Uredništvo:
Schillerjeva cesta Štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
*	* c
List izhajal vsak dan razun
nedelj,* in praznikov ob
4. uri popoldne.
*	*
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva- 3tOV> I žujejo.
rm -\ *
Celje, v soboto, dne 2. januarja 1909- Leto I.
UpravniStvo :
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstra-ogerske dežele: celoletno ... K 25-—
polletno ... « 12-10
četrtletno ... K 6-20
mesečno ... K 210
Za Nemčijo
celoletno ... K 28-za vse drage dežele {.Ameriko K 30--Naročnina se poSilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje «d čveterostopne petit vrste po 12 k, za večkraten natis primeren popust Posamezna Štev. stane 10 h.
Nasi smotri.
Dolgo pričakovani spodnještajerski „Narodni dnevnik" stopa danes prvič pred slovensko javnost Mnogi se nas veselic in nas pozdravljajo, mnogi nas že pri rojstvu sovražijo ter delajo načrte, kako bi nas upropastili. Vendar je naša pot neodvisna nasproti vsem pomislekom. S trdnimi načrti in z dobrimi nadami začenjamo.
„Narodni dnevnik" bode v prvi vrsti neizprosen branitelj naših narodnih pravic in pospeše-vatelj teženj slovenskega naroda. Ne vsled malikovanja pred narodnostno idejo kot tako, ampak zato, ker se mora baš naš narod obupno boriti za svoj obstoj in za svojo bodočnost nasproti narodom, ki nas obdajajo in nasproti krogom, ki pri nas vladajo. Težek bode boj, v svesti smo si pa, da bodo stali najboljši sinovi naroda kot sobojevniki v naši slnžbi in zato se nadejamo nspehov.
Majhni po številn moramo biti Slovenci trdni v knltnri, svež dnh mora prevevati pri nas socijalni razvoj, tekmovati moramo s sosedi v gospodarskem napredka. Naš list bode zato imel pred očmi zmiraj visoki smoter vzgajati množice narodà na podlagi izkustev vsega za naše razmere me-rodajnega sveta. Ponosni smo na odlične sotrudnike širom slovanskih in neslovanskih dežel, kterih sodelovanje nam je že danes zagotovljeno. S tem nam bode omogočeno urediti našim odjemalcem duševno hrano, ki bode odgovarjala,
kakor npamo, splošnemu svetovnemu napredku.
Povdarjajoči posebej del» za napredek na gospodarskem polju se ne zapiramo prepričanja, da so v tem ozira v veliki meri merodajni železni vedno veljavni zakoni, vendar pa vemo, da se da gospodarski razvoj s smotre-nim političnim delom ugodno dvigniti v prid onim ljudskim skupinam, ki se za svoj gospodarski napredek vstrajno borijo. Naša skrb bode vpreči v delo najboljše veščake izmed trgovskih, obrtnih in kmečkih krogov. Ravno napredek v gospodarstvu je Slovencem nnjno potreben, od njega je odvisna bodočnost naše narodne bitnosti.
Odkrito povemo, da se bodemo poslužili pri našem velikem delu v prvi vrsti vrlih političnih delavcev, ki nam jih daje na razpolago organizacija „Narodne stranke" na Štajerskem. Obenem pa povemo, da nam tudi na to stran roke ne bodo vezane, ker se nam tudi ne smejo vezati, ako hočemo zmiraj le napredek naroda, ne pa političnih skupin. Nikdar ne sme postati „Narodni dnevnik" opora klik, čegar jamstvo je dano v tem, da je lastnik lista zadruga „Narodna založba v Celjtt", v katero je odprt pristop vsem, ki hočejo vplivati k vednemn zboljševanju slovenskega tiska.
Nikakor se pa ne omejimo na deželne meje, dasiravno je jasno, da bode naš list celokupnemu narodu najboljše služil že s svojo močno eksistenco ob nevarni narodni meji proti severu. Ukrenilo se je pa, da bode naše gla-
silo zmiraj aktualno zlasti tudi z Ozirom na središče Slovenije, ki more z našim neustrašenim kritičnim delom le pridobiti in napredovati, kar itak opravičeno zahtevamo Slovenci vseh dežel. Nikdar pa ne bode ušla naši pozornosti tudi Koroška, ki je obrambe od vseh strani potrebna; že iz upoštevanja splošne narodne potrebe bodemo se pa trudili, da se bode zrcalilo v našem listu tudi bujno napredujoče Primorje.
Ne bodemo odkrivali naši javnosti škandalov, kakor če bi se istih veselili, brezobzirno pa bodemo trebili gnilobo kjer si bodi, četudi vsekamo s tem komur si bodi občutno rano. Kritika, brezobzirno presojevanje zadev, ki se skupnosti tičejo, more skupnosti, narodu koristiti. Od nikogar se ne bomo dali komand Irati, vsakogar, ki ima dobre namene, pa bodemo upoštevali. Oseb se ne bodemo dotikali, razun če bode to velevala korist javnosti in naroda, v tem slučaju nam pa nikdo ne bode previsok in prenevaren, da bi si ga ne npali primerno privoščiti.
Ker nam pa ni za prospeh oseb, ampak nam je blagor naroda najvišje načelo, pričakujemo tudi pomoči od vseh rojakov, ki ljubijo napredek našega naroda. Drzen korak v svet smo storili. Dnevnik je veliko gospodarsko podjetje, ki je zlasti v svojem početku potrebno podpore. Narodnjaki, Vaš ponos bodi procvit „Narodnega Dnevnika", Nikdo naj ne manjka pri našem epohalnem podjetju, kdor druzecra ne more, bodi odjemalec in plačnik lista,
kdor more več, bodi podpornik istega
z duševnimi prispevki in z denarno podporo „Narodne založoe". Čim več boste za utrjenje lista storili, tem bolj boste sami sebi koristili, ker bode postajal list tem boljši. Kultiviran človek, ki drži količkaj na snažnost, se ne bode obotavljal izdati nekaj desetič na leto, da si oskrbi milo za umivanje. Odkritosrčen narodnjak bode pa pri dobri volji lahko porabil na dan par vinarjev kot naročnino „Narodnega Dnevnika". Kdor nima svojega časopisa, nima pravice imenovati se zavednega državljana.
Vzgojujmo trdejši in samo-zavestnejši zarod!
Slovenci smo mehek in premalo samozavesten narod. Premehki smo! Naše rahločutno srce odgovarja na najmanjše zunanje utise, se rado širi in raduje in še rajši krči in — zdi-huje. Naša duša se najrajši ziblje po čarobnih valovih bujne domišljije.
To dejstvo lahko opazujemo povsod, spričo je jo nam ga pa posebno naše pesmi — narodne kakor umetne — ki so odmev in odsev našega notranjega žitja. Kratko rečeno: Slovenci smo narod Gregorčičev, narod lirikov. Krepke, odločno moške prikazni, kakor je naš Aškerc, so le izjeme in — „Husitov ne rodi slovenska zemlja"---
Mehki smo, četudi ne mehkužni. V vojski so naši slovenski fantje bili vedno vrli junaki in tudi v mirnih časih jim le prehitro vzkipi in prečesto teče — rdeča kri.
Toda vse naše junaštvo nam takoj uide, ako vidimo — narod plebejski — pred seboj gosposkega ali tujega človeka. Le tako je mogoče, da se pri-tepe v naše lepe kraje toliko tujcev, ki se obogate med nami in nas končno z našim, s krvavimi žulji zasluženim denarjem vpregajo v svoj duševni jarem ter nas potujčujejo, zaničujoč vse, kar nam je svetega in dragega. Ker smo premalo samozavestni!
Od kod ti narodni napaki? Globoke korenine imata. Kot poljedelski narod smo bili Slovenci že od nekdaj miroljubni in naša borna rastlinska hrana nam ni krepila in dražila naše krvi, kakor n. pr. lovcem Germanom, ki so na medvedovih kožah prebavljali
svoj živalski plen---
ln vsa naša poznejša žalostna zgodovina nas pouči dovolj. — Samostojni nismo bili nikdar skoraj v ničem. Oni pa, ki nas tlačijo stoletja in stoletja nam ob vsakem izjalovljenjn kakega samostojnega podjetja z neprikritim veseljem očitajo, da brez njih
sploh nismo sposobni za nič---
Valpetov bič nemških graščakov, ki so ga čutili naši pradedje s podvojeno boljo, še vpliva na vnukov vnuke in nam krivi naše hrbte pred vsako, vsaj na videz boljšo suknjo, četudi nas navdaja z nezaupanjem.
Krivi pa smo tega tudi sami. Posvetna inteligenca, kar je je vsklilo iz našega naroda, se je še do novejšega časa čutila nekako vzvišena nad lastnim narodom ter se mu je večinoma odtujila, bodisi kot prvaška ali kot nem-
čnrska. Dohovska pa je vedno skrbno
čuvala, da se je ohranilo v našem človeku čim največ srednjeveškega duha. Saj nahajamo slučaje, da se da kak novoposvečeni gospodič vikati in oni-kati od svojih najbližjih sorodnikov, celo od bratov, sester in — staršev. In da se še vedno zahteva vsem zdravstvenim in zdravim človeškim nazorom nasprotujoče poljnbovanje ali lizanje rok, ne le od otrok temveč tudi od sivolasih starčkov ter se jih pusti stati in dregetati tndi v najhujši zimi na cesti s klobukom v roki, je znano
dovolj.---
Rojaki! Ako hočemo imeti kdaj narod, ki ne bo klonil pied vsakim tujcem in krivim prerokom vratu in duha, otrjnjmo kolikor le mogoče že našo mladino ter jo napeljnjmo k pravi samozavesti,' ki se naj nikdar ne kaže v sirovi bahatosti, pač pa v olikanem umevanju in odločnem pričanju človeškega dostojanstva!
Politična kronika.
Dr. Kramaf o aneksiji Bosne. „Rusko Slovo" prinaša interview z dr. Kramafem, ki pravi, da je habsburška dinastija z aneksijo prenesla samo svoje nasledno pravo na okupirane dežele. Bosansko prebivalstvo bo šele sedaj moglo uspešno začeti z bojem zoper germanizacijo in madjarizacijo, in to je pogoj narodne eksistence Bosne in Hercegovine.
Seja ministerskega sveta. Dunaj, 2. j a n. Danes se posvetuje minister-ski svet: l) o sklicanju češkega de-
želnega zbora, 2) o ureditvi jezikovnih razmer pri pošti na Češkem, 3) o predlogi glede ustanovitve italijanske univerze, katere sedež še pa ni določen.
Ogrsko socialistično delavstvo je proklamiralo za v četrtek 31. decembra generalno stavko po cfJem Ogrskem in sicer zaradi postopanja koalicijske vlade zoper delavstvo; vlada na uprav kozaški način razpnšča razne delavske organizacije. Razpustila je že mnogo železničarskih, v zadnjem časn pa tudi centralo in vse strokovne sekcije zveze kovinarskih delavcev ter strokovno sekcijo mizarjev. Začel se je torej na Ogrskem velik boj med organiziranim delavstvom in vlado. — V Budimpešti je 31. dee. stavkalo nad 100.000 delavcev. Izšel ni noben časopis. Vršilo se je 10 ljudskih zborovanj. Policija je nastopala brutalno in prišlo je do krvavih spopadov.
Drobne politične vesti»
Pri pošt ravnatelj, v Pragi
zastopata češki in nemški poštni ravnatelj baš nasprotna stališča glede notranjega uradnega jezika pri ravnateljstvu. Odločiti bo moral najbrž vodja trgovinskega ministerstva Mataja. — Češke nevarnosti se silno boje na nižjem Avstrijskem. Na Dunaju so sklenili zahtevati od deželnega zbora, naj določi nemščino kot izključni učni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolah na Nižjem Avstrijskem. — Ruska duma je enoglasno odklonila vladno predlogo glede ureditve javne prodaje državnih zemljišč, ki vsebujejo
nafto. — Srbski vojni minister Stefanovič je odstopil. Kralj je ostavko sprejel. — Avstroogrska banka je prosila ogrsko vlado za podaljšanje bančnega privilegija. — Portugalski parlament seotvori 8. marca. Tako je sklenil državni svet v nasprotju z ministerstvom.
Zveza čeikib naprednih Židov za češko fn Moravsko je izdala na vse Žide med Čehi poziv, naj se z ozirom na zadnje dogodke v Avstriji otresejo nemškega liberalizma in se priklopijo češkemu narodu, naj vzgojujejo svojo deco češki, naj podpirajo češko časopisje, češko umetnost, češko trgovino in češko obrt.
Seja gosposke zbornice avstrijskega parlamenta z dne 30. dee. je stala politično na višini, zato se na kratko še ž njo pobavimo. Govoril je , med drugimi bivši ministerski predsednik grof Thun, češki fevdalec: želi — pravi —, da bi poslanska in gosposka zbornica delovali roko v roki. Priznal je nadalje, da razburjenje češkega naroda v zadnjem času izvira pač v prvi vrsti od nemških izzivanj, da pa nosi glavno krivdo avstrijska vlada, ki se še ni potrudila izvesti osnovnih zakonov, ki zagotavljajo ravno-pravnost češkega naroda. Ostro je obsodil nemško obstrukcijo v češkem deželnem zboru, pevanje „Wacht am Rhein" istotam, ter se izrekel zoper kakšnokoli delitev češkega kraljestva. Energično je zagovarjal zahteve ne-nemških narodov: Jugoslovanov, Cehov in Lahov po ustanovitvi lastnih visokih šol ter ossodil vlado, ki v teh
iS BLJtÄ
■S®.-K'1"
•j:.:

Àhi
vprašanjih ne upa vsled strahu pred Nemci ničesar ukreniti. /Tstdtako je ostro obsodil iiančno ministerstvo zaradi .postopanja v vprašanju manjšinskih Sol. ''
LI


izlet gospoda Broučka v 15: stoletje.
•J.Jrf' 4;;
V
4	■ »v« ■ ■ -v ■
spisal Svatopluk Ceh.
Stanko Svetina.
Poslovenil

Predgovor. '
eDim letom sem nkpisal na, Matije Broučka, knjigo o;,njegovem čudovitem zletn na'mesec, nT znamenita odkritja v mdjém delù so vzbudita v celem nàrodn zasluženo sen-žicijo. 'Ampak našlo se jé tudi'med kritiki nekoliko nevernih Tomažev, ki so se delali vkljub tehtnim dokazom na koncn mòje knjige, kakor da bi Bila cela pot gospoda Broučka namesec le navadna pisateljska izmišljotina. Nočem se prepirati s temi skeptiki za ; nobeno ceno, ki bi ne verovali. ko bi; jim tudi gospod BrouČek padel z me- i seca naravnost na glavo. '
Ti,neverneži so našli v moji knjigi le satiro; toda eni so trdili, da je naperjena proti ljudem, ki živijo le gmot-nemtì dbbičku, in ki so nepristopni vsem idealnim težnjam, drugi pa so Obračali njeno ost proti onim, ki vsled same idealnosti izgubljajo pod nogami tla vsakdanjosti. Imenitna satira, kateri bi moral slednjič avtor sam napisati komentar! ................ , . f
Iz svojega napačnega stališča so moji dòmnéVahi satiri nekaj očitali.
Prvi so ji očitali pristranost, da se baje peča večinoma le z literarnimi in umetniškimi zadevami. Kakor da bi moral satirik" vselej obdelati celo živ Ì jen je družbe, kakor da bi si ne mogel ižbrati danes to, jutri ono posamezno stran njeno in ji darovati makari celo ; knjigo! Slednjič bi
moglo že mesto Brončkovega izleta — poetični, sanjajoči svet mesečni z eteričnim prebivalstvom, ki se živi le od rose in duha
— čitateljn povedati, da hoče tam avtor obdelati le najnežnejši razcvit družabnega življenja, nikdar pa druge, gmotne njegove strani. Za mnoge izmed teh poslednjih strani bi bilo pripravno fy)zorišče na primer Dobrop&n ali Mer-. Itti-, katerega obseg je šestnajstkrat manjši od zemeljskega in katerega prebivalce si moremo misliti velike 'kakor palec. '* ''■ "■'	- \
' Drugim kritikom ni bil preveč všeč obrabljeni okvir sanj." No, okvir bi bil pri taki satin gotovo postranska stvar. Prašam pa: Ako potrebuje autor iz kakeršnihkoli vzrokov, da bi se inašel njegov junak na mesecu — kako 'naj ga spravi tja? Bodisi s pomočjo sani, ali kakega fantastičnega, nemogočega stroja, kakeršnega je našel na primer Edgar Allan Pol, če se ne motim, t balonu iz časopisov zlepljenem in Jules Verne v velikanski, otli, iz topa izstreljeni kroglji. Druge poti absolutno ne poznam, ako že hoče autor svojega junaka posaditi na mesec, in dati na stran vse zakone prirodne. In to tretjo pot sem priznal izmed vseh ostalih za najmodrejšo. Po tej poti, in nikdar ne v sanjah, je prišel go>pod Brouček na mesec, kakor to sam pripoveduje v moji knjigi jasno in ob-obširno, in pisatelj ne more za to, da so oni kritiki bolj verovali bogve kakemu klepetanju Broučkove gospodinje in policijskega stražnika.
Zopet drug kritik mi je očital, da se menda krivično dotikam moravske kritike. Bes ne vem, kje. Ali morda na onem mestu, ko pravim, da je obubožanega pegaza „videla tudi sesterska
Morava ?" Že beseda „tudi" ga je mogla poučiti, da se je oni pegaz potikal tudi po Češkem, in àko tudi to' ne zadostuje, proglasim tukaj kar najslavneje, da. imàm preci kritiko moravsko in
češko jednako globok respekt
Amp&k najboiestneje rqè, je ganil s svojim referatom kritik nekega lokalnega časopisa. Zakaj dobil je v roko prospekt, v katerem je založnik „izleta na mesec" kupcem obljubljal tolikò redkih, duševnih slaščic, da so se'našemu kritiku zbirale siine v ustih. Pričakoval
je cel umeten ògenj iskrečih dövtip'ov,
■T, !'	"ji j . ■ .. -. v. .
krvavo, sa iricno rezilo v všem Okrožju češkega Življenja, dragocéii humor jn népopisrió komik'o, pri kateri boäe od razkošja in smeha skakal kakor oni španski dvorjan.. je čital.don Qtii-xota, sploh kdo Ve, česa je, vse pričakoval In tu imaš! Namesto vsega tega le male medle limonade, malo tega ubogega humorja in dotti pa, pri katerem se bralec le pomilovalno nasmehne, malo meglene pseudosatire" na frterate, za " katere še liikdo nič' ne briga, in , na umetniške zadeve, ki nobenega nie ne zàùimajò;' Kó bi se bil vsaj pisatelj pri svoji poti' tia mesec na nekak zanimiv način poprijel najnovejše znanstvene pridobitve —kritik me tu opozori na duhäpolni, znanstveni roman o mesecu izpod peresa Julesa Verneja ^ iz takega popisa lune, v belestriČnem ogrinjalu, bi bralec črpal poleg zabave vsaj nekak pouk. Ampak tudi tu je primanjkovalo površnemu in lahkomiselhému avtorju pridnosti in talenta.
Kdo bi se potem Čudil, da je bil naš kritik z „Izletom na mesec" Jiopól-noma ogoljufan in da je opazil zmoto tudi na obrazu drugih čitateljev v svoji okolici.
Temu napadalcu morem ugovarjati, da je težko pisati take znanstvene romane kakor Verne, da vsak indine more biti Cervantes, in konečna, da ne morem biti porok za sijajne obljube in za navdušeni slog svojega založnika, ki me je napravil v svojem prospektu za „našega genijalriéga pesnika"'ali nekaj podobnega —i—}
Branil sein se proti: kritikom in;:
sem se postavi!"'premišljeno na njih napačno stališče, kakor bi v resnici napisal le * satiro. Toda ! veČina čita- i teljev je sprejela moje popotovanje -, brez vsakih postranskih in sumljivih misli in je ' bila morda tudi: z1 obliko kolikor toliko zadovoljna, zakaj k>d méne ne pričkknje nikakih bliščečih duha- : polnosti in slogovih briljantOv. ' Tem, res dragim čitateljem, podajam tudi drugI spev svoje Broučkijade, zgodbo o novi, še čudovitejši poti našega slavnega mesečnega popotnika, ki bode morda od mnogih še bolj pozdravljena zato, ker nima sedaj svojega pozorišča v nadzemeljski, veterni oblasti, ampak v naši dragi domovini, v naši kraljevi Pragi, katere najslav-l nejša zgodovina je kakor z besedo močnega duha pozvana jz stoletnega groba in popolnoma oživljena stoji préd očmi poznih potomcev.
Toda ogoljufano lice onega referenta lokalnega časopisa in njegovih someščanov me je zasledovalo celo leto ponoči in podnevi in tudi sedaj mi mi vzbuja vest bridka očitanja. Bojim se, da ne bi kdo izmed teh gospodov, čeprav so bili že enkrat ogoljufani, vendar posegel po moji novi knjigi in bi se morda ogoljufal še bolj kakor prvič. Ne morem Vam povedati, kako nerad se komu šarlatansko vsiljujem in kako me bo bolela pritožba, da sem koga s svojim plodom prevaril. Rajši bi, dabi me nihče ne bral.
Iz strahu, da bi zopet moj gospod založnik ne vrgel med češko občjnstvo trnek s kakim mainilnim sredstvom, na katerega bi se morda vjel tudi kdo
''a'. ■■	i v "v
' ' \ '	V,V-	- I ■	.	■	. ^
izmed onih, za katere ni pisana ta knjiga, sem napisal sedaj sam prospekt v obliki, ki jo smatram za najprimer-
nejšo in ki se ,
Svarilo! '
Po pravici so se odzvali že ueko-iikokrat glasovi, ki so svarili, ljudi pred brezvestnimi " založniki, ki šarla-tansko povišujejo do nebes razne literarne smeti v bombastičnih prospektih kot dragocena dela in ki s tem ne le da občinstvo vedoma goljufajo, ampak tüdi \ oškodujejo' literaturo samo, ker "se potein opeharjeno občinstvo z nevoljo in z nezaupanjem obrača od knjig, ki imajo resnično vrednost in sploh od domačega slovstva. I)a, lahko trdimo,, da so vsi, kakeršnikoTi prospekti, le; nesnaga, zakaj dobre knjige imajo pri nas — kakor vemo — tudi brez takega vsiljivega oznanila vedno dosti Odjemalcev.
Lani smo videli kričečo reklamo; založnik F. Topič*) je preplavil vse; zemlje krone češke z ilustriranimi prospekti Čechove knjige: rPravi izlet gospoda Broučka na mesec", kjèr je to staro šaro brez cene tako nesramno hvalil, da so mu res mnogi sedli na
limanice in potem bridko obžalovali
. *'■ .,' ■•.. i.ft- > ■ ■ ■ ■> '-t ' E' svojo lahkovernost
Čeprav je nèki časopis to nesramnost po pravici ožigosal, namerava F. Topič letos zopet napraviti atentat na češko občinstvo. Na srečo smo zvedeli o njegovih nakanah še o pravem času in jih moremo s tem svarilom parali-zirati.	;
Posrečilo se je nam dobiti povesne pole te knjige, kateri kričeči naslov Novi epohaini izlet gospoda Broučka
sedaj v XV. stoletje mora že sam vsakega resnega in razsodnega čitatelja napolniti z mržnju.
A kaj šele vsebina knjige! Je to v resnici drzen pamflet na najslavnejši list naše zgodovine, na dobo husitsko, šušmarija brez nog in glave, brez duha in dovtipa, polna logičnih, stvarnih, nemožnih in groznih anahfònizmov, nad katerimi si naši arheologi in zgodovinarji zlomijo roke nad glavami. Vsaka stran priča, da je pisatélj v zadnjem
trenotkn površno prebral nekak spis o husitski dobi, ampak da je drugače poppten ignorant v arheologiji in zgodovini in da nima seveda niti najslabšega razumevanja duha češke zgodovine. O pouku ne" moremo torej govoriti, prej o motenjn čitateljev; ampak tndi O zabavi ni govora, žakaj knjiga je dolgočasna, ni zanimivo niti nje dejanje, niti pOpis 'značajev; humor, s katerim se autor na nekaterih mestih sili, budi le usmev sočntka; satira, ki jo je imel morda na misli, je popolnoma nerazumljiva, spominja k večjemn na satiro na nedovtipne literate, ki hočejo biti na vsak način satiriki ; slog je skrajno zanikern in debelih pogreškov proti duhu jezika češkega kar mrgoli na vsaki strani. Skratka, celo delo daie jasen dokaz, da je že zaduji čas obregniti se nad postarnim autorjem, da bi že enkrat prestal zavoljo ostudnega hrepenenja po honorarju in zavoljo kadila brezvestnih vestnih poveličevalcev poplavljati češko občinstvo z neokusnimi plodovi svoje osivele Muze.
Tudi to pot je „okrasil" knjigo Čechovo V. Oliva, sloveč po svoji ne-talentiranosti in zauikernosti, z odurnimi čiričarami in packanjami, te revne literarne brozge seveda popolnoma dostojnimi. Posrečilo se je nam dobiti nekatere podobe, ki jih moramo podati kot strašilo.
In ta plod pisateljske in slikarske revščine, ki se odlikuje po svoji ne-okusnosti, kakor lanski Brouček se
*) Založnik skoro vseh Čehovih knj;g.
' iìPCSE.'.a .	üüifrf
prodaja za nesramno preveliko ceno 30 kr. za zvezek in 310 gld. za č«lo delo, obisegajoče 21 tiskovnih pol in 114 ilustracij. ' - • - ^ «gt»*
■r»	•	•	MV'Jf"
Prepričani smo, da naàe «Varilo
doseže svoj namen m dà "nihèè; nihče ile da krvavi ta 'denäi za taio' Smet.
V Skupno geslo Vsega čftajočega češkega občin stva,;naj :bodé: : : Obljubimo, trdno stojne ? ' - * „Izlet gospoda BronCka" «te kiipajm«! - * Komur se ta knjiga pošije na ogled, naj jo pošlje nemudoma -nazaj založnikti, katerega polni iresiov postavimo tu na konec;
' 4 F.'Topič, t
založnik in knjigotržec v Pragi -, : Ferdinandova cèsta št. 9. ■; Razume se, da se „Novv izlet gospoda Broučka" ne dobi v nobeni pošteni bukvarni. i- "; ." i	:
Tako kvarilo ' sem napisal; torej sam in ker nisem prost skfbi, da bi morda moj založnik: vendar le mogel mesto'njega napraviti kak širokonsteai prospekt, sem ga dal tndi v predgovor, da bi ga dobili ti, katerih se tiče, ..v roke vsaj s prvim zvezkom,, katerega morejo vrniti:
Vem sicer, da «i ti, ki verujejo gospodu BronČku in njegovim rastmo-trivanjem, vkljnb temu svarilo nabavijo naše novo epohalno delo: O teh sem tndi prepričan, da se zadovoljijo s tem, kar jim more pisatelj moje vrate ponuditi in da mi ne bodo prav ničesar očitali v moji knjigi razven arheološke strani; priznam odkritosrčno, da, sem v starinskih stvareh popolen lajik in da se nisem pripravljal k tema delu z nobenimi resnimi študijami, t— Tukaj popisujem samo, kaj je gospod Brouček z lastnimi očmi videl in na lastna ušesa slišal, in to ima vend»r stokrat večjo ceno, kakor izpiski vseh arheologov in zgodovinarjev iz starih, ples-njivih listin, ki lahko lažejo ali ki so popolnoma EOpristne. Akò se torej moja knjiga v kaki stvari ne njema z dosedanjimi razpravami, to naj gospod Tomek*) et consorte« v svojih spisih hvaležno popravijo. S • < r, Na kraljevem gradu praškem, na vi-karki, na dan sv. Tomaža V.
• vj Svatoplak Ceck.
Dnevne vesti.
One trgovce in kmete, ki bedijo k dr. Jaborneggn bode zanimtlo, da ta odvetnik kolekuje vsa svoja pisma z različnimi ' nemškonacijonal-nimi koleki za ponemčevalne šole, za nemčurske trgovce, za „Sfidmarko" itd. Taka podjetja tedaj podpirajo Slovenci, kateri hodijo k dr. Jaborneggn in nosijo svoj denar možu, o katerem,, je pred par dnevi priča pred sodiščem pod prisego izpovedala, da se je kot župan prav prisrčno smejal, ko je nemčurska fakinažadne 20. septembra pri belem dnevn po celjskih ulicah pretepala Slovence. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
Za „Narodni sklad" je natepeš-kala narodna gospodična Marica Je-žovnikova v Petrovčah 40 K 40 vin Vrli gospodični našo najprisrčnejšo zahvalo. Priporočamo jo našim somišljenikom v vzgled! Narodnjakinje porabite vsako priliko, da „Slovencem — brodarjem" pomoči nosimo, naš čolnič pogube otraiiuo!
Za ..Südmark" nabirajo gojenke 4. letnika nemškega ženskega učiteljišča v Mariboru, da takoj po maturi postanejo ustanovnice z 200 K.
*) Žalibog. nisem Imel pri pisanju teh vrstic èe pravega pojma o prebiisanosti založniški. ki ja moj predgovor pripojila k vsakemu zvezku du poslednjega!
*) Znani Češki arheolog in zgodovinar.
Proti Imenovanja nemškega šolskega nadzornika na Kranjskem je
protestiral, ot>Č..svet ljubljanski v svoji seji dno 30. dee. Proti téma imenovanju j« protestiral tudi kranjski del
odboj.
,,8nr«TtWt. Neki vojak Četovodja, je zaklal te. dni v gostilni v Loki na Drav. polju posestnika in gostilničarja Franca Kaca iz Loke. .
Odlikovanje, G. Fr. Brišnik, doma v Št Jurju ob Tab., sedaj okr. šolski .nadzornik v Brucko ob Muri, je dobil naslov šolsk. ravnatelja, v Imenovanja. 6. dr. Janko Bezjak, šolski svetn k. prof. na 2. dež. gimn. v Ljubljani je pomaknjen v 7. činovni razred. — Imenovan je za mestnega blagajnika v Ptuju Jože Leidl.
IzMozirja. Slovanska polharska industrija vrlo napreduje. Tn sedaj že skoraj vsi nosijo polhovke; tudi dame. Polzela inBraslovče posnemajo. „Svoji k svojim!"
-V',, Slovenska občina Pernieepadla. Nedavno so bile v Pernicah občinske -volitve. Kakor se čaje, je izvoljen za župana oneki Kristefel po dom. Črno-■glen, ki je strasten nemškutar. V občini Pernice prebivajo skoro sami Slovenci, in do sedaj je vedno županoval Slovenec. Zato je tembolj obžalovati, 4a je prešla v nemčurske roke posebno kör je na skrajni jezikovni meji. •V zadnjem časn se je pisalo, da hočejo -tudi ondotno šolo poneračiti, Ce bode novoizvoljeni župan potrjen, je temveč ja nevarnost za šolo. Nam se dozdeva; katera oseba je vsemn tema največ kriva. Ko bomo imeli gotovost, «pregovorimo odločno besedo tudi o tej osebi. Igrati dvoživko je morda dobro in koristno, a nikakor ne častno. .i .ii Ponesrečil se je v nedeljo 27. dee. vrl narodni posestnik Peter Ter-tinek pri Sv. Primožu nad Muto. Mož je bil črez dan na lovn ter se je v mraka vračal popolnoma trezen iz gostilne. Na ledeni poti mu je izpodrs-nilo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Pokojnik je bil šele 52 let star ter zapušča vdovo in sedem večinoma še nedoraslih otrok. Dom bode: pogrešal skrbnega gospodarja, Slovenci pa značajnega moža, ki je vedno stal odločno na naši strani.
Pozdravi „Narodnemu Dnevniku" Še predno je zagledala prva številka N. D. beli dan, so jo že „pozdravili" naši nasprotniki, domači in tuji. ,Staje« c šb\ té briga z „Deutsche Wacht" v Celja' vred, kako bodemo plačevali ■stroške. Pridružil se je tema čudnima bratoma tudi „SI. Gósp." in ponavljal ravno isto tožbo. No — mi smo mirni. Na hvalo marljivemu dela somišljenikov Kair. str. in vseh spodnješt. narodnjakov šibo ustvarili N. D. trdno podlago in s i pridobili lepo š t e v H o naročnikov. Predvsem so nas častno podprli slovenski trgi! Zk pravico, da smemo izdajati toliko potrebni štaj. dnevnik, pa ne bodemo prosili ne nemškutarjev, ne klerikalcev» f — Sod».ja v Laškem trga je «ila predrzna oblast. Vzlic temu, da se je radi teh „del" govoriio pred kratkim t' državni zbornici in vzlic temu, da se ji pošlje mnogo nemških dopisov nazaj, se ne poboljša. Dan na dan pošilja po okraju samonemške dopise! Slovence laškega okraja — katerih je skoro häd 90 odstotkov — opozarjamo, da nisö prisiljeni sprejematinem-ških pozivov kot priče i. dr. Če
tudi dostavijiilec izjavi, da morajo podpisati, ni treba! Na listek se naj zapiše: „Zahtevam slovenski dois" in trne se naj po dostavljalcu. Če n. potem pravočasno slovenskega dopisa, se nič ne zmenite in ne hodite tja, kamor vas kličejo v nemškem jeziku. Če bi hotela kaka nemška prismoda radi tega pönägajati, se obrnite do katengakoli
naših državnih poslancev, ki Vas gotovo z veseljem vzame pod svoje zavetje! (To ne velja o vabilu za tožence; ako ti ne pridejo, imajo lahko veliko
gmotno' Škodo. Vendar pa bo treba tudi
v tem ozira sodnijo v Laškem trgu nančiti, kaj je njena dolžnost v jezikovnem ozirn. Op. uredn.)
Pri hrastnlškem rndokopu se vrše lumparije, ki glasno kriče po maščevanju. Omenimo za danes le stanovanjske razmere, drugo pa pride kdaj pozneje na vrsto. Mnogo stanovanj je takih, da bi jih človek ne privoščil niti malo boljšemu psu. Poglejmo! Če delavec rudar, oče deseterih in več otrok, zboli, kaj mislite da imajo kaj usmiljenja ž njim? Kaj še! Če nisi do tega in tega dne zdrav, potem pa bajdi na cesto, ali pa če hočeš, popelji svojo družino v lisičji brlog, a Bog ne daj na rudniškem sveto! Ali Če umrje rudarju žena, takoj mora vdovec s svojimi otročiči iz stanovanja! Ali ni nikogar, ki bi Leillerja in. njegove pomagače naučil kozjih molitvic?
Tina v kozjanskem okraja. Nikjer na Štajerskem menda ne čutimo tako močno letošnje krize, kakor baš v kozjanskem okra ju in to iz dveh vzrokov. Ni ga okraja, ki bi bil tako daleč oddaljen od železnice kakor je ravno kozjanski, torej je brez vsake komu- , nikacije.	1
Za bizeljska Vina je Že samo ime „Bizeljsko" močna reklama, medtem ko | se za uaša vina, čeprav jih v mnogih slučajih naokusu nadkriljujejo, vinski kupci ne brigajo mnogo. Da se vino, ki jih pridelujemo v južnem in vzhod-, nemdein kozjanskega okraja, dajo meriti tudi z drugimi imenitnimi, jasno dokazujejo odlikovanja vin g. Zanierja, ki ima svoje vinograde v Vrenski gorici v vzhodnem delu našega okraja. Vinski kupci, torej pozor! Upravništvo
»v V ♦	^	U	*'
„Narodnega Dnevnika Vam bo gotovo ' rade volje dajalo pojasnila v tem ozirn.
Slovenski učitelji In učiteljice! Naročajte si slovenske liste potom so-cijalnih odsekov!
Narodna delavska organizacija v Ljubljani vabi na ustanovni občni zbor, ki se vrši dne 3. januarja òb Ž J:
uri popoldne v veliki, dvorani „Mest-:,
' 'j •; k"' » • ■ ■ <**■<<•& ? nega doma .
Vladno palačo v Ijubljanl In, deželnega . predsednika g. Schwarza zadnje noči stražijo,številni orožniki, ki jih je kranjska vlada "priklicala iz vseh delov kranjske, dežele. Za juteršnji javni ljudski shod v Ljubljani je odredil Schwarz izredne varnostne pri- J prave. \ .. ' . ..'" , ,
Vela Nigrlnova f. Po težki, mučni bolezni je 31. grudna v feiern gradu zatisnila oči ena prvih in največjih jugoslovanskih tragedinj Vela Ni g ri nova. Sodelovala je svoj čas na nekdanjem ljnbljanskem čitalniškem odru, izza leta 1882. pa je bila članica srbskega narodnega gledališča v Belem grada kot prva heroina. Lani je priljubljena umetnica slovesno praznovala petindvajsptletnico delovanja med Srbi. Vela Nigrinova je rada zahajala domov v Ljubljano in je na taroošnjem gledališču z velikanskim uspehom gostovala. Srbi ji izkažejo sedaj poslednjo čast s tem, da so jo danes pokopali na d ri a v n e stroške.
Silvestrov večer v Ljubljani ni bil brez politične pikanterije. Gospoda je bila v „Unionu", ljudstvo pa v „Mestnem domu" pri veselici pevcev „Ljubljanskega Zvona" in „Ljubljanskega Sokola" v „Narodnem domu". Vlada je zahtevala, da ji starosta predloži novoletni nagovor, sicer da ne dovoli Silvestrove zu bave. Hočeš nočeš se je moral „Sokol" pokoriti, da omogoči veselico. Vlada je starosti nekaj govora črtala. Na ta način upa S< l.warz,-da potlači rastoče razburjenje. Vse pa
kaže, da pri Ljubljančanih vplivajo taka sredstva ravno nasprotno.
Učitelj Silvester I* Ornega vrha nad Idrijo, znan po tem, da ao ga
kranjski klerikalci smrtno preganjali
in ga je deželni šolski svet discipliniral, je prestavljen s 1. prosincera t. 1. v Tržišče na Dolenjskem.
Telefonska številka „Narodnega Dnevnika". Ker jo celjsko telefonsko omrežje za sedaj premalo in se pred razširjenjem ne sprejme nobenega novega abonenta, prosimo naše dopisnike in zaupnike, da telefonirajo za sedaj ; „Nar. Dn." pod it. 48 (internrb.)
It Vranskega. Kör se po nekaterih gostilnah na nesramen naČip žali slovenske goste z besedami: ^wiüdische Hunde", priporočamo vsem zavednim narodnjakom sledeče gostilne: K. Ko-Šenina, T, Šentak, i. König, I. Brinov«.
I«. Slov, Bistrice, Tnkajšnje nlice so s posredovanjem olepševalnega društva dobila nova imena; poleg drugih so tudi dr. Linkove in Versolattijeve uliee in Stigqrjev trg. Kako pa so mogli pri tem prezreti Watzeka, nam je nerazumljivo!
Čitalnica v Slovenski Bistrici je izvolila na svojem zadnjem izvanrednem občnem zboru gg. Petra Novaka in Ivana Grobelška svojim častnim članom.
Iz Ptuja. Na Gornjem Štajerskem se je ponesrečil na Božični dan jurist Viktor Molitor, sin pokojnega ptujskega lekarnarja, Molitorja. Rodovina živi na Dunaju.
Iz Ljutomera. Doba občnih zborov je tu. Sedaj je na Vas društveniki, da si ustanovite društvo, kakoršnega si želite. Dober odbor, dobro društvo! Ne oziraje se na prijateljsko, sorodstvo ali stan, izvolite v odbor sposobne in delavne ljudi, take, katerim je delo glavna stvar, ne pa čast. Ne poslušajte podpihpvalcev, ki zasledujejo v raznih društvih le, osebnih dobičkov!
Iz Pilštanja. Dne 30. grudna 1908. je preminul g, Jožef Čižek, nad-učitelj v pok. na Pilštanju po dolgi mučni bolezni ob 1. uri zjutraj 75 let. Bil je kremenit značaj in vrl rodoljub. Blag mu spomin!
Advokati in odvetniki v Celju.
V	Celju imamo ,7 Advokatov, J odvetnika in 2 Rechtean walta. -
. Deželnozborske .. volitve aa Štajerskem se bodo vršile začetkom meseca aprila. »S1.-G." pripomnja k temu : „Denimo, da tndi.z enim nasprotnikom sklene km. zv.premirje (!), vendar še bo treba bpja; proti trem sovražnim yrstam. V volilnih , bojih je najboljše in najostrejše orožje zelo razširjen list Posebno ta zadnji opomin naj; leži našim narodnjakom pri srcu: pirite naš „Nar, Dnevnik" in „Narodni list", edina radikalno-narodna in neodvisna lista na Spodnjem .Štajerjn.
Finančnim stražnikom se , bodo zdatno zboljšale plače. Poboljšek znaša za celo državo 4 milijone kron.
Drobne noviee. Dne 28. dee. je umrl v Šmarju pri Jelšah bivši gostilničar in* mesar Karol Jagodic ml. —
V	Mariboru je umrl 26. dee. frančiškan Nazarij Schöuwetter.
Zaveden narodnjak je gosp. Jakob Kumerc v Slivnici pri Celju. Nabral je 3 K za „Narodni sklad". Priporočamo ; ga v posnemanje.	• •
Nezavednost ali nevednost ? Mnogi Savinčani še vedno naročujejo nagrobne spomenike pri kamno:eku Knll chu v Gaberju, vkljub temu, da so slovenski listi že mnogokrat ožigosali nemšku-tarstvo tega moža in da celjska kamnoseška družba (g. Dielil in tov.) izdeluje nagrobne spomenike mnogo ceneje. Rojaki, ozirajte se na to in ne redite ljudi, ki vas ob vsaki priliki zaničujejo!
Napačna vzgoja. Od Velike Nedelje smo zvedeli, da je tam na nekem „izobraževalnim" tečaju učil g. kaplan
Stuhec mlade kmečke fante surovosti na polit, shodih. Kako more kaj takega počenjaii človek, ki je vendar kolikor toliko izobražen in Še povrb duhovnik? Zavedne narodnjake mpre tolažiti to,
da take surovosti konečno kaznujejo same sebe in padejo na povzročitelj*» nazaj.
Plesne vaje. V sled slabe udeležbe opusti plesni odsek „Celjskega Sokola" plesne vaje. Iste se vršijo v nadalje vsako nedeljo v Žalcu.
„Novi Slov. Štaj ere" se bode po Novem letu izpremenil v tednik in se bo imenoval „Sloga". List poroča t nvodniku svoje zadnje letošnje številka, da si je pridobil zlasti med štaj. klerikalci mnogo somišljenikov in podpornikov. — To dejstvo, kaže, da geslo prof. Fona „wir müssen gegen dr. Ploj alle Streitkräfte mobilisieren" (pri de-želnozborskih .volitvah) ne bo našlo preveč navdušenega odmeva med treznimi zvezarji,,— Kakor se vidi, gosp-prof. Fon tudi še ni. pozabil nemški Bi bilo nečastno za moža, o katerem pripovedujejo ljudska usta, da je hil član novomeške kazine!
Neznosna draginja. Na ljubljanskem trga je stalo o božičnih praznikih eno jajce po 18—20 vin.
— V konknrz je prišla Marija Schamschnla, trgovina z mešanim blagom, Gradec, Reieschulg. 4. Oskrbnik konknrzne mase je dr. J. Spieler, odvetnik v Gradcu, komisar pa okrajni sodnik dr- Skumovič.
Drsanje po Gaberju. Otroci v Gaberju imajo to slabo navado, da se sedaj po poti, ki je določena za pešce, drsajo. S tem napravijo na mnogih mestih pot tako, da je smrtnonevarao hoditi po nji, posebno če še pade malo novega snega. Razni fantalini pa so celo tako predrzni, da se zaganjajo V ljudi: včeraj so v Gaberju podrli na tla neko staro ženico, pri slov. pokopališču pa starega mjža tako, da so ga komaj spravili na noge. Policaj sicer pridna jemlje drsalke, a povsod ne more biti sam. Naj bi se v tei» ozirn boljše poskrbelo, da bo varno hoditi po Gaberju.
Položaj na Hrvatskem.
• (Pismo „Narodnemu dnevnika").
Zagreb, 31. decembra 1908.
/ f.1	I. 1 , - . ,
G.urednik, rad se odzovem Vašemu pozivu, da Vas redno pregledno informiram o važnih dogodkih na Hrvatskem. Storim to tem raje, ker mislim, da bom na ta način tudi jaz doprinesel kak kamenček k zgradbi nove slovenske trdnjave <r Celju* A mi Hrvati dolgujemo baš ▼ novejšem časa mnogo Vam Sloyencem za uinogobrojne nam izražene simpatije za našo borbo baš v najtežji dobi. Gotovo ni bližjih si slovanskih bratov nego so Slovenci in Hrvati. A ne mislim tu na kri in jezik. Glavno je, da nas veže tudi preko državnih mej — jeden veliki politični zid, jedna velika ideja. Jdeja Jugoslovanske vzajemnosti. - .	. , i
Nismo sicer blizu tega ideala. Dokler je Hrvatski vsiljen absolutistični režim samo zato, ker so „kompetentni faktorji" na Dunaja in v Pešti v slogi Hrvatov in Srbov, reprezentriani po hrvatsko-srb$ki koaliciji, videli nevaren stvor Jugoslovanstva, dokler nam ne dajo živeti kot narodu, ampak z vsemi mogočimi sredstvi podpirajo in netijo zubelj razdora in sovraštva med enim narodom dveh imen — dotedaj se ne smemo varati s praznimi obljubami, da bi nam isti. faktorji, ki vso svojo moč nau nami zidajo na naš blazni prepir» naenkrat hoteli pripomoči k temu, da bi se združili v eno državo.
V drugič pa bi nam baš delovanje naših sevražuikov moralo pokazati pot
in cilj naše rešitve. V boljšo bodočnost moramo gledati šele, če ai jo predstavljamo r.a vse obenem: za Hrvate, Slovence in Srbe. Jeden pot do tega daljnega cilja, četudi se zdi neznaten,
pa je pogoj za vse druge; — je naše medsebojno spoznavanje, dobra, zanesljiva informacija. Naj se celjski Slovenci ne poučujejo o našem delu in o naših težnjah «orda samo iz ,.Neae Freie Presse", ampak naravnost iz Zagreba, mi pa zopet ne črpajmo vesti o vaši silni borbi iz raznih nemških novin, ampak dobimo naravnost dobro informirani o vsakem koraku vašega napredovanja, in eto nam vzajemnosti, koje ne morejo preprečiti nikaki bajoneti, nikaka sila.
Da treba v tem smislu i na eni i na drugi strani delati — o tem nihče od nas ne dvomi.
(Dalje sledi.)
Dopisi
Trbovljska občina v novem letu. Leto dni po velikih iz-premembah v naši občinski upravi, ki je menda za Ljubljano največja na Slovenskem in vsled industrijskega »načaja občine tudi jako obsežna in komplicirana, je sprejel občinski odbor proračun za leto 1909, ki na videz ni nič kaj razveseljiv. Za več kakor 20%, od 44°/o na 66°/e se bodo zvižale občinske doklade v novem letu in povsem upravičeno je zahtevati kritičnega pregleda čez načrte in sklepe naših obč. zastopnikov, predno smemo odobravati tako občutno zvišanje davkov. V naprej priznavamo: po velikem delu je to zvišanje povzročeno popolnoma avtomatično; v teku zadnjih 5 let so padli vsled velikih davčnih odpisov, ki so jih povzročile velikanske investicije trboveljske premogarske družbe, direktni ~davki za več kakor 100.000 K tadi če bi ostale potrebe občinskega gospodarstva na višini prejšnjih let, bi se morale vzdigniti občinske doklade. Drugi činitelj je občinski proračnn, ki izkazuje za leto 1909. čez 30 tisoč kron izdatkov v/e č kakor lansko leto (59.932 K 1908, 111.771 K v 1. 1909).
Popolnoma odobravamo sklepe, ki so povzročili to znatno povišanje, katerega veliki del je namenjen konečni ureditvi zdravstvenega redarstva, polje, ki je bilo do danes precej zanemarjeno. Z letom 1909. dobi občina dva definitivna občinska zdravnika, ki sta obenem tndi šolska zdravnika (menda prva na Slovenskem), gorenje Trbovlje dobijo dober vodovod, defini-tivno je tudi urejeno zdravstveno nadzorovanje živil, zlasti ogled mesa in živine po lastnem živinozdravniku, večja pozornost se bo lahko posvetila izolirnicam in razkuževanju, upravo pokopališča prevzame občina, ki nabavi tudi v naši obsežni dolini prav potrebne mrliške vozove. Soc. dem. zastopnik je zahteval pri tej točki še vrsto drugih naprav, s katerimi se stvarno popolnoma strinjamo: treba pa je pomisliti, da sredstva občine niso neizčrpljiva in da se ne da naenkrat odpomagati razmeram, ki so se v preteklih dobah le preveč omalovaževale.
Z rastočim številom prebivalstva se višajo od leta do leta izdatki za šolstvo, ki presegajo za 1. 1909. s svojim zneskom K 46.041 lansko posto-jonko za več kakor 4000 K. Šolstvo v naši občini je (to lahko smelo trdimo) vzorno in občina je podpira kolikor more: vsa učila so brezplačna, provizornim učiteljem je zboljšan ma-terijelni položaj z remuneraci^ mi, šol-ška poslopja so nova in primerna. So-cijalna skrb za otroke naših delavcev in kmetov, pa bo razumno in res na-
predno občinsko upravo morala ščasom privesti do odličnega koraka: omogočiti nadarjenim domačim sinovom višjoizobrazbo v komunalni realki; obstoječa rudarska šola je sicer velikega pomena, ne more pa seveda nadomestiti vsaj nižje srednje šole.
\ enem oziru moramo zaznamovati v občinskih proračunih naše občine nedostatek: pogrešamo na naših šolah toli potrebnih šolskih kuhinj, in precej številno po velikem delu revno dijaštvo iz Trbovelj ne vživa od drugače za šolstvo in izobrazbo tako vnete občine prav nikake podpore. Ne zahtevamo morda ustanovitve cele vrste štipendij, pač pa bi bilo potrebno, da tvorijo podpore raznim dijaškim kuhinjam in podpornim društvom stalno postojanko občinskega proračuna.
Z zadovoljstvom smo opazili v proračunu tndi znatno svoto 30Ò0 K za ustanovitev javne občinske knjižnice v Trbovljah (po „Prosveti") in za podporo že obstoječe na Hrastniku. Ta postojanka in pa veliki prispevek k jubilejnemu fondu je pač najlepša proslava cesarjevega jubileja.
Napravi in zboljšanju cest posveča letošnji proračun večjo pozornost kakor njegovi predniki, lanska postojanka se je zvišala od K 4000 na K 11000; na ta način se pridobijo sredstva za intenzivnejše negovanje prometnih zvez, s čimur bo zlasti našim kmetom ustreženo. Kmečkim gospodarskim interesom je tudi posvečena svota K 1500 za plemensko živino in napravo vzorne drevesnice. Kot cerkvenokonkurenčni odbor je občinski odbor dovolil za neobhodno poti ebne poprave pri župnijski cerkvi K 1500. — želeti bi le bilo, da se iste svote nakažejo res le za n e o b h o d n a popravila cerkvenega poslopja potrebni zneski. Resnici na ljubo bodi konštatirano, da je vest, kakor da bi dobil župnik od občine kakoršnokoli remuneracijo, neresnična; pač pa prejemajo kaplani kot kateheti letne remuneraci je, ki so iz nam neumljivega vzroka dva do trikrat večje kakor one provizornih učiteljev.
Izmed drugih večjih postojank
omenjamo prispevek K 4000 v ubožno blagajno, katere glavno dotacijo pa tvori posebni ubožai in jubilejni fond; 1000 K je uvrščenih za gasilno društvo, katerega delokroj je tako obsežen, da je stalno spopolnjevanje gasilnih naprav nujno potrebno.
Marsikdo bo z nami vred pogrešal v občinskem proračunu nekatere manjše postojanke; so to prispevki za naše narodne in obrambne korporacije, na katere naj bi nobena slovenska občina ne pozabila. Par sto kron razdeljenih v narodne namene, podpre dotične korporacije m a t e r i j e 1 n o in, kar je morda še večjega pomena, tudi moralno. Naša občina ima dvetretjinsko slovensko večino, zato je ne le samo-obsebi umljivo, da je odklonila naravnost predrzno prošnjo hrastniške šul-ferajnske šole za podporo, moralo bi biti tudi samoobsebi umljivo, da ne pozabi podpirati važnih narodnih institucij.
V splošnem je občinski proračun odobravati zlasti že zato, ker izraža jasno voljo do gospodarskega in soci-jalnega napredka naše velike občine, katere zastopstvo je po 3/< slovensko, v nadpolovični večini napredno.
Treba pa pri tej priliki povedati eno: razni dogodki pokažejo vedno z novega, da sedi v našem občinskem odboru nekaj Slovencev, ki kažejo vse prej kakor p j narodno zavednost. Naj le navedemo en sam slučaj. Pri volitvah v krajni šolski svet so dobili slovenski kandidati le po 9 glasov, ako-ravno je bilo pri dotični seji 13 Slo-
vencev navzočih — ki so očividno oddali svoje glasove nemškemu kandidatu — tako da je šele po 3 ožjih volitvah zmagala slovenska lista. V isti seji, v kateri je nadomestil občinski odbor dosedajne nemške člane t rboveljskega krajnega M sveta s slovenskimi, je preulagal v h r a s t n i-š k i kr. š. sv., ki je v narodnem oziru mnogo važnejši, SI o/enee največjega hrastniškega Nemca Leillerja, ki je bil tudi izvoljen. Take nedoslednosti se same obsojajo, pribijemo jih le radi tega, ker bodemo v naprej pazili na različne omahljivce bolj strogo ter jih brezobzirno imenovali. Ne tajimo, da je naš občinski odbor navezan na skupno delo vseh zastopnikov, torej tudi nemških, pač pa odrekamo slovenskim članom pravico do brezbrižnosti in prevelike popustljivosti na narodno - gospodarskem in kulturnem polju.
Želimo, da si ohrani občinska uprava zaupanje, ki si ga je znala že v precejšni meri pridobiti tudi v bodočem letu, smatramo to za neobhodno potrebno, ako se naj še uresničijo načrti in naloge, ki jih gotovo še v obilni meri prinese bližnja bodočnost.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Brzojavni pozdravi „Narodnemu Dnevniku".
Mozirje, 2. januarja: Novorojeni dnevnik, dvigni svoje silno kopje v boj za naš rod in naše pravice. Budno stoj na braniku, neustrašeno stremi za ciljem! Mozirski Slovenci.
Rečica, 2. jan.: Najlepše pozdrave izpod Medvedjaka novemu dnevniku! Rečičani.
Vuzenica, 2. Jan.: Naš „Narodni Dnevnik'1, brani rod in mejo! Vuze-ničani.
Ljutomer, 2. jan.: Mursko polje in Slovenske gorice, zibelka narodnega probujanja na Sp. Štajerskem, navdušeno pozdravljata „Narodni Dnevnik". Somišljeniki.
Maribor, 2. jan.: „Nar. Dnevnik" bori se za rod, prosveto in napredek. Mariborski narodnjaki.
Zopet orožniki t Ljubljani.
Ljubljana, 2. jan.: Vsled za jutri napovedanega shoda je vlada zopet še danes dopoldne konsignirala 100 orožnikov v Ljubljano. Vkljub temu neču-venemu izzivanju je prebivalstvo vendar mirno.
Strašen potres v južni Italiji.
Mesina, 2. jan. Duh po mrličih se razširja po celem 'mestu in je neznosen. Mrliče pokopavajo z največjo naglico celo po noči pri acetilenski luči.
Mesina, 2. jan. Pod razvalinami je še zelo veliko mr ičev in ranjencev. Oni, ki izvršujejo rešilna dela, hite tje, kjer slišijo klice. Proti roparjem in tatovom so razglašene najstrožje odredbe.
Napoli, 2 jan. Sem je prepeljanih doslej 5.000 ranjencev. Oddali se bodo v razne bolnišnice po deželi.
Reggio, 2. jan. Slika razvalin, revščine in nesreče v Reggi ju je nepopisna. Inženerja Pterinija so našli mrtvega z otrokom na roki. Svojo ženo s 4 otroci je rešil.
Pogreb Vele Nigrinove.
Belgrad, 2 dee. Včeraj se je tn vršil veličasten pogreb umrle največje srbske gledališke umetnice Vele Nigrinove. Splošen je glas, da je izguba Vele Nigrinove za srbski oder nenado-mestna. Vela Nigrinova je rojena Slovenka.
Potres v Alžiru.
Alžir, 2. jan. Včeraj zvečer se je občutilo tu več 3 min. trajajočih potres.
sunkov. Telelonične linije so poškodovane.
London, 2. jan. Angleška in Ra-sija bodete odobrili predloge, katere bo stavila na mednarodni konferenci Avstrija glede Bosne ia Hercegovine, v kolikor njih vseoina zanima. Homatije med Avstrij« in Srbijo.
Belgrad 2. jan. Na bosanski meji je položaj vedno bolj napet, ker posamezni avstrijski vojni oddelki zelo po-gostoma prestopajo mejo. Tu v Belgrads se sodi, da se hoče s temi prestopi meje izzvati konflikt in ustvariti časus belli. Srbija ostane mirna, dokler je količkaj upanja, da bodo njene zahteve brez vojne izpolnjene.
Belgrad 2. jan. V včerajšnji tajni seji srbske sknpštine se je dovršila debata o srbski zunanji politiki. Sklenilo se je, da se tudi javnost o važnih zadevah obvesti. V današnji javni aeji se prečita interpelacija klnbovih načelnikov o srbski zunanji politiki. Potem bo minister zunanjih zadev Mila-novič ravno tako v javni seji odgovoril, na kar sledi glasovanje o zaupnici ali nezaupnici Milanovi<5u. Lahko se trdi že sedaj, da bode sprejeta z ogromno večino zaupnica, ker je poročilo ministra zunanjih zadev v tajni seji sknpštine popolnoma zadovoljilo.
Sarajevo 2. jan. O ranah straž-mojstra Lešnjaka, kateri je bil na bosanski srbski meji ranjen se nam poroča: Dognalo se je, da so rané povzročili streli iz perknsijskih pušk, kakršne imajo srbski vojaki. S tem je jasno, da so streljali srbski vojaki se kmetje, kàkor se je poročalo po listih.
Tržne cene.
Na dunajski borzi za kmetijske pridelke ni skoro nobenega kon-zuma in nobene kupčije. Tendenca je mirna. Pšenica se je cenila za 20, žito za 10, koruza in oves za 5 vin. vièje nego koncem minolega tedna.
Sladkorni trg: snrovi sladkor prompt K 22'80, per oktober — december K 22'—. Tendenca mirna.
Budimpeštanjskiproduktni trg: Pšenica per april K 12 74 (1 stot), pšenica per oktober K 1Ò95, žito per april K 10'32, žito per oktober K 916, oves per april K 8'60, oves per oktober K —'—, turšica per maj K 7'28, ogr-ščica per avgust K 14'—. Ponudba in kupčljivost zmerna. Promet 12.000 met. stot. Svinjska mast 136'—, namisna slanina 108'—. S v i n j a d (l kg): stare, težke — do — vin., mlade, težke 120 do 122 vin, mlade, srednje 122 do 123 vin., mlade, lahke 122 do 123 vin.
Kava: Santos Good Average per december —'—, per mare 30'50, per maj 30'—, per september 29'—. Tendenca trajna.
Syetovne vesti.
Potres v južni Italiji. Južno
Italijo je zadela velikanska nesreča. V pondeljek je strašan potres uničil veliko mesto Mesino skoro popolnoma. Dozdaj so izkopali 9000 mrtvih in okoli 7000 ranjenih. Mrtve pokaplejo v jamah napolnjenih z ogašenim apnom, ranjene pa spravljajo na bojne ladje. Ljudje, ki so ostali pri življenju čakajo že dva dni zastonj pomoči; kajti do sedaj še niso dospeli niti zdravniki niti zdravila. Tisoči trupel plavajo na razburkanem valovjn, katerih še niso mogli oteti. 230 bolnikov mestne bolnišnice se jih je rešilo komaj 20. Pod razvalinami jetnišnice je pokopanih 200 jetnikov in 8 paznikov. Med mrtvimi so tudi francoski konzul de Pommeyrac, župan mesta Reggio in prejšnji poslanec ^Tripeppi in poslanec mesta Bagnare Valentio. Za oba mesinska poslanca Arigo in Orioles se še zmiraj ne ve
„
Itj» sta. pri. odhoda vsakega vlaka se odigravajo barili prizori ker vsak bi mi vstopil na vlak ter se odpeljal od tega aesreénega kraja. — Tudi Reggio t Kalibri ji je potres popolnoma poruSil.
Železniški postajen»čalnik t Reggio
pripoveduje, da se je v oai strašni aoéi tik pred postajo odprlo SO m široko brezno, iz katerega je vrglo svetli k m loto se vodo visoko r zrak. LjRdje se z revolverji v roki borijo is. dobe kaj živeža. 60 vagonov premoga in kurjave so zavzeli v naskoku. Okoli ia okoli mesta Reggio se je zemlja ua več straneh odprla in nastali »o široko zevajoči prepadi. Mesto se umiraj bolj pogreza in se je bati, da popolnoma zgine. Pa vendar opustošenje Reggia ni tako veliko, ko v Missini, ker v Reggio ni izbruhnil agoaj. V Eataniji so izkopali že 15.000 mrtvih. Cele ulice so razrušene in pionirji morajo kupe kamenja razstrelja-vati, da lahko nadaljujejo rešilno akeijo. Tudi mnogo drugih manjših Mestec in trgov je v razvalinah. San Gregorio ia 18 občin na deželi je razrušenih. V Palmi je od 14.000 prebivalcev ostalo le še kakih par sto.
Italijanski kralj se je podal na lice in nesreča je napravila uaaj velik «ti«. Profektu, ki mu je pri izkrcanju poročal je rekel, da je nesreča ranoero veiju, nego si jo kdo more predstavljati, ia da jo bodo človeške moči pač komaj obvladale. Vendar se mora vse storiti, kar zahteva položaj. Jedina tolažba v tej hudi stiski bo. da smo izpolnili svojo dolžnost.
Takoj, ko se je zvedlo o tej grozni nesreči, je mnogo zasebnih ljudji in javnih zastopstev poslalo večje svote, da se ponesrečencem oblaži njihova usod*. Tako je poslal naš cesar 50.000 •frankov. Dunajsko mesto podari 20.000 lir iu Gradec 1000 K.
Društvene vesti.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je
poslal g. dr. Kalan od poravnave gg. Žager-Kudli K 10.
Politično društvo „Pozor v Ptuju
si je na obenem zboru dne 30. dee.
1908.	izvolilo sledeči odbor: Dragotin
Zupančič, predsednik, dr. Franc Jur-
tela, predsednikov namestnik, Josip Zelenik, Ferdo Skuhala, Mihael Bren-eič sen... o. Lenart Vaupotič in Ivan Kocmut odbornik. Franc Mahorič, Ferdinand Pšunder, Aleksander Rihterič, namestniki odbornikov.
Mariborskega Sokola redni občni zbor se vrši v soboto dne 9. prosinca
1909.	ob 8. nri zvečer v sokolski sobi Narodnega doma v Mariboru s sledečim sporedom: 1. Pozdrav staroste. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo načelnika. 4t. Poročilo blagajnika. 5. Volitev a) staroste, b) podstaroste, c) načelnika; d) odbornikov in njih namestnikov, e) preglednikov računov, f) odposlancev na občni zbor „Slovenske Sokolske Zveze"'. 6. Slačajnosti. — Na zdar!
Odborova seja „Zveze nar. društev se vrši v soboto dne 9. januarja ob 8. uri zvečer v rdeči sobi restavracije „Nar. doma" v Celju.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj ne zboruje 6. temveč 14. jan. v ptujski okoliški ljudski šoli.
Slovenjegraška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in Narodna Čitalnica priredite dne 6. jan. 1909. v aovi restavraciji gosp. Fr. Kaca v ■Šmartnem ljudsko veselico s sledečim sporedom: 1. Letni občni zbor podružnice. 2. Ljudska tombola. 3. Nastop pevskega zbora Narodne čitalnice. 4. Prosta zabava ia ples. — Slovenci! Vaša narodna dožnost je, da se temu vabilu odzovete v kar največjem številu, ter žrtvujete tem načinom svoj obolus domovini na aitar!
Občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Trbovljah se vrši v nedeljo 3. t m. popoldan ob 3. uri pri Špancu. Občnega zbora se udeleži tudi potovalni nčitelj Ciril-Metodove družbe g. Ivan Prekoršek. Prav mnogoštevilen obisk je nujno potreben.
Ivan Cerjovič, veleposestnik na Dotavi pri Brežicah je vsled neke poravnave radi razžaljenja časti plačal za dražbo sv. Cirila in Metoda 12 E io za celjsko podružnico Glasbene Matice
12 K, kar se mn na tem mestu potrjuje.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal dr. Horvat, odvetnik v Ptuju, 20 kron iz neke kazenske razprave, udeleženci obe. zbora južnoštajerskega čebelarskega društva pa so poslali po dr. Žižeku iz Ormoža 6 K 10 vin. — Hvala!
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj ima svoj občni zbor dne 6. januarja 1949. v šoli na Vidmn (ne v Brežicah, kakor je bilo prvotno določeno). Zborovanje se prične ob 10. uri dopoldne ter se vrši po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Društvene zadeve in razni nasveti. 3. Poročilo predsednika o društvenem delovanju lanskega leta. 3. Poročilo blagajnika o stanju društvene blagajne in pregled jačuna za 1.1908. 5. Volitev novega odbora za prihodnjo triletno dobo. Predavanje tov. Peska o tematn „Naše delo". Odbor pričakuje z ozirom na važnost vzporeda mnogo-brojne udeležbe.
Iz sodne dvorane.
Celjski 20. september še enkrat pred sodnijo.
Še le pretekli torek 29. decembra se je vršila pred c. kr. okrajno sodnijo v Celju glavna razprava zoper one nemške razgrajače, ki so 20. septembra celo vrsto Slovencev v zmoti celo nektere Nemce pretepali in poškodovali.
Razprava je sicer za storilce končala ugodnejše nego so mogli sanjati, ker je vsa policija in sploh celo mesto nastopilo v obrambo „nedolžnih žrtev", pa zanimiva je bila razprava vendar in slovensko ljudstvo si jo bode globoko v spomin zapisalo. Bazpravo je vodil v porotni dvorani okrožnega sodišča okrajni sodnik dr. Kotnik. Zapisnikar je bil dr. Kovča, zastopnik drž. pravdništva je bil avskultant Kur-nik. Zagovorniki so bili dr. Jabornegg, dr. Riebl in dr. Zangrger, ki so pa spadali, kakor je razprava pokazala, der lomà bolj na obtožno klop nego med zagovornike. Kot zastopnik zasebnih udeležencev je prisostvoval dr. Vek. Kukovec.
Obtoženih je bilo 18 oseb. Razun Lenčevega uslužbenca Konrada Jev-šenaka in urednika Walterja in mladega Derganca so bili vsi osebno navzoči. Obtoženi so bili prestopka tepeža
iu zoper telesno varnost, eden zaradi hudobne poškodbe tuje lastnine.
Posek j je razprava dognala sledeče:
1.	Otmar Derganc, mestnega ekonoma sin, obsojen že zaradi razbijanja šip na „Narodnem domu" na 4 tedne ječe, je bil obtožen še nadalje, da je telesno poškodoval Rudolfa Tovornika iz štor in da je metal za slovenskimi dijaki kamenje. Dognalo se je, da je Budolf Tovornik res dobil znatno telesno poškodbo in je ta priča od začetka odločno izjavil, da sta ga tepla Otmar Derganc in visokošolec Hren. Pozneje je ta priča iz neznanih vzrokov izjavil, da ga je poškodoval nekdo drug, pa ne ve, kdo.
Priči Goleš in Stibler sta pa trdili, da je Derganc podil dijake in celo s kamni tolkel na hišna vrata. Priča Stibler je potrdil, da ga je napadla cela tolpa z gorjačami oboroženih pre-tepačev ob pol 2. uri popoldne med kolodvorom in vrtno ulico. Priča notar Baš je slišal, da sta se udeležila pri pretepih sedmošolec Achleitner in Otmar Derganc.
Dergančev zagovornik dr. Zangger je seveda vse utajil, rekoč, da je Derganc nedolžen.
2.	Znani Mehlsack, ki je tudi že dobil 4 tedne ječe zaradi pobijanja šip, je moral biti od sodnika zaradi nespodobnega obnašanja pri razpravi k redu poklican. Fant je pravi znak pokvarjene celjske mlad.ne. Med razpravo je javno zavžil svojo južino in se iz sod-nije norčeval. Obtožen je, da je mirne ljudi pretepal. Samoobsebi se razume, da je vse zatajil.
3.	Fric Skoberne, gostilničarke sin, je obtožen, da je s klici: „Tu so tudi Slovenci!" hujskal tuje pretepače k pretepom. Znano je, da so bili pretepači večidel od zunaj naročeni, Celjani
so jim pa kazali, koga naj tepejo in kje naj razbijajo. Tudi ta obtoženec seveda vse taji.
4.	Fridrik Walland je tožen, da je visokošolca Novačana tepel ob 3/4 7
zvečer pred kolodvorom. Tudi ta obtoženec se dela docela nedolžnega.
Priča Čeplak je pa izrecno potrdil, da so napadli Novačana pri kolodvora in tudi pri kavarni „Union", ter mu iztrgali klobuk in suknjo. Ko je hotel Novačan uiti. je mladi Teppei klical: „Držite ga".
5.	Urednik „Deutsche Wacht" Daniel Walter, ki zdaj študira v Gradcu, je tožen zaradi pretepa. Seveda tudi vse taji.
6.	Tudi obtoženec Budolf Cvetko, praktikant pri geometru Lebiču, ki živi le o slovenskem denarju, se vede pred sodnikom nedostojno ter se pozove k redu. Obtožen je, da je bil skoro pri vseh pretepih udeležen. Sodnik opozarja na tozadevne priče, zlasti na pričo Vok.	(
Obtoženec pogumno taji in pravi, da bode tožil, ker je razžaljen.
7.	Glavni sotrudnik izgredov Bi-hard Teppei, rojen v Žrečah, lesotržca sin je obtožen, da je 20. sept. zvečer s palico pretepal visokošolca Novačana, mu vzel suknjo in klobuk. Teppei se dela seveda najnedolžnejšo ovčico. Pravi, da še Novačana niti ne pozna.
Sodnik: Tega ni bilo treba. Iz Trbovelj so se pripeljali ta dan štirje nemški gospodje na izlet v Celje in so bili od Nemcev, dasiravno jih ti niso spoznali, grozovito pretepeni.
Dr. pi. Jabornegg: Meni je to nekaj novega.
Sodnik: To je z zdravniškimi spričevali dokazano.
Obtoženec se izgovarja na pričo dr. Žorža Skoberneta, ki ve, da je kričal: „Nazaj!", ko se je eden preganjani Slovenec hotel oteti pred pretepači iu zbežati v kavarno.
Sodnik: Priča Ceplak pravi, da ste Vi kričali: „Primite ga, držite ga!"
Obtoženec: Jaz sem nedolžen, jaz sem Slovence branil. ! Sodnik: Pravi se, da ste se pozneje doma hvalili: „Herr Gott! danes jsem pa Slovence pretepel!"
Teppei: Tndi to je izmišljeno.
(Konec prih.)
Listnica uredništva.
Gradec: Za danes prepozno! Imamo premalo prostora. Isto velja za Dunaj, Mozirje, Gornjigrad, Maribor, Podsredo, Trbovlje, Ljubljano, Ormož, Sv. Bolfank pri Središča
in drage. Somišljeniki, širite pridno naš „Nar. dnevnik", da se bo mogel v najkrajšem Času razširiti in spopolniti! Pisma naj se ne pošiljajo na osebne naslove urednikov temveC samo pod naslovom „Narodni dnevnik" Celje. Štajersko.
Vinske drože
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehi
žganjarna, Celje.
24 17-1

Svoje bralce prosimo, da se pri nakupovanju in naročilih ozirajo edino-le na tvrdke, ki inserirajo v „Narodnem dnevniku".
žganjarna,
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—1
n		[otel I
PRI BELEM UOLU		
CELJE, GRAŠKA CESTA se priporoča slavnemu občinstvu za blagohoten obisk. Vozovi vedno na razpolago.
9 3—1
Mlinarji
V zalogi imam 2 rabljena, a vendar popol-
: noma dobro ohranjena
šrot-valčka j8£?
katera prodam po jako nizki ceni.
Josip Cretnik
stavitelj mlinov t Št. Jurju ob j. žel.
(P
Citi
rcii^j
Ženitev
ali možitev ne sme zmotiti nobene slovenske neveste' in nobenga ženina, da bi Sla kam drugam balo kupovat, kakor v narodno trgovsko hišo na debelo in drobno R. Stermecki, Celje, kjer je velikanska zaloga finega volnenega blaga za nevestine obleke, sukna in komgarna za moške obleke, svilnenih robcev, belega platna za perilo in rjuhe in različnega dru-gegamanufaktnrnegablaga.
Velikanska zaloga.
Čndovito nicke cene.
2 53-1
^IISIU
Šl
S
KftiSSI

luan Bonač, Ljubljana
Velika zaloga papirja in pisalnih potrebščin na debelo in drobno.
Največja jugoavstrijska kartonažna tovarna. Knjigoveznica.
Točna postrežba in nizke cene. Oferti in ceniki so na razpolago.
20 5-1
—.
^ì :
ä J
ff
Ustanovljena leta 1835.
Franc Ksav. Souvan
Ljubljana.
Bogata zaloga manufakturnega blaga. =====
Cene brez konkurence!
Na debelo! 8 16-1 Na debelo!
Ml
3f
—
__I
-_
s*
Velika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno y blago, batist, cefir» kreton v veli-kan s ki izberi po strogo solidnih cenah.
i-4 (Vi ("j '<v> '(.•>' .(v) (V) <v> fv> 1V> <v.V ('.S <"■»'• -v> ('"> '/.V -'.V?1 (äföv .«a» ('.%• <vVn. ,S f'„S
Pripravlja se iz samih gorskih in poljskih zelišč m korenin. 0 najboljših uspehih jamči več sto zahvalnih pisem. Nadalja pojasnila daje in naročila sprejema
>9 Petrovče pri Celju, št. 32.
				
	0W) '<			v/ J
mm
Edina slovenska spodnještajerska tovarna stolov
Štefan Boucon
......	.	■ - n ■<• v
Teharje, pošta Štore.
Moja leta 1890 ustanovljena tovarna je opremljena z najnovejšimi stroji, vsled tega izvršujem naročila v najkrajšem času in po čudovito nizkih cenah. Cenike na zahtevanje zastonj.
15 1


MMMMMI

Največja in najcenejša izbep
in različnih drugih zlatih, double itd. R Mfifi uhanov, verižic, zapestnic in sploh lir VII vsakovrstne zlatnine in srebrnine. p
Dm<vam f Predno si kupite uro, rl|<ur. oglejte si mojo veli-, kansko zalogo pravih Švicarskih zla-J tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih nr. | Budilk, Verižic,: toplomerov, očal, daljnogledov Itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj-
in poštnine prosto. Popravila izborna in točna,
Rafael Salmič
«"•*., ir-.	.;	'•!
v Celju, »Narodni dom1.
Stavbena In umetna kam-nonika obrt s strojnim j j:	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del» kakor stopnic, fasad,, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih käme no v in i::	cementa.	:::
Specijalna delavnica In e
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obliajilnth liiiz, prižnic, kropilnih ih krstnih :u	kamnov itd. <> :« *
Brušenje, puliranje in
strnganje kamena s stroji.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov i p sijenitov po razno-' vrstnih narisih in nizkih cenah.
■apraya zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:;:	(rake*).	■ «i
Brzojavi: ^(amnostika industrijska dražba Celje'
s -3 V- >>'v: ' ■ ■ ' {
V ■/	v..- : ,■.■"_ ■•..;» v.-.;,-: ' |
Tlakovanje cerkva, in hodnikov, a lanotatai ail ::: cementnim tlakonU t tu
;	.'v:. "
Izdelovanje pohištvenih ^
plošč iz različnih najbolj.tdočtt
marmornih vrst v vseh oBlikah.
' • :	'■ - C; 'i «
Popravljanje »pontertikoT, ::; lavanje napisov v l>lf. žit
■ . S 5
preJernoVe ulice Ti
Svilnato biago, baržuni, pliši in tenčice.
Čipkasto blago, paičolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, (1 umski ovratniki in kravate. Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozamentei-ija porte in vrvice, resice, krepince in vrvice za tapetnike. Kretii in flori za žalovanje. Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice. Šerpe iz svile, čipk in volne. Nogavice za dame. dekleta in otroke.
Jopice, hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle.
Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje. Idrifske čipke, vezene čipke in vložki. Pti isolani za neveste, ni i itd v i venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
Glace rokavice in rokavice za uniformirance pletene, letne in zimske rokavice.
Kopalno perilo, dišave, m lo in ustna voda.
5 i-2-i Krtače za obleke, glavo in zobe.
Srajce za goepode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rate.
Pravo Jägrovo normalno perilo, srajce Tricot, jopice in hlače.
Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in pasovi za šport.	y
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete, Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice in dokolenlce, Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd„ itd.
§t m % I	v ; ■ i ' ' g 1 ifüäll S®
Štajerski Slovenci! Mislite jna narodno zbirko slovenskih akademikov!
"> '-V
r pojasnile inseratov g. Ane Strenčan « Mozirja priobčeriih v „Domovini'
it I4Š in _Narodnem U»tuu Stfiv, 52
vr f j S Ostrom na inserate:objavljene v „Do-* iBjoyint" St. I4B. z dne 23. grudna pr. 1. in v' „ Narodnem Listu" št. 52, z dne 24. grudna pr, J. sporočam javnosti, da dotični trgoviugkt prostori." katere tako priporoča ih ponuja Stre»č»n v Moziiju še nisp za y najen» tjdi*tLker fmam Se jas. podpirani pravico do («istàh ter se- bode termin še le pri sodniji določil, kedaj .se bodo prostori izpraznili. — Opozarjam pa vsacega, v slučaju, da bi se z» prostore zsnimal. naj bo oprezen ter nujno sparim. — da se. natanko informira o celi ifdeviN sicer bo imel takšne neopravičene neprijetnosti, kakor jaz, ko se me sodnijsko Koče prisiliti, plačati večjo najemnino, ki je za te prostore z ozirom na 7 tukajšnjih trgovcev že itak pre.visok/i. da se ne phaja,, Plačal sem , Jt 1.100 (edéntisoCsto kron) najemnine ter pàjemnici čez-1600 (edentisočšeststo kron) samo vienine 4- a ;8e vse premalo.
I? MOZIRJE, dne 1. prosinca 1909.
• • • ' ,. .. , -, ,.»;,;. , ,, ...
i .	Rusfolf Pevec"
if 1	Mozirje, Sav. dol.
Sprejmem več spretnih

• . • ■ ■ V 8taln0 dele. Pistoene ponudbe n»
Ivan Rebek,
ključavničarski mojster v Celja.
Prevzeti se želi manjša

Ravnokar je izšel
20
! uredil drž. kons. J. Lfgvart. IV, zelo ipopótójivi letnik i vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev mlekarstvo, pre-L iskoyjuije in holezp.i mleka. Obde lovanje. tiMiii&ttv. uinetna in na- ' ravna gnojila. Živinozdravništvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Zadružništvo. Merjenje lesa. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena je s pošto K 1-8Ö in se,naroča pri Ivan Bonaču w Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj 19 znesek naprej dopošlje. 8-1
ali tudi samo lokal oziroma gostilna.
Ponudbe na „Narodni dnevnik" pod „Trgovina 1909".	4i
Knpnjte narodni kolek!
Zahtevajte „Nar. Dnevnik^ ]>o
-
vseh gostilnah in kavarnah!
• ■ -v-i,'../-.'- :: T 5
—--:-^—j_*—
Ker nam primanjkuje
prostora} smo morali odložiti mnogo^ zanimivega gradiva za prihodnje številke« Slovenci, širite ..Narodni Dnevnik"!
1 — .................... *)£ ,	... — ......;	/., ..■;■ i.* - s , ■ .	
	mm	1 ^^ :	•N o , -i'
- 30 3-1
je po ceni na razpolago : 6 do 10 mož na lok in

17 Ö-I
do Id mož na pihala
Kapelnik J. Ma z e j.
SINCtEII—
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju.

Ne dajte 8« zapeljati po naznanilih .katere nameravajo z namigovanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker ml ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajano naravnost občinstvu,
SINGER Ca.
Delniška dužba za Šivalne stroje
Celje, Kolodvorska ulica 8.
Iv. : •
G. dr. Schwabu, zdravniku v C rekam svojo najlepšo zahvalo, ker mi je mojo hčerko Dragico v tako kratkem časti zelo nevarne bolezni na očeh ozdravil.
Gaberje, dne 1. prosinca 1909.
Viktor Konečnik, strojevodja.
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster; lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lovi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
_______14 59—t

Svoji%k svojim ! ; Svoji k svojim ! Slovenski trgovci pozor!
Naročujte svoje blago pri skoz in skoz slov. tvrdki
J«r J. UtčaHar In dr.
Trst, ulioa Torre Bianca 9.
Zaloga kave, riža in druzega kolonialnega blaga.	Na debelo!
Nakup in prodaja domačih pridelkov.
___3 10-1
Ivan Rebek m Celje
Priporoča se ža napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri sé hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah.
1. 24-1
mm*mmmmmmrnaim0tmmi*m0Kmm0*m
KM
H
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje in plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.

)J
v gaberju pri celju
sprejema hran. vloge od vsakega, četudi ni član zadruge na tekoči račun ali na vložne knjižice in jih obrestuje od dneva vložitve do dneva vzdiga po

. Rentni davek plačuje zadruga sarrla, tako da dobijo vlagatelji na
leto polnih pet kron od vsakih naloženih sto kron.	'
I Sprejemajo se trgovski računi zanesljivih tvrdk v inkaso ii) menice v, ,, . eskómpt. Posojila daje zadruga proti 6% obrestovanjy na poroštvo if ^tàvljanje vrednotic in dragocenosti ter nepremičnin, proti izstavljanju Jhenic in dolžnih pisem; odplačevanje glavnice in obresti se vrši v mesečnih ali pa posebej dogovorjenih četrtletnih oz. polletnih obrokih; Zadruga »Lastni dom« ima- v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, k! merijo skupaj 2 hä 22 a 4 m2-, na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% «rednosti zemljišča in projektirane stavbe. — Denarni promet
leta 1908 do inklusive 1,300.000 K. Pisarna se nahaja v CELJU, Rotovška ulica štev. 12, v I. nadstropju. Uraduje se vsaki dan med navadnimi uradnimi urami. — Posojila se izplačujejo vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne C. kr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. — Telefon štev. 48.
5°|e
e
-P
C

«JI
Gričar & Mlejač
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9.
Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospodo in defke.
Konfekcije za gospo in deklice.
7 1


mk
\
;

Slovensko ljudstvo.
Podpiraj podjetja svojih narodnih moi, svoje trgovce in obrtnike, her si osignraš le s tem svoj obstoj in se gospodarski osvobodiš /
Ustanovila se je v Spodnji Hudinji tik blizu Celja slovenska milarna, t kateri se izdeljuje
PfeifcrjeVo pralno milo
ki prekaša vsak drugi tuji izdelek te vrste.
: . ■ ■ r :	.. • *
pfeiferjeVo pralno orilo z zttamKo „tiger11
pfeiferjeVo pralno milo
Z Znanko „lastovka"
je najboljie, ker dela perilo snažno in nežno-belo kakor nobeno drago pralno milo, Je najcenejše, ker se ga v primesi z dragimi mili porabi skoraj polovica manj, je najuporab-nejše in najizdatnejše, ker se peni in je porabno v vsaki vodi, mrzli in topli, trdi in mehki, in ker odvzame takoj vse madeže, je najbolj priporočljivo » ker ne razjeda perila, ampak ga ohrani trpežnega in mehkega.
je pralno milo drage vrste, ki sicer ni tako izvrstno, kakor je milo z znamko „figer" k se pa tudi lahKo kosa z takozvanimi pralnimi mili nemških milarjev — je cenejše kakor „tiger"-milo, pa vendar zelo dobro porabno.
Pfeiferj evo pralno milo obeh znamk se izdeljule le v kosik po % kg, in ne v manjših kakor drugje. — Pazite na znamko „tiger" ali „lastovka", ki je vtisnjeno na eni strani mila, med tem, ko je na nasprotni strani vtisnjeno besedilo, IVAN PFEIFER, Celje — Cilli in mi naznanite vsako ponarejanje ali zlorabo znamke, da se bom vedel pred nepošteno konkurenco varovati.
Slovenske gsspodinje ! |fe pustite si Vsiljetfati tujih iz-
dcIHoV, ampaH zahtevajte poVsod in edino-le pfeiferjeVo pralno mito z
zuamKo „tiger" ali cenejše z znamko JastoVlja".
■Ü- ■ -Z odličnim spoštovanjem
IVAN PFEIFER, miIarna v Jp^ pri €c,jn
»A

-j
uxnjyuLuminru'ViAiXiJ'Lr^^—Arr^u^TuVu^an—rHrjVu^irr^rVirfu**«* ""iT'J*!^"^"*!*' •	* * ■ ■	W>M
Wß