeno poskočil Aldous. »Mac —« Mac Donald je vstal in je stopil k njemu. Nekaj pomirjajočega je bilo v hrčečem smehu, ki je prihajal iz globine njegovih prs. »Prehitela naju je!« se je hehetal. »Bog in bogme, to dekletce nama je kos. Niti slutil nisem, zakaj me je toliko izpraševala o vsem. In sem ji povedal, Johnny, natanko sem ji opisal, kje v soteski je moja votlina — tako natanko, da bi jo težko zgrešil, kdor bi je šel iskat. Vprašala me je, kako daleč je do nje, in sem ji dejal, da je po! ure. Šla je k votlini Johnny — šla je tja!« Tako govoreč je spravljal svoj dolgi daljnogled. Videč, da Aldous še vedno napeto zre proti soteski, poln začudenja in morda celo strahu, je dodal: »Bolje bo, da greva za njo. Ouade in Rann ne moreta priti preje nego čez dve ali tri ure in dotlej se lahko zdavnaj vrneva. »Spet se je zasmejal s svojim čudnim hrčečim smehom. »Ta nama je kos, Johnny, temeljito nama je kos. In pogumna je, čudovito pogumna, da se je sama upala tja!« Narocda, tro osa, dopisa,. licoč«,sa, malih, oglasov, j a, poslat' na, Oglas nj, oddelek -Jutra,' Isubljaiuo. Vraštrnova, 4.. TeL ib. z^gz JLali, oglasi, kislu Hjo » posredovalno, in. soajaL tlA, ruOUTUlAA, manjši zsiasok. 'obasuloa,: vsaka, besasla, pcu-.-Naj• rddanuiaga. značaja/: vsaka, bestd/irjliju r-■ak Vin 5—. Pristojbina, za, šifro Vin, I manjrt, zncssk. Via, i o-. Pristojbina, za, sijro Vul, V j t, pristojbina, jt^vposla, li obenasnz naročilom,, sir-cer rt, oglasu n* prvobajo Čtkoviu, račun, posUe. Hranilnic* (jubljana.št. ttfai. •t otuje stalno z avtomobi-om po Sloveniji in ima majhno kolekcijo. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Hermes 19». 29917 Hlapca poštenega, k paru konj sprejme takoj vinska trg, Puntar. Logatec štev. 41 29913 2 čevljarska pomočnika in prešivalko sprejme takoj v stalno službo Marenče Franc. Sp. Šiška, Aljaževa 7. 29907 Potnike zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod šifro .Zanesljiv 28» na oglasni oddelek «Jutra». 29930 2 pek. pomočnika enega starejšega, ki je dobro izurjen pri peči in enega mlajšega, kateri je pripravljen raznašati kruh strankam, sprejmem. Re-flektiram na prvovrstne delavce z dobrimi spričevali. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 29893 Pekovski pomočnik popolnoma izurjen in samostojen delavec dobi lepo službo kot namestnik večkrat odsotnega mojstra. — Ponudbe, oziroma predstaviti se .je takoj v Mariboru — Aleksandrova cesta 19. 29887 Sobarico 20—25 let staro, ki tudi pomaga v gostilni in pere perilo, s prakso, sprejmem. Pcnudbe s sliko na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Zdrava« Učenko p primerno šolsko izobrazbo. staro 14—15 let, sprejme v trgovino z mešanim blagom Ivan Trampuš Metliki. 296' Šiviljo ki je že delala v krojaških ateljejih, sprejme takoj K Pučnik, Tavčarjeva ul. 29931 Hotelska sobarica želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod značko .Zanesljiva sobarica*. 29886 Boljša gospodična vajena otrok, išče službe. Gre tudi kot pomoč gospodinji ali v trgovino. Ponudbe prosi na oglasni oddelek .Jutra* pod Nastopim lahko takoj*. Mlado dekle iridno in pošteno, ki zna cuhani in vsa druga hišna dela opravljati, ižče službo Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29900 Gospodična dovršeno meščansko in obrtno šolo, išče primerne službe v pisarni ali trafiki. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod .Pridna 99*. perfektni kavarn, natakarici iščeta službe izven Ljubljane. Nastopita lahko takoj. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29905 Šivilja izučena, gre k dobri rodbini, kjer M dopoldne pomagala v hiši brezplačno, popoldne pa hodila praktici-rat v kak modni salon. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. Trgovski pomočnik srednje starosti, dobro izurjen, želi premeniti svojo večletno službo v špecerijsko, manufakturno ali že-leznin stroko. NastopU bi tudi kot vodja podružnice špecerijske ali mešane stroke. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29885 Prodajalka večletno prakso želi službe v modni trgovini. Izurjena je tudi v aranžiranju izložb. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro Aranžerka* 29846 1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno iu dobro službo. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra». Knjigovodja osemletno prakso, želi službe. Zmožen je samostojnega knjigovodstva ter vseh drugih pisarn, opravil Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro .Vesten 16». 29274 Šofer začetnik, išče službe. Gre tudi za majhno plačo. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod .Zanesljiv« 29960 Krojači in šivilje Dobra moč išče posla pri boljši konfekciji za trajno dobo. Izurjen dobro izdelovati ženske in moške obleke ter uniforme. Vstopim takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra». Dekle ki zna kuhati in pospravljati. išče službe k manjši družini. Nastop po dogovoru. — Naslov pove oglasni oddelek .Jutra.. 29933 Natakarica z večletno prakso, želi službo v boljši gostilni kje v Sloveniji. Nastop lahko takoj. Ponudbe iia oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Vestna». Kuharica stara 25 let, z gospodinjsko šolo, žeU službe pri manjši obitelji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra» pod .Takoj ali pozneje 22». 29946 Vrwlam, Vrhniško opeko trboveljski premog in bukova drva nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pristan 12. Postrežba točna! 61 Za motorno kolo prvovrstne znamke — bolj novo, zamenjam kompletno in dobro ohranjeno kovaško orodje. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 29815 Kovaško orodje za enega kovača proda po zmerni ceni Ivan Ražen, Stara Fužina — Bohinj. 29771 Špecerijske štelaže v Celju ima naprodaj Peter Setina, Sevnica ob Savi. 29817 Moško kolo >0 nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29942 Radio Indukt Ljubljana, Sv. Petra c. 24 razprodaja vsled preuredbe posl. prostorov prvovrstne radioaparate, zvočnike in radiomaterijal pod lastno ceno. Ogled neobvezen. — Tudi na obroke. 29904 Otroški voziček malo rabljen, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29888 Temnomodra obleka skoraj nova, za 14—kletnega, poceni naprodaj v Rožni ulici 25/1. 29903 Francoščino in klavir >oučuje dipl. strokovnjakinja. Informacije od 1. do ure. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29424 rtadame et made-moiselle Juvančič reprennent leurs le?ons de fran(ais a partir du ler oetobre. Gosiposvet-ska cesta 4/m. 29909 Nemščina in francoščina Dama z državnim izpitom za nemščino in francoščino poučuje po najuspešnejši metodi in zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 29916 Prvovrsten pouk v francoščini, lašiini, nemščini, angleščini, srbohrv. in slovenščini daje profesor posameznikom in skupinam. Pojasnila vsak dan od 6. do 8. ure zvečer. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29925 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer v Ljubljani, Valvazorjev teg. 19(1 Snežne čevlje in gaioše popravlja Avg. škof, Borštnikov trg 1. Peči in glinaste ša motne štedilnike postavlja ter popravlja najceneje in najsolidneje Keramična zadruga. Karlov-ška 8 (Tesarska). 2951S Železniški uradnik v pokoju, želi službo kurirja, potnika aU slično. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro .Zanesljiv uradnik*. ~ Nepremočljiva pokrivala za konje in vozove, samo najboljše kakovosti izdeluje Alojzij Grilc, Novo mesto. 29915 Kupdm Polhove kože In vse druge od divjačine ije in zanesljivo dobro i D. Zdravič, Ljubljana. Florijanska ulica št. 9. 47 «Odol» prazne steklenice kupuje drogerija Anton Kano sinova, zidov: Vri Metliki v Belokrajini. Jiko Popovič, Skemljevec št. 1, pošta Suhor pri Metliki. 29772 št. 1. idovska ul. 282 Hrastove hlode od 20 cm debeline naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana. 252 Gostilno prenovljeno, dobro znano, irijetnem mesteou, poleg cerkve, ob glavni cesti, oddam v najkrajšem času najem. Električna razsvetljava, nekaj polja. — Vpoštevajo se le resni in kavcije zmožni reflektanti taez otrok. — Ponudbe na -lasni oddelek .Jutra* pod Cavcija*. 29884 Kolo dobro ohranjeno in boljše znamke, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro Kolo*. Nihalno žago (PendeL«&ge) kompletno, dobro ohranjeno, kupim. Ceno in kraj. kjer se nahaja je sporočiti na oglasni oddelek «Jutra» pod značko :Zaga». 29808 Zimska obleka nova, še ne nošena, za 15 do 17 let starega dijaka, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29908 Nagrobni okvir velik, s ploščo, prodam pri Sv. Križu. Marija Kirinič, Ljubljana 7. 29921-a Avtobus 12—16sedežen, rabljen, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod .Autobus 806» Austro Fiat 24 HP, pripraven za mali tovorni avto, ker so Eedeži za demontirati, zelo poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku .Jutra*. «Ford» avto dobro poraben, takoj prodam za 8000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Ford 8000*. 29934 Somatologijo Homan I. in H. del, staro, kupim. Naalov v oglasnem oddelku Jutra*. 29948 Krompir vagon, beli, odbran, ameri-kanska vrsta, 110 Din stot, proda Mursa, Ljutomer. Brinjevo olje kupuje v vsaki množini drogerija Ant. Kane sinova v Ljubljani, Židovska ulica 197 Namizno sadje jabolka in hruške razpošilja po najnižji ceni Peter Setina, Radeče - Zidani most. 194 Cevi ali peči za centralno kurjavo, dobro ohranjene kupim. Po nudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Kurjava*. 29623 Stare moške obleke čevlje, knjige in pohištvo najdražje plačujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Marija Prekuh. Ljubljana, Gallusovo nabr. št. 25. 29489 Pozor! Pragi! Kupim proti takojšnjemu plačilu vsako množino hrastovih ielezn. pragov vseh dimenzij in bukovih, normalne tipe. Zanesljivi ponudniki 25 % na račun. Knpim jih tudi na panju. Ponudbe z navedbo množine, dimenzij, dobavnega obveznega termina in najnižje cene fco. vagon ali meja pod šifro .Nad 1000» na oglasni oddelek .Jutra» 29896 Ti Čevljarji, pozor! Na Dolenjskem se Vam nudi prilika, katere bo vsak veseL Prodam v prometnem kraju celo delavnico z vsem inventarjem. Zraven pustim 2 učenca, ki sta že izučena za vsako novo delo. To vse zaradi selitve. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. Hišo pod Kastvom z vrtom in hlevom prodam za 60.000 Din. — Pojasnila daje Sinčič, Maribor, Vo-jašniška ulica 5. 29958 Trgovci, pozor! Prodam novo hišo s trgovskim lokalom, na prometnem kraju. — Franc Ačko, Podboč-Poljčane. 29935 Gostilno v sredini Ljubljane na prometnem kraju takoj oddam tistemu, ki odkupi inventar. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29834 Brlvnico popolnoma urejeno, na zelo prometnem kraju prodam z vsem inventarjem in stanovanjem, radi odpotovanja v inozemstvo, po zelo nizki ceni. Pismene ponudbe pod šifro cBrivnica> na oglasni oddelek c Jutra*. Manjši lokal za pisarno ali obrt, sredi Ljubljane (elektrika, plin in vodovod), oddam. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin. velik vrt v Stožicah 79 pri Ljubljani oddam mirni stranki s 1. oktobrom. Vodovod v hiši. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 29919 Blago za kompletno moško obleko iz pristnega češkega kamgarna s celo podlogo na 6 mesečne obroke Din 740'- to je mesečno Din 124«— ali tedensko Din 31*— in vso drugo manufakturno blago Vam nudi Oblaiilnica ,.ILIRIJA" Mestni trg 17/1 Na telefonski poziv 28—25 pošl;emo potnika v h šo. ' Z-%% % Opremljeno sobo išče uradnica s 1. oktobrom. Ponudbe na poštni predal 68, Ljubljana. 29954 Sostanovalko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku .Jutra*. 29938 Gospod išče s 1. okt. sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .St. 5252». 29961 Sostanovalca solidnega, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 29945 Sobico svetlo in čedno, oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29943 Dijaka sprejmem v popolno dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29949 Opremljeno sobo oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29912 Stanovanje z 1 sobo in kuhinjo iščem blizu Sv. Jakoba. Plačam za 1 leto naprej. Pismene ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* z navedbo cene pod .Snaino 11». 29911 Sobo na Bledu v lepi vili, v kateri se nahaja pension, zamenjam s sobo v centru Ljubljane, ali bližini. Ponudbe: .Soba 14», Bled, poštno ležeče. 19914 Tehnik išče sobo _ elektr. razsvetljavo. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro .Elektrotehnik; Dva gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Poizve se pri hišniku na Mestnem trgu 24. 29877 Okoli 4 sobe bližini Tabora išče za svoje pisarne Oficirska zadruga (filijalka Ljubljana). Pismene ponudbe najkasneje do 1. oktobra imenovani filijalki v Kasarni vojvode Mišiča, Tabor št. 1. — Uprava. 2 prazni sobi event. s predsobo želim. — Pogoj je strogo separiran vhod. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod značko .Doktor*. 29460 Dva dijaka srednje ali višješolca sprejmem na stanovanje in hrano v šentpeterskem okraju, blizu bolnice. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 29941 2 prazni sobi v sredini mesta oddam zakoncema brez otrok in si-cer s 1. novembrom. Interesenti naj stavijo pismene ponudbe do 30. Bept. 1927 na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Ljubljana — 2 sobi*. 29952-a Gospodična išče strogo separirano sobo s 1. ali 15. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Strogo separirano*. 29962 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29955 Sobo z 1, event. z 2 posteljama iščem v bližini gl. pošte. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod šifro .Poseben vhod*. 29947 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo oddam 2 gospodoma ali gospodičnama e 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 29944 Opremljeno sobo z 2 posteljama (brez perila) s kabinetom in kuhinjo, ali s souporabo kuhinje iščem za daljšo dobo. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .1. november 32» 29932 Preprosto sobo iščem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro .Takoj 891». 29891 Sobo s posebnim vhodom in elektriko želim v sredini mesta, najraje na Gosposvet-ski cesti. Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra» pod šifro .Soba 901». 29901 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo oddam v sredini mesta 1 ali 2 osebama. Naelov v ogl. oddelku «Jutra». 29906 Dva dijaka tudi iz Christofovega zavoda, sprejmem na hrano in stanovanje po nizki ceni. Naslov v oglsanem oddelku .Jutra*. 29918 Sobico kje na Gorenjskem išče gospodična. Sla bi tudi kot sostanovalka. Dopise pod .Zimski čas» na oglasni oddelek «Jutra». 29897 Preprosto sobico prazno ali opremljeno, išče šivilja. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro .Šivilja 28». Dve sobi skupaj takoj oddam. — Poizve se: Kodeljevo 251, Moste. 29927 Dve lepi sobi popolnoma opremljeni — z električno razsvetljavo posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku cJutra». 29721 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo, sredini mesta oddam s 1 oktobrom zakonskemu paru ali 2 gospodoma, event. s hrano. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29940 Opremljeno sobo svetlo, zračno, v sredini mesta, z elektr. razsvetljavo, 6 strogo separiranim vhodom, z eno ali dvema posteljama, event. z dobro domačo hrano takoj oddam Nasiov v oglasnem oddelku cjutra*. 29953 Lepo sobo v sredini mesta oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29924 Preprosto sobico z dobro domačo hrano oddam. Prednost imajo dijaki Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29929 KapiUrt Pristopil bi k resnemu in pred polomom varnemu podjetju ali trgovini mlad trgovec s 125.000 Din — najraje v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 29810 Stalno službo pri dobrem podjetju dobi tisti, ki položi 20.000 Din kavcije. — Prednost imajo vpokojeni železničarji. — Majhno stanovanje event. na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .1000*. 29951 Dopisi Mlad gospod veselega značaja, želi znanja s samostojno damo lepe zunanjosti — v Bvrho skupne zabave in razvedrila Cenjene dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Tosca*. 29964 XXV. Ves sem Tvoj! Čutiš mojo ljubav? Vroče samo Tvoj. 29894 V Oglasnem oddelku «Jutra» je dvigniti sledeča pisma Akademik 30, Anuška, Aparat, Auto 51, Auto 400, Bled 180, Berta I., B. V., Blagajna, Brez otrok, Bogat, Cel dan odsotna, Char-leston, Centrum, Častnik 15. Dobri ljudje. Dobra nagrada, Dober zaslužek, Dobra priložnost, D. V., D5n 400, Dobra moč, Družabnik, Duševni prijatelj 30, Dobra žena in gospodinja, Elektrotehnik, Gospodinja. Gostilna in trgovina, G. E., G. A.. Glasbenik, Gledališče, Grajska cvetlica 3333, Hotel, Izguba izključena, Industrija, Izvežban 17, Jesenska sreča Istrijan 2000. J. 40, Kletar, Kuharica, 649. 95, Krojač v trgovski hiši, Kulantno, Knjigovodkinja, Kemična tvornica, Kremen, Karikatura I., Kavcija 19, Lesni trgovec, K, Lepotica, Lo-komobila, Ljubezen, L. A., Ljubljana. Les, Manoru Marica Antonietta, M. K. 93, Marljivost, Modistka, Modistinja, Motorno kolo. Novo, Napredovanje, Nujno 330, Oktober, Orehova spalnica, Osamljen 46, Oglje, Oprema, Oprava, Odkritosrčnost, Pridna 72, Primorka, Preprosto stanovanje Perfektna, Podjetna 7 let, Provizija, Poštena 7, Prvič, Pomoč 26. Poseben vhod, Pisanje, Parcela 18, Premog, Posojilo. Periferija, Pšenica, Potrebno 500 Din, Planine. Poslovne prostore, Prehrana, Pisarniška moč, Praktikantinja 627, Proti-usluga, Pietilni stroji, Resen kupec, Rašica, Solidno 1927, Spretna, Stalno 25, Skromna vijolica. Siguren zaslužek. Stan. Srce, Stalna služba 5, Sostanovalka 100, Sreča, Samostojna hišica, Sigurna bodočnost 100, Složnost 53, Sodelovanje, Šivilja 76, 222, Spec, odd., Štajersko. Tehnika, Tehnik, Tonko Kristič, Takoj 320, Točilno pravico, Trgovina 34. Trgovska pomočnica 5000. Takoj 1000. Tvorniški objekt, Triglav, Takoj 41, Takoj ali pozneje, Trajno 1927, Takoj plačam, Trgovina 9. Uradnica, Uradnik, Uspeh, Vzgojiteljica, Violina, Vinograd, Vijolica, Vesten 89, Vesten 99, Zamenjava. Zvezda, Zajamčena bodočnost, Z prvim oktobrom. Zaposlena, Zlata bodočnost. Zanesljiv 22, Zanesljiva 86. Z. A., Zanesljiva moč, Zanesljiva 33, Zdravnik. Zastopnik, Zenitev, 500 Din. 400 Din, 151, 2—300% zaslužka. 162, 3735, 400—500. 7134, 1362. 30a, 85. 6685. 14 dni. 1882, 600. 222. 2309. 1927. — Brez dokazilnega listka se pisma ne izročajo. Za šifrirana pisma, ki se ne nanašajo na oglase,- je plačati 2 Din. Abonente sprejmem na dobro meščansko hrano po 12 in 17 Din dnevno. Restavracija pod .Skalco*, Mestni trg št. 11. 29864 VtrtVi' Vijolina naprodaj. Naslov v oddelku cjutra*. oglas. 29963 Klavir izborno ohranjen (Flugel), vložen z ornamenti. naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 29922 Pianino izborno ohranjen, mahago-ni. prodam. Naslov v ogl oddelku cjutra*. 29923 D. M. C. na večje skladišče flvrcm S' on, Sar ie o ^res olonasijcd. Pet« a bio, 26. o«o«oao«o Lovci, pozor! Nemška resavca-fermača, 6 mesecev stara, z rodovnikom, takoj proda Rožič v Sp. šiški. Celovška c. 71. 29860 Velik pes volčje pasme, brez marke, je izgubil gospodarja in se nahaja pri Ant. Štruklju na Trati, pošta Št. Vid nad Ljubljano — Lastnik naj pride ponj! 29926 Suhe gobe Milanska firma najbolje uvedena želi stopiti v zvezo samo s prvovrstno f rmo ki specialno trguje s o edmetom suh h gob Ponudbe na: Walther Caseila Postale 204 Milan > (italla), Popolncma suha, lepa bnbfiua v polenih ali razžagana kakoi tudi mehka drva dobavlja tvrdka ,. ARBOR" d. d., Dunajska c. 50 m vsaki množini od 1 nr" naprei Donavi se tudi na dc m Telefon št. 254b. Generalna reprezentanca znane svetovne tiime oddaja distriktna zastopstva boljš m gospodom ki imajo vezi z oblastmi, mdustrijalnimi podjet i itd. Ponudbe po J »Zastopstvo na 278— i" na Interreklam A. G., Zagreb, Ma-rovska 30. Lakirarja na brizganje ki zna samostojno brizgati išče tvornica karoserij Mat Reich & sin Novi-Sad, Jugoslavija. Tam se sprejmeio tudi delavci za lesene karoserije. Macesnove deske suhe, prve vrste, debelina od 25—60 mm za taKojšnjo porabo mizarskih del kupim. Prosim ponudbo in ceno proti takojšnjem plačilu. IVAN ZGONC mizar in trgovec Cerknica št. 62 pri Rakeku. Kamnoseški mojstei Ljubljana ESljeva cesta fin 3t t>r poroča bogato zalogo nagrobni! spomenikov od marmorja n granita, p i o-šče za grobnice, marmornate plošče za mobilije po najnižjih cenah 206 . Urejuje dr. Josip Birsa. Izdaja za Konzorcij .Jutri« Adolf RJbnikar. Za Narodno tiskarno dd kot tiakamaria Fran Jeaeršek. Za inseratrd del ie ^oovotcd Aloizii Novak. Vsi • Ljuhljant