Leto LXIV Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 13. decembra 1936 štev. 285 a Cena 2 Din Naročnina mg ar ta« tU Dim. trn inotroa-atvo 40 Dia — nadel jak« isdaja celoletna % Din, ca Inozemstvo 120 Din Uredniilve je * Kopitarja«! ai. WHI Teletoal arrdnlitvai dneva« »lužba 2050 — aočna tm. m la 20W Ček. račun: Ljutv I iana it 10.6*0 ■■ I0.V44 ta inacratei Sarajevo *tv T>b\ Zagreb 4tv JV.OIl, Praga-Dunaj 24.79? —a Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 Izhaja vsak dan »Jutraj. razea poaedeljka ta daeva po praznike Kralj Jurij VI. nastopa „Prisegam, da bom varoval ustavo imperija . • Jedro vprašan'a Takoj uvodoma naj pojasnimo, zakaj se »Slovenec« tako pogosto peča z vprašanjem komunizma. Kakor slišimo, so neki iz drugega tabora iz tega napravili napačne zaključke in vrgli med svoje pristale geslo: glejte, kako zelo se nas bojijo! Razumemo, da je takšen zaključek blizu materialistu, ki vse presoja iz gledišča koristi ali škode, strahu ali sile. Toda povemo tisto odkrito, da naša borba proti komunizmu ne poteka iz strahu. Predvsem poznamo na^ strojenje naših komunistov, ki je skozi in skozi meščansko bedonistično in je militantno le v svojem sovraštvu do katolicizma, torej nosi predvsem na sebi potezo verske nestrpnosti, ki je vedno označevala slovenskega človeka, ko se je enkrat oddaljil od Cerkve. Toda to ni več novo, da je ob Bogu kresalo človeških duhov. Potem se tudi radi tega ne bojimo, ker dobro vemo, da bi se tudi v tem primeru, ko bi se vsa Slovenija in cela Jugoslavija zamaknila v komunistični paradiž — komunizem ne mogel uveljaviti, ker bi ga vsa ostala Evropa še mnogo manj trpela kakor pa ga je voljna trpeti v Španiji, ki je vsekakor bolj v kotu K v rope kakor pa je naša Jugoslavija Za splošni, evropski komunizem so tudi bile prilike pred 15 leti vse drugače ugodne, kot pa so danes. Odkar je ugotovljeno, da komunistične revolte idejno in denarno vodi sovjetsika kominterna, niso več no-troinja zadeva posamičnih držav ampak se v vsakem primeru takoj avtomatično sproži vprašanje političnega ravnovesja v svetu. Ni torej kak paničen strah, ki nam narekuje borbo proti bolješvizmu, pač pa skrb za vse tiste, ki eo dobre volje in iščejo resnice; za tiste, ki so pravice lačni in žejni m zmotno mislijo, da bodo v komunizmu utešeni. Zdi se nam škoda za vsakega slovenskega človeka, ki bi zapadel temu razkrajajočemu, mednarodnemu materializmu, ker vemo, da bo potem izgubljen za slovenstvo in za Cerkev. Pišemo in govorimo pa o komunizmu toliko tudi radi tega, da v tej zvezi opozarjamo na ona socialna zla v naši družbi, ki dajejo poglavitno hranivo komunistični propagandi. Niso pri nas niti približno takšne razmere, kakor »o vladale v predvojni carski Rusiji in ki so v glavnem omogočile socialni prevrat. Tudi ni naša Slovenija ali Jugoslavija podobna Španiji z njenimi strahotnimi socialnimi prepadi. Toda tudi pred nami in med nami je polno perečih socialnih vprašanj, ki jih brez ozira na komunizem in njegovo nevarnost moramo rešiti v imenu pravičnosti, ako naj zaslužimo ime krščanske družbe. V čem je namreč zapoipadena skrivnost, da imajo komunistični plačani agenti toliko uspeha pri svojem delu? Morda v tem, da se morejo sklicevati na generala Vorošilova, ki ponuja deset milijonov bajonetov in tolik6 tisoč letal v pomoč komunistični revoluciji? Ne: protikomu-nistične sile lahko postavijo dvajset milijonov bajonetov in še enkrat toliko letal. Ni tu fizična sila tista, ki odločuje. Glavna nevarnost, •ki preti od boljševizma je v tem. da se predstavlja svetu kot ideja, ki bi otela svet vseh njegovih gospodarskih in socinlnih zadreg. Njegova sila je v tem, da stopa pred vse ponižane in razžaljene v imenu pravice. Komunizem živi, ne zato, ker je sam najbolj brutalen za-tiravec človeških svoboščin, ampak ker ima na svojih zastavah zapisano svobodo in pravico za vse, ki 90 zatirani. Živi od tega, da vsaj na videz tudi gospodarsko in socialno izenačuje ljudi, pa čeprav v skupni bedi. Izživlja se in pridobiva pristašev ne zato, ker bi ozdravil socialne rane, ampak ker neumorno brska po njih in jih opravičeno očita socialno otopeli Evropi. Ali je mogoče zaustaviti racionalizacijo obratov in prevladujoč vpliv tehnike v gospodarstvu? Ne, to ni mogoče. To uvidijo tudi delavci. Ne uvidijo pa, zakaj naj bi vse pridobitve moderne tehnike prišle le v prid podjetnika in zakaj naj bi se racionalizacija izdejstvovala le v tem, da je vodno več delavoljnih ljudi na cesti. Ker komunisti obljubil jejo, da bo pod njihovim gosjro-stvom stroj služil človeku in mil le olajšal delo, ne pa mu od jedel kruli, zato oni pridobivajo med delavstvom. Na vse to bo čitatelj lahko odsovoril: lepe. a prazne obljube! Danes seveda morejo sovjeti zajiosliti vse svoje ljudi in še nekaj milijonov novih delovnih moči. danes, ko eo šele v po; četku industrializacije in imajo pred seboj ogromno deviško zemljo. Tudi Amerika je še pred petdesetimi leti vabila na delo delavce jz vsesa sveta, ko je bila v istem stanju, kot je danes Rusija. Toda danes ima tO milijonov brezposelnih in čez nekaj desetletij ali celo prej iih bo imela tudi Rusija, ki v vsem sledi Ameriki. To je vse res Vendar problematike našega časa in naših razmer s tem. v jedru točnem odgovorom nismo rešili. Ta problematika je pa v tem, da boljševiki morejo v imenu p r a vičnosti, ki je nejiok varjeno zajiisana v srce slehernega človeka, na naši družbi grajati stvari, ki so objektivno graje vredne in ki bi jih pri dobri volji bilo mogoče izboljšati Z drugimi besedami: sodobna družba sama kopiči netivo, ki dobro služi komunističnem požaru. Brez tega sjviznanja ni samoozdravljen.ja! Vzemimo konkreten primer: Celi deželi in vsem oblastem je znano, da pri tem in tem podjetju delajo delavke recimo za 15 Din osem ur dnevno in da se mnoge celo od daleč vozijo in hodijo na delo. Cela dežela in vse oblasti vedo, da pri taki plači ni mogoče človeka dostojno življenje in da vrhu tega tnko ravnanje pome-n.ja grdo izrabljanje delovnih moči. ln vendar sc nikdo ne zgane, nikdo v tej krščanski družbi ne čuti potrebe, da bi proti takšnemu izrabljanju delovnega človeka nastopil, čeprav vsi vedo. da ima podjetnik dohodke, ki bi zadoščali za življenje 50 družinam. Toda v podjetju naenkrat izbruhne stavka, povzročili so jo komunisti. Po nekaj dneh je podjetnik voljan da plače zviša na 18 ali 20 Din, s čimer soglaša in iskreno odobrava vsa javnost in vse oblasti. Toda kdo bo odslej veljal v očeh onih delavk n jih prijatel j in re.šenik? Jasno, da komu nisti, ki so v mezdnem boju prisilili pod jetnika, da je zvišal plnče, mesto, da bi vse sam od sebe storil, kar je bilo pravično, ali da bi ga poklicana oblast pravočasno k temu prisilila. London, 12 dec. AA. (Havas.) Ob 11.28 je prispel v saintjamesko palačo kralj Jurij VI. Prišel je v admiralski uniformi. Ob 12 se je takoj sestal v sainljameski palači kronski svet, da sestavi akt o proglasitvi zasedbe prestola po kralju Juriju VI. Za to slavnostno državno dejanje io se zbrali vsi ministri, člani tajnega sveta, londonski župan in mestni svetovalci ter najvišji sodniki. Ko se je začela ta zgodovinska seja v Londonu, je odmevalo po vsem britanskem imperiju 101 častnih topovskih strelov. Množice so že dolgo pred začetkom slovesnosti zasedle vse ulice, koder se je moral pomikati slovesni sprejem kraljevih komornikov, znanilcev in trobilcev, ki so se od palače St. Jamesa morali peljati skozi London pred poslopje starega Tem-pla in pa pred borzo, da tam oznanijo vsemu angleškemu imperiju, da je sedaj Jurij VI. kralj Anglije in cesar Indije. Dasi je bil dan zelo meglen in je popoldne tudi pršilo, so bili ljudje vendarle veselo razpoloženi in v velikem navdušenju so pozdravljali sprevod znanilcev, ki so v svojih starodavnih kočijah in oblekah po temnem Londonu takorekoč iskali sakralna mesta, kjer mora biti izrečeno najprej ime novega angleškega vladarja. Malo pred 12.30 je krenil kralj Jurij VI. ▼ saintjamesko palačo. Novega vladarja so na vsej poti pozdravljali tisoči in tisoči ljudstva. V preitolni dvorani je čakal kralja kronski avet, ki mu pripadajo tudi visoki komisarji dominionov in Indije in ki bodo skupaj z ostalimi člani kronskega sveta prebrali vdanostno izjavo. Člani kronskega sveta so nato kralju Jurijn VI. prisegli in s tem se je dejansko začelo zasedanje kronskega sveta. Prvo uradno dejanje novega vladarja je bila običajna izjava, po kateri se kralj Ja-rij VI. obveže, da bo skrbel za nedotakljivost škotske cerkve in priseže, da bo varoval ustavo Imperija ln branil interese io svoboščine državljanov. Resnega obraza je potem kralj Jurij VI. poslušal izjavo o zasedbi prestola. Besedilo izjave je tole: Ob 3 pojx)ldne se je v palači St. Jamesa zbral kronski svet, ki ga [»leg članov kraljeve družine, vodilnih članov vlade in angleške aristokracije tvorijo tudi zastopniki dominionov. Ta kronski svet je v prestolni dvorani proglasil in priznal vojvodo Yorškega za novega angleškega kralja pod imenom Jurija VI. Takoj nato so vsi člani kronskega sveta položili prisego v roke novega vladarja. Nato se je novi kralj podal v stransko dvorano palače, kamor so mu sledili vsi člani kronskega sveta. Tam je kralj takoj otvoril prvo sejo kronskega sveta in prečital svojo poslanico kot novi vladar. Ta poslanica bo v ponedeljek preči-tana v spodnji zbornici. Ko so se člani kronskega sveta umaknili, je kralj Jurij VI. pridržal pri sebi notranjega ministra, sira Johna Simona. To je bila prva avdienca novega vladarja. Takoj nato so bili v svečani avdienci sprejeti zastopniki vseh dominionov, ki so izrazili zvesto- Dr. Victor Kadere, novi romunski poslanik. Vse se torej suče okrog enega jedra: ali je v naši družbi toliko živega krščanstva (krščanstvo še daleč ni vse v tem, da gremo v nedeljo k sv. maši), da bo iz n jega na osnovi krščanske pravičnosti mogoča obnova družbe, ali pa bo Komunizem mogel izrabiti idejo pravičnosti, ki je zajiisana v človeških srcih in jo porabiti v boju s — krščanstvom. Kdo je zmožen prenesti večjih žrtev: ali kristijan z vero v Boga, Stvarnika sveta in človeka, ali j>a brez.božen mate-rializem z vero v človekovo snmood rešen je? Strašna je nemoč Evrope spričo rastoče člo; veške bede. Dokler delovnemu človeku tehnični napredek ne bo nudil drugega, kakor lzjK>r in pot na cesto, pozneje nekaj časa [»odporno miloščino. nato pa lakoto zanj in za njegovo družino, toliko časa se bo željno oziral po drugačnem družabnem redu, pa naj mu ga tudi Moskva obljublja. Dokler se bodo na eni strani kopičili ogromni dohodki v glavnem iz. dela drugih in bt> nn drugi strani milijone ljudi, ki od svojega dela ne morejo živeti, pa sc jvitikajo brez doma okrog ali pa se stiskajo v mokrih, bo in vdanost svojih deiela novemu vladarju. Takoj nato je notranji minister sir John Simon, objavil ukaz, ki ga je pravkar podpisal Jurij Vi. Prvi ukaz novega vladarja podeljuje bivšemu kralju Edvardu naslov »vojvode od Wind-»orja<. Nato je bil sprejet v avdienco predsednik tajnega sveta in podpredsednik vlade Ramsay Mac Do iald. Kralj Jurij VI. mu je naročil, naj nadaljuje s pripravami za kronanje novega vladarja, ki bo 12. maja 1937, ko bi se moralo vršiti kronanje bivšega kralja Edvarda VIII. Po proglasitvi se je začela seja obeh zbornic, ker so vsi poslanci morali začeti jiolagati prisego novemu vladarju. Ker je lordov in poslancev nekaj nad 600. bo položilo prisego danes samo okoli slo članov j>oslanske zliornice, drugi pa bodo položili prisego v ponedeljek. Pozabiti namreč no sinemo, da je danes sobota in tudi najvažnejši dogodki ne smejo razdreti weekenda, ki je skoraj že tako stara navada, kakor so stari običaji, ki spremljajo spremembe na prestolu in ob domačih ognjiščih častitljivih državljanov angleške demokracije. Irska se je osvobodila . • • Samo zunanjepolitično še v imperija Duhlin, 12. dec. b. Reuterjev nrad poroča, da je parlament svobodne irske države i 97 proti 54 glasovi sprejel lakonski predlog, s katerim Be hočejo prekiniti še zadnje zveze med Irsko in Veliko Britanijo. Republika Irska hoče biti v notranje-političnern oziru popolnoma avtonomna, le innanje-politično se bo še futila kot pripadnica britanskega imperija. Edvard se je poslovil Snoči ob 22 se je bivSi kralj Edvard s tem-le I govorom poslovil od imperija: ■ Možno mi je, da tudi sam povem nekaj besed. Nikdar nisem hotel ničesar ikrivati, toda ustava mi ni dovoljevala, da bi govoril. Pred nekaj tre-notki sem odložil čast kralja in cesarja. Moj brat vojvoda jrorški mi bo sledil in moje prve besede naj bodo priznanje, da mi je sedaj on kralj. Govorim to iz polnega srca. Vi veste za razloge, ki ao me vodili, da se odpovem prestolu, vendar pa bi želel, da bi tudi razumeli mojo odločitev. Nikdar ne bom pozabil niti države, niti imperija, ki sem iim» naiprej kot princ od Walesa, a nato kot kralj |a»ttl 21- let služil. Morate verjeti, ko vam rečem, da mi je nemogoče, da bi še naprej vršil svo'o težko in odgovorno dolžnost brez pomoči žene, ki jo ljubim. Zato bi tudi hotel, da bi vedeli, da sem se odločil čisto osebno in da zanjo nosim samo jaz vso odgovornost. Nikdo do zadnjega trenotka ni poskušal odvrniti me od te ženitbene namere. Jaz sem to naj-resnejšo odločitev v svojem življenju sklenil zalo, ker sera menil, da je ta sklep najboljši za vse. Ta sklep mi je bil toliko lažji, ker sem se zavedal, da bo moj brat zaradi svojih skušenj v javnih zadevah in zaradi svojih lepih čednosti sposoben, da me takoj nadomesti, ne da bi bilo to v škodo za življenje in napredek imperija. Storil sem to zaradi ogromne sreče, ki jo mnogi med vami poznate, ki pa meni ni bila dana, da imam namreč svoje srečno ognjišče z ženo in otroci V teh mučnih dneh so me podpirali mo;a mati in moji bratje. Ministri in posebno Baldwin so bili do mene zelo obzirni. Nikdar se med menoj in njimi ni pojavil noben ustavni spor in prav tako tudi ne med menoj in parlamentom. Vzgojen od mojega očeta v ustavnih tradicijah nikdar nisem dopustil, da bi prišlo do takega spora. Tisti dan, ko sem postal kralj, sem bil z največjo naklonjenosti sprejel od angleškega ljudstva. Kjer sem bil in koder sem potoval v Angliji ali pa v delih imperija, povsod sem srečaval isto razpoloženje. Zahvaljujem se vam za to. Zapuščam sedaj za zmeraj javne zadeve in si jemljem breme z ramen Prešlo bo nekaj časa, predno se zopet vrnem v rodno domovino. Toda moja usoda bo vezana z usodo britanske rase in britanskega imperija in če me bo kda'koli v bodočnosti moj brat poklical, se bom pripravljen takoj odzval njegovemu klicu. Sedaj imamo novega kralia. Iz vsega srca želim njemu in vam, ki vas predstavlia, srečo in blagostanje. Bog naj vas blagoslovi! Bog naj ohrani kralja! Okoli polnoči ie prišel v Portsmuth avtomobil bivšega kralja Edvarda VIII. Na oknih avtomobila so bile spuščene zavese. Za tem avtomobilom sta vozila še dva druga avtomobila in nato tovorni avtomobil, ki je vozil prtljago. Avtomobil bivšega kralja je vozil v smeri proti pristanišču in sicer do samega obrežja. V ta del pristanišča ni bil dovoljen dohod. Smeli so blizu samo vojaki. Policija je bila najbrž ie obveščeni in ni ustavljala avtomobila. Ko je bivši kralj Edvard izstopil iz avtomobila, je takoj odšel v noslop;e poveljnika Ports-mutha admirala sira Vilj?ma Fischerja. V spremstvu bivšega kralja je bil njegov adjutant polkov- breizz.ručnih stanovanjih, toliko časa bo boljševizem zaželjen evangelij stotisočem, pu naj tudi vsak dan slišijo, du enakosti in pravičnosti tudi v Rusiji ni. Dokler je na zapadu samo dobiček gibalo gospodarstva, toliko časa ImmIo ljudje ttanjali o odrešilni moči sovjetskega načrtnega gosjHxlarstva. \li ne verjamemo v jmradiž na zemlji, ki ga obeta komunizem, zato. ker sprejemamo človeka takšnega, kakor je in nc. kakor bi si ga idealnejšega želeli. Zato tudi boljševiki ne ImmIo nikdar ustvarili raja na zemlji I oda veru jemo, da bi živo krščanstvo s svojo pravičnostjo in ljubeznijo moglo premnogo olajšati in olepšati človeško usodo na zemlji. Končno sc torej vsa socialna problematika našega časa strnja na vprašanje nravstvene obnove sodobnega človeka v duhu krščanstva. Božični čas z včlovečo-nirn Bogom v mrzli zemeljski votlini nas h takšnemu nravstvenemu prt rojenju z vso silo nn/jvij , Jasnejše rešitve in večjega zgleda tudi Nebo ni moglo dati človeštvu. drin nik Meg. Pri bivšem kralju je bil tudi njegov osebni sluga. Nato »e je kralj zopet podal v avtomobil in se odpeljal do mostu za vkrcavanje. Bivši kralj je zapustil Anglijo na rušilcu »Fory«, ki pluje brez spremstva. V Avstrijo Boulogne na morju, 12. dec. AA. (Havas.) Ob 15.55 je priplul semkaj britanski rušilec »Volihund«, Vojvoda Windsorski (bivši kralj Edvard) se bo izkrcal šele ob 20 in se bo odpeljal dalje z brzim vlakom Calais—Basel in naprej v Avstrijo. „Operacija brez vročine" Ixindon, 12. dec. b. Listi soglasno jx>vdarjajo, da je zamotana angleška ustavna kriza končana. Istočasno pa se vprašujejo, če je še na svetu kakšna država, ki bi mogla izvršiti tako težko operacijo, kakršno je sedaj izvršila Velika Britanija, ne da bi se nevarno povišala temperatura. Res je, da je tudi v Angliji postalo malo vroče, ker ni nihče predvideval tako usodepolnih dogodkov, toda vznemirjenje je že po par dneh izginilo in prišla je rešitev, ki je zadovoljila britanski imjierij. To je najboljši dokaz, kako veliko življenjsko silo ima Velika Britanija. Glavni državni odvetnik je izjavil, da princ Edvard ni dolžan ohvezno zapustiti države, toda če bi tega ne storil, hi bila vlada zelo neugodno prizadeta. Simpsonovo Cannes, 12. dec. b. Tekom včerajšnjega in današnjega dne se je ga. Simpsonova dvakrat odpeljala na izprehod s svojim avtomobilom. Njene sprehode smatrajo kot prvi znak, da se pripravlja na potovanje v neznano smer. Žumalistični krogi domnevajo, da se bo Simpsonova bržkone nekje tajno sestala s princem Edvardom. Sv. oče okreval Vatikan, 12. dec. AA. (Havas.) Papež je davi vstal in služil sv. mašo. Prof. Aminla Milani je ugotovil, da se zdravstveno stanje visokega bolnika stalno pojiravlja. Arras v Belgradu Belgrad. 12. dec. AA. Snoči ob 21.30 je prišel z orient-ekspresom iz Ankaro na poti v Ženevo turški zunanji minister Tevfik Ruzdi Aras. Na postaji jc čakal na turškega zunanjega ministra zunanji minister in predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Po pozdravu sta se oba ministra podala v dvorno čakalnico kjer sta so pogovarjala ves čas, ko je vlak stal na postaji Malo pred odhodom vlaka sta g. dr. Milan Stojadinovič in Ru-ždi Aras poklicala k sobi časnikarje in jiin jo ob tej priliki Ruždi Aras podal naslednjo izjavo: Pred ZN bom zastojial vprašanje Aleksandrete. Moram se zahvaliti tudi jugoslovanskemu tisku, ki je zelo dobrohotno pisal o lej zadevi. Na vjira-šanje časnikarjev, če gre samo zaradi Aleksandrete v Ženevo, je Ruždi Aras odgovoril, da gre samo zaradi tega vprašanja, ker radi drugih vprašanj žo ima Turčija stalnega zaslo|>nika v Ženevi. Na vprašanje, če se Ik> Turčija priključila s|>ora-zumu med Francijo in Anglijo glede razvoja v Španiji, je Ruždi Aras odgjvoril, da je Turčija žo pristala na ta sporazum, ko je pristala nn nevine-šavanja in poslala svojega zastopnika v odbor za nevmešavanje. Ob 21.55 se je Ruždi Aras poslovil. BASK : Segel 3:0 (0:0) Belgrad, 12. dec. m. Današnja nogometna tekma med Haskom in Segetoin se je končala z rezultatom 3:0 (0:0). Dunajska vremenska napoved. Se zmeraj nobenih bistvenih izpreniemb. Znmnnskn vremenska napoved: Oblačno vreme se bn razširilo na vso kraljevino. Ponekod bo nekoliko deževalo zlasti v zapadni polovici. Temperatura so bo še nekoliko dvignila. Občni zbor Glavne zadružne zveze Belgrad, 12. dec. AA. 16. decembra t. 1. bo v Belgradu pod predsedstvom predsednika Glavne zadružne zveze in notranjega ministra dr. Antona K o r o š e a letni občni zbor Glavne zadružne zveze, naše najvišje zadružne organizacije, ki obsega svobodno zadružništvo 22 zadružnih zvez. Med glavne naloge Zadružne zveze leta 1935 so spadala tri vprašanja, in sicer: Vprašanje končne ureditve kmečkih dolgov sploh in s posebnim ozirom na zadružništvo, sprejem zakona o gospodarskih zadrugah in vprašanje primernega izvajanja obstoječih zakonov, zlasti davčnega zakona in sprejetje izprememb in dopolnitev teh zakonov, da bi bili prilagodeni potrebam in načinu poslovanja našega zadružništva. O vseh teh vprašanjih je stavila Glavna zadružna zveza svoje predloge in dala svoja mnenja. Posebno obsežno je bilo delo glede vprašanja o likvidaciji kmečkih dolgov. Potem je Glavna zadružna zveza priredila anketo. Podatke je prispevalo 2412 kmečkih kreditnih zadrug v imenu 315.479 zadružnikov. Kmečki dolgovi so znašali 31. decembra 1935 pri kreditnih zadrugah brez neporavnanih obresti približno 920 milijonov dinarjev. Ce k temu prištejemo po podatkih ankete še neporavnane obresti v znesku 59,663.000 Din, dobimo, da »o znašali kmečki dolgovi pri kreditnih zadrugah 980 milijo- nov. Zavarovanih dolgov je 823.639.000 Din, brez obveznic pa 19,251.000. Delo za pospeševanje in zaščito zadružnih interesov je bilo leta 1935 posebno obsežno. Glavna zadružna zveza je podrobno proučila vse zakone, ki eo prihajali v poštev, in sicer na sejah plenuma, v sejah upravnega odbora in na sejah mešanega strokovnega odbora za proučevanje zakonov. Na podlagi sklepov teh sej in posvetov z zvezami, včlanjenimi v Glavni zadružni zvezi, je zveza poslala pristojnim mestom utemeljene predloge za izpremembo in dopolnitev zakonov, ki prihajajo v poštev. Razen tega je Glavna zadružna zveza predlagala tudi besedilo uredbe o osrednji zadružni banki in besedilo za razširitev ugodnosti, ki jih uživajo zadruge, ustanovljene po zakonu o kmetijskem kreditu, tudi na zvezo teh zadrug. Glede ostalih pobud in naporov v korist zadružništva in kmečkega gospodarstva je Glavna zadružna zveza s svojimi predstavniki sodelovala v tarifnem odboru prometnega ministrstva, v ožjem posvetovalnem odboru kmetijskega ministrstva, v komisijah ministrstva za trgovino in industrijo, v strokovnem odboru na podlagi uredbe o nadzorstvu nad izvozom živine in mesnih izdelkov in pa sploh tam. kjer »o to zahtevali zadružni interesi. Zadružna zveza šteje s pomočjo svojih revizij- Zakaj trpite na bolečinah revmatizma in glhta, Se to ni potrebno? Vzemite »Nibol« tablete — Bahovec, katere Vam olajšajo muke. Tudi pri živčnih bolečinah in prt glavobolu in zobobolu. kakor tudi pri boleznih prehlada in hripe vzemite »Nibol« tablete Bahovec, pa boste zadovoljni. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Ntbol tablete Bahovec v originalnih stekleničicah. 20 tablet 20 din ali 40 tablet 34 din z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. S. br. 17979'M skih zvez 7254 članov s 918.114 zadružniki. Obratni kapital osrednjih zadružnih organizacij je znašal 831,976.1658.91 Din. Proti letu 1934, ko je znašal 775,914.390.70 Din, se je povečal za 56 062.268.20 Din. Lastna sredstva znašajo 206,712.761.41 Din, kar pomeni proti letu 1934, ko so znašala 209 milijonov 409.198.91 Din, da so se zmanjšala za 2,696.437.50 Din. Posojila zadrugam so znašala 465,756.510.63 Din. Proti letu 1934, ko so znašala 453.536.649.10 Din, so narasla za 12,219.861.53 Din. Hranilne vloge na knjižice in na tekočih računih so znašale 385,050.918.49 Din. kar Je proti letu 1934, ko so znašale 307,382.701.42 Din, za 27 milijonov 668.247.17 Din več. Za vnovčitev pridelkov, njihovo prodajo, za potrebščine zadrug itd. je bilo potrebno 257,155.801.80 Din, kar je proti 1. 1934. ko je šlo za282,832.327.35 Din, manj za 26,676.522 Din 55 par. Letni občni zbor bo v dvorani Zveze nabavljal-nih zadrug v Poincarejevi ulici 21. Domači odmevi Jubilej na Grmu »Slovenec« poroča na drugem mestu, da slavi kmetijska šola na Grmu svojo 50 letnico jubileja. Glavni slavnostni dan je jutri, v nedljo, ko se udeleži proslave poleg številnih prijateljev, ki se jih je priglasilo čez 60 in poleg 250 bivših zavodovih gojencev, sam ban dr. Marko Natlačen z gospo soprogo. Svečanost se je že deloma danes pričela in je bil današnji dan posvečen spominu vseh pokojnih ravnateljev zavoda, učiteljev in absolventov. V ta namen je služil slovesno zadušnico v šmihelski cerkvi g. proit novomeški Čerin Karel ob asistenci domače duhovščine. Žalne službe božje, ki se je darovala ob 10.15, se je poleg najožjega sorodstva pokojnih ravnateljev Dolenca in Skalickega udeležilo korporativno cela grmska šola z ravnateljem in učiteljskim zborom na čelu. Službi božji je nadalje prisostvovalo tudi mnogo bivših absolventov. Po opravljeni službi božji so se vsi udeleženci odpravili v impozantnem sprevodu na šmihelsko pokopališče. V sprevodu je bila vsa duhovščina v ornatih. Na pokopališču so sedanji gojenci grmske šole položili dva lepa venca, okrašena s trakovi v slovenskih barvah, na grobova pokojnih ravnateljev Riharda Dolenca in Bohuslava Skalickega, kj ie umrl pred 10 leti. Po opravljenih slovesnih zahvalnih molitvah je spregovoril navzočim o zaslugah obeh umrlih sedanji ravnatelj kmetijske šole inž. Matija Absec. V svojem govoru je najprej orisal zasluge pokojnih ravnateljev pri povzdigi kmetijstva, nato pa je navduševal absolvente in sedanje gojence, naj sledijo svetlim zgledom preminulih ravnateljev in vzgled-nih kmetijskih šolnikov. Nato je spregovoril v imenu sorodstva nekoliko prisrčnih besed ravnatelj v pokoju g. Ciril Dolenc, sin prvega grmskega ravnatelja, nato je v vznešenih besedah proslavljal vzgojno delo obeh umrlih, posebno pa ravnatelja Skalickega g. Jenko, absolvent grmske šole iz časa ravnateljevanja g. Skalickega. Po teh ganljivih nagovorih so sedanji gojenci grmske šole pod spretnim vodstvom g. šolskega nadzornika Skebeta ubrano zapeli »Blagor mu...«, s čemer je bila žalna svečanost na pokopališču zaključena. Za jutrišnji dan se je ne samo grmski grad, marveč tudi vsa okolica obenem z Novim mestom in Šmihelom odela v svečano obleko. Radovednemu »Slovenskemu narodu44 »Slovenski narod« je, čim etarji je, tem bolj otročji in sam vase zaljubljen pa nečimern kakor stara »lepotica«. Hudo se mu zameri, če mu človek na vsako njegovo bedarijo ne odgovarja in ga zanemarja. Zadnjič na primer je trdil, da Slovenci nismo nikoli imeli avtonomije, kar smo seveda popravUi, ker more kaj takega trditi le popoln ignorant. Nato je odgovoril, da smo sicer res imeli avtonomijo, da pa ni bila veliko vredna, zdaj pa zahteva od nais, naj mi na to odgovorimo, če vemo kaj. Ljubi »Narod«, na to odgovor ni težak, namreč ta, da sedaj sploh nobene avtonomije več nimamo, ne slabe ne dobre. Nadalje pravi naša stara klepetulja, da je nedavno dokazala, da jo Janez Evangelist Krek bil za popolno navodilo edinstvo, in se huduje, da tega njenega odkritja nismo zabeležili. Čemu neki? Kaj oo ljudje ie menili, pa so svoje nazore spremenili, če so sprevideli, da so se zmotili! Saj je tudi »Slovenski narod« bil svojčas tako navdušen za Avstrijo in nerazdružljivost monarhije, da je v svojih predalih grdo nahrulil Preporodaše z nespametnimi otro-čaji, ker 60 uganjali srbofilstvo, in je ob tej priliki slovesno izjavil, da so napredni Slovenci z vso dušo za avstrijsko monarhijo in presvitli cesarski dom... Pa tudi o loteriji za katoliško katedralo v Belgradu čveka in grozi, da bo o tej stvari natančneje spregovoril, če bomo mi molčali. Kar iz-pregovori naj »Narod«, mi pa bomo odprli naše anale in spomnili javnost na Agro-Merkurja, ki je propadel zaradi goljufije, ki se je sodno dokazala. Ako je gospode, ki so »Narodu« blizu, volja, da to pogrejemo, naj kar svojemu klepetcu v Knaf-ljevi ulici št. 5 naročijo, da začne s svojimi odkritji. Zdravstvene razmere v Stoveniii Belgrajska »Pravda« priobčuje razgovor njenega dopisnika z upravnikom ljubljanskega Higienskega zavoda dr. Pircem, v katerem je ta njenemu dopisniku dal podrobne podatke o zdravstvenih razmerah na področju tega zavoda. Najvažnejše merilo za življenjsko silo kakega naroda je gibanje rojstev (nataliteta). In tu si moramo priznati, da kot majhen narod lahkomišljeno posnemamo velike narode, ki so se oprijeli civiliziranega samomora. Po podatkih dr. Pirca je leta 1930 prišlo na vsakih 1000 prebivalcev 28 živo-rojenih otrok, v zadnjih petih letih pa se je to število zmanjšalo na 23. Druga važen znak narodove notranje moči je gibanje smrti (mortaliteta), ki nekoliko upada. Leta 1930 jih je na 1000 prebivalcev umrlo 15.22, lansko leto pa 14.63. Kljub temu pa razmerje med gibanjem rojstev in smrti ne kaže napredka, ampak nazadovanje. Vitalni indeks ie padel od 187 leta 1930 na 160 lela 1935. Nekoliko se je izboljšalo razmerje smrtnih primerov med majhnimi otroci. Leta 1930 je od 1000 živorojenih otrok v 1. mesecu umrlo 53 otrok, lela 1935 pa 51. Tudi povprečna starost umrlih se je podaljšala, leta 1930 je znašala 41 let, leta 1935 pa 45 let. Te številke kažejo, da so rodimo in umiramo precej vzporedno z drugimi kulturnimi narodi, pa ne z vsemi, le s tistimi, ki so izgubili lastno notranjo moč in si jo dopolnjujejo z dotokom iz kolonij. Ali so bomo tudi Slovenci držali pri življenju s pomočjo kolonij? Tuberkuloza je za nekaj odstotkov opadla. Leta 1930 je povzročila 12.35% smrtnih primetov, leto 1935 pa 10%. Na difteriji jih je preteklo leto zbolelo 1713. V Suhi krajini pa je posebno nevarna bolezen disenterija, na kateri je zbolelo 8.5% prebivalstva in je povzročila tudi 52 smrtnih primerov, večinoma so ji podlegli otroci okrog 1 leta. V okrajih Sobota in Lendava je ljudska in pokrajinska bolezen trahom, za katerim je samo v teh ilveh okrajih obolelo 5700 ljudi. Ta številka po se-veda ni popolna, ker se trahom nevarno širi tudi po okoMŠKth ok alih. inaril c-rsk o telesnem udobju. To je res, toda vsako leto opažamo, kako hitro rojstva tudi pri nas nazadujejo, s kakšno presenetljivo naglico tudi pri nas padajo leto za letom in kako se strah pred otrokom tudi že pri nas širi iz mest ven na naše podeželje, kjer pustoši po domovih naših delavcev in kmetov. Tudt druge države, kot so Francija, Nemčija. Avstrija, Anglija, ki s strahom stoje pred praznimi zibelkami in gledajo nasproti smrtni maski, ki jim prihaja nasproti izza obzorij bodočnosti. so pred nekaj desetletji še izkazovale rojstna bogastva v isti višini kot so naša. Kje so danes! ln kje bomo mi po preteku 30. 40, 50 let, če se razkrajajoča bolezen, ki ruši naše družine, hitro ne zaustavi s pravilnimi sredstvi! Kje bomo. Na žalost moramo pri takšnih ugotovitvah tudi s prstom pokazati na nerazumljivo nesoglas-nost, da ljudje, ki se kristjani imenujejo, da družine. ki se krščanske nazivljejo, v pogledu zakonskega in družinskega življenja prav nič ne zaostajajo za brezbožnimi družinami. Tudi tako imenovane krščanske družine so na tem polju začele odpovedovati in danes tudi pri nas niso več redki primeri, da fantje in dekleta, možje in žene mislijo, da smejo svobodno deliti krščanske dolžnosti v dva dein: v enega, ki ga izpolnjujejo, in v drugega, ki se zanj ne brigajo, v verske zapovedi, ki jih drže. kot na primer sv. maša. prejemanje zakramentov, in v druge zajiovedi. ki jih mirno zanemarjajo, kot so na primer postave za krščansko zakonsko in družinsko življenje. — To pa ne gre. Krščanstvo se sprejme ali v celoti ali ga pa ni. Deliti se ne da. Ni mogoče biti dober kristjan ob nedeljah in brezbožnik v družinskem življenju. Ali eno. ali drugo; srednje poti nii Zdi se, kot da hi nam bilo nekam ušlo veselje do življenja in tudi pogum za življenje, ki sta čednosti zdravih narodov. V prazne prostore pa. iz katerih je življenje zbežalo, se naseljuje smrt. V praznine se čedalje bolj seli brezboštvo in sovraštvo do Boga in do njegove vere in s tem vse tiste temne sile sebičnosti, ki človeško življenje vrednotijo le s strani uživanja, ki ga nudi. Ali na primer nimamo tako imenovanih krščanskih mož in žena, ki s svinčnikom v roki računajo na koščku papirja, če se sploh še »splača« imeti otroke ali enega otroka več? Čisto kapitalistična naziranja, v katerih ni niti trohe krščanskega duha, določajo dandanes tudi v tako imenovanih krščanskih krogih število rojstev, s katerim se naj ponaša družina. Satanske sile pa zato vsak dan vzdigujejo glave vedno više in vedno bolj nesramno in stegajo svoje roke po družinah, ki jih je Bog zapustil in z njim vred tudi vsako veselje in vsak pogum do življenja.^ Tej resnici je treba pogledati enkrat v oči in videli bomo, da je strašna. Zakaj? Zalo, da samega sebe ne bomo varali več s tolažili, češ. saj še ni tako hudo in še je čas. da malo polenarimo, drugič pa zato, da bomo poklicali vse svoje najboljše duhovne energije, ki jih morda brez potrebe danes zaposlujemo na manj važnih področjih, v fronto proti sovražniku, ki gloda n a osnovah našega življenja, na naših družinah. Črnogledi ni treba da smo. A zavedaii so je treba. da je nevarnost v deželi, da zahteva hitre in učinkovite organizacije odpora, ker je iz nevarnosti samo ena rešitev in ta obstoja v tem, da zakonsko življenje in družino enkrat za vselej iztrgamo Iz območij človeškega modrikovanja in ju vrnemo nazaj v področje hd/.jega reda. Ce potrebujemo sedaj, ko se bližajo božični prazniki in za njimi novo leto. kakšnega gesla, ki naj vodi naše delo v resnično koristne smeri, gotovo najbolj koristne za moralno In telesno zdravje našega naroda in za njegovo trajanje, potem si izberimo geslo: rešimo naše družine! In če možje in žene. ki se imenujejo krščanske, hočejo napraviti revolucionaren sklep, od katerega bo naša duhovna kultura imela velike koristi, a še večje telesna in duševna bodočnost našega naroda — da ne govorimo o njih samih — naj bo njihov sklep ta: da bodo skušali biti prihodnje leto v zakonskem in družinskem življenju popolni, brezkompromisni kristjani, ne samo z ustmi, marveč v praktičnem izvajanju vsega krščanstva, ne da bi prezrli niti najmanjše postave. To bo naša revolucija. ki bo deželo obnovila. To bo zares naš nacionalni udar, ki bo zaprl dostop v našo rast in nas napredek vsem razkrajajoči m vplivom, katerih smrtni dih tako pošastno lega po deželi. Če bodo naše družine zdrave, krščansko v pravem pomenu besede, potem bodo druge reforme, za katere se pehamo v Javnem življenju, same od sebe prišle. Ce jia so temelji gnili, se mora vsaka stavba ua njih zgrajena, prej ah slej porušiti. Seja Narodne skupščine Belgrad, 12. dec. m. DanaSnja seja skupščine se je pričela ob 10. Prisostvovali so ji vsi člani vlade, razen predsednika vlade dr. Stojadinoviča in vojnega ministra generala Mariča. Zapisnik včerajšnje seje je prečital tajnik dr. Veble. K zapisniku sta se spet prijavila Voja Lazič in dr. Došen. Tajnik njunih pripomb ni sprejel. Pred sprejetjem zapisnika je poslancu Došenu odgovoril Cirič. Prečitana so bila poročila verifikaeijskega odbora, da se pokliče v skupščino namestnik umrlega Todoroviča Stanko Cosič, posestnik Kri-valje. Ker ni bilo oddvojenega poročila, je bilo to poročilo takoj sprejeto. Omenjenega Čošiča je predsednik Cirič proglasil za poslanca ter ga povabil v kabinet na zaprisego. Tajnik je prečital prošnjo kmetijskega ministra, da bi odbor za proučevanje zakona o gospodarskih zadrugah nadaljeval svoje delo ter ga čimprej končal. Zdravstveni minister pa naproša narodno skupščino, naj so čimprej sestane odbor za prehrano siromasnih krajev, ki je bil izvoljen lani. Pred prehodom na dnevni red je Cirič odgovoril še ua vprašanja Ljube Jovanoviča in Rajka Turka. Prva točka dnevnega reda je bila poročilo verifikaeijskega odbora o konkurzu poslanca Mi-jiča. Odborova manjšina je podala odvojeno mišljenje. Sprejeto je bilo po krajši debati poročilo odborove večine. , ./, «, Še daljša debata se je razvila o poročilu verifikaeijskega odbora, naj bi se za poslanca poklicalo v skupščino še Sadika čerimagiča, in sicer namesto poslanca Petra Ivaniševiča, ki je bil postavljen za bana zetske banovine ter Vasilija Ko-stiča, posestnika iz Slovinje, namesto umrlega poslanca Uroša Stajica. Najprej je bilo prečilano poročilo odborove večine, nato pa manjšine. Po daljši debati je bilo spet sprejeto poročilo veČine odbora ter sta bila proglašena zgoraj omenjena za poslanca. Naslednja točka dnevnega reda je bilo spet poročilo verifikaeijskega odbora, ki predlaga, da se namesto obsojenih poslancev zaradi poskule-nega atentata na dr. Stojadinoviča pokličejo v skupščino njihovi namestniki, in to namesto Vasilije Trbiča, Dragiša Milovanoviča, Damjana Ar-nautovlča in Dragiše Stojadinoviča. Pri tej točki je odborova manjšina tudi predložila svoje od-dvojeno mišljenje, ki ga je prečital Miloš Rašovič. Za časa govora poslanca Rašoviča je prišlo do hujšega prerekanja med posameznimi poslanci. Radi tega je predsednik narodne skupščine miril z zvonci, Za Raševičem je govoril dr. Janko Ba-ričevič k poslovniku. Na njegova izvajanja je reagiral predsednik nar. skupščine ter dejal, da govor posameznih poslancev o verifikaciji mandatov novih poslancev ne sme trajati več kot pol ure. Nato je bila današnja seja prekinjena in se bo nadaljevala v sredo 16. decembra ob 19 dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje pretresa poročila verifikaeijskega odbora o potrditvi mandatov poslanskih namestnikov obsojenih poslancev in sicer Dragiše Stojadinoviča, Vasilje Trbiča, Damjana Arnavtoviča in Dragiše Milovanoviča. Nato pa so na dnevnem redu: izvolitev odbora za proučevanje zakona o spremembi imen krajev Veliki Beč-kerek in Nova Kaniža, odbora za proučitev zakonskega osnutka o sladkovodnem ribarstvu, odbora za proučevanje zakonskega predloga o olajšavah za odlikovance s Karadjordjevičevo zvezdo z meči, odbora za proučevanje zakonskega predloga o konkordatu med sveto stollco in Jugoslavijo, ki je bil danes razdeljen med poslance, ter odbora za proučevanje zakonskega predloga o pooblaščenih inženjerjih. Ker je bil na današnjem sestanku šefov poslanskih klubov dosežen sporazum, bo v skupščini za izvolitev teh odborov vložena samo ena lista. Od slovenskih poslancev je v odboru za proučitev konkordata član Karlo Gajšek, njegov namestnik dr. Koče, v odboru za proučitev zakonskega osnutka o pooblaščenih inženjerjih član dr. Šemrov, v odboru za proučevanje zakonskega osnutka o sladkovodnem ribarstvu poslanec Anton Kersnik. Za proučevanje zakonskega osnutka o pravicah in olajšavah odlikovancev s Karadjordje-vo zvezdo pa je kot najnestnik Rudolf Pevec. ZN brez moči v Spamji Ženeva, 12. dec. e. Na izrednem zasedanju Sveta ZN se je danes nadaljevala razprava o pritožbi Caballerove vlade zaradi tega, ker sta Nemčija in Italija priznali Francovo vlado. Ze včeraj so se člani Sveta trudili, da bi protest odložili ad aeta, to se pravi, da bi bil izvoljen posebni odbor, ki naj bi proučil pritožbo Caballerove vlade. Poročevalec tega pododbora bi nato na januarskem zasedanju sveta ZN poročal o tej pritožbi. Svet ZN je imel danes dopoldne od 11. do 13.30 zelo težko sejo in je sestavljal resolucijo, ki naj zaključi sedanje izredno zasedanje. Končno so le sestavili besedilo resolucije, ki bo zvečer na javni seji Sveta sprejeta. Za kulisami pa so se vodila mučna pogajanja za to, da naj se sprejme predlog francoske in angleške vlade, ki hoče, da naj velesile posredujejo med f rancovo in Caballerovo vlado. Državni pod-tajnik Vienot, ki zastopa Francijo na tej seji Sveta, je izjavil popoldne časnikarjem, da Nemčija in Italija še nista odgovorili na predlog, da naj se v Španiji s plebiscitom razsodi spor med obema strankama. Vienot je rekel, da bo španska zadeva postala zelo velika nevarnost za evropski mir, če se predlog Anglije in Francije ne bo izvedel. Ofenzive se razvijajo Dalavera, 12. decembra, b. Priprave nacionalnih sil za novo in odločilno ofenzivo proti Madridu se mrzlično nadaljujejo. Z vseh strani dovažajo nove okrepitve, zbira se mtinicija in orožje, delajo se letališča v bližini španske prestolice, da bi bilo lahko letalstvo neposredno v akciji ter ne bi dalo počitka republikanskim četam. Na položajih se postavljajo nove baterije, zbira se rezervni pogonski material za letala in tanke m tudi pokre-ti čet so v polnem teku. Izza samega bojišča prihajajo neprestano okrekitve, ki se pošiljajo na ona mesta, s katerih se bo pričela nova ofenziva. Vodstvo nacionalne vojne drži v naivečji tajnosti datum, ko se bo pričela nova, menda poslednja ofenziva nacionalnih sil, ki naj ne pomeni samo zavzetje Madrida, temveč tudi iznenadenje za vladne čete, ki hočejo ie naprej braniti špansko prestolnico. V Madridu se istotako opažaijo mrzlični Jesensko in z'msko blago za obleke, površnike, plašče, suknje itd. v bogati izbiri nudi Drago Schwab LJubljana, Aleksandrova c. 7. Velika zaloga konfekcije za gospode in dečke. ukrepi za uspešno obrambo. Izza mnogih bojnih črt se gradijo nove in posadke dobivajo nove okrepitve na vseh koncih in krajih. V največji naglici se gradijo nova železobetonska strojniška gnezda, ki naj ustavijo pogod nacionalnih sil na mesto. Ker nameravajo nacionalni bombniki najpreje bombardirati skrivališča orožja in municije vladnih čet, so miličniki spraznili vse tunele in postaje podzemnih železnic ter tam dovažajo rezervno municijo in orožje. Ljudstvo, ki 6e je doslej skrivalo po teh tunelih pred bombnimi napadi, si bo moralo iskati drugje zavetja. Na ta način se hoče madridska obramba čimdalje vzdržali od močnega pritiska nacionalistov, ki se že čuti. Nacionalisti trdijo, da vsa prizadevanja madridske vlade ne bodo pomagala in da bo sedaj mesto brezobzirno padlo v roke nacionalistov. Osebne pesti Belgrad. 12. dec. m. Napredoval je v višjo skupino Janez Adamič, uradnik splošne dtžavne bolnišnice v Ljubljani. Belgrad, 12. dec. m. Prestavljen je Viljem Kunst, ineščanskošolski učitelj v kavndarjii, na meščansko šolo v Črnoin.ju- Belgrad, 12. dec. m. Vojno ministrstvo je raz pisalo natečaj za sprejem 15 zdravnikov vsega zdravstva in 8 lekarnarjov. Prošnje se sprejemajo do 20. januarja 1937 ter nai se pošljejo na sanitetni oddelek vojnega ministrstva ali pa vojnemu okrožju. Belgrajske vesti Belgrad, 12. dec m. Z odlokom finančnega ministra je spremenjeno ime carinskega oddelka Jezersko v ime Jezerski vrh, ker je na to ime zgrajeno tudi poslovanje omenjenega oddelka. Belgrad, 12. dec. m. Na predlog notranjega ministra dr. Korošca so kr. namestniki podpisali ukaz, s katerim odločajo, da se oblina Sčavnica v mariborskem okraju - levi breg spremeni v občino Sv. Ana v Slov. goricah. Belgrad, 12. dec. m. Notranji minister dr. Korošec je podpisal uredbo, po kateri bo notranje ministrstvo pričelo od 1. januarja 1937 izdajati svoje lastno uradno glasilo, ki se bo imenovalo »Službeni glasnik ministrstva za notranje zadeve«. Ta glasnik bo izhajal vsakega prvega v mesecu, po potrebi tudi večkrat in bo imel tudi uradni in neuradni del. Tiskan bo v cirilici in latinici. Belgrad, 12. dec. m. Tudi danes je bil v stanovanju Ljube Davidoviča sestanek srbijanske opozicije, ki so nadaljevali običajne razgovore. Belgrad, 12. dec. m. Jutri bo tukaj občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze. V boj za naše časopisje! kalo 132 ur veroukn Za to. da bi bil reden pouk verouka, je treba le nekaj tisočakov, ki bi se že dobili. Ve? pa je treba utnevanjn in dobre volje! Vprašanje o honorarnih veroučiteljib tudi na tistih srednjih šolah, kjer je po zakonu mogoče nastaviti stalne naj tukaj le omenim. Gotovo more posvetiti vzgojnemu delu vse svo'e moči le tisti veroučitelj. ki je stalno nameščen in ima torej upanje, da bo v tej službi tudi ostal! Druga ovira verskonravne vzgoje naše mladine je tu da se v nekaterih šolskih knjigah podajajo nauki, lTo, kar pripoveduje Popovič, je prava persiflaža Kristusovega svetega dejanja pri zadnji večerji. To so strašne stvari in naravnost ne-umljivo je, kako se morejo jm> šolski knjigi širiti nauki, ki rušijo Kristusa in vse krščanstvo in ki prav cinično pobijajo ustanovo sv. Evharistije, središče krščanske vere. in kruto žalijo vsakega dobrega kristjana.« (19) Prof. Orožen piše v Zgodovini novega veka za VII. razred srednjih šol: »Milosti pri Rogu ni mogoče doseči s tako zvanimi dobrimi deli (postom. romanjem, češčenjem svetnikov) (str 24).< »Papež ni hotel razveljaviti zakona Henrika VIII. s Katarino Aragonsko,« (C>7) »Poleg treh metliških zaobljub (molitev, delo, večno devištvo) je moral vBak jezuit podati še četrto, neomejeno pokorščino svojim starešinam.« (80) To so le nekateri podatki iz teh knjig, ki so odobrene za šolski pouk Neko slovensko Zgodovino katoliSke Cerkve pa je prosvetnn oblast odklonila. ker je protestante imenovala krivovercel Po|>oln verski pouk in v verskonravnem oziru neoporečne šolske učne knjige to sta dve nujni zahtevi slovenskega katoliškega ljudstva. Vlada je dolžna, da mu te zahteve spolni! S tem bo ustregla katoliškim staršem in prijateljem mladine. Veliko uslugo pa bo s tem storila tudi državi v času. ko se širijo komunizem in druge napačne ideje. Saj se je še povsod uresničilo: Čim boljši kristjan, tem boljši državljan. Nepravilna prebava slabi telo! Najboljše naravno zdravilo je RogaSka Slatina in sicer v lahkih slučaiih motnje BTempel", pri težjih motnjah pa iz j vrelca „Donaf", ki je že od nekdat znan kot eden od najboljših zdravilnih vrelcev. — Vprašajte Vašega zdravnika Od !»«> na desno sede: V. Pfeifer. K. Klun, L. Rvetec, P. Grasselli deželni glavar dr. I. Poklukar I. Murnik. dr. .1 Vošnjak in L. Rohič. V drugi vrsti stoje: F. Stegnar, dr. K. Blei\veis-Trsteniškt, dr. A. Mosche. .1. Kušar. Kr. Šuklje. K. Višnikar. dr. h. IV •> .1 Mren. A. K i ,n :her. — V zadnji vrsti stoje: B. Mohar, M. Lavrenčič, dr. J. Šterbenc, P. Pakiž, J. Kersuik, H. Kavčič, 0. Detela, dr. M. Samec, E. Dev. goslovanstva na podlagi avtonomije treh jugoslovanskih narodov in je z vidovdansko ustavo, ki je bila njegovo delo v koaliciji z demokrati, muslimani in takratno slovensko »samostojno kmelsko« stranko postavil temelj centralizmu z hegenioni-stično noto. Ta njegova velika pogreška pa ne sme nikogar zapeljati, da ne bi priznal in visoko cenil tiste lastnosti Nikole Pašiča, s katero je tudi v Jugoslaviji vodil borbo za demokratične pravice parlamenta in njemu odgovorne vlade proti vsakemu poizkusu in posegu nedemokratičnih struj in razpoloženj, in če bi Pašič še živel in bil ostal na oblasti, bi diktature ne bili niko'i doživeli. To mu je v največjo čast in zaradi tega se tudi Slovenci klanjamo njegovemu spominu, ker je na politični pozornici v visoki starosti padel kot neustrašen in dosledni borec za demokracijo. Bodi mu zato ve-kovna slava in spomin! ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREM02ENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO Nikola Pašic Ob desetletnici smrti Nikole Pašiča se vsa država spominja tega izrednega državnika, ki ima ogromne zasluge za srbski narod in je po osvobo-jenju v začetnih letih državnega življenja Jugoslavije stal na čelu vlade, dokler ni bil od novih idej in razmer potisnjen v ozadje privatnega življenja. Danes, ko mu bodo v Belgradu odkrili spominsko ploščo na hiši, v kateri je usoda zaključila njegovo skrajno dramatično življenje, se ga je treba spomniti vsej naši javnosti kot človeka velikega pomena tako ▼ zgodovini Srbije kakor Jugosla- največjega političnega viharja. V parlamenti) nI trenil niti z očesom, naj so ga nasprotniki še tako strastno napadali in je bil podoben marmornemu liku. Obrenoviči, zlasti Milan, ki so spoznali v Pašiču svojega največjega in najbolj nevarnega nasprotnika, so ga ljuto preganjali. Toda kadarkoli ga je oborožena sila hotela prijeti, se ji je znal izmuzniti. V tem oziru mu je sreča bila vedno mila. Prvič je bil izvoljen v narodno skupščino 1. 1878. L. 1880 je bil že izbran za predsednika parlamenta, šef stranke pa> je postal 1. 1882. Pašič je bil strankarski šef v pravem pomenu besede, to se pravi, da je bil resnični vodja stranke in ljudstva, ki mu je brezpogojno sledilo, ker je bilo že zgodaj v njem spoznalo največji politični geniji Srbije tistega časa. Borba z režimom in njegovo, tako zvano »napredno« stranko, je bilo jako ljutar in se ni vršila samo na tleh narodne skupščine, ampak tudi z nelegalnim orožjem, in nasprotstvo med radikalno stranko, oziroma Pašičem in krono se je izpremeni-lo v boj za življenje in smrt. Kralj Milan je bil tako razdražen, da besedo radikal ni mogel niti mirno izgovoriti. L. 1883. je radikalna stranka dobila ogromno večino med narodom, nakar je bila skupščina razpuščena a ljudstvo timoške pokrajine se je uprlo. Vojaštvo je upor kmalu zadušilo, skoro vsi vodje stranke so bili obsojeni na smrt in ječo, med obsojenimi na smrt pa je bil tudi Pašič, ki so ga dolžili, da ie pravi povzročitelj tako zvane timoške bune. Pašič se je pravočasno rešil v Bolgarijo, kjer je nadaljeval neusmiljeni boj zoper nasilni režim v domovini, tako da pozneje ni bil po-miloščen, ker so ga dolžili, da je pošiljal iz Bol- Njegovo rojstno leto ni točno znano. Najbolj verjetna je letnica 1844. Kot mladenič se je doma navzel idej Svetozara Markoviča, pravega očeta srbske radikalne stranke, ki je bila v večni opoziciji proti absolutizmu dinastije Obrenovičev in je nastala na podlagi prevratnih idej prvega borbenega evropskega socializma. Študiral je tehnične znanosti v Švici, kjer se je seznanil z idealnim ruskim socialistom Bakuninom, ki je, dasi socialist, iz dna duše sovražil Marksa in je zasnoval v nasprotju z židovsko-nemško rdečo internacionalo nek slovanski komunizem, ki naj bi odrešil ves svet. Prva leta Pašičevega političnega nastopa v domovini so bila označena takrat in še dolgo pozneje potem, da se je radikalni krog, kateremu ■o bili od začetka pritegnjeni dijaki, maloštevilni delavci v tistem času in siromašni ter stiskani ljudje sploh, razširil na veliko množico srbskega kmeta, v katerega je radikalna stranka zanesla misel svobodoljubja, demokracije in ljudske avtonomije, zaradi česar so 1. 1881. dali svojemu listu ime »Samouprava«. To je sploh največja zasluga radikalne stranke za srbski narod, posebej pa Pašičeva, ki je pri tem najbolj vzpodbudno in odločno sodeloval, ker je bila sploh njegova glavna osebna odlika nezlomljiva vztrajnost, s katero je zasledoval svoje cilje, ne da bi se dal od česarkoli zmotiti ali potlačiti. Srbija ni imela državnika — pa ttidi V inozemstvu, ki je pozneje s Pašičem kot vodjo in zunanjim ministrom države prišel v ožji stik, so se o tem kmalu prepričali — ki bi bil z večjim mirom in hladnostjo vodi! posle tudi sredi garije preko meje srbskemu narodu proglase, naj ne sledi po vedal Bolgarom. Pašič se je mogel vrniti v domo- povelju za vojno, ki jo je bil Miian napo- vino šele potem, ko se ie Milan 1889. odpovedal prestolu in 1. 1891. ga vidimo že kot predsednika čisto radikalne vlade. Čez leto dni pa je že bil tudi zunanji minister države. Pod Aleksandrom je bil poslanik Srbije v Petrogradu, ki je bil zanj visoka diplomatska šola in kjer je znal tako ozko povezati usodo Srbije z rusko politiko, da se ima Srbija temu zahvaliti za vse svoje velike uspehe v mednarodni politiki. Pašič je bil še enkrat obsojen in izgnan v inozemstvo, pa se je kmalu vrnil, nadaljeval boj zoper kralja, ki je I. 1903 ukinil ustavo in istega leta tudi padel pod oficirsko zaroto. Pašič je ostal na čelu srbskih zunanjih zadev, bil obenem tudi z malimi prekinitvami predsednik vlade in je na tem položaju videl prihrumeti nad svojo domovino strašen vihar svetovne vojne. Od takrat naprej je zgodovina vsakemu znana. Kdor hoče Pašiča pravično oceniti, mora v prvi vrsti imeti pred očmi dejstvo, da je bil Srb z dušo in telesom in prav je povedal patrijarh Barnaba v svojem spominskem govoru 10. t. m., da je bil pokojni veliki državnik pravi tip Srba, kar je dajalo značaj in pravec vsemu njegovemu delu m ustvarjanju. Čisto razumljivo je zato, da mož, ki je bil že v letih, ni inogel popolnoma pronikniti v idejo ju- Zahteve slovenskega katoliškega ljudstva: Neovirana vershomavn® vzgoja Ljubljanska kongregacijska mladina je lepo proslavila praznik Brezmadežne, svoje zavetnice in vzornice. V veliki unionski dvorani so se tej mladini pridružili njeni starši; vzgojitelji in prijatelji, da jo navdušijo, naj na tej poti pogumno vztraja in se vedno bolj bliža svoji vzvišeni vzor niči. Mladini je spregovoril prosvetni inšjiektor Ivan Dolenc, sam kongreganist že izza akadem skih let. Iz besed nekega odličnega in učenega duhovnika in iz neke pesmi dr. Janeza Kreka je pokazal, da človek svojo vero najliolj jasno pojmuje v mladosti. Za tako pojmovanje je treba čistega srca. Obljuba: Blagor njim. ki so čisti v srcu, ne velja le za prihodnje življenje, ampak tudi za sedanje. Tako jasno vero hoče naša mladina. Zato je iz vse kongregacijske akademije molče, a glasno in odločno zvenel klic te mladine: »Pustile nam neovirano verskonravno vzgojo!« Isti klic je na praznik Brezmadežne prav lako odločno ponavljala kongregacijska mladina po drugih naših mestih, kjer so srednje šole. Prav to so molče izrekli tudi starši in prijatelji te mladine, ko so pri občinskih volitvah v oktobru in decembru izrekli zaupanje sedanji vladi v upanju, da bo tudi vlada upoštevala njih upravičene zahteve. Te njih zahteve so pred vsem, da morejo neovirano ohraniti tn gojiti dve svoji svetinji: vero in narodnost, kakor je našim prednikom zaklical blagi škof Slomšek: iPrava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike!« Tega vzornega vzgo- jitejja smo se posebno letos spominjali oh Slomškovih dnevih v Mariboru ob Koncu junija Ta lepa slovesnost je poudarila Slomškovo svetost pa ludi njegovo veliko delo zu ob- svetinji slovenskega naroda. I.epo in prav je bilo, dn je bila pri teh slovesnostih zastopana tudi vlada jk> odličnih članih Dosli na to ni! Slovensko katoliško ljudstvo, ki časti Slomška, sme pričakovati, da bo vlada omogočila, da se bo slovenska mladina neovirano vzgajala v duhu velikega vzgojitelja škofa Slomška. Omenjam dve stvari, ki ovirata pri nns ver-skonravno vzgojo- nepopoln verski pouk in zmotni nauki v šolskih učnih knjigah. Slovenec je dne 27. novembra objavil pregled veroučnih ur na državnih srednjih šolah v dravski banovini v začetku novembra 1930. lz tega pregleda je razvidno, da imajo nekateri razredi le |k> eno uro veroukn na teden namesto predpisanih dveh ur. nekateri razredi pa verouka sploh nimajo. V vsej banovini manjkajo 103 ure verouka. Prav lakra pa. ko so se še zadnje slovenske občine v hudem boju pripravila)«, dn izrečejo zaupnico vladi, je prosvetni minislet izdal odlok S. n. br. 47196 z dne 30. novembra 1936. s katerim je ukazal, nai ravnatelji iz proračunskih razlogov honorarnim profesorjem skrčijo šlevilo ur za tretjino. Na srednjih šolah v dravski banovini so doslej honorarni veroučitelji učili 88 ur Po tem odloku odpade ena tretjina, torej 29 ur. Ze. prej so manjkale 103 ure torej bo zdaj mani- Kranjski dež. zbor, ki je l. 1886 ustanovil Kmetijsko šolo na Grmu HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE - LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA VIM čisti vse Brez truda in z malo drgnenja bodo tudi močno sajasti in zelo umazani lonci spet čisti. Drobne novice Koledar Nedelja, 13. novembra: Tretja advfmtna nedelja. Lucijo, devica mučenica; Otilija, devica. Ponedeljek, 14. decembra: Konrad Of; Spi-ridion, opat — Mlaj ob 0.25. — Herachel napoveduje mrzlo vreme. Novi grobovi + V Ljubljani je umri g. Davero Topolovee, inšpektor dri. žel. v p. Pogreb bo v ponedeljek ob 2 popoldne. ■j- V Brežicah je umrl g. Josip Z5hrer, krojaški mojster. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob pol 4 popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Oglejte si KoHmannora božična izložbena okna na Mestnem trgu. Od ponedeljka dalje je pa odprta za neobvezen obisk naša stolna MM razstave nova keramika, krasen kristal, moderni servisi, praktične kuhinjske oprem«, jedilni pribor. Cene časa primerne. F. Kollmann, Ljubljana Mestni trg — Ban savske banovine dr. Ruiiž je včeraj obiskal g. bana dr. Natlačena in ee * njim razgo-varjal o banovinskih proračunskih zadevah. Ker imata obe banovini dolgo skupno mejo, je treba že pri sestavljanju banovinskih proračunov preudarno urediti vsa vprašanja, ki se tičejo načrtov, ki segajo do banovinskih meja. Bana sta razpravljala zlasti o elektrifikacijskih problemih obeh banovin. V obeh banovinah je namreč že uspešno prodrlo načelo, da je banovina najbolj poklicana, da izpelje splošno elektritikacijo. Skupno reševanje zahteva tudi modernizacija cestnega omrežja obeh banovin. S premišljenim in načrtnim gospodarstvom bo namreč prav lahko modernizirati najnujnejše prometne žile, ki tvorijo iz trgovskih in industrijskih središč ene banovine v središče druge. Končno je tudi načrt moderne Jadranske ceste nadvse važno gospodarsko vprašanje, ki bo v obeh banovinah rodil dalekosežne posledice. — Razgovor med banoma je trajal nad dve uri._ _ Depatacija vseh županov ribniškega in ve- likolaškega sodnega okraja se je v petek, dne 11. t. m. z nekaterimi drugimi oglasila pri g. banu ln mu ponovno razložila željo vsega slovenskega prebivalstva teh okrajev, da se sedež okrajnega glavarstva prestavi v Ribnico. G. ban je želje ljudskih županov pazno poslušal ia jih vr.el na znanje. Letos je obhajala ta želja že — sedemdesetletnico, I En poizkus Vas bo popolnoma zadovoljil! ORIGINALNE Hasag-Polar svetilke po 50-3000 sveč se morejo nabaviti samo pri nas. Cen* od Din 160.— dalje. PE!R0-lUX Jl d. Zagreb. ReiiUlnG ulica 9 - Telefon 7260 Cenik zastonj in franko. — XXXIII svetovni evharistični kongres v Manili na Filipinih se vrši od 1. do 8. februarja 1937. Odhod iz Trsta s parobrodom »Conte Rosso« je dne 4. januarja in iz Genove 9. januarja 1937. Udeležnikom se priporoča takojšnja prijava, ker ie samo še malo prostorov prostih na parobrodu. Prijave »prejema Jaka Gorjanc, Miklošičeva 15, telef. interurb. 2066. — Slomškova družba v Ljubljani. Božična prireditev dobiva vedno boli določne oblike. V nedeljo zvečer, 27. t m. bo komerz. V ponedeljek 28. t. m. ob 9. sveta maša pri oo. frančiškanih, nato zborovanje tudi v frančiškanski dvorani in se bo zborovanje nadaljevalo popoldne in drugi dan, dne 2Q. t. m., dopoldne in popoldne istotam. Izmed pro-svetno-socialnih tem, ki se bodo obravnavale, naj omenimo le nekatere: »Vzgoja vzgojiteljev«, »Učitelj vzgojitelj malega človeka«, »Učiteljski pokrel na vasi,« »Bodočnost slovenskega naroda je pove- spored priobčimo pri članstvo ne bomo razpošiljali; zato prosimo, da zana z njegovo ntornlno krepoetjo, z njegovo zem- ..................Na' ' >dnje d pošiljat u je računamo, da bo vsak član in vsaka članica opo- atančen in celoten nje dni. Osebirih vabil na .i... ih. Ve ljo in ljttbezmijo do pravice«. ■ihodr iiljali; zato j naša poročila zasleduje po časopisih, vsekakor pa odbora je izvoljena Valerija Mejač, za tajnico Ivanka Jakopič, v pripravljalni odbor pa Prek, Učakar, Kmet in Mavec. Po vseh predpripravah in odobritvi pravil bo organizacija skrbela za boljši uspeh pri rodbinah, skrbela za namestitve itd. V Sloveniji je privatno nego leta 1938 organiziral dr. B. DragaA. S tem so nafta dekleta dobila zaslužka, dočim so prej ta mesta zavzemale le tujke. Naše otroke naj negujejo naša dekleta. Za vse to je treba zdravo telo, zdrav razum in toplo srce za bližnjega. Tega je pri naših vzgojiteljicah dovolj. Želimo, da bi ta organizacija postala močan in koristen steber človeške družbe. Neki učenjak je rekel: »Ne naredijo dobra dela dobrega človeka, marveč dober človek dobra dela.« ... In ker se z njimi marsikatera Jed hitro im lahko pripravi, so »Pekaitete-Jajnine« gospodinjam kaj dobrodošle. — Za božič. Ko mislite na darila za božič in novo leto, oglejte si novo preurejeno in povečano trgovino »Nove založbo« v Ljubljani (Kongresni trg). Tu je z božičnimi darili dobro preskrbljena knjigarna, ki ima prav za ta čas znižane cene za nekatere svoje knjige, posebno pa vam bosta dobro postregli trgovina a rasnimi nmetninami in galanterijo ter trgovina s papirjem tal pisarniškimi potrebščinami, kjer dobite božične razglednice, okraske itd. — 300 knjig »IL .vharističnl kongres za Jugoslavijo v Ljubljani 1935« kot dobitki pri srečo-lovu, ki «e vrši v nedeljo, dne 20. decembra v Grobljah. Srečke so po 2 Din. Vrednost vsake knjige (dobitkal 160 Din. Srečke se dobe pri večini župnih uradov, v Ljubljani tudi na aamostanskih portah. Po pošti se naročajo ▼ Misijonski tiskarni (p. Domžale). — Opozarjamo, da bodo dobitki razdeljeni samo za tiste srečke, za katere prejme uprava srečolova do začetka srečkanja denar. Skrbite torej zlasti raz prodajalci, da pravočasno pošljete denar oziroma nerazprodane srečk* Misijonski tiskarni (Groblje, p. Domžale). — Izžrebane številke se bodo objavile v .Slovencu«, »Domoljubu«, »Slov. gospodarju«, »Delavski fronti« in v »Našem listu«. Uprava »HAŠB ZVEZDE« sporoča: V želji, da bi lahko vsak dijak in dijakinja dobila v roke svoj verski list »Naša Zvezda« smo s tretjo številko sa dijake in dijakinje ceno znižali. Odslej stane poe-dina številka »Naše Zvezde« pri poverjeniku (-ei) SO par, vse številke (3—12) pa 5,— Din. — Prihodnja, božična številka izide 15. t. m. Gospodje, ki žele dobiti več izvodov, kakor so jih doslej prejemali. ali pa. ki žele dobiti nekaj izvodov na ogled, naj nam to čim preje sporoče. Prvi dve številki »Naše Zvezde« za dijakinje sta razprodani. Številk za dijake pa je še nekaj na razpolago. — Uprava »Naše Zvezde«, Streliška 12/11. — Bogato božično darilo so »DELA OTONA ŽUPANČIČA, ki jih ie pravkar izdala Akademska založba v Ljubljani, Selenburgova 6. Trije čudovito lepi zvezki vsebujejo do malega vse dosedanje izvirno delo v stihih našega velikega pesnika. V tej izdaji je Župančičevo življenjsko pesniško delo prvič v celoti dostopno, zato si pomembnejšega in trajnejšega božičnega darila, kot so njegova dela, ni moči misliti. Knjige se dobe v elegantni platneni in polusnjeni vezavi. — Prihodnji teden izi- j dejo pri Akademski založbi »Pesmi« Pavla Golije, i (18339) V — Gg. zdravniki se opozarjajo na razpis mest pri ministrstvu vojske in mornarice. Tozadevni podatki so na razpolago pri Zdravniški zbornici v Ljubljani. — Dom na Polževem začasno laprt. Zaradi izpremembe v oskrbništvu je Dom na Polževem pri Višnji gori začasno zaprt. Ponovna otvoritev bo objavljena v naših dnevnikih. — Razpisuje se služba zadružnega zdravnika polje. — Smejite se! Toda le v tem slučaju, če imate zobe negovane s CLMEAN-zobno kretno, ki čuva robno sklenino! KORN p' N zoril tovariše in tovari&ice na to naše božično zborovanje. Prosimo, da se pevci ocfczovejo vabilu tov. pevovodje. Odbor. — Namesto cvetja na grob svojega prijatelja E Adamiča je daroval g. dr. Schwab, zdravnik v Celju, zavodu za slepo deco v Kočevju, 100 Din. Iskrena hvalal — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joželova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče. Og4. r«w. S. hr. 8M74/JH. — Nova ženska organizacija. Otroške vzgojiteljice in negovalke, ki jih je čez sto izšolanih in absolviranih v zavodu za zdravstveno saščitp mater in otrok v Ljubljani, so imele tia pobudo predstojnika zavoda v četrtek, 10. t. m., svoj sestanek za ustanovitev organizacije. Neopažene In tihe delavke, ki noči in dneve žrtvujejo za vzgojo tujih otrok s tem razširjajo zdravstveno kulturo med ljudstvom, so na sestanku pod predsedstvom predstojnika dr. B. Dragaša izvolile pripravljalni odbor za ustanovitev organizacije absolviranih vzgojiteljic in negovalk. Za predsednico pripravljalnega i z 1 e t n a pisarna v Ljubljani, hotel Slon, tel. 2645, priredi v prihodnjem letu zanimiva otovanja v Benetke, [ico, Monte Carlo, Rim, Grossglockner, Salzkamergut, Pariz (4 krat). Češka, Dolomiti, Marij Zeli, Sarajevo, Dubrovnik, poleg navedenih pa še več krajših potovanj po tu-zemstvu, ki jih bomo pravočasno najavili. Pomnite, Okornovi avtoizleti so prijetni, zabavni, poučni, polni udobnosti in cenenL Zahtevajte podrobnejša pojasnila! — V Službenem listn kraljevske banske uprave dravske banovine od 12. t. m. je objavljena »Uredba r. zakonsko močjo o ureditvi Oceanografskega inštituta kraljevine Jugoslavije«, dalje »Dopolnitev točke 10. pod III. navodil glede uporabljanja pripomb in opazk v uvozni carinski tarifi«, »Odločba o izpremembi in dopolnitvi odločbe o prodaji mask in ostalega zaščitnega materiala civilnemu prebivalstvu (s cenovnikom)«, »Navodila za podeljevanje prispevkov za sadjarske nabave in zgradbe«, »Naredba o načinu ribolova v dolnjem toku Krke in v vseh stranskih vodah in pritokih« in »Razglas o razpisu občinskih volitev za občini Dobova in Kapele v brežiškem okraju, ki bodo v nedeljo 17. januarja 1937«. — Vinska razstava in sejem v Ormožu bo samo 15. t. m. iz razloga, da bodo vzorci pri pokušnji popolnoma sveži. Opozarjamo na to vse interesente. Zveze z železnico so na vse strani zelo ugodne. — Pozor pred nakupom hranilne knjižicel Francetu Kramarju v Dolenji vasi št 67 je bila 11. decembra ukradena hranilna knjižica Posojilnice v Ribnici in sicer št. 0480 v vrednosti Din 15.573.90. Ker bo tat gotovo skušal knjižico prodati, svarimo pred nakupom. ZAHVALA. Globoka hvaležnost mi narekuje, da se javno zahvalim gospodu primariju in izvrstnemu operaterju dr Vladimir/ti Brezovn/ku za njegovo spretno in uspešno operacijo, s katero mi j« vrnil ^jjubo zdravje, kakor sploh za vso požrtvovalnost in skrb tekom mojega zdravljenja v sanatoriju dr Benjamina I pa* ca v Mariboru ter ga tudi vsem teplo priporočam. Ivan Messner, dekan, Marenberg - Da bosle stalno zdravi, ie nolrebno, da redno nijelc Rndensko. ki deluje proh boleznim Icdvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislim hi si Pudenska vam ohiani zdtavje in mladostno svežost. — PRI OZEBLINAH — »Oblakov* kamllčno mazilo«. — Najcenejši naknp manufakturnega blaga Joe. Petkosig, Ljubljana, Stari ti£ 4. — Povečana in bogato ilustrirana božična številka družinskega lista >2ike< bo izšla te dni i naslednjo vsebino: 1. Lovrenčič: Božič; % Ingolič: Marta; 3. Panalt Istrati: Osat z Baragana; 4. Da-neš: Pojedina v gozdu; 5. Pierre Valmigčre: Divja deklica; 6. Zalaznik: Grozote vojskovanja na Španskem 1808—1814 ; 7. Se ena o Pašiču; 8. Marokan-ska pripovedka; 9. Sokrat in žena; 10. Pregovori; 11. Uganke; 12. Zdravniška posvetovalnica za bolne otroke (dr. Dragaš); 13. Gospodinjski kotiček. Revijo >Žiko< prejema breiplačne vsak redni odjemalec iitne kave Žike. V H kg zavitkih te kave se nahaja kontrolni listek; 8 take kontrolne listke pošljite kot prijavo za brezplačno prejemanje revije na naslov: Pražarna Žilta, Ljubljana. Ce pa Vaš trgovec nima Žike, kar velja predvsem za kraje izven Slovenije, naročite 5 kg vrečko direktno iz pražarne (povzetje 66.— Din), nakar boste takoj uvrščeni med stalne, brezplačne naročnike revije »Žike«. (18406) — Prt saprtjn. motnjab » prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef icreneipe«. — Nesreča v tovarni. V tovarni »Jugobruna« v Kranju se je včeraj pripetila hujša nesreča. Pri stroju je delal 23-letni delavec Miha Hvasty, med delom pa ga je zagrabil stroj ter mu zmečkal levo roka Hva0ty je bil prepeljan v ljublj. bolnišnico. Pri boleznih v sklepih, protinu in išijasu dosežete dober uspeh s Togal tabletami. Delovanje je naglo in učinkovito brez Škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte Vašega zdravnika. Dobivajo se v vseh lekarnah. Be«. Min. so«, poL 1 nar. idr. broj 1487 od s. n. 198». Ljubljana Mrzlične priprave ljubljanskih trgovcev za zlato nedeljo so v polnem teku. Izložbeni aranžerji so načrte izložb ie izgo-tovill, trgovci sami pa so cene pripravili take, da bo kupujoče občinstvo prišlo do lepše izbire od najcenejšega do najrazkošnejšega blaga. Če kdaj, jo Božič odprtih rok, rato ostane božično darilo, kupljeno v Ljubljani na slato nedeljo, v trajen in lep spomin. 1 Seja karitativnih organizacij. Mestno poglavarstvo razglaša, da bo seja zastopnikov karitativnih in drugih organizacij zaradi določitve načina skupnega božičnega obdarovanja siromakov v mestni sejni dvorani v torok, dne 15. decembra ob 5 popoldne. Važno je, da se udeležijo te seje zastopniki vseh onih organizacij, ki so sodelovale na dosedanjih sestankih. Posebnih vabil mestno poglavarstvo ne bo pošiljalo. ZA 7.IMO Ženski elegantni — moški bos-lak po iso Din; fantovski, strapac po 80—120 Din; Smučarski od 200-240 Din. Velika izbira za dobrodelne akcije — Miklavža — DoZiCnlco etc. Vse v garantirani kvaliteti v .,Prodajalni Čevljev" preje Dunajska c.23 Pri Pollaku, sedaj Kolodvorska ul. 11 TRiurar 1 Družba sv. Vincencija Pevelskega v Ljubljani. Ljubljanske in okoliške Vincencijeve konference imajo danes svoje redno četrtletno zborovanje v Marijanišču. Po sv. maši, ki bo ob tričetrt na 7 v kapeli, bo zborovanje ob pol 9. uri v gledališki dvorani. Predaval bo msgr. Viktor Steska »O miloščini«. Razgovor bo predvsem o zimski pomožni akciji. Vsi delavni člani se naprošate, da se sestanka udeležite v najobilnejšera številu. 1 Ponovitev akademije gluhonemih. Ljubljančani so prejšnjo nedeljo pokazali veliko razumevanje za nesrečne žrtve, ki jim narava ni dala najdražjega, to je govora. Napolnili so dvorano do zadnjega kotička tako, da je bilo še veliko število tistih, ki niso dobili prostora. Zato pa so gluhonemi sklenili svoj nastop ponoviti in prosijo dobre Ljubljančane, da jih posetijo v kar največjem številu. Program akademije je isti kot na premieri: govor g. C. Sitarja, nato pa dve enodejanki, ki ju je zrežiral učitelj g. Rupnik. Nesrečne žrtve pričakujejo velikega obiskal Ljubljana Komenskega ul.4 T*l«fon it. KH Dr. Frane Dei-gane M-piaufj brazdi t p. Ordtalra: U.HL I Profesorsko .društvo v Ljubljani priredi v sredo, 16. t. m. ob 20 v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti svoje drugo javno predavanje. Predaval bo prof. Srečko Brodar iz Celja o naši stari kame-neni dobi. Predavanje bo spremljalo približno 50 skioptičnih slik, ki bodo pokazale torišče prvih ljudi na slovenski zemlji v pradavnih časih in vso primitivnost njihove kulture. Predavanje bo tembolj zanimivo, ker je predavatelj glede slarokame-nene dobe priznani veščak, ki je s svojimi arheološkimi izkopavanji na naših tleh vzbudil veliko zanimanje mednarodnih znanstvenih krogov in je s svojimi izsledki zelo obogatil dosedanje znanje o tem najstarejšem oddelku prazgodovine. 1 Kino Kodeljevo igra danes ob 3, 5 in 8, in Jutri ob 8: »Poslednji akord« in več lepih prediger. 1 Slika Brezmadežne in Sv. Jakoba v mestni župni cekvi sv. Jakoba. Na razna vprašanja, odgovarjam tem potoni, da je prenovila prekrasno sliko Brezmadežne in Sv. Jakoba v velikem oltarju slikarka gdč. Greti Voniš, Sv. Florijana ul. št. 12. 1 Koroški povei pojejo dane« t St Vidu nad Ljubljano. Vsi, ki sinoči niste dobili več vstopnic za koncert koroških pesmi v filharmonični dvorani, pohitite danes popoldne v St. Vid, kjer na slopijo Korošci ob pol 4 v Ljudskem domu I MANČi/KAN /KA bi NOVA PASAŽA! 1 Kaj mora vedeti dekle e fašizmu, je naslov predavanju, ki ga priredimo za vse članice ljublj. proev. krožkov in za vabljena dekleta na VI. pro-svetno-debatnem večeru dne 14. decembra ločno ob 8. zvečer v verandni dvorani hotela Union. — Govoril bo urednik g. Franc Terseglav. — 1 »Višarskn polena« je naslov narodni Igri, katero je spisal in dramatiziral Marte Velikonja in katero bo šenpetersko prosvetno (kuitvo uprizorilo drevi ob 8. t Društvenem domu v Mostah. Vabimo Sentpeterčane in Moščanel Letos darujemo za Božič le obrtniške izdelke. 1 V dežja In snegu prihajajo učenci ljubljanskih osnovnih šol k pouku. Mnogi se ž« preobu-jejo v šoli v tople copatk*, a veliko je še revnih učencev, Iri n« poznajo t* ugodnosti Mokro obuvalo o* ikodujc samo cdravju, t«ov«č ovira tudi uspeino sodelovanje učenca pri pouku. Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani j* započel co-patno akcijo, kater* namen je, preskrbeti revne učene* ljubljanakih osnovnih šol s copatami. Ponovno prosimo, da pošljeta odložen* nogavic«, copate, klobuke, suknjene krp«, ostanka volne, bombaža, vrvice in kakršnihkoli usnjenih predmetov: Banovinskemu odboru društva Rdečega križa, Go-sponretaka cesta 2/U, ali nas obvestit* a dopiani-oo ali telefonično na it 32-18. 1 V Narodni galeriji bo dane« ob 11 dopoldne vodstvo po zbirki mavčnih odlitkov grške in rimske plastike. Vodi dr. Rajko Ložar. 1 Polletje bo poteklo, ne da bi vaš otrok v loli dosegel zaželjeni uspeh, če se sedaj, ko je skrajni čas, resno ne oprime študija. Vendar se lahko zgodi, da vaš sin ali hčerka kljub vsemu naporu ne izvozi. Morda jima manjka podlage, morda v šoli nista preveč poslušna ali pa takoj ne razumeta razlage profesorja. Sedaj, ko še nt prepozno, vam priskoči na pomoč Akademski urad dela, kt vam brezplačno preskrbi inštruktorja. Oglasite se še danes v A. U. D., na univerzi. Za mal honorar vas naši, podpore potrebni tovariši rešijo mučnih skrbi, vašim otrokom pa počitnice. Lovci in športniki. nabavite si klobuke u. čepice v najsolidnejii izdelavi pri Plirko Bogata), LjuMiona, stann-g 14 1 Predavanja Karitativne »veie v hotelu Union. Karitativna zveza priredi tudi to zimo vrsto karitativnih predavanj v hotelu UniOn (v verandni dvorani). Prvo predavanje bo ondi prihodnji tor sk, t. j. 15. decembra ob 8 zvečer. Predaval bo univ. grof. dr. Janez Fabijan o temi: »Kaj je karitas«. i tem predavanjem, U so bila sadnja leta dobro obiskovana, se vabijo vsi stari prijatelji Karitativne zveze. Iskreno eo vabljeni tudi vsi, ki se zanimajo za karitativno gibanje. Vstopnine ni. I Pisarna Bolniške blagajne mestnih nameščencev ljubljanskih bo poslovala od torka, dne 16. dee. dalje v prostorih personalnega oddelka, odnosno Mestne delavske zavarovalnice v poslopju mestnega poglavarstva na Mestnem trgu št. 27-1., soba št. 15. Telef. 30-22, interna štev. 17. Nakaznice za vse vrste zdravljenja 9e bodo izdajale vsak delavnik od 8. do pol 13. ure. 1 Državna tkalnica Sarajevo je razstavila svoja ročna dela perzijskih in bosanskih preprog v času od 6. do 31. decembra na Tyrševi cesti 8 pri »Šestici« v Ljubljani. Prodaja se tudi na dolgoročna odplačila. 1 10% popust za božična darila. Krasne budilke, »Doxa«, »Omega«, »Eterna«, »Schaffhausen« ure, zapestnice, prstane in vsakovrstni nakit — O. KIFFMANN, Mestni trg 8. 1 Velika racija. Včeraj je napravila ljubljanska policija nenavadno obsežno racijo, ki je trajala od zgodnjih jutranjih ur pa tja do poldne. V zadnjem času se je namreč pripetilo v Ljubljani nenavadno število vlomov in tatvin, od katerih je nedvomno največji v menjalnioo g. Vilka Turka. Zato je policija sklenila, da temeljito očisti Ljubljano. Aretiranih je bilo večje število brezdomcev, ki so prenočevali po raznih kozolcih in brlogih okoli mesta, izvedene so bile tudi racije po raznih sumljivih gostilnah, toda pravega plena, namreč Iskanega vlomilca v Turkovo menjalnico, racija ni odkrila. Prijetih je bilo dosedaj sicer nekaj ljudi, ki bi prišli za ta vlom v poštev, toda vsi zanikajo vsako zvezo, kar ie verjetno, ker vlomilcu gotovo ne bi prišlo na misel, da bi šel s težkimi tisočaki počivat v kakšen kozolec ali popivat v sumljiv brlog. Pač pa je policija v vzhodnem delu mesta odkrila pravo skladišče sumljivega blaga, o katerem je nedvomno, da izhaja od raznih vlomov in tatvin. Lastnik tega skladišča je bil aretiran. Si. Vid nad Ljubljano Dane« nas obiščejo bratje Korošci. Prinesejo nam svojo večno lepo koroško slovensko narodno pesem. Pridejo fantje in možje iz Radiš nad Celovcem in s Sel pri Borovljah. Oba pevska zbora, ki tu vodita zborovodji g. Rupej Brulih z RadiS in g. simen Olip s Sol, slovita po ubranosti in milini svoje pesmi. Pela bosta v domačem narečju, tako, kakor pojejo koroški fantje doma na vasi. — Zbora nastopita danes popoldne ob pol štirih v Ljudskem domu v St. Vidu kot gosta Blaž Potočnikove čitalnice. Vstopnice se dobe v predprodaji pri gospodični Zakotnik (Kautman). Cene od 8 do 10 Din. Pokažimo bratom iz Koroške, da znamo ceniti njihovo kulturno delo. — Sprejem koroških pcvcev ob četrt na 4 pred Ljudskim domom. Novo mesto Rekordno število novih radio-prijav je dosegla znamka PHILIPS. Zastopnik M. Vahter, Novo mesto. K občnemu zboru Rafaelove podružnice v Mariboru Jutri, 14. decembra, se bo vršil v Mariboru | občni zbor podružnice Družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev v lavantinski škofiji. Točno sicer ni znano, koliko izseljencev ima lavantinska škofija — kakor tudi ne, koliko jih ima ljubljanska — a sodi se, da jih iina lavantinska več kot ljubljanska. Menda že ni več župnije, ki ne bi imela takih izseljencev — vsaj služkinj v raznih krajih naše države. Iz rudarskih krajev, n. pr. Trbovelj, Hrastnika in Mežiške doline so šli mnogi v za-padnoevropske rudnike večat bogastvo tujcu: v Nemčijo, Francijo, Holandijo in Belgijo. Pred vojno pa je cesta tujine vodila predvsem v Severno Ameriko. Lavantincev je mnogo tam. Iz obmejnih krajev lav. škofije: od Slovenske krajine preko slovenskih goric, Haloz ln »Urvvalda« do Save gre leto za letom več deklet služit v hrvatska in srbska mesta. Najbolj izseljenska pokrajina lavantin-ske škofije pa je Slovenska krajina. Letno ima do 30.000 izseljencev. V Severni in Južni Ameriki jih je nad 20.00 (z otroki), do 10.000 pa je bilo letos sezonskih delavcev (v Franciji in Slavoniji) in služkinj. Izseljensko vprašanje je torej tudi na ozemlju lavantinske škofije zelo pereče i v verskem i v narodnem i v socialnem oziru. Zato se je kmalu po ustanovitvi »Družbe sv. Rafaela« v Ljubljani ustanovila v Mariboru podružnica te z namenom, da se bo moglo na ta način lažje skrbeti za lavantinske izseljence tako, kakor je to potrebno. Pozneje Be je ustanovil tudi izseljenski sklad za lavantinsko škofijo, da se bo moglo zadovoljivo pomagati izseljencem. Veliko razumevanje za po- trebe izseljencev je pokazal lavantinski nadpastir dr. Ivan Tomaži č. Prva pot po škofovskem po-svečenju ga je 1934. leta vodila k izseljencem v Nemčijo, Holandijo in Belgijo. Vsako leto jo pošiljal krasne pozdrave slovenskim izseljencem — nekaka izseljenska pastirska pisma; kljub pomanjkanju duhovnikov je z veseljem dovoljeval, da so šli duhovniki k izseljencem. Letos je poslal izseljenskega duhovnika k prekmurskim sezoncem v Slavonijo. Prekmurskim izseljencem izrecno pravi za letošnjo izseljensko nedeljo: »O, kako rad bi ustregel mnogostranskim prošnjam in poslal duhovnike na kraje po svetu, kjer žive rojaki. Za sedaj imam doma skoraj sto službenih mest nezasedenih. Navzlic temu se ne bom pomišljal dobrim duhovnikom, ki bodo želeli iti med izseljence, dati potrebna dovoljenja.« Tudi .stolni dekan dr. Franc Cukala je velik prijatelj izseljencev. Posebno odkar se je posvetil splošno škofijskim zadevam, mu je ena prvih in glavnih nalog ta, da se bo izseljensko vprašanje lavantinske škofije čim lepše in vzorneje uredilo. Radi tega se vrši jutri tudi občni zbor Rafaelove podružnice v Mariboru, čigar namen je, da se začrtajo trdne osnove in važne smernice za nadaljnje delo v luči katoliške akcije. Prav vsi, ki vam je blagor bratov in sester — po krvi in v Kristusu — v tujini na srcu, ste vabljeni, da se tega občnega zbora udeležite v čim večjem številu! Vrši se t4. decembra (jutri) popoldne ob 15 uri v pevski sobi frančiškanskega samostana. EKPOSITION INTERNATIONALE Docent dr. Chotewa o raku Brežice, v decembru. Vaš dopisnik je obiskal primarija brežiške bolnišnice g. dr. Cholewo ob priliki njegovega imenovanja za docenta zagrebške univerze, predvsem, da mu k temu zasluženemu priznanju in visokemu odlikovanju čestita, da se pa tudi informira o njegovem sedanjem delu, ki zanima vso slovensko javnost, in o njegovih načrtih za bodočnost. Doc. dr. Cholewa, ki se je pred kratkim vrnil iz Bru-sija, kjer se je udeležil mednarodnega kongresa za borbo proti raku in kjer je imel dve uspeli in pozornost zbujajoči predavanji, je ljubeznivo sprejel Vašega dopisnika, mu razkazal svoj pred 15 leti ustanovljeni onkološki laboratorij, ki ga z mnogimi žrtvami vzdržuje in iz katerega je že izšlo veliko število izvirnih del v domačih in najznamenitejših inozemskih strokovnih časopisih. V prijetnem razgovoru mu je pripovedoval o težkih bojih, nerazumevanju, ki ga je srečavalo tekom let, pa tudi o svetlih točkah, priznanju doma in na tujem, podporah in pomoči, posebno pa o zadovoljstvu, ki ga najde v delu in uspehih, ponosen je, da je po svoje dvigal slovenski ugled v svetu. Pogosto je prešel v razgovoru na odlične strokovnjake, s katerimi ga vežejo znanstveni stiki, pa tudi ozke prijateljske vezi, tako na prof. Blumenthala v Belgradu, češke učenjake Wernerja, Šikla, prof. Teutsch-landerja in dr. v Nemčiji, Roffa in Maud Sly'e v Ameriki itd. Saj velja glavno zanimanje medicinskega sveta problemom raka. Poleg rednega dnevnega dela v laboritoriju, ki mu posveča g. docent ves prosti čas, pripravlja sedaj predavanja, ki jih bo pričel s prihodnjim semestrom na zagrebškem vseučilišču. Kot svojo glavno nalogo bodočnosti pa smatra ureditev zavoda za preiskovanje in zatiranje raka, ki se z glavno pomočjo kr. banske uprave snuje v Ljubljani in za katerega je znal zainteresirati tudi druge privatne činitelje, da bi mu zamogel osigurati obstoj in nemoteno plodonosno delovanje. Javnost si še ni popolnoma v »vesti ogromnega pomena takega zavoda spričo vedno številnejših rakastih obolenj, katerih umrljivost je že presegla umrljivost jetike. Daleč smo še v tem pogledu za drugimi narodi, ki so za to svrho sezidali palače bolnišnic in laboratorijev ter žrtvovali milijone. Vendar izgleda, da je tudi pri nas začetek že storjen. Vaš dopisnik se je poslovil s prisrčno željo, da bo življenjsko delo g. doc. dr. Cholewe kronano z uspehom in njegovi lepi načrti uresničeni. Zborovanje pogodbenih poštarjev Danes bodo pogodbeni poštarji vse države cborovali v Ljubljani. Sklican je izredni občni zbor pokojninskega sklada pogodbenih poštarjev. Kokor je že svoječasno »Slovenec« (20. januarja t .1.) pisal, so pogodbeni poštarji nastavljeni s posebnim pravilnikom na manjših podeželskih poštah in nosijo isto odgovornost ter opravljajo iste posle kakor na velikih, le s to razliko, da niso socialno popolnoma nič zaščiteni. Temu je kriva biv-«a Avstrija. Do pred vojne se je v splošnem prak-tlciralo, da so se podeželske pošte podeljevale premožnim in dobro situiranim ljudem na podeželju, ki jim je bila pošta postranska briga kakor tudi postranski zaslužek. V dobi po vojni, ko se je pojavilo dovolj inteiigentov, ki so bili slabo sl-tuirani, so ti prevzeli pog. pošte in od same plače živeli. Promet na poštah raste od leta v leto, toda v socialnem pogledu se tem uslužbencem države ni prav nič spremenilo. Danes Imamo v vsej državi nad 1200 pogodbenih poštarjev, katerih 90% živi izključno od plače, ki jo prejemajo od države. Vse to je naravnost sililo pogodbene poštarje, da sežejo po samoobrambi. V prvi vrsti so pričeli misliti na starost. Pogodbeni poštar ni imel pravice do pokojnine Leta 1931 so ustanovili lastni pokojninski sklad. Članstvo v tem skladu je obvezno za vse pogodbene poštarje v vsej državi. Prvi korak k zboljšanju je bil napravljen. Toda praksa je pokazala, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Stroški upravljanja sklada so letno narastli na 120.000 Din in vse to so morali utrpeti pogodbeni poštarji, ker je sklad privatna zadruga. Že takoj drugo leto po ustanovitvi se je v Sloveniji pojavila želja, da bi država, če že ne prevzela, vsaj zagotovila pokojnine. Ta želja od nosno zahteva pa je pri upravi sklada naletela na velikanski odpor in to iz samih osebnih ozirov. (Plača predsedniku in tajniku mesečno 5000 Dinl) Preveč bi bilo, ako bi opisali boje med veliko večino pogodbenih poštarjev in upravo sklada. Ugotavljamo samo dejstvo, da je želja slovenskih pogodbenih poštarjev, da se pokojninski sklad prepusti državi, ki bo jamčila pokojnino, naletela pri državi kakor tudi pri novoizvoljeni upravi na ugodna tla. In ravno zaradi tega je sklican izredni občni zbor. S simpatijo spremlinmo boje pogodbenih poštarjev, ki se bori;o za boljši socialni obstoj. Sicer jim pa tudi pripada kot javnim uslužbencem. Želimo jim, da bi na današnjem zborovanju imeli polno uspeha in pri merodajnih faktorjih naleteli na razumevanje. Pri tej priliki bodo imeli slovenski pogodbeni poštarji ludi ustanovni občni zbor društva za dravsko banovino. Slovenski pogodbeni poštarji stremijo za vedno boljšo organizacijo, ker vedo, da le z dobro organizacijo bodo dosegli to, kar jim pripada. Pozdravljamo vse delgate pogodbenih poštarjev iz drugih banovin, ki bodo zastopali svoje tovariše in jim želimo prijetno bivanje v naši beli Ljubljani Dev. Mariia v Polju Stanovsko strokovni tečaj, ki ga je priredila Krajevna Kmečka zveza v Dev. Mariji v Polju pretekli leden, je uspel v popolno zadovoljstvo vseh udeležencev in reči mor a mo, da ne brez haska. Zanimanja za ta tečajj so kmetje pokazali mnogo, saj je bila dvorana vsak večer nabito polna in celo premajhna. Po vsakokratnem predavanju se jc otvorila živahna debata, ki ie je večkrat zavlekla pozno v noč. Prerešetala so se vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo kmetstva, poudarek na vsem pa je bil, da bo uresničitev teženj našega kmeta in rešitev perečih vprašanj možna samo z močno stanovsko organizacijo. Pozdravili so vsi prizadevanje Kmečke zveze za zboljšanje kmečkih razmer in obljubili sodelovanje. K zaključku čutimo dolžnost, da se zahvalimo gg. predavateljem, ki imajo pri uspehu tečaja pač največji del zasluge. Z zbranimi predavanji, podanimi na priprost in kmetu vseskozi razumljiv način ter tolmačenjem različnih vprašanj v debati, so razčistili marsikatero nejasnost in napačno postopanje Na tem mestu jim izrekamo prisrčno zahvalo z željo, da bi • svoio naklonjenostjo priskočili na ponvoč tudi v bodoče. Zahvaljujemo se pa tudi vsem članom in udeležencem za vztrajno posečanje tečaja, š{>ominjajoč jih hkrati na obljubo zs sodelovanje. — Odbor Krajevne kmečke zveze. Nova Marijina zastava Dne 8. decembra t. 1. je bila v Strugah pri Dobrepoljah lepa slovesnost dekliške Marijine družbe. Ob 2 popoldne je domači g. župnik Ora-žem Janko blagoslovil novo družbeno zastavo po primernem nagovoru in sprejet 10 novih članic. Z vencem na glavi so nove članice zatrjevale, da hočejo braniti in varovati najlepše dekliške vrline in kreposti in delati čast nebeški Materi. Zastavo nam je dobavila skupno z lepim nastavkom, ki je tudi Izdelek njene lastne delavnice, »Naša Sloga« iz Ljubljane, oboje po načrtu g. Inž. Husa. Za pet tih'.h minut Veselje, mir. Skoraj se nam zdita ti besedi kakor odmev iz pravljičnega sveta; skoraj verjeti ne moremo, da bi se med naš rod na našo zemljo naselila veselje in mir. Mar ne vidimo in ne slišimo vsak dan, kako od oseh strani kličejo: >Mir! mirit pa se za to lepo pobarvano zaveso pripravljajo na boj; kako se sklicujejo posvetovanja za mir in se na mednarodnih sestankih govore velike in lepe besede o miru, a ne spremljajo jih velika in lepa dejanja. Kar se dogaja v širnem sneti/, isto se dogaja v malem. Mir in veselje sta moralni dobrini, ki ju ni mogoče nikomur vsiliti, ki ju ni mogoče pridobiti ne z denarjem ne s silo ne z zvito zgovornostjo, marveč samo z resnim izpopolnjevanjem notranjega človeka, zakaj moralna dobrina je hkrati moralna naloga. To nam lepo in prisrčno pojasnjuje so. avostol Pavel v berilu 7. adnentne nedelje: >Ve»elite te vedno o Gospodu; zopet pravim: Veselite sel Vaša bi a gos t bodi znana osem ljudem. Gospod je blizu. Nikar ne bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu o molitvi in prošnji z zalivalo. In božji mir, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vaše misli o Kristusu Jezusu. — Končno, brat je: kar je resnično, kar pošteno, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kur blago-n r a o no, karkoli je krepostno in karkoli hvale vredno, to imejte v mislih... to izvršujte in li o g miru bo z v a m it (Fil., 4, 4—9). Tri vprašanja ALI POZNATE TOGAl TABLETE? Že dvajset let se uporabljajo Togal tablete kot preizkušeno sredstvo proti revmatizmu, prottnu, išiasu, živčnim boleznim in glavobolul ZAKAJ SE PRIPOROČA TOGAL? Zato, ker so Togal tablete neškodljive za želodec, srce in ostaie oigaoe. ako se temljejo v predpisanih količinah. KAJ SO TOGAL TABLETE? Po mnogoštevilnih zdravniških ocenah (katerih je čez 6000 in med temi nekaj priznanih profesorjev, klinik itd.) je Togal kombinacija kemijske vrednosti in predstavlja dober preparat kot rezultat farma-koterapijskih sredstev gotovih komponentov. Kogistr. tir. 17«6t 8 /X. 1!>M. Vzdrževanje naših cest Banovina je v letošnjem letu poleg rednih proračunskih dotacij naklonila še lepe milijone iz sklada za javna dela m iz bednostnega sklada za vzdrževanje naših cest. Pri vseh letošnjih številnih cestnih popravilih se je zlasti pokazalo hudo pomanjkanje nujno potrebnih strojev za popravljanje in vzdrževanje cest. Tako so zlasti maloštevilni parni valjarji ki so bili na razpolago cestnim odborom, bili vse poletje na cesti. Marsikdaj pa je utrjevanje ceste doživelo zamudo prav zaradi tega, ker ni bilo valjarja, ki bi cestišče temeljito in pravočasno povaljal. Zarad itega je popolnoma razumljivo, da so ponekod cestna popravila zaradi pomanjkanja valjarjev celo trpela, ker valjarji zaradi pomanjkanja časa niso mogli posute ceste zadostno zvaljati. Da se vsaj za prihodnje leto čim bolj odstranijo vsi taki nedostatki pri popravljanju cest, ki izvirajo zaradi pomanjkanja parnih valjarjev, se je banska uprava odločila, da omogoči cestnim odborom nakup novih parnih valjarjev. Najprej so prišli na vrsto najbolj potrebni okraji, in sicer kranjski, brežiški, celjski in ptujski. Parni valjarji so bili naročeni v inozemstvu in so sedaj že prispeli. S prevoznimi stroški vred je stala nabava takega modernega parnega valjarja 164.000 Din. Od te vsote je krila banska uprava vsakemu okrajnemu cestnemu odboru •/,, dočim je '/i prispeval cestni odbor sam. S temi novimi štirimi cestnimi valjarji ima sedaj ie 10 okrajnih cestnih odborov svoje valjarje, ki se porabljajo le na cestnem omrežju, ki pripada okrajnemu cestnemu odboru. Banovina bo seveda stremela za tem, da bo v bližji bodočnosti omogočila nabavo parnih valjarjev vsem cestnim odborom. Potem bo tudi popravljanje cest mnogo bolj uspešno in bodo cestni odbori mogli v teku let doseči, da bodo vse njim pripadajoče ceste vedno bolj urejene in lepe. Moje zobe čuva zobna krema CIMEAH Jubileji naših prijateljev Univ. prol. dr. Andrej Snoj — 50 letnik. Te dni je dopolnil 50 let svojega življenja g. profesor na bogoslovni fakulteti v Ljubljani, dr. Andrej Snoj. Ime Ln zasluge tega odličnega učenjaka bogoslovja so po vsem slovenskem svetu, pa tudi izven njega, tako znane, da bi zaslužile posebno šrtudijo. to pa že zaradi odličnih bogoslovnih del, ki jih je jubilant napisal. Znan pa je dr. Snoj tudi po drugih svojih vrlinah. Jubilant je bil promoviran za doktorja bogoslovja 1. 1913, deloval je v raznih cerkvenih službah ter je zgodaj zaslovel kot odličen poznavalec 6v. pisma. Ko se je osnovala bogoslovna fakulteta na ljubljanski univerzi, je bil imenovan za profesorja bibličnega študija nove zaveze. Obenem ima tudi važno funkcijo v cerkvenem razsodišču ljubljanske škofije ter deluje v drugih cerkvenih ustanovah. Jubilant je doma iz Št. Vida nad Ljubljano. Proučevanju svetega pisma se je posvetil s tako temeljitostjo, da je preživel leto dni v Sveti deželi ter je natančno proučeval orientalske jezike in svetopisemske probleme, v katerih je res pravi strokovnjak. V Ljubljani je znan kot odličen pridigar ter požrtvovalen spovednik. S svojih potovanj po Sveti deželi je znan tudi bralcem »Slovenca« ,kamor je pisal mnoga Ln zanimiva opazovanja s poti. Sodeluje pa tudi pri revijah, kakor pri »Času«, »Bogoslovnemu vestni-ku« in drugod. Odličnemu našemu učenjaku želimo, naj ga Bog ohrani v svoji milosti, zdravju in življenju še dolgo, dolgo vrsto leti Prol. dr. Vojeslav Mole — petdesetletnik. — Jutri 14. dec. (ne 14. II. kakor piše B. leksikoni) praznuje petdesetletnico življenja slovenski umetnostni zgodovinar in pesnik dr. Voj. Mole, vseuči-liški profesor v Krakovu na Poljskem, redni član tamkajšnje Akademije znanosti in umetnosti ter predsednik Slovanskega instituta v Krakovu, osrednje poljske ustanove za spoznavanje slovanskih kultur. Rojen je bil v Kanalu na Goriškem, toda mladost je preživel v Trstu in Novem mestu. Študiral je na Dunaju in v Rimu ter dobil prve službe na Dunaju in v Splitu kot konservator. Tedaj je tudi pisal pesmi (Ko so cvele rože) ter prevajal iz poljskih klasikov (Kraslnski, Slowacki, Konpnicka, itd.). Med vojno je bil ujet ter je preživel vsa dolga leta v Sibiriji, kjer je kot poročnik v I. jug. polku urejeval slovenski sibirski časopis »Naš list«, ter se obenem na univerzi v Tomsku habilitiral za docenta. Iz tega časa je zbirka njegovih neoklasici-stičnih pesmi »Tristia ez Liberia ter odlomek epič-ne pesmi »Peter Sič«. Po vrnitvi iz Daljnega vzhoda je prevzel na naSi univerzi mesto profesorja za antično in bizantinsko umetnost, ter js mnogo razprav Lz svo'ega predmeta obelodanil v naših revijah. Od 1. 1924 je na Poljskem v Krakovu, kjer je bil pred kratkim tudi dekan fil. fakultete ter urednik glavne poljske umetnostne revije »Przeglnd historji sztuki«. Prof. Mol« piše v vseh evropskih jezikih o umetnosti slovanskega vzhoda in juga, o antični in bizantinski ter balkanski umetnosti, prav tako o srbskih freskah kakor dalmatinski renesansi ali vzhodno-poljskih miniaturah. Mnogo je njegovih poljskin študij in recenzij, toda najvažnejša je vsekakor obzirna knjiga, ki je izšla 1. 1931 v Lvovu: »Zgodovina starokrščanske in zgodnje bizantinske umetnosti«, ki je dosegla velik uspeh v svetu. Toda tudi na Poljskem ne pozablja na naše revije ter od časa do časa priobči tudi v naši publicistiki znanstvene študije iz svojega predmeta, pa tudi iz zgodovine poljske umetnosti sploh ter tako vrši vlogo posredovalca med obema umetninama. Pri PoLjakih je uveljavil Meštroviča, dalmatinsko umetnost, ki jo hodijo niegovi dijaki v vedno večji meri študirat, srbske freskve itd. O Sloveniji je pisal posebne članke kulturnozgodovinske vsebine; zlasti pa so z njegovim sodelovanjem dobili PoljaJii lep izbor Cankarjevih novel, ki jih ie prevedla njegova gospa, uvod pa ji je napisal sam. Zdaj, ko ja po prof. Nitschu letos prevzel predsedniško mesto Slovanskega študija, je stopil na vrh poljskega medalovanakega prizadevanja — podobno kod prof. Murko v Pragi — moremo od njega pričakovati še tesnejšega sodelovanja pri poznanju obeh slovanskih kultur, naših in poljskih O delu g profesorja bi se moralo še in še pisati, toda za danes naj povdarimo samo še njegovo veliko dobrolljivost do naših dijakov, ki jih usoda zapelje na Poljsko. In vsi ti njegovi dijaki in tisti, ki so kakorkoli bili deležni njegove dobrote, pa tudi vsi njegovi če-stilci mu danes Lz domovine kličemo: »Se mnogo, mnogo leti« Dr. Julijan Kotzmuth — osemdesetletnik. Današnji dan bo marsikdo prijetno presenečen ob vesti, da je te dni praznoval 80-letnico rojstva upokojeni okrajni nad-zdravnik dr. Jul. Kotzmuth. Jubilant se je rodil 10 decembra 1856 v Rušah pri Mariboru kot sin zavedno narodnega učitelja. Medicino je študiral v Gradcu, prakso pa je izvrševal kot asistent v ljub janvki bolnišnici. Svojo službo je opravljal 4 leta v Črnomlju, nato v Postojni čez 30 let, po vojski 8 let v Logatcu, zdaj pa živi že 8 let v lastni hiši na Mestnem trgu 6 v Ljubljani Najboljše sile svojega zdravniškega udejstvovanja je razvil kot višji okrajni zdravnik v Pošto ni in kot železniški zdravnik za progo Rakek-Divača. Zlasti železničarji, ki so bili vnjegovem delokrogu, ga imajo v dobrem spominu, ker je zdravil ne le uslužbence, marveč tudi njihove rodbine brezplačno, kar ni bilo predpisano. Sploh se njegovo živi enje odlikuje po pristni, topli humanosti in se ni dala ukleniti v suha, narejena pravila in paragrafe. Jubilant ie že čez 30 let naročen na »Slovenca«, ki ga vsak dan nadvse pazljivo prebere od začetka do konca Tudi nedeljske maše nikdar ne opusti, čeprav že nekoliko težko hodi. Kot v vsem življenju, tako se še zdaj drži načela: molitev in delo. Osemdeset-letnensu osivelemu, s «e krepkemu starčku kličemo: i korajžno deveto desetko začeti in preživetil Za starčke in onemogle Težki so današnji časi za revno ljudstvo, težji morda od vseh nadlog preteklih stoletij, ki »o stiskale naše prednike. Nobena teh nadlog ni bila tako dolgotrajna, tako vsesplošna, tako brezupna kot je današnja gospodarska stiska. Če jc prišla lakota v deželo, jo je pregnala ž« prva prihodnja dobra letina. Današnje stiske pa noče in noče biti konec in kdo vc, kdaj je bo, ko pa sc na obzorju zbirajo spet novi grozeči oblaki! Toda kakor je usmiljenja vreden brezposelni, ki hi si z delom rad ustvaril pofbjc za vredno življenje, toliko večjega usmiljenja so vredni še tisti, ki bi si niti v dobi prosperitete nc mogli pomagati, ljudje, ki so bili v vseh časih predmet človeškega usmiljenja in ki jih j« današnja »tiska tem huje zadela — to so ubogi starci, onemogli, pohabljenci, trajni bolniki in ubogi otroci. Pred dnevi sem v neki veži videl pretresljiv prizor bede: Starka z majhnim otrokom je brskala po smeteh, ki so bile naložene v kovčegih in so čakale smetarja. V smeteh je iskala starka odpadke živil, skorjo kruha itd., jih jedla ter jih dajala tudi otroku. Zgrozil sem se nad tem prizorom. Če človeška družba nimt toliko srca, da bi ne mogla dati takim ubožcem najnujnejšega, kar potrebuje za življenje, potem rajši molčimo o človečanstvu, o progresu, o naprednosti in tisočletni človeški kulturi! — Ko sem vprašal starko, zakaj ne poprosi za hrano, je odgovorila: >Ne morem, Slabotna sem, — in človeku je hudo, ko sliši na prošnjo vedno zmerjanje ...« Resnično, za oboje je hudo: če bi družine nstrezale neprestanim prošnjam prosjakov, ki se včasih komaj zvrstijo pred vrati, bi same prišle v zadrego, saj mora marsikatera gospodinja z vso iznajdljivostjo varčevati, da more izhajati. Preveč je prosjakov. Med temi je mnogokdaj težko ločiti resnične reveže od prosiakov iz delomrznosti. Zato gre sedanja mestna občinska socialna politika za tem, da na eni strani razbremeni meščanstvo od te množice prosjakov, da pa na drugi pomaga resničnim ubožcem, ker je uradnemu občinskemu forumu lažje preceniti resnično potrebne med nepotrebnimi in delomrzneži. Težava pa je v tem, da imajo prosjaki iz delomrznosti upravičen strah pred uradnim forumom, imajo ga pa tudi resnični ubožci, morda iz slabih izkušenj iz časov prejšnjih uprav. Toda socialna politika sedanjega občinskega sveta jc zbrala edino pravilno pot za ublažitev bede in brezposelnosti, ki bo to zlo mogla s časom korenito odpraviti ali vsaj zelo omejiti. Potrebno pa je za to sodelovanje občinstva, kajti socialno-politični urad in odbor sama nc morata delati čudežev, svoj načrt pa bosta mogla izvesti samo s podporo vsega meščanstva. Za tiste, ki bi si niti z delom ne mogli pomagati, ker dela niso zmožni, t. j. starčki in onemogli, skrbi mestna občina po svojih močeh, v kolikor ji je v danih razmerah možno. Za tc ima posebno zavetišče v Japljevi ulici, a to je danes mnogo premajhno, da bi moglo zadostiti vsem potrebam. Občina si pomaga s tem, da pošilja svoje onemogle tudi v razna privatna zavetišča, n. pr. zavetišče sv. Jožefa r Ljubljani in v razna podobna zavetišča na deželi (n. pr. v Mengšu, Ponikvah, Metliki, Stari Loki itd.). Za vsako osebo plačuje od 300 do 400 Din. V teh zavetiščih dobe onemogli vso oskrbo. Bilo pa bi nujno potrebno zgraditi še eno mestno zavetišče. Že bivši občinski odbor je uvi-del to potrebo in je po dogovoru z Mestno hranilnico ljubljansko sklenil zgraditi zavetišče za Bežigradom. Obstoja ustanovna listina iz leta 1931, po kateri se je Mestna hranilnica zavezala darovati vsoto 5 milijonov Din za zgradbo, mestna občina ljubljanska pa zemljišče in skrb za vzdrževanje zavetišča. Zaradi težav, v katere je nato zašla Mestna hranilnica, ta ustanova ni bila izvedena. Namen sedanjega občinskega sveta pa je, to ustanovo realizirati, kakor hitro postane Mestna hranilnica mobilna. Če sklepamo po volji in delu sedanje občinske uprave, ki je v tako kratkem času, kar je na krmilu ljubljanske občine, dosegla žc toliko lepih uspehov in izvršila dela, ki so se poprej zdela za dogledno dobo neizvedljiva, potem smemo upravičeno upati, da bomo kmalu dobili tudi novo moderno zavetišče za Bežigradom, ki bo v veliki meri olajšalo bedo in gorje starčkom in onemoglim, ki bodo v njem našli svoje zavetišče, svoj novi, zadnji, a urejeni dom. Ali so pljuine bolezni ozdravljive? To nad vse važno vpraV(,|e bolezni, smo »f odloČili v interesu sploSnege blatita odpo»lati to knjigu na zahtevo popolnoma taslon) in poštnine prosto. Napisat |e samo dopitmeo ilranhirano z Din i'—) in |o odposlali na PUHIMANN * co„ BIRMN lil MOgoeistrasa« Nr. 39-29 a. Odobreno oo ministrstva socialne politike, bantlelske odsitnje S. Ur. Ml od 12 XJi 1*3J to H Vsem, ki se zaivmajo za življenje slovanskih narodov in za Slomšekovo zadevo Ier Ciril-Melodovo idejo, priporočamo, da si naročijo za lelno naročnino Din 15'— krasen ilustriran mesečnik »KRALJESTVO BOŽJE" — uprava Maribor. Prvo številko pošiljamo brezp^čno na ogled. Maribor m Mladinski koncert PRK bo danes popoldne v veliki unionski dvorani. Spored je zelo pester in zanimiv. Sedeži so od 5 do 15 Din, predprodaja pa se vrši danes od pol 10 do 12 dopoldne pri blagajni unionske dvorane. Obiščite prireditev, ker boste s tem pomagali revnim šolskim otrokom, katerim je namenjen dohodek koncerta. m Poroke. V Ljubljani sta se včeraj poročila nradnlca mariborskega magistrata gdč. Ana Tr-slenjak in stud. chem. Boris Makarovič. — V Trbovljah sta bila poročena policijski stražnik v Mariboru g. Colja Karol in gdč. Štefka Jekuševa. Mladima paroma iskreno čestitamo! m Krščanska ženska (veza za Maribor In okolico naznanja članom pogrebnega sklada, da so izkaznice t novim pravilnikom gotove ter se dobijo v društveni pisarni na Slomškovem trgu 20 (stolno župnišče, pritličje, desno, zadnja vrata) in sicer vsako sredo in soboto od 8 do 10 dopoldne. Stare izkaznice prinesite s seboj. — Odbor. m Vstopnice za silvestrovanje gasilcev v veliki unionski dvorani se dobe v sledečih prodajalnah: veletrgovina Pinter & Lenard, trafika Go-lež, drogerija Kane, športna trgovina Divjak, Glavna trafika, trafika Medved v Dvorakovi 10 in trafika Mišljenovič na Koroški cesti. m Na splošno željo ponavlja »Ljudski oder« danes ob 17 igro »Mulec Osojski«, ki je preteklo nedeljo tako lepo uspela. Vprizoritev se vrši v dvorani na Aleksandrovi 6. Sodeluje moški zbor »Maribora« in zbor fanfar. Priditel m Kongregacija za gospe pri Jezusovem Srcu ima sestanek v torek 15. t. m. ob pol 5 popoldne. m Petdesetletnico je obhajal te dni odlični mariborski meščan, zvest pristaš bivše SLS in sedanje JRZ ter stalen naročnik našega lista g. Štefan Koter v krogu ožjih prijateljev na svojem lepem domu v Mlinski ulici. 2eiimo mu še mnogo srečnih let življenja! Klavirji svetovnih znamk v zalogi. Dobijo se tudi v najem. T. Bauerle, Gosposka 56, Maribor. m Novo šolsko poslopje v Magdalenskem predmestju se sedaj kolavdira. Šole se bodo vselile vanj šele po božičnih počitnicah, ker zahteva preselitev znatne predpriprave, ki se v času počitnic najlažje izvršijo. m Samo stari umirajo. V Mlinski ulici 28 je umrla vdova po strojevodji ga. Marija Polaček, ki je dočakala visoko starost 87 let. Zadnje tedne se sploh opaža, da kosi smrt v Mariboru samo ined zelo starimi ljudmi, kar je gotovo v zvezi z nezdravim mokrim in meglenim vremenom. m Nova ulico bodo odprli. Po dolgih letih bo sedaj odprta v Melju Kacijanerjeva ulica za promet med poslopji Meljske vojašnice in jioveljstva vojnega okrožja. Mestna občina že dela sedaj tik obeh vojaških poslopij ograjo, nato pa ho cesto primerno uredila. Zaradi najbližjega dovoza in dohoda k meljskitn tekstilnim tovarnam je ta ulica velikega prometnega pomena. m Nadebudno življenje ugasnilo. V sanatorl-ju na Golniku je umrl cand. iur. Silvio Haas iz Maribora, star jedva 23 let. Pokojnik je bil sin umrlega mariborskega odvetnika dr. llaasa. Bil jn velik muzikalni talent ter se je že v svojih dijaških letih odlikoval s kompozicijami in samostojnimi klavirskimi nastopi. Truplo pokojnega je bilo prepeljano z Golnika ter bo pogreb popoldne ob 3 na mestnem pokopališču. — Naj počiva v miru! Svojcem raSe sožaliel m Bilanca lovske sezone je letos zanimiva tudi glede števila orožniških prijav. Orožniki so namreč posvečali posebno paSnjo lovcem, ki so hodili ua lov brez orožnega lista ali lovske karte. Samo v mariborski okolici so zaplenili orožniki 20 puSk lovcem, kt niso imeli orožnega lista, prijavili pa so oblastem 80 lovcev, ki niso imeli lov- ske karte. Preveliko varčevanje se je torej bridko maščevalo... m Vse vrste zimskega obuvala v veliki izberi in najlioljSj kvaliteti. Priporoča se cenjenim odjemalcem trgovina VVregg, Slovenska 5. m Tihotapci kradejo krave. Na Jurovskem vrhu so neznani tihotapci ukradli 1250 Din vredno kravo viničarju Cvetku Rupertu iz hleva, ki se nahaja komaj 100 korakov oddaljen od meje, Kravo sta dva tihotapca odgnala čez mejo, kjižf' so ju pa zasačili avstrijski stražniki. Tihotapca sla ušla. kravo pa so Avstrijci zaplenili in prodali na dražbi. Viničar sedaj nima ne krave ne odškodnine. m Za božič razveseliš svoje z okusnim darilom, katerega izbereš v parfumeriji B. Sučevič, Slovenska 8. Oglejte si tudi veliko izbiro! m Hotel »Orel« ima od sedaj naprej odprto do do 2 zjutraj. Najboljša kuhinja — špecijalitete in ribe. izborna ljutomerska vina, zmerne cene; ob sobotah, nedeljah in praznikih koncert. Vsak čas dobro zakurjena dvorana igralcem na razpolago. Jubileini odmevi šmihelshim gotenkem Drage tovarišice, blagi dobrotniki! Kar dolgo smo molčale, kaj? Jubilejni dnevi so bili tako lepi, tako bogati moralnih duhovnih vrednot, da res nismo mogle veliko govoriti. Pa že se poslavlja naše prelepo jubilejno leto od nas. — večnemu hvala, naše delo je nebo obilo blagoslovilo. Zadnji meseci pred jubilejem so bili en sam zlati niz jubilejnih lepih prereditev. Mnoge smo se prenovile v Kristusovem duhu v blagodejni kopeli v nad vse pričakovanje krasno uspelih duh. vajah, zlasti je to storila župnija Smihel v dneh od 27. sept. do 4. oktobra. Poleg duhovnih dobrin je zabeležilo jubilejno leto tudi v materijalnem pogledu lep uspeh. Bodoča sirotišnica — dom dolenjskih sirot — ima že svoje krasno stavbisče. Ob Težkem potoku ležeče bivše Tandler-Berzinovo posestvo smu kupile in izročile 4. oktobra na roženvensko nedeljo svojim učiteljicam in vzgojiteljicam v oskrbo in porabo vse dotlej, da bomo mogle začeli z zidanjem »Doma kraljice Marije«. Še je dolg velik, a zaupamo v Vas, drage tovarišice in blagi dobrotniki. | Kajne, da nam ne boste zaprli vrat, ko bomo trkale na nje. Danes prosimo ponovno vse one, ki imajo položnice, ali so prejeli jubilejne knjižice, da se 1 spomnijo dolenjskih sirot saj za božič ali novo leto. Vsem naj Vam bo božje Dete, v čigar imenu prosimo, najboljši večni plačnik. Voščimo vsem blagim dobrotnikom, sotrudni-kom in prijateljem našega društva že zdaj: Vesele božične praznike in srečno novo leto 1937! — Bog živi! Za jubilejne knjižice je prispevalo 370 prejemnikov po 22 Din, 58 prejemnikov po 50 ali več Din, 29 prejemnikov po 30 ali več Din in 39 prejemnikov po 20 ali manj dinarjev. — Za sirotišnico so prispevali: Nj. Vel. kraljica Marija, pokroviteljica (za Miklavža) 5000 Din, Neimenovani ustanovni član po ge. dr. Nallačenovi 2000 Din, Neimenovani ustanovi Član po ge. dr. Nallačenovi 1000 Din, Ameriški Slovenci so zbrali 29 dolarjev, Franc Struna, Amerika 2 dolarja (za knjižico), Gantar Toni, Žiri, 100 Din; Vida inž. Hrovat, Ljubljana, 100 Din; obitelj Jenko, Kandija, 50 Din; Nežika Krevs, Brusnice, 100 Din; Matija Novak, župnik v pok., Kandija, 100 Din; Pintar Anica, Zagreb, 100 dinarjev; Tiller Tonica, Ljubljana, 100 Din; Vintar Pepca, Straža, 100 Din; Zlebnik Marija, Kandija, 100 Din; Hegenkiitter A., duhovnik, ravnatelj Rafaelovega doma, Belgrad, 200 Din. — Odbor. Sfeofra Loka Kaj je * električno uro? Ena izmed loških posebnosti je bila električna ura na glavnem trgu. Med obrtniško razstavo pa so jo sneli in razstavili na razstavnem prostoru. Toda razstave je že pol leta konec, ure pa še sedaj ni na svojem prvotnem mestu. Da bi jo kdo kupil, pa tudi nismo ničesar slišali. Na novo službeno mest« je odšel 11. t. m. dosedanji podnačelnik okrajnega načelstva v Škof-ji Loki g. Ivan Legat. Kino »Društveni dom«. V soboto ob 25 ln v nedeljo ob 16 ln 20 »Kardinal Richelieu«, največji državnik vseh časov. Pri zaprfiu, motnjah v prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JO$£F grenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. /dr. ti. br. 1M85 od ii. V. 19.1». Celje c Sveže honlioniere, božični nakit, lepe rozine, orehova jedrca, desertna vina, fine likerje in konjak prav ugodno in v odlični kvaliteti pri A. Fazarincu, Celje. c Kino Meiropol. Danes ob 16, 18.15 in 20.30 »Pod srečno zvezdo«. V glavni vlogi slavni tenor Jan Kiepura. Muzika Puccini Duday. Ob 10.15 in 14 matineja »Iteli pekel«. c »Zlatorog« r mestnem gledališču. Gledališka družina vprizori danes ob štirih popoldne v mestnem gledališču Abramovo pravljico s petjem in godbo v osmih slikah. c Služba kmetijskega referenta pri mestni občini celjski je razpisana. Pravilno opremljene prošnje je vlagati pri predstojništvu mestnega poglavarstva celjskega do vključno 31. dec. 1986. c Izreden lovski plen. Pod Slotnom pri Ponikvi ob j. žel. je lovski paznik g. Videnšek iz Sv. Jurija ob j. žel. ustrelil močvirskega bobra (nu-tria calorea). Ustreljena žival, ki je podobna navadnemu bobru, meri z re|>oni 95 cm. Žival je v naših krajih precej redka. Nekaj časa je bila na vpogled pri g. Kraupnerju na Glavnem trgu. Želeti bi bilo, da bi žival prišla v kako šolsko zbirko. r. Sečnja in prodaja božičnih dreves. Mestno poglavarstvo opozarja prodajalce božičnih drevesc na banovo naredbo glede prodaje in sekanja božičnih dreves. Po tej naredbi se mora vsak prodajalec, ki pripelje na celjski trg božična drevesca, izkazati s predpisanim izvoznim potrdilom. Tržni organi bodo v smislu omenjene naredbe nadzirali dovoz in prodajo božičnih drevesc ter brez izjeme zaplenili vsa ona božična drevesca, za katera hi se prodajalec ne mogel izkazati z izvoznim potrdilom ali pa da obstoji o njih upravičen sum, da so sumljivega izvora. Jezica Delavsko - socialni tečaj, ki ga priredi naše Prosvetno društvo v osnovni šoli na Jezici, se prične v ponedeljek, 14 decembra ob pol 8 zvečer. Vse, ki se zanimajo za sodobna socialna vprašanja, posebno pa naše delavce, opozarjamo na ta ieČHj. ki »e bo vršil neprekinjeno ves teden. Imena predavateljev kot: dr. Ahčin, Finžgar, Terseglav in dr. jamčijo, da bodo vsa predavanja na višini. Marenberg Po dolgih letih smo vendar enkrat dobili tudi v Mareubergu kmetijsko nadaljevalno šolo, ki e začela z rednim poukom (ob sredah popoldne n ob nedeljah dopoldne) že pretekli mesec. Obiskuje jo do 25 mladeničev iz Marenberga in iz bliin e okolice. Šola dobro napreduje pod vodstvom tuk. učiteljstva in raznih kmetijskih in gospodarskih strokovnjakov. — Upamo, da dobimo v kratkem še obrtno šolo za vajence. Tozadevue priprave so že v teku. Na postaji Marenberg. — Vuhred je pred kratkim nastopila nepričakovana sprememba. Na novo službeno mesto v Metliko je odšel g. Završ-nik, dosedanji načelnik tukajšnje postaje. Veliko se je gospod načelnik trudil za lepoto naše postaje, ki je bila gotovo v poletnih mesecih ena najlepših v dravski dolini. Naravnost z umetniškim čutoin je opremil pročelje in prostor pred postajo z različnimi vrstami cvetlic. Tudi sicer je bil g. Završnik priljubljena osebnost med nami. Z veseljem se ga bomo spominjali vsi Vuhred-čani in Marenberžani; na novem mestu pa mu želimo še mnogo uspehov pri njegovem delu. Sv. Miklavž ie prišel tudi med nas in ie dvakrat obdaril revne otroke. Sedaj se pripravljamo na božirnlco. ki jo pripravlja vodstvo tukajšnje iole v zvezi z občino. Dot pri Hrastniku Farna univerza. Prihodnjo nedeljo, 20. dec., ob 4 popoldne predava v dvorani dr. Brecelj o spolnem življenju in zakonu. Mladini pod 16 letom je vstop prepovedan. Vstopuine ne bo, prostovoljni prispevki samo. Klcktrika. V naši dvorani imamo ob nedeljah pogosto priredilve. Čudimo pa se, da popravljajo elektriko skoraj vedno isto uro, ko bi se predstava morala začeti. Zadnjo nedeljo ob igri zopet nismo mogli začeti pravočasno. Ljudje prihajajo na našo prireditve od daleč ln Če se prireditev pravočasno ne začne, morajo odhajati na svoje domove že v temi. Prosimo merodajne, da urede popravila tako. da prireditev v dvorani ne bodo motila. Sicer bomo morali misliti, da se to godi nalašč. »Konec Bilventa«. To novo igro pripravljajo igralci za božič. Igra še ni bila nikjer igrana in obeta biti zgovorna slika sodobnega adveuta. Ptul Slavnostna akademija v čast Brezmadežni. — Danes ob 3 popoldne v Mestnem gledališču v Ptuju priredi dekliška Marijina družba župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju slavnostno akademijo v čast Brezmadežni. Na s|K>redu je lepa igra: »Izvoljena Devica« v 4. dejanjih iz Marijine mladosti. Občinstvo se vabi k obilni udeležbi. Razpis obligacijskega posojila. Izredno težke gospodarska prilike in vladajoča kriza denarnih zavodov, napotilo je nekaleie mestne uprave, da v svojem delokrogu s sodelovanjem meščanstva vsaj deloma odpomorejo nevzdržnemu stanju s tem, da vzpostavijo likvidnost svojih denarnih zavodov, to je mestnih hranilnic. — Najlepši zgled nam nudi mesto Zagreb, ki je v kratki dobi enega leta z razpisom obligacijskega posojila (vplačanega po meščanstvu) in z najetjem posojila pri Državni hipotekami banki pripomoglo k normalnemu poslovanju hranilnice v Zagrebu. — Temu zgledu je sledila mestna občina v Ljubljani, ludi tu zaželjen uspeh ni izostal. Mesec dni po ugodnem razpisu obligacijskega posojila stavlja Mestna hranilnica v Ljubljani svojim vlagateljem vloge do 5000 din na razpolago. — Šlično kakor mestni upravi v Zagrebu .in Ljubljani bo skušala mestna občina v Ptuju, ki se v polni meri zaveda dolžnosti in obveznosti napram vlagateljem svojega zavoda, osvoboditi vsaj del vlog pri Mestni hranilnici v Ptuju ter se v ta namen zaradi najetja posojila vodijo pogajanja pri Drž hip. banki, katera pa stavi zahtevo, da si skuša občina najprej z obligacijskim posojilom doseči vsaj del-UO zazeljeni uspeh. Zaradi tega namerava mestna občina v Ptuju razpisati obligacijsko posojilo v višini 8,000.000 din, ki bi se naj obrestovalo po 5-6%, in povsem odplačalo tekom 15 let. — Velike važnosti za vlagatelje Mestne hranilnice je gornji podvig mestne občine, ker zasigura istim plačilo sorazmerno visokih obresti, razen tega pa nudi možnost, da pride vlagatelj event. že po poteku enega leta do izplačila cele svoje vloge. — Vpis bi se vršil na sledeči način: Dve tretjini za-morejo stranke vpisati z vložnimi knjižicami M. hranilnice, ostalo eno tretjino pa morajo položiti v gotovini. — Predno razpiše mestna občina obligacijsko posojilo, Je potreben pregled v kaki meri se bo meščanstvo odzvalo gornji akciji. Mestna občina v Ptuju prosi radi tega, da se posamezniki obrnejo do ravnateljstva Mestne hranilnice v Ptuju, kjer so jim na razpolago vsa tozadevna pojasnila. Vsi ti posli se vrše seveda povsem zaupno in bode ravnateljstvo poročalo mestni upravi le o končnem rezultatu, ne pa višine posamezno nameravanih subscibiranih svot Obligacijskemu posojilu je zajamčena sigurna amortizacija in obrestna služba z dokladami mestne pbčin^, radi česar upa mestna uprava, da bode meščanstvo z razumevanjem pozdravilo akeijo ob^njs' in se odzvalo pri podpisovanju. Prijave sprejema mestna hranilnica do najkasneje 1. I. 1937 ter bode od uspeha te prijave odvisno, ali bode omogočeno mestni občini izvesti akcijo, ki bodo v splošen dobrobit. Radeče pri Zid, mostu Čajanko bo priredil danes popoldne v Narodne domu kinetijsko-gospodinjski tečaj, ki ga vodi gdč. Frana Zitko. Na čajanko so vsi prav lepo vabljeni, saj s tem izkažemo, da nas zanima, koliko in kaj so se naše gospodične že naučile v tečaju, dasi je to le del pouka. Ob koncu tečaja bo pa še razstava. Vstopnine za čajanko ni, dasi je program zelo pester; za zabavo je prav dobro preskrbljeno, dasi nočemo povedati, kaj bo vse na vrsto prišlo. Marsikomu bo lahko žal, če ne bo prišel. Je pa čajanka tudi novost za Radeče, zato le priditel Božični misterij »Henrik, gobavi vitez«, ki ga je napisal Fr. Ks. Meško, bo zagledal svojo podobo na našem odru okoli božičnih praznikov. Priredila ga bo »Kmetska knjižnica«. Igra, ki so jo lansko leto tolikokrat igrali, bo tudi pri nas dobila mogočen odziv. Saj je že sedaj veliko zanimanje zanjo. Cerkvena glasba Božični šopek Jezusu. 6 božičnih pesmi za mešani zbor in orgle. Zložil Frane BricelJ, orga-nist v St. Vidu nad Ljubljano. Samozaložba. Cena izvodu 16 din. Pričujoča zbirka je vredna naslova »Božični šopek Jezusu«. Saj je Bpleten iz samih domačih rožic, nabranih na naših tratah. V tem šopku se ne šopirijo tuje bohotne cvetlice. Vse je priprosto, ljubko, kar otroško naivno. Kako so lepi teksti! Nehote postanemo pri teh besedah in melodijah zopet otroci in se spominjamo zlatih otroških let, ko smo klečali pred jaslicami ter molili in peli otroške božične pesmi. Pesmi so vseskozi zelo pri proste. Saj so bile jaslice in bet-leheinska votlina tudi priproste, ki jih ni gradil svetovno sloveč arhitekt in umetnik. Tako so tudi pričujoče pesmi, kar smo že omenili, zelo priproste, a nad vse ljubke in iz otroške duše spočete, zelo pevne in lahke. Božične pesmi morajo biti kar se da priproste, a melodijozne, ljubke, besedilu prikladne. Tu mora še posebno govoriti srce in nedolžna otroška duša. Kaj nam pomaga moderni slog in grmada dlsonanc in akordov! Taka skladba te ne gane in ne ogreje, kakor tudi ne bogato okrašeno božično drevo, ki ni našega izvora, ampak tujega. Naš tolmač božičnih praznikov so jaslice in lepe božične pesmi, kakor so pričujoče. Zakaj so se pesmi naših starih skladateljev, kakor: Rihar, Vavken, Cvek, Belar, p. An-gelik itd. našemu ljudstvu tako priljubile, da si brez teh pesmi ni mogoče misliti božičnih praznikov in pravega božičnega veselja? Zato, ker jih je zložila pobožna otroška duša in srce, zato gredo tudi k arcu. Ali pa Preinrlova »Le spi«. Ta pesem je postala kar ljudska in ljudje cerkvene pevce sprašujejo, kdaj jo bodo peli. Gruberjevo »Sveto noč« pojejo mendu vsi narodi sveta in jo igrajo na vseh instrumentih. Satnerjeve »Božic-nice« so izšle na Dunaju v nemSkein jeziku, kar pomeni njih vrednost in lepoto. Briceljnov »Božični šopek Jezusu« je vreden vsega priporočila. Obžalujemo le, da je tako pozno izšel in brez posameznih giasov. Zbirka se dobi ludi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. lIH ŽARNICE • • .Vlitih \\ S^ETVN O' B O L J 5 E IN BOLJ EKONOMIČNO ** . i,.........i......1111111111111 Sprehod po rdečem Leningradu Popis nemškega mornarja z izleta v Leningrad Pred nekaj časa so nemške paroplovne družbe, zlasti pa Hamburg-Amerika napravile v sovjetsko Rusijo nekaj družabnih potovanj, o katerih smo potem v nemških listih brali potopise, ki seveda niso bili za sovjete nič kaj ugodni. Pred seboj imamo popis nekega nemškega mornarja, ki se je udeležil te vožnje na ladji »Reliance« kot mornar in ne kot izletnik. Iz tega poročila bi vzeli neka^ zanimivih značilnosti, ki se v glavnem krijejo s pripovedovanjem drugih ter tudi s pripovedovanjem našega ameriškega rojaka, ki se je vrnil iz Rusije ter naa je preteldi teden obiskal. Tore>j ta mornar, ki se piše Herman Schlederer, tako-le piše: »Ze osem let potujem kot la dijak i kuhaT po vseh morjih, že dvakrat sem bil okoli sveta, Rusije pa še nisem poznal. Zato sem bil zelo radoveden na tiste dni, ko je imela naša ladja »Reliance« 4 dni čakati v leningrajskem pristanišču, ko bi lahko med tem obiskal kraje sovjetske Rusije. Ob 6 zjutraj smo prišli na svoje mesto v leningrajski luki. Kamorkoli je 6egal pogled, povsod smo videli sam les, nič drugega kakor les, kateri je čakal da ga nalože za izvoz v inozemstvo. Spodaj na pomolu je nastopil oddelek kakih 60 mož močne mornariške godbe, ki je sprejela našo ladjo. Naši izletniki so šli na suho ter so zasedli avtobuse, kateri so spodaj čakali, da jih popeljejo na postajo ter od tam vlak v Moskvo. Preden smo mi mogli na suho, so nam izročili potni list. Uradnik Čeke pa nas je opozoril: »Tovariš, če boš ta potni list izgubil, boš moral plačati 10 ameriških dolarjev.« Ko sem še premišljeval, da je to presneto draga zadeva, me je nekdo drugi potapljal po rami ter mi pokazal moj fotografski aparat rekoč: »Ali dobro fotografiraš, tovariš?« Nič hudega sluteč sem seveda pritrdil, nakar je oni malce zaničljivo pokazal neki napis, na katerem je bilo zapisano: »Strogo je prepovedano fotografirati! Kdor ne bo ubogal, bo strogo kaznovan!« Zato sem rajši pustil svoj aparat na ladji, čeprav nerad. Spodaj na pomolu so nas že čakale agentinie mornarskega kluba, katere naj bi nam razkazale mesto. Bile so mlade deklice, ki so skoraj vse govorile angleško in nemško. Nas je bilo kakih 25 mož. Vsak izmed nas je plačal po eno nemško marko, da smo se vozili z omnibusom po mestu. Preden smo se odpeljali, nas je ena izmed agentinj zagotavljala, da bo mornarski klub vse storil, da bo naše bivanje v proletarakem pristanišču Leningrad čim lepše. Dejala nam je: »Tovariši, sedaj sc bomo nekoliko vozili po mestu, nakar si poj-d-.Mno ogledat tudi grad Petrov dvorec«. To je bil nekdaj poletni dvorec ruskih carjev, sedaj pa je tamkaj sirotišnica. Res smo videli, da je dvorec prirejen za sirotišnico. Ko pa srno prosili, da bi radi videli še olroke, je tovarišica zaničljivo zamahnila z roko ter dejala; .Ti pa sedaj spe!« Ne vem, ali otroke res dajo spat ob 4 popoldne. Drugi dan sem se istega izleta še enkrat udeležil. Takrat smo ob 10 Velika letalska nesreča dopoldne prišli v Pelrov dvorec. Toda tudi sedai so nam na naše prošnje, da bi radi videli otroke, vedno odgovarjali: »Ti pa sedaj spe!« Res ne vem. ali so nas imeli za take tepce, da vse to verjamemo. Ko smo se vračali nazaj na ladjo, sem opazil, da je naš šofer vozil vedno po istih ulicah, po katerih smo se vozili že dopoldne. Tudi drugi dan smo se vozili po istih ulicah. Šofer je ime! očividno naročilo, po katerih ulicah naj nas vozi, da ne bi videli bede po drugih ulicah. Zvečer smo nato napravili izlet v najeitem avtu na svojo pest. Med potjo smo se pripeljali mimo lesne luke, kjer delajo noč in dan. Videli smo tukaj delati ženske, stare 14'—50 let. Delale so laka dela, kakršna pri nas delajo samo moški. Sam svojim očem nisem verjel. Skoraj pri vsaki skupini pa je stal vojak z nasajenim bajonetom. Menda kot nadzornik ali priganjač. Pripeljali smo se na Nevski Prospekt, ki je glavna cesta v Leningradu. Tam smo izstopili ler šli peš proti hotelu »Astoria«. Pri tem so nas večkrat ustavljali ljudje, ki so z nami hoteli govoriti. Skoraj vsakdo izmed mimoidočih je hotel od nas kaj kupiti. Če bi bili hoteli vsem ustreči, bi bili prišli na ladjo nazaj v samih spodnjih hlačah. Povpraševali so na.s, ali smo turisti, kakor so sodili po naši čedni obleki. Povedali smo jim, da smo mornarji, pa nam niso hoteli verjeti. Poleg hotela "Astoria« je v Leningradu še hote! »Europa«, ki sta oba namenjena za tujce ter za tiste inozemce, ki so v Rusiji zaposleni. Toda tudi cene 60 tukaj za navadnega zemljana nedosegljive, ker se tukaj vse plačuje v devizah. Hotel se lahko primerja z vsakim zahodnoevropskim hotelom. Ima eleganten bar s parketnim plesiščem, vse najbolj elegantno. Ni bilo dosti inozemcev, pač pa sem videl mnogo vladnih uradnikov, mornariških častnikov in častnikov. Največ pa je bilo judov. Tukaj sem lahko videl, kakšna je enakost in bratstvo sovjetov. Eni se valjajo v razkošju, drugi pa v največji bedi ...« Indijanski kmetovalci Kako so stari Indijanci v Ameriki znali hmeiovati Šp preden so Evropci odkrili Ameriko ler jo osrečili s svojo kulturo, so v Ameriki tamkajšnji Indijanci vneto gojili poljedelstvo. Ibero-ameriški institut je letos izdal veliko Sapperjevo delo, v katerem ta strokovnjak popisuje, kako so se prvotni Indijanci po Beringovi poti preselili iz Azije v Ameriko ter v zgodovini ker zemljepisju indijanskega poljedelstva popisuje, kako so kmetovali. Pisatelj trdi, da Indijanci niso doma v Ameriki. ampak eo se tja preselili najbrže iz Azije po Beringovem prelivu. Pač pa je verjetno, da so se ti prebivalci potem v Ameriki tako razvili, da so postali posebno pleme. Tudi jezik se jim je tam po svoje razvijal. Tisti, ki so se tedaj v začetku preselili v Ameriko, so bili ribiči in lovci. Cela tisočletja so živeli od ribištva in lova ter od pobiranja sadežev in koreninic. Le počasi pa so prehajali k živinoreji ter k poljedelstvu. Najprvo so iskali rastlin in živali, ki so bile dragocene za človekovo preživljanje. Nato so začeli varovati koristna drevesa in rastlinje. Tretja stopinja njihovega razvoja pa je potem bila, da so to drevje in rastlinstvo, katero se jim je zdelo koristno, začeli negovati in gojiti ter v večji meri izrabljati tudi živalske produkte. Učenjak Spinden trdi, daje bila koruza najstarejša kulturna rastlina severne Amerike, Nordensikiold pa pravi, da je bila najstarejša taka rastlina tako imenovani maniok. Sapper trdi, da sta bila koruza in bob prvotno doma v Mehiki in v Srednji Ameriki severno od kotline Nikara-gua. Ni pa še dognano. odkod je doma krompir, ta najvažnejša rastlina tropskega visokega podnebja. F l Veliko potniško letalo strmoglavilo na zemljo in zgorelo Iz Londona poročajo od 9. t. m., da se je blizu kraja Purley na Angleškem zopet zgodila velika letalska nesreča, pri kateri je bilo ubitih 15 ljudi, dva človeka pa sta bila močno ranjena. Letalo se je kmalu potem, ko se je dvignilo, zadelo v streho nekih hiš blizu letališča, nakaT je padlo in zgorelo. Letalo je bilo last holandske letalske družbe, ki je hotelo leteti iz Croydona v Amsterdam. Med mrtvimi je tudi sloveči izdelovalec letal Španec De La Cierva, ki je izumil fenano letalo na veternice. katero je imenoval »Autogiro«, ter švedski admiral Lindman, vodja švedske konservativne stranke ter večkratni ministrski predsednik. Letalo je zapustilo letališče Croydon v torek ob pol enajstih dopoldne. Že čez nekaj minut pa je letališče dobilo telefonsko obvestilo, da je aparat v plamenih. Letalo je padlo na streho neke hiše pri Pur!eyu ter pri tem odtrgalo tudi strebo De la Cierva s svojim letalom -Autogiro«, ki ga je sam izumil. Admiral Lindman sosednje hiše. Nazadnje je padlo na streho tretje hiše. V6e tri posode za bencin so pri tem eksplodirale, zaradi česar so se takoj vnele tudi bližnje hiše. Vročina je bila tako huda, da prebivalci vasi /*akor tudi gasilci niso mogli bliže kakor na st« metrov od pogorišča in kraja nesreče. Blizu razvalin so našli le lahko poškodovano žensko. To je bila postrežnica na letalu. Nadalje eo re&ili še 4 žive potnike, katere so takoj odpeljali v bolnišnico. Toda zaradi hudih opeklin so trije kmalu umrli. Mrtvi so raznih narodnosti, med njimi Nemci Angleži, Afričani, Švedi, Španci, Holandci, Poljaki. Podružnica holandske letalske družbe v Croy-denu naknadno poroča o vzroku nesreče takole: Letalo se je v gosti megli dvignilo proti Amsterdamu. Iz neznanega vzroka pa je zadelo ob hišo, ki stoji na robu letališča. Strokovnjaki mislijo, da veliko Douglasovo letalo ni šlo zadosti visoko v zrak, vsled česar se je z repom zadelo v telefonski drog. Zaradi lega sunka se je prednji del letala nagnil naprej ter zadel ob streho bližnje hiše, v kateri pa k sreči nihče ni stanoval. Postrežnica «e je samo zaradi tega mogla rešiti, ker je bila dovolj prisebna, da je v trenutku nesreče skočila skozi zadnji del letala ven. Pri tem je dobila hud živčni napad ter se močno poškodovala po vsem telesu. Sama ne zna povedati, kako se je rešila. Očividec pripoveduje, da je bilo letalo v hipu vse v plamenih. Pti gašenju se je močno poškodoval en gasilec. Umetno namakanje svojega polja so najbrže Indijanci sami iznašli. V tropskem ameriškem poljedelstvu razlikuje Sapper dve vrsti ozemlja, eno, v katerem se je gojil maniok, drugo pa s koruzo. Ozemlja zunaj tropičnega pasa se niso v poljedelstvu močno razvila. Ko je bil Sapper še upravitelj kavinih plantaž v Guatemali, je lahko natančno študiral tehniko poljedelstva v tropičnih krajih. Ker v nižje ležečih tropskih krajih nikdar ni mraza ter se deževna doba redno ob pravem času pojavlja, je bilo to zelo ugodno za razvoj tamkajšnjega poljedelstva. Še danes Indijanci v teh krajih porabljajo staro orodje, kateTo so porabljali nekdaj, ko so še kot lovci in ribiči zemeljske sadeže samo pobirali. Sapper pravi: »Če pregledamo vse ameriško poljedelstvo, vidimo, da so Indijanci iz svoje moči sami ter izrabljajoč samo ameriško rastlinstvo opravili veliko delo poljedelstva, zlasti če pomislimo, da so posamezne rastline smotreno gojili ter jih prilagodili različnim razmeram ondotne narave, S tem so ^tfieriške rastline razširili na velika ozemlja, kar se v tropskih krajih tudi pozneje ni nikdar več bistveno spremenilo.« O časih, preden je Kolumb odkril Ameriko, Sapper zelo obširno piše. Na podlagi dognanij Pavla Riveta in Jurija Fridericija navaja, da so izvrstni rjav' pomorščaki Melanezije in Polinezije v Tihem oceanu že davno pred Kolumbom prišli ▼ Ameriko ter pri tej priliki zanesli tjakaj nekaj koristnih rastlin, katere so se potem v Ameriki udomačile. Vendar pa strokovnjaki v tem vprašanju niso enih misli. Med tem ko Sapper trdi, da je krompir docela ameriška rastlina, katero »o šele pozneje Spanci prenesli tudi na Polinezijo v Tihem morju, pa drugi trde, da so krompir zanesli s tihomonskih otokov v Ameriko Polinezijci. Vsekakor se tudi Sapperju zdi zelo verjetno, da so Polinezijci zanesli z domačih tal v Ameriko kokosovo palmo in banane. Ko so potem Evropci prišli v Ameriko, je seveda to močno vplivalo na ameriško poljedelstvo, dasi je treba reči, da je šlo to zelo počasi in da se je tudi evropski način poljedelstva pozneje v marsičem prilagodil ameriškemu. Ko so začeli Evropci naseljevati v Ameriki zamorske sužnje iz. AIrike, so ti zanesli tja tudi afriške rastline. Na eni strani so tako naseljenci, ki so se vračali v Evropo, zanesli tja ameriške rastline, kakor krompir, koruzo, tobak, ter med živalmi purana, v Afriko pa maniok in kakkao, na drugi strani pa so evropski ali afriški naseljenci zanesli v Ameriko evropske ali afriške rastline. Na svoji drugi poti je Kolumb vzel seboj v Ameriko le nekaj semen in nekaj domačih živali. Še Ie pozneje so vozili iz Evrope v Ameriko tudi žito, stročnice, sladkorno peso, sočivje, sadje in vinsko trto. Toda to je na Indiiance le malo vplivalo, ker so se zlasti v tropičnih ameriških krajih rajši držali svojih preizkušenih rastlin. Zato pa so se naglo razširile evropske domače živali, pred vsem« kokoši in pre-šiča. Iz Afrike so uvažali v Ameriko banane in kavovec, kar se je v južnih delih Amerike močno razširilo ter postalo poglavitni del ameriškega poljedelstva v teh delih. Vendar pa so se teh uvoženih rastlin posluževali v prvi vrsti naseljenci sami, med tem ko so jih Indijanci sami !e redkokdaj gojili. Tudi evropskega poljedelskega orodja se Indijanci niso oprijeli ter se poljedelski Indijanci še danes drže starih indijanskih pnl;edelskih navad. Dva farmarja pokušata gobe Iz Londona poročajo tole resnično rlogodbo iz Rodezije v Južni AIriki: Dva mlada angleška kolonista na svoji farmi v Rodeziji skupno gospodarita. Nekega dne sta na svojem pašniku našla polno gob. ki so bile na zunaj podobne tako imenovanim šampijonom. Ker sta včasih gobe oba zelo rada jedla, sedaj pa jih v Afriki že nekaj let nista dobila na mizo, sta dala gobe napraviti. Ker pa gob vendarle nista dobro poznala, sta gobe najprej dala jesti svojemu psu. Ker pa je pes še čez tri dni veselo skakal okoli hiše. sta se ojunačila ter si dala gobe napraviti tudi zase. Za kosilo je pojedel vsak veliko skledo teh gob. Silno so jima teknile. Komaj pa je bilo kosilo končano, so se odprla vrata v in v sobo je planil zamorski strežaj ler zakričal: »Pes je mrtev!« Za premišljanje in spraševanje ni bilo časa I Vsa bleda od strahu sta oba farmarja planila v svoj avtomobil ter v njem zdirjala več kakor 30 kilometrov daleč do prvega zdravnika. Temu sta povedala, kako in kaj, nakar je zdravnik obema iakoj izpral želodce. Ker pa se pri takem strupu lahko še marsikaj primeri, je zdravnik ukazal farmarjema, naj mu takoj pošljeta truplo psa. da bo preiskal. kakšen strup je bil v njem. Nazadnje je farmarjema dal Se brezplačen nasvet, naj v liodoče nikar več ne jesta gob, ki so navadno strupene. Ko sta se vrnila domov, sta takoj ukazala za morskemu hlapcu, naj pasje truplo odpelje k zdravniku. Hlapče pa je mencal ter dejal, da je to nemogoče. — - Zakaj?- — Saj je ves zmečkan. Povozi! ga je namreč težki tovorni avto, ki vozi semkaj bencin.« Novi angleški kralj, dosedanji vojvoda Yorški Angleška prestolonaslednica Elizabeta in njena sestrica Marija Roža, hčerki novega angleškega kralja, dosedanjega vojvode Yorškega. Kdo je ? Mlad človek je bil zaprt zaradi nekega zločina. Samo najbližnjim sorodnikom so dovolili obisk. Nekoč pride v ječo ?tar mož in želi govoriti z jetnikom. »Ali ste njegov sorodnik?- ga vpraša vratar.^ >Da.« odvrne starček. Kateri sorodnik?« Poslušajte nimam ne bratov ne sestra, loda oče tega mladeniča je sin mojega očeta.« Sedaj pa uganile, kdo je obiskal mladeniča. Odstopivši angleški kralj Edvard VIII. Gospodarstvo Za kmete - dolžnike Vložite prošnje za znižanje dolga Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov določa, da morajo oni dolžniki, katerih dolg denarnim zavodom presega znesek 25.000 Din, vložiti prošnjo za znižanje dolga na krajevno pristojno sodišče. To morajo storiti v dveh mesecih po uveljavljenju pravilnika. Ker je bL pravilnik službeno objavljan že 31. oktobra 1936. poteče tedaj rok za vlaganje prošenj ie 31. decembra, torej čez pol meseca. To morajo dolžniki goiovo storiti, ker drugače ne morejo doeeči znižanja. Ker je rok nekoliko kratek, so bila merodajna mesta opozorjena, da bi se mogoče ta rok {»daljšal. Zaenkrat o tem nič ne vemo in opozarjamo dolžnike, naj se na jxxialjšanje ne zanesejo, ker je itak že po pravilniku dana možnost, da pred ložo pristojnemu sodišču priloge, ki jih zahteva uredba kasneje, in sicer v roku, ki ga določi sodišče. V naslednjem podajamo približno besedilo prošnje, ki naj jo vlagajo dolžniki za znižanje za največ 30%. Okrajnemu sodišču v ... Podpisani ... dolgujem, kot to izhaja iz priloženega seznama, denarnemu zavodu ... dinarjev ... iz ponovila (ali česar drugega), ki sem ga najel dne .. denarnemu zavodu ... Din ... (na-štejte vse upnike jx> vrsti). Dolg znaša torej nad 25.000 Din. Ker sem [» uredbi kmet, izpolnjujem vsa določila uredbe, iz priloženih listin pa je razvidno moje slabo gmotno stanje in številna družina. Na podlagi tega prosim, da se mi zniža dolg v smislu odst. t čl. 34 uredbe za 30%. Prvotne glavnice dolga z obrestmi (in stroški) nikakor nisem v stanju plačati, ne da bi bil nevarno ogrožen obstanek mojega kmetskega posestva in družine. Prošnji je treba priložiti (pa že v sami prošnji tudi navesti) listine: 1. |>otrdilo, da je kmet j>o določbah te uredbe, 2. seznam vseh upnikov z navedbo višje in pravne osnove dolgov, 3. seznam in označbo vrednosti vse nepremične in premične imovine (razen pohištva), kakor tudi vseh dohodkov, najsi izvirajo odkoderkoli iu iz česarkoli, 4. potrdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o jjovršini zemljišča, ki ga daje ali jemlje v zakup, 5. j>otrdilo občinske uprave o itevilu in vrednosti živine in drobnice, ki jo redi. Drugačna pa je vsa zadeva pri dolžnikih, ki prosijo za znižanje do 50%. Tu je predvsem merodajna velikost imovine v času, ko se obravnava znižanje. Če znaša ves ne znižani dolg več kot 50% vrednosti imovine, sme zahtevati znižanje dolga do 50%. Vrednost se določi po katastrskem čistem dohodku, in sicer jo določi sodišče. Skupni katastrski čisti dohodek »e pomnoži z 12, kar da vrednost zemljišča. Sicer je ;>a o tem izšel poseben pravilnik, katerega si morejo interesenti obenem z ostalimi pravilniki in uredbo za malenkost nabaviti v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ti dolžniki naj vlagajo približno take prošnje: Okrajnemu sodišču v ... Podpisani ... dolgujem ..kot lo izhaja iz seznama, ki ga prilagam, denarnemu zavodu ... Narodna banka o gospodarskem položaja PTeijefi smo čertrtletrvo poročilo Narodne banke 0 gospodarski delavnosti v Jugoslaviji za tretje četrtletje 1936. Iz tega poročila posnemamo naslednje uvodne besede: Z intenzivnim vnovčenjem letošnje žetve, ka je najboljša po vojni, «e opaia v vseh gospodarskih panogah blagodejni vpliv povečanega donosa kmetijstva. Na vseh poljih »o bili doseženi boljši uspehi kot v istem četrtletju lani, ne da bi bilo mogoče popolnoma izmeriti obseg gospodarskega izbolj-ianja, ker je postavljen začetek najboliše dobe iele na koncu četrtletja. Najbolj v oči pada dejstvo, da je v teku četrtletja naraslo Število zaposlenih delavcev za 12 odstotkov v primeri z lanskim letom. Sejmsha m tržna poročila Pretolkli teden so bili živiivjski sejmi v Kranju, Mariboru in P tuj u. Na mariborski živinski aejem je Mlo prignanih skttptvo 382 glav živine, in sicer: 7 konjev, 8 bikov, 98 volcrv, 263 krav in 6 telet. Prodanih pa je bilo slcupoo 194 glav, od tega 19 komadov za izvoz v Nemčijo. Cene živine so bile sledeče: Debeli voli 3.75—4 Din, poldebeli voli 3.50—3.80 Din, vprežm voli 3.60—3.95 Din, biki za klat*e 3.25—3.60 Din, klavne krave debele 3—3.15 Din, plemenske krave 3—3.40 Din, krave klobasarice 1.75—2 Din, molzne krave 2.15—2.70 Din, breje krave 2.75—3.60 Din, miada živina 3.75—4.50 Din, telet« 430—5.50 Din za kilogram žive teže. Dogon na ptujski živinski sejem je bfl slab, prav ta,ko tudi kupčija. Skupno je bilo prignanih 184 komadov, prodanih pa le 44 komadov. Od zadnjega sejma »e cene niso mnogo spremenile in eo bile sledeče: pršutarji 5—6 Din, plemenske svinje 5—5.50 Din, pitane svinje 6.50—6.75 Din za kilogram žive teže. Cena malih prašičev za rejo, starih 6 do 12 tednov, je bila 55 do 140 Din za komad. Na živinskem sejmu v Kranju so padle cene prašičev špeharjev in perš-utarjev za 50 para pri kilogramu; prav tako so padle tudi cene telet II. vrste za 50 par pri kilogramu. V ostalem pa so oetale od zadnjega sejma neizpremenijene in ao bile sledeče: voli I. vrste 5 Din, II. 4.50 Din, III. 4 Din; telice I. 5 Din, II. 4.50 Din, III. 4 Din; krave L 4.50 dinarjev, II. 4 Din, III. 3.75 Din; teleta I. 8 Din, II. 7 Din; prašiči ftpeharji 9 Din, prašiči pršutarji 8 Din za kilogram žive teže. Sejmsko poročilo it Kranja dno 7. decembra: Cene so bile naslednje: voli I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 4 din; telice I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III vrste 4 din za 1 kg žive teže; krave I. vrste 4.50 din, II. vrste 4 din, III. } vrste 3.75 din; teleta L vrste 8 din, II. vrste 7 din; prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. Nasproti zadnjemu sejmu 90 padle cene prašičev špeharjev in pršutarjev za 50 par pri 1 kg; pravtako so padle tudi cene pri teletih II. vrste tn sicer za 50 par pri 1 kg. Goveje meso I. vrste 8—10 din, II. vrste 8 <1o 10 din, III. vrste 6—8 din za 1 kg; svinjina 15 din, svinjska mast 18 din, slanina 15 din. — Oprana volna 32 din za 1 kg. Od zadnjega sejma so padle cene svinjine za 1 din pri kg, cene slanine pa za 3 din pri 1 kg. dinarjev .. denarnemu zavodu ... dinarjev, zasebniku ... dinarjev ... Jaz sem kmet po uredbi in izpolnjujem vsa določila uredbe. Ker pa znaša moj dolg več kot 50% vrednosti današnje moje imovine, kar bo ugotovila komisija za cenitev vrednosti zemljišč, prosim, da se mi z ozirom na številno družino zniža dolg v 6mislu odst. 2 81. 24 uredbe za 50%. V slučaju, da bi moral plačati ves neznižani dolg z obrestmi in stroški, bi b; uničeno moje kmetijsko posestvo ln družina /.postavljena propasti in siromaštvu. Tudi pod to prošnjo je zapisati V9e priloge, kot smo jih navedli zgoraj pri prejšnji prošnji. Kje dobite tiskovine za potrdila, obveznice in obračune Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1930 določa za potrdila o tem, kdo je kmet, jx>seben obrazec, ki je tudi objavljen v Pravilniku za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 31. oktobra 1936. Nadalje so po pravilniku o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami z dne 31. oktobra 1936 predpisani forrnularji za obveznice, ki 90 izdane jk> uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, in zn obračune kmetskega dolga zasebnikom. To so listine, ki jih izdajo zasebni upniki po 81. 36 uredbe (a) za zneske, ki izvirajo iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela, brez znižanja, b) dolgovi iz ostalih pravnih razmerij do zasebnikov, ki se znižajo z nekaterimi izjemami za 50%). To tri obrazce: 1. Potrdilo, s katerim se potrjuje, da je bil kdo kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. 2. Obveznica, izdana po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, in 3. Obračun kmetskega dolga po 1. členu 36. uredbe o likv. kmet. dolgov in 2. odst. il. 9 pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami dobite v JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI V LJUBLJACL Zastoj izdajanja potrdil Po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov morajo izdnti potrdilo o tem, da je kmet, občinska oblastva v 14 dneh ali pa izdati sklep, da ga odklanja. Sedaj pa čujemo, da je finančno ravnateljstvo v Ljubljani izdalo navodila, naj občine po-čakajo in nekoliko ponehajo z izdajanjem teh potrdil. Zaradi nekih nejasnosti, kalere je treba urediti, je namreč finančno ravnateljstvo v Ljubljani zaprosilo v Belgradu za pojasnila. Zaradi tega položaja je nastala za občine nevarnost, da ne bodo mogle izdati pravočasno po-trdil, ker ima uredita točen rok, v katerem morajo izdati jtotrdila. Pričakujemo, da se bo zadeva čimj>rej pojasnila, ker povzroča izvajanje uredbe žo itak dela čez glavo in pomeni zavlačevanje občutno škodo. Kmetijski pridelki: pSenica 195 din. ječmen 190 ilin, rž 185 din, oves 190 din, koruza 145 din, fižol 400 din, krompir 150 din, lucerna 1800 din, seno 95 din, slarna 50 din, jabolka I. vrste 400 dinarjev, II. vrste 300 din, III. vrste 200 din, hruške I. vrste 600 din, II. vrste 500 din, III. vrste 400 din, češplje I. vrste 500 din, II. vrste 400 dinarjev, III. vrste 300 din, pšenična moka 325 dinarjev, koruzna moka 240 din za 1 q. Goveje surove kože 12 din, telečje surove kože 14 din, svinjske surove kože 5 din za 1 kg. — Cene govejih in telečjih surovih kož so padle od zadnjega sejma 1 din pri kg. Mleko 2 din; finejše kvalitetno vino 16 din, navadno 10 din za 1 liter. Najlepše in najtrajnejše božično darilo je ura znamke: BILANCE Edison Bell Penkala d. d. v Zagrebu izkazuje za 1984 pri glavnici 2 milij. Din 0.17 milij. izgube, za 1935 pa 0.23 milij., tako da znaša skupna izguba 0.9 milij. Din pri bilančni vsoti 22.45 milij. dinarjev. D. d. sa promet s proizvodi S. K. P. objavlja bilanco za 1985, v kateri izkazuje pri glavnici 0.25 in bilančni vsoti 2.5 milij. izgube 0.41) milij. dinarjev. Likvidacija! Deutsche Gevverfeekasse v Celju, r. z. z o. z. in Meljska stanovanjska zadruga za uradnike in delavce, r. z. z o. z. v Mariboru, Nova delniška družba. V Zagrebu je osnovana družba »Jugoslovansko zaupniško druitvo« z glavnico pol milijona Din. Potrjena prisilna poravnava. V zadevi konkur-za Josij>a Ravnikarja, trgovca v Ljubljani, Poga-čarjev trg 3, je potrjena prisilna [»ravnava, ki jo je bil prezadolženec sklenil z upniki 6. novembra t. 1. pred okrožnim sodiščem. Odlog plačila Mestne hranilnica ljubljanske. Ministrstvo trgovine in industrije je dne 13. novembra izdalo odlok o odobritvi odloga plačil Mestni hranilnici ljubljanski, ki je sedaj objavljen (v srbohrvaščini) v Službenem listu St. 100 z dne 12. decembra 1936. Odlog je odobren na prošnjo hranilnice z dne 6. marca 1934, velja za 6 let, obrestna mera pa je določena na 4% bruto, počenii a 6. marcem 1934. 40 letnica Mestne hranilnice v Radovljici. Dne 8. decembra je bila slovesno odprta in blagoslovljena po prizadevanju hranilnične uprave zgrajena palača, ki je v okras mestu. Blagoslovitve se je udeležil tudi ban g. dr. Marko Natlačen. Po otvoritvi je biia odprta tudi hranilniška razstava v zvezi s 40 letnico hranilnice, ki ja bUa ustanovljena leta 1896. Zveza slovenskih zadrug ▼ Ljubljani sklicuje za 20. decembra izredni občni zbor v dvorani Okrožnega urada na Mikio*ič«vi cesti. Na dnevnem redu ao poročila in razprava o likvidaciji kmetskih dolgov, sklepanje o izpremembi čl. 19 in dopolnitvi pravil ter akletpanje o dotaciji sanacijskega fonda po uredbi z dne 23. novembra 1934. Novosadska ibornica aa trgovino, obrt in industrijo je predložila svoj proračun za 1937, ki znaša 1,364.000 Din, kar pomeni povečanje za 85.000 Din v primeri z dosedanjim proračunom. Število uslužbencev zbornice se je povečalo od 9 na 15. Doklada bo znižana od 6 na 5%. Enotna organizacija tekstilne industrije v savski banovini. Dne 10. t. m. je bila seja skupine tekstilna industrija pri Zvezi indi\strijcev v Zagrebu. Na tej seji so tekstilni industrijci savske banovine sklenili izvesti akcijo, da bi prišlo do enotnega nastopa vse tekstilne industrije v savski banovini v vseh vprašanjih ki tičejo razmerje med poslodujalci, nameščenci in delavci v tej panogi industrije. Sanacija zavarovalnice »Zore« v Zagrebu. Na seji gospodarsko-finančnega odbora ministrov je bila odobrena sanacija »Zore«, zavarovalnice v Zagrebu. Avstrijski livoi lesa v Italije. Zadnje mesece je nastal velik zastoj v razvoju avstrijskega izvoza lesa v Italijo. Sedaj pa je Avstrija sklenila nove pogodbe z Italijo in so odstranjene zadnje ovire za izvoz avstrijskega lesa v Italijo. Ugodne posledice se po poročilih avstrijskih listov poznajo že v prvi polovici decembra, tako da je računati z dobavo celega kontingenta. Borza Dne 12. decembra 1936. Denar Ta leden je znašal promet na ljubljanski borzi 3.329 milij. Din v primeri a 3.71, 2.807, 3.986 in 3.873 milij. Din v prejšnjih tednih. Po poročilu tednika Narodno blagostanje v Belgradu so bili zabeleženi v zasebnem prometu tile tečaji: funt 238.75, francoski frank 228.50, dolar 48.80 in švicarski frank 11.20. Curih. Belgrad 10.—, Pariz 20.2775. London 21.325, Newyork 435.125. Bruselj 73.575, Milan 22.925, Amsterdam 236.85, Berlin 175, Dunaj 78 (81.35), Stockholm 109.95, Oslo 107.15, Kopenbagen 95.20, Praga 15.38, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75 Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.4125, Buenos-Aires 1.24. Vrednostni papirji Dunaj, 12. decembra. Borza je zaključila teden v prijaznem razpoloženju in so tečaji večinoma narasli. Tudi naložbeni trg je bil čvrst. Beležili so (v oklepajih tečaji z dne 10. t. m.): Donavsko-savskojadranska železnic.! obligacije 72.35 (72.66); delnice: Graz-Koflach 27.10 (27.40), Steg 32 (31.82), Stoweag 30.20 (30.10), Magnesit 93.20 (94), Trboveljska 26.90 (26.92), Alpine 37.50 (37), Berg-Htttten 587 (585), Steyr-Daimler-Puch 237.50, Ley-kam 45 (44), Semperit 59.75 (58.50). Žitni trg Chicago, 12. dec. Pšenica maj 123.5, julij 109.75, december 127.625; koruza: maj 100.25, december 107.50; Winnip. pšenica: maj 115.75, julij 112.50, december 114.75; oves: julij 44.2. Pravita nogometne igre (Nadaljevanje.) Početni udarec: Početni udarec je udarec na mirno žogo in sredine igrišča v smeri protivnikove prečne črte. Udarec je izveden, čim je žoga prešla pot svojega oboda. (68 do 71 cm). Pred izvedbo počel nega udarca se nasprotni igralci ne smejo približati žogi več kot 9.15 m. Noben igralec ne sme prestopiti srednje črte, dokler ni izveden početni udarec Igralec, ki je pričel igro. se ne sme ponovno dotakniti žog«, doker se je eni dotaknli katerikoli drugi igralec. Ako [»četni udarec ni izvršen v smislu tega navodila ga je [»navijati vse dotlej, dokler igra ni pravilno pričeta. Nepravinega izvajanja početnega udarca ni šteti v čas igre. Početni udarec izvede igralec one stranke, ki je zato upravičena. Izjemoma je dovoljeno, da pri telanah v dobrodelne namene, izvede početni udarec katera druga oseba. Iz početnega udarca ni mogoče direktno doseči gola. Ce žoga od početnega udarca, prevali prečno črto v naprotnikovih vratih, ne da bi se je dotaknil kak drug igralec, je odrediti udarec z vrat Dolžnosti sodnika: Pri izvajanju početnega udarca so sledeči: paziti na sledeče: 1. Zoga mora stati mimo v sredini igrišča. 2. Nobe igralec se ne sme nahajati na nasprotnikovi polovici igrišča. 3. Nasprotnikovi igralci morajo biti od žoge oddaljeni najmanj 9.15 m. 4. Nobenn igralec ne sme prestopiti srednje črte, dokler ni žoga napravila poti svojega oboda. 5. Udarec mora biti izveden naprej. Pravokotno na vzdolžno črto oddano žogo je smatrati kot udarec nazaj. 6. Iz početega udarca ni mogoče direktno doseči gola. 7 .Sodnik mora vedeti kdaj je žoga v igri in kdaj je udarec ponoviti Nepravilnosti, ki lahko nastanejo pri izvajanju poetnega udarca so sledeče: a) Igralec, ki ie početni udarec izvedel, se je žoge ponovno dotakne, ko ista še ni napravila poti svojega oboda b) Drugi igralec se dotakne žoge ko ista še ni napravila poti svojega oboda. c) 2oga podana nazaj, oziroma pravokotno na vzdolžno črto. d) Srednja črta je bila kateremkoli igralcu prekoračena, ko početni udarec še ni bH izvršen. e) Protivnik se je žogi približal več kot 9 m, torej je prestopil krogovo črto. Za vse prestopke od a) do e) je udarec ponoviti. igralce opomniti v ponovnem slučaju pa izključiti. I) Igralec ,ki je početni udarec izvedel, 6e žoge ponovno dotakne, ko je ista sicer že napravita pot svojega oboda, pa se je drug igralec še ni dotaknil. Prestopek je kaznovati z indirektnim prostim udarcem. Smučarski problemi v decembru: Podpirajmo domačo industrijo Stara praksa je, da kupujemo stvari takrat, kadar jih rabimo. In smučke z vsemi ostalimi potrebščinami za smučanje bomo rabili za božič, ko bomo obdarovali svoje drage z najrazličnejšimi potrebščinami za zimski šport. Medtem, ko so sedaj šj»rtne trgovine še skoraj prazne, bodo v dneh pred prazniki nabito polne. Srečni očetje bodo kupovali za svoje otroke, stoteri smučarji pa bodo prihajali, da spopolnijo svojo smuško opremo. Znana stvar je, da ni lahko kupovati smučke in palice, smučarske čevlje in obleko. Zato je potreben strokoven posvet in mnogo časa. Zato priporočamo našim čitateljem, da se žo sedaj pobrigajo za vse, kar rabijo za smučkanje. Pred prazniki je naval na športne trgovine tako velik, da skoraj ni časa za temeljito izbiro in tudi trgovci nimajo časa, da bi se posvetovali s strankami o vseh podrobnostih opreme. V naglici pred prazniki kupite predolge ali pa prekratke smučke, včasih niti lesa ne izberete dobro, kupite prevelike ali premajhne čevlje, in tako vam je zagrenjen užitek, nimate veselja in ne uspeha z opremo, ki nI najboljše izbrana. Zato bo najboljše kupil oni, ki se bo oglasil pri svojih trgovcih, čevljarjih in krojačih že sedaj, ko še ni navala I Potrebna je gospodarska aavednostl Minuli so časi, ko je bilo moderno le to, kar je nosilo tujo znamko Medtem, ko je nekdaj im-poniral Ie oni smučar, ki je vozil na norveških dilcah, in ki je poznal vse nemške termine za opremo in tehniko smučanja, se je danes v slovenskem smučarstvu obrnilo marsikaj na bolje. Smučarstvo je postalo naš narodni šport, razvila ae je domača industrija, dobili smo avojo literaturo in tako ni več potrebno, da vršimo propagando za tuj kapital. Z neverjetno in pohvalno delavnostjo so se naši izdelovalci smu8k povzpeli na višino, ki lahko konkurira tujcem po kvaliteti in po cenah. Izdelovalci slovenskih smučk so večinoma mali obrtniki, ki pa niso štedili s sredstvi, da proučijo vse novosti smuške opreme. Če upošto- | ramo še srečno okolifičino, da rase pri nas tako ' dober les, da ga izvažamo celo za inozemske tovarne smučk, tedaj paS ni ve8 vzroka, da segamo po tujih izdelkih. Kupovati domače izdelke se pravi podpirati kmeta, ki prodaja les, podpirati obrtnika, ki smučke jjsdeluje in podpirati domače trgovce, ki so sprl£$ Velike konkurence povsem solidni. Vse kaže, da se bomo v stvareh smučarske opreme kmalu povsem osamosvojili. Ne le smučke, tudi okovje, stremena, kožnate dele tn maže izdelujemo doma, potrebno je le, da smo gospodarsko zavedni in da podpiramo svoje ljudi! Kakšen les bi izbrali? Več kot 90% naSih smučarjev uporablja jasenove smučke, ker ao petkrat cenejše >od hikoric. Par smuči iz bikori-jevega lesa stane 500 din, par jesenovih pa le okrog 100 din! Ni dvoma, da je hikori boljši — vendar je jesen cenejši in — naši * Učimo mladino smučanja. Zbor smuških učiteljev in Mladinski odsek JZSZ-e priredi predavanje o metodiki smuške tehnike in prve pomoči v četrtek, dne 17. decembra ob 19 v zvezni pisarni JZSZ-e, Tyrševa cesta 1-IV. Predavanje je namenjeno voditeljem klubskih mladinskih smuških tečajev. Stojimo pred stnuško sezono, ki bo privabila mladino na bele poljane. Neobhodno potrebno je, da se mladina priuči pravilnega smučanja pod vodstvom starejših izvežbanih smučarjev. Zato vabi JZSZ vse izvežbane smučarje, ki imajo veselje in voljo to mladino voditi in učiti pri smučanju, da se udeležijo omenjenega predavanja. Ob zadostnem odzivu se bodo tovrstna predavanja permanentno vršila tekom sezono. Vremenska poročila Jugoslovanske silmeko »porine r.vme In 7/veoe za tujHkl promot z dne lil. decembra IMO: Vrhi. Krnica po stanju danes: 60 oin snega. Blstrica-Bah. jezero po stanju donos: — 1 C, pooblačilo sa je, 10 oni Južmrgn wit%n. i Kofce po stanju 11. t. in.: — 1 C, mimo, na sta.ro i*xl-I la«o &aa>adJo 21 ow novoge to0«koga anoga. Dosedanji ravnatelji Kmetijske šole na Gtma Grmsha šola od prvih začetkov — Ob zatonu oblastnih samouprav jp leta 1929 zapustil zavod tudi dotedanji ravnatelj inž. Podpornik. ki je bil imenovan za načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani. Tudi na novem odličnem mestu ni pozabil grmske šole in je dolgo ostal z njo v neposrednih stikih na ta način, da je obdržal ravuateljsko mesto vse do nasilne upokojitve leta 1932. Njegovo nadomestovanje je prevzel po službi najstarejši uradnik inž. Franjo Kotlovšek, profesor grmske šole. ki je vodil zavod do julija 1932. Zavod Je tudi v tej dobi vršil svojo nalogo v polni meri ter marsikaj izboljšal in uredil, tako da je danes šola res lepo opremljena in primerno urejena Število učencev se je ves čas gibalo ob najvišjih številkah, učni uspehi so bili lepi. — tudi propadanje šole Rihard Dolenc Viljem Rohrman 1886 1907 1907-1919 Bohuslav Skalickv Ini. Anton Podgornik 1921 1926 1927-1932 Inž. Ivo Zupanič Inž. Matija Abscc 1932-1936 od 1936 naprej na stran učencev, ker je bilo vodstvo docela izmenjano. Tudi sicer se je marsikaj predrugačilo ter opustilo, kar je poprej veljalo za dobro in koristno. Zaradi vsega tega je začel obisk v naslednjem letu nazadovati in se je od prejšnjega rednega števila nad 50 učencev polagoma znižal na 35 do 38 učencev. Leto 1935 — začetek novega napredka Ormska šola se je začela vračati v stare normalne razmere leta 1935. Merodajni činiteljt. ki so nosili odgovornost za tako staro in pomembno gospodarsko ustanovo, edino v bivši Kranjski, so se zavedli svoje odgovornosti. Vrnili so ji eno učno moč, počasi pa se je začelo dvigali tudi število učencev, ki je doseglo v naslednjem letu, t. j. letos, skupno število 48 in se tako približalo rednemu stanju v letih pred 1932. Pri opazovanju obiska grmske šole v povojnih letih se ne moremo obraniti vtisa, da so nn zanimanje za grmsko šolo v tem času vplivali globlji vzroki, ki jih je treba iskati v notranjosti slovenskega kmečkega človeka, ne pa zgolj v gospodarskih razmerah. Septembra leta 1936 je prevzel ravnateljske posle inž. Matija Abscc, doma iz Rele Krajine. Bil je od leta 1927 do 1932 že profesor na tej šoli, a je politični pljusk, ki je tedaj brizgnil v šolo, sredi dela odnesel z zavoda turi i njega. Ko je bil naenkrat brez sleherne krivde ob državno službo, se je zatekel v zasehno službo v Belgrad, dokler ga sposobnost ni spravila na važno iu pomembno ravuateljsko mesto grmskega zavoda. Ponos za preteklost — samozavest za bodočnost! Ce pogledamo nazaj na delo in uspehe tega našega odličnega zavoda, moremo z vso zanesljivostjo ugotoviti, da je kmetijska šola na Grmu ne samo v strokovnem, marveč tudi v pravem narodnostnem delti pomagala graditi temelje za današnjo dobo. ko smo pod svobodnim soncem na lastni grudi sami čuvarji svoje usode. Pri tej zavesti podpira današnjo jubilantko dejstvo, da so se po sili razmer v zadnjih letih zrahljani stiki s slovenskim kmetom zopet krepko povezali in da je samo v tej povezanosti zagotovljen slovenskemu kmetu tudi za naprej nemoten razvoj in napredek. Kmetijska šola na Ornut, ki je srečno prispela do svojega 50 letnega jubileja proko marsikaterih težav in ovir, gleda s jionosom nazaj in samozavestno naprej. Vsi pa upatno in želimo, da pristojna oblastva, ki režejo šoli kruh, v bodoče ne bodo rezala premajhnih koščkov in da bo zavod ostal vedno tak, kakršnega hoče Imeti ogromna večina slovenskih kmetov: ognjišče ljubezni do slovensko zemlje in jezika, propoveilnira prave stanovske in gospodarske izobrazbe in svetil branik vseh dragocenih svetinj, ki jih nosi t prsih pristno slovensko kmečko srre. oviskd Vriiiarij* ki je bil gospodarstvu nujno potreben; v to dobo je uvrstiti obisk grmske šole, ki se je zopet dvignil do 55 učencev. Ravnatelj Skalicky ni bil samo službeni vodja zavoda, marveč je bil pravcati diplomat, ki je znal v najodličnejši meri ščititi interese in tradicijo zavoda. Sredi plodnega dela je zaslužnega ravnatelja 8. decembra 1926, t. j. pred 10 leti, pokosila smrt. Vrhunec razmaha za časa samouprave Za njim je vodil šolo kot zastopnik ravnatelja inž. Ciril Jeglič, večletni profesor na zavodu in znani pisatelj priljubljenih knjig o vrtu in cvetju, dokler ni bil marra leta 1927 imenovan za ravnatelja inž. Anton Podgornik, čepovanski rojak in mnogoletni delavec na gospodarskem polju na Goriškem. Za časa njegovega ravnateljevanja je grmska šola dosegla največji razmah. Razlog za to dejstvo najdemo predvsem v novem lastniku grmske šole — v tedanjem oblastnem odboru, ki grmski šoli ni bil mačeha, marveč skrben gospodar, ki je kazal polno razumevanje za potrebe zavoda. Oblastni odbor, ki je prevzel zavod leta 1928, je pomagal šoli v taki meri iz gmotnih stisk, da je zaznamenovala v kratki dobi nenavaden napredek. Na drugi strani pa je mirna in prevdarna osebnost ravnatelja inž. Podgornika ter vneto delo njegovih vztrajnih sodelavcev priborilo zavodu do tedaj nedosežen ugled, sloves in vsesplošni napredek. Šolski internat je bil leto za letom poln do zadnjega kotička, mnogo prosilcev ni bilo mogoče sprejeti. Gospodarstvo je kazalo viden napredek na polju, v vinogradu, v sadnem vrtu. pri živini itd. Notranjost šolskih prostorov je dobila povsem novo lice. Do takrat neznosna stranišča so podrli in jih nadomestili z najmodernejšimi, umivalnice so dobile krasne umivalne naprave, stara tla so zamenjali s parketi, stare klopi so nadomestili z novimi, prav tako postelje; nabavili so posteljno perilo, odeje itd. Pofiolnonia so preuredili zastarelo šolsko kuhinjo in zgradili na mestu podrtega novo kopališče za učence ob Težki vodi. Vse to je že mnogo prej kričalo f>o preureditvi, toda šele pod samoupravo je bilo mogoče urediti in nabaviti najnujnejše. Tudi z ukinitvijo oblastne samouprave napredek šole ni prenehal, marveč celo nemoteno napredoval. To pa zaradi tega, ker je nadaljeval delo oblastne samouprave od januarja 1928 do oktobra istega leta dotedanji predsednik oblastnega odbora in sedanji slovenski ban dr. Marko Natlačen. Dr. Natlačen je tudi kot komisar ljubljanske oblastne samouprave posvečal izobraževanju slovenskega kmeta, posebno pa grmski šoli kot nositeljici kmetskega izobraževanja, vse svoje razumevanje. Krono tej skrbi za dobro našega kmeta pa je dr. Natlačen postavil z odobritvijo velikega načrta, da se na Grmu postopoma zgra-de namesto zelo zastarelih in za strokovno šolo neprimernih gospodarskih poslopij (posebno svinjakov, govejega in konjskega hleva ter kurni-kov) nove, moderne stavbe v skupnem gospodarskem objektu ob starem, a še popolnoma porab Kakor rečeno, je grad Grm prešel v last kranjske dežele leta 1886. Kupčija je bila izvršena s pogodbo od 8. marca, ko je kupil kranjski deželni odbor grad z zemljiščem od tedanjega lastnika Antona Vincenca Smoleta za 30.442 goldinarjev 50 kr. Ta dan je za vso bivšo deželo Kranjsko, posebno pa za Dolenjsko zgodovinskega pomena. Sredi Dolenjske je zrasel lep kmetijski zavod, ki je bil zapuščenemu kmetijstvu tako neobhodno potreben. Vse od prvega šolskega leta. ki se je končalo 29. oktobra 1887 pa do danes je šlo skozi to šolo na stotine slovenskih gospodarjev, ki so s pridom uveljavljali na svoji grudi pridobitve s kmetijske šole. Kakor prej na Slapu, je ostala šola tudi na Grmu dveletna ter je imela službeni naziv: Vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu pri Rudolfovem. Šola je v dobrih strokovnih rokah pod vodstvom prvega ravnatelja Dolenca lepo napredovala po številu učencev, pa tudi po čimboljši strokovni izpopolnitvi. Rednemu šolskemu pouku so se kmalu pridružili številni tečaji za učitelje in gospodarje in to iz vseh panog kmečkega gospodarstva. Niti približno pa ni mogoče preceniti, koliko je grmska šola v teku dolgih 50 let pripomoči k razvoju in napredku slovenskega kmetijstva s članki, knjižicami in knjigami, ki so jih napisali njeni strokovnjaki. Vsako leto se je izboljše valo tudi stanje prej zanemarjenega in zapuščenega gradu, ki služi za glavno šolsko poslopje. Prašiči na deteljni paši skega zbora v polnem obsegu naprej, vzdržale so se tudi stavbe in gosj)odarstvo z najskromnejšimi sredstvi. Pod državno upravo je dobila šola naslov: Državna kmetijska šola na Grmu. Že leta 1925 pa se je na zahtevo ministrstva naslov spremenil v vzdevek: Specialna živinorejsko-poljedel-ska šola na Grmu, kar že po nazivu meri na okr-nitev in na ponižanje šole s stopnje splošne kmetijske šole na stopnjo šole, ki naj — sredi vinorodne Dolenjske — goji predvsem poljedelsko in živinorejsko panogo. Poznavalci razmer vedo, koliko je bilo ireba pisanja, letanja, osebnih intervencij. prošenj in moledovanj, da je grmski kmetijski zavod vendar le obdržal svoj prejšnji značaj in prejšnjo ureditev. Pa je celo napredoval! Prav v to dobo pade zgraditev novega kozolca dvojnika, nem podu. Najbolj pereče je bilo vprašanje svinjskih hlevov in je zato dr. Natlačen odobril, da se z gradnjo prične še za časa njegovega komisari-jata. Tedanjemu učiteljskemu zboru, ki je zamislil načrte in tedanjemu oblastnemu komisarju, ki je začel načrte izvajati, so je treba zahvaliti, da se lahko grmska šola ponaša danes z marsikaterimi modernimi napravami. V kolikor pa načrti niso bili izvedeni, je pripisati dejstvu, da je bil ukinjen oblastni komisarijat. deloina pa tudi nerazumljivemu dejstvu, da se je učiteljski zbor pozneje izjavil proti prvotnemu načrtu, in je vodstvo šole postavilo n. |>r. kurnik na popolnoma drug prostor, kakor je bilo prvotno zamišljeno. Ob zatonu samouprav — Presna klet V poletju 1932 je politična sila pljusknila tudi ob staro grmsko graščino in odnesla z Grma kar polovico učnih moči, ki jim ni bilo mogoče dokazati, da ne bi bili najveslnejše vršili svoje dolžnosti. Nobenkrat v zgodovini zavoda, če izvzamemo vojna leta, ni bilo dotedanje delo na šoli tako sunkovito pretrgano. Vodstvo zavoda je bilo izročeno inž. Ivu Znpanifu, štajerskemu rojaku, ki je v svojstvu prolesorja že deloval na Vinarski in sadjarski Soli v Mariboru. Vzporedno s splošno gospodarsko krizo je ne-| kako zastal tudi napredek grmske šole, k čemur je pri|>omogla tudi takratna odredba banske uprave, ki je ravno v pričetku krize zvišala oskrbnino tako, da je obstojala resna nevarnost, da bo obisk zaradi tega zelo padel. K sreči pa so pristojni krogi uvideli, da bi s tem ubili zavod in so prvotno odredbo omilili. Leia 1932 je trpela tudi vzguj- — do vidnih uspehov Po upokojitvi prvega ravnatelja Dolenca je prevzel njegovo dedščino na Grmu njegov dolgoletni sodelavec na zavodu Viljem Rohrman. Ta je poznal vse dobre in slabe strani dotedanje ureditve šole. Ker je kmetijsko šolstvo proučeval tudi po drugih deželah, je — oprt na svoje izkušnje — pričel pripravljati temeljito spremembo dotedanje, morda nekoliko okostenele uredbe grmske šole. Dveletni pouk je skrčil na eno leto in ga razdelil na dva samostojna oddelka. Za takšno ureditev je imel tehtne razloge: Kmet sina dve leti težko pogreša na kmetiji, na drugi strani pa tako dolgo šolanje le prerado nagne učenca, da prične misliti na kakšno službo, kjer bo bolj pri lahkem delu jedel bel kruh. kakor pa na kmetiji; zaradi različnih gospodarskih razmer na Gorenjskem in Notranjskem na eni ter Dolenjskem na drugi strani je bilo treba pouk razdeliti in prikrojiti potrebam teh krajev. Tako sta nastali iz prvotne dveletne šole dve šoli z enoletnim poukom: Zimska šola, v prvi vrsti za učence iz nevinorodnih krajev, in letna šola za one iz vinskih krajev. Pouk na prvi je bil določen na dve zimi po 5 mesecev, na drugi pa na eno celo leto. Ta bistvena sprememba na grmski šoli se je obnesla izredno dobro, kar najbolj potrjuje okolnost, da je zavod do danes obdržal to ureditev bistveno nespremenjeno. Zaradi skrajšanja pouka se je število absolventov na zavodu, ki je dobil tudi nov naziv: Kranjska kmetijska šola na Grmu, zelo dvignilo. Zato je bilo treba razširiti tudi prostore, posebno za zimsko šolo. Število učencev se je od števila, ki je prej seglo redko do 40, zvišalo do 55 in čez. Temu primerno se je pomnožil tudi učiteljski zbor, ki je štel tik pred vojno poleg ravnatelja še 4 učne moči, da ne omenjamo pomožnih učiteljev za verouk, živinozdravstvo, gozdarstvo in petje. Kakor povsod je tudi v šolo na Grmu posegla razdiralna roka svetovne vojne: »hipoma je pretrgala in zamorila blagodejno delo te ustanove. Mrtvilo je trajalo potem skozi vso vojno dobo. Ravnatelj Skalicky — grmski diplomat Po vojni je stopila šola na delo s podvojeno močjo. Ravnateljske posle je vodil do leta 1920 inž. Albert Vcdernjak, ki je bil na zavodu že pred vojno. Leta 1921 pa je prišel na krmilo šole bivši ljudstvu dobro znani vinarski nadzornik Bohuslav Skalicky in jo vodil v najtežjih časih. Težkih zaradi centralizacije vsega kmetijskega šolstva v ministrstvu v Belgradu in iz tega sledečih pičlih, docela nezadostnih sredstev ter neprestanega boja za ohranitev šolske ureditve. Kljub silnim naporom rajnega ravnatelja Skalickega in njegovih sodelavcev na zavodu v času. ko je spadal neposredno pod ministrstvo, ne najdemo takih uspehov, ki bi odgovarjali izredni strokovni sposobnosti tega odličnega ravnatelja. Kljub vsemu temu pa je šola vzdržala svojo ureditev, pouk se je vršil kljub 1. 1924 izvršeni redukciji polovice učitelj, Na prijaznem gričku nad Novim mestom, sredi vrtov, travnikov in poljan stoji starodavni grad Grm, ki je pred 50 leti prešel v last dežele Kranjske in po njej dravske banovine. V njem je od leta 1886 nastanjena kmetijska šola, ki so jo premestili semkaj z vipavskega Slapa. Kmetijska šola — prvi zaveznik kmeta Iz borbe med človekom, ki zemljo obdeluje, In med silami zemlje, ki se mu stavljajo na pot, se je že v davnih časih rodila potreba po zaveznikih, ki naj kmetu pomagajo v tej borbi Iskal jih je, a našel jih ni mnogo. Tisti pa, ki jih je Ban dr. Marko Natlačen ki si je pridobil velike zasluge za Kmetijsko šolo na Grmu našel, so mu zvesto stali ob strani. In med temi zavzema eno prvih mest kmetijsko strokovno šolstvo. Pri slovenskem kmetu pa je med tem šolstvom na prvem mestu gori omenjena kmetijska šola. Pred 63 leti, ko je gospodar Nemec oholo grabil in trgal slovensko zemljo, je ta šola zapisala, da bo slovenskega kmetskega sina učila v materinem slovenskem jeziku, kako naj svojo zemljo ljubi, da mu bo ljubezen zvesto vračala. Ce slavi Kmetijska šola na Grmu, ki je prava naslednica pred 63 leti ustanovljene šole na Slapu pri Vipavi, svojo 50 letnico, odkar z Grma uči slovenskega kmeta, ni to zgolj vsakdanji jubilej strokovnega zavoda V onih časih gojiti v kmečkih mladeničih, učiteljih In gospodarjih zvestobo do slovenske kmečke grude v slovenski besedi, in temu narodnemu poslanstvu ostati zvest do danes, ni zgolj strokovno, ampak tudi pristno narodno delo. MLADI SLOVENEC Kje je sneg? Naša Stanka nI zaspanka: zjutraj vstane na vse rano, zdirja zdirja tja v poljano gledal, če ponoči sik je pobeli1 dol in bre^ Stanka joče: Noče, noče snežec pasti I Treba bo ga kje ukrasti, da zastonj ne bodo sanke čakale uboge Stanke na podstrešju dan na dan .. .< Stanka joče — vse zaman. Veter luli, mraz pritiska, Stanka za pečjo se stiska in se krega vsepovprek: »Uh, ta grdi, grdi sneg!« Krojače h na meseca Nekemu krojačku j« postalo na tej zemlji strašno dolgčas. Naveličal se je dan za dnem čepeti v zaduhli sobi in zbadati šivanko v blago, bklenil je, da napravi majhno potovanje na mesec. Poslovil se je od doma in res srečno priromal na mesec Kakor gotovo veste že vsi, mesec na nebu ni zmerom enako velik. Včasih ga je samo pol in tedaj rečemo, da je »polmesec«, l udi tisto noč, ko je krojaček priromal na nebo, je bilo meseca samo pol. Od časa do ča6a ga namreč tarejo hude skrbi, potlej pa kar na lepem začne hujšati. Ko je zagledal Icrojačka, se ga je na vso moč razveselil. »O, pozdravljen, prijatelji« je rekel in mu prisrčno stisnil roko. »Kakor nalašč si mi prišeL Potrebujem novo, toplo podloženo zimsko siicnjo. Staram se, pa me ponoči, ko pasem svoje zvezde po nebu, že kar močno zebe. Torej sešij mi hitro novo suknjo!« Krojaček ae je takoj lotil dela. Pomeril je polmesecu suknjo in začel rezati in šivati, da ga je bilo veselie gledati. Cez nekaj dni je bila suknja narejena. Neznansko je bila lepa in imenitna. Polmesec jo ie oblekel in se pono6no razkazoval naokrog. Celo srebrnih gumbov mu krojaček ni pozabil prišiti na suknjo. Zvezde so spoštljivo gledale strica meseca Un ga občudovale, da mu je obraz kar žarel od sreče in zadovoljstva. A to veselje ni trajalo dolgo. Ker polmesec trste dni ni imel nobenih skrbi, se je začel spet debeliti. Neke noči je postal tako debel, da 6uknje ni mogel več obleči. Postala mu je pretesna. Ze prejšnjo noč jo je komaj, komaj še mogel zapeti. Razsrdil se je i« najočil prvi zvezdi, ki je bila v njegovi bližini: »Pokliči krojača in mu naroči, naj mri sešij« taikAno suknjo, da mi bo zmerom prav!« Zvezda pa je zastonj iskala našega krojačka 4irom neba. Premeteni krojaček je vedel, kako bo s to rečjo. pa jo je ob pravem času popihal nazaj na zemljo. Takšne 6tiiknje, ki bi bila mesecu vedno prav. kadar je debel in kadar je suh. pač ne bi znal sešiti najspretnejši krojač na svetu. Odsihdob stric mesec spet s čemernim obrazom pase zvezde po neskončnem nebu in od časa do časa nevšečno zabrunda predse: »•Noben krojač ni vreden počenega grošal« Velikan in s met Velikanu Telebanu je padlo nekaj v oči. Strašno ga je zbadalo in peklo. Sčdel je na vrh visoke gore in se mel oči, da so mu kakor vrtne buče debele solze kapljale iiz njih. Solz je bilo čedalje več. Tekle so v dolino toliko časa, da je iz njih nastalo Široko in globoko jezero. Nazadnje pa se je velikanu Telebanu le posrečilo, da je spravil smet iz očesa. Položil jo ie na dlan in videl, da smet nj nič drugega kot igla od smreke Zdrobil jo je med prsti in ves zavzet zabrundal v košato brado: »Le kdo bi si bil mislil, da takale majhna, neznatna stvarca tako boli!« Mačka skrbi za račke Na Nemškem je neki mizar imel mačko, ki je dobila pet mladih muckov, p« so ji po vrsti poginili vsi. Ob istem času je mizarjeva kokoš izvalila sedem mladih račk, ki so jih imeli v kuhinji. Nekega dne so mlade račke izginile in vsi so bili prepričam, da jih je požrla mačka. A kakšno je bik) presnečenje mizarjeve žene, ko je v podktrešju slučajno odkrila mačko in zraven nje vseh sedem pogrešanih račk. Mačka jih je spravila tja in je Skrbela zanje, kakor da so njeni lastni mladiči. Na ljubljanski loli. »Gospodična učiteljica.moja sestra ima ošpice.« — »Kaj. ošpice? Takoj pojdi domov in ne pridi, dokler sestra ne ozdravi.« — Ko je mali prebrisanec odšel, se oglasi njegov sosed: »Veste, gospodična učiteljica, njegova sestra leži bolna na Gorenjskem.« Srebrna miška Cvetka je bila drobna princeska in je živela v velikem gradu. Imela je vse polno igrač, loda vseh se je že naveličala. Prihajale *o tete na obisk in ji prinašale prelepa darila. Cvetke pa niso mogle razveseliti. Samo strica Feliksa je imela rada. Bil je velik veseljak in je imel vedno zlat monokel (naočniki za eno oko, kakor jih nosijo Angleži) na levem očesu. Očeta in mater. strice in tete, vse si je ogledoval skozi monokel. Ce pa je zagledal Cvetko, mu je monokel zmerom od veselja padel z nosa. Nosil ji je čokolado, ki jo je imela Cvetka tako rada zato. ker je bila zavita v srebrn papir. Veliko škatljo je že imela najtolnjeno s takim papirjem. Neke nedelje je Cvetka sedela ob oknu in gladila srebrni papir na okenski polici. Grozno se je dolgočasila. Tedaj je tiho potrkalo na duri. »Prosto!« je zaklicala Cvetka. Toda nihče ni odprl vrat. Cvetka je postala radovedna in šla sama odpret. Pred durmi je sedela rjava miška. Pogledala je Cvetko z okroglimi očmi in menila: »Prišla sem, da bi ti krajšala čas. Ali se me bojiš?« Cvetka 3« je zasmejala: »Tako majhnih živali se pa že ne bom bala. Toda ti — kako mi misliš preganjati dolgas?« »Boš že videla!« je kratko odvrnila miška. Miška je odskakljala v sobo in skočila na okensko polico. »Zelo ljubka je!« si je mislila Cvetka. »Kaj imaš v roki?« je bila radovedna mišica. »Srebrni papir!« je odgovorila Cvetka. »Kaj počneš z njim?« jc hotela vedeti miška. »Oh, prav nič! Dolgočasim se!« je zazdehala Cvetka. Tedaj se je miška postavila na zadnje noge in kakor ptič zažvrgolela: »Srebrno mehko, srebrno plehko... Oblikuj me! Reši me!« Se to je pristavila: »Cez sedem let vse prav pride!« in izginila. Cvetka ni razumela, kaj je hotela reči miška s svojim: srebrno mehko, srebrno plehko — toda papir v njenih rokah je venomer rahlo šelestel: oblikuj me! oblikuj me! Sele tedaj je začutila Cvetka, kako voljan je postal papir in kako mehak, če je pritisnila s prsti nanj. In ko je tako sedela in mislila na rjavo miško, se je srebrni papir začel \xxi njenimi rokami kar sam od sebe oblikovati v miško. Postavila jo je na okno in plosknila z rokami od veselja. Nagnila se je k njej in jo poljubila na srebrni gobček. In zgodilo se je čudo: miška je oživela, stekla čez okensko polico in se zmuznila ven. »Kam greš?« je vpila za njo Cvetka. Toda srebrna miška se ni zmenila za njene klice, ampak je drvela dalje. Ponoči se j« Cvetka zbudila v mesečini in opazila na žametni preprogi ob postelji srebrno miško. Miška je prijazno pomigala z repom in spregovorila: »Nimam preveč časa in moram takoj dalje. Prosim pa te prav lepo, napravi iz srebrnega papirja sedem vrčev in sedem krožnikov, prav toliko postelj in stolov, sedem stopnic in sedem vrat, potem pa zgradi iz srebrnega papirja kar cel grad.« Na te besede je izginila ... Naslednjega dne se Cvetka že ni več dolgočasila. Pridno m spretno je sestavljala iz srebrnega papirja vse, kar ji je srebrna miška naročila. Delo ji sicer ni šlo bogve kako izpod rok, toda bik) ji je v veliko veselje. Pretekla eo dolga leta. Cvetica ni poznala nobenega dolgočasja več. V njeni omari je bilo se-dm vrčev in sedem krožnikov, prav toliko postelj in stolov, sedem stopnic in sedem vrait, samo grad je bil šele na polovico narejen. Kajpak je medtem zrastla Cvetka že v prelepo princeso. Tedaj je prosil za njeno roko star in debel kralj iz soseščine. Ker je bil močnejši od Cvetkinega očeta, je oče Cvetko prosil, naj ga vzame za moža. Ko ji je debeli kralj še povedal, da bo živela v zlatem gradu, je Cvetka čisito pozabrta na svoj srebrni gradič m srebrno miško. Priprave za svatbo so bile zelo dolge in zato je ostal debeli kralj gost Cvetkinega očeta. Nekega dne se je sprehajal po sobanah in zagledal v Cvetki ni omari srebrni grad. Zaničljivo je zmrdmil z obrazom in dejal Cvetki, nai nikar ne nosi take ropotije v njegov grad. Cvetica je bila hudo užaljena. Rekla pa ni nič, ampak se je takoj spet spravila na delo, da bi grad dokončala. Delala je noc in dan. Cej»rav je bil gTad tako majhen, da je lahko stal na njeni mizi, niso bili njegovi stolpiči in okopi tako lahko delo. Naposled ga je vendarle s končala. Nataknila je še sedem vrat in videla sedem stopnic Tedaj pa... Bobnenje, kakor bi ee svet podiral, je pretreslo ozračje. Srebrni gTad je ras tel in rastel skozi sobni strop in hišno streho v srebrno mesečino jasne noči. Cvetica od začudenja še do sape ni prišla, ko je stal pred njo lep kraljevič. Pleča mu je pokrival plašč srebrnih papirjev. Nasmehnil se je prestrašeni Cvetki ia rekel: »Bila si dolgočasna princesa! Toda spreobrnila si se in me tako rešila hude zakletve, da sem se moral kakor drobna miška skrivati po kleteh in luknjah. V zahvalo te bom vzel za ženo. Prebivala bova v tem gradu, ki si ga sama s svojo pridnostjo zgradila.« Cvetka je bila kajpak na vso moč vesela, da ji ne bo treba poročiti starega, debelega kralja z zlatim gradom. ZA MLADE RISARJE Kako pravimo - in kako bi bilo v resnici.,. „Janez, danes si pa nataknjen l" Oe je kdo slabe volje in zadirčen, pravimo, da je »natalcnjen«. Tudi sosedov Janez je večkrat slabe volje. Potem se znaša nad vsakomur, ki mu pride blizu. Tako je bilo tudi ondan. K njemu je prišel »osed Vid iu ga prijazno pozdravil. Janez pa je grdo zarenčal nad njim: »Pojdi se solit!« Tedaj je sosed Vid dejal: »Joj, Janez, danes si pa nataknjen!« Kako bi bilo, če bi bil Janez v resnici »nataknjen«, nam kaže sličica, ki io je narisal Milja Mejak, (lijak 1. razr. ki. giirm. v Ljubljani, Primorska ulica 2. „Hiša gre na boben .. Lepo je, če ima kdo hišo m dovolj denarja. Brez skrbi živi v njej kot ptiček v udobnem gnezdu. Ce je pa hiša zadolžena in dolga ne morejo plačati, hišo navadno prodajo na dražbi. Tedaj pravimo, da gre hiša na boben. V starih časih so namreč z glasnim bobnanjem naznanili ljudem, da je hiša na prodaj. Kako bi bilo, če bi hiša v resnici šla na boben, nam kaže sličica, ki jo je narisala Milica Pogačar, učenka 1. razr. m. š. v Mekinjah pri Kamniku. Ježeva družina Za hišo, pod divje zaraščeno živo mejo, je bilo kraljestvo ježev. Ježi res niso lepe živali: zavaljeni. ščetinasti in nedostopni kakor so, zbujajo v človeku celo odpor. Toda niso vsi ježi samotarji. S to ježevo oruižino pod živo mejo me je na primer vezalo tesno prijateljstvo. Vsakega dopoldne sem jim nesel latvico sladkega mleka, ki sm ga izprosil od matere. Sredi velikega kupa kamenja so si uredili gnezdo Prav za prav sita bila samo dva, jež in ježevka. Gosto robidovje ju je varovalo sovražnikov. V to bodičasto grmičevje se ni mogel splaziti noben sovražnik. Samo ptiči so jima delali druščino, a ti so jima bili dobri prijatelji. Dolgo sta hodila oba pit mleko, ki sem ga jima nosil. Nekega lepega dne pa jo je primahal iz luknje samo jež. Mislil sem že. da j« ježevko napadel hud sovražnik in jo ubil. Bil sem zelo žalosten. Pa sem se zmotil. Krasnega poletnega jutra 6em spet nesel mleko pred ježevo domovanje. Čakal sem. kdaj se bo prikazal jež. Res je prišel, toda ne sam. Za njim je v gosjem redu vsa našopir jena pripeljala ježevka še6t mladičve — šest ljubkih mladih ježev. , Lahko si mislite, kako sem se zavzel. Niti dihati si nisem upal. da ne bi prestrašil družinice. Vendar bi dal ne vem kaj, če bi smel ^mo enega mladiča rahlo pobožati. Dolgo sem se premagoval. naposled pa le nisem mogel drugače. Previdno, po prstih sem 6e skušal približati najbližjemu mladiču. Mladič bi kajpak ne imel niič proti temu. Toda ježevka, ki me je drugače imela tako rada. je mojo namero brž opazila Kakor bi mignil, je vsa dru-žinica izginila v svoje zavetišče. Solze so se mi vdrle po licih ... Toda prihodnjič je spet prihlačala vsa družina iz svojega skrivališča. Kajpak mi še na misel ni več prišlo, da bi se skušal približati mladičem. Že pri najmanjšem mojem zgibu je zatrobila ježevka umik. Zato nisem nikoli več poskušal. Sprva niso mogli doseči roba latvice. ker jim je bila previsoka. Toda sčasoma so toliko odrastli, da so v moje največje veselje lahko srebali mleko. Vsak dan sem jim moral nositi več mleka. Kljub temu pa je bila latvica zmerom posnažena, kakor bi jo pomil z vodo. No. in potem je prišel črni dan. V vas so prišli cigani. V peščeni jami so si postavili svoje šotore in se razkropili po vasi beračit. Doma so ostali samo otroci. Mojim dobrim ježom se o tem niti sanjalo ni. Tistega dne sta si stara prvič upala z mladiči na kratek sprehod. Ko se je družina vračala v svoje bivališče, jih je zagledal umazan ciganček. Stara bi se kajpak lahko še pravočasno umaknila v svoje skrivališče, pa še pomislila nista na to. Grozeče sta se postavila pred svoje mladiče. Ciganček je poželjivo stegnil roko po ježu, toda že v ist~m trenutku je od-Vočil. Kričal in stokal ie. kakor bi mu kožo drli na ineli. Cez polje je prihitel pogledat 6tarejši ciganski fant, kaj se godi. Cim je opazil ježevo družino, j« mlasknil z jezikom in kljub 06trim bodicam zgrabil ježa in ježevko. Stisnil ju je pod pazduho in oddrvel z njima nazaj v peščeno jamo. Stal sem za mejo in videl ves žalostni prizor. Srce se mi je stisnilo od žalosti. Toda zame je prišlo vse preveč nepričakovano. Ciganski pobaltn je bil že zdavnaj v peščeni jami, ko sem se šele zavedel vse strahote. Hotel sem kričati m pomoč, toda glas mi je zastal v grlu. Rjavi klopčič skupaj stisnjenih mladičev je počasi spet oživel. Vzel sem previdno klopčič za klop-čičem v roke in jih odnesel v njihovo gnezdo. Vedel sem, da sita staTa za vedno izgubljena, zato sem svoje srce še bolj navezal na zapuščene mladiče. Pridno sem skrbel zanje in jim dan za dnem nosil hrane, ne samo mleka, ampak tudi kruh in odpadke raznih jedi. Že nekaj dni potem, ko sta stara izginila v ciganskih želodcih, eo postali mladiči tako zaupljivi, da eo mi jedli kar iz roke. Bil sem srečen, kakor še nikoli prej in nikoli pozneje. Samo kaplja grenke žalost1 mi je š< ostala v srcu, če sem se spomnil, da je ježevo meso najljubša pečenka ciganskih želodcev. Dolgo mesecev je trajalo naše prijateljstvo, dokler niso mladiči odrastli. Potem so počasi drug za drugim izginili. Nikogar več n>:6em videl. Najbrž so si v zatišjih vrtov napravili gnezda s svojimi družicami. Samo najmanjši, brhek rjavček, ki se je najraje pustil jemati v roko. se je vrnil s svojo ženico v gnezdo 6iedi robidovja .., M L A D A NJIVA Prvi sneg »Jtihu, poglejte sneg!« od ust do ust glas gTČ. Otroci 6e ga vesele, iskat med staro ropotijo v podstrešje sanke brž hitijo Potem pa sankat in lovit l>o snegu se gredd, snežnega moža gradit veseli vsi začno. Sneženi mož, naš beti stric ponosno se drži, otrokom sije z rdečih Hc vsa sreča mladih dni. Milena Zajec, dijakinja II. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani. STRlCKOV KOTIČEK ................................................ Dragi Kotičkov stričekl — Zadnjič sem Ti pisala, da se mi je sanjalo, da si umrl. Toda te sanje bi se bile kmalu uresničile na meni. Le poslušaj, kako je bilo I Dobila sem majhne izpuščaje po koži in morala sem oditi v bolnišnico. Strežnica Ančka ni imela pravih navodil o mazilu, pa sem morala pretrpeti hude bolečine. No, jaz strežnica Ančki ne zamerim, ker ni študirala medicine. Večkrat Km že slišala pregovor: »Iz malega raste veUko!« Ta pregovor se je uresničil na meni. Bolezen ae jc poslabšala in morala sem ostati 15 dni v bolnišnici. Nazadnje sem se že kar privadila, ker so mi tako lepo stregli. Najbolj ee je trudila z menoj Ančka, da bi popravila, kar je prej zagrešila. Imela »cm jo zelo rada in sem jo zjutraj komaj čakala, da j« prinesla zajtrk. Pa tudi bolniške sestre so bile zelo dobre z menoj. Hotela sem Ti pisati že rz bolnišnice, da bi me prišel kaj obiskat, a žal nisem mogla, ker sem imela prehude bolečine. Oe bi tudi Ti dobil kakšne izpuščaj« na ko«, Ti svetujem: pojdi hitro v bolnišnico! Zdaj, ko sem spet doma, imam mnogo dela, da dohitim sovčenke, kar sem zamudila. Vse Ti bom natančneje razložila, loo pade prvi sneg in me prideš obiskat, da se bova skupaj sankala. Postregla Ti bom • sladkim likerjem ia medeno potico. Pozdravlja Te Olga Martlnšek, učenka IV. razr. v Lichtent zavodu v Ljubljani. Draga Olga! — Pregovor pravi: »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.« Ta pregovor je bridko resničen! Tudi Ti si meni v sanjah kopala jamo. nazadnje pa bi bila kmalu sama zdrkni k vanjo. Ali zidaj vidiš, kako se včasih celo sanje maščujejo nad človekom? Torej ne sanjaj nikoli več, da sem umrl, drugač« bom še jaz sanjal o Tebi, da si odromaU v krtovo deželo — potlej bova pa »levit«! Imeti izpuščaje na koži res ni kdo ve kako prijetna in imenitna reč, boljše je pa vsekakor, kakor če bi imela izpuščaje na — duši. Teh izpuščajev, se boj, teh! Poznam vse polno ljudi, Id imaio kožo gladko in svetlo, da bi se človek lahka pogledal vanjo kot v ogledajo, dušo imajo pa tako raskavo in umazano, aa bi jim jo celo vrle bi-roviške perice ne mogle očistili, čeprav bi j* imele v zehti noč in dan. Pa • tem seveda nočem redi, da poslej skrbi samo za lepoto svoje dMfe svojo zunanjšcino pa pusti vnemar, kakor ongavi Nacek pacek, ki se vode tako strašno boji, da je zadnjič mami rekel: »Mama, ponoči se mi je sanjalo, da sem se kopal v Blejskem jezeru — kajne, da se mi danes ne bo treba umiti?!« Nak, takisto tega ni treba razumeti! Skrbi, da bo oboje v redu, i duša i telo potlej boš deklica od I are in boš delata čast seoi m nam vsem, ki smo slovenskega rodu. Biti zdrav na duši in na telesu je vredno več kot sto zlatih gradov v oblakih. Da si imela strežnico Ančko tako rada, ie kar lepo in vse pohvale vredno, vendar pa bi dejal, da je tisti Tvoj stavek, v katerem praviš: »Imela sem jo zelo rada in sem zjutraj komaj čakala, da mi je prinesla zajtrk,« — le nekolikanj nerodno napisan. Vsak bo to reč razumel tako, kakor da si preljubo Ti Ančko samo zaradi zajtrka vsak dan tako težko čakala, aH kakor hi se to reklo z dragimi besedami: da si zajtrk imela rada. m ne njo... No, jaz, ki sem pravičen in resnicoljuben mož, o Tebi ne morem in ne morem tako grdo misliti, zato 3tavim pol sekund« svojega življenja, da je Tvoje srce vsako jutro hrepenelo po Ančki ia ne po mlečni kavi. Ce pa se motim, ima vsak, kdor stavi z menoj, pol sekunde mojega življenja vedno na razpolago, naj kar pride ponjol In bi še kakšno modro m možato zinilo moje pero, pa mi že vrli gospod stavec mogočno stoji za hrbtom in me priganja: »Kotičkov striček, ura teče, nič ne reče — hitro končaj m meni list podaj, da ga natiskam in jo potem domov odvrisKam!« Takšnim besedam se ne morem upirati, kajti bi s« sicer vrlemu gospodu stavcu tako strašno zamori L da mi vdrugič niti črke ne bi hotel natisniti m bi potem »Mladi Slovenec« izšel — prazen. Zato p« za danes — pilca in konec. Bomo pa Ae ob drugi priliki kakšno modro vrgli v kaecf Lepo pozdravljena 1 — Kotičkov stri-, ček. Najstarejši ljudje Marsikdo se strašno boji smrti. Tudi vi, otroci, se je gotovo bojite, čeprav imate življenje prav za prav šele pred seboj. Oe kdo mlad umre, je res žalostno. V tolažbo vsem tistim ki ee bojijo, da bi morali umreti prezgodaj, naj povemo, da mnogo ljudi doseže prav visoko starost. Nekateri celo tako visoko, aa so nazadnje življenja že iskreno siti in bi radi umrli, pa ne morejo... Najstarejši ostavo. Seveda so vse odjemalke sklepale, da so zato tako vitke videti, ker zna ta šivilja tako i zbor no delati obleke. Neki soprog take odjeinalke pa je razvozlal uganko in prijavil sleparijo. Šiviljo so kaznovali. Lect bomo delali Lect narediš 14 dni pred uporabo, ga spraviš v filočevanaste škatle in imaš v hladnem prostoru. Za ect uporabiš slabej&i ali starejši med. Za mazanje pekač« imamo pravi vosek. Lecta ne smeš peči ne v prevroči pečici ne predolgo časa. Površina lecta mora biti še zmeraj mehka, ko vzamemo lect iz pečice. Lect iz orehov. Kuhaš 25 dkg medu, da 6e začno delati pene in da diši po žganem sladkorju. Potem raztopiš 25 dkg sipe v osminki litra vroče vode. To dobro premešaš. pustiš stati, da je mlačno, primešaš 25 dkg bele moke, 25 dkg ržene moke io potem naj ta mešanica stoji 14 dni v porcelanastem loncu in naj bo pokrita s pergamentom. Cez 14 dni daš v testo 20 dkg sladkornega poprha (Staubzucker) in po 5 gramov stolčenih žbic, cimeta, kardamona, dalje 18 dkg stolčenih orehov, 5 dkg sesekljanega ci-tronata in 7 in pol grama jelenorožne soli. Dobro zgneteš in razvaljaš za 5 milimetrov na debelo in izrešeš oblike, kakršne hočeš. Lahko še vsako obliko pomažeš povrhu z jajcem in potreseš s sesekljanimi orehi. Pečeš v srednje vroči pečici kakih 20 minut. Pustiš stati do 14 dni in šele potem je lect užiten, a užiten je nato po več mesecev dolgo. Lectova srceta. Zmešaš 36 dkg sladkorja, 3 dkg raztopljenega masla, 2 jajci, 1 rumenjak in 8 dkg medu. Dalje dodaš — stolčeno! — 1 dkg cimeta, 1 dkg žbic, noževo konico kardamoma. 1 žličko pecilnega praška in 56 dkg ržene moke. zgneteš testo m ga pusrtii 1 uro staAi. Potem ga razvaljaš za 4 mm na debelo, izrežeš srceta, pomažeš z beljakom, daš v 6redo polovico mandelja m daš na pekačo, ki ie poma-zana z voskom m pečeš v srednje vroči pečici W do 25 minut Za božič bomo spekli orehov kolač! Jako je poceni. Za 4 osebe: 100 gramov orehovih jedrc, 150 gramov nastrganega korenčka, 100 gramov stolčenega sladkorja, 3 jajca, 2 in pol centilitra dobre smetane. Zribaš korenček, sesekliaš jedrca, dodaš rumenjake in sladkor, vtepeš beljake za sneg. V6e dobro zmešaš daš v namazano, okroglo obliko za torte, pečeš 20 minut. Gorico daš iz posode, obliješ s snegom in smetano, okrasiš z jedrci. Uporabljiv« omara za stanovanja, kjer nimaš ne kleti ne shrambe! Semkaj gre vse karkoli moraš shraniti za kuho. Gnjal s pomarančno omako. Tenke rezine gnjoti naglo vržeš no razbeljeno masi, jih vzameš ven in postaviš na gorko. V mast daš (za tri četrt kg gnjnti) 2 žlici moke, ki noj se zarumeni. V to zlijcš skodelico pomarančnega soka in mešaš, do je omaka gosto. S to omnko poliješ opražene rezine gnjati in gorniroš s peter-šiljcm (ali nc). Olirovt z jajci. Sesekljano čebulo opražiš v 5 dkg presnega masla. V tem dušiš 4- 5 zajemalk mehko kuhanega, ožetega, sesekljanega ohrovta. Nato ubiješ 4 jajca (za 4 osebe) in vse mešaš tako dolgo, dokler se jajca ne strdijo. MRAVLJE V KUHINJI. Pozimi se mravlje kaj rade zatečejo v toplo kuhinjo, zlasti pa v kuhinjsko omaro. To pa preprečiš, če podstaviš pod noge omare podstavke cvetličnih lončkov in vanje naliješ vodo. Mravlje utonejo v vodi. Od cigaret okajene prste očistiš, če dotične Jele prslov omočiš z mešanico enakih delov vodikovega superoksida (v drogeriji!) in salmijokavega cveta. Preden se s to mešanico čistimo, pa si roke prav dobro umijemo z milom. ... ----— <0 _ I ako ie prav! Teea poteeniti najprej ven, naj ie lako zanič za igro!« Prepozno... Nekega dne dobim pismo. 2e prejšnjega dne sem ga videl na mizi, a ga še nisem bil odprl. Pisala ga je stara gospodična. V pismu je bik) napisano s tresočo pisavo, da je 70 let stara in da nima nobenih dohodkov, ker li je pred tremi tedni umrla sestra, ki je imela majhno pokojnino. Prosi, naj ji pomagamo, da plača najemnino, ker nima nobenega človeka. Ob koncu je napisala: »Od slabosti eem se že zgrudila. A rada bi se obvarovala samomora. Prosim, prosim, pomagajte mi vendar!« Prepozno sem prišel. Ko sem bil pred vrati stanovanja, so bili staro gospodično že odnesli v mrtvašnico, stanovanj« je bilo zaklenjeno in zapečateno. Prejšnjega dne se je bila gospodična zastrupila s plinom. Nihče v hiši ni vedel za njeno bedo. »Vsa je bila shujšana, zares, da bi se je kamen usmilil...« štel sem dneve. Predolgo j« hodilo pismo k meni in še jaz sem ga pustil ležati na mizi. Ko sem ga bil prvikrat zagledal, je bilo že prepozno. A če bi bil vsakdo takoj ueiišal klic na pomoč tega pisma, bi bil prišel še o pravem čaasu. Obljubil bi ji bil pomoč in brez dvoma, bi s« bila potolažila. človek skozi 70 let trpi bedo in Rea |e, njene smrti nisem kriv. Toda, ali ni i, da jkanj lič I {lo. lenie kinil? pretresljivo, ljfca " tak konec sočutje bližnjih f to življenje ohranilo, dokler ga ne bi Stvarnik pre- pomanjkanje ia prenaša do konca nadloge starosti, liič tak konec? Ali ni neskončno žalostno, da rk> sočutje bližnjih pomagati toliko, da b: se Tako smo vsi trdi, brezbrižni; ne zmenimo st za pomoč bližnjemu. Seveda, če bi nam grozila smrt! Potem it, tedaj bi že kaj storili! Ali res ne vemo kaj pomeni našemu bližnjemu ie lep, vesel pozdrav, blagohotna beseda ali kak ljub aar našega srca? Ali tega zares ne vemo? Saj vendar vemo, kako nam je, če se nihče ne zmeni za nas, aH če trdo ravna z nami I Pomislimo na to, da moramo hitro pomagati, saj vemo, da »kdor hitro dA, dvakrat dil« Predpasnik za majhne otroke Tak predpasnik ima navadno velik žep, da ga je prav za prav en sam žep, kamor dajejo otroci vse tiste čudovite reči, ki jih odrasli nič ne razu memo, a so otrokom pravljični svet. Zato je treba Kmalu bo božič ile smo v božiču. Časih sedimo v mraku prav tiho pri seba in premišljamo, kako bi mogli priti ho pri sebi m premišljamo, kako bi mogli pri-srcu. Oe hočemo kaj dati ali si česa želimo: vedno moramo prej vso »tvar dobro premisliti. Ne smemo biti površni pri tem, ne smemo kupovali, pripravljati ali izbirati brez duše. Modni, igračkaš ti predmeti, pa čeprav nas hipno navdušijo, so brez vrednosti. Zaman izdamo denar zanje m tako danilo vsakdo brezbrižno odloži iz rok. Dotično darilo pa. k. je po obliki in snovi pošteno, ki ne izhaja iz trenutne muhavosti, marveč je premišljeno izbrano in izvedeno, le tako darilo ima tudi svojo vrednost, pa bodi da je kaka odeja, ali prt, kaka vaza, porcelan ali predmet iz kovine. Taka darila zares razveselijo obdarovane«, razveselijo pa tati tistega, ki jih dA, saj ne damo le za en dan in ne •prejmemo samo za en sam dan. — Darovati moramo lepo, čeprav je darilo skromna Lahko j« le cvetka, pat je neizmerno dosti vredna, če jo damo v pravem času in takemu človeku, o katerem vemo, da ga bo razveselila. — In če ničesar nimamo? Tega sploh nu Imamo vedno kaj, saj sami poskrbimo že teden prej, da moremo kaj dati. Otroška darila, ki jih otroci dajo staršem, naj bodo njih lastni izdelki, mogoče le kaka risba, kak robček, kak peresnik: le da je to zares dar njih rok ia sreš. Pletene bluze Par rokavic: moderno in primerno darilo! Kaj bi rade cvetice v sobi? Zimske cvetice, ki jih imamo v sobah, so večinoma doma iz tonlejših, južnih krajev zemlje. Zato je treba zanje lako skrbeti, da nc čutijo, da niso doma. Najbolj trpijo le cvctice radi suhega, slabega zraka in ker imajo premalo sonca. Cim topleje jc v sobah, tem bolj trpijo radi zraka, ker ni vlape v njem. Na palmovih in drugih sobnih rastlinah usahnejo robovi listov, ki se polagoma popolnoma po suše. Prikažejo se tudi razne tišice, muhe in podoben mrčes, ki ogražajo cvetice v sobi. Predvsem moramo poskrbeti za vlažno ozračje. Zaeno moramo omiti listje vsak dan z mlačno vodo in gobo. ker je čistoča jako važna. Pozimi je treba paziti na sobne cvetice radi mraza, poleti radi vročine, nevaren jc tudi prepih — posebno pozimi. — Skoraj vse cvetice v lončkih, tudi palme, azaleje, kamelije in druge prav dobro uspevajo pri toploti 8 do 1(1 stopinj, kadar je prilika, jifi poleti nesimo na balkon, verando al; na vrt. Mnogo cvetic zboli ker jih ne znamo pravilno zalivati ker dobijo večinoma več vode. kakor jo prenesejo. Voda se nabira, okisa prst in korenino /bolijo in rastlina usahne. 1'oz'tni je treba |x*-ebne pažnje pri zalivaniu ker jiozimi večina rastlin po čiva in ne potrebuje dosti moče. A »iste cvetice, ki pozimi cveto, jc treba seveda vsak dan zalivati, a ne z mi zlo vodo. ker bi korenine /bolole. S cveti Ca:ni ravnajme- ko 7 otroki vedno ip Ircha kaj zanje storiti, vedno mislili nanje, sicer je koj kaj narobe! St. 1 je pletena bluza-tunika moderne, zvonča-•te oblike. Narediš jo Lz 500 gramov srednje močne volne v vzorcu, kakršnega vidiš ob strani. Pas je iz usnja. — 81. 2 je pletena bluza z nakvačkanim vzorcem po vrhu. Pleteš desno tja in nazaj in na-kvačkaš okrasek (glej vzorec!) Kupiš 300 gramov line volne. St. 3 je pletena bluza posebnega, črtastega vzorca, kakršen je zraven v krogu. Ovratnik pleteš le na desno; potrebuješ 300 gramov volne angora. Za božič: pletena oblekica Za- na izlete o božičnih počitnicah: Muza je rjavkasto rumena in krilo iste barve, plašč p« orehove. Podlaga plašča je iz pletenine. Za na noge čevlji na zadrgo ali še snežke. Mati v družini Junija 1933 je bil v Pariru mednarodni kongres, ki j« obravnaval problem »Industrijsko delo matere in delavska družina«. Na tem kongresu se je sklenilo, da se bo organiziral čez 4 leta podoben kongres. In tako bo v maju 1937 v času svetovne razstave kongres s programom »Mati v družini, delavka socialnega napredka«. Kongres bo od 6. do IZ maja. Pregledal bo sklepe kongresa iz leta 1933 in ugotovil uspehe ter zhral poskuse, ki so se v teh letih najbolj obnesli. Zato pripravljajo številne ankete, pn katerih sodelujejo tudi naše slovenske avtoritete. Ta kongres bo skušal obenem najti tudi pota za zboljšanje družinskih dohodkov, da se bo mati laže posvetila samo družini. Politične, gospodarske in verske avtoritete vseh narodov si prizadevajo, da bi razrešili velike probleme današnjih dni. Kakršenkoli je položaj posameznega naroda, povsod je važno, da se okranijo duhovne in socialne vrednote. Med duhovnimi in socialnimi vrednotami, ki jih jc treba obvarovati ali morda zopet dvigniti, je gotovo ena prvih materinstvo z vsemi dolžnostmi in nalogami, pravicami in radostmi. Prepogosto današnji gospodarski položaj radi nezadostnih družinskih dohodkov prisili mater, da si išče potrebnih dohodkov izven doma in tako zanemarja svoje lastno poslanstvo. Kongres hoče doseči, da se prizna m da poročeni ženi možnost postati mati v najbolj vzvišenem pomenu besede: ona, ki daje življenje, ki vzgaja in dela za človeški napredek. Toda so dobre in 6labe delavke. Mati mora biti zmožna, izpolniti svoje družinsko po6lan »tvo, razpolagati mora tudi ona z dohodki in vršiti vzgojno in socialno delo. Kongres bo tudi iskal možnosti, kako bi se mogla mati izpopolnjevati v izvrševanju svojega poslanstva. V mednarodnem odboru za kongres so žene iz Francije, Belgije, Anglije, Amerike, Kitajske itd. V mednarodnem komiteju zastopata Slovence dr. J. Pogačnik in dipl. phil. I. Slapar. Udeleženke tega kongresa bodo imele znižano vožnjo in ugodnosti pri obisku svetovne razstave. Vse podrobne intormacije o kongresu se dobe pri I. Slapar, Kranj, ali pa direktno v Sčcretariat International 25, rue de Valois Pariš (ler) ali Agence Exprinter 26, avenue de l'Opera Pariš (ler), ki ima nalogo organizirati vožnje in bivanje udeleženk kongresa. j lil "rnP£L ^iS^^VHA | Volneni čopki za okras obleke majhnih otrok: Iz režeš iz lepenke dve okrogli ploščici s premerom 6 cm in narediš v sredi luknjico 1 cm Oba kolo barja daš skupaj in obšiješ. doklet ni luknjica polna. Nato prerežeš ob robu nitke in jih med olobarjeina žvežeš Nato previdno odstraniš papi! in obrežeš čopko s škarjami. I ■ Jjj1', Naš domači zdravnik I. A. - B. »Blazinica na peti« (kaj naj bi bila ta stvar, si ne morem točno predstaviti) vas je začela boleti, nato so se napravile rdeče pike, po predrtju ene take pike so vam druge počrnele in je noga otekla. Zdravnik, ki vas je videl, je smatral vašo bolezen za brezpomembno in vam ni predpisal niti zdravila. Morda vam je naročil kaj drugega? Ce vam je res otekla noga, mirujte, ostanite v postelji in pokličite zdravnika na dom. V take nejasne in kočljive zadeve se ne morem spuščati na daljavo. M. B. - B. Nosečnost je malokdaj brez motenj. Vi imate na eni strani v dimljah, na drugi strani pod kolkom skeleče bolečine v stoji in hoji, v leži pa se nadlega porazgublja. Domnevam, da so vam pri pokončni drži zatiščani živci, morda žile, kar je manj verjetno. Točno razpo znavo vaših motenj vam napravi vsak količkaj izkušen in izveden zdravnik, ako nimate takega v bližini, napotite se k strokovnjaku za ženske bolezni. Pomoč menda ne bo ne težka, ne draga. Ista. Med prvo nosečnostjo, mesec ali dva pred koncem, je zdravniški pregled vsekakor priporočljiv. Marsikatera nevšečnost ali nevarnost se da preprečiti, posamična navodila so v vsakem primeru dragocena, zanesljiva napoved daje vedno srčnost, ki je najboljša spremljevalka na prvem potovanju v Rim. J. S. - K. Pri neredni čišči je določanje dob glede zanosljvosti težje kakor pri redni. Tudi pri redni se dogajajo izrednosti radi prememb v življenjskem redu. V vsakem primeru'je potrebno daljše in zanesljivo opazovanje, nujen je tudi zdravniški pregled s presojo življenjskih posebnosti in oseben razgovor o važnih podrobnostih Če ni razdobje prekratko in čišča predolga, je vaša domneva glede prvih dni utemeljena. Popolne gotovosti ni v vsem življenju druge kakor smrt. M. B. - Ž. Tiščanje na pogostno sečenje in pečenje pri tem je znak kaj različnih bolezni. Največkrat je vzrok vnetje sečnega mehurja in sečne cevi kakor pri kužni kapavici, pa tudi vnetje ne-kužnega izvora, in teh je več vrst. Včasih se na-pravlja v mehurju drobnejše ali debelejše kamenje, včasih kakšni gobasti izrastki; včasih pa je izven mehurja kaj, kar tišči na mehur ali ga draži. Vse to treba ugotoviti s pregledom drobja samega in preiskave seča. Če je vse to in še drugačno obolenje drobja izključeno, iščemo vzrok pogostnemu sečenju v posebni živčni občutljivosti mehurja. Vemo, da mraz in strah poganjata na sečenje. Neko gospo, ki ie morala podnevi vsakih 5 do 10 minut na vodo in zato opustila sprehode, obiske in celo hojo v cerkev, sem ozdravil tako, da sem jo na posetu pri sebi zadrževal skoraj dve uri in ji dopovedal, kako treba vzgajati tudi drobje, kakor razposajene otroke. Vi pa pojdite najprej k zdravniku! A. M. - C. Zakon vas skrbi radi morebitnih nasledkov nekdanje, že davno opuščene mladostne zablode. Če ni bilo spolne okužbe in se čutile zdravega, ni treba radi zdravstvene strani nikak-šnega pomišljanja ali odlaganja več, kar srčno popeljite izvoljenko pred oltar in na svoj dom' A. V. - Lj. Jetra mladih šivali so zares dobro zdravilo za malo- ali slabokrvne ljudi. Zdaj je letni čas ugoden, ker se jetra ne skvarijo tako hitro. Največ koristijo jetra, če se uživajo čim manj pražena, ocvrta ali kuhana, torej več ali manj surova v kakršnikoli pripravi. Da se ne prigabijo, ni treba, da jih dajete vsak dan ali v večjih množinah. D. K. • M. Otroški umski šport? O resnem športnem udejstvovanju naj ne bo niti govora pri otrocih, do starosti 14 let. Vse, kar naj otroci počno do te dobe, naj bo bolj igranje; sankanje in drsanje se mi zdi primerno, manj smučanje. Imenitno se mi zdi kepanje, urjenje v metanju in zadevanju na daljavo. I. S. - J. Dednosti raka se bojite? Vaši zaročenki je umrla mati zavoljo materničnega raka; kaj je pričakovati vaši bodoči soprogi, ki jo vsekakor poročte? Vemo, da se rak ne deduje kot tak, otroci rakastega roditelja ne prihajajo na svet rakasti, morda samo bolj naklonjeni za rakasto obolenje. Sam poznam priletni gospe (med 50. in 60. letom) hčeri matere, ki jim je umrla za rakom že brž po 40. letu, a oni sta še zdravi in tudi že preko najbolj nevarnih let za raka. Vaš strah torej ni upravičen, tem manj dandanes, ko se da rak precej zanesljvo in trajno ozdraviti. Res da se dandanes število račjih primerov strahotno množi, zlasti med meščanstvom in delavstvom, nekateri učenjaki menijo, da zavoljo preveč izumetničene prehrane, a zdi se, da se svetlika zora tistega velikega dneva, ko veda pogodi in odkrije bistvo te grozotne nadloge in začne proti njej tako uspešno borbo, kakor jo je je razvila proti jetiki. Značilna je poseh"«st novodobnih omikanih narodov, da ostarevajo, prirastka je čezdalje manj, a postarnih ljudi pa čez-dalje več. M. M. - Š. Nadušljiv vdovee s petimi križi vas hoče v zakon? Koliko let utegne še živeti? Vprašanje je nejasno, odgovor dvakrat kočljiv. Iz vašega pisanja namreč mi ni razvidno, kaj prav za prav pričakujete od ponujenega zakona, ali dolgo zakonsko življenje z nadušljivcem, ali morda skorajšnjo njegovo smrt in dediščino po njem? Glede naduhe pa je zadeva taka. Prava pljučna naduha je zelo dolgotrajna bolezen, ki se vleče pri ljudeh v ugodnih življenjskih okoliščinah tudi v starost čez 70 let. Je pa nekaj bolezni, podobnih naduhi zavoljo oteženega dihanja, pljučnih, zlasti jetike, srčnih in obistnih, ki prav vobče ne trajajo tako dolgo in spravljajo »nadušljivce« poprej pod rušo. Omeniti moram še dušico, ki jo mnogi zamenjujejo z naduho. Dušica (astma) je bolezen mlajših ljudi, ki jih duši včasih zelo hudo in v napadih, a na starost popušča, da du-šičniki umirajo vobče v poznih letih. V katero izmed naštetih zvrsti naduhe treba uvrstiti vašega snubca, pa prepuščam vami S. B. - Lj. Gorčična moka (bot. sinapis alba) je skorajda pozabljeno, a imenitno sredstvo pri trganju, zbadanju, bolečinah v križu in drugod. Vrečica z gorčično moko — velikost se ravna po potrebi — se namoči v mlačni vodi in položi na boleče mesto, kjer naj ostane navzlic občutnemu pečenju, da se začno delati mehurčki na koži. Opečeno mesto se namaže z oljem, posuje s smukcem in suho poveže. Namesto moke prodajajo v lekarnah in mirodilnicah gorčični papir in gorčični cvet. A. S. - B. - F. D. in M. D. - B. Red v naši posvetovalnici je in ostane tak: kar se pri uredništvu nabere vprašanj med tednom, jih dobim v roke koncem tedna, do srede večera oddam odgovore, ki se v četrtek zjutraj že tiskajo za nedeljsko prilogo. Nemogoče je torej, da bi dobil kdo odgovor že prvo nedeljo. Za nujne posvete je na voljo 600 slovenskih zdravnikov v domovini, nešteto drugih pa izven nje. Brez izkazila oziroma opravičila ni odgovora. Pravni nasveti Prodano, a še ne plačano pohištvo. J. K. V. Prodali ste pohištvo za 10.000 Din. Dogovorili ste se s kupcem, da bo plačal kupnino v štirih obrokih in da ostane pohištvo vaša last, dokler ni popolnoma plačano. Na račun je kupec plačal 4000 Din. Ker po preteku enega leta kupec ni plačal nobenega obroka, zahtevate od njega, da vam pohištvo vrne. Kupec je pripravljen pohištvo vrniti le pod pogojem, če mu vi vrnete na račun sprejeti znesek 4000 Din. Vprašate, če lahko zahtevate vrnitev pohištva brez istočasne vrnitve že izplačanih 4000 Din. — Vi imate pravico, da tožite kupca na plačilo ostanka kupnine. Ce razen pohištva nima drugih stvari, bi pač mogli zarubiti pohištvo in ga potem na dražbi kupiti. S tem bi bili pač kriti za ostanek svoje terjatve. Ce pa zahtevate vrnitev pohištva, potem s tem razveljavite kupno pogodbo in bi morali kupcu vrniiti vse, kar ste od njega prejeli na račun. Imeli bi pa pravico, da zahtevati s posebno tožbo odškodnino za enoletno uporabo pohištva, ker ni kupec pravočasno izpolnil pogodbe in vam s lem povzročil to škodo. Brez noge. P. R. S. Pred štirimi leti 6te se poškodovali pri delu za očeta s sekiro, da vam je bila potem odrezana noga. Oče vas ni zavaroval kot tesarja, pač pa je po poškodbi obljubil, da boste lahko ostali doma in da boste do smrti s tem preskrbljeni. V zadnjih letih opažate, da vas doma pisano gledajo ter da bo dom dobil brat, za vas pa ne bo nič ostalo Vprašate, če lahko od očeta zahtevate odškodnino. — Odškodninska tožba zastara v treh letih od kar je znana škoda in njen povzročitelj. Očetova krivda na vaši nesreči bi bila v tem. da vas ni prijavil v zavarovanje pri OUZD ter da sedaj ne dobite nobene rente. Ker je oče obljubil, da vas bo preskrbel. ie svojo obveznost priznal. Ce vam oče ne bi hotel dati pismenega jamstva za vašo preskrbo (n. primer vknjižba dosmrtnega vžit-ka). ga boste morali pač tožiti in bo sodišče odločilo, če imate to pravico in v kakem obsegu. Preskrbi te si uho ž. no spričevalo in prosite pri okrajnem sodišču, da se vam dcvoli pravica revnih in da se vam postavi odvetnik kot zastopnik revnih, ki bo za vas napravil tožbo Izgubljene obresti. F N. S. Ce ste se pri poravnavi zavezali nlačati tožniku — svojemu bivšemu zastopniku tak znesek, ki po vašem ustreza računu obresti, ki jih vaš odvetnik ni izterjal kljub naročilu vašega dolžnika, potem ne morete z novo tožbo ravno isti znesek zahtevati od nasprotnika, ker je pač ta zadeva med vama s poravnavo urejena. Pred to tožbo ste imeli možnost, da bi zahtevali oid svojega bivšega zastopnika točen obračun, ki bi ga moral predložiti sodišču. Sedai je tudi tak obračun vsled sodne poravnave odnadel Nezakonska deklica. C. V. Z. Imate nezakonsko deklico za katero zahteva varuh mesečne preživnine 400 Din. ki jih vi ne zmorete, ker imate le 1000 Din mesečnih dohodkov. Vprašate, če lahko zahtevate im..................................................ODRR7.ITF tiiiiiniimitiiitnniiiitiiiiiiistopku tisto okrajno sodišče, v čigar okolišu otrok prebiva. Proti sklepom okrajnega sodišča se lahko pritožite na okrožno sodišče. Službeno spričevalo. S. J. Zapustili ste službo. Gospodar vam je napravi! spričevalo v delavsko knjižico, brani pa se, da bi izdal še posebno spričevalo, češ, da mu vi prinesite prej kolek za 20 Din. Ker si z gospodarjem nista bila dobra, ko sta se razšla, 6e bojite, da bi vam dal slabo spričevalo. Vprašate, če site dolžni plačati kolek. — Vsak službodavec je dolžan, da izda, ko prestane službeno razmerje, službonajemniku na zantevo ob svojih stroških spričevalo o trajanju in vrsti opravljene službe. V spričevalu se ne sme niti s črkami napisati niti z znamenji označiti, kar bi oteževelo sprejem v drugo službo. Taka spričevala morajo biti taksirana s takso 20 Din. ki jo mora plačati službodavec. Ce želi službonajemnik še posebno spričevalo o nravnem vedenju in o vrednosti in izobrazbi, ki ga je pokazal pri delu je službodavec dolžan, ustreči tej zahtevi, vendar mora takso za tako posebno spričevalo plačati službonajemnik. Kdo plača potne stroške? H. I. Lj. Neko dekle na deželi je bila pismeno vprašana, če sprejme službo gospodinjske pomočnice v mestu pri neki stranki s pozivom, da naj svojo odločitev takoj ali čimprej pismeno sporoči, nakar bo sledil poklic v službo. Priložena je bila znamka za odgovor. Dekle ni nič odgovorilo. Po štirih tednih iskanja je 6tranka najela drugo dekle. Par dni nato se pa pripelje prva pismeno vprašana dekle, ki sedaj ni mogla b'ti več sprejeta v službo. Vprašate, kdo je dolžan temu dekletu povrniti potne stroške — Stroške potovanja mora trpeli dekle sama, ker si jih je s svojo nerodnostjo sama povzročila. V smislu stavljene pismene ponudbe je bila dolžna, da naj prej pismeno odgovori, če sprejme ali ne ter bi morala potem čakati na pismeni poklic za nastop službe. Ko se je po preteku enega meseca odpeljala v mesto je to storila povsem na lastno odgovornost, ker ni bila od stranke v mestu poklicana. Posojilo uradniku. M. S. P. Pred 3 leti ste ne kemu uradniku na deželi porodili 500 Din. Obvezal 6e je, da bo vrnil denar tekom par mesecev in plačal 5% obresti. Prosil je. da držite posojilo v tajnosti. Vsako leto ste ga terjali in je vselej obljubil, da bo plačal, pa ni bilo nič. Vprašate, če ga morate tož.ti pri njegovih predpostavljenih ali pa pri sodišču — Svetujemo vam, da na uraden dan zaprosite pri okrajnem sodišču, da nasprotnika povabijo radi poravnave. Ce bo prišel dolžnik in priznal dolg. potem lahko pri sodišču zapišete po ravnavo. na temelju katere boste lahko predlagali tudi rubež dolžn.kovih prejemkov, če ne bi hote! plačati. Ce pa dolga ne bi priznal, ga boste morali tožiti in bo vaše zaslišanje v zvezi s potrdilom o svoječasno prejetem denarju dokaz, da je res dolžan. — Pritožba pri dolžnikovih predpostavljenih ne bi bila tako učinkovin, kot pa je jx>ziv k sodišču, ki mu sledi poravnava ali pa tožba. Bre/poselua učiteljica. N. N. S. V neposrednem postopku smele zahtevani od staršev doto pred nameravano oporoko. Če se ne poročite, imate le pravico, da po smrti staršev zahtevate svoj dolžni delež. Ce že imate resnega zaročenca, vam svetujemo, da takoj pri okrajneem sodišču predlagate postopek na določitev dote, preden še starši izroče posestvo sinu. Vlakovodja. F. S. Po predpisih zakona o državnem prometnem 060bju in urebe o razporeditvi zvanj zvaničnikov in služiteljev z dne 13. marca 1935 moiejo vršiti vlakovodsko službo zvaničniki I. kategorije in uradniki po § 47/1 zak. o drž. prometnem osobju. Zvaničniki I. kategorije v vlako-vodski službi imajo zvanje »podvlakovodje« in morejo postati oni, ki so dovršili najman[ 2 razreda srednje šole ali njej enake šole in položijo predpi sane strokovne izpite. Vendar se sedaj kandidati s tako šolsko izobrazbo pripuščajo v vlakovodsko službo le v primeru pomanjkanja kandidatov s šolsko kvalifikacijo po § 47 oast 1 zak. o drž. prometnem osobju (nepopolna STednja šola). Uradniška zvanja v vlakovodski 6lužbi so: v X. skupini — »pomožni vlakovodja«, v IX. in VIII. skupini pa »vlakovodja«. Ta zvanja so poleg uslužbencev s predpisano šolsko kvalifikacijo po § 47/1 zak. o drž. prom. osobju mogli do 6. marca t. 1. doseči tudi oni zvaničniki I. kategorije, ki so do tega časa dovršili najmanj 10 let nepretrgane in dobre zvaničniške službe na delu v isti stroki. Od 7. marca t. 1. dalje pa se vrši prestop iz zvaničniškega zvanja v uradniško (prekategorizacijo) samo na podlagi predpisane šolske izobrazbe in ne več na podlagi 10-letne zvaničniške službe. To stališče železniške uprave se sicer lahko zopet ukine, a kljub temu nima nihče pravice do prekategorizacije ker zakon pravi, aa se zvaničniki z 10-letno službo »smejo« poslavljati v stroko, za katero je zahteva nepopolna srednja ali njej enaka strokovna šola, in ne, da se morajo. — Vi ste prekategorizacijo že zamudili in verjetno je, da se vam možnost ne bo nikoli več ponudila, ker železniška uprava nima interesa, da ugodi željam uslužbencev, sama pa s tem ne bi nič pridobila, m ravno pri prekategorizacijah »podvlakovodij« v »pom vlakovodje«, odnosno vlakovodje« nič ne pridobi, ker se služba prekategoriziranega nič ne spremeni. Ce bi torej vi iineli 4 razrede srednje ali njej enake šole, je možnost prekategorizacije še podana. Različni olroci. I. K. Lj. Vaša mati je kot vdova z dvema otrokoma poročila vdovca tudi z dvema otrokoma. V tem dragem zakonu sta se rodila dva otroka. Očim je z laslnim denarjem in z denarjem vaše matere kupil hišo, ki pa je prepisana le na ime očima. Vprašate, koliko bi sedaj ob materini smrti pripadalo otrokom iz njenega zakona in koliko, če bi bila mati do polovice lastnic hiše. — Otroci iz prvega zakona matere imajo z otroci sedanjega zakona matere enako zakonito dedno pravico do zapuščine matere. Ce bi mati bila do polovice solastnica hiše, potem bi po njeni 6mrt! bili zakoniti dediči: preživeli soprog do ene četrtine zapuščine, vsi štirje materini otroci skupaj pa dobijo ostale tri četrtine zapuščine po enakih delih, torej vsak otrok bi dobil eno šestnajstinko zapuščine po materi. Naj mati zahteva od svojega moža — vašega očima — da prizna pred notarjem materi terjatev, kolikor je prispevala za hišo, sicer nimate zakonite dedne pravice. Prepovedana ljubezen. O. K. R. S. Ce starši dekletu, ki ni polnoletno, branijo poroko z vami, potem morate pač čakati, da postane dekle polnoletno. ali pa poskrbite, da da varstveno sodišče potrebno privolitev nevesti za zoroko z vami. Brez privolitve ali očeta ali varstvenega sodišča se pa ne more mladoletna nevesta poročiti. Sodišče bo moralo pač ugotoviti, ali starši dekletu opravičeno branijo poroko ali ne. Ce starši vašo nevesto pretepajo in grdo ž njo ravnajo, ovadite jih sodišču, morda bo sodišču uspelo, da to zamotano stanje uredi. Ako je izpolnitev pogodbe onemogočena. P. T. Prodali ste lovskega psa, ki pa je izginil; najbrž ga je lovski zakupnik ustrelil. Vprašate, če ste dolžni kupcu dati kakšno odškodnino, ker mu ne boste mogli izročiti psa. — Ako je izpolnitev pogodbe (izročitev psa) po vaši krivdi ali vsled naključja, za katero ste vi odgovorni, onemogočena, sme druga stranka zahtevati povračilo škode radi neizpolnitve. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) Kmetijski nasveti Gnojenje travnikov s Tomasovo žlindro ali kostno moko. F. M. D. —- Kupili ste nekaj kostne moke za gnojenje travnikov, pa vam sosedje zatrjujejo, da je v ta namen boljša Tomasova žlindra, katera učinkuje do tri leta medtem ko ko6tna moka le eno leto. Radi hi vedeli, kaj je resnice na tem. — Sosedje nimajo prav, ko trde, da deluje ko6tna moka le eno leto, ampak res je, da je to fosfatno gnojilo počasi delujoče, ker se le polagoma razkraja, in je njega učinek viden najmanj tri leta, kakor pri To-masovi žlindri. Pri tej je učinek v prvetn letu nekoliko vidnejši, pri kostni moki pa bolj v drugem in tretjem letu. Imanio pa tudi dve vrsti kostne moke: sirova kostna moka in razklejena kostna moka. Sirova kostna moka vsebuje še klej, zato se bolj počasi razkraja in deluje še četrto leto. Razklejena kostna moka pa vsebuje nekoliko lažje topljivo fosforno kislino, zato je prej opaziti njen učinek. Tomasova žlindra je sicer znano dobro in za travnike gotovo izvrstno gnojilo, žal je dandanes predrago, ker ga moramo uvažati iz Nemčije. Tako stane žlindra približno 160 Din, kostna moka pa le 100 Din za 100 kg. Kostna moka je doma pridobljeno fosfatno gnojilo, za katerega denar ostane v deželi, medtem ko moramo žlindro plačevati inozemstvu v tujem denarju. Zaradi tega je vsekakor priporočati, da se rabi kostna moka, ki je ravno tako učinkujoče gnojilo kot žlindra. Krompirjeva plesen ali suha gniloba na krompirju. I. S. St. — Letos ste 6adili krompir v bolj peščeno zemljo, na kateri je več let rastla lucerna. Uspeval je lepo ter dal obilen in zdrav pridelek brez gnilobe. Gomolje je bilo spravljeno ob lepem vremenu v suho klet. Sedaj se pa na njem zlasti na koncu opažajo okrogle, črnkaste in troh-nele lise, ne kot vlažna gniloba ampak suha. Ce krompir prerežemo, se v mesu vidi rumenkast krog. Pri kuhanju je ta bolj trd nego zdravo gomolječ V tukašnjem kraju v okolici Kranja se opaža več tako bolnega krompirja. Kaj bi bilo ukreniti proti tej bolezni? — Po vašem opisu sodeč, ima vaš krompir dvoje bolezni: Rumenkast ali temen obroč, ki s pri prerezu vleče okrog in okrog gomolja nedaleč f>od površino, kaže na obročkasto bakterio-zo, ki je po vsej Sloveniji dobro znana. Ce sadite tako bolno gomolje, opazite kmalu, da so nekatere rastline slabotne, uvele, zastajajo v rasti in kmalu poginejo. Obolelost na raznih rastlinah se pojavlja vse poletje. Pa tudi na videz zdrave rastline nastavijo bolno gomolje. Proti obročkasti bakteriozi postopamo na ta način, da izrujemo vse obolelo rastline z gomolji vred ter jemljemo za seme samo zdrav krompir. — Bolezen, pri kateri opažamo na koncu črnkaste, trolmele lise, bo najbrž krompirjeva plesen ali peronospora. Ta napade najprej liste kromipirjevke, od tam se pa preseli v gomolje, ki dobi v mesu rjave pege. Te segajo različno globoko in so včasih od zunaj vidne kot modrikaste lise. Pozneje začne gomolje gniti, nekaterikrat že na njivi, največkrat pa šele v kleti. Tako oboleli gomolji kažejo znake suhe gnilobe. Proti krompirjevi peronosperi se borimo s tem, da škropimo poleti z galično-apneno brozgo. Ta bolezen nastopa največkrat v vlažnih letih, kakor je bilo letošnje. Ti&^g* krompirja seve ni rabiti za seme, ker se bolezen prenaša. Torej vam ne preostane drugega,, -Iflttopff aa menjate seme ter si ga nabavite iz takega kraja, kjer ie bil krompir popolnoma zdrav. Takih tožba o bolnem krompirju je letos mnogo, čemur je bilo krivo vlažno vreme. Nemčija kupuje naš lan. K. F. Pl. — Oitali ste, da kupuje Nemčija naš lan po 114 mark me-terski stot; ni pa razvidno ali lan ali predivo. Kako je treba lan pripraviti, če namreč kupuje lan, ne pa predivo. Kam se je obraniti glede kupčije? — Po tej ceni je gotovo mišljeno že dobro pripravljeno predivo, kajti sam lan, take cene ne bi dosegel. Ce kupuje Nemčija res naš lan, tedaj prihaja v poštev le nabava celih vagonov, torej velike količine. Ni nam pa znano, kdo zbira ta lan v manjših množinah, da ga jx>tem prodaja naprej v vagon &k i h količinah. Podrobneje pojasnila bi vam morda podala Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Naš delavec JSZ in knjižnica „Kršč. strokovna organizacija" Brošura pod tem naslovom, ki jo je izdala Zveza združenih delavcev v Ljubljani, je bila pri našem slovenskem delavstvu sprejeta z velikim veseljem. Čeprav je brošura šele izšla, je vendar dobila izdajateljica že precej zahval za to delo Star krščanski strokovničar, delavec, ki je zavzemal svoječasno v domačem kraju voditeljsko mesto med našim delavstvom, pa se je pozneje umakni! »kršč. socialistični« smeri, piše piscu brošure med drugim: »Brez pretiranja rečem, da je brošura izvrstno sestavljena in razumljiva tudi preprostemu delavcu, kateremu je namenjena. Take smo potrebovali v času, ko je toliko zmešanih misli in pojmov. Bo nekak delavski katekizem, ki bo imel trajno vred nost. Dostavil bi le, da je preveč stisnjena. Posamezna jjoglavja naj bi se bolj široko obravnavala. Pri nas smo jo naročili 50 izvodov in io bomo kmalu razpečali. Na sestankih jo bomo obravnavali vse leto. »To je mnenje delavstva. Vsi katoliški listi se izražajo pohvalno o brošuri. Samo »Del. Pravica« glasilo kršč socialistov molči. Očividno ji je zelo neljubo podajati izjave, čemur se seveda ni čuditi. Ta molk »osrednje centrale kršč. socialističnih delavskih in nameščenskih sindikatov« je zelo podoben molku ki 'ga je bila deležna svoječasno Pijeva okrožnica »Quadrage-simo anno«. Toda ta molk je samo navidezen. Prijatelji, ki še sodelujejo pri podeželskih organizacijah JSN, so sporočili, da ie izdala JSZ okrožnico št. 7., v kateri opozarja odbore, naj brošure ne brejo in da naj zaupniki vračajo brošure pisatelju Na račun slednjega je priloženih še nekaj krepkih izrazov. Vsem, ki še sodelujejo pri organizacijah JSZ, je la okrožnica ponoven dokaz zgrešene poli vodstva JSZ, ki ni toliko moško, da bi javno v svojem časopisju napadi* brošuro, temveč dela to po okrožnicah, o katerih meni, da bodo ostale tajnost. Razumljivo, da je vodstvo v zagati. Nepoučenim se je predstavljalo vsa zadnja leta v lepi luči. sedaj pa pride brošura, ki neusmiljeno pokaže na prava načela krščanskega strokovnega gibanja in pove. da zastopa JSZ druga, napačna načela krščanskega strokovnega gibanja in pove. da zastopa JSZ druga, napačna načela. Odvračanje članstva, da ne bi Tiralo brošure, pa je zopel dokaz, da vodstvo JSZ noče priznati resnice in da vztraja kljub vsemu še naprej pri socialistični smeri. To pomeni, da vodslvo JSZ izloča celotno organizacijo iz svetovnega krščanskega strokovnega gibanja ler njegove internacionale. Po vsem lem preostane le še formalno priključitev marksističnim strokovnim organizacijam. Odbori JSZ 6i seveda ne bodo dali odvzeti svobode, da prepotrebno knjižico študirajo, presojajo in sodijo. Ce bodo delali to s pošteno voljo, bodo morali priti do sodbe, ki bo za sedanjo smer JSZ prav malo ugodna. Nakup navedene knjižice, ki se naroča za neverjetno nizko ceno Din 3 pri Zvezi Združenih delavcev v Ljubljani. Tyrševa cesta 29.-I. vsakomur najtopleje priporočamo. DROBNE Poglavje o delomržnežih. Delomržneži so tn bodo obstajali Nesreča naše dobe ie samo v tem, da je število zelo nacastlo, ker so se nekateri brezposelni počasi navadili na brezdelje m vztrajajo v njem tudi, ko jim tega več ni treba, to je, če se jim ponudi zaslužek. Taki delomržneži so največji škodljivci pravim brezposelnim revežem, ker pade njihova senca tudi nanje. Rdeča »Delavska Politiko« piše o delo-mržnosti, kot da ie pri na« ni Vemo, da tako postopanje rdečkarii le radi javnosti širijo, ker liočejo veljati na vsak način za najbolj socialne, med štirimi očmi pa tudi oni dajo stvaren odgovarjajoči naziv. Sicer pa vemo, kako poslopajo z delomržneži v rdeči Rusiji, kjer so mnogo manj prijazni z njimi kot pa na ljubljanskem magistralu. Tam pridejo delomržneži v prisilno taborišče, pa tudi pred hladno cev, če so nepoboljšljivi v svoji slabosti. Jugoslovansko gospodarstvo. Francoski gospodarski list piše v članku o gospodarski aktivnosti dr. Stojadinovičeve 'vlade: »Po zaslugi dr. Stojadinovičeve sposobnosti v gospodarskem in finančnem oziru, kaže jugoslovansko gospodarstvo znake zboljšanja. Tako so držav-i ni dohodki zrastli od vsote 676 milijonov Din v j mesecu juniju 1935 na 745 miliionov Din v mesecu [ juniju 1936. Nasproti mesecu juniju od lani zna-i šajo letošnji neposredni davki v istem mesecu | 127 milijonov Din oziroma za 4 milijone Din več. , Pri posrednih davkih je ta porast od 166 Din na ; 214 milijonov. Samo monopolski dohodki sc padli za 4 milijone. Dohodki državnih podjetij so se povzpeli v istem času od 224 milijonov Din na 246 milijonov Din.« Delovni čas na Angleškem. Delavska stranka je predlagala skrajšanje delovnega časa. Parlament je ta predlog odbil z 237 proti 119 glasovi. A m r t t d »Povej mi, Robert, zakaj se pa veduo zapiraš v svoje stanovanje? Ali nisi 6e sit samote? Ali pa imaš za to kak tehten vzrok ?< Robert je raztreseno pogledal svojega prijatelja. Skozi okno je sijala siva luč poznega po-poidneva in je zarisala v njegov izžiti obraz sive brazde. »Da,< je tiho odvrnil, »prav tehten vzrok imam in le tebi, Hari, bom razodel svoj doživljaj; le ti me boš mogel razumeti. Ko so me bili poslali za nadzornika nasadov v Mahat, mi guverner ni nič kaj prijazno opisal uporniških lastnosti mojih bodočih ondotnih pod-ložnikov. Mimo tega mi je priporočal budno paž-njo ln da naj sleherno kal kakega upora koj zatrem. A jaz sem spočetka potrpežljivo in spre-gledno prenašal majhne prestopke ln se delal, ko da ne opazim sovražnih pogledov okrog sebe. A nekega dne sem dal prebičati Arsata. najhujšega upornika nasadov, ki je zagrešil hujši prestopek. Ko sem stopil iz bungalova, mi je skremženega obraza io poln krvavih li« po hrbtu zastavil pot, rekoč: »To boš »e pomnil, sahibl« Nato je izginil med drevjem. Odtlej sem venomer občutil, kako me zalezujejo in prežijo name. Moja dva adjutanta, TobsiJ in 0'Conel, »ta večinoma praznila steklenice žganja ali smrčala kraj njih. Eno samo bitje mi je bilo naklonjeno: to je bila Amrita, Arsatova po polisestra, plaha deklica, velikih, boječih gs-zelinih oči. Gospodinjila ml je in tiho in ponižno je oskrbovala mojo hišo in mene. Neko jutro sem jo surovo nahrulil, ker je prišla kasneje v hišo, kot Je bilo prav, čeprav je vedela, da nisem mogel trpeti netočnosti,- A te-dajci se je zgrudila na tla, si obupno zakrila obraz z rokami in njeno slabotno, sloko telesce je od ihtenja podrhtevalo. Začudil sem se bil in zaeno se mi je zasmilila. ,Saj ni tako hudo, AmritA,' sem jo tolažil in jo skušal dvigniti. ,Boš pa drugič prej prišla, kajne? Nikar se ne jokaj 1' Milo m* je pogledala, rekoč: .Ti si dober, sahib, jako si dober, a tako se zate bojim, U pa tega nočeš ▼edeti.' — ,Cesa se pa bojiš?' — ,Vsega, vsega, sahib! Moji te zalezujejo in zarotili so se zoper tebe. Beži, sahibl' — ,Norčije!" sem jo zavrnil. Vendar nisem bil več tako na trdnem ko prej, zakaj Amritine slutnje so potrjevale mojo sumnjo. Neke soparne noči v avgustu pa se je zgodilo. Slišal sem, kako je škrtalo po lesu mojega bunga-lova in kako so zdaj pa zdaj zatulili psi. Tobsij je spal v drugi sobi poleg izpraznjene steklenice. Iznenada sem zagledal, da stojt neka bela postava prt odprtem oknu. Planil sem pokoncu, pripravil samokres in za vpil: ,Kdo je?' — ,Jaz sem, sahib, ne boj se.' Bil je Amritin glas. ,Kaj se je zgodilo?' sem jo tiho vprašal. ,Beži, sahib. Nocoi to noč te hočejo umoriti. Reši se! Pojdi z menoj, skrila te bom. Brž, brit* Zunaj so se že oglašali žvižgi, videti je bilo tn In tam rdečo luč med drevjem 3rž, sahib, sicer bo prepozno!" ,Tobsij. 0'ConnelI' sem glasno zavpil. Oba sta plašno prihitela. .Napadli nas bodo! Štirideset Indi jcerv je.' Nemogoče se je tolči i njimi. Pobeg-ntmot AmrltA, vodi nas!' Skočili smo skozi okno ln se pogreznili v gozdno temo. Slišali smo, kako se je rjoveča tolpa zagnala na bungalov, videli, kako so se okna zasvetila ln kako so razočarano vzkrikalt. Nato smo čull topotajoče korake, plamenlce so plamtele; zasledovali so nas. Na one strahotne ore se le motno spominjam. Dozdeva se mi, da .«> je Tobsij ko pijan zgrudil na tla, trdno pa vem. da sva bila sama z Amrito, ko smo nehali teči. Visoko, sivo zidovje se Je dvigalo med drevjem v prvem, slvkasto-vijoliča-stem jutranjem svitu. Amritfi je molče pokazala tja, saj nI imela še toliko sape, da bi bila mogla •pregovoriti. Začela sva počasneje hoditi. ,Kak star tempelj?' sem jo vprašal — Prikimala je: Tu te ne bodo iskali," je dejala. .Praznoverni so. Prinašala U bom hrane. Bog te obvaruj I' — Hotel sem se ji zahvaliti, a preden sem mogel kaj reči, je njena slabotna, belo oblečena postavka izginila med drevjem. Sledili so strašni, pusti, neskončno dolgi dnevi, ki sem jih prebil med starim tempeljskim zidovjem. Samotno je bilo nebo nad menoj, samoten gozd kros mene. AmritA je prihajala vsako noč, a le za toliko, da je položila hlebček črnega kruha in nekaj sadežev predme, nato je molče in lahkonogo šinila izpred mene. Le nekoliho besed je bila nekoč spregovorila. Zvedel sem tedaj, da je bil Tobsij mrtev, da 0'Connela še niso dobili, da so peščico Angležev, ki so mi bili prihiteli na pomoč, do smrti pobili ln da so gobavci prodrli ii svojih meji in se razkropili po vsej pokrajini. Arsat se je na vso moč trudil, da bi me dobil v svojo pest. Vsakogar je dal neusmiljeno mučiti, o komer je slutil, da ve za moje skrivališče. Od dneva v dan mi je bilo neznosne jš«. Neke noči, ko ]• sijala mesečina, m mi J« Amritin obrazek zazdel še bolj žalosten in še bolj ozek ko doslej. Le oči so se ji strahotno lesketale iz prozornih jamic. ,Nočein. da se zame tako žrtvuješ, Amrtti," sem jt rekel, ,rajši ne prihajaj tolikrat sem. In čemu mi prinašaš živila v košari in mi jih podajaš s to dolgo palico? Zakaj mi jih ne daješ z roko ko prej?' Skušal sem jo preko obzidja prijeti za roko, a vsa prestrašena se je odmaknila: ,Sahib, za vse na svetu, ne dotikaj »e me I' — ,Kje je 0'Connel?' sem jo vprašal ln zvedel, da so ga dobili in ga Arsat trpinči, da bi mu izdal moje skrivališče. — 'A tebe ne sumničijo?' — ,Da. tudi mene.' — ,Ali te bodo mučili?' — ,Seveda.' — ,Ne,' sem vzkriknil, ,ne bodo tel Kar koj poj dem in se sam izdam!' — Proseče se je AmrilA vrgla na kolena. ,Sahib, sahib, nikar ne uniči mojih žrtev, nikar se jim ne daj v roke! Tudi če bi me mučili, ne bom nič trpela. Prisegam ti! Zavarovana sem. Zame je vse pri kraju. Nikoli več ne bom trpela. Ali razumeš? Zato sem to storila. Ne izdaj se! Ne daj, da bi bile zaman moje žrtve I' — Zaihtela je. Hotel sem se skloniti k njej, a tedaj je zavpila: .Ne dotikaj se me! Življenje ti je v nevarnosti!' Nato je obupno jokaje stekla proč.« Robert Je molčal. »In potem?« je prijatelj tiho vprašal. »Zaman sem jo več noči čakal. Živila so mi pošla. Užival sem divje sadeže in korenine. Neznosna mi je bila misel, da Amriti trpi radi mene. In odpravil sem se s samokresom v roki proti oddaljenim nasadom. Prišel sem tja na večer in sem zagledal rdeče plamene. Arsat jih muči, sem grenko pomislil. A motil sem se: naši so bili. Naši! Naši! Naši, Hari! Prišli so tisto jutro in so bili zmagovavci. Ko so me zagledali, so začeli glasno vzklikati. Vprašal sem jih, kje je A m riti Nihče ni ničesar vedel. Iskal sem jo in iskal, izpraševal ujetnike. Slednjič ml jo je nekdo pokazal. Ležala je v nekem kotu in je umirala. Obraz in telo Je bilo v hudih ranah. Njene velike, bleščeče se oči so strmele v daljino. Nasmehnila se mi je. ,Zdaj je končano, glejl Nisem te izdala, ker nisem trpela! A ne bližaj se mi in se me ne dotikaj, sahib. Ne trpim, vendar umiram. Gobava sem. Nalašč sem se okužila.« Robertov glas je bil raskav m hripav. »Mogoče ti je znano, Hari, da vpliva prvi štadij gobavosti tako na bolnika, da ne občuti nlkakih bolečin, da je neobčutljiv za telesne bolečine ...« Glas mu je potemnel, skozi okno je bilo videli luči, ki so izginjale v londonski temi. (C. Falconi). Dogodek Jutro. Skozi ledene čipke, kt pokrivajo šipe, prodira v otroško sobo močna sončna svetloba. Vanja, šestletni fantič, postrižen, z nosom, ki je podoben gumbu, in njegova sestra Nina, štiriletna punčka, kodrasta, puhla, majhne postave za svojo starost, se zbudita ln pogledata srdito drug na drugega skozi mreže svojih postelj. — U-u-u, nesramneži! — renči pestunja. — Dobri ljudje so se napili že čaja, vidva pa nista niti oči odprla... Sončni žarki se veselo šalijo po preprogi, na stenah, na robu pestunjinega krila in vabijo, da bi se poigrali t njimi, toda otroka jih ne zapazita. Zbudila sta se slabe volje. Nina napihuje ustnice, dela kisel obraz in začne zategnjeno prositi: — Ca-aja! Ca-aja! Vanja grbanči čelo tn premišljuje, v čem bi našel vzrok za Jok. Že je pomigal z očmi in odprl usta, toda ta čas se Je zaslišal mamin glas iz kuhinje: — Ne pozabite dati mački mleka, sedaj Ima mlade! Vanja in Nina raztegneta obraze in z neraz umevanjem gledata drug drugega, nato oba naenkrat zakričita, skočita s postelje ln s prodlrlji-vim vriskom stečeta v kuhinjo, bosa in v samih srajčkah. — Mačka je skotila! — kričita. — Mačka je skotila! V kuhinji pod klopjo stoli majhen zaboj, prav tisti, v katerem Stepan prenaša koks, ko kuri peč. Iz zaboja kuka mačka. Njen sivi gobček izraža skrajno izmučenost, zelene oči z ozkimi, temnimi zenicami gledajo sladko — mučno, sentimentalno. Po gobcu se vidi, da manjka, da bi bila popolnoma srečna, »njega«, očeta njenih otrok, ki se mu je tako samopožrtvovalno predala! Hoče zamijavkati, široko odpira gobček, toda iz njenega grla prihaja samo sikanje... Sliši se cviljenje mačic. Otroka počepneta pred zabojem in gledata nepremično na mačko, zadržujoč dihanje... Zadiv-ljena sta. očarana in ne slišita, kako renči pestunja, ki se je pognala za njima. V njunih očeh se sveti najiskrenejša radost. V vzgoji in v življenju otrok imajo domače živali skoraj neopazen, toda brez dvoma velik pomen. Kdo izmed nas se ne spominja silnih, toda velikodušnih psov, ptic, ki so umirale v suženjstvu, topoglavih, toda ošabnih puranov, krotkih Btark-mačk, ki so nam oprostile, če smo jim zaradi zabave stopili na rep in jim prizadejali mučno bolečino? Meni se včasih celo zdi, da potrpljenje. OtroSkl vo?.i»:ki nai- DvokolMa Šivalni stTofl nnrelilh modelov motorji, trlclklji, pn*i«fl|iv» PO Jelo n ikt cen!' uenikt franku ■.TRIBUNM" p. UUBIJMNR, Karlov8ka % podruintca: Maribor, Aleksandrova cest« 56 zvestoba, odpuščanje in Iskrenost, ki so lastni našim domačim bitjem, delujejo na pamet otroka silnejše in pozitivnejše kalcor dolge pridige suhega in bledega Karla Karloviča ali meglena razpravljanja guvernante, ki se trudi dokazati otrokom, da voda sestoji iz kisika in vodika. — Kako majhne! — govori Nina z velikimi očmi in z razlitim smehom na obrazu. — Podobne so mišim! — Ena, dve, trt, — računa Vanja. — Tri mafice. Torej meni eno, tebi eno in še komu drugemu eno. — Prr ... Prr ... — prede porodnica. Ko sta se otroka nagledala mačic, jih vzameta izpod mnčke in jih začneta valjati po rokah; potem, ko nista bila več zadovoljna s tem, jih položita v privzdignjene robove srajc in stečeta v sobo. — Mama, mačka je skotila I — kričita. Mati sodi v salonu x nekim neznanim gospodom. Ko zagleda otroka, neumita, neoblečena ln z zavihanimi robovi srajčk, se zmede in napravi strog obraz — Spustita srajce, nesramneža! — pravi. — Pojdita stran, sicer vaju kaznujem. Toda otroka ne zapazita niti materinih groženj, niti prisotnosti tujega človeka. Položita majice na preprogo in zaglušljivo zakričita. Okrog njih hodi porodnica in proseče mijavka. Malo nato ju odvedejo v otroško sobo, oblečejo, spravijo k molitvi in napoje s čajem. Teži ju strastna želja, da bi se čim prej iznebila teh dolžnosti, in glej, zopet stečeta v kuhinjo. Običajni posli in zabave stopijo v ozadje. Mačice, s svojim pojavom na svet zatemne vse in stopijo v ospredje kot največja novost in središče dogodkov. Ce bi ponudili Vanji in Nini za vsako inačico pud konfetov ali deset tisoč kopejk, bi onadva to brez kolebanja odklonila. Sedita v kuhinji pri zaboju in se Igrata z mačicami tja do kosila ne glede na ognjevite ugovore pestunje in kuharic«. Njiju obraza sta resna, osredotočena in izražata skrb. Ne skrbi Ju samo sedanjost mačic, marveč, tudi bodočnost. Sklenila sta, da ena ma-čica ostane doma pri stari mački, tretja bo živela v kleti, kjer je zelo mnogo podgan. — Toda. zakaj ne gledajo? — sprašuje Nina z nerazumevanjem. — Slepe so kakor berači. Tudi Vanjo vznemirja to vprašanje. Hoče odkriti inačici oči. dolgo sopiha, toda operacija ne uspe. Nič manj Ju ne vznemirja okolnosl, da se inačice branijo ponudenega mesa in mleka. Vse, kar položita pred njihove gobčke, poje siva mamica. — Daj, napraviva inačicam hiše, — predlaga Vanja. — Živele bodo v raznih hišah, mačka pa bo prihajala v gosle ... V kotih kuhinje |x>stavita škatle damskih klobukov V njih se naselijo mačice. Toda taka dru žinska razselitev se izkaže za predčasno: mačka, i ki je ohranila na gobčku proseč in sentimentalen izraz, obide vse škatle in odnese svoje otroke na ' prejšnje meBlo. — Mačka je njihova mati, — pripomni Vanja: kdo pa je oče? — Hm, kdo je oče, — ponovi Nina. — Brez očeta ne morejo biti. Vanja ln Nina dolgo premišljujeta, kdo bi bil njihov oče, konec koncev pade rešitev na velikega, temnordečega konja z odtrganim repom, ki se valja v shrambi pod stopnicami in obenem z drugo ropotijo končuje svoje življenje. Povlefceta ga is shrambe in ga postavita k zaboju. — Pazi! — mu grozita. — Stoj tukaj in glej, da se bodo lepo vedle! Vse to govorita ia opravljata resno in i Izrazom skrbi ua obrazu. Vanja in Nina nočeta razen zaboja z mačicami videti ničesar drugega. Njuno veselje Je brezmejno Toda preživeti morata tudi težke, mučne minute. Pred samim kosilom sedi Vanja v očetovi sobi in sanjavo gleda na mizo. Okoli svetilke na kol-kovanein papirju se prevrača mačica. Vanja sledi njenim kretnjam in ji tlači v usta sedaj svinčnik, sedaj žveplenko... Naenkrat, kot da bi zrasel iz zemlje, se pri mizi pojavi oče. — Kaj je to? — sliši Vanja Jezen glas. — To .. to je mačica, papa ... — Jaz ti pokažem mačicol Poglej, kaj si napravil, paglavec! Ves papir si mi pomazal. Papa k velikemu zadivljenju Vanje ne deli z njim simpatij za mačice in namesto tega, da bi bil vzhičen in vesel, povleče Vanjo za uho in kriči: — Stepan! daj stran to svinjarijo! Pri kosilu je tudi škandal... Pri drugi Jedi naenkrat zaslišijo krik. Začno iskati vzrok in najdejo pri Nini pod predpasnikom mačico. — Ninka, stran od mize! — se jezi oče, — Takoj vrzite mačke v greznico! Da ne vidim več te umazanije v hiši!... Vanja in Nina se zgrozita. Smrt v greznici, poleg svoje okrutnosti, grozi še, da bo vzela mački in lesenemu konju njune otroke, opustošlla zaboj, prekrižala načrte za bodočnost, te lepe bodočnosti, ko bo prva mačica tolažila svojo starko mater, druga živela na letovišču, tretja lovila podgane v kleti. Otroka začneta jokati in prositi, da bi se usmilili mačic. Oče soglaša, toda pod pogojem, da otroka ne gresta v kuhinjo in ne prijeniljeta mačic. Po kosilu brodita Vanja in Nina po vseh sobah. Zapoved, naj ne gresta v kuhinjo, jih je spravila v tugo. Odrekata se vseh sladkosti, sitna rita in se zadirata na mater. Ko pride zvečer stric Petruša, ga odvedcta v stran in se mu pritožita čez očeta, ki je hotel vreči mačice v greznico — Stric Petruša, — prosita strica: — reci mami, naj postavi mačice v otroško sobo. Reci! Jfe^fe Vsako disharmonijo življen-^jžMIMf ikih funkcij takoj v začetku normalizirajte z našo najboljšo in na/bolj zdravo prirodno mineralno vodo ono z rdečimi srci, RADENSKO! — No, no... je že dobro I — se otresa stric. — V redu. Stric Petruia ne prihaja navadno sam. Z nJim pride tudi Nero, velik, črn pes danske pasme, z visečimi ušesi in repom, trdim kot palica. Ta pes je molčeč, mračen in poln čuvstva lastnega dostojanstva. Za otroka se niti najmanj ne zmoni in, korakajoč mimo njih, maha po njih s svojim repom kot po stolih. Otroka ga iz vse duše sovražita, toda to pot prevladajo čuvstvo praktične kombinacije. — Veš kaj, Nina? — govori Vanja ln napravi velike oči. — Naj bo Nero oče namesto konja 1 Konj je inrtev, on pa j* živ. Ves večer čakata trenutka, da sede paj>a k vintu in da bo mogoče neopazno peljati Nera v kuhiujo... Glej, končno sede papa h kartam, maina se vrti zaskrbljena okoli samovara in ne vidi otrok ... Nastopi srečni trenotek. — Pojdi val — Šepne Vanja sestri. Toda ta čas stopi Stepan in s smehom naznani: — Gospa, Nero Je požrl mačice 1 Nina ln Vanja prebledi ta in gledata z grozo Stepana. — Pri Bogu... — te smeje lakaj. — Sel je k zaboju in požrl Otroka mislita, da se vržejo na zlodeja vsi, kar jih je v hiši. Toda ljudje sede mirno na svojih mestih in se čudijo samo teku velikega psa. Papa in mama se smejeta ... Nero se vrti okoli mize, maha z repom in se zadovoljno oblizuje ... Samo mačka je nemirna. Z iztegnjenim repom so podi po sobah, nezaupljivo gleda na ljudi in žalostno mijavka. — Otroci, deset je že ura! Cas Je, da greste spat! — kriči mama. Vanja in Nina ležeta spat, jokata in dolgo mislita na mačko, ki ji je bila storjena takšna krivica, in na okrutnega, predrznega, nekaznovanega Neroua. (A. P. Cehov.) Grozo Naši znanci Volkodlajev, Mac Innis in Belič so v kavarni »Camdlčon« v Parizu pravkar dovršili načrt za skupno potovanje na mednarodni kongres svetovnih potnikov v Kalkuti, nakar je povzel besedo Volkodlajev: »Ne samo tale lokal, ampak wse življenje bi lahko imenovali kameleon. Kakor ta zagonetna živalca eprcminja barvo, tako je življenje polno sprememb, piestro je in mnonolično. Veselje, žalost, trpljenje, groza! Ali vesta, kaj je prav za prav groza? Po-slušaita! Pri nekaterih ruskih regimentih se je ohranila navada, da mladoletni gojenci vojaških šol gredo t linijskimi četami na fronto, da čimpreje postanejo »možje«. Prava vojska je prava voiska, in manever ie manever. (Veruj ta bivšemu ruskemu oficirju in bivšemu francoskemu legijouarju, da je tako, čeprav je znan tisti izrek nemškega podčastnika po nemško francoski vojni 1870/71: »Jetzt hat der Spass auf den Schlachtfeldern ein Ende jetzt beginnt der mili-tirische Ernst in der Kaserne*. |Sedaj je šale na bojiščih konec, sedaj se prične vojaška resnost v vojašnici.!.) Kot 15-letm kadet sem se s svojim regimentom udeležil obleganja Przemvsla. Trd oreh. Naf>osled je trdnjava vendarle padla. Oficirji so nas vzeli s seboj in nam od zavzete postojanke do zavzete postojanke pojasnjevali potek operacij. »Tu se vidi učinke težke artiljerije.« »Ves ta teren ie bil podnii-niran.« »Tu je jurišalo po vršiti pet polkov s silnimi izgubami.« Jaz pa sem komaj napol slišal nazorni vojaški nauk. Gledal sem samo hekatombe padlih rojakov. Vonjal sem ositri duh trrrličev, ki se razkrajajo. Da, kdor ni videl grmade padlih Rusov pred Przemv-6lojm, ni videl ničesar V starosti petnajst let! Ko naj bi mlada duša gledala le lepo in dobro, ko naj bi poslušala le plemenite stvari! Petnajstletnega dečka voditi f» velikanski klavnici za ljudi! Orozai Hočeta še drug primer groze? Preden sem stopil v tujsko legijo, sem bil vojaški inštruktor v Adis Abebi. Nekega prostega popoldneva 6em se sprehajal v okolici tedanje abesinske prestolnice, ko zagledam veliko gručo ljudi. Kakšno zborovanje, si mislim in grem bliže. Zmotil sem se. Vrv, pritrjena na orjaško drevo, me je hitro poučila. Obesili bodo zakrknjenega roparja. Tamle ga imajo žandarji okovanega v verige. Manjka mu že ena roka; najbrž prejšnja kazen za kakšno tatvino. Gledalci so večinoma temnopolti domačini. Ze so zločinca odklenili. Že ima zanko okoli vratu. 2e mu je rabelj izpodnesel tnalo, da obvisi v zraku in se krčevito zvija. In vesta, kaj sem slišal, ko 6e je telo zadnjikrat streslo in nato mirno obviselo na vrvi? Slišal sem komaj pritajen smeh, da, celo gro-hot iz vrst gledalcev! Odmev hudih sanj ali resnica? Resnica! Naslada na trpljenju svojega bližnjega, pa naj bo tudi trpljenje zasluženo, |e ena najstrašnejših 6tvari na svetu. Ciroza! Leto pozneje v New Yorku. Ruski emigrant ne sme biti izbirčen v poklicih, če se hoče preživeti. Svojo prirojeno telesno moč sem izkoristil na ta način, da sem jxx;tal rokoborec in nastopal na ro-kofoorskih tekmah. Baš tiste čase je Športni slovar zabeležil novo prireditev: Catch as catch can.« »Prosti 6til« v rokoborbi, vsi prijemi so dovoljeni, v nasprotju z grško-rimsko rokoborbo. Moj nasprotnik je bil tedaj Braziljanec Pedro Catalayud. Se danes ga vidim Lep dečko. In jto-gumen, da se ne bi ustrašil treh polkov konjenice. Ne vem, kaj je bilo vzrok; morda to, da »catch as catch can« dovoljuje vse človeške prijeme, ne pa prijemov ruskih medvedov — Pedro ie bruhnil Kri in mi obležal kakor mrtev na odru. Nikdar ne bom pozabil njegovega pogleda, kaj sem ti storil? Občutek groze me je prevzel Hvala Bogu, v bolnišnici so ga pozdravili, samo rokoborbo je moral opustiti. »Oroza tudi meni ni neznanka,« je rekel Mac Znam SALVAT-CAJ proti žolčmm kamnom in boleznim žolčnega mehur-a se dobiv pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu Zagreb, Kaptol 17. Ogl rtu. s. br. 37S7o. Innis. Ko 6em prišel v Pariz, sem se zanimal ra vse. Dasiravno je moja stroka specijalna filozofija, nisem poslušal samo Bergsonovih predavanj na Sorboni, ampak tudi asirijološka in egiptološka, ob-iskaval sem institut za primerjajoče veroslovje. v večernih urah pa sem šel včasih k prostozidarjem, včasih k teozotom, včasih k špiritistom, seveda samo kot nevtralen, neudeležen j>oshišalec. Francoski kolega Lerou*, ki je pripravljal že aigregaci jski izpit, mi je bil vrstnik. Neko nedeljo popoldne me je vzel s seboj na Montinartre, češ, da bova videla posebno »versko sekto«. Stopila sva v starinsko hišo, kakor skrito v stranski ulici, prekoračila neprijazno dvorišče, šla po stopnicah navzdol, kakor v klet, in vesta, kaj sem zagledal namesto kleti? Veliko dvorano, vso prevlečeno e črnim žametom. Trije razkošni lestenci. V ospredju kakor oltar. Na »oltarju« kip Satana! Pred kipom velikanska sveča. In kaj sem še videl? Videl sem, kako so se zbrani »verniki« na dano znamenje vrgli na Ha, v znak češčenja odurnega kipa. Groza, groza I Stekel sem po stopnicah na prosto, ne meneč se za Lerouxja in za nadaljevanje »črne maše«. Kakor omoten sem nekaj časa taval po ulicah in prišel slednjič do cerkve »Sacrč Coeur«. Protestant sem, toda kar potegnilo me je noter. Ravno so bile litanije. Kakor blagodejen balzam ie vplivala name skupna molitev: »Marie, Reine de France, priez pour nous« (Marija, kraljica Francije, prosi za nas.) Oh! To so pa dobro misleči ljudje, sem zale-petal. Pozabimo grozno sliko iz podzemlja, pozabimo jo...« »V svetovni vojni sem prišel v ujetništvo« — je dodal zgodbam tovarišev Belič. »Moje ime je pomotoma prišlo v seznam mrtvih. Ko sem se vrnil iz Rusije, sem našel Lizo poročeno.« Kako je ostrmela, ko me je zagledala! »Ce bi bila vedela, da si še živ. bi te bfla počakala. Saj veš. kaj si mi bili« Sedaj je, kar je. Cista kakor biser in značajna kakor kristal niti trenutek ni pozabila obljube, dane pred oltarjem. Izogibala se je vsemu, kar bi moglo obuditi nekdanjo ljubezen. Bolje je, če me ne obiščeš, bolje je, če me ne pozdraviš. Na|bolje je, če me sploh ne poznaš. To pa zato, ker je bila mojs ljubezen neizrečeno velika, in 6labost, tvoje ime jc ženska, pravi Shakespeare. Mrtva zame! In vendar — kjerkoli sem in kamorkoli grem, povsod mi je pričujoča. Vidim jo, kakor je bila nekega poletnega dne. v bel« obleki, na klopci pri Savi. Vidim jo pri svojem odhodu v oktobru, objokano, v črnem plašču, same oči so jo bile. »In kjrkoli je ugledal belo ptico ali cvetoče drevo, je mislil na Thals...« pravi Anatole France. Tako se godi meni. Vsaka stvaT me spomni nanjo. In če sc mi posreči, da z združenimi napori volje, razuma in vesti dosežem, da ne mislim nanjo v zavestnem stanju, se užaljena čuvstva maščujejo in me s tem večjo silo naskočijo v podzavesti. Sredi najušje noči začujem nje-n glas, v sanjah božam njene lepe lase, njene slikovite obrvi, poljubljam ji roko. Biti vedno v duhu pri njej. ki je vedno nedosegljiva, ki mora ostati vedno nedosegljiva — to je tudi — groza. Dr. I. C. BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! 195- | ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK rMEINEUHER0LP ' M}W!C£ SlASO/L MAm/SO H i/ iOi/ t Frtaučku Gustl ma beseda Terjamete, de je enga kulturnega čluveka, koker sma pt en glih mi Slu-venci, kar groza, ke morma skori vsak dan bral )u naseli časupiseh ud sameh tatou, gulu-fu io pa muriucu na droben in na debel Jest se useli kar vorng uddah nem keder berem, de sa se tle al pa tle fanti skausal. pa ______________sa h sreč sam enga ubil ali pa zaklal. Tu je že prou izreden slučaj. Punavad pr ta-keh pretepeh kar usakmu mal krvi spesteja, drgač ee skori ne splača. Koker ee jest 6pounem. sa soje čase na kmeteh sam kuštrunem kri spušal, če sa bli žabčen. Sempake učaseh tud kašenga prešiča zakoleja, de maja pol šunken pr hiš, pa kašne klubase. Dondons pa prou nč na gledaia. nej bo žvau al pa člouk. Kri more tečt saj ub nedelah. drgač ja ni nubene ta prave zabave. Sej nč ne rečem. Idi je zdej res mal preveč na svet Sej sma že eden drugmu na pot, ke že tulk časa ni blu pr nas nubene vojske. Ampak klat po pubijat Idi b zavle tega še useglih na blu treba. Mi sma ja putrpcžliu, ket kašen kuštruni. Kedr nas bo enkat mik na svet, da boma eden drugmu pu kurjeh učeseh hudil. tekat bo kej druzga. Pa še tekat b na blu treba, de b se kar med saba pubijal. Sej če bo enkat tku deleč pršlu. nam boja že diplumati prskučil na pumuč in pu-6krbel. de se boja spet začele kašne humatije za junak bafricirat. No. in tku 6c bo hiter naredu spet prostor za tiste, ke jih zdej na veja kam djat. Scer pa če dober ta reč premiselma, mi ket čist navaden Ide tud nimama pravice, de b 6e kar teb nč men nč, med saba ukulpmašal. Za tu je ja treba pusebenga privilegijuma. koker ga maja Tabelni, sevede sam za na droben. Za na debel Mi ukulprnašat maja pa -am diplumati pravica. Razloček je sam ta. de jih more rabel lastnoročen diplumati maja pa zatu junake na razpulaganje, keder jih nucaja. Sej na pugervaja diplumati ud junaku. de b se glih zastojn eden druzga ukulpmašal. Tku umazan pa spet nisa, koker sa nahter fabri-kanti. ke meljončke sami u varžet spraulaja. soje dehice pa pesteja pu cestah lakate cepat. Diplumati maja srce tam koker ga more mt usak vorng člouk. Ce kermu nhnh junaku glih sape zmanka, mu pesteja pustaut tak 6pumenik. de ga je vesele za pugledat. Tu je lepu od nh. De b ker pugervu ud nh, de nej 6e greja sami med saba daut za dumu-vina, tu b blu pa spet mal preveč Diplumati morja ustat zdrau pa vesel, de prideja lohka spet hiter na pumuč, keder se nabere spet preveč Idi, prou za prou junaku. Zatu pa greja raj hiter na uddih. keder sa fertik s humatijam. Vite. Ide boži. tku je ta reč. Za Idi ukulprnašat more mt usak puseben privilegium. Puseben če ta reč lastnoročen opraulaš. Naš fanti pa tega na pu-mislja pol maja pa take sitnast, de ceu soj žeulejne na morja najne puzabet. A b na blu bi pameten, de b se fanti u tku navarne reči raj na spušal. Sej jim ni nubeden fouš, če 6 ga 6empaJanje zraka, 56 druga beseda za pentljo, 57 posoda za vodo, 58 tuja bese la za obrazno izražanje, 59 vrsta mesa. 60 posoda za pepel. 61 turško mesto, 62 popotni čluvek, 63 tuja beseda za naselbino 65 srbska zg< dovinska pokrajina. 6) evropsko glavno mesto. 67 tuja beseda za vzhod. 68 pravopisno znamenje, 69 časovna razpredelnica. 70 Wallen8teinov zvezdoslovec. 71 domača žival. 72 slovenski trs. 73 del telesa, 74 posoda izjjlaga 75 nekdai zlogTasni razbojnik. 76 del sobe. //ima človek 78 moriina priprava. 79 druga beseda za poroka, 80 druga beseda za spako, 81 cerkveno črti ter pomenijo: opravilo. 82 moško krstno ime. Navpično: I druga beseda za starikavosl 2 albansko mesto, 3 del glave, 4 jugoslovansko mesto, 5 druga beseda za netivo, 6 del obraza. 7 vrsta sena, 8 tibetanski duhovnik. 9 služkinja. 10 domača žival, 11 del cerkve, 12 nov dogodek, 13 pletena posoda, 14 del obleke. 15 primorska reka, 23 ženski poklic, 24 vrsta denarja 25 primorsko mesto, 26 del noge, 27 dišeča snov, 28 zdravilna snov, 29 slovenski list, 30 majhna hiša, 31 geometrijski izraz. 32 ptica, 33 srednji del, 34 kraj pri Zagorju 35 leposlovna oblika, 36 vojaški izraz, 37 del glave, 3S prevozno sredstvo. 39 del klasu, 41 domača žival, 42 druga beseda za hrano. 43 del gore, 44 tuja beseda za vozarno, 45 tuja beseda za mazilo. 46 tuja t beseda z a nauk o mišljenju, 47 pitna tekočina, ; 48 obed, 49 sestavina zraka, 50 slovenski kraj, 51 domača žival. 52 italijansko mesto, 53 del dneva, 54 slovenska reka, 55 božja čednost 56 tuja beseda za vzhodne dežele, 57 nadležna žuželka. 58 dru«a beseda za dar. 59 tuia beseda r.a hrabro dejanje 60 mizarsko orodje. 61 vrsta davščine. 62 del telesa i 63 tuja beseda za tovariša, 64 turški vojak, 65 ne-I varna žival. 66 del živalske glave. 67 rastlina za-jedalka. 68 druga beseda za krmo, 69 poljski pridelek, 70 tuja beseda za vrsto 72 drago blago 73 srbska reka 74 gruga beseda za studenec, 75 vi sta pokrivala, 76 del človeka. Razvezano snopje Kdo je bil »kraljevič Marko"? V narodovem spominu živeči »kraljevič Marko* je bil kralj Marko (1371—1394). Bil je Vuka-šinov 6in. najimenitnejši med velikaši ki so vladali na jugu pod turško nadoblastjo. Po očetovi smrti se je Marko proglasil za kralja ter je vladal v ozemlju med Sar-planino, Ohridom in Vardarjem s prestolnico v močno utrjenem Pnlepu; še dandanes so videti razvaline njegovega silnega gradu Po osvojitvi Bolgarske (1393) so hoteli Turki osvojiti tudi romunsko kneževino Vlaško. V ta namen so pozvali na pomoč tudi kralja Marka in v bojih z Vlahi so se srbski oddelki morali proti svoji volji bojevati na turški strani V bitki pa je padel kralj Marko in z njim tudi mnogo odličnih Srbov Turki so si prisvojili vse kneževine padlih velika-šev in s tem je za več kol 500 let prenehala srbska oblast v ozemlju južno od Vardarja in Sar-planine Kralj Marko živi v narodnem s-pominu z ;menom kraljevič Marko Opevajo ga v pesmih in tninu ostal kot junak, ki se bori s Turki za pravice Srbov. Pesmi pripovedujejo, da spi v neki votlini in da se bo prebudil kadar mu bo zlezla sablja iz skale, v katero jo je zasekal s svojo nenavadne močjo. Kaj vemo o kometih in repatieah Kometi ali repatice so bili vedno velika uganka, kar so tudi še zdaj. V nekoliko dneh nastane iz neznatne meglene točke orjaška svetlobna prikazen z glavo in repom, ki zašije prav blizu sonca in nato ugasne in izgine v daljavo. Kometi so ljudi že od nekdaj vznemirjali. Po prikaznih kometov 60 perokovali vojno, kugo in druge nadloge. Od Kristusovega rojstva do leta 1800 se je prikazalo kalcih 500 kometov, ki »o jih opazili z golim očesom, 1» v prečno vsako četrto leto po eden. V štirih letih pa je brez dvoma že kje izbruhnila vojna ali kuga aM dTuga nadloga. — Odkar opazujejo nebo bolj dosledno, izsledijo s pro6tim očesom povprečno po en komet na leto. z daljnovidi pa tudi po pet, šest in še več na leto. — Dolga stoletja so imeli komete za svetlobne pojave v zemeljskem ozračju. Slavni astronom Tycho Brahe je pa leta 1571 prvi izrazil misel, da so kometi nebesni pojavi v veliki razdalji od naše zemlje, da krožijo okoli sonca. — Najbolj znan je H a I leve v povratni komet, imenovan po astronomu Halleyu, ki je že sredi 18. stoletja dognal, da so bili kometi iz let 1531, 1607 in 1683 eden in isti komet. Zadnjikrat smo videli l!alleyev komet leta 1910. Že 28 krat se ie ta komet [»vrnil in dognali so. da se je ta komet prikazal že leta 240 pred Kristusom. «r Sah Ves šahovski svet je danes v precejšnji negotovosti, kdo je najboljši živeči šahist. Ponosni na slov svetovnega prvaka sicer res nosi dr. Euwe toda da bi bil on najmočnejši igralec, tega nihče ne misli, ima pač na turnirjih premajhne uspehe. Tudi njegova zmaga nad dr. Aljehinom ni bila preveč prepričevalna. Ruski lev je sicer zelo popustljiv, deloma je temu krivo njegovo nerodno življenje -od sijajne forme v kateri je bil na Bledu in posebno v San Remu, je zelo daleč, a vendar je še moč, s katero je treba vedno računati. To je zlasti pokazal v Nottinghamskem turnirju, kjer je po slabem začetku v sijajnem finalu podiral nasprotnike drugega za drugim. Kaj pa Capablanca? Uspeh v Moskvi in No1-tinghainu je pokal, da se mož nikakor ne misli odreči aspiracijam na svetovno prvenstvo in da ga je treba smatrati za resnega tekniera, vendar je vprašanje, ali mu bo čas dopuščal, da pride nazaj do /aželjenega naslova. Preden pride na vrsto za tnateh s svetovnim prvakom utegne poteči še nekaj let. So pač na boljšem mladi, za katere dela čas: Flohr in Botvinnik. Flohr se v zadnjem času ne more |x>hvaliti s posebno srečo: v Nottinghamu je dosegel med velemojstri najboljši rezultat, izgubil pa ie proti nepomembnim angleškim igralcem, ki so bili le nekak privesek na turnirju. Težko je torej izreči dokončno sodbo o Flohru. Po našem mnenju je drugi od mladih mojstrov, Rus Botvinnik nova vzhajajoča zvezda na šahovskem nebu. Krasni uspehi na turnirjih, stalna forma. mirna, zrela in premišljena igra jamčijo, da bo prej ali slej neosporovan svetovni prvak, redni naslednik dr. Aljehina. Tudi šahovsko življenje dravske banovine kaže nove zanimivosti. Tekme za prvenstvo dravske banovine so pokazale, da se je šahovski nivo zelo dvignil. To dejstvo potrjuje trezne zmage dveh favoritov v mariborskem in celjskem okraju. Mariborski šahovski klub se je komaj pririnil do semi-finala s Celjskim šahovskim klubom, kateremu je zadalo Trbovlje precej dela. O kvaliteti slednjega potrjuje najbolj dejstvo, da so Trboveljčani na prvih štirih deskah imeli pozitivni rezultat 5:3 za Trbovlje V decembru 6e bodo še odigrale semi-finalne tekme da bo do srede januarja tekmovanje že zaključeno. Zmagovalec pa nastopi nadaljnjo borbo za naslov državnega prvaka. Jože Petrin. CAPABLANCOVA PRVA ZMAGA! Pet in dvajset let je že minulo kar se je vršil turnir, zelo podoben letošnjemu v Nottinghamu, v San Sebastianu. Tudi takrat je igralo 15 najmočnejših igralcev sveta, manjkal je edino Lasker. Po težavni in napeti borbi se je šele v zadnjem kolu posrečilo Capablanci izvojevati pomembno zmago. Rezultat je sledeč: Capablanca 9 in pol. Rubmstein in Vidmar 9, Marshal 8 in pol. Niemco-vič, Schlechter in Tarra6ch 7 in pol, Bernstein in Spielman 7 itd. Poleg Capablance je torej dr. Vidmar edini, ki je še po 25 letih igral v Nottinghamu. Danes prinašamo partijo iz tega turnirja. Dobila je prvo lepotno nagrado. Beli: Črni: R. I. Capablanca : O. S. Bernstein. San Sebastian 1911. 1. e2—e4. e7-e5. 2. Sgl-13, Sb8-e6. 3. Lfl 65. Sg8—f6 4. O-O. Lf8—e7. 5. Sbl-c3, d7 - d6. 6. Lb5Xc6. b7Xc6. 7. d2-d4. e5Xd4. 8. Sf3Xd4, Lc8—d7. 9. Lcl —g5, 0-0. 10. Tfl-el. h7-h6. U. hg5—h4, Sf6--h7. IZ Hh4Xe7. Dd8Xe7 13. Ddl-d3, TaS—b8. 14. b2-b3, Sh7-g5. 15. Tal — dl, De7—c5. 16. Dd3-e3. Sg5—e6. 17. Sc3-e2, De5-a5. 18 Sd4- f5. Se6—c5 (na DXa2 sledi 19. Dc3! Da6. 20. Sf4 16 21. Dg3 itd.). 19. Se2—d4 Kg8-h7 20. g2—g4, Tb8-e8. 21. f2-f3. Sc5-e6l 22. Sd4—e2, Da5Xa2? (zelo nevarno. Cm i bi raje igral Db6 na kar ima sicer beli lepšo pozicijo, toda brez izrazite vrednosti) 23. Se2—g3. Da2Xc2?. 24. Tdl —cl (prepreči damski šah), Dc2— b2 25. Sg3-h5l, Tf8-h8. 26. Tel-c2, Db2-e5. 27 f3— f4, De5-b5. 28. Sf5Xg7l, Se6-c5. 29. Sg7Xe8, Ld7Xe8 30 De3-c3!. f7-l6. 31. Sb5Xf64. Kh7 —g6. 32. Sf6- h5, Th8—g8. 33. f4— f5+, Kg6-g5. 34. Dc3-e3+ in črni se vda. Kaj reče tehnika Letalo in letalstvo Ko je bil človek postavljen na zemljo je živela v njem želja, da bi se mogel dvigniti kakor ptica pod nebo. Vendar so bili vsi napori, da bi mogel uresničiti starodavni sen, dolga stoletja ničevi. Samo pesniki 60 pripovedovali o ljudeh, ki so se dvignili v kraljestva bogov Pri vseh narodih najdemo take povesti. Spomnimo se samo Daedala, ki je svojemu sinu napravil peroti, in »Tisoč in ene noči«, ki pripoveduje o ča-rovni preprogi ali čudežnem konju, ki nosi človeka po zraku. Ni manjkalo tudi ljudi, ki so hoteli uresničiti sanje človeštva, toda bili so zasmehovani, šele, ko sta se 1. 1783 v Versaillesu dvignila v zrak z balonom prva dvo človeka Piiatre de Rozier in Marquis D'Arlandes, je 6vet zastrmel: pionirji letalstva 60 postali junaki. Odtlej je minilo sto petdeset let in letenje je postalo nekaj navadnega. S ponosom se ozira človek v zgodovino, na eno najdrznejših del. zavojevanje zraka. Piiatre de Rozier in Marquis D'ArIandes sta 1785 prvič preletela kanal iz Dovera v Calais. Ko sta hotela drugič s francceke obale na Angleško, je balon zgorel. Prve "'rtve so padle. Letenje z balonom je bilo brez upanja za bodočnost. Letalec in aparat sta bila prepuščena na milost in nemilost muhastemu ozračju. Tehnika je bila še v povojih. Prvi parni stroji so bili pretežki, da bi sploh kdo mogel misliti na to, da bi jih namestil v zrakoplove. Zrakoplovi so bili prenerodni in preveliki za majhen tovor, ki so ga mogli nositi s seboj. Nemec Lilienthal je na podlagi smotrnih opazovanj ptičjega letenja sestavil krila, s katerimi se je spuščal z vrhov gričev v doline. Aparat je bil Ervič »težji od zraka«. Ko je hotel na svoj aparat 1896 vdelati motor, 6e je pri prvem poizkusu smrtno ponesrečil. Leta 1896 je nastopila za letalstvo nova doba. Gottlieb Dainiler je iznašel eksplozijski motor. V vsej tišini sta v Ameriki brata Wright zgradila na podlagi mnogih poizkusov novo motorno letalo. 17. decembra 1903 sta se s tem aparatom dvignila. Prvi polet je trajal samo 20 sekund, dosegla 6ta višino 50 metrov nad zemljo, vendar moremo smatrati njun polet za mejnik v zgodovini letalstva. Toda tudi zrakoplovstvo se je razvijalo dalje V Nemčiji je grof Zeppelin začel graditi prve balone, ki so imeli trdno ogrodje in obliko cigare. Premagati je moral velikanske težave, saj ima zadnji Zeppelin ki je bil dograjen letos, že številko 129! Letenja z aeroplam so se najprej oprijeli Francozi. Bleriot si je zgradil aparat, pri katerem je motor poganjal propeler s pomočjo verige. Propeler je bil izdelan tako, da je imel dve poševno stoječi ploskvi i/ platna, ki je bilo napeto na jeklen okvir, kljub temu je I. 1909 Bleriot kot prvi preletel Kanal in dobil nagrado 25.000 frankov, ki je razpisal Daily Mail. Leta 1910 je preletel Peruanec Chavez Alpe. Zašel pa je v vrtince, ki so premetavali aparat kakor pero. Tik pred pristankom so se mu odlonrla krila; premagal je sicer Alpe. toda zmago je moral plačati 7 življenjpm Kot žrtev velike ljubezni do letenja se je pred svetovno vojno smrtno ponesrečil j mnogo obetajoči pionir letalstva, Slovenec Rusjan. Mogoče se letalstvo šc dolgo ne bi razvilo do takšne višine, kakor je danes, če bi ne bilo svetovne vojne. Isti duh, ki je dal človeštvu letalo in zavladal v višavah in ki je za ta cilj žrtvoval toliko svojih najboljših, je znal napraviti iz letala najbolj kruto in najbolj nevarno orožje za ubijanje. Tako so se letala razvila s posebnim ozirom na nove naloge v izvidna letala, lovce in bombnike. Rezultati, ki so jih dognali v vojni, so povzročili, da je razvoj letalstva toliko napredoval. Seveda je bil s tem v zvezi odločilne važnosti tudi razvoj drugih panog tehnike: razvoj radija in razvoj eksplozijskega motorja. Dobili smo nov materija!, aluminij in njegove zlitine. Radi velike proizvodnje so nastali novi načini izdelave, ki znatno pocenjujejo izdelavo: prešanje, rezanje z brzoreznimi jekli, va-renje. Po vsem svetu se je razvila meteorološka služba. Dobili smo natančne instrumente, ki so za današnji letalski pomet največje važnosti. Znatno so se povečale brzine letal. Promelna letala za 4 do 5 oseb dosezajo 130 do 200 km na uro, večja potniška letala 240 do 280 km. Imamo pa tudi orjaške zračne ladje za 20 do 40 potnikov s histrostjo 160 do 180 km. Ker je pri takih hitrih letalih tud: štartna dolžina zelo velika, morajo biti letališča za nje betonirana. Se večje učinke pa dosezajo vojaška letala: iz-vidniška z brzino 250 do 300 km, lovci 300 do 400 km na uro. dnevni bombniki 230 do 300 km, nočni pa 170 do 250 km na uro. V modernem času služijo bombniki tudi za prenos vojaštva in tankov čez bojno črto. Do danes smo dosegli stopnjo razvoja, o kateri najbolj drzen človek ni mogel sanjati, kljub temu. da je vse to za letalstvo šele začetek. Odbiralnica. Hobotnica, roženica, mičnost, huzar, Zelenica. Mencinger, koordinata, svetilnik, olika, ekipa, snovanje. očitanje, usnjarstvo, ležišče, enota. Iz vsake besede, vzemi po dve zaporedni črki — samo iz zadnje tri — tako. da ti odbrane črke povedo vremenski pregovor. Črkovnica. a e 1 | m 0 r s s t a a h »h 1 n P z d e 1 i 1 1 m ■ u a 0 0 r 8 t t v v a a b g k 1 m 0 T a b e 1 k 1 o|r s Sestavi v vsaki vrsti iz črk eno besedo. Prve in zadnje črke. pravilno sestavljenih besed, brane od zgoraj navzdol, ti povedo pregovor. I Ali ste že poravnali naročnino? 1 O V tnalih oglasih velja fsakn beseda Din 1"—; ienllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši ir.esek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lalcoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelitna »rstlca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. * K IN O * -UNION FIlm ltnbesnl, čarobne naravne lepote ln glasbe Trije snubci učiteljice Kristine MariJaAnderg&st, Haas KShnker, Priti K amperi Matineja ob 11 dop. — Cene 8-B0 ln B-BO Din Žena, iii ve, haj boče 12 let stara, a 4 razredi meščan. gole, Išče namestitve v trgovini na deželi. - Naslov ae Izve pri tt. Rosmann A Tschurn nasl. Anton Kadlve — LJubljana. (a) LOGA Orožnik v pokoju želi službo sluge, čuvaja, oskrbnika alt sltfino. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. ims. (a) Hala, iplotno prlljobljena, obotevana Shlrl«y Temple Otrok sreče Matlnela ob 11 dop. - Oene 380 in B-BO Din Poslednja ljubezen h. TEl. 21*24 >■ MATICA Trtumf krasnega Dima, kakršnega Ljubljana te al giedala dolg* Irena Lil Dagover, Seraidma Katt, Sabine Peten, nari benonoock llitžbodobe Kar potrkaj/ — Le naprej! Kaj lel'i si, nam povej. Sluibe >o na razpolago, tu i»kanje ni predrago. Perfekt kuharico za vse z dolgoletno službo v boljših hišah, iščeta zakonca brea otrok v Mariboru ■ 1. januarjem. Začetna plač* 400 Din; pogoj: znanje nemškega Jezika. Onim Izven mesta povrnitev stroškov pri predstavitvi. Samo plsm. ponudbe pod »Perfektna kuharica 1887« na upravo »Slov.« St. 18084. ib) Prodajalca •H prodajalko, ki Je samostojen ▼ modni atroki, perlekten v nemščini, po-potooipa vel« samostojnega aranžlranja Izložb, ■prejme fina modna trgovina v eentrumu Ljubljane. Ponudbe s referencami, prepisi »pričeval ln ■ahtevo plače na Aloma Companr pod »Zmožnost 1111«. (b) Kuharico samostojno, IS do 88 let staro, ki bi opravljala tudi druga hlina dela. takoj sprejmem. - Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod Stev. 18171. (b) Mizarski pomočniki ■ nekaj kapitala, ee »prejmejo kot družabniki. Interesenti naj se zglaaljo v nedeljo, dno lt. t. m. ob I popoldne y unlonekl kleti v LJubljani. (ne napovedi la vs« droge trtfOTSfca ipilenSt poste Uv«te ia UlcSslU* ■stali oddata konoeslJotUraaa Trgovsko-gospodarska, poslovalnica v Ljubljeni OhU IS oktobra (Umska •Mlaj svrr. t. Družabnik ki bt a 60 000 Din flnan^ slral manjše, dobro Idod« podjetje v Sloveniji, mm Išče. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalen zaslužek« It 18400. (d) DENARNE POSLE vsake vrst« 1 a vrl u J ena točno ln kulantno. Izterjevanje dolgov. - Inkas« menic. Posojila vseh vrsS Rudolf Zore - Ljubljani GLEDALIŠKA ULICA lt Telefon 38-10. - Priložit« anamk«. EH51 Ce rei n* tnal te oženi« pa v&ndar v tukon hotel pri«, kar pollji tvoje nam oglat«. pa videl bol medene talil Dobro situiran trgovec v Ljubljani (fant). sredJ nje postave, srednjih let^ bi poročil boljšo gospodično, polmelčanko, adra-i vo in polteno, ki ima nepremičnine ali gotovino kjerkoli. - Ponudbe pod: »Dobrosrčen« upravi Slo^ venca P 18248. (IM Kmetski fant srednjih let z 80 000 DIH Seli poročiti dekle, zdravo In pošteno, 27—84 let* katera Ima posestvo ali denar. Slika zaželjena. J Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sreča« 18242. (ž) Trgovec - posestnik 48 let atar, popolnoma sam ln neodvlsrn. >ročt pošteno, aebl primerno žensko. - Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Dobro nltulran«. Vlcžno knjižico Mestna hranilnice ljubljanske - 40 000 Din • kupim. Ponudbe upravi lista pod »Takoj gotovina« St 18448. («) Samostojna obrtnica Seli resnega znanja zaradi ženi t ve z dobrosrčnim, starejšim drž. uradnikom, samostojnim obrtnikom ali upokojencem. Ponudbe upravi »Slovsn-»od »Tajnost« 18884, U DOŽIC VAM NUDI PO NAJNIŽJIH CENAH pletenine trikotažo damsko perilo moško perilo nogavice rokavice ovratnike samoveznice porcelan steklo aktovke damske torbice nahrbtnike turistovske potrebščine toaletne potrebščine TVRDKA damske plašče otroške igračke snežke čevlje vseh vrst in druga primerna darila ANI KRISPER MESTNI TRG 26 LJUBLJANA STRITARJEVA 1-3 Mali pis. stroj »Kappel« Jc najdragocenejše božično darilo. V vseh cenah ln na obroke. Klelndlenst A Posch. Maribor, Aleksandrova 44. (r) če imate pomisleke radi roparjev, kupite »I Ilirskega ovčarja x rodovnikom, kateremu lahko btez akrbl zaupate milijonsko premoženje. Naslov prodajalca se nahaja pri upravi »Slovenca« v Mariboru. (r) Pozor! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem premestil svoj »Gostilniški butfet« na sv. Petra cesti štev. 13 v Kolodvorsko ulico št. 6 Točim - kakor doslej - samo pristna vina; dobi se tudi domača hrana. - Za obilen oblek se priporoča Frane Svetel Materijal za nasipanje brezplačno na razpolago. Lavrlč, Dolenjska cesta. Rudnik 24. (r) Starinske stvari vsake vrste, posebno zgodovinskega pomena, dokumente, denar, znamke, slike, ure, pohištvo, vaze itd. Vam prodam po najvišjih cenah za gotovino. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledallika II. — Telefon »8-10. (r) Izumitelji doorlh Idej, ki bi se dale zaščititi ln trgovsko Izkoristiti, naj se zaupno obrnejo na pisarno Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka U. Telet 18-10 II Pohištvo i Mrtvo je telo bret dul«, mrtva bret pohiitva i oba. pridi k nam, poglej in ku ii, pa hvaležen bot do griba. Velika izbira pt jištva Več različnih spalnih, jedilnih ln kuhinjskih OPREM v modernem slogu vam nudi mizarstvo černe Avgust, Zg. šiška Vodnikova 122, Ljubljana. Spalnice, kuhi-je dobite najceneje pri mizarstvu Zupan, Rlbno - Bled. Zahtevajte ponudbe! (S) Ve? kosov pohištva dobro ohranjenega, naprodaj po zelo ugodni ceni. Polzve se dnevno od 2. do 4. ure: Karlov-ška 28. (1) Jedilnica orehova korenina, nova, ugodno naprodaj. Polzve se v uradu na velesejmu. I Automofor Elektromotor I ca. 40 HP. vrtilni tok 380 V, rabljen, kupimo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 18200. (f) Hrastovo pohištvo dobro ohranjeno, samske sobe s posteljo ln kuhinje zaradi selitve takoj naprodaj. Polzve se : Zg. Šiška 319, vila »Mila«, nasproti gostilne Kavčič, ob tramvajski progi, v ponedeljek. torek ln sredo od 1. do t. ure. (S) IFTFT!T1I Leve godbe fflfu gre v deveto vat — pa ie N (i kupi «pompardon in bane. Zamenjam radi prostora lep kratek klavir za dober planino. Naslov v upravi »Slov.« pod »t. 18308. (g) Koncertni klavir Izredno dober glas, te-lezna konstrukcija, močan, dobre firme, za polovično ceno, od strokovnjakov precenjena vrednost, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18363. (g) in gramofoni blvSe tvrdke A. Rasber-ger r največji Izberi po razprodajnlh cenah dobite v Dalmatinovi ulici 10, nasproti hotela Štrukelj. Črn planino prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18394. Prodaja klavirjev! 10 % popusta 1 — Božični teden. B&uerle, Maribor, Gosposka 66. (I) Zaslužek Dobavi jalnico (podružnico) oddamo zanesljivim gospodom za dotični kraj ln večjo okolico. Bivališče ln sedanji poklic se lahko obdr21 ali opustil Rajonska zaščita! Le najboljša zastopniška moč! Nlkako potovanje! Dotični dela pod vodstvom ravnateljstva! Mesečni dohodki do 6000 Din In več! - Pojasnila: W1 d o, Klagenfurt (Celovec), Austrla. (z) Nova oprava lz trdega lesa, polltirana, se proda za 2700 Din. -Rupnlk, Podgora 8t. 70, St. Vid nad Ljublj. (S) Zastopstvo največjega šlagerja, po trebnega vsakomur, se odda v vsakem mestu Potrebno 2—10.000 Din Stalni velik zaslužek. Javiti se do 16. t. m.: Flo-rljanska ulica 42. (z) Trgovci popust! Največja zaloga G A L O S, SNIŽN1H, SMUO ln vseh ostalih tevilev kakor tndl copat v veilki UDiri dobite prt znani veletrgovini s čevill llelnlir Nlil LJUBLJANA, Sv. Petra c. 18 Telefon: 24-35 Bencin motor alt motor na plin, 16 do 26 KS, kupim. Ponudbe ■ navedbo cene na naslov : Edvard Pogorele, žaga ln mlin, Struge na Dolenjskem. (f) Kupim avto za preureditev v pol-tovornega ln tovornega do 4 tone. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« št 18412. (f) Kupimo Denarja v lepu kot pečka! Prar radi bi ti dali ga. Kar nudil nam ve kupimo In v$e pošteno plačamo. KUPIM IN PLAČAM za 14 kar. zlato, zlato zobovje, zlate novce povilane cene. Čuden, Prešernova ulica 1 Ogrodje za Irvesno svetlobno reklamo ln pločevinasto tablo kupim. Prazne zelen-ke se kupujejo. Naslov v upravi Slov. it 182 6*. k Vodno moč od 100 KS naprej, kjerkoli v Sloveniji, tudi neizdelano, kupim, žlrovnlk v Ljubljani, poštni predal »47. (k) Stružnico v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na Prebil, Glin-ce cesta I/t, Ljubljana. Vtakovratno zlato kupuje po naivlijib eenab ČERNE, luvelir, Liubliana Wollova ulioa U. X Starinske predmete kakor tudi dobro ohranjene predmete, ki jih že' te prodati, vzame v komisijsko prodajo ali pa kupi »Pri Makedoncu« • Ljubljana, Kolodvorsko ulica 30. (k) Centrifugo ln Celezne rezervoarje kupi Produkta, Ljubljana. Kupimo rabljeno omaro Ponudbe r navedbo cene na naslov: Društvo Slušateljev Jurldlčne Fakultete, Univerza. (k) II Radio Radijski aparat II nov, za gostilno, za četrtino eene. — Llmbeck Tabor MI. (1) NAJBOLJŠI ORKESTER _SVETA. velika izbira smularskih levljev Zalokar Ljubljana, Mestni trg 19. Boljše zimske suknje In Hubertuse • vam nudi poceni Presker, Sv. Petra cesta 14. Telelon 25-57 Za božič in novo leto Igračnl vozički, sklrojl, trlclkljl, holenderjl, auto-mobilčkl, konjički — se dobe najceneje pri »Tribuna« F. Batjel, LJubljana, Karlovška cesta 4. -Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 26. -Ceniki franko! (1) Dvokolesa se sprejme preko zime v shrambo. Očiščenje, emaj-II ran je z ognjem, ponlk-ljanje ln pokromanje najceneje. — »Tribuna« F. Batjel, LJubljana, Karlovška c. 4. (1) Slavan Ribarič Galanterijo, pletenine, nogavice. čipke, parfumeri jo, papir, dežnike, krava te. šivalne potrebščine itd dobite po nlzkib cenah Maribor, Glavni trg 14 (rotovž) Kislo zelje in repo prvovrstno, tanko ribano. In glavice za sarrao -dobavlja v sodih po 26. 60 in 100 kg v vsaki množini po najnižji ceni. Poseben popust pa lmaj< železničarji. I. Oražem, Moste Ljubljana. — Tel. 34-02 Dv„ zimski suknji Šivalni stroj »Singer« dobro ohranjeni, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18349 Vreče za moko, otrobe, oglje — vseh velikosti — nudim. Podbevšek Filip Celovška 287, skl. Vodnikova 1. Gospodinje! Ne bo vam žal, če tudi ve poskusite parketno pasto »0RI0N« Dobite jo odprto za 6 Din četrt kg dostavljeno na dom. Telefon 36-66. Glavna zaloga: R. Hafner Ljubljana VII, Celovška cesta 61. Usnjene plašče, suknjiče Itd. dobite najboljše pri Certanc, Črnuče 71. (1) Prvovrstni Stanovski premog (Jak 6000 kalorij, brez žlindre in smradu) dostavljam na dom vsako količino. 100 kg od 32 Din Maribor Kopališka ulica 10 Telefon 27-14, nasproti mestnega kopališča. Ploščice za štedilnike ln oblogo sten dobite najcenejše prt zastopniku »Somag« - Wandplatten VVerke, LJubljana, Tyrse-va 63. (1) Gosposka garnitura trije fotelji Itd., veliki trezor za knjige se proda za vsako ceno Llmbeck, Tabor MI. (1) 6000 kg lepih jabolk prodam. Naslov: Prlnčlč, Laško. (1) Vam prinese Božič ▼ hišo t le tošnjim novim Telcfnnkes radioaparatom. Veselje ljubiteljev godbe iz vseh delov avetal Prihodnje dni pridite k nam poslu-lat radio predvajanja! Nizke cenel - Ugodna odplačila! RADIO STARKEL o MARIBOR TRG SVOBODE Otoman rabljen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18397. (k) Cunje krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER - MARIBOR Dravska 16 Staro zlato, zlato zobovje in srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Liubliana, Mikloilčeva 14 Klane doge večje število, po 700 1 — kupi sodarstvo Human, Stražlfiče pri Kranju, (k) I22SEEEES Prijatelj, kam pa na v$e tg'idajl Prodajat, kar imam naprodaj Potlulaj' Kdor pri nat ponnti, proda * lahkoto Pozdi avilam vas. objav». n« pot miru tn sprav«/ Na svetu nai sai.ada mir, de ne, bo vse pobral kudir' Financiram uvažanje novitet llagra, br©»konkurenčne ln patentne predmet« vseh strok. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izkušen« »t. 181»» (o) Javna dražba se bo vršila dne is. t. m. ob 10 prt sreskem sodl-SCu v Ljubljani, v sobi It. 1«. Dražile se bodo naslednje nepremičnino (zemljiška knjiga Drav-lje vložna it. 13) : htSa It. 1«» ■ prizidkom, ko-vafitja, hlev, shramba ln dve ob postaji cestne železnice ležefil stavbni parceli (S368 m'). Cenilna vrednost 12S.6A2.60 Din, najnižji ponudek 14». 109 Din, varfiClna 22.S67 Din. Razglas Dne 11. decembra 1(36 ob t dopoldne se vrSl pri okraj, načelstvu Logatec dražba občinskega lova občine Lož. Izklicna cena Je 1727 Din. Ker Je to £e druga dražba, se bo lov oddal pod izklicno ee-no 500 Din. - Uprava obilna Lož, okr. Logatec. Mehaniki! Na dražbi naprodaj 11. decembra ob 14. url v Ljubljani, Komenskega 10, stroj »Cyllnderschlelf-matschlne«, transmlslja, peč ln rasno orodje, (o) mnm Dijaka sprejmem na stanovanje ln zajutrk. - Polzve se: Sv. Florijana ul. t/l. D Širite »Slovenca«! Aparati JNGELIN OfOGRAPniC' pokažejo na zemljevidovi skali ime in mesto postaje, ki jo sprejemate. Ti aparati so pravi čudež preciznosti, selektivnosti in glasbene dovršenosti. Veliki moderni zvočniki dajo poln in mehek glas. Zahtevavajte ponudbe od RADIO red zadr. z o z. V Ljllbl|anl. HllflOSICefa CČStfl 7 Nasznanila Lfabljana 1 Klavirski koncert prof. Antona Trorta. Kakor io ponovno javljouo, 1» jutri v ponedeljek, dne 14. t. m. konvertiral ob 30 v Mali fiiliaa mottUtaldvorani sloveči nUuuuMt, na* mlak prof. Auu»u Trotrt. Skoro vsako leto trZ pripelje POt v domovino - v UobJm», da s »vojo dovrSeno onietnlAko igro poživi nai« koncertno fav-Menje im ponovuo navduši vse prijatelje glo»be m d«l« netomerno bogate klavirske literature. Ponovno <«i>o. &arjmuo občinstvo na jutriftnji volar v Mali fiJ harmonični dvorani. Sedeii »o v predprodaji v knjigarni Olctttbene Matice. . . . 1 Katoliiko prosvetno drultvo sa frantUkansk* *upnijo ima v torek, dne IS. decenrthra svod redni ae-stamak. Prndaval bo g. dr. p. Roman Tomtaec: Znojniil« in prasvetrfb dolo. Predavanje 1» v novi dvorani hera-fimakega koJogiJa. Vhod v dvorano ia pasaže v Frim-čuSkauskj alicd. 1 Ženski od nek Hentpeterske prosvete vabi na sestanek, ki bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob pol H 6ar v drudtvani dvaraiai. lredavaila 1» g<«pa dr. Zit«o o prvi pomoči v neogodi. , 1 X ftofjudno-tnanstveno predavanje Prtrodotlov. nega druitva. Doecmt dr. Reya Oskar: Kako naHtane v\remou«ka napoved. Predavanje »e bo vršilo v t-oren ® t. D) ob 30. url v dvorani Delavske ?.buroaoe. 1 Moiki odsek Saiesijanske prosvete bo imel v petek rodni scKtamftk, n« k ntoreim bo predaval goap. dr. Kniific — «o franvatsoraatvu«. 1 Fandtovski kroiek na Kodel jevem bo tanel Jutri ob 8 ivečnr svoj redili ae«taiiek. Kino Kodeljevo igra dane* ob S.. 4. ta 8. ta JtmtI ob 8. «Po«lf>dnJi akord. (WHly Ilirgel). 1 Ženski odsek Salezijanske prosvete na K odeli«, vem bo taol v torek ob 8 redna sestanek, ua katerem bo predavala gospa TerielJ: »PoloAad »ene v srednjem veku«, „ . 1 Deklifki »tsek SalertjansJce prosvete na Kode-ljevem bo line! v sredo ob 8 ročina dela 1 Odbor Ljubljanskega šahovskega kluba vabi T« svojo članstvo na vaien članski sestanek, ki »e 1» vršil v ponadeljok, dne 14. X. m. ob 20 v reatavraoiji «6Slo— LSK. K ino VU pred-vsda danes ob 4. ( ta 8 ivefter tflftnl^tK rajtjat. ... . _ . -i*m£l ^o<>»i« tluibo imajo lekarne: danes: mr. su*nlik, Maria iu trg 5; mr. Knrnlt,, C.ow!>»*v*t«k* ew»ta 10 Im nu- Dob lin ee ilfld., IUmulra eesla 81; jutri i iur. Leu«tak, Resljova c«v»U 1; nur. "Johtaoe, Kangresni t,rg 12 in mr. Komotar, Vl^. Upravo »Slovenca« Morlbor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova b Sprejemajo se oglasi in naročniki lista. izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista Vransfio Sv. Miklavž nam je priaeoel novega župana v osebi obče spoštovanega in povsod priljubljenega posestnika Franca Pečovnika. Mi smo že parkrat naprej napovedali, da bo Pečovnikova liata pri volitvah bre>z dvoma zmagala, ker smo zelo dobro poznali razpoloženje okolice, zlasti Jeronima. Toda , naši nasprotniki nam pred volitvami niso hoteli j -Verjeti. Sami priznavajo, da niso mislili, da bo do-' segla Pečovnikova lista tako veliko večino — 379 glasov. Mi jim povemo še to, da bi lista JRZ dosegla ie 400 glasov, ako bi ne bilo proti večeru že tako izredno slabo vreme. Mi smo s svojim velikim uspehom nad vse zadovoljni. Od srca pa pri-voščino tudi nasprotnikom, da prideta v odbor dva njihova zastopnika, proti katerima se mi osebno nismo nikoli borili. Pač pa smo se borili proti tistim, ki so bili na nasprotni listi za njihovima hrbtoma. Novemu odboru pa želimo, da se z v*o vnemo loti velikega dela, ki ga čaka, da bo v polni meri izpolnil nade, ki jih vanj stavijo volilci. Volilni boj je končan. Sedaj pa gremo složno na delo ca proč vi t velike združene občine Vransko. Drugi hrnfl — Sneherje — Zadobrova. DekllSki VroSrit «Pev-«k«rs dnifttva Viprlff/vri dano« pof-oMau v Pevskem domu i#ro o petjem Dve materi. Zatetok tortno ob pol 4. _ Zakot pri BreiieaM lian« ob I potpoldine bo v Oaatiokem donim goetovnl« Pronvftfcno dru*t-vo lz Ar-tW peni Brežicah x ipro ta d«n#njlb dni Podrti krii v Štirih dejanji h. Mod odonori bo igraio taonburaSko dru-ftfcvo 'Slogac. Naše diiaStvo ^.iimirwltWI1MIHWIHimi" - ........ • - j-....., NeikAJa, M. dacembra «4> mTrva l*trijl«iAe) — 8JO Telovadba (10 minut ia ieimk«, IS minut /j. moAke vodi g. prof Marjan Doboviek) — 9.00 Ca«, poroflila, «poreorov • Sej in RariiA na KoroAkem — 18.00 Ca«, ti>«red, obventlla — 13.IS Kan lelite, to dobite (Radijski OTkOiter) — M.00 Kanlomka ura- Krl^imskl srn-dars-ki in dmJ.abn, red predavanje lil raagovor vodi g. ravnatelj Franc Gahrov*ek. — 17.00 Kinetldaka ura! Sonotrouo «ulJar«tvo (K Flego Anton) - ,7.30 Za kratek (plo^e) — 18.1,0 F. S. Finž^rar: Razvaline »it- PlaŠČe damske že od 150 Din naprej, rokavice, nogavice, predpasnike in moške srajce, kravate in drugo manufakturno blago dobite pri splošno znani najcenejši trgovini I. Tomšič - Sv. Petra c. 38 Zimsko blago poceni se dobi pri Trpinu v Mariboru, Vetrinjska 15 Lilija SkloptUno predavanje prof. lrt». , .... Sreda, 16. decembra: «Tudi 1*1a bo nosila klobuk. Bed A. OPKRA - Začetek »b 80. Nedelja, 11. decembra ob 15.: ar, tako U«ija. Ujudaka drama v treh dajanjih Igrajo Alani Čas, vre m«, porodila, spored, obvestila — 19.3,1 Na« ut»: Slovanska ideojo. radijski. Igralske družine — IS 00 da bi Litiani plačevali za električni tok prav lahko le po 4 Din za kw., sedaj pa morajo plačevati tok občini po 5 Din in ne 6, kakor to piSe »Jutro«. Kar se pa tiče električnega toka za Sokola, ugotavljamo, da je litijski Sokol redno na leto uporabil og 700 kw. ur, kar je seveda preveč in obre ijuje skoro vedno pasiven. — Ce še pomislimo, da je njuje električni konto tako, da je letni zaključek ravno litijski Sokol v zadnjih letih prejemal od občine poleg brezplačnega toka še letne visoke podpore iz občinske blagajne, kar znaša za zadnjih 5 let okrog 50.000 Din, prosvetnemu društvu pa so šele letos prvič vrgli iz občinske blagajne miloščino 100 Din (reci in bori emsto dinarjev), kakor da bi se prejšnji občinski mogotci hoteli norčevati ix večine litijskega ljudstva, potem je ukinitev brezplačne dob; ker tudi lačne dob ave električnega toka edino pravična, etno društvo v Litiji nima take boni- ker tudi prosvetno društvo v Litiji nima take bonifikacije. Končno je p« »krb sedanje občinske uprave tudi ta. da spravi v ravnovesje blagajno električnega odseka, kamor dolgujejo odjemalci toka okrog 20.000 Din na zaostankih, ker se prejšnja občinska uprava ni zadostno brigala za izterjavo teb zaostankov. H koncu pa mislimo, da ima litijski Sokol gotovo dovolj požrtvovalnih Članov v »votl sredini, ki bodo skrbeli za električni tok sami. Račna Rezultat naSih občinskih volitev moramo v toliko pojasniti, da znaša odstotek volilcev za listo JRZ — bila je samo ta lista —■ ne 70, ampak ▼ resnici 83.9 odst Dejansko število vseh volilcev maša namreč 187 in ne 224, kot Jih lzkazn}« volilni Imenik, ker se nahaja v njem ie 20 mrličev in 17 atalno odsotnih, za katere ao bile Bicer vložene reklamacije, a niso bile izvršene. Volilo je 157 volilcev. Našim zavednim somišljenikom vsa 8ast, da so Iz vseh vasi, razen Velike Ilove gor«, vsi do zadnjega prišli na volišče 1 S tem ste pokazali, da veste ceniti veliko važnost nove občine. Ilovcev je ostalo precej doma zato, ker so m dali oplašiti drznemu JNŠ-arakemu agitatorju ta Račne, Seš, da bodo oni, ki pojdejo volit listo JRZ, izgubili delo prt čiščenju in odpiranju požiralnikov na Krki. katera dela tam banovina izvršuje. Nekateri ljudje menda mislijo, da še vedno vlada stari batinaški režimi Naši ljudje splošno obsojajo tudi to, da se pri omenjenih delih na Krki zaposlujejo iz naših vasi večkrat taki, ki so doma ta premožnih hiš, revnejši pa zaman prosijo za dolo. Prosimo, da se tu napravi red t — Velika Ito-va gora zelo nujno potrebuje dobre cestne zvaze z dolino. Sedanja cesta iz Male Račne na llovo goro Je komaj zasilen skalnat kolovoz. 2e pred vojno so prositi za novo eesto. Zdaj je zadeva postala spet aktualna. Prav zato smo pričakovali, da se bo Ilova gora pri občinskih volitvah vse drugače odrezala, posebno tudi zato, ker je ravno za llovo goro in za Oaberje posebna ugodnost, da smo staro občino dobili nazaj, ker so imeli do Grosuplja skoraj trt ure daleč. Ilovcil Poslušajte drugič rajši tiste, ki vam hočejo dobro, ne pa raznih hujskačev, ki vam groze škodovati I gitfa. pokrst ta ideologija (Vifajko SonrM ta IMgrada. 18JO Slovfimka ura: 1 Koncert tamiburaA.'od-od — 2!.1S V«ko4 nedeljakl večer (Radijski orkester). Ponedeljek, U. decembra: 12.0« Zvoki la daljnih de»ol (i«lofi'e) — 12.45 Vreme, ]»rodila — 18.00 Pa«, hjh>. red, obvttiitila — 13.15 Koncert baletno godbe (plodi"«) — 14.00 Vreme, boiia — IS.Oii Zdravniška lira: O prehra-nd sploh: Življenje v stradanju in obilju (g. tir. A. Bre-eeJJ) — 16.20 VeseJl dnevi t Kijem, venAek nkrajln-skih imnmi (ploAča) — 18.30 Slovenska namlna peeoni (g. Friunoe MaroU) 10.00 Pa«, vreme, poročila, »p<»r«d, obvestila — M 30 Na«, nra: Početi! narodjio-palitičniega življenja v Podravjo (Franjo Ha*, prof.) — 19.50 Zanimivosti — 30.00 Prenos koncerta Ljubljanskega godalnega "kvarteta (Mooart, Zelvre, Orieg) — 32.00 Ca«, vieme. poročila, sj>ored — 21.1S Zvoka v odaliii (igT« radJOMki orkester) Dragi programi i ločen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA« Nedelja, 13. decembra. Belgrad: 19.50 Oi-fikl večer. — 20.30 KavamiAka goilba. — 23 Plwne ploAre. — Zagreb: 2U Violina. — 21 Zabavni večer. — 22.30 Harmonika — Dunaj: IS.10 Zabavni koncert. — 30.50 Igra. — 22^90 Orkeslraliki koncert. — Rim—H ari: 17 Hrim fosi lAm koncert. — Zl •FaJfU.ff«. — Praga: M.0S VoJaAka godba. — 20 CeAka filharmonija. - 22J6 Zabavni koncert. — Variava: 21 Franioonke ao-ije. — 2U M Plesne plo*6e. — Berlin: 30 Vojaflka godba. — KSnigsberg-Frankfurt —Lipsko: 28 Dinua>Hke m«lodlJ«. — Hamburg: 20 Wag-serjev večer. Ponedeljek, M. decembra. Belgrad: 20 Opera. — Zagreb: 3(1 Komorni trio. — 30.30 Vokalni ko»ieept. — 30.50 Trio - 21.30 IUuldJaki orkmter. — 22.30 Jsm. — Dunaj: 30 BoM^ie )«wmi. — 21 Italijanske narodne. — 32.20 Violončelo. - J3.1S Plwne ploAVe. — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba. — 30.40 Narodna ta pestra glasba. — 22.IS Orkestralni koncert. — Itim— Bari: 30.40 Vto-lima. — 21 JO Igra. — Praga: 19.20 Lahka gljwba. — 20.45 8imfra 1936. Zalatoa octaH. Y8BM. KI SO SPRBSMILI NAfiO PRBDOBRO MAMO, OOfrPO ZAHVALA PRSMILI NABO PRBDOBRt MARIJO REKAR HA lfJKNI ZADNJI POTI. SB ISKRENO ZAHVALJUJEMO. POSEBNO 8E ZAHVALJUJEMO O. DR. BARTOLU KBR2ANU ZA NJEGOVE flTKVIl^NE BOL UAJBAJOCE OBISKE. PREO. DUHOVŠČINI ZA SPREMSTVO. UODBI KREKOVEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA, OLAN1CAM MARIJINE DRUŽBE, OČETOVIM TOVARIŠEM IZ MARTINARNE, VSEM DAROVALCEM CVETJA IN VSEM ZA IZRAZE SOČUSTVOVANJA. VSAKEMU POSAMEZNEMU IN VSEM SKUPAJ BOG PLAČAJ I JESENICE, DNE 12. DECEMBRA 1«}*. IALUJOOI O B T A b I. V nedeljo, dne 13. decembra celodnevna božična razstava stekla in porcelana, novo dospelih modernih servisov, krasnega kristalnega stekla, razne novosti in keramike ter mnogo drugih lepili in praktičnih predmetov. Vsakomur prost ogled v trgovskih prostorih tvrdke Ivan K ovattC, Maribor, Slovenska ulico 10 Veliko veselje boste naredili SVOjim dragim z nakupom boilčnlh daril, ki Vam jih nudi tvrdka Ivan KovaiK MARIBOR Slovenska ulica 10 in Koroška cesta 10 Bogata izbira vsakovrstnih modernih servisov, krasnega kristalnega stekla, keramičnih novosti in mnogo drugih lepih ter praktičnih predmetov, po najnižjih cenah. Prosimo, obiščite nas brezobvezno! RozpoSlllomo prima: Bosanske suhe »lire 10 kg......Din 62*- Bojanske suhe slive 50 ktf......Din 220*- Otittene or«he bel« 5 leg......Din 80*- Oči*ien« orehe b«i« 20 kf ...... Din 310*- Očilčene oreh« bele 30 kg......Din 405'- Orehe v luščinah, letošnje 50 kg ... Din 250'- Vm frank o voznina povzetjem bto/nto. Agenfnra PranfK — Tnzla Oblastno dovoljena popolna RAZPRODAJA Japonski In češki PORCELANASTI SERVISI BruSeno STEKLO in navadno Svetilke KRISTAL Jedilno orodje In vse ostalo blaso STEKLARNA BRACA GROSS, BffS ...............Z..... __ u>anrn SLOVENCA » ......miihii"!"!! RAZPIS Občina Dot je - Mojstrana — okraj Radovljica, razpisuje pogodbeno me*to »Minskega delovodje. - Pravilno kolkovane prošnje, opremljene x listinami po SI. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom mesec dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Dovje-Mojstrana, it. 1781, dne 9. XII. 1936. Razpis Občina Sv. Jurij pri Celju-trg razpisuje pragmatično mesto občinskega iivinozdravnika, ki bo postal s 1 aprilom 1937 banovinski iivinozdravnik. Šolska izobrazba': Veterinarska fakulteta. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po čl. 7. in 8. Uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti pri tej občini v teku enega meseca. Uprava občine Sv. J arij pri Olja-trg, dne 4. decembra 1936. + NENADOMA NAS JE ZAPUSTILA NAJLJUBŠA SESTRA IN TBTKA, GOSPODIČNA JAMSEK IVA UČITELJICA V POKOJU K VEČNEMU POČITKU JO BOMO POLOŽILI NA IGU DNE 13 DECEMBRA OB TREH POPOLDNE 8TUDBNBC —IO. 11. DECEMBRA ISt« ŽALUJOČE RODBINE: JAMSEK, ZUPANČIČ, TAUZHER, KOVAČ, SCARIA Zahvala Ker se nam nI mogoče zahvaliti vsakemu posebej zs Številne dokaze iskrenega sočuvstvovanja ob smrti naSe nar] vse ljubljene soproge, mamice, tete, svakinje, gospe Kegu Marije nprii« »•■•■talka la t«L 9 o k o J a Id «mo Jih prejeti od mh strani, prosimo vse, ki se nam stali ob tej težki url ob strani, da sprejmejo naio globoko občuteno zahvalo. Mnogt venci ln Izrazi sotalja, kakor tudi velika udeležba pri pogreba njun nudijo tolažbo ▼ nail težki bolesti. Ljubljana, Dunaj. Trst, Poljčane, Konjice, 11. dee. ISt*. Globoko žalujoča rodbina K E O U ln ostale sorodstvo. + Neizprosna usoda nam je iztrgala našega nadvse ljubljenega in dobrega sina, oziroma brala, nečaka io vnuka gospoda Silva Haasa eaad. kar., ▼ 23. letu starosti. — Pogreb nepozabnega se bo vr50 v nedeljo, dne 13. decembra ob 3. popoldne iz mrtvašnice na pokopališču na Pob rež ju. Sv. maša zadu&nica se bo brala v ponedeljek, 14. decembra ob pol devetih dopoldne v frančiškanski cerkvi Maribor, Graz, Dunaj, Berlin. Priska Haas, vdova po odvertm,. mati; Herta Haas, cand. komore., sestra; Baronica Milla Falke, teta; Zofija Schindler, stara mati; dr. ini. Edvard Schindler, dipl. inž. Erich Schindler, Ervin Schindler, strici. Brez posebnega naznanila. ZAHVALA. Ob prebridki izgtibt, lri nas je doletela ob smrti naše zlat« mame, stare mame, ta&če ia tete, goope Franje Hafner poj. Korošec »e najiskrenejše zahvaljujemo čč. duhovSčini, g. dr. Volavšku, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in vsem onim, ki so nam izrekli pismeno ali ustno sožalje. Enako se globoko zahvaljujemo ▼sem tistim, ki ao drago rajnko spremljali na zadnji poti. — Sv. maša zadušnica se bo vršila v četrtek 17. i m. ob pol 8. v cerkvi Mar. Ozn. — Bog plačaj in povrnil Ljubljana, 12. dec. 19%. Žalnjofi ostali. Zahvala Vsem. ki ste spremili našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata ln strica, gospod« Petra Lampiča IskreneJSo zahvalo. Prav posebno aahvalo smo dolini 1 sreči g. dr. JamSku za njegovo skrb ob bolezni, kakor tudi domačemu g. župniku ter vsem, ki so pokojnika obiskali v njegovi bolezni; dalje domačemu pevskemu zboru sa ganljive žalostinke ob grobu ter vsem društvom aa spremstvo na sadnji poti. Črnuče, dne 11. decembra 1S8S. Oskrbite si Poslužite se za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne 9m & M 0» tU Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL Zahvala Ob prerani smrti naAe preljube soproge, mamice, sestre, gospe Eme Klemeni« roj. Grainer soproge gostičničarja, izrekamo vsesn najtoplejšo zahvalo. — Posebno zahvalo smo dolini 6č. duhovščini, 6č. sestram za tolažbo ob smrtni postelji, nadalje gospodu zdravniku dr. Volavšku za hitro pomoč in prizadevanje, pevcem šentjakobskega pevskega društva za tola-žilno petje, vsem stanovskim tovarišem in tovarišicam za spremstvo na njeni zadnji poti, vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem za poaaritev krasnih vencev in svežega cvetja ter vsem ostalim, ki »o nam osebno ali pismeno izrazili aožalje in sočustvovanje ob bridki izrubi naše ljubljene rajnke ter končno vsem ornim, ki so našo drago mamico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti v prerani grob. Maša zaduSnica za blagopokojno »e bo brala v torek, dne 15. decembra 1936 ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, dne 12. decembra 1936. Žalujoči soprog s hčerkico ter ostalo sorodstvo. + Vscjii, ki »o ga poznali is eenila, sporočamo točno vest, da hm je naš skrbni in dra&i soprog, oče, stari oče in tast, gospod Zohrer Josip krojaški mojster, danes ob tričetrt na 2. ponoči za vedno zapustit. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek o4i pol 16. (pol 4.). V Brežicah, 12. dcceanbra 1936. TEREZIJA, soproga; LUISE, hčerka; MILAN ŽAGAR, zet; MILANCEK, vnuk Dovršena harmonija odlikuje aparat ORION 33. Ta na oko mal! super, daje odlične rezultate, kakor veliki sprejemniki. Izvanredna reprodukcija ne samo na srednjih in dolgih, marveč tudi na kratkih valovih. Brez mikrofonije, tudi pri najmočnejšem glasu. Kakovost tona izpolnjuje tudi največje muzikalnc zahteve. Najnovejše TUNGSRAM elektronke. ORION RADIO RADIO, r. z. z o. z., Ljubljana; RADIO VAL Ljubljana - Celje; Josip WIPPLINGER, Maribor M. Krašovec, Jesenice • L Guček, Zidani most J. Klenovsek, Trbovlje St. Engelsberger, Tržič - J. Ogrizek, Novo mesto Janez Nemecz, Murska Sobota Tinček in Tonček spet v Afriki 231. Napad iz zasede. .S^^odomočo-p-ail.,. Ko se je mornar Kaki naveličal tuliti in klicati Pigmejee na korajžo, je sedel na štor pod drevesom in si mirno prižgal pipo. Njegovemu zgledu je sledil tudi kapitan Mrh«*; ki si je v skrbeh podprl glavo i« rekel: »Bojim se, da so Pigmejci dobili Tinčka v pest.« »Ne verjamem,« je odgovoril mornar Koki. •Tinček je zn le pritlikave puhloglavce prezvit. Gotovo jim je takšno zagodel, da ga ne bodo pozabili do smrti.« Komaj je mornar Koki te zadnje besede izrekel, so Pigmejci planili iz svojih skrivališč in se zagnali v naše tri junake kot divje zveri. Preden so od presenečenja prišJi do sape, že so premagani in kot snopi zvezani ležali na tleh. .,. . Da ne dobite ponarejenih, zahtevajte izrecno praSke ..ADRIA" N« aamo tal ■ ■ ■ ■ „Naš iaJ" je najboljša domača zeliščna krepilna pijača NA;) CAJ dobite v špec trgovinah. KMETIJSKA ORUZBA V LJUBLJANI. ZA BOŽIČ 19361 ARIBOP15 TOPLE puhnate odeje volnene odeje vata odeje Tkanine za odeje i $ oslice vseh velikosti * od najboljše do najpriprostejše iz- peljave, iz papirtnache in vlite, kakor tudi papirnate za izrezali, ter zraven pripadajoče hlevčke dobite v največji izbiri in najceneje v trgovini H. NIČMAN - LJUBLJANA KOPITARJEVA ULICA 2 Ali ste že poravnali naročnino? 4500 vlagateljev je do I. decembra 1936 na novo vložilo preko Din 50,000.000 — Nove vloge izplačuje takoj brez vsake omejitve. Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska ZLATO Roman. — Spisal Blaise Cendrars. 15 O, vsa ta zadnja leta sem prav peklensko trpel. Pred mojimi očmi so ropali, pobijali se in kradli. Nikogar ni bilo, ki ne bi ropal. Mnogo jih je zblaznelo, mnogo jih je napravilo samomor. In vse to so delali zaradi zlata, zaradi tistega zlata, ki se je spreminjalo v žganje in v Bog vedi še kaj. Danes se mi dozdeva, da ves svet prebiva na mojih jiosestvih. Od vseh strani sveta so prišli možje, ki so na moji zemlji zgradili mesta, vasi in farme in si razdelili med seboj moje plantaže. Prav tam. kjer sem dal izkrcati svoje uboge Kanake, so zgradili prekleto mesto Šan Francisco. Pa tudi Kanalu so me zapustili in šli za zlatom in žganjem in Vse bi jih že vrag vzel, da jih ni rešil iz spon Shanona. kralja žganja, pater Gabrijel, ki mi iih je poslal nazaj, tvegajoč s tem svoje življenje. /daj. hvala Bogu, delajo skupaj z Indijanci na eremitaži in na obeh novih farmah, ki sem ju podaril svojima sinovoma Viktorju in Arturju. o čemer sta Vam gotovo že pihala. Danes je Kalifornija članica ameriške Unije in se vsa preobraža. Iz Washiingtona so sicer prispele zanesljive čete, toda tu še vedno ni reda. Sleherni dan se izkrcajo novi prišleci in zlata je še vedno na kupe. Star' izseljenci so, kot sem Vam že dejal, izginili, da nihče ne ve. kako. Po deželi hodi divja zvor iz Apokalipse in vsi ljudje trepecejo od strahu. , . , Mormoni so že odpotovali z vozovi zvrha naloženimi z zlatom, ali jaz nisem hotel oditi z. njimi. Baje so na obrežju Slanegu jezera postavili mesto, kjer žive v grehih in gnusobah. Nasadili so vinsko trto. kot so se naučili pri meni Po večini so bili, dokler niso odkrili /.lata. pridni in zvesti delavci, toda zdaj se menda tudi njib drži prekletstvo. Ali sem res jaz kriv vsega tega? Skoraj bi pritrdil, če pomislim na svoje brezmejno gorje. Po deželi hodijo gruče igravcev, med njimi je mnogo žensk. Italijank in Francozinj. Nekatere izmed njih so si tu ustanovile svoj dom, druge pa jjotujejo naprej. Tisti, ki so se polastili zemlje, se vsi pravdajo z newyorškimi odvetniki, ki so priznali zemlji; ške pravice novim priseljencem. Nikogar ni, ki se ne bi pravdal. Nisem jih hotel posnemati in ne vem, kaj naj storim. Prav zaradi tega pa Vam pišem. Položaj pa je tak: Uničen sem! Po ameriškem zakonu mi pripada polovica najdenega zlnta, tu pa gre za sto in slo milijonov dolarjev. Hhrati po sem utrpel nepre-računljivo izgubo z odkritjem zlata, kajti tujci so vsa moja posestva preplavili in jih opustošili. Mislim, da mi vendar pritiče odškodnina. Tudi sem edini lastnik vsega ozemlja, nn katerem stoji San Francis''o (samo ozok pas ob morju je pripadal franči .inomj, moja pa ie tudi zemlja, na kateri stoji danas mno^ro drugih mest in vasi. Vsa ta posestva so moja, priznala sta mi jih svoj čas mehiška guvernerja Alvarado in MichoKl orena kot odškodnino za stroške, ki sem jih imel z Indijanci na severni meji. Na mojih plantažah so se ugnezdili novi kolonisti", ki se izkazujejo z novimi pocestnimi listi, čeprav sem skuliiviral le jaz vse te pokrajine in te lope pristave, ki sem jih kupil od Rusov. Vsi mostovi in prekopi, ribniki, struge, ceste, pota, nasipi, mostiči in mlini, ki sem jih |iostn-vil s svojim denarjem, rabijo zdaj javnosti, in po pravici zahtevam da mi jih vlada odkupi. Kaj pa zlato, ki ga bodo še izkopali v naslednjih pet in dvajsetih letih in ki je tudi moje? Kaj naj storim? Kur meša se mi ee pomislim, kako ogrom ne vsote denarja so lo re se le poizkusim boriti za pravico, tedaj bo število procesov na-rastlo v tisoče, saj bom mornl hkrati tožiti de- set tisoč oseb, stotine občin, kalifornijsko vla- j do in celo sam Washington. Če le kaj samo po- i izkusim, bom moral tvegati deset, sto premoženj. Pa se le iž.pinča, saj je že pred odikritjem 7.1ata le malo manjkalo, pa bi bil najbogatejši človek na svetu. Če se zxl a j le zganem in se začnem prav-dati, bo ves svet zoper mene in moral se bom leta in lela boriti. Toda staram se, naglušen som in že me močii zapuščajo. Sklenil Sem sviv-jega najstarejšeg sina Umita poslati na vseuči I išče študirat pravo. On bo izpeljal ta ogromni proces do kraja, in če ima le kaj naše krvi v sebi, se ho znal bolje izviti iz mrež in zonjk pravnikov kot njegov stari, omejeni oče, ki se, priznati moram, sumljivo boji teb lisjakov. Nai kar naravnost povem: vsega tega ne smem brez hrambe prepustiti vlomilcem, to bi bil greh Često sem se že tudi vprašal, ali sploh smem poseči v to mrežo, ali no bom tvegul preveč človeških usod, ki še zanje ne vem, in ali ni imel Bog, ki je poslal v deželo vsa ta ljudstva, svoj poseben namen? |a/ pa sem samo bilka v njegovi vsemogočni roki. Kaj naj tedaj storim? Zlato prinaša nesrečo. Če se ga boni preveč dotiikal, če bom hrepenel po njem in si ga lastil, kar mi pač jk> pravici gre, ali ne bo tudi mene zadelo prekletstvo, kot vso tiste, o katerih sem vam že pravil? Povejte mi. kaj naj storim? Vse imam v mislih! Ali naj izginem za vselej odtod? Ali na de i spet nr ime m za delo? Snet lahko pričnem lati. Lahko bi pomagal Viktorju in Arturju, ki sta tako pridna delavca Lahko bi začel divje špekulirati, zaslužil Ivi denar, ki mi bo rabil za pravde, in boril bi se lahko do konca svojega življenja. Toda, čemu? Čemu? Domotožje se mi oglaša. Sanjam o našem mičnem baselskem kantonu. O. tja. tjakaj bi se rad vrnil. O, Bog, kako srečni ste, ljubi moj Martin, ker ste ostali doma! Ali nuj produm obe farmi in eremitažo in »e z otroci vred odpeljem nazaj v Švico? Mi je to mar sramoten beg? Ali sploh smem zapustiti deželo, ki seim ji daroval svoja najlepša leta in ki mi bo, o, to čutim, izpila vso kri? Povejte mi, kaj naj storim. Natanko bom poslušal vaš na.svel in slepo vas bom ubogal. Obračam se k vam. ker mi je o vas pripove- doval pater Ciubrijel, ko je prišel na farmo pobožno pokopat mojo ubogo Ano. Povedal mi je, da vas je poznal, ko ste bili še otrok. Če «e ne motim, je vaš rojak. Kakor sem slišal, se menda piše Merz, zatrdno pa ne vem kajti tako je molčeč kakor Indijanci, ki se jim je predal z dušo in telesom. C) svojcih sploh nikoli nr govori. Prej še, ko sem se boril z Indijanci, meje sovražil kot vraga, ker mi je kot rojaku zameril, da silim Indijance in kanake k delu. Pozneje pa je prišel, da ne bi brez njih skul-tiviral dežele, a, da tudi ti bi ne mogli več živeti brez. mene, ko so jih bili Mehikanci izdali. S kana.ki pn sem bil vedno dober, kar je pri-po/nnl tudi pater Gabrijel. On jc bil edini, ki me je obiskal v nesreči, medtem, ko so me vsi drugi pustili na cedilu. Njemu se moram zahvaliti, da so m moji otroci lako lepo postlali. Svetnik je. naj ga sprejme Bog v svoje varstvo. Pa tudi vas naj varuje Bog, drogi gospod Martin, ki ste toliko let nndomestovali mojim otrokom očeta, in ki vas danes v imenu svojih otrok prosim, povejte mi: kaj naj storim? Naj se zgodi po božji volji I Vaš brat v Jezusu Kristu kapitan Jnnez Avgust Suter« Janez A \ gust Suter pa ni čakal odgovora malega sturrgu moža Martina Birinanu. ki je bil po poklicu odvetnik v vasici Bottmingen v kantonu Baselu. Janez Avgust Suter je pričel svoj proces. Njegov procesi t Za »Jugoslovansko tiskarno« » Ljubljani: Karel Cei, Izdajatelj: Ivan It&kovt-e. v Urednik. Vikloi Cenfifc.