Št 84.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in sobeto ob 4. tiri popoldne ter itane po poŠt prejemana ali v Gorici na dom poSiljanat
vse leto     ........15 K
•/¦   .  •........  .tO »
V'.......,.  .  .  .   5  »
Posamifine Številke stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima nastednje. izredno priloge: Ob norem letu „Katipot po Goriškem in GradtSJansfcem" in „&aitpot po Ijubljani in fatt8R||Jrt|, meatUj^.dtalje dva krat v letu „Vozni red železnic,  parnikov in poiSif' «e*".
Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulioj Štev. ? I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrSSek Na naroČila brez dopislane narotnine se ne oziramo . Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če tiskano i-krat 16 v, 2-krat 14" v, 3-kiat*-r2''v vsuks vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — —• Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K
V Gorici, v soboto dne 18. julija 1908.
Tečaj XXXVIII.
VBe za narod, Bvobodo In napredek!«   Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v GospoVi ulici St 7 v Gorici v I. nad tt. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoldne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12, dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulioj 5t. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni.> Haroenlno In igl&se Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo, Naročnina, reklamacije in druge reci, katere n« »padajo  v  delokrog  uredništva,   naj  se pošiljajo   le apravnHtra.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld/ 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah t Sohwarz v Solsk ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos1 Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopaliSčni nlioi,I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovafiski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma.
avčič š Gorici.
Slovanski hurai v Pragi
%
— TslafoM it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov, J.
tiska in zal.
V  seji vseslovaoskega shoda 15. t. m. se je zgodil velik dogodek, ki utegne imeti blagodejne posledice za vse slovanstvo. — Poljski delegat S t r a s z e w i c z je v imenu ruskih Poljakov izjavil, d a podajo njegovi rojaki bratsko roko Rusom v počnščenj e ideje vseslovaustva. Ruski delegat Krasovski se je v imenu Rusov zahvalil za to izjavo ter dostavil, da se ni Rusom pod absolutistično vlado bolje godilo nego Poljakom. — Ko je, Krasovski končal, so prvi vstali Rusi ter šli vsi kakor en mož k poljskim delegatom, jim podali roko ter se objeli. Na predlog dr. K r a m a i a so odposlali predsedniku Homjakovu takoj v Petrograd pozdravno brzojavko o tem'" dogodku, ki so jo podpisali poljski in ruski delegati. Prizor je vzbudil nepopisno navdušenje med vsemi ostalimi slovanskimi delegati.
V   seji slovanskega kongresa 16. t. m. je poročal dr. Kramar o organizaciji slov. časnikarjev. Priporočal je, naj se ustanovi odbor, ki bo imel nalogo, da v vsakem važnejem slovanskem središču osnuje društvo za gojenje slovanske vzajemnosti, ki bo skrbel za organizacijo slovanskih časnikarjev in za ustanovitev centralne zveze slovanskih časnikarjev. Nadalje se je sklenilo ustanoviti lastni brzojavni biro za zanesljivo obveščo-vanje slovanskih listov in ostalega sveta o' dogodkih v slovanskem svetu.
Potem se .je prešlo na posvetovanja o slovanski banki Poročala sta dr. Preis in Hribar. Konferenca je sklenila, da se tozadevno imenuje komite" 12 členov. Centrala Slovanske Banke bo v i^agi; potrebni kaj)ital založijo cehi, Rasi in drugi slovanski narodi, in event. drugi narodi, ki niso nasprotniki Slovanov.
O vseslovanski razstavi v Moskvi je prvi govoril vseučiliški profesor Ozerov iz Pe-trograda. Duševne stike med Slovani, je reke), mora utrditi gospodarska vzajemnost. Raz-sta-ft bo za Slovane gospodarsko samospo-znanje.
V  odbor za razstavo sta izvoljena kot slovenska zastopnika Hribar in.,6a-bršček.                            *>*       • •.   •
O zvezi slovanskih prosvetnih društev je poročal profesor dr. Čelakovsk^. Poja-snivši važnost take zveze je predlagal resolucijo, ki proglaša prosvetno delo za najvažnejšo nalogo vseh izobraženih slovanskih mož in žena.
O organizaciji slovanskega sokolstva je . poročal dr. Scheiner,   priporočajoč, da se osnuje kar mogoče mnogo sokolskih društev, v katerih se naj resnično goji telovadba.
O organizaciji slovanskega znanstvenega dela je poročal prof. Behtčrev in predlagal: 1. nitj se prirejajo vseslovanski znanstveni shodi, 2. naj slovanska mladina obiskuje razna slovanska vseučilišča, 3. naj se ustanove vseslovanski znanstveni organi. Razprava o teh predlogih se je odložila.
V četrtek večer je bil banket, ki ga je mesto priredilo v čase gostom. Rus Krnsovskv je napil cesarju Fran Josipu, dr. Krama!' carju Nikolaju in župan Groš udeležnikom shoda.
Dr. 6 r o š je izražal upanje, da pomeni kongres preobrat v političnem in gospodarskem življenju vseh Slovanov. Rus Maklakov je proslavljal slovansko solidarnost ter proro-koval složno slovansko delo na vseh poljih gospodarskega in kulturnega napredka. Dr. Mattuš je rekel, da je konec 20. stoletja posvečen slovanski ideji, ker se mora v najkrajšem času doseči zbližanje vseh slovanskih plemen brez ozira na drž. obliko in v^ro. Poljak Bobrzvnski je napil rusko-poljski slogi.
Srednješolsko vprašanje med Slovani.
Na shodu slovanskega naprednega di-jaštva v Pragi se je govorilo med drugim tudi v prevažnem srednješolskem vprašanju.
V „Omladiniu Čitamo o tem:
Na programu je bilo važno srednje-* °iiJflB|Ni,a aJe> Skrbnoin vestno sestavljeni referati so ustvarili v svoji celoti skoraj popolno sliko slovanskega šolstva, na javnosti in izrazitosti pa je ta slika pridobila s tem, da so posamezni govorniki upoštevali več ali manj tudi splošni kulturni in gospodarski položaj svojih narodov. Karakteristikon te slike pa je kulturno nasilstvo, s katerim se morajo boriti posamezni narodi: Čehi, Ukrajinci v Galiciji, Poljaki na Nemškem ia Ruskem, Belorusi, Slovaki, Hrvati, Srbi (v Bosni in na Ogrskem) in ne najmanj Slovenci. Zborovanje je bilo nadvse zanimivo in živahno, daleč čez določeni čas so trajale debate, z velikim interesom se je zlasti zasledovala ukrajinsko (rusinsko)-poljska debata, ki je pokazala vso odločnost mlade napredne generacije vstrajati na poti miru in sprave.
Prvi referira delegat rusko-ukrajinskih dijakov tov. Zaliznak: Ukrajinski narod šteje nad 30 milijonov, n nima ne ljudske, ne srednje ne visoke šole. Vse šolstvo je rusko. Šele sedanja revolucha je vzdramila narodno požrtvovalnost: ustanavljajo se privatne ukrajinske ljudske šole. Pričakujemo, da bo uspeh revolucije na Ruskem uvedel konstitucionali-zem in ž njim umevanje kulturnih zahtev moderne dobe.
Tnv.Nazaruk govori obširno o m-sinskem šolstvu v Galiciji. Akoravno je vs-hodna Galicija po veliki večini rusinska, se drži vlada dež. zakona iz 1. 1867., kateri pravi: kjer ni poljske šole, ne sme biti otvor-jena rusinska šola. Šlekticko-klerikalna ve-Či-sa v deželi zatira pravoslavni narod, in nasilstvo gre tako daleč, da je po mnogih krajih prepovedano hoditi otroku z dežele v mestno ukrajinsko šolo. Šolskega poduka je deležuo le 18% Ukrajincev. Število Poljakov in Ukrajincev v Galiciji je skoraj enako, srednjih šol pa imajo prvi 60, drugi 5, tako da pride jeJ :\a srednja šola na 76.000 Poljakov a šele n& ',, milijona Ukrajincev. O ukrajinskem šolstvu govori tudi navzoči poslauec dr. Try-lovski. Tov. K o 1 a d a (Belorus iz Vilna) spominja na kulturno preteklost beloruskega naroda. Pred 500 leti so bili Belorusi v Pragi, I tukaj se je   tiskala   njihova   biblija, je  bil
izdan v njihovem jeziku litavski statut. V teku 500 let pa se je posrečilo "na eni strani ruski vladi na dragi poljski žlahti zatreti narodovo samostojnost: katoliške Beloruse preglasujejo za Poljake, pravoslavne za Ruse. Šolstva beloruski narod sploh nima. V poslednji dobi pa se je začelo med inteligenco, posebno mlajšo, gibanje za ravnopravnost tega tlačenega naroda. Izdane so prve Čitanke v beloruskem jeziku.
O srbskem šolstvu je obširno poročal tov. Vido vi c\ Srbsko je imelo v L 1906. 20 gimnazij, 2 moški in 2 ženski učiteljišči, trgovsko akademijo, poljedelske Šole, žensko gimnazyo in 9 (!) ženskih višjih Šol; ljudskih Sol je bilo na Srbskem 1432. Črna Gora ima eno višjo dve nižji gimnaziji, žensko učitefli-šče in višjo dekliško šolo. Na Ogrskem trpijo Srbi pod mažarsko krutovlado. V Bosni ii-Hercegoviui se nahajajo vladne in konfeBlo* nalne šole. Oboje so popolnoma nazadnjaške, v njih (posebno ženskih) vlaciijo menihi in nune. Analfabetov je v nekaterih krajih do 90% — a vendar se delajo zasebnim, od požrtvovalnih rodoljubov in društev ustanovljenim šolam največje težkoče; žal da se v podpiranju te protikulturne prakse odlikujejo tudi slovanski vladni uradniki.
ToV. Leontič (Hrvat) povdarja mnogoštevilne nedostatke hrvatske šole. Na ozemlju, ki leži že skoraj izven Bfere nemške ek-spanzivnosti, se v šoli in uradu vzdržuje nemščina in italijanščina. Ictere3anten referat o za nas posebno zanimivih razmerah hrvatskega šolstva prinese »Hrvatski Djak",
Slovak tov. Pavlu oriše nečnvena kulturna nasilstva madžarske vlade. Slovaški narod stoji pod devizo mažarske svobode in rav-nopravnosti, kakor jo je definiral ..učenjak" profesor Kmety, namreč kot pravico posluževali se v zasebnem, predvsem rodbinskem življenju materinskega jezika. Tej definiciji odgovarja šolstvo na Slovaškem: 3100 madžarskih šol napram SOOtkzv. slovaškim, 33 srednjih šol, anitinaeni ni slovaščina vsaj kot prosti predmet!
Tov. Jefimovskij zahteva v imenu ruske sekcije, naj se ruska šola ponarodi, naj preneha biti državno in cerkveno vzgajališče.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =====
Francoski spisal: =====   ALEKANDRE DUMAS.   =====
(Dalje.)
—  Laporte, pravi kraljica, ko bi dali enega svojih sinov v kraljevo posteljo, bi med tem odšli.
—  Če Vaše Veličanstvo veleva, odvrne Laporte, se pokorim jaz kakor tudi moji sinovi kraljičinim ukazom.
—  Ne, pravi d'Artagnan, zakaj ko bi eden izmed njih poznal Nj. Veličanstvo ter zapazil prevaro, bi bilo vse izgubljeno.
—  Prav imate, gospod, vedno imate prav, pravi Ana Avstrijska. Laporte, denite kralja v posteljo.
Laporte položi kralja v posteljo, oblečenega, kakor je bil; nato ga pogrne z rjuho do ramen.
Kraljica se skloni nadenj ter ga poljubi na čelo.
—  Naredite se, kakor bi spali, Ludvik, mu pravi.
—  Da, odvrne kralj, toda ne maram, da bi se me le eden izmed teh ljudi j dotaknil.
—  Sir, jaz sem tu, pravi D* Artagnan, in zagotovim vas, da če se le eden drzne kaj takega, plača to s svojim življenjem.
—  Kaj je sedaj storiti ? vpraša kraljica ; čujem jih že.
—  Gospod Laporte, pojdite jim naproti in pri-i poročite jim iznova molk. Miloš ti j i va gospa, vi čakajte tu pri vratih. Jaz bom stal pri kraljevem vzglavju, pripravljen tudi umreti zanj.
Laporte odide, kraljica ostane ob tapetah, d' Artagnan se skrije za zagrinjalo.
Kmalu se začuje težka hoja velike množice ljudstva; kraljica odpre sama vrata ter položi prst na usta.
Videč kraljico, se vstavijo možje spoštljivo pred njo.
—  Vstopite, gospodje, vstopite, pravi kraljica.
Toda v vseh teh prsih je vstalo tedaj neko pomišljanje, kakor da se ti možje sramujejo: pričakovali so odpora, pričakovali so, da se j;m dvor postavi po robu, da bodo morali ulomiti ograjo ter pobiti stražo; pa ograja se je sama odprla, in kralj ni imel, vsaj navidez, pri svoji postelji druge straže nego svojo mater.
Oni, ki so bili prvi, so začeli jecljati ter se hoteli umakniti.
—  Vstopite vendar, gospodje, pravi Laporte, saj vam kraljica dovoljuje.
Tedaj se je ojunačil nekdo, ki je bil pogumnejši nego drugi, stopil čez prag ter šel po prstih1 proti postelji. Vsi drugi so se ravnali po njegovem vzgledu, in soba se je napolnila tiho in mirno, kakor da so ti ljudje najponižnejši in najudanejši dvorjani. Še daleč za vrati je bilo videti glave onih, ki niso mogli vstopiti ter so se vspenjali na prste. D' Artagnan je videl vse to skozi luknjo, ki jo je naredil v zagrinjalu; človeku, ki je prvi vstopil, je spoznal Plancheta.
—  Gospod, pravi temu kraljica, ki je razumela, da je on vodja cele tolpe, hoteli ste videti kralja, in hotela sem vam ga sama pokazati. Stopite bliže, poglejte, in recite potem, če smo videti kot ljudje, ki hočejo pobegniti!
—  Ne, gotovo ne, odvrne Planchet, ki ga je nekoliko osupnila nepričakovana čast, ki ga jo doletela.
—  Povejte torej mojim dobrim, zvestim Pariža-nom, nadaljuje Ana Avstrijska z nasmehom, čegar izraz je d' Artagnan prav dobro razumel, da ste videli kralja, spečega v svoji postelji, in kraljico, ki se tudi odpravlja, da gre spat.
—  Povem jim, milostljiva gospa, in moji spremljevalci jim bodo tudi isto.povedali, toda....
—  No, kaj ? vpraša Ana Avstrijska.
—- Oprostite, Veličanstvo, pravi Planchet,   toda leži \\ res kralj na tej postelji? Kraljica se strese ter odvrne:
—  Če je med vami vsemi kdo, ki pozna kralja, naj stopi bliže ter naj pove, če leži tu res Njegovo Veličanstvo.
Neki človek, zavit v plašč, s katerim si je zakrival iudi obraz, stopi bliže, se skloni nad posteljo ter pogleda.
Za trenutek je d' Artagnan mislil,  da namerava ta človek kaj slabega,  in že je prijel za meč, toda ko se je oni sklonil,  je ugledal d' Artagnan del njegovega obraza, in spoznal je v njem koadjutorja. (Dalje pride.)
Tov. Poczkowsky se pridružuje tej zahtevi za ruske Poljake.
Jako informativen referat je podal o slovenskih Šolskih razmerah v imenu slovenske sekcije tov. Prekoršek. Naj zadostuje kratek izvleček:
V tekmi avstrijskih slovanskih narodov, kateremu od njih gre prvenstvo največje kulturne zapuščenosti, smo mi Slovenci gotovo med prvimi. Smo sicer najmanjši med brati, toda kulturna nasilja, ki se vrše za nas, so absolutno in relativno najve-j . Na jednotneoi, kompaktnem slovenskem teritoriju prebiva skoraj 1,200.000 Slovencev, ki pa so upravno-politično razdeljeni na štiri (oziroma šest) avstrijske kronovine. Le na Kranjskem imamo veliko večino, povsod drugod tvorimo »drugo deželno narodnost". Razven na Kranjskem, padamo relativno v številu: germanizacija in izseljevanje slabita narodovo moč. Jeden glavnih vzrokov in gotovo najvažnejši za to je naša šola. Ker nimamo narodnega šolatva, nazadujemo ter podlegamo kulturni in gospodarski premoči tujine. Mesto naroda imata odločilno besedo in pravico do šole cerkev in država, katekizem in nemščina sta glavni „vz-gojeyalni sredstvi". Na stotisočih slovenskih otrok vzdržuje vlada kulturno nasilstvo; od ljudske šole do vseučilišča se vzgaja narod v protinarodnem — torej protikulturnem duhu. In ker mu gospodarske razmere obračajo pogled drugam, ne vidi ljudstvo, kje tiči \ir in početek vse bede, ne opazi dobro premišljenega umora, ki se na njem izvršuje. — Treba je pomniti predvsem eno: naše ponemčujoče šolstvo nima v bistvu tendence pridobiti nera-Stvu novih članov (faktični uspehi v tem oziru tudi niso tako veliki), pač pa vrši drugo, mnogo hujše delo: poneumnjoje, vceplja to-post mišljenja, vzdržuje pomanjkanje vsega praktičnega smisla ter postaja tako predpogoj kulturne in gospodarske premoči nemškega življa na slovenskih tleh.
Napram nemštvu se umika slovenski narod v četrto vrsto. Kratka statistika nam pojasnjuje to bolj, kakor vsak opis. Na enotni slovenski celini, na kateri živi 1,200.000 Slovencev, se nahaja v mestih in trgih nemška kasta uradnikov, trgovcev; deloma torej neproduktivnih elementov, deloma ljudij, ki so si skovali svoje ugodno ekonomično stališče iz slovenskega denarja. Nikjer skoraj ne smemo govoriti o kompaktni nemški masi — povsod je njihovo število, zlasti na deželi, neznatno. Celotno nemštvo na Slovenskem šteje (ne iz-vzemši nemške otoke) 100.000 Nemcev, med temi najcasj polovico renegatov. Ta nume-rična moč, razdrobljena in razškropljena v neznatne delce, bi morala v naravnem razvoju že zdavnaj izginiti, toda vzdržuje jo šola na Slovenskem, M ji daje brezprimerno premoč in skoraj kulturni monopol. V ljudskem šolstvu si je znala pridobiti svojo popolnoma nemško nacionalno šolo, katero zvesto podpira Slovencem namenjena „utrakvističnaB ljndska šola. Ta pedagogični monstrum je postal naravnost slovenska specialiteta. L. 1890. je bilo v Avstriji 1.200 utrakvističnih šol, od teh jih je pripadalo 200 t. j. 18% Slovencem. Razvijajoči se pedagoški razum je pospeši! rapidno padanje tega števila — toda le drugod; na Slovenskem smo pa „napredovaliB, in danes imajeden najmanjših narodov v Avstriji največ utrakvističnih šol, nad 50%! Do najzadnjega časa je bila edina pravica slovenskega naroda na slovenskih (se. teritorijalno) srednjih šolah, da je bil (pa tudi ne povsod!) slovenski jezik učni predmet z 2—3 tedenskimi urami Danes ima 100.000 Nemcev na Slovenskem 7 realk, 9 gimnazij, 6 učiteljišč (I!) 14 meščanskih, mnogo trgovskih, obrtnih iu strokovnih šol. 1,200.000 Slovencev pa ima 4 utrakvistične gimnazije, 2 nižji utrakv. gimn., 1 utrakvistično komunalno realko, 1 utrakv. žensko učiteljišče, 1 slov. učiteljske paralelke, 3 slov. meščanske šole, 1 slov. ženski iicej (komunalni i), 1 obrtno, še nobene trgovske šole. Kultura je torej, če upoštevamo utrakvizem takozvanih slovenskih zavodov, odmerjena v stoternem narobe proporcijonalnem razmerju: stotisoč Nemcev 36 srednjih Šol, 12 stotisoč Slovencev 7 s. g.I! Navzlic vsem zaprekam število slovenskih srednješolcev ni popolnoma neugodno; imamo nad 2700 gimnazijcev in nad 700 realcev. Kako vpliva šola na obisk, naj dokaže naslednja statistika : Kranjsko (480.000 Slovencev, 38.000 Nemcev) šteje 1493 srednješolcev (utrakvistične šole!); Štajersko (410.000 Slovencev, 52.000 Nemcev) Šteje 643 srednješolcev (le 2 nižji utrakv. gimn, I); Koroško $0.00U Slovencev) šteje 100 srednješolcev (le nemški zavodi);  Primorsko!
(360.000 Slovencev, 19.000 Nemcev) 460 srednješolcev (le nemški zavodi 1!) Srednja šola na Slovenskem je torej tudi sredstvo, s katerim se zadržuje in otežkujoče višja vzgoja slovenske mladine, je jeden glavnih pripomočkov, s katerimi se ohranjuje in množi nemški oziroma nemškutarski uradniški olement med slovenskim narodom, ker premajhna frekvenca slovenske mladine ne zadošča zahtevam po akademičnem izobraženstvu.
Priznati moramo, da je v krogotočju ge: manizacije slovenskega naroda, v kulturnem nasilju nad slovenskim ljudstvom najnevarnejše orožje nasprotnika — dosedanja šola. V neštetih resolucijah je narod že zahteval pravice, do danes je še ni doMl, vprašanje slovenskega šolstva pa postaja čim dalje nuj-nejše in brezobziren boj je potreben — ako nočemo, da bo prepozno.
DOPISI.
Iz kanalskega okraja:
Iz Kambreškeia. — (Kako vzgojo ima klerikalna mladina.) 29. junija imajo Bočinjci in bližnje vasice »šagro", toda letos slučajno brez plesa. Vkljub temu se je mladina še precej zabavala pa po gostilnah.. Isto-tako 3ta se vrinili v Eočinju v neko gostilno tudi dve mladi ..Marijini hčeri" iz Kambre-škega. Zjutraj sta še paradirali obe v beU Bangeljskitt obleki pri procesiji. Takoj popoldne pa se jima je zastudilo ono poklekovanje po cerkvi in sta se zmuznili v gostilno.
Prej pa, ko so vstopile, so se še prekrižale in priporočile Materi božji, da bi ne padle v skušnjavo. Pri vinu sta postali kmalu veseli in poredni. Pozabili sta tudi na Marijin Škapulir, ki jima je visel okoli vratu pod nedolžno srajčico in bili sta vedno bolj poredni in predrzni. Zlato vince jima je lezlo v glavo in jelo je učinkovati...
Tedaj prične žaloigra instapunici padli pod kruto roko rajnega vinca. K drami so bili povabljeni vsi rodoljubi in rodoljubkinje brez izjeme in godilo se je veliko pohujšanje, ki je na vsak način prekašalo ono v dolini Šentflorjanski... Lep škandal... Taka reč! Slednjič je prišlo do izbruha. Vince jima je zlezlo že čez glavo na trda tla. (Zastor pade.) Plačati sta morali še vsaka 50 v za osnaže-nje in potem sta zleteli obe v sinje višave proti domu.
Taki so sadovi Marijinih dreves, katere je tako pridno sadil prejšnji g. kurat Jarc. Očividec.
Iz goriške okolice.
Iz Dorilberga. — (Speči sevzb u ja j o.; — Drnštvo „ Naprej" v Dornbergu je spalo že dve leti spanje pravičnega iz raznih vzrokov. Sedaj pa, ko so se razmere med Dorn-beržani nekaj vblažile, je tudi to društvo začelo živeti. Bazun domačega vzgojevalnega dela sklenilo je tudi prirediti zadnjo nedeljo avgusta veliko veselico. Vprizori namreč veliko narodno igro: »Cigani". Zraven, tega se bo proizvajalo veliko Forsterjevo pesen »Domovini" s spremljevanjem vojaškega orkestra iz Gorice. Gotovo se si. občinstvo iz okolice kakor tudi iz mesta še spominja iger »Deseti brat" in „Rokovnjači". Gotovo je še vsem v spominu užitek, katerega je imelo občinstvo pri dotičnih predstavah.   Vse  goriško   časo-
pisje in tudi dragi ustmeno so se zelo pohvalno izražali o dotičnih prireditvah. — O tem dovolj 1 Kot bolj izvežbani in tudi bolje informirani o okusu ljudstva, obljubujemo, da bo ta prireditev na višji stopinji v vsakem oziru.
Iz komenskega okraja.
Iz komenske ikillci, 16. julija. — Mi
kmetje in posestniki iz komenske okolice se moramo v slučaju potrebe posluževati mesnic v Komnu. Tam v Komnu sta dve mesnici. V obeh sesajo meso po zelo visoki ceni. Govedina je kg po 1 K 36 v in teletina po 1 K 60 v v sprednjem in po 1 K 80 v do 2 K v zadnjem koncu. — To je vendar nekaj preveč za sedanje čase, ko se radi pomanjkanja krme dobi živino na semnjih jako po ceni. — Kmet ne more radi suše in pomanjkanja sena rediti živino; zbog tega mora po sili prodajati žival. Mesarji kupujejo živino po nizki ceni, pa vendar sekajo meso baš tako drago, kakor preje, ko je bila živina še dražja. — Tako ne 3me več dalje. Komensko županstvo naj se postavi na noge in naj določi v sporazumu z I A 18/8 mesarji ceno mesa z ozirom na draginjo ži-          q
vine. — Sliši se, da je cena žive živali po semnjih pala od 25 do 50%. Vsled tega se je cena mesa po mesnicah znižala. V Ljub ljani so mesarji vsled poziva mestnega županstva določili mesu tri cene pri kilogramu. Meso L vrste 1 K 40 v (prej 1 K 48 v), II. vrste 1 K 2 0 v (prej 1 K 2 8 v), III. vrste 1 K 12 v (prej 1 K 2 O v). Na stojnicah (štantih) je pa meso še ceneje in sicer: \. wste 1 K 14 ? (prej 1 K 22 v), II. vrste 1 K (prej 1 K 08 ?), III. trste 90 Y (prei 98 V). — In vendar niso Ljubljančani še zadovoljni s temi cenami in zahtevajo, z ozirom na nizko ceno živino, še ceneje meso in do tega mora priti prej ali slej. —
Poglejmo tedaj razliko med ljubljansko in komensko ceno najslabšega (III. vrste) mesa. V Ljubljani dobiš kg mesa v mesnici za 1 K 1 2 v in na stojnicah (štantih) za 9 O v, a v Komnn velja kg govedine 1 K 3 6; razlike je tedaj za 24 V odnosno celo za 46 ?. — To prekaša že vse meje. Tako ne sme več dalje. — Pripomniti moramo pa tudi, da v Ljubljani sekajo lepo volovsko me30, dočim sekajo v Komnu večkrat kravje meso po enaki teni. — Doznali smo, da dobivajo razni krčmarji meso ceneje. Ali je to  pra-
vično? Ali se ne prodaja blago po prodajal« nicah vsem odjemalcem po enaki ceni?
Želimo in tudi zahtevamo, da postavita mesnici v Komnu 3 vrste mesa po različni ceni. Meso se mora vsekako znižati nn cenah. — Tako je pošteno! Tedaj na noge komensko županstvo v dobrobit kmeta! Cene naj se čim prej znižajo, saj vam je znano iz gotovega vira, da je v Trstu boljše meso kg po 1-36 K slabše po 1-12 K in teletina po 1*54 je kilogram. — Eazlika je za 24 v, odnosno 16 v in 36 v. — Ako se sedaj ne zniža cena mesu, kedaj se bode pa ? Morda prihodnje leto, ko bode radi letošnje suše še večje pomanjkanje • krme, in vsled tega tudi cena živine in mesa poskočila. — Kdor ima besedo pri tem, naj se potegne za pravično stvar! -— In to ima komensko županstvo.
Dostavek   uredništva.   Priobču-
jemo ta dopis, ker je draginja mesa povsodi
občutna. Tako,  kakor iz  komenske okolice,
slišimo pritožbe tudi od drugodi. Krivda se
(Dalje ? prilogi.)
OKLIC
s katerim se kličejo dediči, kojifi bivališče je neznano.
G. kr. okrajno sodišče v Tolminu naznanja, da je umrla dne 31. julija 1892. v Tolminu Ludevika Rlitar roj. Stiglič, zapustivši nekaj gotovine.
Ker je sodišču bivališče dedičev •imenovane ležeče zapuščine in sicer Marije Sabine, Viktorije Butar, Josipa Rutar in Katarine Stiglič neznano, se jih poziva, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javijo in oglasijo dedičem, ker bi sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njim postavljenim skrbnikom, dr. Feliksom pl. F a brisom, c. kr. notarjem v Tolminu,
I. kr. okrajno sodišče odi i.
Tolmin, dne 4. julija 1908.
Slovenska trgovina z vinom v Gorici!
A. Cigoj & Nemec
veletržca z vinom v Gorici, ulica Municipio št. 1.
priporočata svojo veliko zalogo domačih, istrskih, vipavskih in briških belih in črnih vin.
Vino pošiljata v sodih od 56 1 naprej v mesta na dom in po železnici na vse strani.                             |
BW*"  Ha zahteuo, se pošiljajo uzorci franko in zastonj.  ""^0 postrežba toci)a!       (|er)c jal<o ztt>et*i>e!       I
dospela je druga pavttja čevljev L©«6l
mosfii stanejo pav \6 fncon leftsfei      „       „    9    „
iobivajo se le y trgovinah l Medved, Sorica.
Priloga „Soee" it. 84. z dne 18. julija 1108.
zvrača navadno le na mesarje, toda morda je utegne biti kaj tudi drugje 1 Vsekakor pa je zadnji čas, da se doženejo cene mesa sporazumno med poklicano oblastjo in mesarji, da se tako ve, po Čem je mogoče prodajati meso ter da ponehajo pritožbe iz občinstva.
je za na želodcu trpeCe neprekoBliivo sredstvo 1     n°sW ^p^ekova^^ lažij,    da naj se
je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi drugimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škattje K 2*—
Ponarejanje se sodaijsko zasleduje.
Moll-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje života. — Bolečine olaJlnjoCe in okrepfioioCe sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenjn vsake vrste. Oiig. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvomi založnik, Dunaj, I.
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti,
A. Gironcoli.
Domače vesti.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral gosp.
Andrej Mrak med gosti „Selske gostilne" na Pečinah o priliki veselega sejmovanja K G—. Hvala!
Promociji. — G. 0. Ernest Rek ar, bivši predsednik BProsvete" sedaj pravni praktikant v Trstu, je bil v četrtek na c. kr. češkem Karlo - Ferdinandovem vseučilišču v Progi pr.omoviran doktorjem prava.
Kda] bo sklican goriški deželni zbor ? — Včeraj je bila pri notranjem ministru konferenca, katere sta se udeležila tudi poslanca Štrekelj in Faidutti, ki sta izrekla željo, da bi bil deželni zbor goriški sklican med parlamentarnimi počitnicami, ali reklo se je, da ne kaže sklicevati enega dežolnega zbora, ko čakajo tudi drugi na .sklicanje.
Sklican bo goriški deželni zbor meseca septembra, uajbrže v drugi polovici.
Bomba. — V noči na nedeljo so našli v ulici Formica neki zavitek na oknu hiše št. 25. Baje je odložil ta zavitek neki Človek, ko so se bližali redarji. Zavitek je bil izročen policiji, kjer so spoznali petardo. Poslali so jo v Trst, kjer so napravili analizo, ki kaže, da je bila v zavitku prava pravcata bomba z močno eksplozivno snovjo. Sedaj pošljejo bombo na Dunaj, da poskusijo tam njeno moč. Kakor se sodi, je fabrikat angleški.
Radi te bombe so se vršile razne hišne preiskave pri Mazziniancih. Kdo je nesel bombo po ulici Formica, policija še ni mogla dognali.
Lahi v Gorici celi ta teden kričijo, da so vse govorice o bombah popolnoma ne-osnovane, da so si Slovenci vse to zmi-siili itd. — ali pokazalo se je, da je šel nekdo v noči na nedeljo, torej pred dnem kolesarske slavnosti po ulici Formica z bombo, le ker se je vstrašil, jo je položil na okno ter zbežal. Bomba gotovo ni bila namenjena ulici- Formica, ampak b rez dvoma pripravljena za drugi dan, ko se je vršila kolesarska slovenska slavnost v Gorici.
Od kamenja in palic so prišli do bomb — za Slovence! Če bi ne bilo slučaja, da se je vstrašil laški človek z bombo v ulici Formica, kakšna nesreča bi se bila lahko zgodila drugi dan na Velodromu!
Vzdržujemo se danes komentarja, ka-koršen pritiče takemu dejstvu, priporočamo pa v razmišljanje goriškim Slovencem, da Lahi v Gorici za.nje nimajo le palic in kamenja, ampak tudi bombe posebno nevarne vrste.
BCorrlora8 citira iz »Soče" stavke, ka-koršnih ni v „Soči\ Tako jefalzifi ciral
našo notico o petardah. Podal je popol noma napačen prevod naše notice. Storil je to namenoma, da je mogel potem toliko bolj udrihati po „Soči". Mi smo rekli le, da se go-' vori, da so našli petardo u ulici Formica ter da jo je policija zaplenila, „Corriere" pa je rekel, da je pisala »Soča", da j e tista bomba ter da jo ima policija v rokah. Na to je liberalni „Corriere" klical na pomoč državnega
vstavi tako pisanje proti Lahom. Strašno je bil jezen „Corriere", ali glej, pokazalo se je, da so res naSli bombo v ulici Formica, da, so jo preiskali v Trstu in spoznali za pravo bombo. Ali je gnala slaba vest liberalnega „Corriera", da je tako  milo prosil  pomoči  ter  se delal tako
V Wildaipen na Štajerskem so priredili slovenski delavci iz kobariškega okraja na praznik sv. Margarete veselico, katere se je udeležilo okoli 500 oseb; tudi duhovnik je prišel. Veselica se je vršila v miru, godci so godli, naši fantje so peli ter rajali in se veselili brez nobenega prepira.
Telovadno društvo »Goriški Sokol"   uljudno
vabi vse za telesno in duševno izobrazbo naše mladine unete Slovence na ustanovni občni zbor Ajdovskega odseka »Sokola" v Gorici, kateri se bode vršil v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri pop. v Ajdovščini v dvorani g. Bratina.
Kdo bo nov deželni šolski nadzornik ? — Per-
schinka je umrl. Kdo mu bo naslednik ? Ni dvoma, da zastavijo Nemci vse svoje moči, da bi prišel na mesto deželnega Šolskega nadzornika zopet Nemec. Lepo tiho bodo delali sedaj čez poletje, na jesen pa bodemo slišali kar nakrat, da je imenovan ta ali ta Nemec za deželnega šolskega nadzornika pri nas. Tako bo, oko se ne združijo Slovani in Lnbi v Priroorju ter se ne postavijo skupno po robu nakani vlade, ki je brez dvoma ta: imenovnti zopet Nemca za deželnega šolskega nadzornika v naši deželi. Proti gernmnizaciji v Primorju so nastopili skupno z zadnjič omenjeno interpelacijo v poslanski zbornici slovanski in laški poslanci. Tukaj je zopet polje, da se zjedinijo ter obranijo enorgično večni import nemških uradnikov na važna mesta v naših deželah. Na to pot treba začeti takoj delati, kajti drugače pride k.nam za umrlim Perschinko drugi Perschinka, kar ne bo v korist naši študujoči mladini. Pozor in pravočasni koraki !
Mestni uradi V GorlOl se preselijo v bivšo Ritterjevo palačo. Troškov bo za to 20.000 kron. Palača Ritterjeva ni primerim za take urade, toda pri goriških Lahih je že tako, da mora biti vse narobe!
»Slovensko SlrotiŠČeu V SarlCl. — Na tukajšnjem glavarstvu se je vršilo nekako posvetovanje glede proslave cesarjevega jubileja. Bili so povabljeni župani, dež. poslanci in udje okrajnega šolskega sveta. Sprejet je bil predlog monsignora Pavletiča, naj se zbere v proslavo cesarjevega jubileja fond, s katerim naj se podpira že ustanovljeno „ Slovensko sirotišče" v Gorici. Izvoljen je poseben odbor, v katerem so tudi trije deželni poslanci: Berbuč, dr. Franko in Savnik.
Ustanovitev slovenskega sirotišča v Gorici je res lepa reč, toda mi se za taka sirotišča zgolj v duhovskih rokah ne moremo čisto nič ogrevati. Sirotišče je ustanovljeno, tako, da imajo pri njem odločilno besedo edino le duhovniki. Člani »posebnega odbora" naj le pregledajo pravila, pa bodo videli, kako strogo duhovski zavod ima biti sirotišče. Duhovniki bodo imeli vso moč glede" zavoda v svojih rokah, oni bodo gospodarji — vse so tako pri ustanovitvi odloČili, toda denar pa bodo pobirali od vseh. Na-prednjaki imajo pravico dajati prispevke za slovensko sirotišče, ali v odboru pri zavodu ne bo nikdar nobeden, in Če bi tudi bil, bi njegova beseda nič ne veljala, ker imajo, ka-
kor rečeno, duhovni gospodje vse že tako urejeno, da bodo sami gospodarili   v zavodu.
Duhovni gospodje imajo radi to navado, da kažejo na namen in potrebo, povdarjajo dobrodelnost in požrtvovalnost v plemenite svrhe, toda vse, za kar nabirajo, mora biti le v njihovih rokah; oni morajo imeti odločilno besedo; če koga trpijo poleg sebe, je to le tako radi lepšega, za pesek v oči nerazsodnim ljudem.
Slovenskega sirotišča' je res potreba v Gorici. To priznavamo, ali ker računa zavod na podporo vseh, ne sme bili last pristašev le ene stranke, marveč se mora dati zavodu zdravo podlago vseskupnosti. »Poseben odbor" naj izposluje premembo pravil, drugače ne bomo podpirali sklepa, nabrati fond za po'dporo slovenskemu sirotišču v Gorici v duhovskih rokah.
Pa tudi duhovski zavodi v varstvo otrok niso nikjer! na najboljšem glasu. Še vsem nam je v spominu, kaj se godilo pred leti v „AlojzijeviŠčuB i
Marto Genulzzl, magistratni uslužbenec, ki se je deležil pridno demonstracij proti Slovencem, je avanziral v službi. Pa so pravili, da župan zabranjuje mestnim uradnikom udeleževati se demonstraciji
O železniški progi Sv. LucIJHdrija pravi »Pri m.
list", da je prišla v prave roke ter da bo kmalu žvižgala železnica po Idrijski dolini. No, če bo res tako, bo nas veselilo. — Če je res v pravih rokah, ne razumemo, čemu pa «e potem zaletava »Prismojenec* v poslanca Gabrščeka in Hribarja. Saj vendar ve vsak pameten človek, da se mora izvršiti vse tisto, kar sta hotela doseči že pred časom, da bi bilo mogoče kar najhitreje zgraditi črto iz Sv. Lucije do Idrije. Klerikalci so strašno nagajali in Berbuč je intrigiral na vse kriplje. Čo jih je zdaj pameti srečala, je le prav. Potem jo izposloval Berbuč tudi tiste tisočake, v deželnem zboru dovoljene, katerih kar ni mogel poprej dobiti, češ da je laška večina v deželnem odboru proti 1
Če pa ne bo res, kar tako zatrjujejo klerikalci v ^Prismojencu" — se pa še vidimo!
Iz slovenščine se norčuje »Corriere"-. — Nekdo
je napisal po kolesarski slavnosti v „Cor-rieru" v furlanščini tri neumne sestavke, v katerih se norca dela s Slovenci in našim jezikom. Mi poznamo osliča, ki piše take sestavke v »Corriere"; mož je kruh, katerega se mu lahko zagreni, ako bo zagreševal take vrste lumparije, ga že priporočimo na pri-, stoj nem mestu.
»Corriere" se norčuje iz slovenščine. In vendar jo Lahi tako krvavo potrebujejo. Brez nje ne morejo živeti. — Pa ker so že tako visoki gospodje in jim je slovenščina tako nizka in barbarska, jim svetujemo, da jo pustijo lepo pri miru. Nič ni treba, da jo govorijo, da se sili ž njo po sodniji dr. Luzza-tin, nič ni tre^a, da jo pišejo in se je  uče
—  naj jo pustijo v miru. Noben Lah naj se ne uči več slovenščine, marveč naj ostanejo pri svoji zveličalni laščini. Tako vendar tudi pritiče sinovom dvatisočletne kulture l Kakor kaže »Corriere", bi bilo tako prav in v redu
—  mi bi bili pa tudi zadovoljni.
SLOVENCI! Ko prihajate ? Gorico po svojih opravkih, imejte pred očmi, kaj je Vaša dolžnost!
Pisar odvetnika Nardinlja Mauro je bil danes
obsojen pred okrajno sodnijo na 30 K globe, ker je vrgel kamen v Slovence v noči 7. t. m. Ljubezniva laška gospodična je sedela v prodajalni cvetličarja Gorjana tik gledališča. Gospa Gorjanova je ukazala neki kmečki ženi, naj jej prinese limone. Ta je prinesla in gospa je vzela 10 limonov. Tu pa zgrabi ona navzoča temnolasa laška gospodična ženo za roko ter jo tišči, da je imela drugi dan Črno, in po hrbtu jo je hotela udariti. Zmerjala jo je z »moštra di šklava", kaj da prodaja Lahom itd. Žena pa se je krepko odrezala, da ni prodala Lahom, saj je gospa Šempeterka, potem pa jej je povedala, da je
*^m^»wwm
¦ na slovenski zemlji ter da Lahi prodajajo Slovencem na slovenski zemlji.. Ljubezniva gospodična je pehala ženico ven ter jo go-' nila h Gabrščeku; žena pa seje odrezala, da l je Gabršček spoštovanja vreden mož, ha kar je šla ter v slovo povedala laški gospodični, da je ona moštra d' italiana; nabralo se je bilo nekaj ljudij, ki so se smejali na račun lepe gospodične.
V     Gorici mora procvitati slovenska trgovina in obrt. To hodi naša sknpna naloga!
V  Črnfče bi rad prišel slavni ozeljanski učitelj Likar. V Ozeljanu ga nihče več ne pogleda, zato sili v Črniče za nadučitelja. Mož ni učitelj prve vrste ali klerikalcem se je prodal. Zadošča, da je klerikalec, pa ga klerikalni kolovodje priporočajo na vse kriplje; priporočajo ga tudi po časnikih. Toda v Črni-čah niso nič kaj veseli vesti, da bi prišel Likar k njim. Stariši protestirajo ter ga ne marajo; šolska oblast bi naletela na hud odpor, ako bi poslala tega »pokorjenega Darvinca v črniče za nadučitelja. V Črničah ga ne marajo, ker se bojijo takih ljudij, ki so danes brezverci, jutri pa pobožni kristjani; bojijo se pa tudi, da bi začel učiti zopet otroka o opičjem pokoljenju. Likar nikakor ne sme v Črniče! —
»Vseslovanska burki". — V Pragi se vrši
važen slovanski kongres, ki bo imel brez dvoma dobre posledice za vse slovanstvo, ker pripravlja praktično podlago za pravo slovansko vzajemnost. Ali ta kongres ni našel milosti pri naših socialnih demokratih. Nč>, se nič ne čudimo, ker jim je slovanstvo deveta briga, ker so mednarodni in ker so zaljubljeni sami vase kakor kaka domišljava goska. Če odpre usta kje kak socialni demokrat, je to svetovni dogodek, če jih je pa kje kaj več skupaj na kakem zborovanju, potem pa je že nevarnost, da se preobrne na-mah vsa človeška družba. Rdečkarji so pokazali zopet enkrat v nRdečem praporju", da se razlikujejo od nemških in laških socialnih demokratov, ki so tako narodni kekor privrženci drugih nemških in laških narodnih strank; slovenski soc. demokratje pa so le njihovi priveski, potopljeni v internucionalizem. Odtujeni slovenskemu narodu ne morejo drugače nego da označujejo tako važen slovanski kongres v Pragi za vseslovansko burko. Zato pa tudi tako izgubljajo tla med Slovenci !
LlŠkO usnje. — Nekdo iz Podgore je kupil v Gorici laško usnje, s ktferim hoče delati Slovencem črevlje. Če se i-? ne bodo bali laškega usnja, da jih ne zapeljejo kisi črevlji kakor njega proč od poti, ki pelje svoje k svojim!
KlW! Abram Iz BIIJ ima za norca svoje fa-rane. Jutri pojdejo razne deklice k prvemu obhajilu. luski oče ga je prašal pred časom, če pojde njegova hčerka k prvemu obhajilu. Kurat mu je zagotovil tako, da je oče kupil obleko, sveče, rože itd., potrosil je 20 K, ali sedaj mu je pa kar nakrat odrekel; deklica ne sme k prvemu obhajilu. Če se ga praša zakaj, ne da odgovora. Tako dela z ljudmi kurat Abram. Biljenci so ga že tako siti, da ga nekega lepega dne poženejo iz Bilj. če pojde tako naprej, ne bodo pošiljali več stariši otrok k obhajilu.
V  prisilno delavnico v Ljubljani so odpeljali 16-letnega Hektorja Vidmarja, rojenega v Trstu a pristojnega v Rihemberg, ker je večkrat svoji materi kradel denar.
TafOVl blClklJev. — Emil Pregelj iz Ore-hovelj je pustil v ulici sv. Klare bicikelj v veži. Ko se je vrnil, ni bilo več biciklja ni-kjeri.
Neznan tat jo je odkuril z bicikljem Umb. Sermana, uslužbenca pri Orzanu, ki je bil pustil kolo v veži neke hiše v Ozki ulici.
Neki Antoi Simič je posodil kolo nekemu zidarju, ki je bil brez dela. Zidar je odšel z bicikljem ter ga ni več uazaj.
Javni ples se vrši v nedeljo in pondeljek V Renčah na javnem trgu.
A«k«ffc'flM                                                                    volneno blago za ženske; možKa sukna;
dISAIL* Gorica v hiši JHonta" ManJe; k0Ytre; odGje; zdraYStYGno flan6l0;
f)o l<or)^gpef)či)ib cenab!
S f aiellin itd. E^^^ Vzorci pošt. prosti.
Manufakturna trgovina
Laško ftorazredtio mestno ljudsko šolo postavijo v Gorici na poti proti pokopališču, tam je vsled novega kolodvora nastalo polno hiš; lovili bodo v to šolo slovenske otroke. Kako potreben bi bil tam slov. šolski vrtec 1 Pa gospoda okoli »Šolskega Doma* se za take potrebe ne briga.
Iz Kanali. — Vojaško-veteransko društvo v Kanalu priredi v nedeljo dne 26. t. m. tombolo, javen ples in konečno jubilejski koncert.. Začetek ob 3Vs Br» P°P« Svirala bode vojaška godba, obstoječa iz 13 mož. K obilni udeležbi uljudno vabi              odbor.
Hinula sla dneva 8. junija m 12. julija, ali ostal je spomni, ki nam veleva, kako se moramo ravnati v Gorici mestni Slovenci in deželam.
Odprli iekainl. — Jutri popoludne bosta odprti y Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v Času od 19. do 26. t m.
KupultMiifljIlca drotm sv. Cirili In Metoda — To je Še toliko večja dolžnost, odkar so . pristraSili klerikalci na dan s svojimi „kato-liškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to, da bi se škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa ne sme trpeti škode, zato kupujmo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične   namene   pripravljenih.
Zveza narodnih društev.
Vesallca druitia »lom" i Mlrnu je preložena na dan 30. avgusta t. 1 Tudi program je izpremenjen; uprizorilo se namreč ne bode igre »Na smrt obsojeni". Pribite' pa omenjenega dne v Miren razna bratska pevska in sokolska društva. Zvenela bode narodna pesem in slavili bodemo sokolsko idejo. Dopo-slali smo že nekaterim bratskim društvom vabila. Prosimo, da se če le mogoče vsa odzovejo tei pribite omenjenega dne v Miren. Vz-prejmemo vas z bratskimi srci. Odbor.
Spominjajte se pri vseh prilikah tudi prepotrebne Z. N. D., ki skrbi za izobrazbo ljudstva!
Trgovsko-obrtne ia gospodarske vesli.
U Izlet n jubilejno razstaio i Prago se kaže vedno več zanimanja in bo izlet po dosedanjih pripravah mnogo več nudil, kot se je sprejelo prvotno v načrt.
Ker se cglašajo interesenti raznih panog, delili se bodo izletniki v več oddelkov po stanu in zanimanju, kojim bodo načeljevali dobri poznavalci Prage in strokovni veščaki v raznih gospodarskih panogah.
Z ozirom na to pa, da pripisujemo temu izletu velik pomen v gospodarskem ozira, je želeti, da se istega vdeleže vsi razumni trgovci in obrtniki in opozarjamo še posebej vinogradnike, sadjerejce, živinorejce, čebelarje in druge gospodarske interesente, ker jim nudi razstava t nalašč za te stroke prirejenih oddelkih prava čuda in lepe vzglede za naše delo. —
Z ozirom na gospodarsko važnost tega izleta smatraj vsakdo svoto K 110*— kot posojilo sebi, ki se v doglednem času samo z obrestmi povrne ter utemelji nov vir dohodkov.
Da se more preskrbeti morda še večjih udobnostij, je želeti, da se interesenti Čim prej prijavijo za udeležbo bodisi ustmeno bodisi pismeno pri Trgovsko obrtnem društvu v Gorici, ulica sv. Ivana Št. 7, kjer se dajejo od 8. ure zjutraj do poludne vsa pojasnila in uvažujejo izražene želje.
Načrt izleta smo priobčili v zadnji številki ter isti razposlali raznim strankam po mestu in po deželi
Reforma hišnega daika.   — (Konec) —
Pavšalni odstotki. — HSšnonajemnin-ski davek se bode določal od čiste najemnine po odštetih, stroških za vzdrževanje in amortizacijo, kakor doslej. Ta pavšalni odstotek je sedaj znašal 15 odstotkov, ki pa bodo po novem načrtu vsako leto se zvišal za 1 odstotek in bode leta 1924.. iznašal 30 odstotkov. Vsled tega bode padala tudi davčna mera, izvzemši mesta Dunaj, Praga, Gradec, Brno iatJuvov,  od  19/83  odstotkov   na 1&3 od-
stotkov, in bode torej znižana na 32*93 odstotkov.
Vrednostni davek. — Nova vrsta davka se bo imenovala vrednostni davek. Tovarne n. pr. sedaj plačujejo davek le v kra-jttr, kjer plačujejo hišttonajemninski davek, sicer so davka proste. Po vladnem načrtu bodo plačevale vrednostni davek, ako vrednost poslopja presega 1000 krog, tovarne, elektrarne, mlini, opekarne, železniški kolodvori, skladišča, pivovarne, klavnice, telovadnice, kopalnice itd. Davčna podlaga bode v krajih z najemninskim davkom triodstotno obrestovanje vrednosti poslopja, drugod 15 odstotno, ki bode rastlo vsako leto za 0-1 do 3 odstotke. Cenijo pa se bode le poslopje brez strojev in druge oprave.
Sedanji davek od tovaren in skladišč iznaša okroglo 2,460.000 kron. Ako se zviša novi vrednostni davek, ne pripade državi, ampak se porabi za znižanje hišnonajemnin-skega davka sploh.
2. Hišnorazredni davek. — Ta davek je lani iznašal okroglo 13,152.000 kron. Ta davek se pobira na deželi in v manjših krajih, koder je manj ko polovica hiš v najemu. V bodoče se bode ob vsakem ljudskem Štetju določilo, aH kak kraj plačuje najemninski ali le hišnorazredni davek.
Prva izprememba je ta, da se davek ne bode plačeval od hiše sploh, ampak od prostorov in bode razdeljen v 17 vrst. Pripomniti je treba, da bode tudi od praznih prodajalnic, skladišč itd. treba plačevati davek. Vendar pa bode skupni davek precej nižji.
Hiše, ki imajo le eno ali dve sobe za prebivanje, bodo sploh davfca proste. Takih hiš pa je v Avstriji nad 79 odstotkov. Te hiše so doslej plačevale 7,239.726 K davka, ki se popolnoma odpiše.
Tarif pa razločuje bivališča do 16 štiri-jaških metrov in skladišča, delavnice, proda-jalnice do 100 štirijaških metrov in večja. Najnižji davek je 2 kroni od prostora, najvišji 850 K. Razlika bode tudi med slabimi hišami in legami ter boljšimi in ugodnejšimi. Novi kataster hiš se bode napravil od 1. julija 1909. do konca 1911., torej v dveh in pol leta. Za nove hiše pa novi tarif takoj stopi v veljavo.
Tudi za hišnorazredni davek bode veljala le šestletna davčna prostost od novih poslopij. Kevizija hišnorazrednega katastra se je doslej vršila vsakih 15 let; v bodoče pa le na zahtevo prebivalstva ali davčne oblasti.
To so v bivstvu nove določbe o hišnem davku. Načrt pa pride šele v jeseni v razpravo.
UraiMII kraških VOlla. — V državnem zboru je bil vsprejet predlog profesorja Hraskega, da se poviša državni prispevek v uravnanje kraških voda na 70 odstotkov. Vsprejeto je bilo tudi njegovo poročilo o notranjskih dolinah in naročeno vladi, naj preskrbi načrt za osušenje in izkoriščanje vodne moči.
Ponudbeni razpis. — Od c. kr. državne-že-lezniškega ravnateljstva Trst se oddaja gradbena dela za naprave vlače železnice. S. Saba-Žavle. — Natančnejše o tem vsebuje uradna „Wienerzeitung8, »Osservatore Triestino", „Laibacher Zeitung" in „Verordnungsblatt fur Eisenbahnen und Schiffahrt" in sicer v številki od 18. julija 1908., nadalje „Zentralan-zeiger fur das offentlicbe Lieferungswesenw.
Otvoritev medmestne telefonske proge št. 3787
Tržič na Primorskem — Gradež. — Dne 16. julija t. 1. se je izročila prometu medmestna telefonska proga št. 3787 Tržič na Primorskem — Gradež.
C. kr. afsfrljske državne železnice. — Bedno
prevažanje oseb in popotne prtljage z vozovi po cesti od Zeli am See in Bruck Fusch v Ferleiten se prične "s 1. julijem in se obdrži do 10. vz. 15. septembra t. 1. Direktna odprava oseb se zvršuje le na podlagi društvenih voznih izkazov. Direktne odprave prtljage med Ferleiten in železniškimi postajami ni.
Politični pregled.
POblMSki zbornici. — Zbornica je nadaljevala razpravo o zakonu glede državnih slug. Vsi govorniki so predlogo pozdravljali in jo vzprejeli, če tudi ne vpošteva vseh želj. — Zbornica je vsprejela zakon o trgovinskih pomočnikih in več drugih predlog lokalne narave in konečno poročilo odseka za lajšanje bede. Zbornica je vsprejela tudi predlogo glede prodaje zemljišča, kjer se nahajajo poslopja
pomorskega arzenala (pri novem državnem kolodvoru v Trstu). — Potem je bil vsprejet zakon, s katerim se določa alkoholni kontin-tingeut in še -veli drugih manjših predlog. Vsprejet je bil tudi zakonski načrt glede po-državljenja Češke severne železnice.
Predsednik Weisskirchner je zaključil sejo, se je-zahvalil vladi in želel poslancem prijetne poletne počitnice.
Delilni ZOOri bodo sklicani baje na dan 5. septembra, delegacije na dan 15. septembra, poslanska zbornica pa najbrže na dan 3. novembra.
Razne vesti.
Zt llilljtnsko gimnazijo v Tuli. — Italijani
v Puli hočejo na vsak način dobiti svojo gimnazijo. Sedaj so za prvo šolsko leto 1908./09. nabrali 4000 K. Gimnazija bo privatna, a pozneje upajo, da jo prevzame vlada ali pa dežela.
Smoddlšnlca v Takomi (Washington) je zle-tala v zrak pri razkladanju smodnika. Devet oseb je mrtvih.
Mirovni kongrts v Londonu s<* bo vršil od
26. t. m. do 1. avgusta. Depatacijo kongresa sprejme kralj 25. t. m.
Triovlia z dekreti v Trst«. — Neki postrež-
ček v T-stu je nabiral dekleta za neko tolerančno hišo v Vidmu. Seveda jim tega ni povedal, ampak zvabil jih je k sebi, češ, da jim preskrbi dobre službe. Ko so pa prišla dekleta v Videm ter videla, kako je, jih je lastnica tolerančne hiše strašila, da če ne bodo mirne, bodo zaprte, ker da so v Italiji in ne več v Avstriji. Policija je izvedela za to trgovino z dekleti ter prijela postrežčka in Frančiško del Val, ki je hodila iz Vidma po „blagou v Trst.
Cesarske orožne vaje se bodo vršile letos
od 14. do 18. septembra na Ogrskem. Udeležilo se jih bo 100.000 mož. Stvorili se bosta 2 armadi, katerim bosta poveljevala generalna armadna nadzornika baron A1 b o r i in Fiedler. Tudi večji konjeniški oddelki bodo letos stopili v akcijo.
Zakon proti alkoholnim pijačam na Angleškem,
— V angleškem parlamentu imajo večino liberalci, a sedaj so vse druge stranke pričele hudo gonjo proti liberalcem, ker so ti dosegli pri vladi; da namerava v teku 14 let odpraviti na Angleškem 30.000 gostilen in žganjarn. Izračunalo se je namreč, da se na Angleškem, kjer je 31 in pol milijona prebivalcev, proda na leto za 3 in pol milijarde kron raznih alkoholnih pijač. Delavska rodbina potroši na leto 400 kron za alkoholne pijače. Zaradi tega je začelo učene ljudi, ki gledajo dalje v bodočnost, skrbeti, da bi angleški narod mogel polagoma propasti, ker pijača mori in slabi ljudi. Proti novemu zakonu se puntajo vsi, ki žive od gostilen in pripravljanja opojnih pijač, a upati je, da liberalna vlada le zmaga.
firozn! Starši. — V vasi Almacellas na Španskem so orožniki našli v hlevu za kuace pri zakonskih Baju domačo 16 letno hčer popolnoma nago in shujšano do kosti. Živinski starši so zaprli hčer v hlev takoj po prvem letu rojstva ter je dobivala s kunci enako hrano. Eo so' jo našli, je deklica zbežala po vseh štirih na popolnoma enaki način kakor kunci.  Starše so zaprli.
Radi VVakrmundove afere je izstopilo iz katoliške cerkve 307 visokošolcev,   in  sicer k
Kazenska razprava proti kirezu'.Eulsnburgti je odgodena na nedoločen čas, ker jo tako bolan, da se ne more ž njim razpravljati.
Bombi |8 eksplodirali v neki prodajalai v Odesi. S seboj jo je prinesel neki delavec. Delavec je ubit, 6 oseb težko ranjenih.
„Nlša bodočnost", poučen in zabaven list za odraslo mladino, bo.nepolitiški in nestrankarski. Poleg leposlovnega dela bo obsezal članke poučne vsebine iz slovenske in slovanske zgodovine, zemljepisja, cerkvene zgodovine, prirodoslovja, narodno - gospodarske sestavke, Članke iz narodne kulture, opise slovenskih slavnih mož, literarne uvode itd. — Somišljenike iz učiteljskega in drugih stanov prosimo, da list gmotno in duševno podpirajo in ga razširjajo križem slovenske domovine. Kdor ima čut in srce za vzgojo ljudski Šoli odrasle mladine, ki se čestokrat rada izgubi in zaide na zapačna pota, ga prosimo, da stopi v krog sotradnikov „Naše bodočnosti" ter pošlje na podstavi zgoraj omenjenega programa primerne članke za list, in sicer za zdaj kar na naslov Učiteljske tiskarne.
Književnost.
Uvod v narodno gospodarstvo. — Po Maurice
Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique" uredil Vekoslav Kukovec. Izdala „Narodna založba" v Celju. Gena 1 K.
Prua goriška touarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske  sueče,
kolesa itd. itd.
Posebnost: papirnati fopiči.
Nadalje priporoča: jubilejno transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in t velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. ==
ferd. tflakuc
pooblaščen ;n priznan pvrotehnik
Gorica, tekalne Frana Jos. 34. Iz prijaznosti 'se sprejemajo naročila  tudi  v  kavarni   „D o g a n a"   tik sodnijske palače.
TU« 1? Vfllffifr-^ Novem mestu JJ1. J!i.  lUlulb (Budolfovo :: Kranjsko)
Je uredil in izdal:
1 Mipnli ni ia
len zbornik pravil označene vrste; končen) tva-rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; j         cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
2AflwA4tti%lfi%   -iAvti&t       določila v (ftmMtft   mri!^   ^venskem i . uufuuiio&a iiuiiu  inhrvat.
skem jeziku pred sodišči;  sodne  pristojbine,
Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v, -
Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni,
A. Gabredek v Gorici.
m
TrLoV5ko-obTtqa zadruga V Gorici
registrovana zadruga m neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1006. v zadružni register vpisana pravila, pri okupni geji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilo po 2 kroni na meBeo za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke ae po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */• *' prispevka v posebno rezervo za morcbitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/,*, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so ae razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nI kdo dabUf naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem.domu«,
Načelstvo in nadzorstvo.
/\%WWtW$S.tfc.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Milfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in •debato,.    -~».
Prodaja na drobno: Eros 112, 1'20, 136, 1-44,160, i'80, 2--, za toči po 72 vin.
------    Na debelo cene ugodne.------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se
pušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno.
Prav!  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga -----------— mila in 8veg.-----------,—
Cene zmerne*
Kupi se
gosposka hiša ali uila z 150 do 200 oralou zemlje u bližini.
Yonu3Be*' je*""*pbšiijati  na
gosp; Della Zotta Via Mo-
nache štev. 16.
Anton Jerkič
edini odlikovani fotografski zavod za mo- ¦ demo fotografovanje in slikarstvo*
Gorica, Gosposka ul. 7 eleklrofotografski -•
= ZAVOD==z=
Novodošto blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= flnton Krušič, =
krojaški mojster in trgovec
v Gorici
tekaUšče Jos«pa Verdi štev. 33
in v podražni delavnici na TržaSki cesti v
lastni hiši (v bližini g. fJrnigoja).
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika m noži nav raznoursinega  blaga   Iz austrijskih  in  angležkih/ louaren najrazličnejših] kakovosti
n vsaki stan.
Trst, Via delle Poste lO, I. nadstr.
Posnemanje izključno pri čarobni električn
razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do
9. ure zvečer. Suetouna nouoat.
Enonadstropna hiša
v Podgori pri Gorici h. št. 265
blizu tovarne in župne cerkve, z lepim vrtom, jako pripravna za upokojenega uradnika, se proda iz proste roke po -zmerni ceni. Zahteva se samo nekaj nad   polovico   kupnine,  drugo
se lahko plačuje na leto. Cenjeni dopisi se prosijo pod naslovom: Ivan Grad, posestnik v Gor. Kašlju, h. št. 25, pošta D. M. Polje pri Ljubljani.
Prilika!
Prilika!
Peter C oti c
čevljarski mojster
GORICA, Raštelj 32  (v lastni hiši).
PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. 1 nasproti ,,S«nta", Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo pc rošti.
WHT*   CENBZMBRNB
D-P
rirnožič
Naročite za poskušajo in prepričali se boste o izvanredno nizkih cenah vseh pred metov, katere razpošilja razpošiljalna tvrdka za kol i j irsko industrijo, Dunaj I. Štaben-ring 6.  Kričeče reklame  naj Vas ne motijo,
ampak poskusite: Prima -~ zračne cevi, iz enega kosa fl. 1-50, % garancijo fi. i/75, ru-deče fl. 2. — PlaSči za kolesa iz prima — blaga — nikak izmeček fl. 2-50 in vise
Svetilke-acetilen, (izvrstno funkcijoniranje) za a. 1-30. Nova kolesa na verigo V«" deljene, 40 do 56 zob 40 kr. do fl. 150. Trakovi za popravo plaščev 15 kr. Krmilo (guvernal) pol zakrivljeno 23 »mi, 24 & 25 mm debelo il- i, Hlačne pripenjače po 2 kraje, trobila po 95 kraje, in više; zvonci od 65 kraje, više; nova kolesa s 3-letno garancijo fl. 50 ter vse potrebščine po čudovito nizkih cenah. Popravila, kakor: eraajliranje, poniklovanje itd. se izvršujejo v lastni delalnici dobro, točno ter po nizki ceni.
Zahtevajte cenik tvrdke: Imposthaus f. Fahrzengelndustrie, Dunaj  I. Stubenring 6.
V Gorici, na Ksrnu Si. 13
priporoča gg. odvetnikom, notarjem, sodnikom, priv. uradnikom svojo bogato izbero optičnih izdelkov, kakor: očala, zlata in iz nikla, stekla in kristala v vseh številkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, žganje
i. t. d.   i. t. d. Izvršuje vsakovrstne poprave in
dostavlja iste na dom. Postrežba točna, eene zmerne.
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
28 LET OBSTOJEČA
strokovna krojačnica' pwe vrste
za vsaki stan.
Velika izber modernega blaga vsake vrste -o najnovejši modi in ceneje kot pri vsa-;em konfekcijonarjn. Zaloga vsakovrst-
tovaren ter raznovrstnega perila. Blago na meter in gotove obleke prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsak« teri knpi pri meni.
edina zaloga opraue k uniformam za gospode c. in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častito duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje Bamo v trgovini
m. Poueraj » Gorici
na travniku št. 5.
Ila zahleoo se pošiljajo uzorci na dom, radi mere pa pridem osebno.
ANTON CBRNIGOJ
odlikovana mizarska delavnica s stroji na električno
-----gonilno silo-----
GORICA, Tržaška ulica št. 18. Izdeluje; vsakovrstno pohištvo vseh slogov,
razna sUvbarska dela,......
razna cerkvena dela, - - - --------
oprave za prodajalne i. t. d......
Po zmernih cenah! -W Izdeluje in ima v zalogi vsakovrstna strngarska in rezljarska dela.
Kdor hoče potovati  hitro in  dobro v Ameriko,  naj  potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe
»Severno-nemški Lloyd-Bremen".
Pojasnila glede cen, črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno.
Vožnja iz Trsta čez Bremen v New - York
traja le 7 dni.
Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Lloyda sprejmejo povsod družbeni uradniki.
Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje.
===- Cene zmerne.                    Dobra hrana. :=^==
Listke se lahko knpi v Trsta pri
= TB3T = Piazza Giuseppina 1.
F. STUMPE
j^etvi3 (JiHicIei)
(gorica - labatišče štev. 22. - (gorica
^ zaloga: *=¦
koruze, ovsa. otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
Priporoča se slav.  občinstvu za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene.
Svoji k svojimi
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejše milo za kožo.
Cenj. dame in gospodje  - pozor! |w      Pijanosti ni oeč
Imate e šivalni stroj« Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoriac  in  najboljšega
- Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Original-lietoria stroji °0i^1
uporabi brezšumno.
Orjgiflal-Vietoria stroji ^f
za domačo rabo in obrtne nameni.
OrigiMl-Victoria stroji JSSSJŽ
za umetno vezenje (rekamiranje)s Tvrdka stavi na razpolago strankam u5iteljico, ki poučuje brezplačno.
Original-Victarla strsji .&•&
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Tictorla« trMev ia dragih 3twlatt sfrojev,jfiiokoles Puch«, ofoija. mnnislle ia vseh lovskih prtraf prt trrtli
KBRŠBVANI & CUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica ta popravljainica RIVA CASTELLO ft. 4.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir           n,gaf,'yf^--        n  ?age y Soteski
Gorica drž. kol. - Solkan     "°«WW~«M«-       (iast verskega zaloga).
Osrednje votto: Trsi Antona Hi Torre št. 1.
Intarortan. telef.: Gorica St 14, Trst St 163L — Tel.: Zadruga, used. A. B. C. Code v. Edit | Zaloge: Solkan;  Trst, Via  della caserma 4;
Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. | Zastopstva: Egypt in Levanta.
Vposlaje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotograflčni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. I ZadnžU glavnice X 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. j
POTNIKI V AMERIKO
Pozor! r
J Pozor!
Idor kofe dobro in hitro potoni! i francoskimi parobrodi Bos Harro ˇ ft«wriW). 3*i pifte pred odhodom od doma sft pojaanila mm mašo
r=z===z==z=zrz najstarejšo firmo              .....
Zwttchenbart, Basel (Švica) Ceitrt!hJMs«z L
Za dobro in hitro ekspedlcljo se garantira.   /
Usoreo tega Čudežnega lidelka „C0ZA" se posije bmplacnn.
More se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu aH v jedilih ne da bi pivec to zapazil.
Prašek „C0ZA" uiinkuje Čudovito tako, da se pivcu, pristudi alkohol in vso alkoholne in močne pijače. Ta prašek deluje takn mimo in got >, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročiio njegovo ozdravljenje.
Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni praSek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku.
Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv.
lwLll    IJULULL   London255(Anglija)
Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice z& lOsto
Josip Patek
naslednik KarolaČufer
prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7. (v hiši g. Kopača)
Izvršuje m stavbena in galanterijska dela po naCrth.
• Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni.
SVOJI K  SVOJIM!
Hotel Sudbahn - Gorica
Telovadni trg. - Hotel prvega reda.
V središču mesta, brezprašna lega, tik mestnega parka, najobsežnejši senčnati park, priznano najblad-neji vrt. Sobe z električno razsvetljavo od K 4*— naprej. Celodnevna oskrba s stanovanjem K H>— Supe po 2 K.
Cdino pristni THIERRY-JBV BALSAM
z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 pateutovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za K 5-—. THIEBRY«JEV0 centifolijino mazilo. Razpošilja so najmanj 2 dozi za K 3'60. Zavojnina se ne računa. To povsod znano domaČe sredstvo  se rabi proti
slabostim v želodcu, zgagi, krču, kašlju, zasliženju, ynetju, za rane itd.
Naročila in nakaznice je nasloviti:  A. Thierrv, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi
pri Bogaški-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah..
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej
le hlapčevali tujcem.
Slovenske gospije! Poskušajte milo iz te Ho tovarne! Melefc je izvrsten. Cene običajne!
Naša špecijaliteta je: Capine - K0Za 8 SOlllCeffl. ^^ l"°f" '
i
g
1