Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani y saboto 28 oktobra 1854 List 86 Nasadba hitro rastečega gojzdnega drevja 8. Jelše in verbe. Na mokrih in močvirnatih krajih naj bi kmetje marljivo sadili jelše in verbe. Malo po malem izvlećejo te vso vlago iz tal, ter posušijo zemljo. Po okrožju debelo. Brestovina je rumena ali rumenk- sebno ob rekah in potokih , na bregovih in obalih Jjato prižana, terda in težka, in se dá lepo gladiti, je prav potrebno verbe 6. Brest. Navadni brest je lepo košato drevo zra ste 60 do 70 čevljev visoko in 12 dolSčevljevv Rastejo naglo, ter so neizmerno koristne. Perva imenitna lastnost tega drevesa je 5 da 5 saditi, ker one uterdijo in zaderžujejo zemljo proti sili derečih vodá. hitro raste. Ce na vgodno zemljo pride, prekosí v tem vse druge domače in ptuje drevje. Les nje gov je lep in terd. lahko Verbe se dajo po natičih (Vejicah) prav nasaditi; le gledati je treba, ko se v zemljo ».MOMMHij IV ^IVUUU J K; UtsMCI, nu OC V Ia C III IJ vtaknejo, da se jim skorja ne oluši. Tako ra Druga dobra lastnost brestovine ali bresto- njeni natič bo sicer raste), F<* *«,vu tvui^u, n pa b e n eg ločka ni bil da bi se bilo po castju draka vatovega sa n a i»«, i't V v namočeni klaji več mleka namolzlo Vsaka rec se mora drobno skusiti, da se p tedaj tank m a zve. Starogodoyinski pomenki. Mitologiški kraji. Razzloxil Davoriti Terstenjak. Med rekama Muro in Dravo, med rečicama y ^ r. . M A Uf . . ' ' ^ Ščavnico in Pesnico v domačii konjoljubnih murskih Polancev, bistrih in bogato nadarjenih Ščavničar-jev in krepkih rokodelnih Pešničarjev v okolici če-bularjev ali lukarjev dravskih Polancev opominja séna (sáoca, sénea) Shi Ne daleč od Drakonc in Sénčak a najdemo imena Botkovce ali Butkovce nastavše po castju butov, b u te r o v — peklenskih slugov Shiva-tovih , in vsaki Ščavničar še pozna psovko: „Da te tri buter i! dass dich drei T.....!" V bližini Butkovcov so Vratisiavci. Shiva se je tudi velel Varavart restituons, vratitelju, povračnik dobrih in hudih del. (Konec sledí.) Drobtinčica brez zamere J6 skoro vsaki potok in bre«** » » vsaka srenja in ves na h o go čast je starih Slovencev. Posebno nahajamo spomin na Višnuizem in Shiva i zem; pervi se pokazuje skoro v vsih svojih Avatarih. Od ogerske meje — od bogatih ljutih berd, kakor se lotmeržke gorice v starih pismih nahajajo, gor do slovenskih rodovitnih goric se uverstuje ves za vesjo, ktera je ime dobila ali po ka-košnem božanstvu ali po simbolu starih indosloven-skih božanstev. Začnimo pri slávce in Godemarce, v njih bližini Radomérje in Radmerščak. Vïshnu se veli v šesti avatari Sostavek v „Novícah" pod naslovom: „C i gava ?" me napelje nekaj povedati, kar mi že zdavnej na sercu leži. Mnogo naših slovenskih pisateljev namreč marsikaj iz druzih jezikov prestavlja ali predeluje, pa delo za svojo izvirno robo prodava. Da pisatelj tudi druge pis&telje ali pevce včasi porabi, ni pregreha, al pregreha je, ako se ptuje blago za svoje lastno prodaja in se pisatelj z drugim perjem lepša. Naj bo vsak pisatelj ali pevec vsaj toliko pošten, da odkrito- sereno pove: od kod je reč ali predmet vzel in svoje delo napravil? Kdo hotel 9 koliko je že meni znano » iz nemškega ali iz latinskega itd. ukradenoga razodeti, bi mnozega gospoda zamogel pred -svetom za literarnega ogerski meji: Tam najdemo Rado tata osramotiti. J. H. Kratkočasnice Ra m a cher ý/ to je radosten godeč bog, ein frôhli Zadnja volja. „Tak juter bote, gospod fajmošter reče en mestjan svo- prestavlja; saj je veselje, radost in mir na svet prine- jemu fajrnoštru. „Kako to? vašo zadnjo voljo? Kaj 9 spielender, friedlicher Gott, kakor Dapper prav mojo zaduj o voljo zaslišali?u sel. V soseščim Radoslavcov in Godemarcov so Sita Vas ne bom še rovci ime dobivši po lepi ženi juter poročal? Poroka in pa te lladosla v Radomir Sita, ktero je Ra m a- etament ne gresta vkup !" » Pač ) pac 9 gosp. fajmošter 9 orjaša Ra vena. Rado gost* rešil iz ječe juter bom še enkrat imel svojo voljo, pa bo zadnji m a nci Ne daleč od Si ta rovec poldrugo uro so Ruc- mitologiška ves, ker Rue ma ni se je krat; za naprej bo le volja moje žene veljala u tudi velela lepa žena Kershna-Kersnikova. Gor od Radoslavec pridejo imena iz avatar Vishnovih; te Čudna tolakba. Nek jud, ki je le špekuliral, kako si več premoženja pridobil, je přišel vès žalostěn iz En drug jud ga sreča in ga vpraša: brate! so bivši jesca Berkovci po castju Varaha-avatare ime do V. V ... ... 9 častitelji bera — bermana Za Berkovci pridejo kraj sinagoge. zakaj si tako pobitega serca? Rabi nam je ravno razlagal „I, kako da bi ne bil! 9 da vsi borno prah 9 ker beruna — mor Sčavnice ležeći Z i hlevci. Singha se v indiškem veli lev, od glagola eingh, slovenski žig, žigati 5 žihati, nemški sengen, ker v zodijaku ima lev svoje mesto in naznanja žgavno letno solnee. Starému imenu žig so novo lev, da se pomen ne pozabi, pridjali. Na celskih kamnih se najde Ime Levcimar in blizo Cela je ves Lève. Iz zidovja istarega mesta pa se režijo leví podobě Vishnutove. *) Tema besede „Hama" je ram gaudere (slovenski goditi), smo iz praha vzeti". „Si pravi norec, da te to žali! če bi bil iz zlata, in bi mogel postati prah, bi bila to Visoka gora Boe pri Polčanih torej pomeni to, kar Tora. Na Pohorji je gora, kteri se pravi Turjak, kar so domaći pisatelji krivo od Turkov izpeljevali. Poznam goro tudi na Pohorji, ktera ima podobo bikove glave, zato ji ljudstvo pravi turova glava. Pis. Od besede sán, sén, drak pride poznamlenje sani 9 ludere 9 glej 99 Bopp gloss. Sanse." s. v. der Schlitten, ker sanici imate podobo kačjo. Primeri koza žival, in koza orodje, bik žival, in bik peč lenišnica ia bik tersov lók, kobilica, die Stutte in kobilica, der Auswuchs am Rebenstock. kokot ptič domaći in kokot Pis. orodje pri pipi itd. Pis. 343 zguba za 100 procentov; tako pa, ker si prah in bos Nikar naj nam nikdo ne vzame za zlo, da se pri seđa •...lt r*« Ur* a!««- »»'.A sl^klALro « • 4 n rl > ní A n/vnlia(( ¥ niiU --___ J _ •__«._J______ _____• De bo sicer nic dobička, pa tadi nič zgube prah prijatel! tega nisem pred pomislil" 33 Lej > jad skopuh Nova bolezen CE njih mnogih odrajtviiih podstopimo milodarov prositi. Sila kola lomi. In vsak tadi naj manjši dar bomo za ljubo zdra vniku). Z dra vnik: „Kaj pa ti je rokodelsk ucenec pride k imeli. Kako perišče žita ali sočívja,ki ga kdo dativterpi; fant buhel?" F a n t: „Kasnato bolezen imam?" Zdravnik v Kaj > kaj praviš ?" Fant 33 Kaj pa druzega? Skozi 2 da si ves kaka obnošena suknja ali zaležena srajca, ki jo ima in mu nič več ne služi, bo nam prav prišla. Vsak tudi 5 naša gospodinja nič druzega kot mesca nam ne kuha samo kašo ; kaj mi če tedaj druzega biti Srecen lotrijar naj pičliši dar, bodi si v dnarju ali blagu, bomo hvaležnim sercom sprejeli, ter prosili dobrotljivega Očeta v nebe-sih. naj ga poverne stoterno in stoterno milim deliv- D kmeta, ki sta pridno v lo trijo stavila in com *). > ki je bil že ve* nejevoljei kov Tone se lahko smeja veliko zastavila , potem pri ve pogovarjata. Eden 5 r> Iles j Den > kaj dob srecen?" 33 „Veš, Kaj, prijatel vsaki loterii on gotovo res? kaj nek pocnè, da je tako lz Loke na Gorenskem 23. okt. Večkrat že , veliko lepega in mičnega v ste nam, ljube „Novice" šolskih zadevah povedale, kako napreduje slovenska mla on k nic ne st dina, zraven pa Rad Novičar iz austrianskih WÊÊÊÊ lz Topite na Dolenskem 23. oktobra bi žo enkrat kaj prav veselega dopisal našim lj tudi niste opustile častivrednih učiteljev po vrednosti pohvaliti. Blagovolite naznaniti ljubim domorodcem, kako slovesno se je tudi tukaj šola danes i > začela. Da se je začetek letos nekoliko zakasnil vzrok temu , ker se je šolsko poslopje prezidati moglo in vse z novega narediti. Sobe so kaj lepe in prostorne za svoj namen popolnoma primerjene. Popred je bila šola razdeljena: dva normalna razreda sta bila blizo fame cerkve, pervi pa, kjer je zdaj prenarejeno šolsko po-Ker nam seljanom šolske oddahnice slopje; zdej je vse v enem. Ob osmih zjutraj je bila se niso potekle, sklenem obiskati svoj rojstni kraj na péta maša in po nji so poklicali sv. Duha. Po končanem Gorenskem. Vrežem jo čez Kerško na Zidanimost in v cerkvenem opravilu se je šolska mladioa podala v šolo v pet v bim „Novícam", pa po stari navadi moram le pelen pomočiti svoje pero; ter namest veselih nazoanjati le žalostné novice. Ljublja in Ljubljane na svoj nekdanji dom » Iz Berda jo maham čez Mengeš v Kranj 9 Loko, in skoz Ljubljano, sedanji dom. Kjerkoli sem bil, povsod bili bi kor sem slišai z letošnjo letino še precej zadovolj bi jim ajde slana ne bila posmodila, in ko bi se bilo Berdo. lepem redu. Strel iz bližnjega grada in praznično zvo nenje v farni cerkvi je naznanovalo to slovesnost. Pre Visnjogoro, Zužemberg spet nazaj na svoj častiti gosp. tehant, tukajšni šolski ogleda, so blagoslovili šolo, da bi z božjo pomočjo veselo napredovala ljudje, ka > KO mladini v korist, starisem v veselje. Spremljala jih je tudi častiti gosp. p. gvardian. duhovšina domaće fare, in tersje in sadno drevje kaj bolj obneslo. Ali nesrečna Ko je vse to opravljeno bilo, so ucenci prav ginljivo Cil Q no în ûl? A t*« i rrmî 1?k*«i Vi aIt1 nrln A^ln f ft Ir a vm a Î »v ^Ir. V. maIm a ^ UiyaIa lin/1* nomn/1 lî n ívii (i »rt f ; m kruhek odnesla, terta komaj polo zapeli zahvalno pesem „Hvala bod' Gospod Bogú", po ti slana je skoraj vico lanskega pridelka znosila, in sadja je le prav po pa cesarsko „Bog Cesarja, Bog cesarstvo". Ko je ta malem bilo, jabelk skor « v me. Je pa letina revna 9 se slovesnost končana bila, so se gosp. učitelji podali v težko shaja, ce tudi nobena posebna nesreća ne pride svoje sobe učence zapisavat za letošnje šolsko leto. Opol- na pridnega kmetovavca. Pritisne pa zraven še kaka dan so gosp. JožefKajba imenovane duhovne gospode nenavadna sila, in kuga v hlev pogleda, povodinj na in učitelje v gostje povabili in tako je bil lepo začeti polju razgraja, ali ogenj pod streho divja, je joj in dan veselo sklenjen. Dr. P k. v v goda zadela je o pre-Prestrašim se, kosem gorje. In glej! taka nemila teklem tednu naše Pod h iz svojega potovanja nazaj přišel, zagledam skor le gole razvaline ondot 19. dné t. m. izžene neka dekl je poprej Podhosta stala. V jutro krave na pašo Pre denj pa krave razklene, vzame tlečo gobo , da bi si ž njo na paši ogenj naredila in se grela. Tlečo gobo prinese, jo v hlevu na prag položi, krave iz hleva spusti, ter za njimi gré , na gobo pa gredé pozabi. Neznana lz Ljubljane. Kmetijska družba je přejela te dní po gosp. grofu A. Hohenwarthu, namestniku gosp. dežel- liko sončnico z naro- sejati tudi pri popi-, he-kako Gosp. nega poglavarja, posebno ve čilom, naj bi se njeno seme skusílo nas. V iistih 18. in 19. letošnjih „Novic" je bila ..velika korist sončnice" (Sonnenblume sana „veli lianthus an saditi to oljnato rastlino s J in bilo je na drobno povedano ki je zasadbe vredna sapa pa, ki je pihala tišti dan > gob v listje zanese, ter jo razpiha in ogenj naredi. Ob desetih zjutraj jel go- je ze réti. hlev in o tem trenutleju jela je že tudi hiša In iz hiše nese sapa tleče otrinke na druge so > da v eni uri do tal pogorí 14 pohištev sedne hise tako silno je sapa pihala, in tako naglo Le ogenj dalje dr. Strupi nam je povedal, da se je na to priporocilo letos oglasilo več kmetovavcov za seme, ki so tudi obljubili, naznaniti izid svojih skušinj. Kmetijska družba je tedaj prav hvaležna za ta dar posebno ktera je iz južno-rusovskega dat soncnice 9 a semena izrastla na močirnem svetu blizo Ljubljane; okrožje te rastline meri gnala, da ni bilo mogoče ničesar rešiti. Komaj, da so preplašeni ljudjé živino iz hleva izgnali, ter jo oteli od navadne: škoda le dober čevelj; seme je večje ni vse dozorelo. Poslal je pa gosp. L. Gutransthal 9 razun treh presickov, ki so zgoreli. Vse drugo je pod zlo šlo siromakom, ki vsi zbegani ne vedó, kam bi se da n. tukajsnemu gosp > djali 9 in kaj bi začeli. Stanovanje so zgubili, živež se jim je v pepél spremenil, in obleko jim je og-enj vzel, vzel vso. razun tište, ki so jo na sebi imeli; zavarovan predsednik c. m. obi. iz Tersta to deželnemu poglavarju s pismom , iz kterega sledece v priporočbo njeno povzamemo : „Ze lani sem si prizade-val v okolici tukajšni nasadbo sončnice razširiti toliko o ljnateg , ker semena rodí; ob enem sem naročil . — , «W «V, JV 9 (asekuriran) ni nobeden bil, in zima se bliža. Usmiljeni sosedje so jih gottoljubno pod streho vzeli, bližnji do-brotniki jim po svoji moči pod pazduho segli; ali kaj ko ne morejo vsim kaj! Kar so jim dali, bo komaj zdálo ovarovati sirote, da o pervi sili za lakoto ne poginejo naj boljega semena iz juzneg razdelil med mnoge posestnike Rusovskega inga Od vsih straní se mi 9 9 zdej naznanuje, da perva skušnja se je dobro obnesla Da je tudi na Krajnskem to seme posebno dobro obrodilo, spričuje priložena sončnica, ki je blizo Ljubljane 100 diti h pogorel jim mo^ iv skol ne bil celo m P o. Poterkam toraj na «erca milih dobrotnikov, kterim te verstice v roke pri- Naj bi ta mili glas uslišali vsi. kterim ie moč Ijenj i fciao uoiiot.ii «»v.....— y 9 7"-- dni m pogorelcom pomagati z dnarjem zares mi bia gom duh Rade bojo prejemale „Novice kar se naravnost na d e j o 9 prošivši jih pomoci v imena pogorelih revežev gospod Topl ne po VI® 9 in berž odrajtale njim, da bojo raz dělili po previdnosti ubogim Vred» 344 na nekem močirnem svetu izrastla, io ceravno ni popol- vár rusovskib gard podal za njimi v Varšavo. Od noma dozorela, vendar 3000^ ima. Naj bi se drago kar so te garde Petrograd zapustile, se je vnović OSDO leto več skušinj naredilo s tim semenom » da se bo valo 30.000 gardnih reserv. Yražna novíca se sliši ? ali je ta rastlina tudi za Krajnsko dezelo ali ne« iz Berlina, da je pervi parski minister von der ____ „ « « • 1 1 V •• __•__1« _ V A __M 4% A a 1 t A • »V« Vil • « • • dilo Pri ti priliki omenim > da je letosnji somenj v Pest P fort en te dni tje přisel z naročitom, naj bi v imenu blizo 20 centov sončničnega semena na prodaj se pri- parske vlade zedinil prasko vlado z austrijansko peljalo in se lahko poprodalo, in da bi marsikaka ola- ki sto si zastran rusovsko-turške vojske y ir se zmiraj na • • nia 9 kadar ogeršica ne obrodí, se s tim semenom po- vskriž. Koliko bo opravil, si nihče ne upa uganiti. magala" itd. Ker je od si. deželnega poglavarstva kme-tijski družbi to seme za po sk u snj o po deželi došlo ga bo dala, kdor se se vé pa, da se ga °j pri gosp. dr. Strupi-tu oglasi * 9 Prodani sin in spokorjeni razbojnik nobenemu ne more veliko dati 9 po (Dalje.) sebno pa naj bi se poskusilo na dob emlj ker v taki naj bolje obrodi 'i, rodo vitn Uoidan je raz poslala kmetijska dražba (vsled poslednjega sklepa ob-čnega zbora) po čast. tehantijah 2000 iztisov kratkega Plesic berza odsedlal konjica In nasitil ji s pšenico belo, Napojil nji z vodico studeno , Odtvoril je s ključem hramske 53 vrata pa nataničnega podaka, „kako umno gnojnišče naprav- Raz police meč uzel rujavi ? 5 r> ljati in z gnojem ravnati", da bi se po vsih farah med kmete razdelil st v ou » Umno kmetijst in gospod gosp. fajm. Zalokarja je doděláno in bo kmaiu na svetio dano Marbarga v Ljublj Urno gonilbrus je z desno nogo. Da letele so od meča iskre. Ko je oster bil ko ljuta kaca, Plešic svitli meč še ogleduje. 0 da nikdar bil b' ne vidil dneva, Nikdar da bi slišati ne mogel, Slišal kar iz ustboš svoje majke! Vsi junaci naši so prodedje, Junak tudi bil je raj ni oče. Al enkrat ga napadli hajduci. Pet hajdukov, pet krepkih junakov. v Z njimi bořil se letno dopoldne Gosp. Valentin Konsek pride IZ Obraća ga na vse straní v roci. In omagan padel je na travo. y za gimnazialnega profcsorja Pa govori svitlemu orožju: Uzeti mu hotli so življenje; 5) Novičar iz mnogih krajev Ponos dedov, vredni kine junakov! Dobrih rok si vedno bil na- vajen, V dobre roke spet te čem podati la zasadilo poleg južno-izhodne železnice, in koliko se V desni puško, v levi meč ognjeni Kar na enkrat med je skoči junak, In očeta reši smerti dobre. Kaj ti dal bom, rešil k' si me naznanja število drevja in ger-movja, ki se je od novembra 1853 do konca junia 1854 Časnik „Austria" n smerti!" >333 je semena v zasadiših vsejalo. Dosihmal se je na ti ze-ieznici 189.774 sežnjih z živimi plotovi zasadilo, na 16.510 štirjaških sežnjih pa so se napravile zasadišča. 24. dan t. m. se je začela na Dunaji sadna razstava, ki jo je osnovala ondašnja kmetijska družba ; al letošnje leto ni vgodno za sadne razstave; razun kmetijske družbe je le 8 posestnikov na ogled razstavilo sicer lepega sadja, zelenjade iu ^rojzdja. — Rusovska Nese Plešic Jankotu u izbo. Na divanu sedí mladi Janko Vino pije z zlatega torila. Evo, junak Janko, meč pro Kar ne mislis, da imas pri hiši!"" Brez pomisli seže z desno v i Junak zgine m desno, 11 mm 33 bil pro ^m u 3333 dan si. dedov." Molčal Janko, mati omolčala, Tukaj, Plešic, čašo dobra Govoriti noben več ne more. Plešic spije, pa iz sobe ide. Janko sedi, rujno vino pije Vino pije do dvanajste ure. vina!"" V izbo svojo šel molčé je Janko y i Usedel se, mislil čudne misli, Dolgo mislil, eno si izmislil. Zasvětila, ko je zjutraj zora » O » ' * " » .»»IV "V »mimju»v UUoVV/llid , R.U JC AJUII U.J ŮU1 d « vlada je prepovedala, da noben Rus se ne smé vdele- Ko napil se, vzame meč u roko, Opravi se mladi junak Janko, Žiti obertnijske razstave, ki bo prihodnje leto v Parizu, Ino grede prot tamni kapeli. Cerni plašč je vergel okrog sebe. Malo čakal, mater je pričakal. Dene si na glavo černi klobuk. Bere se« da v rimskem zboru se bo snidilo 100 9 V nadskofov, skofov in patriarhov; zbor bo terpel 2 do 3 Danes gré hospodař Moldave, knez Ale- mesce. V cerno svilo, kakor strah zavita, Opáše si ostři meč na zadnje. Luč u desni, križ u levi roci, Pa pošeta iz samotne sobe, ksander Ghika, iz Dunaja v Jaš, da bo sopet na Prišumela tiho prot kapeli, Kakor duša, ki pomoči išče. In poklice Plesca star ga posla: „Plešic zvesti! pripelji mi konja, stopil ondi vladařstvo, kakor ga je knez Stirbey prevzel Stopil k njej je Janko z mečem Osedlaj ga, pa ne po junaški, ^^^ . Bi 2 ^ J I ' I * s L • M *m * -m * v Valahii. — 20. t. m. je bilo nadškofu-Freiburškemu na znanje dano, da zoper njega početa sodniška preiskava v roci Nagovoril svojo milo mater: y Ampak ko se romarju spodobi, Ker ne idem v silovito vojsko neha predložili so mu preiskavni zapisnik, naj ga pod 9 „Ljudomila! moja ljuba mati, y Temvec romam k papežu očetu"» piše; al on tega storiti ni hotel, rekoč, da se mu ni milost, ampak le pravica s preklicom daljne preiskave zgodila. — Po poslednjih no vica h se je vojska v Sevastopolja začela. 17. dan t. m. opoldne so začeli Francozi in Angleži iz vsih topov od morske strani in na suhem na Sevastopolj streljati ; Rusi so krepko streijali na-nje nazaj; terdnjave niso bile ta dan dosti poškodo- celi drugi dan je terpelo bombardiranje le od suho je smert storil. 20. dan t. m. je imel veliki naskok biti. Razun mesta Se- 1 Zvedil rad od cernih bil bi Osedlal je Plešic konja urno mnihov, Osedlati kakor mu veleval. Kaj uzrok je plačete da vedno. Ne z junaškim sedlom pozlaćenim, Pa mi niso hotli razjasniti. Ampak sedlom černim in lesenim. Kazala je stara knjiga kerstna, Pripelje ga za berzde sreberne. Da mi bote oznanili sami. Se poljubi Janko svojo mater, Al tako mi mojega življenja! Pa zasede dobrega konjica. Beseduje s konja slugu Plešcu: Le ostani ti u belem gradu, r> vane; straní; rusovski admiral Kornilov Ne prestraši nic se Lj udomila, Nasmeja se milo solznim okom, vastopolja hočejo Francozi in Angleži tudi tverdnjavo Progovarja svomu sinu Janku: Konstantinovo vzeti, ker jim s samim mestom , Odsekati zdaj vam hocem glavo, Ak mi noč'te kazati uzroka, Za Boga! da plačete mí vedno". Dok ne vernem se v imenu božjem". Vari grad mi in čestito mater 9 (Dalje sledi.) na ktero se more iz imenovane tverdnjavo streljati, ni do sti pomagano. Iz Pariza se slisi, da cesarja Napoleona precej skerbf, kako se bo končal napad na Sevastopolj Današnjemu listu je pridjana 21. póla „občne zgodovine". Prihodnji mesec se bo priložila 22. in 23. póla. ki se je tako pozno začel, da ima armada neizrečeno veliko terpeti od gerdega vremena ; dostikrat čez kolena y vodi so mogli vojaki okope delati. — Spet so poslali iz Carigrada naravnost v B al a k lavo mnogo turško armade. — Rusi so Mačin in Isakčo v Dobruči spet posedli; v Brajli se je zbralo 12.000 Turkov, v Ka-larasu 15.000. Naj stařeji cesarjevič se bo kot gla- na Dunaju v Gradcu Loterijne srečke : 21. oktobra 1854: 42. 69. 52. 8. 9. 86. 51. 17. 79. 36. Prihodnje srečkanje bona Dunaju in v Gradcu 4. novembra 1854 Zavoljo velicega praznika vsih Svetnikov v sredo 5 bojo tareH na svetio. prihodnje „Noviceu prišle %e v Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar iu založnik : Jozef Blaznik.