,58. V Gorici, v četrtek dne 2S. maja 1907. Tečaj XXXVII. Ifijmif"'1 s '•' ¦¦¦ * - ¦¦-i m" •^Tj trftrat na teden,; ir^fcp.V;? torek, Četrtek Jnto fib 4i uri P^P^<1,teLl*^,*^:^a"0 P° poŠti S . a oii v Gorici nšc dotn^o^iljana: F' vsi" 'pt°' • • '' • f"'% * . '» K ! i; ....'•'. .'...,-*•: • 1" » števili«« 'stanejo tO vin. SOČA" i",a ti*ih1*>ciAj»> izredne ji. loge: Ob no,-, ^ gaitpot po Goriikeni in GraMcanškera'''" hiv '/'('pLjubljani in kranjskih mestih", dalj.- dva-^'.tu „Vozni red železnic, parnikov in poštnii f „',',, nu^.-ono prilogo ^Slovenski Tehnik". ^.jnir.0 sprejema apravnistvo v Gosposki ulici "* l. na-.i:-tr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček '^ila brez doposlane naroCnine se ne oziram • biisi in poslanice se računi jo po Perit-vnstah če l^krat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ,-pfirat po dogodbi. Večje črke po prostora. — ^..j in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za 3 vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Uredništvo so nahaja v Gospo? i ulici St. 7 v Gorici v I. nadsti. Z urednikom je mogoč- govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i iS t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na lovo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katero ne vpadajo v delokrog uredništva, naj. se pošiljajo le upravniStm »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K "20 h ali gld. 1'fJO. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v, naših knjigarnah in teh-! ¦'¦ tobakarnalt: Schv/arzv Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tekališcu .los-Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovauski v Korenski ulici št, 22; v Trstu v tobakarni Lavrončifi na trgu della Caserma. ^govorni urednik in izdajatelj Ivan K a včit v Gorici. — Telafon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrŠcek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. firtorstili MM leta 1907. (Na Ponikvah.) St bom popisoval, kako in s kakimi so agitirali naši Mbožji" namestniki grivah in zunaj istih za nazadnjaško ilno vladoželjno stranko, ampak prizmo to le : Žegnani agitatorji so se nit v dosego svojih namenov sledečih Lt*v: Zlorabljali so prižnice, spovednice, ; zakramente, da, celo sv. mašo so privlekli i szazauo politično polje. SV, g. vikar je maševal 14. maja na ur. Duhu za razsvitljenje pameti, da bi Eti volili samo »katoliške" poslance. Tre-. teluo bi bilo pisati, kaj vse je govoril naš ar v cerkvi v prilog klerikalni stranki, gre] pika. Nikar pa naj ne misli gospod r. da j?, sedaj vse pri kraju, ko so zma-b klerikalci s pomočjo farovžev in farovških fcpuikov! O ne S Mi naprednjaki hočemo e!;evati energičen . boj, in sicer do skraj-|b. Videti hočemo, kdo končno zmaga. Klerikalci imajo proti nam grozno t;r. Na uprav zločinski način Zlorabljajo šu nerazsodnega kmeta s sv. vero. Sv. m ihuijo na bojno politično polje kakor fr« uni:i/ano kuhinjsko cunjo. Ko bi le kko zisvitalo našemu kmetu, da volitve to;: nič z vero, ampak da gre klerikalizmu i fcp is nadvlado. Klerikalci bi radi imeli frbb nad celim svetom, kakor je bilo to sestojem veku, ko so bili duhovni tako &l da so odstavljali celo kneze, kralje in tje. Kadi bi zopet žgali svoje nasprotnike iToaiadah in jih mučili na natezalnicah -sojih nekdaj. To ^pobožno" željo vi-v večkrat pri naših „dhaunihK; naš „ve-siti* nune je rekel: Vsi časniki, libe-i in klerikalni, niso nič vredni, najbolje '¦io. da l)i vse skupaj znesli na vrh Krna, še iu urednike istih in ondi sežgali na ^•li. Torej tudi „Slovenca", čegar na- * J*1 g. nune V Moj Bog! Klerikalizem ima proti svobodomiselni ^i) bodisi tega aH onega programa, • orožje, sveto vero v prvi vrsti, prižnice, spovednice, sv. mašo, sv. zakramente, Boga, Matf Božjo, pekel, hudiča, nerazsodne bab-nice in staro analfabetsko ljudsko maso sploh. S tem orožjem se še vspešno upira naravnim pojavom duha časa, a pride ura, pride sodbe dan, dan plačila, ko se klerikalizmu skrha to orožje ob zavednosti naše mladine. Grozno orožje ima gnjusni klerikalni demon naperjeno proti prsom hrabrih bojevnikov svobodomiselne stranke, ali ne obupajmo, dragi moji somišljeniki, mi imamo še hujše orožje nego naš vrag, imamo ga, ako se ga hočemo poslužiti in ga prijeti v roke na pravem koncu in ob pravem času. Torej kje je to naše orožje ? To orožje je —- naša mladina ! V začetku, ko je Bog ustvaril zemljo, so hodili njeni stanovalci po nji nagi in bosi. Nič bolje se ni godilo Adamu, katerega je vendar sam Bog lastnoročno naredil, divji je bil in nag, še celo svojega srama se ni zavedal, in prvi vek V Divji narodi so se klatili po zemlji, klali in žrli drug drugega. Poglejte, kako velikanska prememba od začetka sveta pa do današnjega čfsal Duh časa je deloval stoletja in tisočletja ter končno pripeljal zemske narode do sedanje olike in izobrazbe. Duh Časa končno privede tudi našega kmeta iz groba teme. Veselilo me je na dan volitve videti z malimi izjemami vso mladino na naši strani in to ne le na Ponikvah ali nu Pečinah, ampak povsodi, u. pr. na Št. Viški gori je do malega vsa mladina v taborju naše ljudske stranke, tako tudi na Pečinah, stariši so zagrizeni klerikalci, sinovi kakor skala odi, Kni naprednjaki. Kedar pridejo ti sinovi do volilne pravice, takrat bo dan sodbe za naše nkatoliške" sleparje. Da bo pa vedno in v resnici mladina na Luši strani, morate vi zaupniki in razumniki po lepi slovenski zemlji isto podpirati. Narava, pojav časa deluje in vpliva sicer samo ob sebi na mladino, kar se tiče napredka in izobrazbe, ali vi razumniki, rodo-in človekoljubi motate to pospeševati ravno tako, kakor pospešuje vešč zdravnik moč narave pri bolniku. Torej, delujemo z vsemi silami in sredstvi pri mladini, nagibajmo jo na našo stran. Začnimo pa koj danes, ne odlašajmo niti ene ure ima, it oio le 6 let do bodočih državno-zborskih volitev. Mladina bodi n i«, >Jj t Mladina je tista mogočna reka, ki poplavi in zasuje strupeno klerikalno zelišče. Kazimo mladini vso ostudnost klerikalne stranke. Povejmo naši mladini, kaj vse so delali duhovniki takrat, ko so imeli vso moč v svojih rokah. Krvavo potrebujemo mi Slovenci nepristranske zgodovine. Sicer je izdala družba sv. Mohorja nekako zgodovino, ali ta je prikrojena za slov, kmetica in s tem je vse povedano. Dajte nam pravo zgodovino, tam kjer je popisano vse zlo, katero je zakrivil gnusni klerikalizem. Te ostudnosti moramo odkriti strmeči slov. javnosti. Slov. javnost naj izve, kaj so delali po samostanih takrat, ko so duhovniki takorekoč vladali na svetu. Oskrunjali so nedolžna dekleta, potem pa po krivem prisegali vpričo Najsvetejšega v moš-tranci, da so nedolžni. Čitajte knjige kot »Kralj Matjaž". Tam je povedano dosti o duhovski strahovladi in o strašnih rečeh, katere so počeli. Naši nuuci vedno vpijejo: ne čitajte „slabih" časopisov in knjig. To je lahko nuncem čvekati, ali oni naj dokažejo, da zgodovina laže ! Seveda to je nekaj drugega, zgodovino preobrniti nego pa v cerkvi, kjer se ne smo nobeden oglasiti, blatiti pošteno svobodomiselno slovensko ljudstvo. Kako nesramno lažejo, da je napredna stranka brezverska, vidimo ravno pri našem nuucu; on je rekel, da bi tudi zlodja volil za poslanca v državni zbor, ko bi kandidiral v klerikalni stranki. Če bi se res poganjali poslanci v državnem zboru za vero, in ko bi prišel nunčev kandidat z1odej v državni zbo r, gotovo b > on ne potegnil s klerik alei in za sv. vero. Žep, žep iu nadvlada nad človeštvom, to je klerikalna vera; ne pa tista .vera, ki jo je učil Krist. Daleč, grozno daleč so zavozili naši duhovni od sv. vere iz prvotnih naukov Krstovih. To vidimo vsaki čas, ko skrunijo božje hrame, hiše molitve s političnimi shodi in drugimi nespodobnostimi. Moja niža je hiša molitve, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov, je rekel Kristus, vzel karabač in izgnal iz templja prodajalce in kupčevalce. Kaj bi pa rekel sedaj, ko bi prišel na svet V Vzel bi palico ter bi jih pošteno namlatil, rekoč: Izprijenci, aH sem jaz to vam znpovedal ? Jaz sem rekel: pojdite po vsem svetu, . Site vse narode, ne pa, delajte zdražbe i» preklinjajte svoje politične nasprotnike! MMarš v svinjak" bi rekel Kristus, »kjer naj vas svinje pohodijo I" Dragi moji somišljeniki, pri koncu sem za danes! Da pa ne pozabite, kaj sem Vam priporočal oziroma Vas prosil, obljubujem, da se oglasim še pogostoma do bodočih državno-zborskih volitev, Naše geslo bodi: Mladina, mladina in zopet mladina 1 Na svidenje! DOPISI. Bukovo na Cerkljanskem. (Razno,) — Naše Bukovo je bilo napredno in ostane napredno. Izmed 190 volilcev je komaj 30 klerikalcev; pa vsejedno nam očitajo, da smo zdaj prodani Judežu Iškarijotu. Pa nikar se ne čudite temu! Delali so s strašno agitacijo, rabili so same laži, strašili so z vero, Boga iz šole, in vse take reči, samo da so slepili naše ubogo ljudstvo. Naš župan je lazil okoli ter delal na vse kriplje cel zadnji teden. Iz Cerkna je nesel glasovnice na Bukovo, pa jih ni upal izročiti podžupanu, ampak vzročil jih je neki Golobici iz Bukovega, potem jo je popihal ven m bukovski general od klerikalne bande naravno?« v Hudojužno in potem po vsej baški grapi celo do Torkarja v Podbrdo. Pri nas pravijo, da dela za to, da bi prišel on in Torkar v prihodnje še v deželno hišo. Jaz pa tako mislim, da le pojdimo tako naprej, pride čas, ko ljudstvo samo sprevidi, kam je kreniti, da se pride na pravo pot. Še nekaj:-Jaz sem ga sam slišal, ko je rekel : potrudimo se zdaj, je še čas, ako zdaj propademo, smo pokopani za celih 50 let. On gotovo misli le še obdržati svoj županski stolee in cestno načelstvo; najbrže misli, da bo imel tako službo, dokler bo živ. Jaz pa vajset let pozneje. Nadaljevanje s,Treh mušketirjev". = Francoski spisal: 653 ALEKANDRE DUMAS. === (Dalje.) -01 moj Bog! seveda, gospod, odvrne mož, in * gresta naprej, namesto da bi se dolgočasila ter *|a za tako počasnimi živalimi. Samo še pol milje "naia, pa zapazita na desno grad; od tu ga ni 'deti, ker ga zakrivajo gosti topoli. Ta grad pa fiBragelonne, temveč La Valliere: morala bosta la"> dalje; toda za tri streljajo dalje bosta videla >p škrli pokrito poslopje, sezidano na griču, po-8,a z velikanskimi sikomorami; in to je grad go-la grofa La Pere-ja. "~ In je te pol milje daleč? vpraša i Artagnan, naSi lepi francoski deželi imamo razne vrste milj, ~~~ Deset minut hoda za tenke noge vašega konja, Artagnan se je zahvalil vozniku ter vzpodbo-°lega konja; kmalu pa se je čutil nekam zme-«* Pri misli, da bo zopet videl tega čudnega člo '• kateri ga je tako ljubil, kateri je s svojim sve- ^gledom toliko pripomogel k njegovi dobri, vzgoji, in pristavil je korake svojega konja svojo pot s sklonjeno glavo, kakor lah. Tudi Planchet je dobil v srečanju s tem kmetom in v njegovem vedenju dovolj gradiva za resne misli. Nikdar, niti ¦? Normandiji, niti v Franche-Oomto, niti v Artois, niti v Pikardiji, v deželah, kjer je že povsod živel, ni bil še našel pri vaščanih teh lahkih kretenj, tega uljudnega vedenja, tega lepega jezika. Kmalu bi bil začel misliti, da je srečal kakega plemenitaša, ki je bil fronder, kot on, ter iz političnih razlogov pri-moran, da se je preoblekel. Kmalu sta ugledala naša potnika na mestu, kjer se pot zavije, grad La Valliere, kakor jima je bil rekel voznik; nato so se pokazale, morda četrt milje dalje, sredi sikomor oblike belega poslopja, obsenče-nega od gostega drevja, ki ga je posula pomlad s snežnobelimi evetovi. Pri tem pogledu je čutil d'Artagnan, ki se je sicer malokedaj razburjal, kako ga je izpreletela v dnu srca čudna vznemirjenost: tako mogočno vplivajo skozi celo življenje mladostni spomini. Plancheta, ki ni imel istih vzrokov, da bi bil ginjen, se je zdelo čudno, ko je videl gospoda tako vznemirjenega, in pogledal je zdaj d'Artagnana zdaj poslopje. Mušketir je stopil še par korakov naprej ter ugledal pred seboj železno ograjo, izdelano v tistem finem okusu, po katerem se odlikujejo kovinska dela one dobe. Skozi to ograjo so se videle skrbno obdelane gredice za sočivje in zelenjavo, precej prostorno dvorišče, kjer je topotalo več konj, ki so jih vodili za uzde sluge v raznih livrejah, in pa kočija, v katero sta bila vprežena dva domača konja. — Varava se, ali pa naju je oni človek varal, pravi d'Artagnan, tu pač ne more bivati Athos. Moj Bog! morda je umrl, in je to posestvo last koga drugega, ki ima isto ime kot on? Stopi s konja, Planchet, in pojdi povprašat; odkrito povem, da sam nimam dovolj poguma za to. Planchet je stopil s kenja. — Povej tudi, pravi d' Artagnan, da želi neki plemenitaš pozdraviti gospoda grofa La Fere-ja, in če dobiš po voljnih pojasnil, no, potem me imenuj z imenom. Planchet je prijel konja za uzdo ter se približal vratom; potegnil je za zvonec v ograji in takoj se je prikazal sluga, Ki je imel že posivele lase in vkljub svoji starosti ravno hojo. — Ali stanuje tu gospod grof La Fere ? vpraša Planchet. •¦ ¦ — Da, gospod, tukaj, odvrne sluga Planchetu, ki ni nosil Hvreje. — Plemenitaš, ki se je odpovedal vojaški službi, kaj ne ? '.'....' — Da, tako je. — In ki je imel lakaja z imenom Grimand, nadaljuje Planchet, ki je v svoji znani previdnosti mislil, da ne more dobiti nikdar preveč pojasnil. — Gospod Grimand je v tem trenutku odsoten, odvrne sluga, ki je začel že gledati Plancheta od nog do glave, ker ni bil dosti vajen takim izpraševanjem. — Torej, vsklikne Planchet ves v ognju, sedaj Že vidim, da je to isti grof La Fere, katerega iščemo. Prosim vas torej, odprite mi, želim namreč naznaniti gospodu grofu, da je te neki plemenitaš, njegov prijatelj, ki ga želi pozdraviti. mislim, da prav tako ne pojde, da ljudje že sprevidijo, kje jih Čevelj žuli, da se stresejo tega jarma. Župan upa, da se njegov« odpoved ugodno reSi, da bodo razpisane nove volitve, da pride zopet na županski stol; misli pa, da pride s svojimi pristaši na krmilo, ker zdaj je imel .nekaj takih za seboj, da ni mogel ž njimi sodelovati, ker niso bili sami M-movci, kakor bi njemu ugajalo. Ali nikar naj ne misli, da bo Še tako vladal na Cerkljanskem kot je doslej; nikdar več; tudi naši trije najzvestejši njegovi pristaši mu ne bodo ali več! 'l OzeljaRI. — (Naše krščansko ljudstvo. — Naš učitelj.) — ,Gorica« piše: sijajno smo zmagali; krščansko ljudstvo je govorilo. Poglejmo si malo to krščansko ljudstvo. V Šempasu pri Batiču so se vsled velikega krščanskega navdušenja objemali, otipali so g. župnika Grčo. G. Borovščaku so izruli „čufoa na glavi in vzeli so si nekaj las za spomin. Potrdilo za to da sodnija. Agitatorji kršč. stranke v šempasu "m Ozeljanu so bili sam cvet krščanske vzgled-nosti namreč: PersiČ, Rudi, Tonče Erjavec, Skuza Škarabot, vulgo Čučk, vsi ti imajo krasno krščansko preteklost. — In pa učitelj Likar? Saprlot te pa že t Pred letom časa je v krčmi ozmerjal in z nečastnimi naslovi obdelal župnika Grčo ter vikarja Franketa in sploh duhovnike tako, da ga je moral krčmar odstraniti. V drugi krčmi je razlagal Darvi-novo teorijo. — G. „Vev.aeau, ki je to zvedel, ga je javno v cerkvi okrcal. Torej iz liberalca Darvinec, iz Darvinca navdušen agitator za sv. vero in za Fona! Ko Bgliha vkup štriha". Mi želimo in prosimo merodajne gospode, da bi tega možakča povišali in kam v mesto premestili, ker drugače bi znali postati mi preveč »katoliški". V šoli skrbi tudi za sv. križ, da di ga muhe sedaj ne onesnažile in onečastile, pustil ga je od pajkov dobro premrežiti. Pri nas službuje vže tretje leto, vsakikrat ko je bil pri maši v tem času, da bi si bil odrezal en prst, imel bi jih še vedno deset na nogah in tri na rokah. Pa naj ne mislijo gg. čitatelji, da ima več prstov kot navadni ljudje. G. Vernica, evo Vam ga-sovzgojitelja mladine, tu imate gradiva za rujovenje na prižnici; ali tega ne naredite zato, ker je pomagal k zmagi Fonu, gredo Vam bolj v slast drugi. O tem prihodnjič! Domače in razne nouice; Izid današnje ožje volitve na Krasu in Vipavskem sporočimo jutri v »Primorcu«, katerega dopošljemo tudi naročnikom >Soče«. — Tam bo naznanjen izid tudi drugih ožjih volitev. Raznanite sam vse neustavnosti, vse lopovščine, katere se zagrešili klerikalci ob časi volilne borke in tik vrel volitvijo Opišite nam postopanje klerikalnih komisij! Tretji planinski izlet odseka Gorice S. P. fc se bo vršil v nedeljo dne 26. maja t. 1. na Trstelj in Komen. Odhod iz Gorice je dopoldne ob 8. uri z vipavskim vlakom z južnega kolodvora. Prihod v Prvačino ob 8. uri $7 min. Odtod pešizlet mimo' Železnih vrat na Trstelj (643 m.) Na vrhu je oddih in razgled po okolici in v daljavo. Sestop na Lipo in v Komen, kjer je potem daljši odmor. Prihod v Komen nekako ob pol dveh popoldne. Povratek se vrši na Rihemberg in z večernim vlakom ob 6. uri 26 minut na državni kolodvor v Gorici (prihod ob 6. uri 59 min.) Za odmor na Trstlju je dobro poskrbeti si malo prigrizka. Preskušale za ženska ročna dela se pričnejo v Gorici 27. t. m. ob 8. uri zjutraj in one za vrtnarice 28. t. m. ob 8. uri zjutraj na tukajšnjem ženskem učiteljišču. Širite flašs liste! — Sedanja volilna borba je pokazala, da so napredni listi še vse premalo razširjeni med ljudstvom. Tam kjer pa jih čitajo stalno, niso opravili politikujdči duhovniki ničesar ali pa le bore malo. Ljudje, ki čitajo naše liste, so uvideli, kako nesramno lažejo klerikalci o naprednjakih, kako ostudno lažnjivo je njihovo govoričenje proti naši ljudski stranki, in vidijo jasno, da le od naše stranke je pričakovati napredka goriškim Slovencem. Kjer pa berejo farovške liste, so zavedeni v zmote, nalagani so, nahajajo se daleč proč od resnice, pristopni so raznim škodljivim vplivom, fanatizovani so, pravi revčki, ki . delajo proti svojim lastnim koristim. Ali tem treba oči odpreti I V ta namen pa; širite do zadnje hiše naše liste! Imenik porotnikov, izžrebanih za porotniške razprave tukajšne okrožne sodnije za dne 17. junija 1907. in naslednje. — Imena 3 U rednih porotnikov: Štubelj Filip, Šmarje, Tommasini Hektor, Tapoljan, Marega Franc, Gradišče, Kutin Andrej, Čezsoča, R e b e k Franc, Lokavec, Mervic Jožef, Št. Peter, Marzini Franc, Gorica, Orzan Anton, Gorica, Maruš i č Anton, Lokvica, Rubbia Janez, Gorica, Candussi Jurij, Romans, Pavletič Jožef, Miren, Dobida Karol, Gorica, Brat in a Jernej, Otiica, Castelliz Andrej, Gorica, Pa-gnacco Ivan, Gorica, Hvala Karol, Gorica, Bizjak Ivan, Dol-Otlica, Č e h o v i n Florjan, Branica, D o I j a k Jožef, Grgar, Bregantič Jožef, Cerovo, Cossar Franc, Oglej, Černic Franc, Št. Peter, Lapanje Blaž, Slap, Kovač Franc, Hudajužna, Pahor Jožef, Renče, C o t i č Alojzij, Cerovo, B r a t i n a Franc, Št. Tomaž, Grinover Ramiro, Krmi«, Ramot Jožef, Gorica, Pallich Emilij, Gorica, Klanzig Jožef, Št. Vid, Fiegel Anton, Pevma, CernutttMihael, Červinjan, Sussig Mihael, Gorica, Marni Antenore, Krmin. Imena 9 namestnih porotnikov: Maniacco Mihael, Kren Rajmund, Pi-rona Eruest, Pauletig Franc, Culot Dominik, Venuti Valentin, Sgauz Anton, Maurovich Jušt, Zottig Ivan, vsi iz Gorice. Izobrazil kmečki ženski! — Naša kmetska dekleta, kmetske žene, so zapuščene, kar se tiče izobrazbe. V šoli se nauči pisati in brati, potem pa raste in umrje v delu. So tudi take, ki jemljejo knjige v roke, ki kaj čitajo; ali ki so že po naravi toliko nadarjene, da presojajo same, kaj je prav in neprav ter se ne dajo kar slepo voditi, kakor bi kedo hotel, toda pritisk iz farovža je navadno tako* hud, da omaga marsikatera, tudi drugače trdna, pred njim ter se da speljati v strah, da se zgodi kdo ve kaj, ako ne zadovolji gospoda nunca v posvetnih rečeh. In potem je križ v hiši. Jok, drži se grdo, zdihuje, toži, vsa hiša je narobe! Mož trpi, trpijo otroci, razdrto je družinsko življenje in mir je pokopan. Vse to je posledica brezvestne, peklenske, podle gonje iz farovžev. Koliko nesreče, gorja in zla so že prizadjali politikom' iz farovžev kmečki hiši. Vse to zlo pa mora biti maščevano. In maščuje naj ga zavedna kmečka žena! Proč z »Marijinimi" hčerami, za katerih društvom se skriva nečistost in izprijenost, proč z berilom dvomljive vrednosti iz kmečkih hiš, — kmetski ženi pritiče društvo, v katerem bi se izobraževala; dobro knjigo v roke kmetski ženi, dobre liste! V teh najde razvedrila in izobrazbe! Potem se odtegne vpliva klerikalizma naša žena, potem bo živela v miru pred nesrečonosnim vplivom iz farovža, potem bo vse drugače po kmečkih hišah ob času volitev! Tu treba delati! Tu. je široko polje za uspešno delo proti klerikalizmu! Po vzorcu slovenskih polltlkujočlh duhovnikov. — Pri državnozborskih volitvah letos so nastopali furlanski duhovniki tako kot slovenski. Prav vidi se, da so jih vzeli za vzorec. Doslej niso tako divjali ter zlorabljali vere in cerkve v politične namene kot slovenski, aH letos pa je bilo v furlanskih cerkvah tako kot po slovenskih; in istotako so delali po družinah in okoli posameznih volilcev. V cerkvah je bilo izpostavljeno Najsvetejše, izpred altarja in s prižme so žugali z najhujšimi kaznimi v peklu onim, ki ne bi glasovali za katoliškega kandidata. Kdor pa glasuje, je oproščen vseh grehov. Hodili so po hišah, jemali glasovnice, rekoč, da je potreba na teh pečata župnije ter so lepili na nje ime Faidutti ali Bugatto. Neki duhovnik je hujskat ženske, da se morajo braniti svojih mož, ako ti ne obljubijo, da bodo glasovali za klerikalnega kandidata. Far-bali so kmete, da bodo morali plačati po 20 K globe, če ne pojdejo volit Nepokome vo-lilce so zmerjali z brezverci, framasoni, strašili so z razporoko itd. — Prav takfr, kot slovenski. In z zlorabo vere in cerkve so zmagali — sedaj pa kričijo, da je zmagalo ljudstvo! Torej taka sleparija med Furlani kot med Slovenci! Kdo fe naredil bohinjsko železnico? — Odgovor na to vprašanje je prav lahek. Naredil jo je dr. Anton Gregorčič. — Duhovniki so z vso resnostjo pripovedovali, da je naredil bohinjsko železnico dr. Gregorčič. — On seveda nima nič proti temu, da mu pripisujejo zgradbo železnice, čeprav je nedolžen pri njej kot novorojeno dete. Kajti Gregorčič je že navajen staliti se s pavjim perjem. Karkoli se stori m ljudstvo, vse pripiše nebi, pa četudi ni bil pri taki reči ne blizu ne poleg. — Če bi Gregorčič delal železnico v gore, bi je ne imeli nikdar, ker se nikdar resno ni peča! z drugo železniško zvezo s Trstom, in kar je še glavneiše, ker mož nič ne velja, ker ga nikdo n jšteva, ker se mu smejejo, ker je le za Statista na Dunaju, kadar sploh gori pride. — Backi seveda verjamejo, da je zgradil železnico Gregorčič; če jim povedo nunci, da je tudi kopal in vozil za železnico, bodo tudi verjeli! »Zavedal VOlItel*. — Iz gor: Odličen na-prednjak je prašal starčka-volilca: Koga ste pa Vi volil? Starček: Ne vem! Naprednjak: Kako, da tega ne veste? Starček: Ja, prav res ne vem! Nisem sam popisal Bcegelca8^ Naprednjak: Hm, čudno. Kdo je Vam pi3al cegelc: Starček: na Pečinah „Murue" ! Naprednjak: Zdaj pa že vem, koga ste volil. Starček: „Jest neč na vim, djal sa, de gre tu za vira drujga neč na vim." Tema, tema! Prokleta tema! V ponikovski županiji je bilo na imeniku 321 volilcev. 176 jih je volilo „za Kristusa", med temi polovica takih revežev, kakor je ta tukaj opisan. 52 jih je volilo za narodno-nopredno stranko, čez 90 naprednja-kov je ostalo doma. V Slovenskih Občinah: Medana, Kožbana in Biljana v gradiščansko-krminskem volilnem okraju je dobil prost Faidutti 517 glasov, in sicer v Medani 194, v Kožbani 102, v Biljani 221= — Pettarin je dobil v Kožbani 75, v Biljani 43 slovenskih glasov; v Medani nobenega. V volilnem okraju Tržič - Červinjan je dobil v slovenskih občinah Devin in Doberdob Bug atto 210 glasov, in sicer v Devinu 134, v Doberdobu 76. — Antonelli je dobil v Devinu 4 glasove, v Doberdobu 9. Lepše bi bilo za Slovence v teh dveh volilnih okrajih, čo so postavili in glasovali za slovenska kandidata. „Vera po farjih gor, vera po faijlh dol!" — Po shodu v Štanjelu je pristopil neki star mož iz Lokvij h govorniku, mu stresel roko in rekel: „ J a, j a, nunci pravijo, da gre za vero in dabomoob vero,....; če poj de tako naprej, bomo res ob vero. Jaz jim nič več ne verjamem." — Uresničuje se ljudski rek: vera po farjih gor, vera pa farjih dol! Zidarski Shod. — Zidarji aj prli. — Reveži bodo žrtve farške gonje. XLIII. redni občni zbor »Slovenski Matic«" bo vršil v sredo dne 29. velikega tri 1907. 1. ob šestih popoldne v Ljublj* veliki dvorani »Mestnega doma*- —' '' razpravam : 1. Predsednikov ogovor. tU poročilo tajnikovo za dobo od 30. n* travna 1906. do 15. velikega travna 3. Poročilo blagajnikovo o računskem za leto 1906. 4. Volitev treh računskih sojevavcev (§ 9. lit. a) društ, pravil). »¦ ročilo blagajnikovo o proračunu za leto 6. Dopolnilna volitev društvenega odbor« Posamezni nasveti in predlogi. V odboru „Slovenske Matice8 sedi — dr. Anton Gregorčiči Letos ^ pravilih, pa menda tudi ne vstopi vet- ^ kaj pa naj dela tak človek kot je «^f gorčic v odboru »Slovenske Matic«i •• tako društvo tak človek sploh ne tif' samo Še v bližino dr. Žl indre. Torej p izdajico Gregorčičem iz »Slov. Matico ¦ \l goriške OkOliGB: »Prosim, da sprejmete vrste v Vaš cenjeni list. Volitve v naši akolidi so končale žalostno za nas kmete. Iss-jjeD je Fon, kar hpče reči, da smo mi oko-Lnski kmetje brez poslanca. Fon je postal kidk^ec *n Gregorčičev pristaš. Gregorčiča ' poznamo tudi v naši okolici, ko trpimo pri izrozu vsled visoke carine ,<$tstrani Sfgni$piB. Tjkrat ga m* ml° nikjer, da 'bi se bil brigal nas kmete. Ali mislite, da bo Fon bliauin noleg, ko pojde za koristi nas kmetov v popusti zbornici? A, kaj še! Gregorčič in Fon se razumeta nič o kmetijstvu, ta dva se nista Mm brigala za kmetijstvo, torej" sploh* "ne ^ kedaj in kje se je treba oglasiti, da ...bomo trpeli kmetje vedno večje škode, 'klerikalna stranka nima nobene zveze z etskim ljudstvom; torej bo delal Fon, kar hotel sam. On je sodnijski uradnik. Delal aa Dunaju lepo zase, da avanzira. Nas ne poznal. — Žal mi je, da ni zmagal Ga-$iW, ki je bil kandidat ljudske stranke, g';e res prava kmetska stranka, kar pa sem *fB»I šele sedaj, ko je nehal boj med nami (gaislimo le na Kras. — Ali kmetje v go-jjsjo okolici smo pričakovali vse dobro odAn-0. Štreklja in od Mermolje. Štrekelj je bil jgpogostoma med nami; govorili pašo nam y shodih tako, da smo verjeli, da zmaga »irtkeij. Zaslepljeni smo bili in nič nismo »teli slišati ne od ene ne od druge strani, y so nas svarili. Sedaj so se odprle oči ne ^ njeni, ampak tudi še drugim, ki smo gladili za Štreklja, kako smo nespametno rav* ali. »Sedaj imamo blamažo in škodo, poslanca pt klerikalci. Duhovni gospodje imajo po-iiuicft, kmetje smo ostali z dolgimi nosovi. /»hvaiirao se za to Štreklju in Mermolji, — d bi bili potegnili z napredno stranko s takim ognjem kakor za Štreklja, bi bil izvoljen wbfijelčič, in mi kmetje bi bili imeli po-jltnca stranke, do katerega bi se bili vedno ubito obračali, ker stranka ima tako organi-gjjo, da bi je morali biti'veseli prav mi, melje. Huda je bila ta skušnja za nas, ;4 bo dobra za prihodnje. Pristavljam še, da Mermolja se smeje iYis v pest. On je dobro živel na ngttaeiji. Hvali se, da je imej na dan .15 K. Za tak fenir se H splača govoriti kmetom. Pride sne";". Zapeljan kmet. X0II6C Šllndla I KiaM. — Kakor znano, »t Klavžetu „hganjali hudiče iz obsedenih". sisAl, ki je pa dal nemalo dobička. Veliko »je se je vršilo nedeljo po Vnebohodu tako leto. Izganjali so hudiče v cerkvi in iz-«w cerkve. Hudiči so bili peklensko dragi. ktos pa je posegla med hudiče in ,,obsedene" italijanska vlada ter storila konec „izganjanjuu. je bilo le nekaj „bolnihtt, ki so pa odšli zdravi, kajti nhudiči" so se tako*baU foabinjerjev, da so štrajkali! Italijanska vlada zasluži vso hvalo, da naredila konec velikemu švindlu ter rešila ;ailstvo grdega izkoriščanja. Slaral notar Tortae f Kanil«". — Cenje- [»mu uredništvu „Soče* v Gorici. — Z ozi-sm na Vaš članek priobčen v štev. 55. Va-^ INta z dne 16. t. m. pod zaglavjem glavni notar Terkuč v Kanalu" zahtevam težjem i: ID. tisk. zak., da sprejmete sled«,ti opravek: Ni res, da sem na shodu klerikalcev v jkpn&u v Kanalu delal ljudsko voljo ter uka-M baekom, kako morajo kričati za menoj pno Gregorčič ; res je, da sem se shoda ude-j*$ kakor drugi volilci ter da nisem nikomur fea ukazoval. Ni res, da sem na shodu v m rekel, .,a bom jaz učil Kanalce: biti Ir^jaiu; res je, da me niti ni bilo na shodu *jt>i. Ni res, da sem se prUiznil v družbo rilcev; marveč res je, da se še nikdar ni-p pritisnil v katero družbo. Ni res, da sem r voHlnl komisar uničil za Gruntar*- '»pljene C*« nasprotno je res, da sem vpi»».ii na vo-t® komisijo, predno je sklenila, da se ovr-\*$ glasovnice s prilepljenimi listki glasečimi I ^ ime jednega ali drugega kandi-\^ naj take glasovnice smatra veljavnim, in ^ Je tudi, da sem ob protestu g. Malniča j ^odločno, jasno in glasno izjavil, da se jHlnoiuu strinjam z njegovim mnenjem glede ' i,l1niosti takšnih glasovnic. Končno ni res, s«n so vedel kot paša; marveč res je, da lfci Se primerno in dostojno vedel, kakor i * %l" S spoštovanjem : Dr. Ferdinand Terkuč, notar v Kanal«. °pomba uredništva: Kakor se IjJJ'zt^a popravka, je g.notar Terkučjako 1» li T in ^ubezniv clovek> tako ^dolžen Hb*D|V k0t S0 po I,aVfldl klerika,cl> ka" ¦ R Jl» poliplje za pravo žilico. Za danes se ne spuščamo v podroben komentar k temu i popravljanju, marveč prepuščamo prvo besedo I Kanalcem. 0 Shodih na Krasu smo dobili še nekaj poročil, tako o shodu v Kazi j ah, kjer so žvižgali Laharnarju; v Šale ž u je hotel govoriti neki „oštjarM iz Mirna, pa# mu niso 4»^ii?^l-d*ie|li5Jiicev »živio Štrekelj 1" je n|har3noS %rei Slave* za l^Iamljnarja. — Na Brjah si klerikalci sploh niso upali 4meti shoda, pač pa je bil tam lep shod soe. demokratov in naprednjakov za Štreklja. Tudi v Veliki Dol mpra posijati solnce. [""Sinoči je bil lep shod v Nabrežini. Govoril je dr. P u c. Poslušalci so bili soc. demokratje. Današnji „PrismoJenecw In jrolitie ji Krasu._~ nPrismojenecu je danes silno potrt radi ožje volitve na Krasu in Vipavskem. Pravi, da zmaga Štrekelj, tolaži pa se ' z lepljenimi listki, češ, ti so neveljavni. Na to povemo mi, da so veljavni. Veljali so v Trstu, veljali so v Istri, veljali so v Furlaniji ter sta Bu-gatto in Faidutti izvoljena z lepljenimi'listki; veljajo tudi na Krasu. Predno so se izdali lepljeni listki, smo poprašali pri politični oblasti, ki jih priznava za veljavne. — „Pris-mojenec" samo farba, ali nafarban ostane le on, prismojenček! Dogodki » RlCOianJIh. — h Iticmanj pišejo: Vaški župan v Kicmanjih g. Ivan Berdon je prejel od okrajnega sodišča za kazenske stvari nastopni sklep. Ker ste na sumu, da ste zakrivili tatvino v noči 5. marca 11)04. na škodo cerkve v Ricmanjih, uvaževaje, da po ovadbi c. kr. orožništva bi Vi pokazali neki Ivanki Švigelj ženi od Ivana iz Kožbek, stvari, ki zadevajo bogočastje, vsled česar bi se brž ko ne dalo sklepati, da one premičnine, ki Vi hranite, izvirajo iz izgoraj omenjene tatvine. Uvaževaje, da ste bili zaslišani kot obdolženec o predmetni tatvini in da vsled tega ni pričakovati, da izročite samovoljno kaznivo dejanje zadevajoče stvari, koje Vi slučajno hranite; videvši določilo §8 1304-440 k pr. r. ukazom raziskavo v Vašem stanovanju in vseh prostorih Vašega gospodarstva ter tudi v pohištvu, ki se na istem nahaja, in to v svrho, da se zaplenijo stvari, zadevajočo omenjeno tatvino. Izvršitev te preiskave ukaže se c. kr. orožništvu v Boljuncu. C. kr. okrajna sodnija odd. III. v Kopru, dne 7./V. 1907. Lonzar. Ta „Sklepa je uročil županu orožniški postajevodja iz Boljunca oziroma iz Borštaob 5. uri zjutraj, pozvavši ga iz postelje. Pred hišnimi vrati pa je stražil drug orožnik, da ni mogel nikdo ne v hišo ne iz hiše. Hišno preiskavo je izvršil velestrogi in posebno v ricm. stvareh pregoreči gospod postajevodja z največo natančnostjo in strogostjo, tako da ni ostala — cunja na cunji, noben lonec na svojem mestu, nobena rjuha nerazgrnjena. Celo koklji, ki je v nekem kotičku tiho in ponižno grela jajca pod seboj, ni prizanesla stroga roka te preiskave, ki je segla pod ubogo kokoš, da se uveri, da li so pod kokljo res samo jajca in ne morda tudi kaka monstranca in kelih! Strogi gospod postajevodja je raztegnil preiskavo tudi na vsa gospodarska poslopja, na hleve itd. in je zlezel celo v hišno podstrešje, kamor ni še nikoli pogledalo oko hišnega posestnika samega. Iz kratka: gospod postajevodja je zastavil vso svojo spretnost in znano gorečnost, da bi v županovi hiši našel sledi tatu keliha, raonstrance in cerkvenih plajščev, ki so bili ukradeni iz ricraanjske hiše že — pred tremi leti in dvemi meseci! Ali ni našel teh sledi. Dalo bi se pisati zelo sočen komentar-, no, mi se omenujemo na vprašanje : ali merodajni faktorji Še niso prišli do spoznaja, da na tak način se ricmanjsko vprašanje ne dovaja do rešitve?! Ožja volitev na Krasu in Vipavskem. — Kakor je kazala volilna borba zadnjih dnij in kakor se glasijo zadnja poročila, me.a zmagati naš kandidat Alojzij Štrekelj z lepo večino. Izid pa naznanimo, kakor že v drugi notici povedano, jutri v »Primorcu". Ustnica. — Raznim gg. dopisnikom: Kar rabljivega, pride vse na vrsto. Odvetnik dr. Ivan SKET \z Gorice bode prihajal pri-čenši dne 22, i m. vsako sredo v1 Kobarid ter uradoval tam od 8, do 12. ure dop. v hotelu pri pošti. _______ Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.! Na obrtno-nadaljevalni šoli v Nabrežini bo slovesen zaključek šolskega leta dne 26. t. m. Združen je z razstavo šolskih izdelkov Mesarskih vajencev in pomočnikov. Mednarodni kongres poljedelskih zadrug. - Na Dunaju je bil dne 22. t. m. ,otxo4eji mednarodni kongres poljedelskih zadrug. Udeležujejo se kongresa znstopniki zadružnih organizacij iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice iu Francije. Zborovanje voditeljev zavodov za pospeševanje Obrti V Avstriji se bo vršilo v Gorici v čak od 30. t, m. do 3. junija t. 1." Tačas priredi tukajšnje društvo za pospeševanje obrti razstavo ^tavbarske stroke. _ _______.____ Poljedelski kongres na Dunaju. — 21. t. m. je pričel na Dunaju osmi poljedelski kron-gres. Kongresa se udeležujejo zastopniki poljedelstva vseh civiliziranih držav. Otvorjen je bil kongres v ponedeljek zvečer. Sejo 21. t. m. je otvoril poljedelski miuister grof Auer-8perg, ki je pozdravil v lepih besedah člane kongresa, želeč obilega vspeha. Iz Gorice se udeležuje kongresa g. potovalni učitelj Anton Štrekelj. Bacherjev stroj za luč. — Tak stroj za luč (acetilen) je iznajdba Jos. Bacherja v Beljaku. Stroj se baše s Icarbitom in gori 6 luči 7 do 8 dnij, popolnoma varno pred eksplozijo. Tak stroj ima hotelier g. Devetak v Kobaridu, dobil ga je pred 2 letoma pa vedno dobro funktijonira. To je dobra in cena naprava. O. Bacher je dobil za svojo iznajdbo odlikovanje in obilo pohvalnih pisem. Njegove stroje rabijo tudi v Pazinu, v Malem in Velikem Lošinju, v Trstu in okoli 000 drugodi. Bacher napravlja tudi svetilke in sploh vse, kar se potrebuje k stroju. V službi ima tudi 4 Slovence (eden iz Kobarida). Prospekte razpošilja »Villaeher Aceivlen Oasvverk Triurnphc v Beljaku. Razgled po suetu. Ožjfh volitev v Trstu dnnes v II., III. in IV. mestnem okraju se Slovenci ne udeležujejo. Zmaga soc. demokratov v teh okrajih se izvrši brez vsakega boja. Socijalnl damokraije v Nju glasujejo danes za Hizzija, ker smatrajo dr. Laginjo za klerikalca. Izdali so oklic, v katerem spodbujajo sodruge h glasovanju za Rizzija. — Če bi ne bilo tega, da smatrajo dr. Laginjo za klerikalca, bi imel dr. Laginja polno upanje, da prodre pri ožji volitvi, in imeli bi enega slovanskega poslanca več. NIŽjeavstrijSki deželni Zbor je sklican na dan 27. t. m. Češki državnozborski kandidatje na Dunaju so dobili skupaj"10.294 glasov; veliko število čeških delavcev je glasovalo za socijalis««. Ponesrečili je francoska vojna ladija „Chanzyu, ki je pripadala vstočno - azijski eskadri. Zadela je na prod; pravijo pa, dajo zopet kmalu dvignejo. Slovensko akad. društvo »Slovenija" na Dunaju bo imelo svoj H. redni občni zbor 25. vel. travna 1907. ob */*& uri v dništv. prostorih. Društvo svobodomiselnih slovenskih akadbslkov »Sava" na Gunaju se pridružuje upravičeni zahtevi akademičnih društev »Triglava" in „ Ilirije" ter apelira v istem smislu kar naj-odločnejše na vse slovenske poslance, ki imajo stopiti v novi parlament, in naj si pripadajo tej ali oni stranki, da zastavijo vso moč svojega vpliva v to, da so čimpreje reši pereče s ivensko vseučiliško vprašanje. ' Akad. tehn. društvo »Triglav v Gradcu priredi Gregorčičevo slavnost, ki se je morala meseca aprila preložiti vsled nepričakovanih ovir, v soboto dne 8. junija t. 1. — Po pripravah in bogatem vsporedu soditi, obeta biti ta prireditev ena najlepših, kar smo jih imeli letos, v Gradcu. Ožjih VOlItev je bilo danes v Avstriji 169 v 15 deželah. Na Predarelskem in v Galiciji bodo kasneje. Socijalni demokratje so imeli danes ill ožjih volitev; krščanski socijalisti so se nahajali v ožji volitvi danes v 29 volilnih okrajih. Jrlkrat Bog pomagaj !tt — žena nekega Karmeliča v reškem starem mestu je povila za Binkoštne praznike trojčke. Ko je zvedel mož, da je dobil kar 3 sinove, se je prijel od sreče za lase pa vskliknil: „Trikrat Bog pomagaj !a Dunajski brzojav (n državnozborske volitve. - Povodom zadnjih državnozborških volitev ja irnel največ dela dunajski brzojavni in telefonski urad. Na prvi dan volitev odposlal je dunajski glavni brzojavni urad nič manje nego 46.000 brzojavk. Navadno jih odpošlje na dan po 27.000 do 30.000, torej jih je poslal za 16.000 več. A pri tem treba naglašati, da niso bile te brzojavke od 10 do 300 be3ed, marveč od 500 do 1000 besed ! Da so pa to ogromno delo zmagali, so bili nameščeni 204 uradniki, ki se gotovo niso maknili od aparatov. Baznašalei brzojavk so bili v službi od torka 6. ure zjutraj do srede 6. ure v jutro. Nič manj dela ni imel telefon, ter je število razgovorov naraslo od 230 na 580, in to je največe število od dneva, ko je bil umorjen srbski kralj Aleksander. V .le temu navalu sta brzojav in telefon opravila svoje delo brez kake pritožbe. Ožja volitev. Oorjanskp : Štrekelj, 138 Lahar-nar 24. Repno: Štrekelj 122, Lalmrrmr 69. Skopo: Štrekelj 90, Laharnar i llabrežsna: Štrekelj 247, Laharnar 14. Štanjel: Štrekelj 113, Laharnar 100. Gojače': Štrekelj 48, Laharnar 43. Sežana : Štrekelj 180, Laharnar 110. Uokeu: Štrekelj ^208, Laharnar 4. Poofr: štrekelj 109, Laharnar 76. Šlorje: Štrekelj 110, Laharnar 88. &>maj: Štrekelj 90, Laharnar 161. Deliki dol: Štrekelj 7, Laharnar 78. Selo: Štrekelj 44, Laharnar 32. Ve brzojavke so došTe do 3 V- Zahvala. Vsem vrlim volilcem, ki so ostali dne H. maja trdni in zavedni navzlic vsem up!oV5ko-obrtrja zadruga v* Gorici reglstrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne z&druge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne SO. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obrestovan]'u. Doba za odplačilo pri posojilih aa obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje |po 4%%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. ____ Načelstvo in nadzorstvo* fa Fata morgana se obljube krifieče reklame, o katerih m je marsikateri v svojo lastno škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer slo se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko J. ZORNiK - Gorica, Gosposka ulica št. 10 koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti. Tu dobite največo izber loasnlh lišpov za obleke po vsakej ceni, Čipke/trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje toiletna mila, dišave, Eau de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Gla?e najbolje tvarine; Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenie itd. Oošle so že vse zadnje novosti najlepših solnfinikov vsake vrste in cene. V zalogi se drži vse potrebščine m gg. šivilje in krojače. Izbira nedosežna!! Cene brez konkurence!! Ženitvena ponudba. Mladenič v najboljših letih se želi seznaniti z gospodično v svrho takojšnje žonitve. — Isti ima gostilno v bližini Trsta. — Ponudbe pošljejo lahko tudi nezakonske matere z otrokom, kojih starost ne presega 32 let. Ponudbe je pošiljati do koncem maja t. 1. post. restante O. P. št. 128 Rojano - Trst. Tovarna slamnikov F. Cerar Domžale — Stob se priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu za obilo naročanje vsakovrstnih slamnikov. Cene nizke. Postrežba točna. — Cenik na zahtevo poštnine prosto. Strjenje krvi Itd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piše: „Daše sredstoo mi }e hitro pomagalo." Čtute! Ciyte! Prej 18 K sedaj 7 K Krasna rcmoutoir-Crloria srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoča, 3 leta garancija, poSilja proti povzetju za samo 7 kron Henrik Welss - Dunaj XIV.|3. Seehshauseratr. 6|5. Odlikovana pekerija in slatlčičarna Karol Draščik v Gorici na Komu.' (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi naifi-nejega peciva, torte, kolače" za birmanee in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaj* različna fina vinu In Hk«rj, na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna uaročila ter obljublja solidno postrežbo Sip* po Jako zmernih cenah, -i* Andrej Fajt • pekovski mojster! t v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. j i------ Filijalka v Dornbergn. -—j S Sprejema naročila vsakovrstnega { g peciva, tudi tnajfinejega, za nove • * maSe in godove, kolače za bir- S mance, poroke itd. Vsa naročila " izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerie = po zmernih cenah. " - % 7m veliko noč priporoča goriške f J plnco, potice itd. t 8—¦»§!»»»»+• a»a»t——•¦tml „Flox" H. ffubaj XIV.|3„ Sechshauserstrasse 5.110 je fotojjranVui a-i-, s kiiti-riin j brez znanja Vsi- , kdo lahko h,:lK. fini. 'A ;>.r>ar.ita •» ' j napravi siikv velikosti TjKT hr ':•: J stane /. elegantno j popolno pripravo is navodilom samo I kron 6. OdpoSilja proti 1 ponetju: Mi \>i n>«tB-' kravate b »J >tiuner-j» ker nuni t*« najbolje p*-strežejo. 6 komadov ovratnic (kravat) ali masen •;*!'• 3 kravate in 3 masne) lepo sortirane K S- 1'osebs* fina izbera (i komadov K •l'--Uazpogiljalec kravat FR. STEINER Dunaj 11., Kipaftgrasse 3.|l6 OdpoSilja proti povzetju. — Neagajajofe se zame«;1 Anton Potatzky v Gorici Na sredi RaStelJa "• TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO- Najcenejo kupovalšče ulrnberškegi te drebuBj« ', blaga ter tktnlc, preje Id nitij. POTREBŠČINE i za pisarniee, kadilce in popotniki-1 Najboljše šivanke za šivalne stroje- j POTREBŠČINE j za krojače in Seoljarj«* | STetlnJlce. — Rožni voiiel. — MftSne knjižico. lišna obuvala za vse letno čase. Posebnost: ,, Semena za zelenjave, trave in detaije. Najbolje oskrbljena "zaloga za kranlajlj kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trg ter na deželi- « »,"