flMERI
jt —. •«..
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN , : DM LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
'jlucaju evropske vojne se gospodarski polo-f"1* bo prav nič izboljšal, trdijo ekonomisti

VJ
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 24, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1L
»i
^hington, 23. aprila. Sle- tako za ameriško industrijo kot °ddelek
zvezne vlade se pe-
jPi
S posledicami> znajo 'v slučaju vojne v Evropi, ai' se tiče cen, businessa in
Vsa tr£°vine-
Usedaj objavljena poro-
"Viških ekonomistov se
v tem, da izbruh vojne
" " pa nič koristil

39J k m državam v gospodar-v lLll0gledu- v nekaterih ozi-J \Seslabše.
Ifli ij6^0rftisti kažejo na položaj, fv^1 v letu 1914> ko je pri-iairVroPi do vojne. Leto 1914 i ' Je bilo eno najslabših let
za ameriške farmarje.
Gospodarski položaj, to je višje plače in večje nakupovanje izdelkov in pridelkov je prišlo šele leta 1916 in v letu 1917, ko so države, ki so se nahajale v vojni, občutile pomanjkanje zalog.
Zedinjene države so tedaj začele pošiljati v Evropo ogromne zaloge blaga, toda Evropa še do danes tega blaga ni plačala niti vrnila denarja, ki je bil Evropskim državam posojen. Evropa še vedno dolguje 15 milijard dolarjev.
Jugoslavija v pogodbi z Italijo
Benetke, Italija, 23. aprila. f ko je rimsko-berlinsko osišče do-, mestu Bolgarske, kjer bo imel se Italija je povzročila, da se je Ju- bilo solidno pot od Baltiškega goslavija obrnila š rimsko-berlip- morja do Grške.
Il,ski komunisti so poslali za 32 milijonov ll,staga zlata v Mehiko za svoje pristaše
l(u°city, 23. aprila, ček za so imeli sicer stotine milijonov fra
JjO N,;^:280,C
y\ bli poslan v mehikansko
0 Sti
^,280,000 v ameriški ve
'WV' tankov, kar znaša

banko. To je ostanek H nJa bivše španske vlade
Vv^ španskim političnim
bil
poslan v namen, da
dolarjev vrednosti zlata, toda je ruski diktator Stalin to zlato dal odpeljati v Rusijo.
Da je bil denar v resnici poslan iz Španije v' Mehiko, priča mehikanski poslanik v Franciji, pod katerega nadzorstvom je bil denar odposlan. To je le del
£ J11' katerih namerava več j ogromne zlate rezerve, katero so 111 v Mehiko. Lojalisti pccedovali lojalisti.



ne zaupa nobene-H kandidatu
\ '^'k, 23. aprila. Alfr6d itj . lvši newyorski gover-pje v letu 1928 kandidiral ,in,Sednika Zedinjenih dr-* v letu 1932 in v letu za republikanskega kandidata, se je i	da nima danes niti
i	niti republikanska
■""' _. sP°sobnega moža, ki bi ^edsedniski kandidat.
r1 ' &
n biti
^jave Al Smitha ni niti ^.odličnih emokratov
Nemci trdijo, da so ustrahovali nasprotnike
Berlin, 23. aprila. —Nacijsko
časopisje, ki je absolutno pod kontrolo Hitlerja, trdi, da je praznovanje Hitlerjevega rojstnega dneva "prestrašilo sovražnike Nemčije," ko so slišali v kako ogromni večini stoji nemški narod verno na strani Hitlerja. Nacijsko časopisje poroča, da so se v vseh prestolicah Evrope in po ostalem svetlu čudili uspehu silne nemške parade v Berlinu, ki se je vila štiri mi-
'*' Bti
" predsedniški kan-
l°vno izvolitev." -o-

Ije in pol daleč. Tujezemci baje \ ecIen izmed republi-' niso nikdar mislili, da ima Hitler ^ vabimo predsedni-, toliko pristašev za seboj. Nem-Smith, "kf bi bil v j ško časopisje grozi, da naj se na-l^^'1'1' svojo dolžnost, oči- j sprotniki Nemčije čuvajo, kajti % re in potem ne več mi-;če bo Nemčija prisiljena odgo-i—'voriti na "izzivanja," bo. ta odgovor porazilen za nasprotnike Nemčije.
-o-
Dinamit za lekarno ■ Strahovita razstrelba je nastala zgodaj danes zjutraj, ko je „ „	nekdo vrgel dinamitno bombo v
^ skušal obuditi k življe- j lekarno Weinberger Drug Co. na i^jJ6 trudila pol ure, toda; 425 Prospect Ave. Povzročena Valenta je stano-j škoda znaša nad $3,000.00. Poli-^ Hills vasi V bližini cija je mnenja, da je bila bomba
# |93J
■ofi
lž|f»esil v ječi
Sit 'Jskih zaporih na W. i. y?e ^ obesil 61 let stari 'i! j.^ . ta, WPA delavec. \f,'le ^alu potem, ko je ,radi pijanosti. Poli-
skemu osišču. Jugoslovanski minister za zunanje zadeve Cincar Markovič in italijanski minister za zunanje zadeve grof. Ciano, sta se tozadevno sporazumela.
Jugoslovanski zunanji minister se je posvetoval dve uri z laškim zastopnikom. Posledica pogovora je bila, da Jugoslavija naredi pogodbo, da•v nobenem slučaju ne bo napadla Madžarske, ki je bila dosedaj nasprotnica Jugoslavije.
Obenem se je pa jugoslovanski minister Markovič obvezal, da j
Kot poročajo pariški časopisi Jugoslaviji ni preostajajo druze-ga kot pridružiti se Italiji in Nemčiji, ker bi bila v nasprot-|nem slučaju Jugoslavija zadavljena na enak način kot so udušili čehcslovaško republiko.
Italija se je glasom nove pogodbe med Italijo in Jugoslavijo obvezala, da ne bo utrdila meje
s tanek z bolgarskim kraljem.
Pogodba glede nove "prijateljske zveze" med Italijo in Jugoslavijo še ni podpisana, pač pa se pričakuje, da se bo to zgodilo v nekaj dnevih. Regent princ Pavel ima še gotove pomisleke.
Jugoslovanski državniki poudarjajo, da je čenoslovaška republika propadla, ker se je zanašala preveč na Francijo in Anglijo. Ko je prišla ura odločitve,
N. Y. Central železnica namerava preseliti svoje delavnice iz (ollinwooda. Nasi ljudje prizadeti
Albanije napram Jugoslaviji, | sta zapustili Francija in Anglija
niti ne bo povečala števila svoje armade v Albaniji.
Italija bo te dni poskusila pridobiti tudi Bolgarsko na svojo
pristopi Jugoslavija k rimsko- j stran. Laški minister za tuje-berlinskemu osišču, ki je zlasti j zemske zadeve je v temi oziru od-
čehoslovaško.
Jugoslavija ni hotela doživeti enake usode kot čehoslovaška republika in se je v tem slučaju raje obljubila Nemčiji in Italiji, da tako obdrži svojo samostojnost
naperjeno proti komunizmu. Ta- j potoval proti Sofiji, glavnemu ! :n svoje državne meje.
Portugalci so proti nemški zvezi
, London, 23. aprila. Portugalski poslanik v Londonu, dr. Ar-mindo Monteiro, je danes izjavil napram vsej angleški javnosti, da je Portugalska najstarejša in stalna zaveznica Anglije in da sploh ni misliti, da bi Portugalska stopila v kake odnošaje, izven rednih diplomatskih odnoša-jev, ki jih vzdržuje z Nemčijo. Ta izjava je prišla v trenutku, ko se je zvedelo, da namerava nemška vlada nahujskati generala Franca, da zasede Portugalsko in jo smatra za svojo provinco. Portugalski poslanik je poudarjal, da bo prihodnje leto minulo 800 let, odkar je Portugalska postala kot samostojna država in je v vseh teh letih živela v najboljših odnošajih z Anglijo. Angleška javnost je bila zelo vesela, ko je slišala izjavo portugalskega poslanika, o kateri pravijo, da je zgodovinskega pomena.
4,1 fc

a stanovanja
Urton se je "začudil,"
J vržena radi štrajka, ki se nahaja pri omenjeni tvrdki že nad en mesec. Pet unijskih voditeljev
' Izi
ln\dni P°vedali> da sta"! je bilo danes zgodaj zjutraj are-do 12 relifnih družin tiranih,
namenjeno za eno
tili3avil je, da ni verjel, ■ ^ trio mogoče. In ven-■\j l'al biti župan o tem že saj je prvi mest-
pride 24. junija
^ftd dospe norveški
Miller se ne podla
Pretekli petek je poslal W. B. Gongwer, načelnik konservativne skupine demokratov v Cleve-landu, Ray T. Millerju, ki je načelnik Rooseveltove skupine demokratov, pismo s prošnjo, da Mr. Miller odneha s tožbo napram Gongwer ju in da se usoda vodstva stranke odloči ne na sodni j i, pač pa na volišču v letu 1940. Mr. Miller je odločno izjavil, da pisma ne bo upošteval, da bo nadaljeval s tožbo, kajti narod je že pri zadnjih volitvah jasno izjavil, da ne zaupa Gongwer ju, ker je izvolil Gongwer ju nasprotne precinktne načelnike. Tako vidimo, da spor v demokratski stranki v Clevelandu ne bo zlepa poravnan. Posledica bo, da bo Burton ponovno izvpljen županom in da bomo prisiljeni še zanaprej plačevati visoke davke.
Seja za godbo
V torek 25. aprila se vrši seja
Izredna slovesnost
V sredo 26. aprila ob 10. uri dopoldne se vrši v cerkvi sv. Vida izredna slovesnost. 22 mladih duhovnikov bo skupno praznovalo četrto obletnico, ko so bili posvečeni v duhovnike. Ta pomembni dogodek bodo seveda praznovali kar najslovnejše, s slovesno sv. mašo.
Za župljane sv. Vida pomeni to čast, da so gospodje zbrali ravno to cerkev za svoje praznovanje. Zares je nekaj izrednega, da bi toliko čč. gospod naenkrat skupno praznovalo obletnico mašni-škega posvečenja. Jžaj farani to upoštevajo in naj se udeležijo slovesnosti v sredo ob 10. uri dopoldne. Ni dvoma, da bo duhovnike izredno veselilo, ko bodo videli polno cerkev faranov. Nasprotno-bi bili žalostni, ako bi bila cerkev prazna. Pomislimo, da pridejo gospodje iz različnih fa-ra in narodnosti. Glejmo, da se častno postavimo.
Med duhovniki so tudi naši trije slovenski gospodje: Rev. Alojzij Baznik, Rev. Jos. Celesnik in Rev. Max Sodja. Tem več je torej vzroka, da se udeležimo v čim večjem številu te lepe slovesnosti, ker so med njimi kar trije, ki so bili krščeni in vzgojeni v fari sv. Vida. Tem potom izrekamo vsem gospodom, najbolj pa seveda našim slovenskim, željo, da bi ostali v službi Krista kot goreči delavci, da bodo kos razmeram, pa naj pridejo kakršnekoli.
Af^ tednik Olov in sopro-X gj^ljevi par dospe v aprila in bo obiskal 1)0 Ameriki.
Znižane pristojbine
38 zavarovalnih družb, ki zavarujejo lastnike avtomobilov v slučaju avtnih nesreč, je nazna-'gedte fare sv. Vida. Seja se vr nilo, da je znižalo pristojbino za ši ob 8. zvečer pri A. Grclina, na 20 do 25 odstotkov. To se je zgo- (62. cesti. Ker je seja radi priredilo, ker je bilo v Clevelandu lansko leto 52 Odstotkov manj ne-
Californija v boju proti kobilicam
Coalinga, Cal., 23. aprila. Včeraj je.bilo v Californiji silno vroče. Toplomer je kazal v senci 105 stopinj vročine. Obenem so se pojavili nešteti broji kobilic in to v najbogatejšem poljedelskem okraju, države v San Joaquin dolini. Ponekod so bili roji kobi lic tako silni, da so za dve pesti na debelo pokrivali zemljo. Državne, zvezne in mestne oblasti so se združile, da se borijo proti tej nadlegi. Celo mladi fantje iz CCC taborišč so bili poklicani, da pomagajo. Kobilice zastrup
Rusija želi obrambo proti Japoncem
Moskva, 24. aprila. Sovjetska vlada Rusije, je izjavila, da če bo podpisala kako pogodbo s Francijo in Anglijo, da želi, da se v pogodbo vključi tudi Japonska, in sicer, da se Anglija kot Francija zavežeti, da prideta Rusiji na pomoč v slučaju, da je Rusija napadena od Japoncev. Angleži niso pri volji podpisati enako pogodbo, ker računajo, da bo prej ali slej prišlo do vojne med Japonsko in Rus'ijo in da bi preveč tvegali, če bi v takem slučaju Rusiji pomagali. Obenem še pa bojijo, da če odpošljejo svojo vojaško pomoč in mornarico na Daljni vzhod, da jih v Sredozemskem morju v tem slučaju napade Italija, a na severu Nemčija. Poljska in romunska vlada sta odločno odklonili vsako zvezo z Rusijo.
-o----
Vojna bo uničila svobodo časopisja
Washington, 23. aprila. Henry Mencken, znameniti časnikar, je pripovedoval na konvenciji časnikarjev, da če nastane v Ev-•roji vojna in se Amerika vmeša vojno, tedaj se bodo prihodnje volitve vršile v vojaški uniformi. Kontrola vlade nad časopisjem bo mnogo strožja kot je bila ob času zadnje svetovne vojne, ko je moral sleherni urednik biti na razpolago vladi. Predsedniška kampanja se bo vršila po vojaškem značaju in strasti bodo raz-paljene tako silno, da bo končno morala zginiti demokracija in dobi ameriški narod diktatorja, je dejal Mencken.
--o-
V Gollinwoodu in po ostalem Clevelandu so že zadnje čase razširile vesti, da namerava New York Central železnica preseliti svoje delavnice iz Collinwooda v drugo mesto. Stotine naših ljudi bi bilo s tem prizadetih.
Računa se, da je tam zaposlenih že dolga leta kakih 300 Slovencev, ki so poznani kot najboljši delavci v omenjenih delavnicah. že prej enkrat se je zgodilo nekaj enakega, ko je železnica preselila del delavnic v Indiano.
Med tem je prišel iz New Yorka glas, da železniško vodstvo nikakor ne namerava preseliti svojih delavnic iz Collinwooda. Toda generalni ravnatelj, ki ima zadnjo besedo, dosedaj še ni povedal svojega mnenja.
Med tem je pa šel na delo naš senator Wm. M. Boyd-Boič, ki je pridobil senat državne postavo-daje, da je sprejel enoglasno resolucijo, ki pozi vi je governerja Brickerja, da posreduje pri vodstvu železnice, da ne premesti železniških delavnic.
Senator Boyd, ki je podpredsednik Hrvatske Bratske Zajed-nice, je sporočil časnikarskim poročevalcem, da mu je mnogo delavcev naznanilo, da so dobili od železnice obvestilo, da se delavnico premestijo v Albany, N. Y.
Med tem je pa 600 delavcev v delavnicah dobilo obvestilo, da prenehajo z delom, železniški uradniki trdijo, da so te "počitnice" le začasne in so povzročene radi premogarskega štrajka.
-o—
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah
Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik KSKJ uživa na vsak način velik ugled v Jolietu. Dobil je namreč važen urad pomožnega supervisorja. Za ta urad je kandidiral in tudi dobro zmagal. Kot se je izjavil Mr. Zalar ne gre pri tem za osebno čast ali dohodke, pač pa da lahko pomaga svojim rojakom, kakor tudi davkoplačevalcem v splošnem. Uglednemu možu naše iskrene čestitke! '
Srebrno poroko sta nedavno tega obhajala Frank in Mary Shepel v Elyu, Minn. Mr. Frank Shepel, po domače Kovačev iz št. Jurija pri Grosuplju, je prišel v Ameriko leta 1913. Njegova soproga Mary je doma iz Pijave Gorice. V družini so tri hčere in dva sinova.
V	Milwaukee je umrla Ana Bsrgant .rojena tudi Bergant, j stara 63 let in doma iz Medvod na Gorenjskem. Tu je živela 35 let. Zapušča tri sinove, dve vnukinji in tri sestrične. — Istotam je umrl nagle smrti, zadet od kapi, Jos. Rozman, star 37 let in rojen v Calumetu, Mich. Tu zapušča ženo, sedem bratov in pet sester, v Marshfield, Wis., pa mater. — Dalje je v Milwaukee umrl Jos. Hrovatin, star 61 let in doma od nekod na Primorskem. Tu zapušča ženo in tri sinove.
V	zadnjih treh tednih je v Milwaukee dobilo 32 Slovencev in Hrvatov svoje druge državljanske papirje.
V	Coverdale, Pa., je umrl Steve.Ercegovič, potem ko je bolehal tri mesece. Bolezni se je nalezel v tovarni. Rpjen je bil v Rogosenci, Dalmacija. V Ameri-
dva sinova in dve hčeri.
V	Chicagu je umrla nagle, smrti Emilija Banko. Pokojna je bila stara 55 let in doma iz Ljubljane. Zapušča šest hčera in enega sina.
V	Oglesby, 111., je umrl Mihael Sitar, star 63 let in rojen v Mekinjah pri Kamniku na Gorenjske. Tu zapušča dva sina. Hči mu je umrla pred tremi tedni.
V	New Yorku je umrl John Jurkovič, star 58 let in doma iz Spodnjega loga. Zapušča ženo, štiri sinove, hčer in brata.
Preteklo nedeljo je slovenska naselbina v Waukeganu praznovala velik praznik, ko je daroval novo mašo Mihael J. Cepon, ki je bil tudi rojen v Waukeganu. Naselbina je bila ob tej priliki sijajno okrašena.
Prisiljene počitnice'
Okrajni komisarji Cuyahoga county so odločili, da mora vseh | ki je živel 26 .let in zapušča tu,
400 uslužbencev, ki poslujejo v njih uradih, vzeti prisiljene po-
ženo in dva sina, v Južni Ameriki dva brata, v slanem kraju je
čitrflce za en mesec. Tekom teh1 pa mater, tri brate in dve sestri, počitnic ne bodo plačani. Izvze-j Eveleth, Minn. — Zadnje dni ti od teh prisiljenih počitnic so le je tu umrl rojak John Tehovnik,
Proti komunistom
Washington, 23. aprila. Delavska tajnica Frances Perkins je odredila zaslišanje napram Harry Bridges, voditelju pristaniških delavcev na zapadu, rekoč, da je Bridges tujezemec in komunist, ki deluje proti interesom Zedinjenih držav. Obenem je bilo naperjeno postopanje proti enajstim drugim komunistom, da bodo deportirani. Bridges sicer zanika, da je danes komunist, toda znano je, da je bil komunist tedaj, ko je bilo proti njemu izdano deportacijsko povelje. Bridges je vodja C. I. O. organizacije in nastopa tekom štraj-kom zelo nasilno. Obenem se naznanja iz Washingtona, da bo začela ameriška vlada bolj strogo nastopati proti komunistom, zlasti onim, ki niso ameriški državljani.
-o--
e-
m
v Massillonu
^a« ionu je bil umorjen
ditve, ki se vrši 30. aprila v
Knausovi dvorani, zelo važna, se 1 nevaren samo kobilicam, ne pa sreč kot v letu 1937. Vidimo to- 'prosi, da gotovo pridejo na sejo ljudem.
rej, da nekoliko previdnosti pri vsi odborniki in starši godbeni- # -— —;- v
vožnji prinaša tudi osebne dobi- kov. — Predsednik.	Tujezemci baje zazgall
čke.	j 110,000 milj dolga pot
Zopet odslovljeni ' P- McFarland, poštar v Lorai-;
Vest iz domovine
Mrs. Johanca Kutnar, 1298 E.
Il68th St., je dobila iz domovine
, v, ... , «.. • , „„ , , . j • n n	vest, da ji je v Domžalah umrl
oni uslužbenci, ki zasluzijo man]	star 63 let m doma iz Polhovega . , . . ,	„.x ,
i Kunnnn ,	, ^ , rr	v. v .	nib jem oce Janez Kerzic, star
kot $100.00 na mesec. Seveda so	gradca. Tam zapušča zeno in ve- „ . i „ ...	. .
- , . . , v,	,-„„„„	f-i j v.	.79 let. .Ranjki zapušča dva smo-
liaio s nosphnim strunom ki ie okrajni uslužbenci to povelje vze-	hko družino.	| , . . T v , . T
ijajo s postonim suupum, ki jc	i ir no ^ fl',	„ „ . . va v domovini, Jožeta m Janeza,
h s precej kislimi obrazmi v na-	Steelton, Pa. — Tu je umrl za , , , .' . m
jr . , „ „ ■ • „ •	v, j, .,..., ..,.,„. :v Clevelandu pa dve hčeri, Tere-
znanje. Kot vzrok navajajo	poškodbami, ki jih je dobil 25.! ..n ,;»	„	' .
• • •• A	1 • v., v , ; zi )0 Pavlic, 1311 E. 167th St, m okrajni komisarji, da nimajo do- marca, ko je bil povožen po avto-
volj denarja na razpolago, da bi mobilu, rojak John Plesec, star
pokrivali stroške.	j 78 let in rojen v Železnikih pri
Dodatno poročilo | Metliki v Beli krajini. Bil je
Sporoča se nam še, da pokoj- samski in se je nahajal v Ameri-
ni Joseph Zura, 3975 E. 121st St. ki 52 let. Zapušča več nečakov in
francoski parnik Paris
Le Havre, Francija, 23. aprila.
Brickerjeva republikanska ma-'nu, ki prenaša pošto že 33 let,1 Preiskovalni sodnik v tem mestu, ,%'j^en, star 40 let ki je šina v Columbusu je povzročila,' je izračunal danes, da je tekom j ki preiskuje vzroke, zakaj jezgo-
) Vk delavnic Wheeling & da je bil° te dni odpuščenih 11a-'svojega službovanja prehodillrel krasni parnik francoske.zapušča tu tudi brata Louis Zu-1nečakinj.
železnice. Ustreljen daljnih 11 uslužbencev pri cest-! 110,000 milj ali pot, ki je enaka, transportne družbe "Paris," jejra.	_____________V Ambridge, Pa.,
jNei'0- policija je prijela J. Ijj Vca po imenu Samuel V* priznal, da je imel Z načelnikom.
daljnih II uslužbencev pri nem državnem oddelku. To so! če bi šel štirikrat okoli sveta, zadnji demokrati, ki so doslej še j *V bogati San Joaquin dolini nahajali v državni službi v Cleve-! v Californiji se je pojavilo mili-landu.	I jone kobilic.
dognal na podlagi podanih dokazov, da so tujezemci zažgali omenjeni parnik. Nadaljnih podatkov glede ognja* 111 na razpolago.
'Slavčki"
Danes ob 5. uri popoldne se vr-
je umrl Frank Posega, star 62 let in rojen v Velikem potoku pri Postoj-
ši vaja "Slavčkov" v navadnih ni na Notranjskem. V Ameriki
prostorih. — Pevovodja.
je živel 35 let in zapušča tu ženo,
Ivano Kutnar. Bodi ranjkemu rahla domača zemlja.
Tako je prav
Unija brivcev ima nocoj sejo in bo skoro gotovo sprejet predlog na seji, da se zniža cena za striženje las od 65 centov na 50 centov in da se zniža cena za britje od 35 centov 11a 25. Cene za striženje las in za britje so bile v resnici previsoke.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio ______Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Z» Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: US and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
HS*>88
No. 95, Mon., April 24, 1939
Stalinova roka na Španskem
Znameniti ameriški tednik The Saturday Evening Post, katerega je v letu 1729 ustanovil najbolj odlični Amerikanec svoje dobe, Benjamin Franklin, poznani borec za neodvisnost Zedinjenih držav, je prinesel zadnje čase članek izpod peresa bivšega ruskega sovjetskega generala W. G. Krivitsky,
mačim svetu to dramatično poglavje tekoče zgodovine. Kot načelnik sovjetskega vojaškega inteligenčnega urada v zapad-ni Evropi, mi je bil poznan vsak večji mednarodni korak, katerega je podvzela vlada v Krem-linu. Jaz sem imel oblast in glavno besedo, kar se tiče Stalinove tujezemske politike, ka-
kateri članek je silno značilen, tere organičen del je tvorila in-zlasti z ozirom, ker pravično in terluda Španije.
Varnostni program koristi Ameriki
Odstotek cestnih smrtnih nezgod za vse Zedinjene države se je stalno znižal tekom petnajstih zaporednih mesecev, kakor poroča Narodni varnostni koncil. To pomeni, da se je prihranilo življenje najmanj 8,500 osebam. Ta življenja bi bila. danes zgubljena, ako bi se nezgode nadaljevale ob višjem odstotku preteklih let. Pomenja pa obenem tudi prihranitev milijonov dolarjev, ki bi bili sicer zgubljeni radi poškodb lastnine in bolniških stroškov.
Razni činitelji so vzporedno delovali, da se je doseglo tako znižanje odstotka cestnih nesreč in nezgod. Varnostne kampanje po mestih in državah, izvedene po Narodnem varnostnem koncilu, lokalne policijske oblasti in enake organizacije so storile, da je ljudstvo širom dežele postalo varnost-no-zavedno. Uredniki časopisov in raznih revij so potom fatografij in zanimivih opisov dramatizirali grozno plačilo, ki ga povzroča brezskrbnost na javnih ulicah.
Works Progress administracija doprinaša velik prispevek k varnosti toliko po cestah kot drugod. Potom svojega gradbenega programa pomaga povečati prometno varnost v vsaki državi naše republike. Ulice in ceste so bile razširjene, popravljene in zopet dobro tlakovane. Odpravljeni so bili nevarni ovinki in riskantna cestna križišča so bila nadomeščena s prehodi nad in pod cesto. Varnostna svarila in prometni signali so bili postavljeni ob nevarnih točkah.
Zračni promet je postal varnejši, ko je W. P. A. zgradila razna moderna zrakoplovna pristanišča in pristajališča za silo. Instalirala je tudi mnogo zračnih svetilnikov ob glavnih zrakoplovnih prograh. Zračne proge so markirane s stotinami kažipotnih znakov, ki so bili naslikani od W. P. A. delavcev na strehah hlevov in drugih enakih poslopij.
Poleg tega pa W. P. A. izvaja ne-gradbene projekte, ki pomagajo prometno varnost, zlasti v večjih in manjših mestih. Stotine belo-ovratniških uslužbencev širom dežele se bavi s proučevanjem prometnih vprašanj in problemov. Enake preiskave služijo lokalnim oblastem kot podlaga za izboljšanje prometne kontrole. V mnogih mestih in državah pome-njajo te preiskave prvo tehnično reševanje prometnih problemov. Prometni inženirji so nastavljeni v mnogih mestih, da proučijo enake preiskave in predložijo priporočila za boljše prometne regulacije. Večina WPA prometnih preiskav se omejuje na nekatera večja mesta, ali nekatere obsegajo celo državo.
Poleg prometa ima W. P. A. svoj lastni varnostni program v zaščito delavcev na 175,000 različnih vladnih projektih, ki so bili započeti širom dežele. W. P. A. varnostni program se je izkazal jako izdatnim. Zvezna vlada — ki je danes največji delodajalec v deželi, je postavila dober vzgled v industrialni varnosti. To se je storilo vse s primeroma malimi stroški, s pomočjo rabe enostavnih varnostnih pripomočkov, znanih vsem onim, ki so delali v industriji, s pomočjo strogega nadziranja gradenj in strojev, s poučevanjem delavcev o primernih varnostnih metodah in z uveljavljanjem varnostnih določb in pravil.
W. P. A. podatki za prva tri leta in pol operiranja izkazujejo odstotek nezgod (vštevši smrtne poškodbe in resne poškodbe), ki je manj kot polovica odstotka, ki ga zavarovalni strokovnjaki smatrajo kot normalen v enakih vrstah dela. To pomenja rešitev tisočih življenj in preprečitev stotisočih poškodb za W. P. A. delavce. To predstavlja ne le veliko prištednjo za vlado, marveč tudi za vse občinstvo, na katero končno pade veliko breme naših industrijalnih nezgod.
W. P. A. varnostni program je pokazal delodajalcem, da trosek primernega varnostnega programa V vsaki industrialni napravi, veliki ali majhni, je le odlomek denarnih zgub, ki jih trpijo delodajalci, ki zaostajajo s časom, ker nimajo dobrega varnostnega programa.
resnično poroča, kakšno vlogo so igrali ruski komunisti v Španiji in kako so komunisti v Španiji ukradli stotine milijonov dolarjev vrednosti, kar so tran-sportirali v Rusijo, da uporabijo denar za svojo propagando.
General Krivitsky, ki je edini preostal od silne sovjetske "čistke" v vojaških krogih, je deloval v inteligenčnem oddelku sovjetske vlade skoro štiri-
Stalinova državniška barka ni prišla po navadnem naključju v španske razburkane vode. Odkar se je dvignil Hitler v Nemčiji, to je od leta 1933, se je Stalin neprestano tresel češ, da bo izoliran, osamljen. Stalin je bil zajet na vzhodu od vedno bolj naraščujoče moči Japoncev, dočim so mu pretili Nemci na vzhodu. V takem položaju je iskal močnega zavez-
najst let. Ruska komunistična nika ali zaveznico med svetov-
vlada ga je pogostoma pošiljala v tujezemstvo po skrajno tajnih poslih. Pozneje je bil imenovan za direktorja ruske vojne industrije in je deloval kot direktor do leta 1934. Pozneje je bil imenovan načelnikom ruskega vojaškega inteligenčnega urada in je imel pod svojo kontrolo tajne tujezemske 'aktivnosti komunistične ruske vlade. Koncem novembra meseca leta 1937 se je pa Krivitsky spri s Stalinom, ko je Sta lin odredil splošno morite v znamenitih ruskih generalov, s katerimi je bil Krivitsky toliko časa prijatelj. Tajni agenti Stalina so skušali tudi Krivitskya dvakrat umoriti, in enkrat celo v Franciji. Pred nevadnim je general Krivitsky dospel v Ze-
nimi silami. Včasih je iskal zvezo s Hitlerjem, včasih se mu je zoperstavljal. Hitler ga je spoznal in zavrgel. Skušal je obnoviti staro caristično zvezo s Francijo, toda ni mogel dobiti pri tem zadovoljstva, ki ga je iskal. Njegovi poskusi, da se pogodi z Anglijo so imeli še toliko manj uspeha. V letu 1935 sta obiskala Moskvo angleški minister za zunanje zadeve, Anthony Eden, in francoski mi-nisterski predsednik Laval. Prišla sta v državniških zadevah. Ruski minister za zunanje zadeve, Litvinov, je dospel v Zedinjene države, kjer je izpo-sloval priznanje Rusije od strani predsedrfika Roosevelta, nakar je pozneje igral vodilno vlogo v Genevi. Toda uspehov
dinjene države kot politični be- ni bilo nobenih. Padle so lepe gunec. Ako kdp na svetu ve, besede in pri temi je ostalo. An-kako posluje komunistična via- J glija se nikakor ni hotela pogo-da v Rusiji, ve to general Kri- diti z Rusijo, niti Zedinjene dr-vitsky.	I žave ne. In pogodba s Francijo
Članek, ki nosi ijasl(?y "Stali- j je bila tako šibka, da se na njej nova roka na španskem," pri-, ni moglo sloniti.
Mr. Anton Grdina je poročal zadnji teden v našem listu o velikih slavnostih, ki se bodo vršile v Clevelandu o priliki, ko bo predsednik Zed. držav, ali pa njegov namestnik, uradno odprl kulturne vrtove v Rockefeller parku. Dodatno k temu poroča Cleveland Press, da bo takrat v Clevelandu nad pol milijona ljudi. 10,000 pevcev bo skupno pelo ameriško himno v parku. Nad parkom bodo krožili zrakoplovi, ki bodo metali cvetje nad narod v kulturnih vrtovih. To bo slavnost, kot je še ni bilo v Clevelandu. Radovedni smo, če bodo naši "naprednjaki" zopet rekli, da je to prireditev "kulturnih zeljarjev."
* * *
Naš urednik je dobil solatno seme od Pepce Eisenhardtove iz Loraina. Seme je naravnost iz nase slavne Menišije. Ker se nikakor noče ustvariti pomlad, se urednik resno bavi z mislijo, da bi si napravil zelenjadni vrt na peči, ali vsaj na zapečku.
občen v Saturday Evening Post, katerega čita tedensko milijone Amerikancev, potrjuje vse ono, kar smo mi že pred dvema letoma pisali, dočim so naši slovenski socialistični in komunistični sodrugi v Ameriki blufali dobri dve leti naš narod v Ameriki, da se lojalisti na španskem borijo "za svobodo." Pod to pretvezo so naši slovenski socialisti in komunisti pri Pro-sveti, Enakopravnosti, Napreju in Proletarcu izmozgali mnogo tisoč dolarjev iz žepov našega že itak težko prizadetega naroda, dočim je Slovenska narodna podporna jednota darovala mnogo stotakov za to komunistično in anarhistično propagando, katero je vršil diktator Josef Stalin v Španiji.
To smo napisali kot nekalv predgovor k članku bivšega sovjetskega generala" Krivitsky "Stalinova roka v Španiji," da bodo ljudje bolje razumeli kaj piše o španski civilni vojni človek, ki je tam zapovedoval pri lojalistih in kateremu so razmere poznane od A do Z. Članek se glasi:
Zgodba komunističnega posredovanja v Španiji je še vedno precej velika misterija ob času, ko se zaključuje tragedija španske civilne vojne. Svetu je znano, da so komunisti posredovali v Španiji. Toda svetu je znano samo to golo dejstvo. Svet pa ne ve, zakaj je Stalin posredoval v Španiji, kako je vodil svoje "operacije" na Španskem, kdo so bili možje za kulisami, ki so vodili to kampanjo, in kaj je dobil Stalin za svoje "posredovanje."
Slučajno sem jaz edini, ki sem ostal še pri življenju izmed skupine sovjetskih častnikov in uradnikov, ki smo imeli nalogo dirigirati in organizirati komunistično intervencijo v Španiji, in danes sem jaz edini, ki se še nahajam na svobodi, da raztol-
Stalin je pa nadaljeval svoje započeto delo, ki naj mu prinese varnost. Tedaj se je ozrl na špansko takoj potem, ko je začel general Franco z vojno. Toda Stalin je bil precej počasen. Najprvo je previdno opazoval tekoče dogodke in skušal dognati kaj se prav za prav godi v Španiji. Stalin je hotel dognati, da general Franco ne bi hitro in odločilno zmagal.
Kmalu potem pa je začel posredovati v Kremlinu in hotel ustvariti v Madridu podanico komunistične Rusije. Taka po-danica bi po mnenju Stalina bila nekaka posredovalka med Parizom in Londonom, dočim bi v istem času zrasla njegova moč v Berlinu in v Rimu. Ko je bil enkrat v posesti španske vlade, ki je vitalnega pomena za Francijo in Anglijo, tedaj bi njegova državniška barka našla ono varnost, po kateri je Stalin tako hrepenel. Postal bi sila, s katero bi moral vsak računati, zaveznik, za katerega prijateljstvo bi se pogajala sleherna država.
Tota Stalin ni bil tak kot Mussolini in je nastopal skrajno previdno. Posredovanje sovjetske Rusije bi lahko bilo odločilno na Španskem, ako bi Stalin riskiral na lojalistični strani kot je riskiral Mussolini na strani generala Franca. Toda Stalin ni riskiral ničesar. Da, celo prepričal se je najprvo, če ima španska državna banka dovolj zlata na razpolago, pre-dno je obljubil svojo pomoč španskim lojalistom, da bo pošteno plačan za svojo pomoč. Stalin absolutno ni hotel riski-rati, da bi zapeljal sovjetsko Rusijo v veliko vojno. Svoj prihod v Španijo je označil s sledečim geslom: "Drži se proč od topovskih krogel!" In po teh besedah smo se ravnali ves Čas našega posredovanja v Španiji.
Dne 19. julija 1936, ko je general Franco dvignil svojo uporniško zastavo, sem se nahajal v glavnem stanu v Haagu. Stanoval sem tam z ženo in z otroci in se izdajal za avstrijskega starinarja. Ta pretveza je fino odgovarjala življenjskim razmeram, v katerih sem se nahajal, kajti ^na razpolago sem imel dovolj denarja za življenje in za razna potovanja po Evropi.
Skoro vse svoje energije sem posvečeval omrežju tajne policije v nacijski Nemčiji. Vsa prizadevanja Stalina, da se sporazumi s Hitlerjem, so bila zaman. V Kremlinu so se silno zanimali za laško-nemško-ja-ponsko pogodbo, ki se je tedaj ustvarjala v Berlinu. Tem tajnim posvetovanjem sem sledil z največjim zanimanjem.
Ko so preko Pirenejev zagr-meli prvi topovi, sem poslal svojega zastopnika v mesto Hendaye, Francija, in nekega drugega zastopnika v Lizbono, glavno mesto Portugalske. Na men je bil organizirati tajno informacijsko službo v terito riju, kjer je posloval Franco.
Toda to so bile le rutinske odredbe. Iz Moskve nis^m dobil nobenih navodil, kar se tiče Španske, in ob onem času tudi nisem imel nobene zveze z Madridom. Kot odgovorni načelnik evropskega ruskega inteligenčnega urada sem dobival samo tozadevna pojasnila, katera sem pošiljal takoj v Mo skvo.
Moji zastopniki v Berlinu in v Rimu, v Hamburgu in v Ge nevi, v Bremenu in v Neapolju so mi točno poročali, da dobiva general Franco pomoč od Ita lije in Nemčije.
Vsa tozadevna pojasnila sem točno pošiljal v Moskvo, kjer so jih pa prav tiho sprejemali, še vedno nisem dobil iz Krem-lina nobenih navodil, kako naj nastopam v španski zadevi. Samo kominterna, komunistična internacionala, ki ima podružnice v vseh delih sveta, je prekinila molk. Glavni stan komin-terne je bil že zdavnej premaknjen v neko zatišje v predmestju. Njeni manifesti sploh niso pri nas imeli .kakšnega vpliva. Sam Stalin je označil kominterno kot "lavočko"—cigansko zavetišče—in vsi visoki uradniki so nazivali kominterno s tem naslovom.
Kominterna je bila prvotno določena kot žareča baklja svetovne revolucije, a se je degenerirala kot koristen privesek Stalinove tujezemske politike. Stalin je rabil svojo lavočko vsak čas, da služi njegovim namenom, je z njeno pomočjo povzročal poboje in punte proti obstoječim vladam ali pa vplival na mednarodno mišljenje o tekočih svetovnih dogodkih.
V letu 1935 je Stalin prinesel na površje kominterno, ko je začel z gibanjem za "popularno fronto." V vsaki demokratični državi so pokorni člani komunistične stranke prenehali z opozicijo napram obstoječi vladi, in so v imenu demokracije se združili z drugimi političnimi strankami. Namen je bil prozoren, kajti na ta način je Stalin pričakoval, da bodo v demokratskih državah izvoljeni elementi, ki so naklonjeni sovjetski republiki. V Franciji je "popularna fronta" prinesla na površje svojega Leona Blu-ma, socialista., ki je bil v indi-rektpi zvezi s komunisti. Toda oglasila se je angleška vlada v Londonu, ki je prisilila Francijo, da je sledila politiki nevti-kavanja v španske zadeve.
Generalni tajnik kominterne v Moskvi, Dimitrov, junak ob priliki požarja v nemškem parlamentu, je bil direktni vodja zadev, ki so bile skupno s sovjetsko Rusijo in španskimi lojalisti. To#da kljub silnemu prizadevanju, ki je veljalo ogrom-
pa
ne vsote denarja, so mogli ruski komunisti tekom petih let v Španiji producirati samo 3,000 komunistov.
Španske .delavske unije in vse strogo r e v o 1 u c i jonarne stranke so bile dosledno proti komunistom. Vlada španske republike, ko je bila na krmilu že pet let, nikakor ni hotela priznati sovjetske ruske republike, niti ni imela kakšnih diplomatskih odnošajev z Moskvo.
Seveda je kominterna začela pihati in sikati na generala Franca. Ruski boljševiki so v sleherni deželi sveta organizirali "ljudske shode" in nabirali denar za Madrid. Iz Moskve same je dospela cela armada komunistov v Madrid, zlasti tu-jezemskih komunistov, ki so bili pregnani iz svojih domovinskih dežel in ki so živ pregnanci v Rusiji.
Nekaterim veteranskim voditeljem kominterne, ki so se še vedno pečali z idejo svetovne revolucije, je prinesla civilna vojna na španskem novo upanje. Toda ti stari revolucionarji, ki so preživeli prvo krvavo čistko in Kamenev-Zi-novjev tribunal, so bili precej pohlevni ljudje. Vse njih lajanje ni moglo ustvariti nobenega streljiva, nobenih tankov, nobenih zrakoplovov in enakega vojnega materiala, katerega je zahteval Madrid in s katerim so fašistovske države zaklada-le generala Franca.
Stalin je dobro znal, da Italija in Nemčija pomagati generalu Francu v Španiji, toda sprva so bili vsi apeli za pomoč od strani lojalistov od Moskve brezuspešni. Civilna vojna v Španiji se je raznetila v silen požar, toda Stalin se še vedno ni premaknil *in je dosledno molčal. Po vsej Evropi in po Ameriki so komunisti vpraševali, zakaj komunistična JRusi-ja ne pride na pomoč.lojalistični Španiji. Komunisti po vsem svetu so prirejali shode za španske lojaliste in prispevali visoke denarne vsote, toda diktator komunistov, gospod Josef Stalin, je molčal.
(Dalje prihodnjič) -o--
Kadar se potrka na slovensko srce!
Najlepši izrek za slehernega je tisti, ki nam ukazuje: stori dobro drugim in drugi bodo storili dobro tebi. Res, srečen je tisti, ki se zaveda, da z dobrim delom na svetu si zbiramo zaklade pri Stvarniku. Če bi.se vsi ljudje udejstvovali v teh resnicah potem bi svet ne poznal prepirov, bojev, sebičnih poželjivosti in ne zločinov. Pa že mora tako biti, da smo na svetu ljudje vseh vrst. Vendar pa pridejo na površje razne prilike, ko smo presenečeni nad lepim zgledom naših katoliških vrst, katerih ne prekosi nobena druga skupina v dobrosrčnosti. Včasih se le narahlo potrka na srca naših zavednih katoliških faranov in oni ti odprejo srce na stežaj. To je bil slučaj pri naši fari sv. Vida zadnjo sredo večer, ko se je zbralo do sedem sto oseb v pritličju cerkve sv_ Vida k prireditvi za čč. šolske sestre. Odziv je bil naravnost sijajen, za kar se tem potom najiskrenejše zahvaljujem vsem skupaj in vsakemu posamezniku. Bog vam pla<&j v obili meri! Deževno vreme vas ni doma zadržalo in to zato, ker je vsak se zavedal, da je bil povabljen na prijateljski večer v dober namen.
Dostikrat sem že ponovila: z dobro voljo se vse doseže, in ta lep uspeh je bil dosežen v kratkem času zato, ker imarm pridne žene pri fari, ki se ne ustrašijo ne potov ne dela. Vsa čast vam, žene in dekleta!
Na prireditvi smo razdelili 85 lepih nagrad, katere so pri- ze!
spevali naši spoštovani ti'Ž°f Zdravnike in druge Pok j osebe nismo nadlegovali, jih zelo težko dobi za J
usluge ob pravem času.
Veli
m
dr. James W. Mally se je;
'i i"
set dolarjev, ko je bral
prijavil, da hoče prispe
vati
M
P0{
da bomo imele prireditev f šolske sestre. Iskrena H, dr. Mally. Mislila sem si:^ ^ dar je ena oseba med na"^ iint si je sama vzela čas stofl ... r*va bro. Sicer le tisti, ki ste že ^ Ud, nabirali stvari za dobre J>8| k 2 ne, razumete kako je J trgovce in profesioniste govati. Ampak brez muies . j^l čevelj ne obuje!
jjeC': "ni
Med nami imamo P0' ni ki je storilo že več dobr« povzdigo ugleda našemu ^ ij,, du, bolj kot katera drug" J \
lfl

. , , pina ali posameznik, _
iveli kot F , .v. A .si,« poi"" U , uredništvo Ameriške
ne. Vselej in povsod so %.
stu za vsako uslugo, 'J, h
kar se tiče oglasov pac ^ S
za darovati. Ne samo v
čaju, pač pa že mnogo.
krat so bili tista sila, ^ stvo navdušila do sode'0 ,
D<<
Vsa čast Ameriški
Kdor je iskren in zaved^^i^ti gotovo občuti vašo pleIIlC ^
V naselbini smo sreč'" ^ ^ d jet ji, ki sploh ne da ne dajo, ampak sprejmejo z smehU'a3 vrhu tega še vprašaj o -^f Ju j.
h
radi, da damo?
»as
Beauty Shoppe; Grdi«*/
k %
A,
0
He
liko. so se posebno ve ^ odzvali sledeči: Jolino0ttli' lastnik Double Eagle » M* m A. Grdina in tudi A. G' ^JH govina s pohištvom ^ ^nf to,
li»'

K
Parlor; Norwood AP' /Ji
modna trgovina Jo?e!\ tf S
pfel; Anton Anzlov^
Oblak Furniture; J°e .
Dominik's Gas Sta^.
necki Bakery; grocep.nCe}
ton Martinčič, Louis P1' j,
d'iha E. 74th St., A.
ton Tanko, Anton P1'1" fe;
Cimperman; Modic L a
žar Cafe; Marolt
Cafe; Jerman
Winery; Mrs. Knaus, ise1
»tli
Pk ti
ko
P d.
Winery; Anton Koros Kože«'
Kraševec; pogrebni^ gjir
Ausec; gospa
tli
Ml
krajšek; florist Ja111	,
in Jimmie Slapnik. ^
Nadalje mesarji1 ^ Anton Ogrinc, Matt čebulj iz Addison, A Frank Pintar; John • govina; Zavasky; ^y^N) Frank
Suhadolnik!
Store; Mayer Shoe » ^ V spa Makovec; A^li*f S,
JV
li»
gospa Koren; gospa ,£ - ^ šič; gospa Alice ^ S Križman; gospa Je < , V Železnik; gospa JeI e?H A Imena tistih, ki ste P1 ^ A ne grocerije mi nlS°a zato naj velja najeli?' vsem skupaj, saj ste
gofti
v
dobro delo.
Posebna hvala Pa ^ reb iz 1177 NorWo^ d^ izročila krasno i'ot	L
posteljno pregrinj*1 ^ ^ je mnogo ur v leP°	U, ^
in vse to je pote" tre. \ '
čč. sebt, v" •
Tprc"'' h. na hvala, gospa Je „)>' <
namen kot žena-m^fl^
t
blag namen za
gli izročiti kakor stes ^ i	Vsa	t , 1
tej priliki. Vsa tovo vem, da ho
d> V fl*,
Mervar se sporni"^ l^Jj ^
t
lepo delo vsak Pot' ^ grinjala posteljo b ^ pregrinjalom, del° ,, rok.
K.	. gjfl0 f L
Vsem drugim, ^dr{ifei/ lali pa ne vem ^ i^tjj.hp
vs®
či, kakor: bilo je^ ^
fcJlQ
izvršeno in naj b° ^ fc^jTl,** di vaše z
adoščenje-ePc;|Jt
bilo moje. Odboru^/^ijj,
gal pri prodaji vstoP potom izročam^^gjji)^
vso
H
t JS
A
lepo udeležbo. P°n ^ -vas, drage žene 111 ^^ sosestre Slovenske p<
Alb*11*
C, %
klic"! ker*
!*a noč na Hubbard Madison, 0.
esa*
m
iti »ITza Prečakat. Mrzlo pusto z dneva v dan. Kamor člo-

Iti $ e* na1 10
1,1 » ' e*" s i
J
lilo
'j® minila. Saj najhujša Vseeno se pa vleče, da je
a vse tako pusto. No-
ji lit
V
j^. prafvega veselja ni in ne ' Večinoma se je treba '" F1 'e po notranjih prostore vrteti okrog peči. žene adno jezijo nad dedci, ki .Sarno za uapotje, za delo $ t../;naio prijeti nobeno, če obrisati posodo, jo le , Kakor jo pa polaga na ^ P® vse tako na čudne viže °no> fta zena drugi dan ne lcesar najti. Kar prime v Pravo. Tako je sama jeza lr: 'Oh, ti dedci, niso pa [8 m^^611« rabo. če mu kaj L; Pa napravi vse narobe.
5Var ni tam, kjer bi u-[o Pol dneva mi vzame, {vse spravim v red. ^ bilo, da bi se tega dela ^ lotil, pa bi se mi ne bilo f Jeziti. č€ se bo zopet kaj Stopil, mu bom tisto iv ar iz rok pobrala in raj-»Ifi pisala, če mu ukažem
Kigf
Popraviti ogenj, pa ta-Po kleti in pomaže, da Pol tedna, da za njim r1' Vrhu vsega tega pa še J5,'16, da moram sama izurit, Uh, ta človek, sa-glavico mi je pri hiši. ^alu lepih dni, da bo jd ali na vrt. Se reče, itak ne bo napravil, 0 tam v rožah čepel in
# i
pa ^ efi
Ž®
m<>' efl. en'"
iis j«
cl«'
iei"
■od'
Hal,
^ bo.
Pa mi bo vsaj izpod

0
Ji iti1
■tol;
e>
if«1 • S*
&
•M &
j of

mk •
^ 1)0° ]S prišla teŽk° Pričak°-y in ž njo vred topli
Sl hitimo okrog hiše in
opravljati, da ne bo po-
»«vi
vse narobe, ko bo tre-Jati druga dela, kot
fesajati
del,
m se mnogo Posebno, če je bolj
s^^'etje kot je bilo zad-trava hitro raste in

a velik vrt, mu dela res Pa tudi tako lahko
str
"°J riniti pred seboj. skot tisto delo bolj pri-Pa pozimi kidati sneg.
w
'S
sva se pogovarjala z °hnom radi čebel. Po-■|e> da se že pridno vrti-lst-ih svojih hišic in do-Pa ne vem, kje bi 8 dobile, ker ni še pra-
t vet
|a. Povedal mi je, da
w'ko imel, pa da bodo vse
M id-- 1
m tt° i
•e.
m
/ / it' n*
«1
J
Pregledane, da bo Ja rjnčico v ušesih kot zdravnik pregleda,
|^o?Ve' Tako b° tudi njih • ^ , utn0 zdrav in priporoči in se bo medu 4 Pa bo šel kašelj takoj
iltt, • rnu P'a povedal, da Precejšno parcelo za j J'21' bodo njegove čebe-ullabirale med. John je ^ £a zelo veseli, ker ima soseda. John mi je da je bral v tem 0 urednik posadil neko bo pognala lepši cvet •|e vrtnice. Pa John ne ' 5 bi mogel kdo vzgoji-> kot. jaz
il vsv ek' kot urednik' jijj0?6 telo med vrtnice,
: ^Je treba glajštati, saj
vn ci)il. jaz sem pa bolj
'Sr^ t®lesa> Pa gre vse
" iv J' Nič se ne bom zla-ilJVx'm, da moje rože že •v^J* in sicer tiste, ki na-v Juniju - a' kako
Pa ne se jim pravi, da je cvet. Iti} bral v Ameriški
N
'd
4 it
,' so uredniku zajci .pojedli, namreč tiste !pane> s katerimi se je ,'.itica' kako lepi da bodo. ^ ih nami&aval- da bodo " tj ji. Vidite, to se pra-^ VnaPreJ! Kadar pa li: in>tm °d svojih rož, jih Od tem dobro ve-h J^emalke jjo Clevelan-
0lii dan pred veliko ^lej!,'3 nosil. napolnjeno z
So potem pobarvale
za velikonočne pirhe, sem imel tudi šopek lepih cvetlic in sicer domačih. Spraševale so me, če sem jih kupil pri vrtnarju. Imele so tudi strašno lepe dišave. Modicova mati tam na 156. cesti, kjer imajo štacuno, so celo rekli, da ljudi za nos vlečem, ko trdim, da so naše domače cvetlice, da sem jih kupil pri vrtnarju, zdaj se pa okrog baham ž njimi. Komaj sem jih prepričal, da so v resnici zrasle na Hubbard Rd.
In tako taki, ki pravijo, da znajo streljati, pa jim zajci v škodo zahajajo. Jaz nisem pa še nikoli im^l puške v roki, pa si vseeno nobena žival blizu ne upa. Nekaj jardov od vrtnic postavim tablico in nanjo zapišem tako, da samo zajci razumejo, pa imam lep mir pred njimi. (Pa mi je Babič povedal drugače. Je rekel, da imaš tam velik kamen, na katerega potreseš popra. Zajci pridejo in vohajo po kamnu. Poper jim pride v nos in zajci začno ki-bati. Pri tem udarjajo z glavami ob kamen, da si vse glave raz-bijejo. Op. Jak.).
Vidite, tako je, razumeti se je treba na take stvari. Samo koreninice saditi, nanje pa zajce spuščati, ne gre. Veste, je preveč trudtv z vrtnicami, predno se jih spravi v cvet, da bi jih kdo v mladikah za malco imel. če bi jaz dobil zajca v mojih vrtnicah, bi mu odstrigel rep, da bi si nikdar več nazaj ne upal.
Velikonočna nedelja je bila lepi-, kot se tc spodobi za tak praznik. Mnogo Slovencev je prišlo v cerkev v Madison, ki je bila z lepimi svežimi cvetlicami okrašena. Lepo'je bilo videti prihajati mlade pare, ki so se zadnje čase poročili, sinovi in hčerke naših sosedov v lepih novih oblekah. Ponosno so stopali, kot bi se zavedali, da so mladi, lepi in čvrsti. Teko smo bili tudi mi nekdaj ob strani svoje izvoljenke. Takrat smo hodili, kot bi bil ves svet naš in bi še drugega kupovali. Takrat mi ni niti na misel prišlo, da se bom kdaj postaral, kar je res p.skam nerodno napravljeno. Ra-doval sem veselil sem se svoje zlate mladosti. Nobena stvar me ni mogla takrat spraviti v slabo voljo.	•
Ko sem se oni dan ustavil v Gustinčičevi trgovini v Madiso-nu, mi je tožil, da se ga drži rev-matizem. Je moralo res biti take, kar se je na palico opiral. Upati je, ko pridejo toplejši dnevi, da ga bo nadležna bolezen pu-tila, kar mu vsi prav iskreno želimo.
Res ,toplote je treba. Ko sem se oni dan sprehajal po St. Clair-ju, me je več ljudi vprašalo, če kaj vem, ako se bo to poletje kaj cdtajalo. Rekel sem, da se morda bo, če bo' dovolj gorko. treba je pa dosti gorkih dni za dolge in mrzle zimske dneve, predno se kaj odtaja.
Oni dan sem bil na neki veselici na St. Clair ju. Pa dolgo sem se pripravljal nanjo. Sploh nisem bil gotov, če se je bom mogel udeležiti. Da bi jo kar peš mahnil, je malo predaleč, avta pa nimam, da bi se peljal na svojo reko. Imam pa truk še iz Cleve-ianda, ki sem ga včasih krmilil tam doli. Toda je že v letih. Prav toliko let ravno nima kot jaz, dosti manj pa ne. Tudi licence nisem kupil zanj, pa bi lahko imel kake neprilike po poti. Pa ni zamere, ker vsak želi imeti svoje
Tako sam nisem vedel, kako bi prišel v Cleveland. Mojega voz nika Viljema, ki ima svoj avto in vso pravico do njega in tudi potrjen je, da ga sme krmiliti, si ni sem upal kar tako naravnost nadlegovati, da bi me potegnil Saj mi je že enkrat prej zažugal, da me kar tako brez posebnih opravkov ne bo cijazil.
Tako sem imel tisto veselico vedno v mislih in tudi njemu sem nekaj namigaval o tem. Pa mi je kar naravnost rekel, naj si kar iz glave izbijem, če mislim, da me bo on peljal. Začel sem mu peti, ki'ko lepo bi bilo tudi zanj, če bi se nekrat peljal v najlepše gledi šče na svetu, ki je v Clevelandu in bi takrat še mene naložil, pa
me zdumpal kje na St. Clairju. Potem mu je pa gledišče začelo hoditi po glavi in ga je tudi zme-j šalo, da je obljubil peljati.
Odpravimo se: moj voznik, Eddie in jaz. Ko pridemo na mesto veselice, je bilo tam že polno mojih znancev, ki so bili veseli, da so me po dolgih letih zopet videli. Stiskali smo si roke tako na moč, da nisem bil drugi dan za nobeno delo, tako so me prsti boleli. (Frank, le kar po pravici! Jaz sem bil tudi že na veselicah in drugi dan tudi nisem bil sposoben za delo, pa tisto ni bilo od stiskanja rok, če kaj vem. Op. Jak.). Zelo prijetno je bilo. Govoril sem tudi z več uredniki, ki so jako prijazni ljudje. Govoriti ee pa ž njimi ne da, ker v take ljudi vse tišči. Sešel sem se tudi ? najnovejšim urednikom, ki ima tako ime kot jaz. Je jako prijaven človek in prav nič se ni ženi-:al govoriti, z menoj.
Tako je tekel čas hitro naprej. Naposled so me dobile pa še žen-ke v roke in na vsak način hote-e, da bi šel plesat ž njimi. Na /so moč sem se jih otepal in jim lopovedoval, da imam nove čev-;je, ki niso še privajeni plesu. To je pa končno pomagalo. Čeprav je bilo tako lepo. in prijetno, pa je rekel Eddie domov grede, da je na Hubbard Rd. še najlepše.
Oni dan smo se pogovarjali, katerega bi nominirali in izvolili a župana za našo vas. Eni so re-. kli, da bi bil najbolj vpliven Ba-bičev Tone iz naše ulice. On je najbolj poznan po svetu in ima celo besedo v Washingtonu. Pa tudi najbolj priljubljen je med nami. Rekel sem, da bi bilo res najboljše tako, ker on zna vsake 5orte delo napraviti, pa naj bo stavbinsko, zidarsko, električno Sploh vse, kar k hiši spada, če je potreba, še cerkev zida. To je že vse sam dokazal.
Ker županska čast ne nosi sprva sijajne plače, mora tudi postrani kaj zaslužiti. Veste, tukaj nismo tako premožni kot ste v Clevelandu, kjer župana kar v milijone zakopljeta, Lahko je biti takemu za župana. Pri vas davke z višava j o, pri nas jih pa mižavajo.
In tako smo Toneta postavili a županskega kandidata. Upamo, da bo kandidaturo tudi sprejel. če ne bo ugovora, bo prihodnjo sejo soglasno prejet. Upamo pa, da potem, ko bo zasedel županski stolček, nas ne bo nadlegoval in sitnaril za kake milijone,, s čemer bi nas lahko spravil v kako zadrego. Veste, denar se tukaj ne pobira kar tako. Treba bi ja bilo najprej kje dobiti, potem bi ga šele lahko dajali. Dokler oa korenje in solata ne zrase, pa ni dosti upanja. Kaže pa slabo, Ver je t:m, kjer denar dajejo, še vedne mraz.
Tone ne vleče s kako posebno stranko in je upati, da si bo obdržal ves stari kabiijet, ki je prav sposoben, za kar je bil postav ljen. Pri teh volitvah bo tudi en glas več, ker smo dobili novega državljana v osebi našega soseda Jožeta žužek, ki je postal ipie-riški državljan. Vsi mu čestitamo k temu.
To zimo smo veliko brali v dopisih, kako so ljudje potovali v staro kontro in opisovali, kako je bilo tam. Prav prijazno je bilo brati. Imeli smo lepe domišljije z onimi, ki so bili tam. Vse stezice so bile natančno opisane in sploh vse, da tudi mi, ki smo ostali tukaj vse natanko vemo, kako je tam. Kar se tiče mene, ne bom šel več domov. Dva vzroka imam, pa jih ne bom pripovedoval, ker bi mi to nič ne koristilo. Sicer sem se pa dodobrega na-gledal te kontre in me druge ne zanimajo.
Pa naj bo za danes, da bo še za drugič kaj ostalo. Saj tudi ni, da bi enkrat vse povedal. Pa vas vse skupaj lepo pozdravlja,
Frank Leskovic.
APR.", 1939
UJGtptl
3 liMJLGJIf'i
1011 [12113 pill
Milil
03 241251I26H27 gfŽ9l
□
12
i 16
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
-o- ■
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
APRIL
28.—White Motor Union Local 32 priredi ples v avditoriju SND.
28.—White	Motor Union Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
29.—Slovenska	ženska zveza št. 50, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Podružnica št. 50 SŽZ. "Tisket Bali" v avditoriju S. N. Doma.
29.—10-letnica	Ženskega odseka Slovenske zadruge z večerjo in plesom. Igra Melody Club. V S. D. Domu na Waterloo Rd.
30.—Pomladanski	koncert društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—škrjančki priredijo koncert v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
30.—Svetovidska godba priredi koncert v Knausovi dvorani.
30.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima plesno veselico .v dvorani sv. Kristine.
MAJ
3. in 4.—Desetletnica "Ljubljane." Formalna otvoritev novega Doma v Euclidu, volitev župana in Miss Ljubljane.
6.—Plesna zabava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
6.—Dr. Srca Marije (staro) plesna veselica v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
6.—Podružnica	št. 47 SŽZ priredi Materinsko proslavo z igro in plesom v S. D. Dvorani na Prince Ave.
7.—Koncert	in ples društva Adria v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
7.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi materinsko proslavo v Slovenskem domu na Ilolmes Ave.
23.—Clev. Slovenci št. 14 S. D. Z. ima plesno veselico v avditoriju SND.
■ 13.—Klub slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knausovi dvorani.
13., 14. (sobota in nedelja) —Svetovidski oder priredi Materinsko proslavo.
14.—Pevski zbor Ilirija Jr. in Hi priredi v počast materam
koncert v Slovens-kem domu na
»
Holmes Ave.
14.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert .v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Podružnica št. 21 SŽZ v West Parku priredi igro v Društvenem domu.
20.—častna straža SDZ priredi plesno veselico v avditoriju SND.
28.—Koncert Mladinskega zbora "Kraljički" v S. N. Domu v Maple Heights.
JUNIJ
4.— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
4.—Podružnica št. 53 SŽZ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
4.—Društvo- Ilirska vila št. 173 JSKJ, piknik na Stuškovih farmah.
11.—Društvo Združeni bi'a-tje št. 26 SSPZ, piknik na Stu-škovi farmi.
17., 18. (sobota in nedelja) —Svetovidski oder priredi Očetovsko proslavo.
18.—Piknik društva na Ju-trovem na Bradley Rd.
25.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Pintarjevi
25.—St. Anthony Society, piknik na Stuškovi farmi.
JULIJ
2.—Gospodinjski klub SDD na-Prince Avo.,- piknik na Z or-
no vi h farmah, Bradley Rd.
9.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
9.—Podružnica št. 3 SMZ, piknik na Stuškovi farmi.
9.—Slovenska zadružna zveza priredi svoj letni veliki piknik na Močilnikarjevi farmi.
23.—Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
23.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesar jev na Pintarjevi farmi.
AVGUST
S.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
13.—Društvo Danica št. 34 SDZ, piknik na Zornovih prostorih, Bradley Rd.
27.—Workmen's Sick and Death Benefit Society, piknik na Stuškovi farmi.
27.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca pri Mr. Zornu na Bradley Rd.,
SEPTEMBER
2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
9.—:Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
OKTOBER
7.—Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—Skupni	mladinski pevski zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma.
21.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
26.—D'ruStVb	Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND.
27.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, ples v avditoriju S. N. Doma.
28.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND.
29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
4.—White Motor Union Lo-
cal 32, ples av avditoriju SND.
11.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Samostojna	Zarja, ope-i ra in ples, v avditoriju SND.
12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
3.—Društvo Pioneers HBZ, ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N- Doma.
17.	— Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju Š. N. Doma.
31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
KONJ SE NE IZGUBI
Konj ima zelo dober spomin na kraj, zato tudi iz daljnega kraja vedno najde smer v svoj domači hlev, pa naj bo to podnevi ali ponoči. O tej lastnosti konj je vse polno zlasti vojnih zgodb, ki kažejo, v kako čudnih okoliščinah je konj prišel nazaj k svojemu oddelku in večkrat prinesel s seboj tudi svojega gospodarja, ki se sam ni mogel znajti. Nekaj let pred svetovno vojno je tak spomin pokazal neki konj u-lanskega polka v Potsdamu v Nemčiji. Pri orožnih vajah je bil z železnico odposlan iz Potsdama v .Hirschberg v Šle-ziji, med vajami v gorah pa ga je gospodar pozabil v gozdu. Ko se je spet spomnil nanj in ga šel iskat, ga ni mogel več najti. Vse iskanje je bilo zastonj. Konj je šel svojo pot, njegov gospodar pa je bil seveda za svojo malomarnost zelo kaznovan, čez pet dni pa se je ta konj nenadno pojavil pred hlevom Svojega polka v Potsdamu, kako/ da se ni nič /godilo. Uzd sicer ni imel, pač pa sedlo in vso cslalo opremo. Prehodil je razdaljo od Hirschberga do Potsdama, kar je 250 km zračne črte. Po poznejših poizvedovanjih so ugotovili, da konj' še nikdar prej ni bil v teh krajih.
Egiptovska princesa Fawzia in njen 'soprog, princ Riza iz Irana. Ta zveza bo imela najbrze mnogo političnega pomenu-, ker zna svojc^asno priti do združenja Arabije in Egipta.
IZ DOMOVINE
—V Naklem pri Kranju je v starosti 83 let umrla Jera Filipjč, mati tamkajšnjega g. župnika Janeza Filipiča. Po-1 ko j na mati je bila delavna in katoliško zavedna žena od rane mladosti. Kljub temu ji Bog ni prizanašal v življenju tudi ne s trdimi udarci. Najhujši udarec je bil morda oni, ko,ji je dva meseca pred novo mašo umrl brat-bogoslovec, sošolec pok. drš Janeza Kreka, kateremu je Krek napravil na spominsko ploščo, ki stoji še danes vzidana v steno župne cerkve 'na Trati v Krekovih spisih najbrž še neobjavljeni verz sledeče vsebine: "Stal na svetišča si pragu, Ko Te Gospod je pozval— Odslej pa v nebesih na veke Boš z Njim kraljeval." Kot nadomestilo za brata duhovnika je Bog pokojni materi naklonil sina-duhovnika, pri katerem je preživela zadnjih dvajset let deloma še v delu, predvsem pa v molitvi. Vmes pa je kaj rada — navajena Od zgodnje mladosti lepega berila — prebirala nabožne in druge stvari.
—V Ljubljani je v 80. letu starosti umrla Ivanka Korban, vdova nadučitelja.
DNEVNE VESTI
V Parizu jih učijo kako naj se obnašajo v vojni
Paris, 23. aprila. Več kakor 90,000 velikih lepakov je bilo danes razdeljenih po pariških hišah. Na lepakih je natančno navedeno kam naj prebivalci gredo ako slučajno izbruhne vojna. V Parizu imajo tudi pripravljenih že nad dva milijona plinskih mask.
-o-
Je zapusti! siromakom nad 24 milijonov
PUtsburghu., Pa., 23. aprila. Andrew Mellon, pittsburgški finančnik in bivši tajnik zakladnice, je zapustil raznim dobrodelnim zavodom svoto $24,'807,000, kot je odločila sodnija glasopi oporoke pokojnega finančnika. Scdnija je postavila tri nadzornike, ki naj gledajo, da se oporoka pravilno izvrši.
Republika Čile bo vpeljala državne pekarne
Santiago, čile, 23. aprila. Vsi načrti, da se vpeljejo v republiki Čile državne pekarne so gotovi. Država bo začela peči kruh v lastnih pekarnah radi dolgega štrajka in nesporazuma med peki in delavci. Država bo pekla dober, tečen kruh, katerega bo ceneje prodajala kot dosedaj privatne pekarne.
287 ponarejevalcev denarja prijeli!*.
New York, 23. aprila. 'Včorai je bilo na zvezni sodni j i v tem mestu obtoženih 14 oseb ponur> jevanja denarja, dočim je bilo že prej, v raznih mestih Zedinjenih držav aretiranih 287 oseb. Vsi so obtoženi, da so ponarejali ali razpečavali $1.00 in $5.00 bankovce. Omenjenih prvih štirinajst oseb je bilo obtoženih, da so ponaredili za $200,000 vrednosti bankovcev. Med obtoženimi je tudi neki Henry Neurath, ki jo prišel v Ameriko šele leta 1930 a ponarejenim potnim listom, potem ko je pobegnil iz nemških zaporov.
MALI OGLASI
Lepa soba
se odda poštenemu fantu. Vprašajte na 1144 Norwood Rd. (95)
, Odda se
štiri čedne sobe, na novo dekori-rane, kopališče, garaža, ali brez garaže. Poizve se na 1106 E. 64th St.
(Apr. 20. 22. 21.)
i*«:
Bivši španski poslanik v Zed. državah, Fc1h los Rios, ki je s padcem lojalistične vlade prweh<*< slanik. Poslanik je leta 1928 predaval na ColuW si in bo morda tudi zdaj zopet pričel s predavan]'
"Vsekakor vi niste stopali kakor slon."
"Morebiti da ne. Sem vam le hotel pokazati ,kako lahko človek prispe do vas, pa ga niti ne opazite. čisto mirno in tiho ste sedeli, niti govorili niste, in vendar me niste slišali. In prav tako je bilo sinoči, ko sera Apače zalezoval."
"Pripovedujte vendar, pripovedujte !"
"Well! Eoclete culi. Pa prej moram sesti. Sem namreč zelo utrujen. Moje noge so vajene na konja in ne znajo več peš hoditi. Je tudi lepše, če človek služi pri dragoncih ko pa pri pešcih, če se ne motim."
Prisedel je k meni, nam po vrsti pomežiknil pa dejal kimajoč: "Torej nocoj se začne ples!" "Nocoj že —'?" sem vzkliknil pol iznenaden pol vesel. Saj sem si želel, da bi odločitev kmalu pri šla. "To je dobro! To je zelo dobro!"
"Hm —! Menda kar ne more te dočakati, se zdi, da bi že prav kmalu prišli ljubim Apačem pest —• Pa prav ste dejali, dobro je, da se že nocoj začne! Nam ni treba več čakati. Ni prijetna reč, čakati na nekaj, kar se lahko kon-čTio čisto drugače izteče, nego si človek misli.",
"Nego si človek misli —? Ali se nam je morebiti treba bati iz
nenaden j ?"
"Prav nič! Ravno nasprotno! Cisto prepričan sem, da bo vse šlo, kakor sem preračunal. Toda izkušen človek ve, da lahko tudi iz najboljšega otroka zraste velik lopov. In prav tako je tudi s takimi dogodki. En sam nepredviden dogodek lahko prevrže vse naše načrte in najlepše račune nam lahko prekriža neumen slučaj."
"Pa tega se nam vendar ni treba bati —?"
"Ne. Po vsem, kar sem slišal, bo uspeh sijajen."
"Kaj pa ste slišali? Pripovedujte vendar, pripovedujte!"
"Le počasi, mladi sjr, le lepo počasi! In vse po vrsti r Kaj vse sem čul, tega vam sedaj ne morem povedati, ker morate vendar prej vedeti, kaj vse se je zgodilo.
Odšel sem torej v dežju. Ni mi namreč bilo treba čakati, da bi dež prenehal, ker ne more premočiti tele moje suknje, niti naj-gostejši dež je ne more, hihihihi! In peš sem korakal blizu do kraja, kjer ^mo merili, ko sta prišla Apača na obisk. Tam pa sem se moral skriti. Trije rdečkarji so vohali tam okoli. Ogledniki Apa-čev so, sem si ko j mislil, in dalje ne grejo, ker jim ni bilo naročeno.
In tako je tudi bilo. Preiskovali so prostor, moje sledi pa ni-ro našli. Sedli so pod drevje, ker je bilo zunaj na preriji premo-kro. In tam so čakali -clobri dve uri. In tudi jaz sem sedel med drevje in čakal dobri dve uri. Sem le hotel videti, kaj se bo zgodilo.
In prišla je četa Indijancev na konjih, bojne barve so imeli na obrazih. Koj sem jih spoznal. Inču čuna je bil in pa Winnetou in njuni Apači na pohodu nad nas."
» "Koliko jih je bilo?"
"Prav toliko, kakor sem si mislil in že tudi povedal, če se še spominjate. Približno petdeset sem jih naštel.
Ogledniki so stopili izza] drevja in poročali poglavarju. Poslal jih je naprej in počasi jezdil s svojo četo za njimi. Si lahko mislite, gospodje, dti jo je Sam tudi ubral za njimi."
Dež je osvežil tra'vo, zravnala se je, sledov torej ni bilo več videti. Pa saj so videli vaše kole, ki jih pri merjenju zabijate v zemHo. Za tistimi kel; i: tli. Ko b; bil^
Skrivnosti ruskega carskega dvora
di tako lepe in razločne, hm! Pa vkljub temu Apači niso pozabili na previdnost. Saj so utegnili za vsakim gozdnim ovinkom zadeti na vas, za vsakim grmom. Vkljub jasni sledi so le čisto počasi napredovali. In res pravi mojstri so v zalezovanju! Kar vesel sem jih bil! Da, Inču čuna je mojster v takih spretnostih in Winnetou ni zaman njegov sin! Vsaka najmanjša kretnja teh dveh rdečkarjev je bila natančno premišljena, besedice nista govorila, le z znamenji sta se sporazumevala.
Dve milji daleč komaj smo prilezli drug za drugim, ko se je storila noč. Apači so razja-hali in izginili v gozdu. Tam so prenočili."
In vi ste seveda šli in prisluškovali?" sem vprašal.
"Seveda! Kot previdni možje si niso zakurili ognja in ker je Sam Hawkens prav tako premeten, si je dejal, da ga v temi ne bodo izlahka opazili. Odpravil se je za njimi v gozd, legel na tla in se po lastnem trebuhu plazil do njih, prav trdo do Inču čune in Winneto-ua. In tam sem vse čul."
"Ali ste ju razumeli?"
"Neumno vprašanje! Kako bi ju ne razumel? Saj sem ležal trdo za njunima hrbtoma!"
"Ne mislim tega, Sam! Mislim, ali ste razumeli jezik, katerega sta govorila. Najbrž sta govorila angleško-indijan-sko mešanico, ki je tod v navadi."
"Nič najbrž, amplak čisto gotovo sta govorila, pa ne tiste mešanice, ampak narečje Mescalerov. In tistega precej dobro razumem. Seveda se nista zabavala v dolgih, gostobesednih govorih, le tupatam sta zinila kako besedo, kratko, pa pomenljivo, kakor pač govorijo redkobesedni Indijanci. Toda zvedel sem dovolj, da vem, pri čem da sem."
Pomenljivo je Sam umolknil.«
"Nikar nas ne mučite, ljubi Sam! Ven z besedo! Da bomo tudi mi vedeli, pri čem da smo!"
"Torej pa se pripravite na bridko resnico! Res so namenjeni nad nas! Žive nas hočejo dobiti!"
"Torej nas ne bodo ubili?"
"O da, nekoliko ubiti nas mislijo, pa še ne koj. Žive in zdrave nas mislijo spraviti domov v svoje vasi ob Rio Peco-su. In tam nas bodo privezali na kole in žive spekli. Da, tudi spekli, kakoi* pečejo ljudje na vzhodu karpe, ki jih ulovijo na trnek, odnesejo domov, položijo v vodo in jih pitajo, da jih nato skuhajo ali pa spe-čejo z raznimi dišavami vred. Sem le radoveden, kako bo meso starega Sama, posebej še, če ga bodo celega djali v pon-vo ter spekli v tejle usnjati suknji, hihihihi!"
Tiho se je režal pred sebe pa nadaljeval:
"In prav posebno so vzeli na muho Mr. Rattlerja, ki tamle ves zamaknjen sedi in me blaženo gleda, kot da nebesa že kar čakajo nanj z vsemi svojimi dobrotami. Da, Mr. Rattler, skuhali ste si juho, ki bi je jaz ne hotel pojesti! Na kol vas ,,bodo nabodli, zastrupili, zaklali, zadavili, ustrelili, kosti vam bodo polomili in obesili vas bodo, vse lepo počasi in eno za drugim in od vsakega le čisto malo hkrati, da bodete vkljub vsemu mučenju še prav dolgo živeli in da bodete vse te muke tudi s pravim užitkom preizkusili. In če vkljub vsem tem mukam še ne bodete mrtvi, vas bodo živega pokopali s Kleki petro, ki ste ga ustrelili."
(Dalje prihodnjič)
ROMAN
—Odšel sem k svoji sestri, ki ima dovolj denarja ter sem jo prosil, da mi ga nekaj da.
—Kako se imenuje vaša sestra? — ga vprašam. Polajnar se vznemiri. —Moja sestra? — reče on. — Ali je ne poznate ?tOna je plesalka na carski operi. —A kako se imenuje? —Ni poročena, imenuje se kot jaz, — odvrne on.
Še nikoli nisem slišal o gospodični Polajnar in zato sem moral pogledati v naše tajne knjige, da spoznam preteklost te dame.
Tako sem zvedel, da je ta gospodična zelo znana oseba.
četudi ima le majhen zaslužek, se vendar vozi v četverov-prežnem vozu in ima majhno vilo v Katarininem gaju, kjer često prireja svečanosti. Denar za to dobiva od svojih prijateljev.
—Mar je ta dama ponareje-valka? — sem se vprašal. ,
Nisem verjel tega, ker sem slišal, da je gospodična Polajnar-jeva nenavadno lepa, da jo obožujejo knezi in princi in da dobi lahko od njih denarja, kolikor hoče.
Kljub temu sem jo iznenadil nekega jutra, ko je pravkar vstala. i
Oblečena je bila v dragoceno turško domačo obleko in bila je v resnici izredno lepa.
—-Gospodična, — sem ji rekel, — oprostite mi, da vas tako zgodaj nadlegujem toda prihajam v neki neprijetni zadevi. Jaz sem član tajne policije.
—česa želite od mene? — odvrne plesalka. —jaz ne pripadam nikakšni tajni zvezi, a z nihili sti nimam opravka.
—Za to ne gre, — ji odgovorim. — Ali se spominjate, od koga ste dobili ta bankovec?
Dolgo je trajalo, predno se je mogla spomniti.
—Ali ga nisem dobila od vojvode ? — se vpraša. — Ne, od njega že dolgo nisem dobila denar j a, a princ mi daje vedno samo zlato. Mali Lolja mi je poslal pred nekaj dnevi pismo, v katerem je bilo nekaj bankovcev. Da sedaj vem, v pismu je bilo nekaj stotakov.
—Ne, sedaj se spominjam! vzklikne ona nenadoma.
—Poslal mi je tisoč rubljev, a t; bankovec sem izmenjala in dobila za njo zlata in nekaj stotakov.
—Za Boga, kje ste ga izmenjali. Spomnite se, gospodična, — sem ji rekel, — zelo važno je, da mi povejte, odkod imate ta bankovec.
—Sedaj se spominjam, — mi odgovori ona, — ta stotak sem dobila od svoje modistinje.
—Za Boga, povejte mi njeno ime!
VSI MODELI NA FLORU ZNIŽANI
Ledenice, šivalni stroji, pralniki. Radiji, čistilci, gladilniki, pohištvo. Vsi znani prvovrstni izdelki. Lahka odplačila.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
ODPRTO ZVEČER _i—-—--
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Koliander Ima v zalogi tudi ■jugoslovanske znamke.
—Vi vendar ne mislite, da je ta nesrečna žena — ne, gospod, jaz vam jamčim za poštenost siromašne, grbaste Petrovne.
— Vaša modistinja se torej imenuje Petrovna?
Ona mi nato opiše, kje se nahaja njena trgovina.
Seveda sem odšel takoj k njej. —Petrovna? — prekine Aši-nov svojega uradnika. — Zdi se mi, da jo poznam. — Ah, sedaj se spominjam,»bil sem pri njej, ko sem iskal onega dečka, za katerega se je toliko brigal Ivan Kar-dov. — Nadaljujte, Rusčev!
—čim sem vstopil v njeno trgovino, — nadaljuje agent, — sem videl, da plesalka ni lagala, ko mi je opisala Petrovno kot pošteno ženo.
Začela je drhteti, ko je sliša la, da sem tajni policist.
■To je lahko tudi znak slabe vesti, — reče Ašinov.
Ne, ta Petrovna je nedolžna kot novorojeno dete, — odvrne Rusčev, — ko je razmislila, mi je lahko takoj povedala, kdo ji je dal stotak. In sedaj pridemo do najvažnejše točke v tej zadevi. — Stotak ji je dala žena bankirja Jagodkina.
—Andrije Jagodkina? — vzklikne Ašinov — če je. tako, potem smo na pravi sledi. Ta Ja-godkin je itak vpisan v našo črno knjigo. Znano je, da je bil preje igralec in nerazumljiva je, kako je prišel v ta položaj.
— Kako je prišla njegova žena k modistinji?
—Potrebovala je klobuk, a ker je Petrovna znana po celem Pe-trogradu, je kupila nekega dne klobuk in plačala Petrovni s sto-takom.
—To je zelo važna stvar, — reče Ašinov, —temu Andriii J&-gedkinu itak ne zaupam.
—Tudi jaz smatram, da je mogoče, da je on ponarejevalec, — odvrne Rusčev, — čakam torej važe zapovedi. Ali naj odidem k njemu in ga vprašam, kako je prišel do tega bankovca?
—Ni treba. Sam bom nadaljeval.
Rusčev prikrije svojo jezo globokim poklonom. Vedel je, kaj pomenijo te besede. Ašinov je s tem rekel, da je Rusčev storil svojo dolžnost in da bo uspeh in nagrado pridržal zase.
Rusčev je odkril najvažnejše, a ostalo bo Ašinovu lahko. Tako je prevaral svojega podrejenega za zasluženo pohvalo.
čim je Rusčev odšel iz sobe, se poda Ašinov k Petrovni.
Bil je večer, v elegantni trgo vini ni bilo kupcev.
•Ašinov vstopi in prosi Petro vno, da govori z njim med štirimi očmi.
Ona se prestraši.
Njen strah se še poveča, ko sliši, da je to oni zloglasni Ašinov, o čigar okrutnosti in podlosti je vedel celi Petrograd.
—Kaj sem zakrivila? — vzklikne Petrovna. — Kaj želite od mene? Za božjo voljo, ničesar nise zagrešila.
—Pomirite se! — jo potolaži Ašinov. — Nisem prišel k vam da bi vam storil kaj zalega, temveč da vas zaprosim, da pomagate tajni policiji zgrabiti neke zločince. Ali slutite, za kaj gre? ■Petrovna se'zamisli.
_Oh, —- vzklikne ona, — ali
se nahaja vaš obisk v zvezi z ->rašanjem onega tajnega policista, ki je nedavno povpraševal pri meni po nekem ponarejenem stotaku?
—Zadeli ste, —1 odvrne Ašinov, — povejte mi resnico. Pomagajte nam in tajna policija se vam bo znala zahvaliti. Vi vese, da je dolžnost vsakega meščana podpirati carjevo tajno policijo.
—Vem, vem, — reče Petrovna,
—	pomagala vam bom. Ašinov potegne iz žepa stotak. —Ali se sigurno spominjate,
—	vpraša on, — da ste sprejeli! ta bankovec od gospe Andrije Ja-; godkina.
—Da, to lahko prisežem, — od-1 vrne Petrovna. — Gospa Jagod-kin mi je plačala račun s tem sto-takom.
Pri meni se ne dogaja tako; pogosto, da bi sprejela stotak.! Ne kupuje vsak tako dragih klobukov in zato se dobro spominjam, od koga sem ga dobila.
—Tem bolje, — odvrne Ašinov, — potem je pomota izključena.
—Pred vsem moramo zvabiti to damo v past.
•Vendar ne mislite, — vzklikne Petrovna, — da stoji žena bogatega bankirja v zvezi s ponarejevalci?
—še ne mislim ničesar, drago dete, — odvrne Ašinov. — Dolžnost vsakega tajnega policista je, da sumi vsakega. Ali sploh vemo, da je Jagodkin bogat? Morda je njegovo bogastvo samo navidezno. Morda se sestoji njegovo bogastvo v tem, da spravlja v promet ponarejene bankovce, človek ne more biti nikoli dovolj previden, a kar se tiče tega NikoLe Jagodkina, pripovedujejo o njem marsikaj.
—	Opozarjam vas, — doda Ašinov, — da morate molčati o vsem, kar vam povem, nikomur ne smete reči niti besede.
Petrovna položi roko na srce. —Prisegam vam, da bom molčala, — reče ona. —Dobro je, — odvrne Ašinov,
—	vidim, da se razumeva
—	Ali bi hoteli vi vstopiti v službo tajne policije?
—Povsod iščem osebe, ki bi mogle nadzorovati druge. Mislim da bi mogli v tej trgovini marsikaj zvedeti. K vam prihaja mnogo ljudi in vi bi imeli priložnost, da jih opazujete. Kako bi bilo z majhno letno plačo? Tajna policija ni skopa. Ponujam vam tisoč rubljev na leto.
-Za božjo voljo, ne govorite o tem! — vzklikne Petrovna.
Mar naj postanem plačana špijonka tajne policije? Nikdar! Naj raje propade ta moj posel, raje odidem iz Petrograda. Ašinov se namrši. —To je neumno, — reče on, — da odbijate tako sijajno ponudbo. Tisoči ljudi bi bili srečni, ako bi lahko vstopili v našo službo.
—Ako ne marate, je vseeno, toda upam, da nam boste v bodoče pomagali v tej zadevi.
—Da, — odvrne Peterovna. — Zakaj, četudi ne dobivam plače od policije, vendar smatram za svojo dolžnost, da pomagam odkriti ponarejevalce.
— Poslušajte torej, začne zopet Ašinov, — kaj morate storiti.
—Napisali bodete takoj pismo rospej Jagodkin.
—Javili ji bodete, da je ravnokar prispela nova pošiljka najnovejših modelov iz Pariza in da smatrate za svojo dolžnost, da ji tt? naznanite.
—Prepričan sem. da bo to pismo delovalo.
—Ni dvoma, da bo takoj jutri prišla k vam. Kupila bo eden ali dva klobuka, a potem bomo videli, s kakšnim denarjem bo plačala.
' i moram: biti tudi jaz navzoč, — nahajal se bom v vaši trgovini kot kupec, dokler bo gospa Jagodkin tukaj.
—Z drugimi besedami, jaz moram zvabiti nesrečnico v past, — reče Petrovna.
Ašinov zmaje nestrpno z rameni.
—Ali mislite, da bodo prišli lopovi in zločinci sami na policijo in rekli: evo nas! če se ne po-služi zvijače, jih policija ne more zgrabiti.
—A sedaj vzemite hitro papir in črnilo ter napišite pismo milosti j i vi gospej.
Petrovni ni preostajalo drugega, kot storiti, ker je želel Ašinov.
Ona napiše na svoj trgovski
papir sporočilo gospej Jagodki-novi, a Ašinov ga takoj odpošlje.
—Za kedaj ste povabili gospo? — vpraša on.
—Za jutri opoldne.
—Oh, gospod, jaz trepečem, če se spomnim, da smo mogoče ne-:lolžno osumili.
—Nedolžno? — vzklikne Ašinov prežimo. — Ne verjamem, da je nedolžna. Prepričan sem, a smo se obrnili na pravi naslov.
—Toda sedaj ne moremo ničesar storiti, temveč moramo čakati, kaj bo jutri.
—še enkrat vas opozarjam, da ; molčite o vsem tem.
Ašinov se poslovi in reče, da ! bo jutri zopet prišel.
Petrovna ostane razbil svoji trgovini.
Jokala je in bilo ji ie za" •napisala pismo.	J
Toda vedela je, da « « hi
bi mogla upirati, ce " tela.	. Jj
Čas do drugega dne la v groznem razbui'.iell] j
Desetkrat je že hot#| riti bankirjevo ženo, J policija nastavila Past' : ljuba jo je vezala. . j|
Bilo je opoldne dr^ ^ ko se odpro vrata nien ne in vstopi Ašinov.
(Dalje prihodnji
liav
inii
Ko je radio umetnik Eddie Cantor povedr« ^ G šnic o Hitlerju, je nastal v avdijenci tepež. Cha ^ in njegova žena sta dva, ki sta morala iskati, pomoči.
Modama
m angleška kraljica Elizabeta. Lebrun itn 0 sta nedmno obiskala London, da sta tako vrn1 gleške kraljeve dvojice v Parizu.
Lebrun, žena pi-edsednika^ranc0'^^'? ^ ke in angleška kraljica Elizabeta. Lebrun itn "J 'i t
S %