Naročnina listu: — Celo leto . . K10*— Pol leta . . . , 5 — Četrt leta . . . 2 50 Mesečno. . . „ 1'— Zunaj Avstrije:—— Celo leto . . „ 15’— Posamezne Številke — *0 vinarjev. — Inserat! ali oznanila se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust — „Straža“ izhaja v pon« deljek in petek popoldne Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravnlfttvo: Maribor I NoroSka elica. 5. — Telefon St. 113. | Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. I Z uredništvom se more govoriti vsak dan od tl.—12. ure dopoldne. Proti Italijanom uspešno naprej! Naši so že y solnčni Italiji. — Druga italijanska èrta predrta. — Naši so zavzeli važne utrdbe na italijanskih tleh. -— V šestih dneh nad 16.000 Italijanov ujetih, med njimi 341 častnikov. — Dosedaj 132 topov in 76 strojnih pušk uplenjenih. — Naši zrakoplovci zopet obiskali Italijo. — Pred Solunom se je baje zadela ofenziva. — Na drugih bojiščih nič posebnega. — 200.000 dolarjev dovoljenih za predpriprave mirovnih pogajanj. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj 21, maja. -Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Boji na južno-tirolski bojni črti so se razširili, ker so naše čete začele napadati tudi na gorski planoti Lavarone. Vrh gorskega grebena Armenterrase nar baja v naši oblasti. Na gorski planoti Lavarone so naše čete u-drle v prvo sovražno črto, katero je sovražnik trdovratno branil. Bojna skupina, sestavljena iz tirolskih cesarskih lovcev in linške pehotne divizije pod poveljstvom Njegove c. in kr. Visokosti podmaršalai nadvojvode Karola Franca Jožef a, je razširila svoj u-speh,. Zavzeti sta C i m a d e i Laghi in — severovzhodno tega vrha — Cima di lesole. Pregnan je sovražnik tudi s prelaza Baronia. Južno od tega prelaza smo zopet uplenili tri 28 cm havbice. Iz smeri od C o I d i S a n to prodirajo naše Čete proti P a s u b i u. V dolini Brand smo zasedli L a n gebe n (Anghebeni). Včeraj, dne 20. maja, je bilo ujetih čez 3 0 0 0 Italijanov, med temi je bilo 84 častnikov, uplenjenih je pa bilo 25 topov in 8 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höfer, podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Bero!in. 21. maja, Francosko bojišče. Na južnem in južnozahodnem pobočju višine „Mrtvi mož“ so se nemške črte po spretni artilerijski predpripravi pomaknile naprej. 31 častnikov in 1315 mož je bilo ujetih. Uplenjenih je bilo 16 strojnih pušk in 8 topov ter mnogo drugega vojnega gradiva, Slabejši so vraž n; protisunki so bili brezuspešni. Desno od Može je bil, kakor se naknadno poroča, v noči na 20. maja v Caillette-gozdu sovražni napad z ročnimi granatami odbit. Včeraj (20. maja) ni bilo tukaj nobenih infanteriiskih bojev. Ai Iberijski ogenj pa je na obeh straneh bil od časa do časa zelo srdit. Manjša podvzetja in sicer zahodno od kraja Beaumont in južno od Gondrexona, so bila po ■ sem uspešna. R uske bo j išče- Nič novega. Balkansko bojišče. Položaj je splošno nespremenjen. Zadržki, ki so nastali vsled velikih povodnji v Vardlarski dol5ni, so odstranjeni. Milan in Padova v vojnem ozemlju. Iz Bazela v Svici se poroča, da se je pokrajina mest Bergamo, Milan in Padova! pritegnila v ozemlje, ki se smajtra, da je po vojski ogroženo. Za ta mesta veljajo poostrena določila, ki so v veljavi v vojnem ozemlju. v Cetverosporazumova ofenziva v Macedoniji. List „ Journal“ poroča dne 21. maja iz Soluna, da se je ofenziva generala Sarraila v okolici krajev Montebelles in Siderokastro razširila. Sarrail je odredil, da se naj zapre večje število mohamedanskih in grških kmetovi' v teh okrožjih, ker so baje prijazni Bolgarom. Prijete kmete so spravili v trdnjavo Do-vatepe. „Petit Parisien“ poroča dne 20. maja iz Soluna: Izredno hudi viharji so pretrgali vse brzojavne zveze. Na različnih delil? bojišča na levem bregu reke Vardar se topovski boi nadaljuje. 200.000 dolarjev za mirovno konferenco. Mornariški odsek severnoameriške zbornice je enoglasno sprejel resolucijo poslahca Hensleya, v kateri se predsednik pooblašča, da naj zavoljo za-ključitve evropske vojske povabi vse države na zemlji k posvetovanju, da se izvoli razsodišče ali kak drug odbor, ki bi imel nalogo, skrbeti za odpravo ali •poravnavo vseh sporov med narodi. Za pokritje vseh stroškov te mirovne konference je mornariški odsek dovolil 200.000 dolarjev, t. j. približno 1,000.000 K. Naš prestolonaslednik — poveljnik. Vsako avstrijsko čuteče srce se je razveselilo, ko smo zadnji petek, dne 19, maja, čitali v poročilu našega generalnega štaba, da. se naše zmagovite čete na južnem Tirolskem)' nahajajo pod poveljstvom Njegove c. in kr. Visokosti podmaršala nadvojvode 'Karola Prane Jožefa. Razveselili smo se, da je p riho d n. j e m ut našemu cesarju dana naloga, da popelje krasne naše čete preko mej v Italijo in kaznuje nezvestega zaveznika. Naše veselje je tem večje, ker vemo, da je tudi veliko slovenskih fantov in mož pod njegovim povelj• stvom, kateri bodo brezdvomno tudi v teh bojih zastavili vse svoje moči, tla naredijo s svojo neprimerno hrabrostjo čast slovenskemu i m e n u. Prestolonaslednik — poveljnik naših čet v juž-■ ih Ti rol o h ! Že ko je bil imenovan za podmaršala, je bilo jasno, da bo prestolonaslednik poklican še igrati važno ulogo tudi v sedanji vojski. To se je zdaj uresničilo. In razveseljivo za nas Slovence in Hrvate je ravno to, da se je postavil na čelo čet, ki so določene kaznovati našega starega dušmanina avstrijskih Jugoslovanov, nezvestega Laha. Slovenci in Hrvati udano pozdravljamo novega vojnega poveljnika ter mu želimo, da se mu posreči, kar želi gam in ž njim vsa Avstrija, zadati usoden udarec laški armadi. Blagoslov božji in sreča junaška naj spremljata visokega poveljnika! in njegove fletei Petindvajsetletnica delavske okrožnice. Dne 15. maja 1891 je izdal papež Leon XIII. znamenito okrožnico, ki se pričenja z besedami: „Rerum novarum“ in v kateri se razglašajo socialna načela (v korist delavskim stanovom v smislu večnih krščanskih resnic. Imenuje se splošno Delavska okrožnica in po pravici se danes delavski prijatelj s hvaležnostjo spominja, kako je papež pred 25 leti kakor pravi oče vseh zatirancev, vzdignil svoj glas za delavske pravice. Vse polno zmotnih misli je krožilo glede na socialno vprašanje med katoličani,, preden je izpregovoril rešilno besedo sv. Oče Zlasti o državi in njenil? dolžnostih v pomoč slabečim stanovom se je trdilo vsevprek, naj se sploh v socialne razmere ne vtika. Liberalni katoličani so branili ta-le vodilna načela: „Država nima pravice se vtikati v zasebne gospodarske razmere. Delavska pogodba mora, ostati neomejeno svobodna, delodajalec naj se ravna po svoji vesti, ni pa treba zakonov, ki bi s silo zahtevali v korist delavcev kaj od njega. Cerkev naj pomaga samo s tem, da uči medsebojno ljubezen, duhovnik naj deluje samo v cerkvi in naj se ne spušča na socialno polje. Delavsko združevanje in sploh vse združevanje delavskih stanov je nevarno; s tem se uče ljudje samo upornosti in se vadijo takih reči, ki jih jim ni treba vedeti.“ — Ce so tako govorili, pisah in učili celo katoličani, koliko hujše je bilo vse to So le pri ljudeh, ki niso imeli druge misli, nego hrepenenje po čim največjih dobičkih in pri katerih ni delavec nič drugega pomenjal kakor stroj, ki se mora samo toliko skrbeti zanj, da teče in ki se vrže proč, kadar ne služi več svojemu namenu. Nasproti tem naukom je papež Leon XIII. učil v svoji okrožnici, katere petindvajsetletnico obhajamo, ta-le načela: „Država mora po svojem bistvu skrbeti za splošni blagor. Ce je prav urejena, ji ni treba novih potov za rešitev socialnega vprašanja, V tajki državi vlada poštenje, družinsko življenje je urejeno, varnost in pravičnost se spoštuje, javnih bremen je malo,in pravično so razdeljena; poljedelstvo, obrt, veda in umetnost se razcvitajo. Prav uravnana država mora skrbeti za vse po načelu delilne pravičnosti. Vsi sodelujejo za splošni blagor, torej ga bodi vsak deležen. Po tisti vrsti mora drža.va skrbeti za posamezne stanove, po kateri sodelujejo za skupni namen. Prvi so tisti, ki vodijo državo. Takoj za njimi so ; a delaivski stanovi, ki z delom svojih rob' ustvarjajo premoženje državi. Vsled tega se mora država po zahtevah delilne pravičnosti že v drugi vrsti ozirati na nje. Svobodo mora braniti; če bi pa imelo kaj škodovati splošni koristi, mora poseči vmes. Njena dolžnost je, da nastopi ob uporih, stavkah, kadar se o-maje rodbinsko življenje, kadar je vera ali nravnost v nevarnosti, ko delodajalci krivično postopajo z delavci in žalijo njihovo človeško in krščansko dostojanstvo. Splošno mora, država bolj skrbeti za reveže, nem) za bogatine. Rod bogatinov, ki je ograjen s svojimi trdnjavami, potrebuje manj javnega varstva: Nesrečno ljudstvo, ki nima nobenih lastnih moči za svoje varstvo, je najbolj navezano na držaivno o- noro,“ i ,1 j ' v. * Dve reči izmed neštetih, ki so čudovito upli\a-e vsled imenovane papeževe okrožnice, omenjamo J« pat^p&lmäintpremb; iskapmsti Ifrißm- £Ä^1^SteHj^iib^^aPökupnöÄtg«iSiM)ia ttufcaujiaanaitn KfedSacriito NemoL/Nikdar aj zalitéy&l ; ihtebes1 nemštva,5 da bi m nekdanji Panoniji " he vladal' Madžar, temveč'ikak drug narod; Posebne ptoWmtriiiéri‘pokret v zgodovini' nemško-madžarskih od-£ nòSàjéV sri-je izvršil i^ avstrijsko-ogrsko nagodbo le-"4Š^i§m §ßi skk je glavna ovira ruskega prodiranja ' Ogrska politika sicer ni bila samaposebi Rusoiri; sov ražnrij^^iia :prije redno samaposebi Nemcem prijaz- iiä’jgröf^Aridrari^y joče'preda#aielj©V; op. ur.) so iz-vaitali i/èé pósletfiee iz tega spoznanjiap Grò! Andra)- 'M mpxmimtìhw nemško-avstci 3viié vO-O zveze po vojni mo-emec nikogar ne o-in želja po veljavi, gos- globitev gočna zaščita sveto grQ|a, on je sam sebi dovolj Op r ßlpyiMjgpJi ^ußje^^FplMiültatißtfl^ svetovni mir se Bbdo dali zasigurati le s kònzoli- kon‘ —--------- -----«— —*om orgariizaciie in ¥rft^emf;co suverenitete -iOV V I7\ß[i97 lall £b .alterna ©a ii f©|l v 08 M petišofob .nn&iiaooa aisile-v .Rte, KusLin srhsfco v T ß?lSll9IÖ BYOHTöVß „Rječ“ piše šlo za določitev .n limoso mo rt vprašanje. 10(18019 j ion Grozd. -so m lUioted liq ßiom sa ii , j olia ,öoiq asi/ es M i .un ma .nix nooJ Srn iTèfei Ir kriilo, šferiepi 'gaj,7 -olqa es itodTifa nvlaid inoÄSlÄf '. ■n divnu Rrf«0 i« fi „'-Ji MädU, /miru mu ,daj, ivrS-Th ilpfv “^9^Pwl®o7OJìnra Iffž -1SV on©'acro si silA f 'S. Gregorij ; “tìia si triil^: y|[é'^ človeka v reàno gozdifo tihoto, katero moti le šuštenje drevesnih vrhov in žuborenje skritih vrelcev. V gozdu se vam od veselja j^vigqjq prsa ter hlastno srkajo v se oživljajoč Žhak, _ ip vonjavo cvetlic, 'Na uho nam prijetno udarjajo mnogoštevilni glasovi krilatih pevcev, naše oko pa .ni^^^i^ij^mudufe te tisoče ih tiripče mladiti'ip-'étàiih , T^piej^l-jb)!|a^pr(,mogočni stebri;Iri1,Šibki svečniki jv; _ o i jh aravn eni tempelju \ inoÌijó proti rièbésbfe..* '"Ibaa-e Bog'ri^^pstva-rji gozda samo zà naš© bfeo in,aUh %^gozdném zraku in gozchii ;se9ròì;.,)1aon’If; 7 j „ ?;s;7S7 jgpopgn^pavnava.tudi ;zriačnb Vlrigò, kajti zaj mo-vodni nabiralnik 'ari' švetui‘ #Ožd pdr jdajo.- zraku polagoma, a stalno velike množine vlage ... ;ip.: s ijejr^ preprečuje nastalbijije volj kili in riaiénkrat*-nih Pddvdv, kakoršni pogosto obiskujejo kririje, 'ki so na gozdih ubogi. Kadar je dež, zabrarijuie gozd. da ... bi. voda zatekla takoj v .dolino, in jo. zadržiijeP’M>'0^1i-. dowj'lpi^ni' '$0$. j^tov: ^'Ikorénin pri sébi, 'jb nabiifev mahovju ter jo pošilja potem kot oživljajoče vrelce in hladeče potočke v dolino. Ako se v gorah naenkrat izsekajo velike gozdne površine, se takoj prikažejo slabe posledice, Kmalu nastopijo hudourniki in gra- KJgOTSVJöO tovanju,; da se je bije. Teoretično je Deže-„ uspe-8tV®Sifflierrtì tote o»b gìHvuBhocitjèvii Joiabig ni asIIadÉnoM n; 11 i if e 1 ¥rié réjà^ Q jiri* ä/vi i v'Narqe s RaÈièevega, pp- ičVMfija jüngste jasen tiliiq3«ipj-ost).* GosuddlnbP ; -tfaborajnß^ll^eä^^sooga^ßgfeim^ostiM»! kov, toda tudi to viteštvo ima gotve fneje. vlada k ralja,-Petra Jhoče .danes brezpogojno jasno izvedM,sfkaji -ffvfzlk«!^ pa ješ 0ffié9^ldjéfiib M^^Mn^RiMijb^ètitó caižilifcal R.Si?4 'pbložčftfe flfUskle diploimitičiie! birokracije je . zelo. vznemirljivo. Bilanca Ša-zonove. srbske; politike, je kaj žalostna. Srbsko-bolgarske vojne ni preprečil, pa tudi m ntu n j Zdah) potreljno zini usodi Srbije. Rusija stoji v ravno tako nejasnem StaUšČuf kakor Italija, kar pg seka rano in boli rusko samoizavest. i Sploh se mori vpririšiifi® ali ^äi'QiusiiO' jugosljtfvansuco vprašanje šc ■ obsttìjialgngH •noi.uriao:, oijor.do8à*i Isje-xcg o -asi ßs o !j,Birževije /bjedomosti“, pišejo..-.v .srnislu -nins pravijo; ! uagljeno.____ rrijp,. 'PaŠičJŠe ie .^y,v» n., ko misli’^entferitk 'rilfea^’Srbiil^ffiddrio^toe'fiiri&P axnb i amÉa ■ L ■ • ■ ■ ■ ■■ srbskem vprašanju na ìons- tudì pravico samouprave pod državnim nadzor s tvor to zastopata m^^^at Magistrat leta Poslovni jezik mestne uprave je poljski. Gene-guvernejK-tiP«^ mestnega predsednika imeppvt ;uvernei?.*ie,.za; mestnega, predsedmka ime Lubonfflffi ^TO#ži$a^p»anž »p,iirÄf>,ÄÄ Ci4ali'Varä^ ìmdfirife 'e; P * naroi arodom vseh nti. BTIXHÜ G> bttiišcfif OlOff €š£Eh£%g$ . maja, le obaetiiica,n&ir Jutri, dne 23. maja, le obfletniea, Ear nas je za-h r M ton n a^Sriìàu upfhš a zaveznica Italija, Verolomstvo brez primere v zgodovini, tako fjj^:itakra.toPdfedT.TiaS sivolasi vladar. Iz prokletstvo. To je Italijane spremljalqv§S^r|gto Ä9X§qvgiA>HV par tednih so mislili, v Celovcu, ce- lo na Dunaju. Pa so se da,naanasnji tam, kjer so se postavili pred letorii.n'Nffv tam^riisti^Č^’!1ži3t*ri.j naša armada je že v 5f^Ì<»dtj«lf81«èfc#Bf0 od uspeha do u-^irfi^ér1 riaìvZefnà *rdjoztii krajenu {p(pstpjai)k0: za P°-%foÌ4tìy.^0di%adrifé^a alašegampia^čiliM vanje naših čet v južnih Tirolab; veJč»PQ43?(ic?fe‘i^|' ~M ISridrig Idplh» flSpeàospsBodjiPevefet^i^fqijrestolo-naslednika Karla Franca Jožefa -^zWénè^M RUvrirefeiudrlffi če»oit8lijaif§^iS9l0 in 180 •Sk^tWf’SöWßSnfti öÄpnfe postojank# Gaiupq Mpl^^i Toraro ter italijanske utrdbe, na g.opahi, fr Morite Meiignehe)i Cima dit Mesole in Qiroa de Laghi ter jirélaz Della) :\sén ai oTa del našerhrabrp. qrn^d6 pridobiva dari za dnevom iveč ozemlja yj goroyjp, ,ppd katerim se raziirostira benečanska ravnina! V Su-ganski dolini so se riaši polastili kijaja; Roncegno _in nji. grebenu Armen tèrra postojanke Sasso AjtOf.^idd’ ^rli'gbrö'Armènterra je že v naših rpkraln .Najdalje so liaši južnoizhodno od Rovereta .zavzoli goro ,Col Santo in isilije dàlje proti italijanski; meii,x(Tudi s prelaza Barcola izhodno od Col Santo je sey.ražp.ik firoghan. Od Gbl Santo prodirajo naše, čete proti jugu v smeri PasuMa, V dolini Adiže pQ^skWO iP^ide •’ tiljH felifcdf žeriiljdL kainehje ter drevje in izpremeni). v trehötkw rodovitno doline, v ž#estne i puščave. 0IJ^-dourniki. s svojimi posledicami so prepogosto kazr~ za kraje, ki er se slabo gospodari v gozdovih. jV naših krajjb nas gozdovi branijo tudi prod mrzlim vetrovom, ker obdajajo dole kot ogrevajtjč plašč. Izkušnja uči, da jo y graduatili krajih mnoio manj mrzlo, kakor na brčzdrevešnih planjavah, kjfr iirag.jo/xy^trpyy(pd . yseh stkani pristop in kjer mora zfe-mlja oddalf všo svöjo1tóplótóMèr ’zató globoko zany*- — zne. JI 91E In druge koristi, ki nam jih nudi gozd? Dalje nam los za zgradbe, orodja, kurjavo, goji napi zdravilna, zelišča, jagode in gobe ter nam hrani divjačino,. .V, nrr- Tie : ; 7 ■■ j °. Tlajnoštrio šuštijo nad nami stoteri in stoteri bukovi lfšti. Kaj nam hočejo razodeti? Cuj, povedati nato hočejo, kako važno nalogo je določil modri Sim-rnifci vtdsvoji naravi njim in njijiovim bratom, ki ; ih {jg skuppj, na milijarde in milijarde. Listi so provi ž-,nj) àgli yspko rastline, brez njih’ biJ i a-’ stlinsko bitje usahniti. Z listi rastline dihajo, kal or človčk in žival s pljuči. Ž njimi se tudi hranijo, — prebavljajo namreč sprejeto hrano in jo pretvarj ijo v rastlinske snovi. Listje je rastlinam tako potrebno, kakpr ljudem in živalim želodec in pljuča, V ferini mi-ruje rastlinsko življenje,, Rastlin or takoriekoč spijo zimsko spanje käkor mridg© žifali. Ko pa pride vigred v deželo, tedaj mora rastlina začeti delati, da se razvije cvetje in da dozori nastavljeno .sadje. V tem 5äsu: potrebuje mnogo več iirane kakor po zimi in za tq jii da,.modri Stvarnik tudi listja. iNe samo š ücjre-jnjpami iz zemlje, ampak hrano rij pridobiva tudi5z listi iz zraka!,: Ako ji odvzameš listje, Se Ti rriStliuhza,-lostno posuši ' 5 V9t-/i.'/i/ - ■'< H r- s[r„' - n; f,, I ./mr .>"Vš&k:‘riosamezeA>'iist' je ’-umetnina^ tako mojsjter-' ska, kakor je ne more ustvariti nobena človeška roka Čeprav tanek, sestoji vendarle najmanj iz 8 plasti: iz zgornje kožice, iz spodnje kožice in iz vmes 'd ui. ležečih listnih tfelesp.. Listanja ^elitošt^vi- lo majhnih odprtin, ki sprpjemajp v so zrajk in ga po svojih vodih odvajajo v notranjost, ikj6r('p‘ofefti^zf‘hk razkrojijo v njegove sestavine; potrebne sestavine u-jiotrebijo za rast, nepotrebne pa teločijo. Bukov,.jlist i-ma okoli 200.000 takih odprtin ali luknjic. Pri večini rastlin se nahajajo te luknjice na spodnji listni stra-EWlÄWzgÖrnjo strarifflride^l^^^i^^aši odprtine. Vsaka odprtina je tako'Urejena, da še lahko ali razširi ali/zlÉp !k§®ÄC|)aö potrebuje več ali manj zraka. Listi so* navadno široki, da pride,,o z ve-čjo zračno množino v stik. 'Med zgornjo in spodnjo ožina zrnic, ki dar ■■ _____ ga je, da razkrajajo ! žračrio ogljikovo1 kislino'der i dobivajo < ifeu nje za raslli-kuterb’ ^d ^čini ^sestoji -Scstötlinaj,/; listi, cvéti ih sadovi. Ob sol učnih' žarkih, in š? pomočjo; sokov) ki jih ’ doMva]ò pótòm-ikčreniinv(l ustvarjajo,; bela žrriica, ki niso nič drugega nego škrob../ / >!>jr > Ker rašstlinški-lišti odvajajo zraku^ ogljikove kislino in oddajajo kisik, za to je njihova okolica pose-brio mòririo napolnjena z dušikom, ki nam povzroča lalhko dihanje. Toda ker'kisik pospešuje; dihanje in pošf iešuje izživehje, bi bilo Zopet/od iškode(iihkO: bi v velikem gozdu bilo vedrio mànjr ogljika; in 'vedUd-več kisika. Modri Stvarnik je tudi v tem oziru preskrbel za ravnotežje. Rastline oddajajo kisik,' živeli ga potrebujejo za dihanje in oddajajo zato oglji-kpiki:ga potrebujejo rastline. Ako bi bile na svetu samo rastline in ne živali, bi človek hitro izživel, nasprotno: ako bi bile na svetu samo živali in ljudje, bi se zadušil. ,'Za to nam postaja slabo; akO séi nas mnogo skupaj nahaja v zaprtem majhnem prostoru ali v na- zrak Bog zo-hiVajó, to potrebuje zelena rastlina, kar pa (•tiVWdióiJ,--.h; nam in živalim v korist. Velik je Gospod v svojih delil?. «fam -SS A I K tl T S *Hl 22. maja tìen£> hq gmdnegjgS flnuiflg' OlUŽO-UliB neötß doaaesaoaeO ,, - r .. . - -------->>> iyuUi1 v1 'MF vc^l^1ra^^l^7Jü^ä^ÄdJifaiiiiofe ik®isfe{Mp?che-rir®Žfitf%8 r iti' Mtjph' Tudì'itóaogoräkieptettpti,jS#y%?tPP% so ftö&r Sete' Načele5 ti nàpadonL eiosvoqintea msisne-* Né fy>rMnorsldiif poti tis so - se MS*!? tgf fui le ;n>an|‘- Si iteli effilMm oredÌTi1! t 'H « ai*. j. Naši zrhkòplórcì so zoipdt imi ah^horntte,ngH; ta%£ä%ka“4ö^tM.'^ -^OSS 4 ,J ,21- SS£f§y&,S sì aq -iSoù a^iiieyjm sma&ìa iims.CKÖUnb.oiea» hq miA Vi... t dtx&ta S"ÌMl,tiFib sQ ,21 01 oieo esosi' -ili L>0 ni £iiö a so ■fi A ■-© Sf £ »I òJ ilolitiehAätiÖo (|tfftò»Ì0d:J dostikrat imepfci vahega kraja Limiröne) do. ćeikieliAdjžgii?®^ ?a?.ed le znatni del sovražnikovega ozemlja. ,., P^g^le “ sovražnika i»£ važnih višin stete P^terf-ojsnolob es i g , °NaSé’ èété sarpod ^ßl^t^^^r^s|g}gg|ft( k&-Karol fWritS JMižefaldOSOglo dSte<\bÒ |è lijanskih Ueteßtizhodrux od ^^ejnega,^ tona so » nepremagl jivhui31qpapgteijn, tentenna le "izreÉii# awöfaSeùtEjea* 1 fpotetenPMa WfwP 5tèl.o#‘»?l#9^m-p iniiMaràrao Mfe h&Wgfc 6e hrabre čete, med njimi tudi slßjjggggj te g|^Sl^tlleJ«tèMvvi4m8’Hd®t^fe ^r1-- . re^iz^^JfifeiWzetfxiß, iq rtertedoq močno zagozdo» i ,r kdierec/zapirajodpot/sfT^c i ^k/StUlÜS^^tf u%fefe'h nil« «»ivimJi fflwt-sa Old „__ aspi: «rtffiwBalidOéftr T;«e«ote 'jiWokài '^aBarS'ao ljugóàzhodnot iOjd Rpv§£(Ä na^te^èfef «tSSäsÄemgpi&v^^ ^rfgjjpi MoÖ#J-*ag#ifi Jini tMšte. Ì^^rd8g^f.ob^foMMijO[ yjsnke?gfirß §# ,r _ uu rndtepi ot sx teiT .ishodia Jbo sbhq err led tun r ibrti’ se j:è teìiitef&j} IltMijäöovo-vj-Ädi^ki tetini r dim t-lS. ;5J DO g| tajala ter se je morala umakniti. '$gvrra$m fehčhšl nOČeš; zapiistòti.jk*&ìaa:ì4^fg^na le-w F^210^ioi«^IaJÈBao'0©aRf^i^g®| 4$$$, ;bW)rRd^e^efeSl.ö.t rniiel Icfsla o'? .sovir ....— - ----— ....ulüj&gqs I dbem gorfljià dvehvì krajev pa. je . turn gaJ1' janSka frefita itb jezetd iluoppio (izhodno ; odfiSar^ske-; ga jezera), «zelo ogrožena. Italijapiisp .piihptelipojnarj vgàflki-*èflés'd^SO tìa .gréteenuL^omepterra, qpìito riarf : padali: Sestkiiat so napadli,: šestkrat, biii k^yavpt{pd-! Li.: v’~%'^te'se: ne dajo uštaviti,; srom cirfeiv sn ' ««of toxnJ ovijl -aiS aSèinqnS ,j wißs 1 ni nf>oišbo_ itoqq. oi te^dal je ^i " ;> n°iq.ol2i It Bill] o! MovogsH as n e a iisf [ .■r' ß'iO do o as j ®Ìr(d0kéMjprediBajavnMes«0ete na-j ^yi fi^^'Öt'iSfiäjÖ5;#®^ teism i dalje Iweljubltepo/ :,I|plii in NTó ybrèfèAj^f'tìrebtóiiV Arnifintorra. kier se ie SOV-1 efstfiSoi Na' er"i‘ čete 10. ‘t. m 'Odvzele '[.'ostojo.hko )Sasso-Alto,-'....y Sn-ganski dolini so naši sovražniku iztrgali kraj Ron-cegno. Lepi so tudi uspehi^ tki so jih naši pod pot farla Franca Jožefa do: segli na itali jan škili tleh: Izhddno od oklopne utrd-. be Canmo/Miolon só naše zmagovite : čete zavzelef ; zor f pet, tri važne višine : skoro Ì 70Ö hi visoko 'ioiHmüd nezza, lf>48 m visoko goro Monte Melignorie in {ire-la?. V^na, Jako še je v Črto; italijanskih zapor- ..,',pih 'ufpdb. napravila, zopet LzplO' občhtna> iufenia.;, ,Gd-dorna je sicer na tem prostoru z veliko naglico zbral pVp^^iel'lt^o^ttoStvày'dà bi s protinapadi usté- .«V «n kn rv»A>1^i»«UiÀ' ’ UtV ni iWvüTi llßnüllQ -'Mo5ì; CfT \T TVÓ- vil n^Q ni ^iùel nspehaj iNaši so v pé- tek, dne 10. maja, sovražnika popolnoma pregnali tudi z gòre Còl Santo. Ujetih je bilo ta dain zopet blizu la ifS'i.jòS ' Nftói so! bil! bolj nagli bo Cadorna. ^ '4Gtiornale!d’Italia<< piše, da so Avstrijci €■ adorno neljubo presenetili. Cadorna je naznanjal in na-znanja.1, da so bo zopet pričela velika italijanska 0-lenziva: a naši so: Cadorno prehiteli s tem, da so sami začeli ž napadom. Avstrijci so spravili na tirolsko fronto ogromno število topov, kateri so glavni V-žrok avstrijskih uSpeliov. Pričakovati ie, da bo bqr-■ baJizredboishdita: in da^^-bc-^lgO; bTftiaJa» ! a; ■! - do nißra J- 9:f[.) ai ■■ r. Italijani „popravljajo“ svojo fronto. Cadorna je brzojavil v Rim, kalkor ^šb dne 19, maja .poroča iz Lugana, do je italijanska armada rlv di nepnestapega in. srditega 'napadanja avstrijskih .. 1? - a _— a O a a- —- ,"a 1 a t .—'a —.. 4 A * w tT "1 Tl *1 r É Vi *1 M b "1 /—V1 1, % 9 rt 4 čet mbraJIa svoj6 fronto y južnih Tirolah zopet „po-pravjtii“ i (Po .dpmaičie se' to pr avi : Lahi so še: morhli pred, Avstrijci umakniti.) . 1 I ,, V ,'štirOk diieli näd 10.000 Italijane^ > K""''u1etih. ■ ju:! «f -nians ei de^au nohoiMi -pT' ,-si-rtl fhioDohüR in}-:mit s : 'p ‘ V časC-od AS. do 19. maja so naši na južnem : T jr olske tn’ 'hj eli nad 10.0ÖU Lafiov, mèd tèmi: ,196 Ča- d ; MtpikoV'P'SfiridòèVni': plen ban zhaša-n SO : štrojnil? pilšk' '6§ ;tofpbV[.;;lT>e štMdftevne : ithlijanške ; izgube so feč kot dvakrat' tako velike kot šo bile' iznube Italijanov v bitki pri Kustoci ( dne 24. junija. 1 Sfitti—IM K n stn-ot;i#biib tedfirji'hjetìtedisìiittrtfeilr 4000 Italijanov. Sov- dimllßbbQ jlad v 0«LattSèè ,snčet Ufl#a^v0le r/ipnf n? '-T5-d n Lahi znajo“ dobro bežatjt. v ߥojni : poročevalci 'jgć ^^joI-ÀH^fé^il^^lònje-ihi'y ihžqib ^iro^^, 7ffn '**Vfv 4£t»^h.v'fr6iMv< er so. naši Lahe z,nap.. .. ^ . niša mogli več; odpeljati svojih topov. bstoStnfTßW vi " n + ,4 a'-> ■ 4*ö i-noi*'/ Nažil zrakoplove! zòpet v s .*' 'f. i;iS upuusov v narsinO raiT-i'_5i fit -vq 1 ' Asbt hijški'! z r. afcoplovC i so dne 19. maja zopet Olr-iskòli;:ve0 «dinje'talijanskih jnest. piBombe sp mietali, na niebtS Feri, Vičenco,, Čedad,,Castell r anco, rr“A"’*! OS ušonnu v .oJmS .Q ,21 j)g .mrvlH-a^ -m .ti mbaisf osLd p l>o öqißb isTjtG |0, tako veliko laških 'toijmi, popòlnotna ^presenetili:1 da ••h n i .o ,T9ffmrf'.)H imeli .}•! “ixp^niC v äißfqß J «M v ii 3 .luvuaeT -evßTCl fin .naasiycvl hra rih priiTnporovgp- ^ z uspebefhrfMsf^llifb^^lo^ ihTbl^nje^pQ3^j#^',g0!oi. f: .toničgut »an -JjaoäTVCM .v« zr ' ,« r. , ■■•Ka ruskeni .bojjšču Aiaila ptómeroma mir. Edi-: tti.%»Pbrov9WT.bJ^t^Wbbéw. meii^-soSbaši' V torek öv'; in z i nauj ,c,ot’ .....«f&Äi-. r flboVfeTESTS^io,. Batgl,rM------ (^ednrhie rl.rdtilijai 4^1idu«,, SOnaj!piig, ra^mtogi a^dibs ämawß loddaow hMfcap n, ">1%*!«# s^ivrS»:pei;8b^im MÙlUhio i'n- in f- V isredo, dne. ; 14; Biniih i9P^*,, 94 jm, bredpÒJ-^' f a „i—.i«««, « t> > n rn yj~^p^5ö8* ß®9v rifa okrajnem:glavar^^jf 2.D nadstropje, za občinep ,;iBv. Andraž -v Leskovpu. !739'ha 4 K; . Sv. Barbala v Halozah,.822 ha kO/ K,; ' jDravei *508 ha 10 IC ; .Sv. . Elizabeta 399 ha 4 K ; 'Gò:' renski vrh 729 ha 10 K; ;,GraßlvikiiHJ394rqinhv ._Ì^rtì5if» lÄdJb'tböiftenößi .odolteièf àÌ,unÌiÌ9lMi ü òs iòpet iftètale bombedna angltójca. .mestà. N fr to f vsa agy&btfSoT .absIJob ejetnlnsih v^n^„Un .ogua meaisiytsn v elSsr lxì adh.^«rr kottlno -»rr-TTyssrp-™ wr*i iX 19ìs . f’irdif Jnifob 'skle^iT'driSfeö vrednostnih papirjih ......... ' uuu rnbra,, l’90(i, deželni ‘ZSkoni številka5-iZ 1997, ‘rlporiini, 7dd ;sè‘ ako se vsled kotičndveljav^ iwß-KfiV" £1J’ - oublòys';Mreb4tTiein; sé «erešehem ,jpCstapanj% v^rtöMtf dS^nffi-’fdoioSbtötega zakOna^občHfškcfiOr višče poveča ali zmanjša, pri dražbi dosežena zakupr rii'tÄ iV. ražmetjw: p<^išiMiiprirasJ^a,^lji^#9#:a zvi’ žhižaJ'.'SD-uHT ifetbalgßa .ncocrN .ih foJS N? 1 Ostali idrćžheni rpogoji seiTphlcp [»regledajo. fm dk'rajòern glavarstvu ^ « Ptuju jned navadnimi uradiü- mf‘liramw: 2.18.B01 pjteyb^ìb tìonslasi ;àß,:[r. T 4 dof ns X .i mn X 1*^ i s> iLfosnad Upravna rfefortna tn narodni mir. I z vrše valni odbor češke agrarne stranke je imel sejo, pri kateri ^ rt rt X r\ 7 11 -. : »% rt I W in /n rt -W-V Lì 1 n rt ■ws~\ X n 1 r\ m rti \ 4 i N Vi AWk stremljenja, ki hočejo v tem času reformirati javno upravo, bodisi v celi'državi ali po posamezniki (deželah1, so vredna obšOdbeP Kajti velike naloge’ vojne in rešitev neodložljivih problemov po vojn: nujno zahteva, da se vsa stremljenja strnejo za rešitev teh dr-žavtiih potrebščin. Zato je tem bolj' obsojati1 vsa- stremljenja, 1 ki se tičejo spornih vprašanj narodnegazua-čaja in bi znala neugodno upLivati na skupno » delo vSeli narodov v tej državi.“ -- Sploh se zadnje čase v iienomški. javnosti množijo odločni glasovi, hi gCto-ye gim^rhmafjfe opozÒ^ajo na nevarnost. njihovega početia. Narodi monarhije so se takoj prvi dan vojne res odločno izjavili za državo, za katero radevol jel že skoro dve leti prelivajo'kri in prinašajo druge žrtve, toda odpovedali se nišo svoji naturni pravici do qyo-bodriega narodnegarazvoja. Države ne. bo mogoče u-rediti po želji enega, ampak v soglasju in z odobritvi^ od strani: vseh narodov. Danes pa. je res prva dolžnost:’] Nikdar iz izgledi a slabiti skujine brambe proti'zunanjemu orogramu/ . 4 ' / t j-qci Artur pl. Görgey umrl. V Budimpešti je dne 20,. maja umrl v starosti 98 let znani poveljnik ogrske ustaške armade- iz leta 1848, general Artur pl. Görgey. Ko se je moral, dne 13. avgusta 1849 ufati ruskemu generalu Pnskievviču rri mestu »V lngoš. n;:. južnem Ogrskem, je bil sicer obsojen na smrt, a, od našega cesarja pomToščen. .TA da se si a e j nos darn O -.f;] utnehiv/bmd hnsdn»'/n;nD:v Ces. kh. okrajno glavarštvd' v Obdaja lov». wmms: ßlßjü! hažhaiT za u- ,_raj imenova SjJŽmTtt tmOTOM niTbbčlir^z^do““ Še je čas za vojno posojilo! ' Jutri, v torek, dne 23. maja, še poteče komaj čas za podpisovanje 4. vojnega posojila. Za to, Slovenci, ki imate denar,.. P°-žiirite se in podpišite! Sijajni uspehi naše arnpade pó'd vodstvom priljubljenega prestolonaslednika 'nadvojvode 'N,^pia4’f^auò;;^ó^efa' nas vspódbujajóqih' vabijo z velikip /glasom, da tudi mi v žalef ju 'storimo sv- potei;,meri ; svoj nedolžnost; cesarja in ^dOhioVjtno! F odpiraj mo bojevnike s podpisovanjem 4.-nvojn.ega po-solila'!“' » °f v iq.ooifrssfeS on$h) de s .Afe N j Štiri milijarde IV. vojUegalposojila. Po poro- Čilih iz Dimajh'le - diosedf^i .podpisahfh št ri.-milijarde kroVi TV, vojnega-posojila; Ker je pa rok za podpiso-‘ ’^vàhjie pbdaFšanbde torka/ dne 23.fnm.aja,: boo ta ,Qgro- ,5TmT'-S'ndaržtr-m-i,a|ii^g;> urekQPač4Uia..----- A^ ~ .-. •uniSatìS. p.’joi oS .jtUiì-oifig ni fiaißjßbgj 531etnica rojstva nadvojvode Evgen. Včeraj je naš vrhovni armadni poveljnik generalni polkovnik nadvojvoda Evgen obhajal 531etnlco svojega rojstva, danes pa obhaja obletnico svojega imenovanja za prvega generalnega* polkovnika avstrijske armade,, ■j' Kaplan Jernej Stabue. Umrl je č. g. Jernej Štabuc, kaplan pri Sv. Lovrencu nad Mariborom po dolgotrajni bolefcmi v petek, dne 19. maja t. L, v 56. letu svojega življenja. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 21. maja, ob 3. uri popoldne, na župnijsko pokopališče. Bil je dober, blag človek, katerega je vse rado imelo. Rojen je bil dne 13. aprila 1860 pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji, v duhovnika posvečen dne 20 julija 1884. Kot kaplan je služboval v Starem trgu, v Smartnu v Šaleški dolini, v Konjicah, na Vidmu ob Savi, v Laškem trgu, v Šmarju pri Jelšah, v Sv. Urbanu pri Ptuju in od leta 1896 pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Svetila mu večna luč! •j* Kaplan Anton Kovačič. V petek, dne 19. t. m., je pb dolgi bolezni, večkrat previđen s sv. zakramenti za umirajoče, v 46. letu svoje starosti umrl pri usmiljenih bratih v Gradcu č. g. kaplan Anton Kovačič, kaplan na Vidmu ob Savi. Bil je v prejšnjih letih priden dopisovalec slovenskih listov. Izdal je tudi par slovenskih spisov. Imel je spretno pero. Pogreb se je vršil včeraj, dne 21. maja, v Gradcu. Rojen je bil dne 2, junija 1869 pri Sv. Emi pri Pristovi, v mašnikai posvečen dne 25. julija 1896. Kot kaplan je služboval pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Mali Nedelji, v Smartnu pri Vurbergu, pri Sv. Jakobu v Slov. gor., v Slivnici pri Celju, na Prihovi, v St. I-Iju pri Turjaku, v Črešnjevcu, v Smmrtnu v Rožni dolini, Zibiki, Majšpergu in na Vidmu. Blagopokoj-niku svetila večna luč! Novomašniško posvečenje v somboteljski škofiji se bo letos vršilo dne 8, junija. Me!d novomašniki je tudi nekaj Slovencev. Sv. razpelo v tržaških šolah. Resnici na ljubo prinašamo na tozadevno notico v zadnji številki našega lista pojasnilo „Edinosti“,- da ni na vseh treh Šolah Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu niti enega razreda, v katerem bi ne bilo razobešeno sv. razpelo. Pač pa ostane v veljavi, kar smo poročali glede mestnih šol. Velikodušni darovi katoliškega škofa. Djakov-ski škof dr. Krapac, naslednik nepozabnega škofa Strossmajerja, je daroval povodom 501etnice svojega mašniškega posvečenja svoto 106.612 K za zboljšanje plače kaplanom djakovske škofije, 106,612 K za semenišče v Djakovu, isto svoto penzijskemu fondu za djakovsko duhovščino, 100.000 K za bolnišnico itd. Celokupna svota njegovih daril znaša 635.831 K. 80Ietnica katoliške prihcesinje iz hiše Ho-henzollercev. Dne 17, maja je obhajala vdovela dež. grofica Ana hesenska, rojena princesinja pruska, 80-letnico svojega rojstva. Ana hesenska je sedaj najstarejša članica iz rodu Hohenzollercev, hči princa Karola, mlajšega brata umrlega nemškega cesarja Viljema I. Bila je poročena z deželnim grofom Friderikom Viljemom hesenskim, ki je umrl pred 10 leti. Mlajši sin Ane hesenske, princ Friderik Karol, je poročen z najmlajšo sestro sedanjega nemškega cesarja Viljema II. Visoko izobražena kneginja je 1. 1901 prestopila v katoliško cerkev. Na grobu sv. Bonifacija v Fuldi na Nemškem dne 9. oktobra 1901 se je odpovedala lutrovski veri in prestopil» ' v katoliško cerkev, kar je na dvoru v Berolinu vzbudilo nevoljo. Ta korak so ji v Berolinu tako hudo zamerili, da je zapustila Berolin in se naselila v Frankobrodu, kjer še peča ž znanostmi. Ana hesenska je vzor verne katoličanke. Odlikovan slovenski letalec. Že drugikrat je odlikovan z veliko srebrno hrabrostim svetinjo ogrski Slovenec Stefan Hozjan, doma iz Dolnje Lendave v Prekmurju. Slovenski vojaki žalujejo. Domobranec Franc Bohanec nam piše o smrti vojnega kurata č. g. J Pintarja: Naznanjam Vam, da nam je dne 11. r. ,u-nemila smrt pobrala našega rojaka vojnega kura u č, g. Jožefa Pintar od deželnobrambnega pešpolka štev, 26. Rajni je bil požrtvovalen mož, zvest Bogu, cesar rju in domovini ter zelo spoštovan in priljubljen pri , častnikih in moštvu oboje narodnosti. Polk je ž njim mnogo izgubil, največ pa naši slovenski fantje. N. v m. p.! Slovenski vojaki v Gradcu bodo imeli svoje dm hovne vaje od dne 28. maja do dne 1. junija 1916 v frančiškanski cerkvi, ki stoji sredi mesta takoj za Glavnim trgom (Hauptplatz) čisto blizu Karol Ludo-vikovega mosta. Začetek v nedeljo, dne 28. maja, ob 8 uri zvečer. Vsak dan ob 8. uri zvečer pridiga m nato blagoslov z Najsvetejšim. V sredo, dne 31. maja dobe vojaki po zaukazu kornega poveljstva po vsel? vojašnicah že ob 4. uri popoldne prosto, da morejo takoj pohiteti v imenovano frančiškansko cerkev, koder bo za spovedovanje vojakov pripravljenih več slovenskih spovednikov, Drugo jutro, na praznik Gospodovega Vnebohoda, bo ob %7, uri sklepna pridiga, sv. maša in slovesno skupno sv. obhajilo. Do cerkve bodo imeli nekateri precej daleč, toda drugače se ni dalo urediti. Sicer se pa lahko vsak.»za 10 vinarjev pripelje, z električno železnico prav do cerkve. Vse pridige bo imel velik prijatelj vojakov g. dr. Alojzij Nastran, ki bo znal našim možem in mladeničem vliti veliko tolažbe in poguma v srce. Naj se torej, te prepotrebne pobožnosti in lepe slovesnosti prav zelo pridno udeleže, tudi oni, ki bivajo v bolj oddaljenih vojašnicah, kakor v Andritzu, Baierdorfu, Göstingu, in Eggenbergu. Naj. vabi vsak tudi svoje tovariše k tej tako izredni in ginljivi slovesnosti, ki se doživi le enkrat daleč obljube domačije! Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali: Posojilnica v Framu 30’ K, Posojilnica in hranihnca v ■Slovenjgjradcu 20 K, Ivan Medvešek, župnik na Tinjah, 10 K, Mohorjani na Tinjah 10 K, Miroslav Volčič, župnik v Breznu, 10 K, dr, Anton Medved, c. kr. profesor v Maribor, mesto venca f g. Iv. Markošeku 10 K, Tini Gutman v Göstingu za kruh sv. Antona 2 K, tiskarna sv. Cirila v Mariboru, ne računajoč poročilo za 1914-15 K 23.10, ‘dr. Ivan Rajšp, c. in kr. nadzdravnik na bojnem polju, mesto venca t očetu, 30 K, Okrajna posojilnica v Ormožu 20 K, dr, Pavel Turner, veleposestnik v Mariboru, 20 K, G. Zrnko, župnik v Puščavi, 10 K, Henrik Schreiner, c. kr. rar vnatelj v Mariboru, 10 K, Pavel Holcman, kaplan v Mariboru, 16 K, dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru, 100 K, Fran Ogrizek, župnik v Dramljah, 6 K, Alojzij Sagaj, kaplan v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, 10 K, Franc Rampre, kaplan v Sevnici ob Savi, 17 K, Vid Janžekovič, župnik v Svečini, 10 K, Franc Trop, župnik v Šmarjeti pri Rimskih topi., 10 K, dr, Josip Somrak, profesor bogoslovja v Mariboru, 10 K, Franc Koser star., Juršinci, 1 K, Franc Pečnik, župnik v Podgorju, 20 K. Vsem čč, gg. darovalcem prisrčna hvala! Draginjske doklade vdovam državnih uslužbencev. Te dni se je podalo odposlanstvo vdov avstrijskih državnih uslužbencev v ministrski sviet, kjer je prosilo za draginjske doklade za vdove in otroke državnih uslužbencev. V ministrstvu se je odposlanstvu zagotovilo, da dobe tudi vdove in otroci državnih uslužbencev draginjske doklade. Tozadevna cesarska naredba bo izšla v najkrajšem času. Več sladkorja. Ministrstvo je izdalo odredbo, ki določa, da dobe sledeče osebe, Id so dobivale dose-daj za 4 tedne samo 1% kg sladkorja, odslej naprej za 4 tedne 1 in pet osmink kg sladkorja in sicer: 1. Osebe, ki so zaposlene v raznih obratih in industrijskih podjetjih kot obrtni delavci. 2. Rudarji in delavci v plavžih. 3. Železniško in poštno osobje, ki mora opravljati ponočno službo ter železniški delavci, ki so zaposleni v železniških delavnicah. 4.. Gozdarsko osobjie. 5. Bolniki in take osebe, ki se zdravijo v kopališčih. Ta ministrska odredba je veljavna od dne 14. maja 1916 naprej. Sladkorne nakaznice za gostilničarje. Mnogi gostilničarji še do danes ne vedo, kako dobiti sladkorja ka svoje goste (za kavo in čaj), ker trgovec brez uradne nakaznice tudi gostilničarjem ne sme dajati sladkorja. Nakaznice za gostilničarje se (dobijo na pristojnem okraj, glavarstvu. Idi k obč. uradu, in reci županu, naj piše na okrajno glavarstvo po nakaznico in beležno knjigo. V beležno knjigo, ki stane 20 vinarjev, moraš sproti zabeležiti, koliko čaš ali skodelic kave ali čaja si prodal vsak dan gostom. — Ko ti je sladkor pošel, dobiš novo nakaznico. Sladkor za čebelorejo. Z ministrsko odredbo z dne 4. marca 1916 se je določilo, da se bo za čebelorejo oddalo toliko neobdavčenega sladkorja, . kolikor ga čebelorejci za obstoj rojev neophodno potrebujejo. Slovenski čebelarji .se naj nemudoma obrnejo na svojo Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani, da jim isto preskrbi dovolj sladkorja za čebele. Kdor pa je član štajerskega čebelarskega društva, pa naj pri i-stem (Gradec, Grazbachgasse 62) naroči potrebni sladkor. Zadnji čas za naročila je do 20. junijia. Modra galica in galun. Ljubljanski „Kmetovalec“ piše: „Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji piše: „Izdelovanje modre galice je zadelo zlasti v zadnjem času na razne ovire in težave; posebno nabava potrebnih surovin, pred vsem bakra, je tako težavna, da ni mogoče niti misliti na to, da bi se dalo vso naročeno galico hitro razposlati. Nastopili so slučaji „višje sile“ in pa „dobavo ovirajoči u-plivi“, za katerih odstranitev naše moči ne zadoščajo; c. kr. ministrstvo za poljedelstvo je o teh stvareh prav dobro poučeno in stori, vse/ kar more, da odstrani ovire. Vendar si pa moramo biti že danes na jasnem glede tega, da bo prišlo obrambno sredstvo proti peronospori v več slučajih prepozno na svoje mesto, vsled česar je treba posebne previdnosti.— Galun, ki je izborno sredstvo za varčevanje z modro galico, je pri kranjsB Kmetijski družbi pošel, dasi je imela 10 vagonov zaloge. Galun se je silno podražil in ga zaenkrat sploh ni več dobiti, ker se potrebuje v velikih množinah tudi zia strojenje kož in ga tvornice ne morejo toliko izdelati, kolikor se ga sedaj takoj potrebuje. Galun je kemijska spojina dveh soli in sicer žveplenokislega kalija in žveplenokisle gline in v škropivu modre galice učinkuje le žveplenokisla glina. Žveplenokisla. glina se more torej rabiti namesto galuna,, je celo cenejša in je je c. kr. Kmetijska, družba kranjska že naročila en valgon ter je bo oddajala odslej naprej namesto galuna.“1 Graška zveza gospodarskih zadrug (Verband landwirtschaftlicher Genossenschaften, Eggenberg pri Gnajdcu) še baje i-ma v zalogi večjo množino galuna. Velikanski dobiček. Splošna avstrijska družba za vnovčenje živine, ki bo imela odslej tudi na Štajerskem nakupovanje klavne živine v svojih rokah, ima VA milijona K delniškega kapitala. V letu 1914 je družba dosegla 153.171 K čistega dobička, v letu 1915 pa že 5,365.233 K, t. j, 350%. Dunajski listi o-stro prijemajo družbo radi njenega prevelikega dobička in ji očitajo, da je družba kriva, da stane 1 kg govejega mesa na Dunaju danes celo 10 K. Da je ch menjena družba pri svoji kupčiji res dosegla 1. 1915 tako izredno velik dobiček, je razvidno iz okrožnice, ki jo je družba pred občnim zborom razposlala med svoje delničarje. Najvišje cene za strojila. Vlada je izdala naredbo, s katero se določajo največje cene za smrekovo in hrastovo skorjo, katero se rabi kot strojilo pri izdelovanju usnja. Za meterski stot zdrave in suhe smrekove skorje v alpskih deželah južno od Donava je določena najvišja cena 30 K, za skorjo iz Gornje-in Nižje-Avstrijske ter iz drugih dežel pa 26 K. Za zdrobljeno in zmleto smrekovo skorjo 6—8 K več, Za hrastovo skorjo v zvitkih je določena najvišja cena 30 K za meterski stot. Te najvišje cene so veljavne od tiste železniške postaje, kjer se je skorja pridelala, oziroma naložila. Paradižnik je sad, ki postaja vedno bolj potreben z ozirom na zdravje, pa tudi na okus jedi. Par radižnik vsebuje mnogo žvepla ter upliva posebno dobro na ledvične in mehurjeve bolezni ; njegovo stebla in cima vlečeta bolezen nase. Paradižnik je lahko kuhan ali surov, se shrani v različnih oblikah, daje vsaki jedi boljši okus in olajšuje prebavo. Tudi mast nam prihrani panadižnik, kajti s sladko paradižnikovo mezgo, ki ne potrebuje nič masti, se je lahko v~ saka močnata jed. Treba bi bilo torej, da bi pridelali letos dosti paradižnika, saj ga zelo pogrešamo, ker ne pride od nikoder. Prst za to rastlino ne sme Piti ravno premastna;, lega solnčna in topla. Tudi pod mrzlejšim podnebjem dozori paradižnik, ako je prav obdelan. Tla je treba posuti večkrat s sajami, da popijejo več solnčne toplote in zalivati dobro z. gnojnico. Letina na Francoskem kaže precej slabo, a kljub temu ne marajo varčevati, ker se zanašajo na zunanji uvoz. Po slabi letini 1943-1914 so morali uvoziti za 300,000.006 frankov tujega žita. Cena je od takrat poskočila za. 75%.. Obdelali so pa n olj a za krog 739.000 ha manj kot prej. Kdor je našel dne 12. t. m. med župniščem v, Rimskih toplicah do kolodvora ali od ondot do Celja na vlaku moje potno dovoljenje (Passierschein}, naj blagovoli isto proti odškodnini zanesljivo takoj pos* lati na naslov Franc Ksav, Meško, tč. župnišče Brezno ob Dravi. Cerkvena predstojništva naj sedaj ne pošiljajo cerkvenih posod in drugega cerkvenega orodja v popravilo g, Karolu Tratnik v Maribor. Sedaj je namreč pri vojakih na Tirolskem ter prosi mnogočastito-duhovščino, da mu ohrani popravila, ko se vrne z bojišča. Maribor. Okrajno finančno ravnateljstvo nam naznanja, da se bo glavna tobačna trafika y Mariboru, Tržaška cesta št. 56, oddala potom javne dražbe Celoletni dobiček v času od L maja 1915 do 30, aprila 1916 je znašal 2196 K 34 vin. Družbena razprava se bo vršila dne 14. junija, 1916, ob 10. uri dopoldne in sicer pri c. kr. okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru. Vadi j znaša 200 K. Invalidi iz sedanje vojske, kakor tudi vdove in sirote padlih ali umrlih vojakov uživajo pod gotovimi pogoji napram drugim ponudnikom na vsak način prednost. Natan-čneji pogoji so razvidni na razglasu, ki je nabit ha uradni tabli c. kr. okrajnega finančnega ravnateljstva (c. kr. okrajno glavarstvo) in mestnega urada (v rotovžu). Ruše. Naznanja se nam, da je g. Josip Mulej, mesar v Rušah, imenovan za nakupovalca klavne živine občin v sledečih župnijah: Ruše, Puščava,, Sv. Lovrenc, Selnica in Ribnica (mariborski dél)„ Celje. Naknaidna prebiranja, letnikov 1897-1866 se bodo vršila za< mesto Celje dne 22. maja ob 8. uri zjutraj v prostorih gostilne pri „Zelenem travniku“, za celjsko okolico v Gaberju v gostilni Plevčak dne 23. maja ob 8. uri zjutraj in dne 24, maja ob 8. uri zjutraj pri Plevčaku za občine Skofjavas in Dobrna. Dolič. Dne 17. maja je umrl posestnik in leso-tržec g. Alekš Jastrobnik, Vsi štirje sinovi so v vojski. Le č g. vojni kurat je bil slučajno doma, da je spremil svojega skrbnega očeta k zadnjemu počitku. Svetila pokojniku večna luč! Kozje. Krajevni odbor Rubečega 'križa je pod predsednikom dr. Tombahom priredil dne 7. maja; veselico z srečolovom, šaljivo pošto in petjem s čistim dobičkom za Rudeči križ. 'Cisti dobiček je prinesel 474 K 43 v, katera svota je bila poslana v Gradec društvu Rudečega križa. Ta ugoden uspeh je zasluga tržldh gospej in gospodičen, ki, so obilno darovale na dobitkih in skrbele ža krasen izid. — Razveu tega je bilo tega, dne darovano v ta namen v župnijski cerkvi 100 K, katera svota je poslana nap kn.-fik. ordinariat v Mariboru. .