P| REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR
MANDAT	SEJNI ZAPISI
V	DRŽAVNEGA ZBORA
SLAVNOSTNA SEJA	SLAVNOSTNA SEJA
24 6. 2009	OB DNEVU DRŽAVNOSTI
	(24 junij 2009)
	BUKA.SLOU®,,, 17 / WW S 2 1 1 S '
	0	— o — m r- « 5 £ s > 1	? # 1 1 1 % i* 4* Vv -o^v/
	luflffl»**
UVOD
Protokolarna pravila Državnega zbora določajo, da Državni zbor priredi slavnostno sejo ob dnevu državnosti 25. junija in ob dnevu samostojnosti in enotnosti 26. decembra. Slavnostna seja traja največ pol ure. Govorniki na slavnostni seji so predsednik in podpredsedniki Državnega zbora. Na sejo so vabljeni visoki predstavniki Republike Slovenije in diplomatski predstavniki. Javnost lahko spremlja slavnostno sejo preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina seje postane pregledno dostopna v obliki sejnega zapisa.
Državni zbor slavnostno sejo zvočno posname. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo se izda v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapis slavnostne seje vsebuje vabilo na slavnostno sejo in besedilo seje, zapisano v prvi osebi.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. Slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti (24. junij 2009)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt-Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2011
www.dz-rs.si
DZ/V/Slavnostna seja ob dnevu državnosti, 24. 6. 2009
VABILO
3
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/V/Slavnostna seja ob dnevu državnosti, 24. 6. 2009
Državni zbor V. mandat
Slavnostna seja ob dnevu državnosti 24. junij 2009
Slavnostni govornik: dr. Pavel Gantar................................................predsednik Državnega zbora
Slavnostna seja se je začela 24. junija 2009 ob 20.02.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani gostje, cenjeni visoki zbor, gospe in gospodje. Pričenjam slavnostno sejo Državnega zbora ob dnevu državnosti. Za govornico rabim slavnostnega govornika, podpredsednika Državnega zbora, mag. Vasjo Klavoro. Prosim.
MAG. VASJA KLAVORA: Spoštovani gospod predsednik republike, dr. Danilo Türk, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, dr. Pavel Gantar, spoštovani predsednik Vlade, gospod Borut Pahor, spoštovani predsednik Državnega sveta, gospod mag. Blaž Kavčič, spoštovani predsednik Ustavnega sodišča, gospod Jože Tratnik, spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, gospod Franc Testen, spoštovane ministrice, ministri, cenjeni diplomatski zbor, visoki cenjeni gostje, spoštovane poslanke in poslanci!
25. junija zvečer pred osemnajstimi leti je skupščina Republike Slovenije, potem ko je izglasovala vrsto osamosvojitvenih zakonov zato, da bi bila z njimi odcepitev Slovenije od Jugoslavije kar najbolj legitimna in legalna, sprejela temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
Ob razglasitvi je takratni predsednik skupščine, dr. France Bučar izjavil, citiram: "Skupščina je sprejela ustavni akt o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter s tem izpolnila mandat, ki ji je bil naložen s plebiscitom. Ustvarila je samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Gre za enega najpomembnejših dogodkov v naši zgodovini. Če gledamo nanj samo z državnopravnega vidika, tedaj tak gotovo pomeni kulminacijo v stoletnih prizadevanjih slovenskega naroda, da si ustvari svoj dom. Vendar s tem ni ne konec ne začetek zgodovine. Pomeni pa tisto prelomno točko v našem narodnem življenju, ko smo prišli v položaj, da lahko samostojno odločamo o svoji lastni usodi." Konec citata.
18 let smo samostojni. Prav toliko let je minilo, ko smo se za dokončanje naše poti v lastno in samostojno državo zadnjič borili z orožjem v rokah in jo tudi pridobili. In prav toliko let je od takrat, odkar smo Slovenci v stikih z mednarodno javnostjo postali samostojni dejavnik. 18 let je v
človekovem življenju razdobje, ko naj bi dosegel zrelost. Če to merilo prenašamo na razvoj slovenske države, se kar samodejno sprašujemo, ali je naša slovenska država dosegla zrelost, ki je potrebna za samostojno življenje, za modro odločanje, za sposobnost samokritike in za odgovornost izvršenih dejanj. Odgovor ni lahek, ker gre za težje primerljiva sklopa pa tudi izkušnje zorenje nam ponujajo toliko različnih razmislekov in ugotovitev.
Pogostokrat sta bila zrelost države in državljanov, in to se še vedno dogaja, postavljena na preizkušnjo zaradi ukrepov sedanjega trenutka in mnogokrat tudi zaradi odnosa do bližnje in bolj oddaljene preteklosti. Slovencem se to soočenje s preteklostjo z različnimi pogledi dogaja že 18 let. Zdi se kot, da je to poglavitna tema naše vsakdanjosti, saj nam daje veliko navdiha za razmislek in je globoko vpletena v politično in javno življenje. Uporaba vzorcev iz zgodovine za potrebe političnega delovanja zbuja nešteto pretiravanj, zlorab, potvarjanj, samohvale in vsega, kar ne sodi v tisto, kar bi neko modro razsojanje moralo biti. Ob tem pozabljamo, da je preteklost grajena iz nizov dogodkov in gibanj, ki vsak po svoje oblikujejo njeno podobo. Pot Slovenije v njeno samostojnost je bil vendar proces, ki je vključeval načrtovane zamisli, konkretna dejanja, naključja in mnogo vsega drugega. Veliko tega je bilo treba prilagajati zunanjim okoliščinam, ki so delovale zunaj naše moči. Kljub svoji enkratnosti je slovenska samostojnost dejanje z globokimi koreninami, s pestrostjo različnih idej, idejnih in političnih misli, ki so jo napovedovale. Dogajanja pa so napolnjevala tudi konkretna dejanja, kot so bili vojni spopadi, ki so terjali človeške žrtve in materialno škodo.
V odnosu do preteklosti so popustila mnoga merila, ki ne služijo niti sožitju različnih sodb, še manj taki spravi, ki jo z besedami oznanjano tisti, ki hkrati obsojajo eno od temnih plati minulih dni in iščejo le zaradi sprave ljudi, ki naj bi krivice in zločine zagrešili. Pri tem pozabljajo, da zgodovine ni mogoče obravnavati le z merili in s spoznanji našega časa. Prikazovanje zgolj le teme, kot da ni bilo nikoli sonca, ki je očitno tudi sijalo in rodilo sadove.
4
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/V/Slavnostna seja ob dnevu državnosti, 24. 6. 2009
Zaznamovani smo s preteklostjo, ko danes v njej iščemo razloge za slabe gospodarske razmere, ko se na področjih socialnih razmer oziroma po preteklih vzorih, ko si očitamo domnevna zla dejanja, ko brusimo jezike v parlamentarnih razpravah, ko začenjamo različne javne polemike ali se podajamo v predvolilno borbo in potem ocenjujemo dobre in slabe izkupičke volilnih rezultatov ali referendumov, ko poveličujemo iz preteklosti tisto, česar ne bi smeli, ko nam že kakšen droben urbanistični načrt daje priložnost za ideološko stigmatiziranje.
Smo torej državljani Slovenije dosegli zrelost? Je naša država dozorela in postala to, kar naj bi zrela država bila? Ni dvoma, da minulih osemnajst let izpolnjujejo veliki dosežki na vseh poljih družbenega življenja. Na to smo lahko ponosni. To, kar smo dosegli, ne bi imelo vselej tistega sijaja, ko ne bi gradili tudi na izkušnjah in rezultatih predhodnih desetletij. K doseženemu je pripomogla tudi močna državljanska in domoljubna zavest. Nad njenim pomanjkanjem pogostoma neupravičeno tarnamo, kot da je znak domoljubja mnogokrat le površno javno izrekanje te besede. Pogostokrat ne dovolj prilagojeni demokratičnim vzorcem življenja tarnamo nad državo in njeno organiziranostjo ter z nerazumevanjem spremljamo dejanja, ki pa imajo svojo logičnost in legimiteto. Kdaj je neka država zrela, da je pripravljena na zrelostni izpit in ga nato opraviti? Slovenci imamo le eno domovino, nas je nedavno, kot že velikokrat pred tem, opozoril pisatelj Boris Pahor. Zavedajmo se tega vsi in vselej in ne le v času spominjajoč se dni, ko je osamosvojitev Slovenije po pripravljenem obdobju postala stvarnost.
Živimo strpni drug do drugega, spoštujmo različnost, ne zatekajmo se k skrajnostim, ne sramotimo drug drugega, ker smo vsi po svoje ranljivi, ne ustvarjajmo senzacij tam, kjer je na mestu pieteta, ne presegajmo področja idejnega in materialnega delovanja, naj bo spravnost med nami iskrena želja in dejanje. Le tako bomo izkazovali svojo zrelost, da smo resnični državljani skupnosti, ki je zavestno in načrtno gradila od prvega slovenskega političnega programa pred stošestdesetimi leti, se gradila v dobi taborov in v političnih in vojaških dogajanjih prve svetovne vojne, doživela po njej prve stike s tujim svetom v prvem boju za državne meje, se učila v prvi jugoslovanski preizkušnji, na potujčeni slovenski zemlji spremljala boj tigrovcev, se kalila v štiriletnem, od zaveznikov priznanem narodnoosvobodilnem boji in v drugi epizodi boja za državne meje doživela in preživela jugoslovanski socialistični eksperiment in nazadnje presegla prvi politični program iz leta 1848 -samostojno slovensko državo.
Med zrelostjo in nezrelostjo ni vidnih meja. Kolebanje med njima je pravzaprav lahko način življenja. Odgovor o uspešno ali neuspešno opravljenem zrelostnem izpitu je zato lahko le opisna in ne s konkretno številko napisana ocena. Vsem vam čestitam k dnevu državnosti, enako vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije. Hvala. / aplavz/
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR:
Spoštovanemu kolegu gospodu Vasji Klavori se zahvaljujem za svečane besede. / pevka Eva Hren in skupina Sladcore: Po jezeru bliz' Triglava/ / aplavz./
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani!
V ta svečani trenutek smo si tokrat dovolili vplesti tudi dolgo, kar 50-letno zgodovino zgradbe Državnega zbora. S posebnim kratkim filmom smo ob pomoči TV Slovenija, tretjega programa, želeli počastiti 50. obletnico te zgradbe, predvsem pa tudi spomin na tiste, ki so jo zasnovali, zgradili in ohranili vse do danes. Zgodbo o nastajanju zgradbe in njenem spreminjanju je lahko nadzoren prerez za slovensko državnost pomembnega zgodovinskega časa. Poglejmo si ta film. / predvajanje dokumentarnega filma ob 50. obletnici zgradbe Državnega zbora/ / pevka Eva Hren in skupina Sladcore: Dekle je po vodo šlo/
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Cenjenim visokim gostom, poslankam in poslancem se zahvaljujem za izkazano čast in pozornost. Posebna zahvala gre tudi glasbenim ustvarjalcem in vsem sodelavcem, ki so pomagali pri izvedbi te slavnostne seje. Zdaj pa vas z veseljem vabim na sprejem v preddverje velike dvorane. Hvala lepa.
Slavnostna seja je bila končana 24. junija 2009 ob 20.26.
5