OB 1STOVI
POTI
Predsednik republike Tito
kongresu Zveze študentov
V nedeljo se je s podpisom skupnega cejlonsko - jugoslovanskega sporočila zaključil obisk predsednika Tita v štirih azijskih državah — Indoneziji, Indiji, Burmi in Cejlonu — v ponedeljek pa bo jugoslovanska delegacija prispela v Etiopijo, ki je prva na listi trojnega obiska v afri-ših državah.
Sprejem, ki so ga bili jugoslovanski gosti deležni v Aziji ne odkriva samo tradicionalne gostoljubnosti teh narodov do dobrodošlih gostov, marveč mnogo več. V teh narodih je pojem »Jugoslavija« zakoreninjen kot sinonim za pojem >borec za mir, enakopravnost in socialni napredek«, le-to pa so cilji, ki jih hočejo azijski narodi, ki pišejo šele prve strani zgodovine svoje državne biti, doseči, da bi sploh mogli živeti. Prav zato prisrčne manifestacije jugoslovanskim gostom nimajo tistega površinskega prizvoka, ki bi ga morda lahko imele kje drugje, marveč so odraz globoke in prepričane privrženosti ideji, ki je i naša i njihova ideji o enakopravnem bratstvu in prijateljstvu vseh narodov, o svetovni solidarnosti neodvisnih in suverenih držav, o miru vseh, ne samo velikih ..
Kaj je odkrilo potovanje jugoslovanske delegacije v dežele jugovzhodne Azije? Iz izjav najodgovornejših voditeljev prizadetih držav se ponovno odraža trdna odločenost, ostati na začrtani poti, ki vodi med klečmi obeh blokov k utrditvi miru in k močnejši mednarodni afirmaciji tistih dežel in narodov, ki so zarezale šele prvo ledino v mednarodno politično življenje. Izmenjane misli med člani jugoslovanske delegacije in med voditelji dežel, ki jih je naša delegacija obiskala dajejo jasno na znanje, da načela ban-aunške konference veljajo tudi v politični praksi vzhodnoazijskih dežela in da sodi Jugoslavija med države, ki so glede mednarodnih odnosov Bandungu izredno blizu, če že niso istovetne z njim. Mir je osnovni pogoj za vsak uspešen nadaljnji razvoj, i:sa obstoječa nasprotja je moč rešiti miroljubno, svet je moč postopno preoblikovati v družino enakopravnih in suverenih narodov, ni mu pa moč »od zgoraj« vsiliti -mitične enotnosti v čigarkoli imenu, razorožitev in postopna ublažitev blokovske razdeljenosti — to so misli, ki so v mednarodno politični retoriki sicer že dobro znane, ki pa so ob Titovem obisku v jugovzhodni Aziji dobile novo potrdilo in so stopile spričo aktualnega mednarodnega položaja prav v ospredje mednarodnopolitične scene.
Napak pa bi bilo seve ob mednarodnopolitični teži obiska prezreti pomen, ki ga ima za nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov, t. j. odnosov med Jugoslavijo in deželami, ki jih je naša delegacija že obiskala, ali ki jih še bo. Načrtna analiza možnosti za vsestransko medsebojno sodelovanje odpira nedvomno široke in vzpodbudne perspektive, obojestranska pripravljenost, da se te možnosti vsestranskega — političnega, diplomatskega in gospodarskokulturnega — sodelovanja do maksimuma izkoristijo, pa preprečljivo demantirajo vse tiste, ki so zaradi naše trdne odločnosti, da vztrajamo pri svoji lastni in neodvisni poti, vrgli v svet »sveto resnico«, da smo se »sami izolirali od dežel, ki teže k socialnemu napredku in k neodvisnosti«. »Galeb« je postal simbol glasnika miru — tako so ga sprejeli v prijateljskih deželah Azije, tak sprejem mu pripravljajo tudi v prijateljskih državah Afrike' Ob Titovi poti v Azijo in Afriko torej brez občutka, da smo premalo skromni, lahko rečemo: v okviru svojih možnosti smo prispevali obolus za medsebojno spoznavanje in zblišanje med narodi!
M. S.
V R E M S
Napoved za petek: Pretežno Jasno vreme. V nekaterih krajih Sfevenlje bo ponoči oblačno, ven-dur se bo čez dan delno razjasnilo. Temperature ponoči do — 6, v
čfco -r 2, naj višje dnevne iSa 7 in 12 stopinjami C.
SARAJEVO, 29. jan. (Ta-jug). Predsednik republike Tito je poslal IV. kongresu Zveze študentov, ki zaseda v Sarajevu, naslednje sporočilo:
.■•Dragi tovariši in tovarišice delegati! Ker mi zaradi obiska v prijateljskih državah Azije in Afrike ni mogoče prisostvovati vašemu kongresu, pošiljam po tej poti prisrčne pozdrave vsem delegatom na kongresu in vsem študentom Jugoslavije, ki prevzemajo nase čedalje večji delež v naši socialistični graditvi. Obenem izkoriščam to priliko, da povem nekaj besed o problemih, o katerih bo sklepal vaš kongres.
Vaša organizacija ima zelo pomembno nalogo vzgajanja novih ljudi, zavestnih socialističnih strokovnjakov, obenem pa aktivnih družbenih delavcev v sistemu družbenega upravljanja. Nam je potrebno, da imamo socialistično revolu-
cionarno inteligenco, ki bo usmerjala vse sile, znanje in polet k vsestranskemu napredku nase socialistične države na vseh področjih življenja. Skup-aost goji veliko upanje in zaupanje v pripravljenost naših ljudi, da prevzamejo nove družbene obveznost, v njihovo sposobnost, da delajo za izpolnjevanje velikih in plemenitih
nalog, socialistične preobrazbe naše države.
Z dosedanjimi uspehi našega družbenega in gospodarskega razvoja, so bili ustvarjeni pogoji za ustvarjalno delo vsakega posameznika na vseh področjih našega družbenega življenja. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo naša mlada inteligenca dala nov impulz temu delu, da bo dala nove'* plodove v razvoju socialistične misli in socialistične prakse. Vaša organizacija je dosegla nesporne uspehe v takem vzgajanju naših študentov in mera v bodoče vzgajati celotno študentsko mladino v duhu izpolnjevanja obveznosti do naše družbene skupnosti in njenih potreb, ker je dobro znano, s kolikšnimi žrtvami so ustvarjali in s kolikšnimi težavami sedaj gradimo svojo socialistično državo. Naša mlada inteligenca mora to razumeti in s svojimi prizadevanji prispevati k hitrejšemu napredku
naše socialistične skupnosti. Zato mora Zveza študentov s političnim delom še bolj vplivati, da se bodo študenti izoblikovali v zavestne socialistične ustvarjalce, da bo razvijala čustvo dolžnosti in odgovornosti vsakega posameznika. da bo študente pripravljala za ustvarjalno delo v družbi.
Posebno bi rad poudaril pomen vzgajanja naše študentske mladine v tesnem stiku z našo stvarnostjo, v ravezi z vsakdanjimi prizadevanji za zgraditev socializma. Nedvomno ima pri tem posebno vlogo tudi sodelovanje študentov pri prostovoljnih delovnih akcijah Hotel bi povedati, da sem po sebno zadovoljen, ker sem na avtomobilski cesti videl tesen stik naše intelektualne mladi ne z delavsko in kmečko mladino. V tej smeri je treba še nadalje razvijati raznovrstno delavnost.
Želim vam nekaj povedati tudi v zvezi z aktualnimi in
pomembnimi vprašanji reforme visokega šolstva. Močan razvoj socialističnih družbenih odnošajev in socialistične eko nomike v naši državi zahteva mnogo strokovnih in sposobnih kadrov, ki bodo kos temu razvoju. V tem oziru imajo naše univerze zelo pomembne naloge. V zadnjem času so velika prizadevanja za reformo univerz, ki naj pripomorejo, da bodo naše najvišje šole čimbo-Ije ustrezale svoji družbeni vlogi. Kljub uspehom pri tem, mislim, da bi mogli biti rezultati še večji in da bi lahko hitreje in odločneje obvladali slabosti in preživela konservativna pojmovanja, ki se še kažejo. Iti moramo mnogo bolj smelo in mnogo" hitreje naprej
v prilagojevanju univerz potrebam naše družbene prakse in sodobnega razvoja znanosti. K izpolnjevanju te važne naloge lahko mnogo pripomore tudi vaša organizacija, ki je bila že doslej aktivna v reševanj« vrste problemov za reformo univerzitetnega pouka in katere prizadevanje je bilo zelo konstruktivno.
Vzporedno s tem je treba vztrajno delati tudi za izboljšanje učenja in osebnega prizadevanja študentov sploh. — Delo je merilo patriotizma vsakega državljana socialistične
države in vaša organizacija naj še. nadalje vpliva na razvijanje delovnih navad pri naši študentski mladini. To ima za našo socialistično skupnost zelo važen družbeni pomen.
Prepričan sem, da bo Zveza študentov s svojim političnim in idejnim vplivom, s svojim prizadevanjem za izboljšanje rezultatov strokovnega izobraževanja študentov kakor tudi z reševanjem ostalih problemov pripomogla, da bodo naše univerze postale še močnejša žarišča znanstvene in teoretične misli, da bodo zastavile še več orizadevanj za napredek vsestransko izobraženih in sposobnih kadrov, toliko potrebnih naši socialistični skupnosti. Ko izražam upanje, da bo dal naš kongres pomemben prispevek in pobudo za izpolnjevanje teh nalog, vam želim mnogo uspeha pri delu.-"
Predsednik Tito in Jovanka Broz z izvajalci cejlonskih ljudskih plesov v Candyju
sir Oliver Gunetileke, guverner Cejlona.
— Na levi:
KONGRES ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE
Namesto urefanfa lastnih problemov Blevetnl&kft napadi na Jugoslavijo
Na kongresu je govoril študentom član izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije Bjuro Pucar
SARAJEVO, 29. jan. (Tanjug). Dopoldne se je ob prisotnosti nad 300 delegatov in gostov začel v Sarajevu IV. kongres Zveze študentov Jugoslavije.	.
Kongresu prisostvujejo elan izvršnega komiteja tK Ijv%.j in predsednik ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, podpredsednik izvršnega sveta BiH Ugljesa Danilovic, sekretar za prosveto in kulturo pri zveznem izvršnem svetu Krste Crvenkovski, predsednik CK Ljudske mladine Jugoslavije in član CK ZKJ Mika Tripalo, predsednik sarajevskega okrajnega ljudskega odbora Grujo Novakovič, predsednik skupnosti jugoslovanskih univerz prof. dr. Borislav Blagojevic, predsednik Ljudske mladine Hrvatske, Makedonije ter Bosne m Hercego-univerzttetniii rektorjev, predsedniki centralnih komijetev Ljuske mladine ■ Hrvatske, Makedonije ter Bosne in Hercegovine, zastopniki nekaterih inozemskih študentskih organizacij in tuji študenti, ki študirajo na naših fakultetah ter drugi.
Ko je začel kongres, je predsednik Zveze' študentov Jugoslavije Vukašin Stambolič pozval udeležence kongresa, naj z enominutnim molkom počastijo študente padle v narodnoosvobodilni vojni.
Nato so prebrali pismo, ki ga je kongresu poslal predsednik republike Josip Broz Tito. Udeleženci kongresa so sprejeli to pismo z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem -Tito.
Partija«.
Udeležence kongresa je pozdravil v imenu CK Zveze komunistov Jugoslavije Djuro Pucar.
V svojem govoru je predsednik Pucar posebno poudaril povezanost ljudske inteligence z borbo delavskega razreda in naše Partije v nedavni preteklosti ter je dejal, da je popolnoma normalno in razumljivo, če Zveza komunistov tudi danes pripisuje velik pomen organizaciji študentov.
strani
Posvetovanje na vse
Zahodne države so se začele obširno posvetovati o odgovoru na sovjetske predloge za Berlin
LONDON, 29. januarja. (Reuter). Prihodnji teden se bo v VVashingtonu sestala delovna skupina funkcionarjev ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, ki bo izdelala načrt zahodnega odgovora na zadnjo sovjetsko noto, ki predlaga mirovno pogodbo z Nemčijo. Zahodni odgovor bo, kot se je izvedelo, vseboval predlog o sklicanju konference zunanjih ministrov štirih sil, na kateri bi se razgovarjali o nemškem vprašanju, vštevši vprašanje Berlina. Do te konference štirih ministrov r.aj bi prišlo po sestanku sveta ministrov NATO v VVashingtonu in sestanku sveta ministrov SEATO pakta v Auck-landu. Konferenca naj bi bila v drugi polovici aprila v Ženevi.
V Londonu poudarjajo, da oi se na to konferenco morali pripraviti s posvetovanji _med zahodnimi funkcionarji. Sodijo, da bi lahko prišlo do posebnega sestanka zahodnih držav v Parizu, na katerem bi razpravljali o politiki zahodnih držav na tej konferenci Sklepe tega sestanka pa naj bi potrdil sestanek sveta NATO.
Državni podsekretar zahod-nonemškega zunanjega ministrstva Scherpenberg je danes odpotoval v London, kjer se bo razgovarjal o nemškem vprašanju in o konferenci ministrov Vzhoda in Zahoda v Ze nevi.
Pričakujejo, da bo na posvetovanju o istih vprašanjih prišel v London tudi francoski premier Debre. Pri tem tudi ne izključujejo možnosti obiska zahodnonemškega kanclerja Adenauerja
Francoski veleposlanik v ZDA Herve Alphand se je včeraj zvečer vrnil v Pariz na posvetovanje z vlado o vprašanju Berlina in o načrtu za sklicanje konference zunanjih ministrov v Ženevi V Qua’ d’Orsay poudarjajo, da je do teh posvetovanj prišlo zarad različnih tolmačeni nedavnih razgovorov podpredsednika sovjetske vlade Mikoiana z ameriškimi državniki. Pri tem dodajajo. da je bila francoska vlada pravočasno obveščena o
vseh Mikojanovih sugestijah in izjavah v ZDA. Vendar Pa ta poročila iz ameriških virov nanjo niso napravila vtisa, da bi lahko konferenca Vzhoda jn Zahoda dala že spomladi pozitivne rezultate.
Predsednik ZDA Eisenho-iver je na svoji današnji tiskovni konferenci izjavil, da bi bili vsaki razgovori s Sovjetsko zvezo koristni, če bi na njih razpravljali o sovjetsko-ameriških nesoglasjih. Omenil je potrebo po določenem osnovnem sporazumu v okviru konteksta. ki bi omogočil, da bi prišli do različnih tehničnih sporazumov, ki bi avtomatično začeli veljati, kot so to sporazumi o zaščiti pred nenadnim napadom in prepovedi poizkusov z jedrskim orožjem Po njegbvih besedah so taki sporazumi nujno potrebni, če bi hoteli doseči vidnejši uspeh Do napredka Pa bi lahko prišlo samo. če bi bilo več razumevanja za reševanja vprašani. ki se tičejo miru v Evmo-oi in več orinravlienosti obe1-strani. da b; se ndrekli uporab1 sile.
Predsednik EisenhoweT je dejal, do bi rad videl kak na-*rt. o katerem bi s« lahko spn ■•azum-ei; obe strani Pri tem jo mislil na meds<=boiun nad -mretvo m izrazil svoje rvmri čanje. da bi te stvari lahko resnično napredovale in pri-
vedle do olajšanja bremena, ki pritiska na vse. Prav tako je dodal, da podpredsednik Nixon za sedaj ne bo obiskal Sovjetske zveze.
Predsednik Eisenhower je na koncu dejal, da ZDA napredujejo na področju izpopolnjevanja medcelinskih izstrelkov.
Sef State departmenta Dulles
je v zunanjepolitičnem odboru predstavniškega doma izjavil, da si je treba prizadevati, da ne bi prišlo do nepotrebnih provokacij, da bi našli modus vivendi in da bi zmanjšali vojno nevarnost. V zvezi z mnenjem nekaterih, da bi morale ZDA začeti z novo politiko
Obisk delegacije demokratičnih žena Indonezije
Beograd, 29. jan. (Tanjug) V Beograd je popoldne prispela delegacija Zveze demokratičnih žena Indonezije (Vanita Demokrati Indonezia), ki jo vodi generalni sekretar te organiza cije Suvito Kusumovidagdo.
Delegacija bo kot gost Zvezt ženskih društev Jugoslavije ostala v naši državi sedem dni in bo obiskala tudi Zagreb in Sarajevo, kjer si bo ogledala več kulturno - prosvetnih in zdravstveno-socialnih ustanov
za otroke in se seznanila z delom ženskih organizacij, položajem in pravicami žena v družini .ter njihovo družbeno delavnostjo. Posebno se bo zanimala za položaj in družbenopolitično aktivnost muslimanskih žena v Jugoslaviji.
Konec predlanskega leta so oile zastopnice Zveze ženskih društev na neuradnem obisku pri Zvezi demokratičnih žena Indonezij e.
prenehanja hladne vojne, je Dulles dejal, da bi lahko našli obliko, o kateri bi se z ZSSR lahko sporazumeli in ki bi številnim ljudem pomenila olaj-šanje.
Po njegovih besedah so ZDA pripravljene napraviti vse, kar bi ustvarilo možnosti za dosego pravičnega miru. »Vendar pa bi bilo neumno," je takoj dodal, »če bi se pustili zastra-šiti."
v kateri je zbranih nad 65.000 članov.
Ko je govoril o uveljavljenju osebne svobode in osebnega ustvarjanja v naši socialistični družbi, je Djuro Pucar poudaril, da pomeni to sistematično in vztrajno borbo proti vsem nam tujim idejnim in političnim vplivom, ne glede na to. s katere strani prihajajo.
»Ne moremo se sprijazniti s tem, da se nam pod krinko demokracije infiltrirajo razna tuja pojmovanja, ki so nasprotna in nimajo nobene zveze z našimi koncepcijami o graditvi socialistične družbe."
Ob koncu je Djuro Pucar govoril še o najnovejših govorih in napadih sovjetskega premiera Hruščeva proti našemu vodstvu in Zvezi komunistov Jugoslavije.
»Znano je," je dejal Djuro Pucar, »da trajajo napadi na Jugoslavijo že nad deset let in da se dogajajo tako, kakor zahtevajo razmere v državi, iz katere prihajajo ti napadi. Res je, da so danes najzgovornejši obrekovalci voditelji KP Kitajske nato pa Albanije in Bolgarije, in sicer prav tisti, ki imajo v svoji lastni državi največje težave. Ni treba poudariti, kako je to napačno, če mislijo, da bodo z napadi na Jugoslavijo utišali svoje široke ljudske množice, ki zahtevajo ureditev svojih vsakdanjih problemov. Tukaj je treba poudariti, da spominja ta vsakdanja gonja proti Jugoslaviji na tisto gonjo, ki jo je vodil Stalin proti naši državi, našemu ljudstvu in proti našemu vodstvu.
čeprav v drugih oblikah, tudi sedanji kritiki Jugoslavije dejansko obnavljajo Stalinovo taktiko. V resnici govore to, kar je govoril tudi Stalin, le
Kongres KP SZ
Včeraj se je nadaljevala splošna razpirava
MOSKVA, 29. januarja (TASS). — Na današnjem popoldanskem zasedanju XXI. kongresa KP ZSSR je med drugimi govoril tudi sekretar leningrajskega oblastnega komiteja Spindonov. Izjavil je, da je delovanje zarotniške skupine Maljenkova, ganoviča, Molotova, Bulganina in Sepilova žalostno. Medtem, ko je ta skupina dosedaj odgovarjala samo pred Centralnim komitejem partije — je dejal Splridonov, je sedaj čas, da se zagovarja tudi pred najvišjim organom partije — pred Kon-gresoni.
Za tem so poda-11 poročilo verifikacijske komisije, po katerem je bilo izvoljenih v kongres 1269 delegatov s popolno volilno pravico in 160 delegatov s posvetovalno pravico. Med delegati je 222 žena, ali 17.5 odstotkov delegatov.
Delegati zastopajo 52 nacionalnosti ZSSR. Med njimi je 399 delavcev in kolhoznikov.
Kongrgs so na dopoldanskem zasedanju pozdravili voditelji delegacij komunističnih partij Antonin Novotny, Walter Ul-bricht, Gheorghiu Dej in Janos Kadar.
Novotny je dejaa, da je KP Češkoslovaške v sovjetski partiji vedno videla svojega vzornika in izrazil prepričanje, da bo XXI. kongres prav tolikš-
nega pomeiia za nadaljnji razvoj svetovne zgodovine, ko-t je bil to XX.
Prvi sekretar CK enotne socialistične stranke DR Nemčije Ulbricht je med ostalim dejal, da bi sovjetski predlog o mirovni korilerenci lahko prispeval k rešitvi nemškega vprašanja.
Prvi sekretar CK romunske delavske partije Gheorghiu Dej je poudaril važnost teoretičnih postavk v referatu Hruščova o dveh fazah komunizma in o načinih ustvarjanja mater ialno-tehnične osnove komunizma. Prav tako je govoril o razvoju ljudskega gospodarstva LR Romunije in napadel politiko ZKJ.
z drugimi besedami. V svojih napadih proti Jugoslaviji, streme za tem, da bi ločili vodstvo od ljudstvu, kakor je to delal leta 1948 tudi Stalin. Trudijo se, da bi ločili Jugoslavijo od ostalega sveta in si prizadevajo, da bi jo diskreditirali kjerkoli je mogoče. Takšne stališče je prišlo v polnem smislu tudi do izraza v napadih Hruščeva v njegovem referatu na XXI. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze, ki še zaseda v Moskvi.
Tovariši in tovarišice! O vseh
teh obrekovanjih in gojijah pi'oti Jugoslaviji lahko rečemo samo, da je to jalovo delo. Razen tega lahko rečemo tem našim »kritikom", da bi bilo pametneje pustiti nas pri miru, da bi si ljudstvo Jugoslavije s svojimi lastnimi prizadevanji, sposobnostmi in na podlagi svojih izkušenj gradilo boljše življenje. Naj prepuste narodom Jugoslavije, da si sami volijo tako vodstvo, kakršnega hočejo, ne glede na to ali bo to vodstvo všeč voditeljem KP Albanije, Kitajske, SZ in drugim ali ne (ploskanje).
Res je, da desetletna gonja proti narodom Jugoslavije ni mogla odvrniti Jugoslavije z njene pravilne poti. Popolnoma smo prepričani, da bo tudi ta pritisk in poskus politične in gospodarske osamitve naše države doživel popoln neuspeh, kakor so propadla vsa prejšnja prizadevanja v tej smeri.
Zunanja politika Jugoslavije se bo gibala tudi v bodoče v isti smeri kot doslej. Jugoslavija se bo tudi v prihodnje zavzemala, na podlagi aktivne koeksistence, za mir in enakopravne miroljubne odnošaje med državami in narodi. Naša država bo, kakor doslej, vsestransko podpirala borbo kolonialnih narodov za njihovo svobodo, neodvisnost in neoviran politični in gospodarski razvoj. Takšna dosedanja politika naše države je našla ogromno podporo miroljubnih sil po svetu in si je pridobila primeren ugled, s samim tem pa je postala pomemben čini-telj v borbi za mir in mednarodno sodelovanje. Z eno besedo. Jugoslavija bo nadaljevala politiko, ki jo je tudi sedaj vodila, prepričana, da je taka politika v interesu miru in socializma".
V nadaljevanju je predsednik centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije Vukašin Stambolič prebral poročilo o vlogi in glavnih nalogah Zveze študentov Jugoslavije v socialističnem vzgajanju in hitrejšem strokovnem usposabljanju študentov.
Plenarno zasedanje kongresa se je nadaljevalo popoldne.
Delegacija naše socialne službe v ČSR
Beograd, 29. jan. (Tanjug). — V Češkoslovaško ie odpotovala delegacija jugoslovanske socialne službe, ki jo vodi načelnik z.a družinsko zaščito v sekretariatu za socialna tri komunalna vprašanja pri Zveznem izvršnem svetu. Saša Javorin-Voi-jo*»*	•
LETO XX., ŠTEV. 23
SLOVENSKI
izdaja m tiska Cu*>opi«*no podjetje slovenski poročevalec - Direklon Budi Janhaba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica l in 3, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana Tomšičeva ulica št t/II, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek Ljubljana. Titova cest- l. telefon 21-896 — Naročninskl oddelek za ljubljanske naročnike telefon 20-463, za zunanje naročnike telefon 21-832	- Poštni predal «t. 29 - 2iro račun pri Komunalni banki
Ljnhljana 600-704-1-367	- Mesečna naročnina 230 din
LJUBLJANA, PETEK, 30. JANUARJA 1959
CEHE 10 on
KONGRES ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE
na osnova
pa tudi večji uspehi študentov
»študenti vidijo v nadaljnjem razvoju naše socialistične družbe najboljšo možnost za uresničenje svojih stremljenj«, je dejal v svojem poročilu predsednik Vukašin Stambolič
Skupnost -daje vsako leto velika gmotna sredstva za napredek pouka in odpiranje novih fakultet in visokih šol. Tako je danes, v Jugoslaviji 114 fakultet, umetniških akademik visokih šol in višjih šol. trikrat ved kakor v lotu 1939. V lanskem, šolskem letu je bilo v našj državi nad 70 tisoč študentov.
Zveza študentov Jugoslavije je posvečala posebno pozornost rednemu dokončanju študija.
Stevdlo diplomiranih študentov se povečuje: vsako leto in jih ie bilo v preteklem letu okoli 8400. Po končani vojni je v Jugoslaviji diplomiralo nad 63.200 študentov ali nad 60 odstotkov vseh visokokvalificiranih strokovnjakov. ki danes aktivno delaio.
Gmotna podlaga visokih šol se je v zadnjih nekaj letih občutno zboljšala. Brez štipendij, otroških dodatkov in raznih vrst socialne pomoči študentom
j© bilo od preteklega kongresa porabljenih za visoko šolstvo nad 14 milijard 189 milijonov
dinarjev. V tej .dobi se je občutno tudi povečalo število učnega osebja na fakultetah In visokih šolah. Samo na fakultetah je bilo Izvoljenih v tej dobi približno 1500 novih predavateljev in fakultetnih sodelavcev.
V pretekli dobi se je tudi precej zboljšal gmotni položaj študentov. Tako je bilo ugotovljeno stalno naraščanje števila štipendistov v šolskem letu 1956—57. ko je bil III. kongres Zveze študentov Jugoslavije. Na vseh fakultetah, visokih In višjih šolah je bilo nad til.160 štipendistov ali 18.8 odstotkov od skupnega števila rednih študentov. V šolskem letu 1957-58 pa se je število štipendistov povečalo na 19.855 ali na 28 odstotkov skupnega štev i’a rednih študentov.
Zveza študentov se je v pretekli dobi zavzemala za vsestransko mednarodno sodelovanje z drugimi študentskim 1 organizacijami na svetu po načelih enakopravnosti in medsebojnega zaupanja, prostega ide-
ološke in politične pristranosti in izključnosti. Taka dosledna politika ie ustvarila Zvezi študentov Jugoslavije velik ugled v mednarodnem študentskem gibanju.
Praksa je pokazala, da mora biti mednarodno sodelovanje študentskih onganizacin prosto
vsakršne _ enotne organizacijske strukture, politike katerekoli skupine držav, da bi moglo služiti koristim vseh študentov do svetu.
Čedalje večjemu zanimanju študentov za družbeno-polltlčni razvoj naše države so pripomogli zlasti sklepi VII. kongresa ZKJ. ki so vplivali tudi na nadaljnjo okrepitev idejne enotnosti študentov. V vrstah Zveze komunistov je sedaj nad 15 tisoč študentov. Študentska organizacija je med obema kongresoma povečala število članov za več kot 16 tisoč, take da je sedai v njei 65.766 študentov ali 82.3 odstotkov od skupnega števila študentske mladine. Približno 50 tisoč članov te organizacije je vključe-
Lporaba privatnih avtoi v službene namene
navodila državnega sekretariata za finance
obilov
Beograd, 29. jan. (Tanjug).
Državni sekretariat za finance ie izdal navodilo o izpre-membi in dc,polnitvi navodila o materialnih stroških gospodarskih organizacij ter izdatkih. ki se izenačujejo s temi stroški.
Z materialnimi stroški se izenačujejo stroški za predvo-jaški pouk, protiletalsko obrambo, civilno zaščito in zaščito pred požarom. S temi stroški se izenačujejo tudi odškodnine gospodarskih organizacij"* svoj im trgovskim potnikom, ki uporabljajo na službenem potovanju svoje potniške avtomobile, in sicer v zneskih in pod pogoji, določenih v tarifnem pravilniku.
toda največ 18 dim za prevoženi kilometer.
Ta odškodnina se lahko daje, kolikor je to v pravilih gospodarske organizacije ali s sklepom njenega delavskega sveta določeno, tudi drugim delavcem in uslužbencem, ki uporabljajo lastna vozila za opravljanje službenih poslov.
Ako je bil v takih primerih prevoz na razdaljah, kjer ni sredstev javnega prometa, se kot materialni strošek priznavajo izdatki v zneskih in pod pogoji, določenimi s tarifnim pravilnikom. Izdatki za prevožen kilometer so lahko največ do 18 din pri uporabi potniškega avtomobila, do 8 din pri uporabi motocikla (toda ne
KULTURNO SODELOVANJE Z KAR
Beograd, 29. jan. (Tanjug). — Na povabilo ministra za prosveto ZAE Kamala el-dia Hu-sejina bo čian zveznega izvršnega sveta in sekretar za prosveto in kulturo Krste Crven-kovski odpotoval v začetku pri-hednjega tedna v Kairo. Ta ob Uk Krste Crvenkovskega bo še en korak v uresničevanju skupne želje po direktnih srečanjih zastopnikov obeh vlad.
V Kairu bodo te dni tudi razgovori o kulturnem sodelovanju in bo podpisan protokol o izvajanju kulturne konvencije. sklenjene med Jugoslavijo in ZAR. Zaradi tega bo odpotovala v petek v Kairo jugoslo-v=n-h" kulturna de'egaciia k’
bo ostala tamkaj deset dni. Odhod članov te delegacije pomeni novo konkretno obliko sodelovanja obeh držav na kulturnih področjih. Desetdnevno bivanje naše kulturne delegacije bo nudilo vsekakor priliko, da se bodo v direktnih razgovorih našle še raznovrstnej še
oblike sodelovanja In izmenjave na področju prosvete, znanosti in kulture.
Se vrsta možnosti je za kulturno .sodelovanje ZAIR l.n Jugoslavije. ki se bodo lahko med bivanjem Krste Crvenkovskega in med razgovori članov kulturne delegacije ugotovile in katerih uresničenje bo v korist r beh 1 rža v
nad 3000 din na mesec), 5 din za uporabljanje mopeda (do 2000 din na mesec), 2 din za uporabljanje dvokolesa (toda ne nad 500 din na mesec).
Pravila podjetja morajo določati, kateri delavci in uslužbenci in za katere namene lahko uporabljajo vozila, kakor tudi višino odškodnine. Ako gospodarske organizacije izplačujejo večje zneske. t kakor jih določa navodilo in ki se priznavajo kot materialni stroški, se presežek izplačuje iz dela čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke, in se ta delež všteje v osebni dohodek delavca in uslužbenca, ki mu ie bil izplačan.
Navodilo velja od 1. januarja.
Tuje delegacije na kongresu Zveze študentov
Sarajevo, 29. jap. (Tanjug) IV. kongresu Zveze študentov
Jugoslavije, ki še je danes začel v Sarajevu, prisostvujejo tudi zastopniki več tujih študentskih organizacij. Doslej so prispeli zastopnik socialističnih študentov Avstrije Heinz Fischer, administrativni sekretar COSEC (Koordinaciljski sekretariat nacionalnih študentskih unij) Hans Dali, zastopnik nacionalne unije grških študentov Andreas Parlcinos, podpredsednik nacionalne unije francoskih študentov Gabriel Mlgnot in zastopnik federacije študentov Črne Afrike v Franciji (FEAN) Camara Ousman.
n ih v razno družbeno akt it nost.
Splošni zakon o šolstvu i
priporočila zvezne ljudsl
skupščine o ustvarjanju nadal njih pogojev za redno lzobraži varuje visokokvalificiranih str( kovn jakov na fakultetah j vzpodbudila Zvezo študente k zelo živahni delavnosti. V o: ganizacijah Zveze študentov i čedalje bolj ustvarja vzduš; večje delovne discipline in oc govomosti ipri izpolnjevanj šolskih obveznosti. Študenti si daj redno obiskujejo predavanja, opravljajo vaje ln se prijavljajo k izpitom v prvih rokih. Sfcoro na vseh fakultetah so Izdelani načrti statutov in novi učni načrti, ki jih sedaj proučujejo	fakultetni sveti.
Zmanjšano je število ur. ki so prej obremenjevale pouk. Na vseh fakultetah je uveden bolj strog kriterij.
Med študenti ie danes zelo ugodno in pozitivno politično razpoloženje. ■ V nadaljnjem razvoju naše socialistične družbe vidijo najboljšo možnost za uresničenje svojih stremljenj in življenjskih potreb. Tako razpoloženje se ne kaže samo v naprednem stališču glede na velike dogodke in glavna načela naše socialistične politike, ampak čedalje bolj v vsakdanjem življenju. Potrebno je nadaljnje prizadevanje za odstranitev nekaterih negativnih pojavov, ki se med drugim kažejo v poudarjanju* osebnih koristi in individualističnih teženj posameznih študentov. To velja zlasti za izogibanje odhoda v notranjost države po končanem študiju, za neizpolnjevanje obveznosti do ustanov in gospodarskih organizacij, ki jih štipendirajo. Te slabosti posameznih študentov niso splošen pojav. vendar pa jih je treba zatirati, ker so posledica ostankov zaostale meščanske miselnosti.
Naši oboleli atomisti na obisku v jugoslovanskem veleposlaništvu v Parizu. Z leve na desno stoje Radojko Maksic, Stjepo Hajdukovic in Draško Grujič, sede pa Živorad Bogojevic, soproga veleposlanika TJvalica, Roksanda Dangnbic in veleposlanik FLRJ
v Parizu dr. Radivoj Uvalič
Gostinci razpravljaj© © nagrajevanju
Zadnji čas je med kolektivi gostinskih obratov po Sloveniji precej zanimanja, in razprave o uvedbi plačevanja po odstotnem sistemu (od prometa). V teh razpravah živo sodelujejo terenske gostinske zbornice. V rokah imajo analizo, ki jo je posebna komisija republiške gostinske zbornice izdelala na primeru nekaterih podjetjih (»Triglava« v Kopru, »Evrope« v Kranju in »Sevnice« v Sevnici, ki ta sistem že uporabljajo in drugih (»Turista«, »Slona«, tn »Sestice« v
Ljubljani ter »Palače« v Portorožu), ki se glede tega doslej še niso odločili.
Pa si poglejmo, kako s© ta sistem obnese v »Triglavu« v Kopru, kjer so ta sistem uvedli že 1956. leta in so ga do danes že tako Izpopolnili, da teče brez motenj v zadovoljstvo kolektiva in uprave podjetja.
Primerjava z ljubljanskim po obsegu in, vrsti poslovanja sorodnim podjetjem, ki še nima obstoječega sistema, da naslednjo sliko:
»Triglav«. Sorodno Ljub. pod
Promet 1958. leta	94 milij.	112	milij.
Število zaposlenih	56	98
Promet na 1 zaposlenega	145.000	98.000
Povečanje prometa v
odnosu na leto 1957	23 odst.	5	odst.
Povprečno preseganje norme 28.35 odst.	nimajo	norm
Te številke so nedvomno po-	pira zaradi ur in stalen kreg.
učne.	kdo bo delal zvečer. Danes tega
V »Triglavu« pravijo:	ni več. Ta sistem je zelo izbolj-
Preden smo uvedli odstotni si-	šal naš kader, saj je sam izločil
steon, je bilo vselej veliko pire-	tiste, ki niso hoteli iti vštric 7
Šolam sodobne učne pripomočke
Na nedavni konferenci so se v Beogradu zbrali proizvajalci sodobnih učil Ih’ predstavniki specializirane trgovske mreže iz vse države.
Udeleženci konference so sprejeli več važnih sklepov. Tako naj bi sekretariat za prosveto in kulturo prj zveznem izvršnem svetu zadolžil republiške komisije za učila ln šolsko opremo, da bi izdelale pismeni predlog, katera sodobna učila naj bi uporabljale posamezne vrste šol. Šolska vodstva namreč pogosto kupujejo učne pripomočke, ki ne ustrezajo namenu. Vsa tista podjetja, ki učila Izdelujejo pa morajo čimprej poslati vsem komisijam za ucua in šolsko opremo sezname učil, ki jih izdelujejo in ki bi jih lahko izdelala. v enem letu. Nazivi učil morajo biti opremljeni tudi s tehničnimi podatki ter s ceno, kar je potrebno zaradi odobritve ali odklonitve učila.
Prav bi bilo, da bi omenjene republiške komisije tudi same svetovale proizvajalcem, katera nova učila bi bilo potrebno izdelovati. Smotrno oskrbovanje šol s sodobnimi učnimi pripomočki bj prav gotovo zagotovil ukrep, da bi šole iz dodeljenih kreditov lahko kupovale samo tista učila, ki bi jih odobrile republiške komisije za učila. Zaradi hitrejšega in bolj sistematičnega oskrbovanja šol z učili pa so udeleženci konference predlagali, naj bi Narodna banka odobrila okrajnim ljudskim odborom posebne kredite za dobo štirih let za nabavljanje odobrenih učil. Dosedanja sredstva, ki so jih šole prejemale vsako leto, so bila namreč premajhna za nabavo sodobnih učnih pripomočkov. Nekateri izdelovalci so na konferenci izjavili, da bodo prisiljeni v prihodnjem letu preusmeriti proizvodnjo učil, če bi ostal v praksi dosedanji način
kupovanja učil, ln sicer z minimalnimi sredstvi šele v četrtem tromesečju. Podjetja namreč ne morejo več delati učil na zalogo, ker nimajo nobenega jamstva, da bodo zaloge odkupljene ob koncu leta. Predloženo je bilo tudi, da bj Narodna banka posodila vsem okrajnim odborom v državi za dobo štirih let milijardo din za nabavo sodobnih učil, delegacija proizvajalcev pa je bila, zadolžena v najkrajšem času izdelati načrt o načinu kreditiranja in vračanja tega zneska.
večino. — Če bi danes odpravili ta sistem, bi morali takoj zaposliti 12 ljudi več. In še to: odstotni sistem je dober tudi zato,
ker sili računovodstvo k ažurnosti, brez te namreč obračunavanje plač ni mogoče.
Večino pozitivnih izkušenj odstotnega sistema pa navaja že omenjeno poročilo komisije gostinske zbornice LRS, ko pravi:
Rezultati tega sistema se kažejo v zmanjšanju bolniških dopustov, v . Izkoriščanju rednih dopustov izven sezone, v povečani storilnosti, v boljši organizaciji dela spričo boljšega izkoriščanja delovnega časa, v tem, da prevzamejo šefi posameznih oddelkov večje odgovornosti glede razporejanja delovne sile po dejansk; potrebi in v boljši evidenčni službi. Velikega pomena je tudi to, da so tako posamezniki kot kolektivi v celoti bolj zainteresirani za doseganje prometa in skrbno gledajo na to, da je v podjetju zaposlenih le toliko ljudi, kolikor je res potrebnih.
Vrnimo se k uvodu. V koprskem okraju je razprava o tem vprašanju med gostinskimi kolektivi kaj živahna in Gostinska zbornica je tista, ki pomaga gostinskim kolektivom, da bi čimprej pripravili, kar je treba za nrehod na novi način obračunavanja zaslužka: tudi v sezonskih gostinskih obratih, kjer je možna kombinacija dveh tirov: Po enem v sezoni in po drugem ired sezono in po njej. F. M.
Podpis trgovinske pogodbe s SZ
Moskva, 29. jan. (Tanjug). V Mcskvj so včeraj podpisali protokol o redn; izmenjavi med FLRJ m ZSSR v letu 1959. Protokol predvideva izmenjavo v znesku 108 milijonov dolarjev v obe smeri.
NAJVEČ JI V DRŽAVI
VČERAJ	IM
tro	Ji	vidu	nad	Ljubljano
prav  	_____•»,-». jave .»».rpan 13«, ki so name-'
njeni za »Projekt« v Kranju, »Industrogradnjo« v Zagrebu, gradbišče v Novem Beogradu in za »Karaorman« v Skoplju. Podjetje ima naročila še za celo leto 1960. (Foto: Šelhaus)
Seja upravnega odbora Zveze trgovinskih zbornic
Beograd, 29. jan. (Tanjug). Upravni odbor Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije j® danes odobril delovni načrt za letos in sklenil, da bo letna skupščina zveze 15. in 16. aprila v Beogradu. Na seji so govorili tudi o izvajanju sporazumov o splošnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov delavcev v gospodarskih organizacijah notranje trgovine.
Delovni načrt določa med drugim, naj upravni odbor izdela orientacijski perspektivni program investicij v trgovini za letos in prihodnje leto in poskrbi za izvajanje sporazuma o splošnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov delavcev gospodarskih organizacij notranje trgovine.
Uspešno zatiranje malarije
Skoplje, 29. jan. (Tanjug) Na posvetovanju o malariji v Skoplju so ugotovili, da so se lani uspešno borili proti tej bolezni v vsej državi. Na področju avtonomne oblasti Kosova in Metohije se je število malaričnih bolnikov zmanjšalo na okoli 350, kar je za 300 manj kakor predlanskim. V Makedoniji je bilo lani okoli 770 malaričnih bolnikov, polovico manj, kakor predlanskim. Isto stanje je tudi v južnih
krajih Srbije. Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da malarija v naši državi ni več tako nevarna kakor prejšnja leta ko je bilo več deset tisočev bolnikov.
Na tem posvetovanju, ki ga je organizirala komisija za borbo proti malariji pri zveznem zavodu za zaščito ljudskega zdravja, so izdelali tudi program za letošnjo antimalarično dejavnost, po katerem bodo samo v Makedoniji porabili nad 100 milijonov dinarjev za preprečevanje te bolezni.
Dograditev železnice Titograd-Bar
Titograd, 29. jan. (Tanjug) Na posvetovanju, ki je bilo pri izvršnem svetu LR Črne gore, so končno določili roke za dograditev železnice Titograd— Bar. Kakor računajo, bo proga od Bara do Virpazarja dograjena 10. ‘aprila, medtem ko bo tir od Virpazarja do Titograda zgrajen do 13. julija.
Posvetovanju so poleg'pristojnih organov izvršnega sveta prisostvovali investitorji in graditelji, kakor tudi zastopniki podjetja za gradnjo hidroenergetskega sistema »Gornja Zeta«. Pospešitev dela na tej važni progi, ki bo prvikrat direktno povezala luko Bar in vae Črnogorsko Primorje z naj-
važnejšimi središči republike, je neobhodna predvsem zaradi tega, ker bodo lahko dobavili velike stroje za hidroelektrlčno centralo »Peručica I« samo po tej železniški zvezi.
Vajin Guzina odpotoval v New Ycrk
Beograd, 29. jan. (Tanjug). Nocoj je odpotoval v New York direktor zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Vojin Guzina. Udeležil se bo prvega sestanka posvetovalnega odbora OZN za vprašanja industrializacije.
Z združitvijo tovarn ribjih konserv v Kopru in Izoli v eno samo podjetje z nazivom »Delamaris« — o tem somo že poročali — je nastal na Koprskem naj več ji kombinat te vrste v državi. Nanj odpade 1 tretjina vseh konserv, ki jih izdelamo v državi. Celo v svetovnem merilu novi kombinat ni majhna stvar, saj predstavlja njegova proizvodnja 2 % svetovne proizvodnje.
Zadnja leta je bil dosežen precejšen uspeh v prizadevanju, da se poveča poraba ribjih konserv na domačem trgu, vendar gre večji del proizvodnje še vedno v izvoz. Lani so izvažali v 19 držav in to v Avstrijo (20% vse proizvodnje) Vzhodno Nemčijo (18,8%), bini dela (pred kongresom Zveze
r- r~f n	ti - if	Ir nm nnietnu ronuhliV) _ OKco^na
Češkoslovaško
ležba na velesejmih. Letos se bo kombinat udeležil 18 velesejmov v raznih državah.
Seminarji za mlade komuniste
Okrajni komite zveze komunistov Slovenije Novo mesto je organiziral tri seminarje za mlade komuniste, v Šmihelu pri Novem mestu se je pričel seminar 26. januarja, v Črnomlju 27. Januarja in v Brežicah 28. januarja. Seminarji bodo trajali po pet dni, na njih pa se bodo mladi komunisti seznanili z Programom ZKJ
5. številka »Komunista«
v slovenski izdaji objavlja: Razpon plač — Napredek v vse-
(16,8%), Zah. Nemčijo (7%), Belgijo, Anglijo, Poljsko, ZDA, Egipt, Švico, Finsko, Madžarsko, Grčijo, Etiopijo, Nigerijo, Sirijo, Avstralijo in Švedsko.
To je uspeh dobro organiziranih predstavništev, ki jih ima kombinat v vseh važnejših tržnih središčih. Velikega popomena je seveda tudi ude-
Pristonišče Asab bo končano v roku
Split, 29. jan. (Tanjug) Etiopsko pristanišče Asab ki ga je lani začelo v Rdečem morju graditi splitsko pomorsko gradbeno podjetje^ bo popolnoma dograjeno In izročeno v promet ob koncu leta 1961. Zaradi hitre gradnje tako imenovanega južnega pomola bodo v pristanišču že letos lahko pristajale večje trgovske ladje. Južni pomol je dolg 350 metrov, širok okoli 100 metrov, tako da bosta lahko tli pristajala dva tramperja od 10.000 do 12.000 ton nosilnosti.
Letos bodo splitski delavci začeli graditi tudi ostale pri-
staniške objekte. Pri južnem pomolu sedaj s pomočjo specialnih plovnih objektov zasipavajo morje, kjer bodo zgradili še nekaj pomolov.
Dela nad 500 delavčev, izmed katerih je 80 jugoslovanskih gradbenih in pomorskih strokovnjakov. S pomočjo najsodobnejše mehanizacije, ki je splitskemu podjetju omogočila, da je v nepolnih štirih letih v Siriji zgradilo dve sodobni pristanišči — Veliko In Malo La-takijo, bodo deia v pristanišču Asab, kakor pravijo v upravi splitskega podjetja, končana v določenem roku.
T-Knliin komunistov republik) — Obsežne (18 /c), talijo priprave v Makeaoniji — Moje
mesto — Zasmeh pravici — Iz delavskega gibanja — Po prvem delu potovanja — Monetarni ukrepi v Zahodni Evropi — Dve tretjini sredstev sklada skupne potrošnje za družbeni standard (Koristna akcija sindikatov Slovenije) — Državljan kot stranka — Varnost pri delu — Človek pa je molčal — Koristna raznolikost — Razbremenjevanje članov komitejev — Aktivi komunistov v znanstvenih društvih — Na poti preobrazbe — Življenje celjske komune — Dopisniki »Komunista« pišejo — Vzgoja znanstvenega naraščaja — Neizkoriščena priložnost — Dobra zamisel — Predhodniki socializma — Dokumenti časa — Pomembni revolucionarji: Jordan Nikolov -Orce — Marksistični krožki (Prvi dnevi SKOJ) — Velike stavke in demonstracije.
Nesrečo so izkoristiti
Kot smo že poročali se je 12. lanuarja pri vasi Hrastje na avtomobilski cesti prevrnil v jarek tovorni avtomobil podjetja »Tuan-sport« iz Zagreba. Kamion je bil naložen z mastjo v zabojčkih.
Šofer in sprevodnik sta ostala čez noč pri tovoru Ko sta se samo za neka j, časa • odstranila, so to izkoristili J. S., L. G. in A. S. z* to. da bi si prisvojili del tovora. S krampom so podkopali zemljo, da so prišli do tovora in odnesli dva 7.abojčka P° 25 kg masti.
/ SLOVENSKI POKOCEVALEC / str. 3
Nov poskus
Ze v svojem poročilu o stanju unije je predsednik ZDA Eisenhower napovedal, da bo predlagal zakonodajo, ki naj bi spremenila položaj v ameriških sindikatih. Predvsem gre za »zaščito javnosti pred izsiljevanjem, z bojkotiranjem in delavskimi demonstracijami«, za »spodbujanje pravilnih in odgovornih kolektivnih predlogov za sklepanje kolektivnih pogodb« ter za »zavarovanje1 delavskih skladov v sindikalnih blagajnah pred kakršno koli zlorabo«. Zdaj je Eisenhoiver dejansko poslal kongresu tak predlog.
Že dlje časa dvigajo zastopniki ameriškega velekapitala in poslovnih krogov mnogo prahu v zvezi s tako imenovano sveto pravico vsakega posameznika do dela. Pri tem seveda mislijo na posameznika, ki ni včlanjen v sindikat. V sedanjem sistemu, ki ga imenujejo *closed shop«, ne more skoraj noben sindikalno neorganiziran	delavec	dobiti
službo v določeni industrijski panogi, razen na Jugu. »Oseb-na svoboda«■ je delodajalcem očitno tako pri srcu, da v njenem imenu obsojajo ta sistem. Pri tem molčijo o dveh stvareh.■ kako je ta »osebna svoboda« omogočala izkoriščanje delavcev, preden so sindikati postali močni, in kako bi uveljavitev načela individualne pravice do dela spet omogočila izigravanje delavca proti delavcu, predvsem pa izločitev sindikata in morda celo sklepanja kolektivnih pogodb.
Razumljivo je, da se sindikati na vse kriplje upirajo vsem takim poskusom in da Eisenhovoerjev zakonski predlog ne gre tako daleč. Pač pa skuša »zavarovati javnost pred delavskim izsiljevanjem«, kar praktično pomeni prepoved solidarnih stavk. Res je, da v ■nekaterih sindikatih še prihaja in je prihajalo do zlorab sindikalnih skladov, do zastraševanja članov, do kršitve tajnega glasovanja pri volitvah funkcionarjev in podobno. Res pa je tudi, da je to stvar samih sindikatov, da te kršitve in zlorabe odpravijo. Z zakonodajo od zunaj pa praktično dobiva velekapital v roke orožje, da oslabi svojega največjega nasprotnika — sindikate,	Bip
»40-ietna vojna«
Pred več kot dva tisoč leti so se Trojanci in Ahajci močno spoprijeli v devetletni vojni, ki naj bi odločila o •usodi ene same žene — lepe Helene ... Pravijo da se zgodovina ponavlja.
Potekli sta dve tisočletji in konec tedna bo šlo več kot milijon in pol švicarskih volilnih upravičencev že na petindvajseti plebiscit v zadnjih 38-letih, ki naj odloči, ali naj Švicarke dobe splošno volilno pravico in s tem soodgovornost pri upravljanju pol-avtonomnih kantonov, ali ne. Strokovnjaki za švicarske ženske■ probleme napovedujejo, da Švicarke tudi tokrat ne bodo pripuščene — ali pa vržene — v areno javnega življenja lepo in kot švicarska ura precizno urejene konfederacije, ki je imela svoj čas na
znamkah kot svoj simbol Viljema Tella...
Pravda gre torej okrog vprašanja, ali kaže narušiti stari, Aepi« konservativni in patriarhalni mir, ali ne. Kajti, če vrže že samo dejstvo, da je imel vlak nekaj minut zamude iz kolesnic vsakdanjega življenja vse švicarsko javno mnenje, kaj bi šele bilo, če bi se ob kantonalnih volitvah pojaifili na voliščih tudi volivci v krilih? To, da je Švica zadnja evropska dežela, v kateri še ni razčiščen pojem o ženski volilni pravici, potomcev Viljema Tella prav nič ne moti — skoraj bi jih imeli na sumu, da smatrajo to za prav tako turistično privlačnost kot denimo lepote svojih Alp in jezer, ali, postavimo, laboratorijsko čistočo svojih hotelov. Vsekakor pa je moč zavidati deželi, ki si sredi Evrope, v današnjem razburkanem svetu, lahko privošči razkošje, da konservativci in progresisti že skoraj 40 let merijo svoje sile ob za današnji čas tako anahronističnem vprašanju kot je ženska volilna pravica!
Veleblagovnica »LJUDSKI MAGAZIN«, Celje — sprejme v službo več
TRGOVSKIH
POMOCNIKOV-Ie
Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudba z navedbo dosedanje ■eposlitve, pciljite na podjetje.	468
Razprava o ekipah
Na konferenci za prekinitev jedrskih poskusov razpravljajo o sestavi
in narodnosti ekip nadzornikov
2 i J E V S S i SOLINE
ŽENEVA, 29. januarja. (AFP). — Na konferenci za prenehanje jedrskih poskusov danes nadaljujejo delo z razpravo o gibljivih nadzornih ekipah, katerih naloga bi bila izvesti preiskavo na licu mesta, čim bi naprave v nadzornih postajah zabeležile kakšno sumljivo eksplozijo. Predstavniki treh sil so včeraj začeli z obravnavanjem tega vprašanja, ter se niso mogli sporazumeti o državljanstvu osebja nadzornih postaj. Prva izmenjava gledišč o gibljivih nadzornih ekipah je po splošnem mnenju potekala mirno.
ZDA in Velika Britanija sodijo, da je treba nadzorne ekipe ustanoviti kot stalne oirgan.e. Te ekipe naj bi delale hitre preiz-kave, prav tako pa bi morale biti pripravljene v najkrajšem času, to je od 24 do 48 ur pri speti na kraj eksplozije, čim bi dobile napotke od administratorja nadzorne postaje po registriranju sumljive eksplozije. Kakršna koli zamuda pri pošiljanju teh nadzornih ekip bi otež-kocila če ne onemogočila doka-
Eisenhowerjevo pismo
Washingtan, 29. jan. (USIS) — V pismu, s katerim je izpopolnil svoje polletno poročilo kongresu o ekonomski In vojaški pomoči inozemstvu, je predsednik ZDA Eisenhower med dnugim dejal, da »je potreba Po ekonomski krepitvi nezadostno razvitih držav še naprej zelo pomembna za Interese ekonomsko razvitih, posebno še za Združene države.«
V poročilu predsednika EI-.senhowerja je rečeno, da so v okviru programa medsebojne varnosti v letu 1958 dodelili, oziroma rezervirali približno 3300 milijonov dolarjev. Od tega gre 1900 milijonov dolairjev 7.a vojaško pomoč, ki jo sprejema 40 držav, ostalo Pa za ekonomsko.
Na koncu poročila pravi Ei--:enhower, da so ZDA, odkar so začeli Izvajati ameriški načrt *a vojaško pomoč leta 1950, porabile skoraj 20.500 milijonov dolarjev za povečanje vojaške sile držav, ki to pomoč sprejemajo. Od konca druge svetovne vojne sta največ j o T>o-moč dobili Koreja ln Vietnam.
zovanje, če je do jedrske eksplozije prišlo ali ne.
Po sovjetskem mnenju, ki ga je izrazil predstavnik Carapkin, ne bi bilo koristno, če bi nadzorna organizacija razpolagala s stalnimi ekipami. On namreč sodi, da bi zadostovalo, če bi se omejili na to, da bi sposobno osebje pritegnili, kadarkoli bi to zahtevale razmere. Prav tako naj administrator ne bi odloča) o tem, ali naj se gibljive nadzorne ekipe pošiljajo na kraj eksplozije. O tem naj bi sklepala nadzorne komisije, pred tem pa naj bi obvestile vlado države, na katere ozemlju so.
Osnova sovjetskega protapred-loga je v tem, da bi morali gibljive nadzorne ekipe sestaviti šele naknadno, po tem, ko bi prišlo sporočiiio o sumljivi eksploziji. Včerajšnja izmenjava mnenj je trajala preko tri in pol ure.
Da višnji »New YorkTimes* piše, da je sovjetska delegacija na Ženevski konferenci za prenehanje jedrskih poskusov zavrnila zahodni predlog o mednarodni sestavi nadzornega osebja, ki bi nadzorovalo sporazum o prepovedi jedrskih eksplozij. Časopis piše, da sovjetska delegacija vztraja na zahtevi, naj bi vsaka posamezna država nadzorovala samo sebe s pomočjo nadzornih postaj, katerih osebje bi bilo sestavljeno predvsem iz državljanov dotične države.
»New York Times« izraža nezaupanje za učinkovitost takega p,adzornega sistema, ker si je težko predstavljati, da bi državljani erne države obveščali druge, če je vlada njihove države prekršila sporazum o prenehanju jedrskih poskusov. Zahodni
načrt temelji na načelu recipro-citete in predvideva, da bi nadzorniki zahodnih držav upravljali nadzorne postaje v Sovjetski zvezi, medtem ko bi sovjet ski nadzorniki upravljali postaje v ZDA in Veliki Britaniji Časopis na koncu dodaja, da je sovjetska delegacija ta načrt zagrnila kot »diskriminatorski«.
Hamid Mehri v Tunisu
KAIRO, 29. jan. (AFP) — Iz krogov začasne alžirske vlade se ie izvedelo, da ie minister za alžirska vprašanja v tej vladi Hamid Mehri odpotoval v Tumis. kjer sta že podpredsednik vlade Bel Kasem ln minister za Informacije Mohamed Jazid.
Finančni minister alžirske vlade Akdar Bintubal pa se miudi v Damasku, kjer se raz-govaria s sirskim] predstavniki.
m
-jfc
Zasliševanje v Firenzah
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
FIRENZE, 29. jan. (po telefonu). Današnja razprava pred. porotnim sodiščem v Firenzah je bila med vsemi dosedanjimi najbolj zanimiva, predvsem pa je zaslišanje še dveh obtožencev in prvih prič v mnogočem razjasnilo sodišču tedanje dogodke, med tem ko se ob vprašanjih, ki jih postavlja obramba, počasi razblinjajo posamezni členi obtožnice in tudi obtožnica kot celota, kajti iz dosedanjih pričevanj je jasno, da »beneške čete«, kot jo pojmuje obtožnica, sploh ni nikoli bilo.
London - Haag
Med obiskom nizozemskega zunanjega ministra
Lunsa v Londonu niso uredili spornih točk
LONDON, 29. jan. (Tanjug:). — Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je ob vesteh o nekakšnih pripravah v Indoneziji za invazijo na Novo Gvinejo omenil demanti nizozemske vlade in dodal, da vesti, ki so jih danes objavili v britanskem tisku, niso točne. Niti nizozemska vlada niti druga pomočila ne govore o takih pripravah, prav tako pa tudi britanska vlada o njih ni obveščena.
Londonske politične kroge je presenetilo, ko so tem vestem, ki sicer od časa do časa prihajajo kot odgovor na zahtevo indonezijske vlade po njenih ozemljih, ki so pod kolonialno upravo, pripisali tak senzacionalen pomen. Sodijo, da so tako vesti kot tudi način njihove objave, to pot rezultat nezadovoljstva nizozemskega zunanjega ministra Lunsa s svojimi razgovori, ki jih je imel na začetku tega tedna v Londonu.
Med svojimi razgovori je nizozemski minister zahteval, nai bi se britanska vlada odpoveda_ la svojemu sklepu, da bodo nizozemski letalski družbi KLM v prihodnje dovolili samo en pristanek na teden v Stnga-puru. Prav tako je zahteval. nai ponovno proučijo sklepe o dobavah britanskega orožja Indoneziji. Britanska vlada je pokazala pripravljenost sprejeti stališče nizozemske vlade v sporu z Indonezijo o Novi Gvi-
neji. vendar pa ni hotela umakniti svojega sklepa o omejitvi uporabe letališča v Singapruinu, prav tako Pa tudi ni pristala na to, da bi ponovino proučila vprašanje dobav orožja.
Skrbi finskih socialnih demokratov
Helsnnki, 29. jan. (Reuter). — Finska socialno-demoteratska stranka je danes izrazila svojo zaskrbljenost, ker o pripravah za obisk predsednika republike Kekkoneina v Leningradu finska vlada ni bila obveščena. Izvršni odbor social-no-demokratsike stranke je sprejel resolucijo, v kateri kritizira način in organizacijo razgovorov, ki jih je nedavno imel predsednik; finske republike s sovjetskim premierom Hruščovom v Leningradu. Predsedniku republike posebno zamerijo, ker je na te važne razgovore odšel brez finskega zunanjega ministra.
Prvi je bil davi zaslišan obtoženec Angelo Celloni, ki je dejal, da je bil partizan v Na-dišiki dolini, vendar ne v borbeni enoti, temveč kot član gospodarske komisije. Sodišču je pojasnil kakšne so bile naloge gospodarske komisije in poudaril, da je živež in ostalo blago, ki je bilo zaplenjeno, odnosno pobrano kot nekak davek, delila gospodarska komisija vsem partizanskim enotam na tem področju Slovenije in garibaldinoem, nekaj pa tudi prebivalstvu, ki je bilo brez živilskih nakaznic. Obtoženec je izrazil željo, da bi ga soočili s tistimi, ki ga obtožujejo. Ker je obtoženec med preiskavo izjavil, da se je tri mesece pred koncem vojne razširila propaganda, da hočejo slovenska partizanska poveljstva. ..pri-ključiti"‘Benečijo’^ Jugoslaviji in se je on zaradi tega umaknil v Videm, ga je tožilec vprašal, kdo je širil to propagando. Obtoženec je odgovoril, da ne ve, da pa je možno, da so jo širili prav tisti, ki ga danes obtožujejo.
Drugi obtoženec, ki je bil danes zaslišan, je Luigi Lance-rotto, ki je dejal, da ni bil nikoli partizan in da sploh ne pozna nikogar od tistih, ki ga obtožujejo.
Zatem se je začelo zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan krščansko demokratski poslanec iz Vidma in bivši politični delegat osoppovske brigade Alfredo Berzanti, ki je napisal tudi brošuro o jugoslovanskih aneksionističnih težnjah in jo predložil že med preiskavo. Na vprašanja obrambe v zvezi z njegovimi trditvami v času preiskave, da je bila »beneška četa« podrejena IX. korpusu, je sodišču pojasnil, da iz lastnih izkušenj tega ne ve. ker z beneško četo ni imel opravka, da pa je slišal, da je bila odvisna od IX. korpusa. Nadalje je izjavil, da tudi o IX. korpusu ne ve ničesar, ker osoppov-ci niso operirali na istem področju. Na vprašanje predsed-
nika sodišča, če je prebivalstvo iz občine Grmek lahko prišlo v stik z osoppovci. je priča odgovorila pritrdilno, vendar je dostavila, da bi morali hoditi skoraj ves dan, če bi hoteli priti do njih. To vprašanje je bilo postavljeno v zvezi s trditvijo nekaterih obtožencev, da na omenjenem področju (vNa-diški dolini) niso operirale italijanske partizanske enote, kar je razvidno tudi iz odgovorov prič.
Po kratkem zaslišanju karabinjerskega marešala Calogera Cacciotora, ki je vodil preiskavo o »-beneški četi« in izjavil, da ni mogoče ugotoviti, če je bilo to uradno ali neuradno ime formacije, je prišla na vrsto priča Aldo Spečogna. To je glavna obremenilna priča in verjetno tudi glavni pobudnik tega procesa. Le ta je v povojnih letih vodil trikoloriste, ki so strahovali slovensko prebivalstvo v Beneški Sloveniji. — Med zaslišanjem mu je obram-
ba zastavila tudi vprašanja glede te njegove dejavnosti, toda državni tožilec se je uprl in ni dovolil, da bi Specogna odgovoril.
Predsednik sodišča je prebral dva zapisnika o njegovih zaslišanjih. Specogno je izjavil, da je bil po 8. decembru 1943. leta član CLN v Čedadu, kasneje pa je pripadal formaciji osoppovcev. Obtoževal je slovenske partizane, odnosno »beneško četo«, da so skušali v času borbe 'pripraviti teren za priključitev Beneške Slovenije k Jugoslaviji. Pripadnike »beneške čete« dolžijo aretacije raznih osoppovcev, prepovedi poslovanja občinskih uprav, dalje, da so italijanskim učiteljem prepovedali poučevanje v šolah, izvajali prislno mobilizacijo, razširjali nek intervju Joška Odožnjaka, v katerem se le ta izredno pohvalno izraža v jugoslovanskih partizanskih oficirjih, da je imela »beneška četa« tudi svoje so-' dišče itd. Pri današnjem zaslišanju te priče se je izkazalo, da za večino obtožb nima nobenih resnih dokazov. Precej sporna se je'pokazala tudi "njegova trditev, da je pripadal CLN. Kot izhaja iz njegove današnje izpovedi, je bil odbor. kateremu je on pripadal v Čedadu, v glavnem sestav-
ljen iz višjih oficirjev italijanske vojske, ki so mu menda dali nalogo, naj se poveže s slovenskimi partizanskimi enotami v Beneški Sloveniji, kasneje pa naj stopi v službo k Nemcem.
O svojih razgovorih s slovenskimi partizani je blejal, da so mu povedali, da je področje Nadižke doline jugoslovansko in da na tem področju ne bodo trpeli italijanskih formacij, če pa bi se lokalno prebivalstvo upiralo, ga bodo ukrotili. Na vprašanje obrambe, če so mu dobesedno tako izjavili, ali je to le njegovo sklepanje, je izjavil, da je bilo to le njegovo sklepanje.
Današnje zaslišanje je najbolje pojasnilo tudi absurdnost postavk, ki jih je navedel pri svojih prvih zaslišanjih. Tako na primer »aktivist beneške čete«, »sodišče beneške čete«, »policija beneške čete«. Dejal je. da so se pač ljudje tako izrazili. več pa ne ve.
Vse njegove obtožbe slone na nekih pripovedovanjih in domnevah. Obramba je zahtevala, da os+ane priča v Firencah:.-ker bo Potrebno niestovo soočenje z nekaterimi drugim! pričami.
Ponoldne se razprava nadaljuje.
Aca Stanovnik
Tri težnje v Afriki
V Parizu urejujejo bodoče odnošajes posestmi v Afriki — Vladni dekret
o reorganizaciji armade
PARIZ, 29. jan. (Tanjug). V Parizu so danes sporočili, da so s pripravami za prvi sestanek »izvršnega sveta« nove fran-cosko-afriške skupnosti, ki bo prihodnji teden, že končali. Nova skupnost bo uradno začela delovati 3. februarja. Na prvem sestanku bodo določili medsebojne pravne odnose držav-članic. Med dosedanjimi pripravami so se pokazale predvsem tri težnje.
Vsklajevanje odnosov
»Kolikor večji je standard, toliko večje so potrebe in toliko teže je potrebe zadovoljiti«, piše Zen Min 2i Bao
PEKING, 29. januarja. (Tanjug). Eno izmed vprašanj, s katerimi se v zadnjem času ukvarja kitajski tisk, je tudi odstranjevanje prejšnjih nesorazmerij in boljše vsklajevanje odnosov med akumulacijo in potrošnjo v državi. Kot tudi pri večini drugih ukrepov, ki se vrstijo, so tudi v tem primeru prejšnje napake služile kot vzrok, da so iskali boljših rešitev in da so posvetili več pozornosti »vprašanjem, ki so jih prej zapostavljali«. Kot je -razvidno iz pisanja pekinškega tiska, so bila med temi, prej zapostavljenimi vprašanji, na prvem mestu vprašanje življenjske ravni in pogojev življenja ljudstva na sploh.
ske ravni sploh ne sme priti naenkrat, temveč, da se mora oboie doseči načrtno in da je v načelu treba upoštevati, da »današnje povečanje akumulacije v bistvu pomeni povečanje jutrišnje potrošnje.«
Predvsem so tu zahteve Senegala, .Sudana, Zgornje Volte in Dahomeja pa čim hitrejši združitvi nekdanjih afriških posesti. Te štiri države so nedavno razglasile »federacijo Mali«, ker je v 14. stoletju na
tem ozemlju obstojala neodvisna afriška država.
Drugo težnjo kažejo vse države Ekvatorialne Afrike — Cad, Gabon, Srednji Kongo in Centralna afriška republika, ki se zavzemajo za medsebojno ekonomsko in kulturno povezavo nekdanjih francoskih posesti, kar naj bi bilo pogoj aa bodočo federativno ali konfederalno povezavo z metropolo. Te države so zato ustanovile carinsko unijo in sklenile ekonomske in kulturne aranžmaje.
Glavni nasprotniki teh teženj po združevanju so Slonokoščena cbala, Nigeria in Mavrita-nija. Voditelji vlad teh dežel nasprotujejo vsaki obliki sodelovanja, ki ne bi bilo v okviru skupnosti s Francijo. V bistvu pa gre le za razlike v ekonomskih položajih, ki so si jih te
posesti ustvarile in za prepričanje, da bodo direktne zveze s Francijo olajšale njihov razvoj.
Zato ne izključujejo možnosti, da bo že na prvem sestanku izvršnega sveta prišlo do
ostrih nasprotovanj. Vlogo razsodnika bo imel predsednik republike De Gaulle, ki je po
Minister — delegat pri pred-sedništvu vlade Jacques Sou-steile je danes odpotoval iz Pariza na obisk v Saharo. Obiskal bo naftna polja in se zadržal na obisku štiri dni.
Najmanjše zagotovljene plače in mezde so se v Franciji povečale danes za 4.5 odstotka. Kot poudarjajo v uradnih krogih, se to povečanje nanaša na približno 700.000 delavcev ln uslužbencev z najnižjimi tarifnimi postavkami.
Delavski sindikati pa so proti temu sklepu protestirali, češ, da so se življenjski stroški v Franciji v zadnjih petih
novi ustavi tudi šef skupnosti, mesecih povečali povprečno za
Ko o teh vprašanjih danes razpravljajo,- opozarjajo. da mora imeti akumulacija določeno prednost pred potrošnjo in da se morajo akumulacijski fondi povečati hitreje kot
obseg potrošnje. Ven-dar prav tako opozarjajo, da se ne smejo enostransko povečevati rezerve, pri čemer bi zapostavljali potrošnjo. V celi državi javno razglašajo načelo, da mora imeti v letošnji razdelitvi potrošnih dobrin vsaj
90 odstotkov članov kitajskih ljudskih komun .večji dohodek, kot pa ga je imelo lani, medtem ko jih mora 10 odstotkov ostati vsaj na lanski višini.
Poudarjajo tudi, da se ;e v zadnjih nekaj letih povprečno povečala kmetijska proizvodnja na Kitajskem za pet odstotkov letno, medtem ko se
je po istih podatkih letos povečala žetev iz leta 1958 tudi za sto odstotkov, kar omogoča, da se bo obseg akumulacije in potrošnje precej povečal.
^ri obravnavi omenjenih vprašanj pa ■ pekinški tisk hkrati tudi opozarja na potrebo po opreznosti in postopnost) pri reševanju vprašanj zvišanja življenjske ravni. »Kolikor večji je življenjski standard, toliko večje so tudi potrebe ljudi in toliko teže ie zadovoljiti vse te potrebe,« —je rečeno v nekem članku v Zen Min 2 j Bau. Iz navedenih, pa tudi iz drugih razlogov v člankih, ki se nanašajo na odnose med akumulacijo in potrošnjo na Kitajskem, neprestano poudarjajo, da do povečanja potrošnje in zvišanja življenj-
TELEGRAMI
Francoski uradni list je danes objavil prvi vladni dekret v zvezi z reorganizacijo državne obrambe ln vojske. Sklep o tem je že‘ pred dvema mesecema sprejela vlada premiera de Gaulla.
Današnji dekret se nanaša izključno na razmestitev nekaj generalov. Dosedanji vrhovni poveljnik francoskih sil v Alžiriji, general Salan, je imenovan za komandanta pariškega okrožja, kar pa je po mnenju časopisov položaj Izključno reprezentativnega značaja. Na njegov položaj v Alžiriji je postavljen general Massu.
Sporočilo o Kongu
Bruselj, 29, jan. (AFP). — Belgijsko ministrstvo za Kongo je uradno sporočilo, da je do včerajšnjih neredov v Leo-poldvillu prišlo po spopadu nekaj Evropejcev in enega domačina, v katerem je bil domačin laže ranjen. V belgijskem sporočilu je rečeno, da so se do tem dogodku razši-
več kot 24 odstotkov. Sindikati z dosedanjim povečanjem niso zadovoljni in zahtevajo 170 frankov na uro, medtem ko jim dosedanje povišanje zagotavlja samo 156 frankov.
Predsednik ZDA obišče Mehiko
Washington, 29. jan. (AP). — Predsednik ZDA Dwight Ei-senhower bo 19- februarja odpotoval v Mehiko, kjer se bo v Acapulcu neuradno razgovar-jal s predsednikom Mehike Lopezom Mateosom.
MEXICO CIT V — Piloti mehiškega civilnega letalstva so sklenili nadaljevati s stavko, dokler država njihovega združenja ne bo priznala za sindikalno organizacijo.
WASHINGTON — Ameriška vlada je v Bonnu protestirala zaradi zmanjšanja uvoza ameriškega premoga v Zahodni Nemčiji.
BANGKOK — Tajski kralj je potrdil začasno ustavo, ki predvideva ustanovitev ustavodajne skupščini, sestav- rile vesti, da je bil domačin Ijene iz 240 poslancev, ki jih bo imenoval kralj.'	ubit, nakar je prišlo do vrste
PEKING — Delegacija vlade DR Nemčije, ki jo vodi protestnih zborovanj. Menili predsednik vlade Grotevrohl, je odpotovala iz Pekinga v Moskvo, kjer bo prisostvovala 21. kongresu KP Sovjetske
^TEHERAN — Cestni delavci so v bližini Kennanšaha v zahodnem Iranu odkrili kamnit kip, ki je star približno tri tisoč let.	.
TAIPEH — Obalno topništvo na Kitajskem kopnem je včeraj ponovno obstreljevalo Kwemoj.
NEW YORK — Na sestanku ameriškega združenja za
so, da se' bodo ponovili veliki nemiri z dne 4. januarja letos.
Med popoldnevom so se demonstracije ponovile, vendar pa so varnostne sile demonstrante razgnale in aretirale nekaj oseb. Zvečer so se demonstranti ponovno zbrali. Zato je policija — kot pravi
fiziko so sporočili, da kažejo rezultati raziskovanj s po- sporočilo — obkolila mestne močjo umetnih satelitov, da je zemlja nekoliko podobna četrti, v katerih je prišlo do hruški.	neredov.
TOVARNA STROJIL MAJŠPERK
sprejme v službo
INŽENIRJA
KEMIJE
ZA
vodjo
laboratorija
Plača po sporazumu. — Družinsko oziroma samsko stanovanje na razpolago.
.— Ponudbe sprejema uprava podjetja do 15. februarja 1959.
487
pravil uprizoritev deka.j skrbno čeprav bi si želeli ob takem dogodku, kot je ponovno rojstvo štiri sto let stare komedije, malo manj konvencionalnosti in ma lo več učinkovite invencije. Na premieri je v naslovni vlogi gostoval France Presetnik in odigral svoj lik zelo zanesljivo. Ugajala je Judita Hahnova v svoji tipični in temperamentni vlogi Kate. Živo figuro je ustvaril Franek Trefalt kot Turek. Ostale vloge so bolj ali manj stereotipne v svojem žanru in ne nudijo posebnih možnosti. Vendar so njihovi oblikovalci pokazali simpatično vnemo in dosti smisla za enotnost predstave. To so bili Vladoša Simčičeva kot Mande, Franjo Kumer kot 'Dubrovniški plemič, Janez Albreht kot učenik Kri-sa, Vera Murkova kot Džove, Ruša Bojčeva kot Anisula, Danilo Bezlaj kot Negromant, Ernest Zega kot Poveljnik straže ter Maks Bajc in Milan Kalan kot Mlada Dubrovšana. Kol Stražnika sta nastopila Pavtle Jeločnik in Franci Prus. Primerno stilizirano in prikupno sceno je zasnoval arh. Sveta Jovanovič.	Vir.
Tono Zancanaro: Beneška laguna (list z bližnje razstave v ljubljanski moderni galeriji)
V KINU nam kažeJ°
DAMA IZ ŠANGHAJA
Deset let prepozno smo se srečali s filmom Orsona Wel-lesa »Dama iz Šanghaja«. Po desetih letih je učinkoval na večino gledalcev le kot čudno zamišljena in zapleteno izpeljana psihološko - kriminalna zgodba. V tem času so se namreč že pozabila razmišljanja, ki jih je tudi med našimi filmskimi gledalci in kritiki sprožil odlični Wellesov film »Državljan Kane«. Z-bledel je takrat močni, kontrastni vtis, ki ga je napravila na nas svojska Wellesova filmska dramaturgija, realizacija in idejna zasnova. Kdor pa je v spominu še ohranil idejno maksimo filma »Državljan Kane«, si bo zlahka razložil uganko, pred katero ga postavlja film »Dama iz- "Šanghaj a«. Uganko, zakaj je bistri, filmskih ukan
Orson Welles
/- • k-'"
Kus-Nikolajev. Lovrenc Sušnik piše o žganjekuhi v Breznici pod Lubnikom. Enako zanimivi so krajši zapiski: Oton Župančič — zapisovalec ljudskih pesmi (Bogomil Gerlanc), Ivana Kunšiča prezrti etnološki oris Slovencev (Vilko Novak), Nico-lettijevo sporočilo o Tolmincih in Kralju Matjažu (Milko Ma tičetov) in Dobra zbirka slovenskih pripovedk iz leta 1910 slabo izdana 1956 (M. Matičetov — M. Boškovič-Stulli). Slede številna poročila o delu raznih etnografskih ustanov in o etnografskih dogodkov doma jn po svetu ter knjižna poročila in ocene o domačih in tujih publikacijah. Če k temu še dodamo, da so vsi pomembnejši sestavki dopolnjeni s povzetki v nemščini, francoščini ali angleščini in da v zborniku tudi nr manjka ilustrativnega gradiva smo vsaj bežno nakazali obseg in pomen te lepe publikacije.
ko Matičetov ob tej priložnosti na kratko prikazuje zgodovino in razvoj naših etnografskih prizadevanj. Niko Kuret je prispeval obsežno razpravo o ljudskem gledališču pri Slovencih (ob 199-letnici rojstva Andreja Šusterja Drabosnjaka). Ivan Grafenauer objavlja drugi del svojih raziskav o zvezi slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi. »Dere sen še mali bija« se glasi naslov izčrpnega pisanja Leopolda Staneka o variantah prleške pesmi o študentu. Angelos Baš je prispeval Pričevanje o noši v poznosred-njeveški umetnosti na Slovenskem. Pavla Štrukelj piše o pranju perila v okolici Ljub ijane, se pravi o eni najstarejših domačih uslužnostnih obrti, ki ima svoje značilno mesto v naši ljudski materialni kulturi Biološki kvalitet u morfogenezi hrvatske seljačke nošnje — to je tema, kj jo obravnava Mirko
v tem skopem okviru nemogoče, čeprav še tako na kratko pregledati in označiti. Zato naj samo opozorimo na nekatere teme in naslove.
Uvodni članek je posvečen ustanovitvi Slovenskega etnografskega društva in pisec Mil
Te dni je izšel Slovenski etnograf za leto 1958, zbornik, ki ga izdaja Etnografski muzej v Ljubljani že enajsto leto. Urednika Boris Orel in Milko Matičetov sta na 240 straneh tudi tokrat zbrala obilo zanimivega in tehtnega gradiva, ki ga je
Ignjat Job: Krajina
SMUČANJE JE SLOVENSKI UUDSKI ŠPORT ŠTEVILKA 1, TODA...
V ZAČARAXEM KROGC
ifnifžnn prihodnost se obela našim mladim in nadarje- ^ Letos še toliko m bilo časa. nim skakalcem # Ni pravih pogojev za sistematičen	s£rgeJ nl l^0 -\nnatud}
ninj Q Kopica razveseljivih načrtov, toda brez snega
treninga ne — doma. In ko so
ni nič # Za kvaliteten napredek so potrebne skakalnice sedaj vendar odpotovali v Svi-z umetno maso # Brez treninga na turnejo po Švici ""	nrv,!l	n
Pred dnevi nas je v uredništvu obiskal znani trener smučarskih skakalcev in bivši državni reprezentant ZORAN ZALOKAR. Prišel je pravzaprav, da bi nam govoril o velikem uspehu naših mladih skakalcev, ki so letos premočno zmagali v tradicionalnem troboju Koroška — Videmska pokrajina — Slovenija v Italiji.
HOKEJ NA LEDU SREDI »VELIKE« SEZONE
9 &
drsalni dnevi?
»Ni prvič, da se letos pogovarjamo,-« tako je dejal na prvo vprašanje o drsalnem dogajanju tov. dr. Jože GOGALA, sekretar osrednje zveze za hokej na ledu in drsanje ter republiške zveze z enakim naslovom, »kako bi slednjič tudi mi drsalci lahko strnili krog telesnovzgoj-nih dejavnosti skozi vso sezono, če bi lahko množično zajeli mladino in iz nje — kakor vsi drugi — črpali na-naraščaj za bodoči posebej športni ali (če hočete) vrhun-ki kader. 2al pa smo tudi to leto sredi najlepše zime, sredi šolskih počitnic in celo sredi zveznega tekmovanja v hokejski ligi v Ljubljani brez prvega in poglavitnega pogoja, onega osnovnega, brez katerega drsanja ni.
Ledu ni!
Ko smo pred desetletji prvi zavihteli ukrivljene palice za to izredno dinamično igro na ledu, je bila zima v našem glavnem mestu mani mačehovska za mladež. Bile so sezone, ko smo naštela tudi več ko 30 drsalnih dni; v zadnjih desetih letih so kdo ve od kod zapihale milejše sape in že precej let z drsanjem na prostem pri nas in skoraj povsod po Sloveniji ne gre nikamor. Letos na primer smo ujeli prve (in doslej edine) tri drsalne dneve v decembru, na naslednje pa čakamo. Z nami pa jih verjetno še teže pričakuje hokejska ekipa Ljubljane, ki mora v teh tednih nastopati med šesto-rico najboljših klubov Jugoslavije, od katerih pa imajo samo beograjski trije in jeseniški umetno drsališče.
O UMETNEM DRSALIŠČU A propes — zanj gre, bi hoteli reči (že tolikič) kaj novega. Problem ni lahek, športna naprava z umernim ledom ni preprosta v najožjem pomenu besede. Razlogi za gTaditev in proti njej so mnogoteri — predvsem seveda materialne narave. Povsem zgrešeno pa je vsekakor mnenje, da je taka naprava luksuz ali pridobitev samo za peščico kvalitetnih ljubiteljev te lepe zimskošportne panoge. Umetno drsališče odpira pisane možnosti tej vrsti telesne krepitve in rekreacije na zimskem soncu in zraku množici ljudi (mladih in starih), ki v taki zemljepisni legi. kakršna je naša. v štirih najtrših zimskih mesecih (tembolj, če niti ni snega razen tod ali tam na redkih višinskih postojankah) lahko tudi pozimi zunaj krepijo telo in duha. Umetno ledišče pozimi je torej istovetno s te-lesnovzgojnim parkom poleti, drsališče na umetnem ledu je zabavišče. igrišče in vadbišče za vse, ki ga želijo uporabljati tudi pozimi, da si naberejo svežih moči in zdravja. Vrh vsega pa pomeni umetni led seveda najboljše jamstvo za kvaliteten napredek tekmovalnega drsanja, bodisi s palicami ali brez njih, kar posebno lani in letos očitno kažeta obe naši ledni središči v Beogradu in na
Jesenicah.
TEKMOVANJE V ZVEZNI HOKEJSKI LIGI V takih okoLiščinah poteka letošnje tekmovanje v zvezni ligi bolj ali manj brez pretresljajev. Jesenice so se po začetinh težavah zavihtele v lansko formo in si jo do prve polovice konkurence zagotovile že tako prevladujoč položaj, da se jim verjetno do konca , ne bo zgodilo nič zlega. Značilno je, da za Jesenicami v tem »uradnem« zaporedju niso Beograjčani kot naslednji uživalci drugega umetnega drsališča v državi, temveč (vsaj za slej) zavzema to mesto ekipa Ljubljane, ki se mora za obstoj, še bolj pa za kondicijo
Jesenice : Ljubljana pod Msžukljo
Tekma zvezne hokejske lige med Ljubljano in Jesenicami bo konč-noveljavno na Jesenicah, ker v Ljubljani ni ledu. Tekmeca se bosta pomerila jutri ob 15.30. Put-nikovi avtobusi bodo iz Ljubljane vozili ob 14. uri.
Zmaga Jeseničanov v Bolgariji
Državni hokejski prvak Jesenice je o-di^ral prvo tekmo na gostovanju po Bolgariji. Jeseničani so prepričljivo premagali študentsko ekipo Akademika z 12:6 (3:4. 4:2. 5:0). Tekma je bila zelo zanimiva pr; čemer so se Jeseničani povsem razigrali šele v finišu Gole za Jesenice so dosegli:	Dolinar.
Turnšek, Smolej in Kristan do 2 ter Čebulj Tišler. Klinar in Brun po enega. Naslednjo tekmo igrajo Jeseničani proti bolgarskemu prvaku »Crveno Zname«.
boriti z mnogimi tehničnimi In finančnimi težavami. Toda hokej, ska žilica in nekad traidlclje sta storili svoje, da njen zastoj ob koncu sezone morda le ne bo preveč bodeč. Zelo dobro se v tej družbi izbranih hokejistov drži tudi Zagreb, ki se sicer (menda celo uspešneje kakor Ljubljana) zavzeto poteguje za enako umetno naprarvo, ima pa obveznosti na
državnem prvenstvu najmanj toliko ali še več zadreg kakor Ljubljana. Beograjski trije pa se bodo morali pomeniti med seboj, kako bodo prebili precej močno fronto sedanjih prvih treh, pa čeprav delajo na ploskvi umetnega ledu, kolikor jih je volj a.
Hokej na ledu in drsanje sta dve zimsko-športni panogi, ki sta povsod najboAj razširjeni zlasti v alip«klh krajih. Slovenija bi pe zemljepisni legi in prirodnih lepotah v poletnem in zimskem času potrebovala zimskošportni center, v katerem bi se obenem s smučarji lahko izživljali tudi drsalci. Upajmo, da bodo slednjič le obledeli vsi pomisleki proti graditvi takega objekta, ki bi izpolnil občutno vrzel za telesno-vzgojno izživljanje mladine v časih, ko ni ne kopanja in ne smučanja. pa je vendar za mladino koristnejše, da se oddaja takemu zdravemu razvedrilu, namesto da zapravlja čas (in včasih tudi zdravje) po drugih neprimernih
Kolikor so bile njegove besede- optimistične, pa je bilo v njih tudi mnogo pesimizma. Z mnogimi uPi nas lahko navdajajo imena Zajec, Brilej in Curk, ki so se tako lepo odrezali na tujem, hkrati pa smo vendar lahko v skrbeh za nj i-hov nadaljnji razvoj.
»Poglejte«, je dejal Zoran Zalokar, »kot mladinci so naši tekmovalci povsem enakovredni avstrijskim. Kaj enakovredni, celo boljši so Toda potem, ko je treba skakalcu zagotoviti nenehen trening in nastope, pa nas Avstrijci prehitijo. Našim preprosto zmanjka objektivnih možnosti za trening in tega ni moč nadoknaditi še s tako borbenostjo. To se ponavlja od sezone do sezone!«
Izkušeni trener ima gotovo prav. In lahko ga še dopolnimo. Proglasili smo smučanje
mer. Pri tem seveda nismo izjema. Tudi v drugih državah so odvisni od vremena. Široko ljudsko smučanje se razvija pač tedaj, ko je sneg. Tudi pri nas ne more biti drugače. Vendar pa bi moralo biti drugače, kadar gre za tekmovalce. f/ v tujini si pomagajo s tem, da pošiljajo tekmovalce tja, kjer je sneg. Razen tega gradijo — za skakalce — umetne skakalnice, čez katere se poganjajo vse leto. Skakalci lahko v miru »pilijo« slog in si pridobe okretnost v zraku. Ko zapade sneg, se namesto po plastični masi, samo zapeljejo po snegu.
Tako skakalnico bi potrebovali tudi mi, če seveda hočemo kaj pomeniti v evropski eliti, in če želimo našemu nadarjenemu skakalnemu naraščaju
co, skačejo letos prvič na »pravih« skakalnicah (v Planici in na Pokljuki so se poizkušali zgolj na majhnih). Zato, da bi na take tekme pošiljali tudi nadarjene mlade tekmovalce.
ki bi morda po nekaj letih bili med najboljšimi, ni denarja. Drugod seveda delajo drugače. Na vseh prireditvah zastopajo najpomembnejše skakalne države tudi tekmovalci, ki jih nihče ne požna. Nekaj sezon pozneje pa se tj nastopi bogato obrestujejo...
Nekako tako smo kramljali z
Zoranom Zalokarjem. Ne bi hoteli, da bi kdo ta članek napak razumel, češ športniki že spet tožijo. Ni bilo takega namena. Hoteli smo pokazati le dejstva taka, kakršna so. In opozoriti tiste, ki vzdihujejo nad tridesetimi ali štiridesetimi mesti naših skakalcev, da so športni rezultati v mnogočem pač odsev objektivnih možnosti za vadbo. V mnogih športnih panogah imamo— zaradj klimatskih in ostalih okoliščin — enake pogoje kakor dugod. Povsem jasno pa je, da jih v smučanju — m danes je bilo govora o skakanju na smučeh — nimamo!
Evgen Bergant
RUSIJA:ZDA 62:37 (25:14)
Kakih 25.000 gledalcev je bilo razočaranih nad najvažnejšo tekmo letošnjega svetovnega košarkarskega prvenstva v Santiagu de Chile. Veliki dvoboj obeh najhujših tekmecev za naslov prvaka Sovjetske zveze In ZDA se je spremenil v nezanimivo tekmo, v kateri so bili Rusi premočni in so zmagali z lahkoto. Končni rezultat 62:37 (25:14) pove pravzaprav vse. Ekipa ZDA, ki so jo sestavljali igralci letalstva, se ni mogla uspešno upirati vigrani sovjetski reprezentanci, v kateri sta odlično straljala Valdmamis in Muž-nik, v obrambi pa se je odlikoval 218 cm visoki Krum inč.
Rusi so prišli v vodstvo takoj v začetku in so ga kasneje vse bolj utrjevali. V 15. min. je bil rezul-
ranja Rusov Formoze. ki bo na sporedu predzadnji dan prvenstva. KolikoT SZ v tej tekmi ne bo nastopila, bo izgubila tudi naslov prvaka, ker ocenjujejo prvenstvo po ključu dve točki za dobljeno igro, 1 točko za izgubljeno in nič točk za predajo tekme.
MKUH
krajih.
ds)
 ________ _____ _____ . nuditi vsaj del tistih pogojev,
za slovenski ljudski šport, za kj jih imajo v nekaterih drugih panogo št. 1. Seveda smo imeli državah (skoraj vseh), v mislih zimsko panogo št. 1!	Kako velika razlika je —
Toda vremenske razmere pri denimo — med prvaki Vzhodne
nas so čedalje manj v prilog Nemčije, fZ'	.	Za^fc^!	tat'21 ut,' v 10. min. drugega pol
Nemčije in Jugoslavije. Reck	,n	mi,
nagel, Kamenski, Karkmen m Bolkart skačejo praktično vse leto. Poleti na plastični masi in brž ko zapada sneg — kjerkoli v državi —so že na njem.
Na prva tekmovanja — januarsko nemško-avstrijsko turnejo
  prihajajo ti tekmovalci z
kdo ve kolikimi skoki na »umetnih« in kakimi 200—500 skoki na pravih skakalnicah.
In naš Langus? Ce gre vse po sreči se za tako turnejo pripravlja 14 dni po snegu.
smučarskemu športu. Dokazov za to ne manjka. Treba se je samo ozreti naokrog — zadnje dni januarja 1059. Sredi šolskih počitnic smo. Smučarska zveza Slovenije in njene osnovne organizacije so imele pripravljenih kopico razveseljivih načrtov. Toda — brez snega jih ni moč uresničiti. In tako tavamo v začaranem krogu. Enkrat ni pobud, drugič pa spet snega ne.
Smučanje je nedvomno naš zimski šport št. I. Toda vse bolj j© odvisno od vremenskih raz—
časa 38:18 in pet minut pred koncem 47:25. Tedaj so Američani vrgli vse razpoložljive siJe v napad, niso pa mogli nadoknaditi velikega naskoka SZ, ki je naposled zmagala s 25 koši razlike.
V drugi tekmi je Brazilija premagala Portorioo 99:71 (45:29).
Svetovno prvenstvo v košarki bi bilo sedaj pravzaprav povsem odločeno. Ekiipa SZ bi brez težav osvojila svetovno prvenstvo, seveda pa Je vprašanje, kako bodo na-poded rešiti sper zaradi bojkoti-
Nogometni klub »Odred« obvešča i&ladince in pionirje, da se začne redni trening v nedeljo, 1. februarja. Ta dan naj ss ob 8. url zberejo vsi na stadionu »Odreda«, trening pa bo ob 3.30 uri v telovadnici osnovne šole na Vodovodni cesti.
Na šegi Boksarske zveze Jugoslavije so sklenili, da bo Prvi dvoboj z reprezentanco Poljske 22. februarja v Zagreb'!, povratno srečanje pa 24. februarja v Ljubljani. Izbirno tekmovanje za sestavo naše reprezentance bo 8. februarja v Beogradu.
»VIBA FILM« PRIPRAVLJA NOV KRATKI ŠPORTNI FILM
»Naši najboljši«
Soort v filmu ima prt nas kratko, a že lepo tradicijo. Kdo nesena na ljubljamsio pravno se ne spominja vseh neštetih razveseljivih in razburljivih do- fakulteto, na uhce Ljubljane in aodkov prvega povojnega zleta slovenskih pripravnikov telesne naposled v urejeno telovadnico. ™20ie v Ljubljani dalje zbora mnogih odličnih orodnih telo- Semkaj je prišla v pravem tre-vadcev na balikaniadi v v Ljubljani in na telesnovzgojnem zletu nutku, kajti pravkar se je ele-v Pragi ki so jih filmski snemalci ujeli na filmski trak? Ali pa gantno vzpel na konja najboljši novejših filmov o svetovnem kajkaškem prvenstvu v Tacnu, jugoslovanski telovadec — Miro dalie zgodbe »Mladini šport In telovadbo« ter naposled filma Cerar. Tudi tu je v družbi svo-o I slovenskem festivalu telesne kulture in pohodu ob zlei j ega trenerja (Borisa Gregorke). okup;rane Ljubljane? Iz misli, ki je vzklila na tem skupnem Kratek sprehod po orodjih ka-festivalu vseh telesnovzgojnih organizacij, se je rodila želja za Ž6 vso prisrčnost, ^spoštovanje načrtno, skupno delo v filmu s športno tematiko.
Prvi sadovi tega dela so že vidni v prvih filmih, pomemben
pa j« za najprej še sklep SZS te Partizana Slovenije ter podjetja »Viba film«, da s skupnimi močmi izdelajo vsaj en športni film na leto. To je seveda samo prvi
lec v središču .pozornosti mladih in starih;; le kdo ga ne bi želel vsaj enkrat zamenjati v tem čudovitem okolju? Toda že naslednja slika kaže drugo, manj raz-veselj ivo	plat rekorderskega
življenja. Vse — dom, šola,
na iciu.	'e	ouvuvl«	o1 *■*,
a« v topi« podobnih vwod-	v
budnih načrtov. Rrej ko slej bo treba namreč razen za propagandne filme še smotrneje in redno skrbeti za strokovne in. znanstvene filme, predvsem pa
za hiter, načrten in reden obtok
že izgotovljenih jugoslovanskih športnih filmov, v kino dvoranah — med ljudmi. Seveda pa bo treba ukreniti še marsikaj drugega, da bodo tudi športni filmi začeli teči v zadovoljstvo vseh.
Posebna značilnost sobotne hokejske tekme zvezne lige med Jesenicami in Ljubljano, ki bo že tako nadvse privlačna, bo še ta, da bo tekla obenem pred objektivom filmske kamere podjetja »Viba film«. Da, že jutri bodo prišli na filmskj trak prvi barvni posnetki za novi kratki slovenski športni film z naslovom »Naši najboljši« — film o smučarki Slavici Zupančič iz Kranja, atletu Stanku Lorgerju iz Celja, telovadcu Miru Cerarju iz Ljubljane in
borbi za desetinke sekunde. V tej tekmi s časom uspeva samo tisti, ki je taiko vztrajen in uporen v življenju kakor Stanko.
V drugi četrtini pohiti kamera k dekletu v delovni obleki v preprosti mizarski delavnici. Sele tu se nam odpro oči, da smo v gosteh pri najboljši jugoslovanski smučarki Slavici Zupančič. Vsi ostali metri filmskega traku jo kažejo v vsakdanjem življenju, kakršno je v njej utrdilo samozavest in ire-ustraženost. Sele pogled skozi okno na prve snežinke jo vznemiri in privabi na velika domača in tuja tekmovanja. Zmage pa ne zabrišejo njenega bistva: Slavica je in ostane preprosto in skromno gorenjsko dekle.
Tretjič je filmska kamera pre-
zaupanje in obojestransko vnemo za napredek učenca in učitelja.
Zadnja četrtina traku prikazuje obisk pri jeseniških žele-zarjih in hkrati najboljših hokejskih igralcih v državi. Prve slike jih kažejo na delovnih mestih, druge pa na umetni ledeni ploskvi, kjer že sami dresi, še bolj pa sličnost posameznih gibov poudarjajo kolektivnost, enotnost in disciplino te enote,
ki taiko odlično goji to najhitrejšo športno disciplino med vsemi.
In naposled še zaklfiučni prizor: množica mladih atletov na raznih igriščih, številni smučarji ob kranjskogorski žičnici, telovadna ura nižjega oddelka v Narodnem domu ter prepolna drsališča v Ljubljani in na Jesenicah. In k vsemu temu glas napovedovalca: »Veliko poenemal-cev imajo naši najboljši in marsikateri med njimi je morda celo bolj talentiran. Uspel pa bo le tisti, ki bo tako vztrajen in uporen, kot Stanko Lorger, taiko samozavesten in neustrašen kot Slavica Zupančič, tako navezan na trenerja kakor je Miro Cerar in taiko discipliniran ln borben, kakor je ekipa jeseniških hokejskih igralčevi.
(«)
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
KEMIČNI TOVARNI, Domžale
razpisu j e
mesto
tehnika
za higiensko in tehnično varstvo pri delu. Pogoji za sprejem so:
srednja strokovna izobrazba — končana srednja tehnična šola — strojni ali kemični oddelek.
Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe možen takoj ali po dogovoru.
Ponudbe in življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na naslov:
KEMIČNA TOVARNA DOM2ALE.
P-ok£Cctu. cgAolec
KOŠARKARSKA ZIMSKA LIGA
V podzvezni košarkarski ligi tu-di zadnje kolo ni prineslo poseb-nih presenečenj. Ljubljana je si-hokejskem moštvu Jesenic. Ta	cer visoko porazila Partizana iz
...	.	__nr;,T,.ni	Medvod in vse kaže, da je to mo-
film je zamislil nas priznan	Stvo v trenutni krizi. 01ympia v
strokovnjak Dušan Povh, dopol-	tekmah ne d ose za visokih zmag.
nil na ga je predsednik ŠZS	saj igra tudi le s polovico ekipe,
bo v	ker te za tekmovanje prijavila
dve ekipi, tako da druga igra iz-
Leopold Krese. Kamera rokah snemalca Marinčka, glasbo bo komponiral Borut Lesjak, celotn-o organizacijo pa bo vodil Boško Klobučar.
Iz pisanih reportažnih posnetkov športnih tekmovanj se bo najprej izluščil rekorder Stanko Lorger., V mislih bomo z njim potovali z vlakom in letalom na velika mednarodna tekmovanja 2e hip pozneje bo — zmagova-
0
o
o
KONFEKCIJA PAPIRJA, podjetje za predelavo papirja VIDENf-KRŠKO
razpisuje prosta mesta:
RAČUNOVODJE
ADMINISTRATORJA
C7TT -	—« -	— •	*	•
Prošnje vložite v roku 15 dni na upravo podjetja.
ven konkurence, v ekipi Odreda nastopa nekaj igralcev, ki bi lahko brez sramu nastopali na tekmovanjih zveznega merila. In slednjič: ali m to dobro znamenje. da bomo morda Slovdnci le dobili še tretjega zveznega Ugaša Zenske so imele na sporedu
medmestni dvoboj Ljubljana : Jesenice. Ljubljanska reprezentanca je bila v glavnem sestavljena iz igralk 01ympije in je premagala Jeseničanke 69:54 (44:28). Gorenjke so pokazale odlično formo In so od zaključka lanskega prvenstva mnogo napredovale. Pri reprezentanci Ljubljane so bile najboljše Dermastia. Erzar in Mrak, pri Jeseničankah pa Benedičič, Berce. Smid in sestre Drinovec.
V prvi članski ligi je stanje na tabeli takšno:
01ympia	3	3	0	0	182:114	6
Ljubljana	3	3	0	0	188:126	6
Odred	3	2	0	1	168:125	4
Svoboda	3	1	0	2	128:178	2
Rudar	3	0	0	3	116:163	0
P. Medvode	3	0	0	3	98:213	0
Pri ženskah je vrstni red . ekip nasladnjl:	Odred (z eno tekmo
več) Olvnvpa. Rudar LiubHana SVoboda- V drugi moški ligi pa vodi Partizan (Moste) pred Proletarcem. Partizanom iz Vrhnike itd
V nedeljo so na sporedu tekme: Rudar :	Medvode, Ljubljana : Svoboda Qlympia : Odred.
Ameriški tenis mora biti Jacku Kramerju hvaležen za vse večne čase
Ko so lani tri dni pred koncem starega
leta Američani v avstralskem Brisbanu. spet
osvojili najbolj zaželeno teniško lavori&o na svetu, skoraj 60 let stari Davisov pokal, so igralce (med njimi je bil junak št. 1 Pe-ruanec Olmedo. o katerem smo na kratko prav na tem mestu že napisali nekaj več) zasuli s cvetjem in čestitkami, predvsem pa njihovega kapetana, več kot 70 let starega teniškega leva, Kalifornijca Perryja Jonesa. Toda Jones je vse te poklone odklanjal in sprejemal hvalo in počastitev za doseženi uspeh šele potem, ko je zraven sebe postavil direktorja profesionalne teniške družbe Kramerja, ki se za denar razkazuje po svetu pod njegovim vodstvom. »NikoU,« tako je dejal Jones, »ne bi bil prevzel mesta kapetana za Davisov pokal, če se ne bi bil prej dogovoru z Jackom Kramerjem, da me bo podpiral. Njemu se Je treba zahvaliti za vse in on mora biti zraven tudi zdaj. ko slavimo našo zmago.«
Jack Kramer — to Je že dolgo let slovito ime, ki je zvezano z največjimi teniškimi atrakcijami na svetu, pa tudi s kopico očitkov na njegovo zaslužkarstvo in milijonske dohodke, ki jih prejemajo njegovi igralci — se le rodil 1. avgust^ 1921 v ameriški državi Nevadi — ali natanko v kraju Las Vegasu Njegov oče je bil strojni kurjač, Jack pa je danes mUi.ionar in človek, ki ima v rokah ves tenis. Ce pravimo ves tenis, tedaj to pomeni tenis najbolje plačanih poklicnih Igralcev. prav tako pa tudi tenis vseh najbolj znanih amaterjev. To je neumorno delaven £lovek. ki denar meša z velikimi dobički na račun tenisa, obenem pa je tudi nepogrešljiv v amaterskem teniškem taboru.
Čeprav je bilo nekaj takih, ki so ugovarjali, je vendar predsednik ameriške teniške zveze Denny prodrl z namero, da je treba Kramerja pritegniti tudi k sodelovanju pri pripravah ameriške elite za Davisov pokal »Njegovo znanje se ne da plačati.* 'e delal ta odločni mož pri ameriški beli togi. »Kramer je čudovit igralec in učitelj Bilo bi nespametno, če bi se odrekli njego vim uslugam, če je pripravljen nanje.«
In Kramer, ta teniški milijonar, je bil pripravljen. Žrtvoval ja tri meeace »vojaps 'i-agocenetff čbsb da ie prisostvoval oWe nju Davisovih igralcev, ki se ga Je lotil že nekoliko ostareli Jones. In to brez centa ‘innoraria Kalti Kramer je imel to delo 7.a del svoiega delo. ki teži za tem. da bi dobila svetovna elita v tenisu novo. zdravo in testno osnovo. Kramer hoče ustvariti po-
Ullisivom svojC   -------- -—**
celo ekipo za Davisov pokal v utsiie. Reje, da ima v svoji roiti ves proiesionam. tenis, toda amaterski tenis m nič več ui nič manj kakor neke vrste tarma, na Ka teri Kramer vzgaja svoje talente.«
Prvi čas so visoki gospodje po raiuu. teniških zvezah (in kakor se že imenujejo,. Kramerja prezirali. Pozneje so ga začei, opazovati z nevoljo in nezadovoljstvom. Se polnoma »odprte turnirje«, na katerih m pozneje, ko sta se jim njegovo dolarske najboljši igralci sveta, ne glede ali si z premoženje in njegov vpliv na vsa dogaja-reketom služijo denar ali ne, enako kakor nja po belih terenih zdela že premočna pa v golfu igrali za daname nagrade. To por so pokleknili predenj. »Nihče drug kakoi meni z drugimi baaadami, da bi nekega Kramer,« so zavpili enoglasno amenškj ie dneva ko bi vsi tl mojstri tenisa dosagli niški strokovnjak, je velik človek v tenisu ustrezno« formo, ne bilo nobenih amaterjev m ta človek še zmerom raste.«
več. Po Kramerj e vib besedah bi bil to
hkrati tudi zadnji korak, da bi sedanje razmere v pravi in pametni obliki dobile tudi zakonito obliko.
»Ta mladostni, kalifornijski kapitalist, ki se piš* iMk Kramar,« talto je pisal n*k' »merlški šr-ortnl noviner le - <*«•-.•»-	-~n~
zasenčil ves teniški svet. Proieaionali, ki zanj vihtijo refcete In si pri tem na debelo bhšejo žepe z dolarji, ga gledajo kot svo-tega kralja. Kakor igralec z lutkami, tako drži on najboljše igralce današnjih dni na vrvici. Ce se mu zdi lahko s kratkim pre-
Morda še ni poteklo celih deset let, ko »i Kramerja izločili iz športnih vrst za vse večne čase. To je bilo takrat? ko se je sam zapisal med profeslonale ln začel javno igrati za denar, obenem pa je tudi trenira,
ameriško mladinsko ekipo, ki naj bi šla po kostanj na turnir za Davisov pokal. Nekega dne je Jack Kramer sedel za mizo z nekim reporterjem in povedal resnico. Kmalu nato je izšel članek, ki ga je navdihnil ta razgovor in je bil naslovljen takole:	»Jaz
sem bil plačan amater«. Takoj nato se je sestal neki odbor, ki je Kramerja pri priči izključil — toda ta izgon m trajal prav doigo. Za to je poskrbel mož, ki je pred davnimi leti poiskal vse slovite ameriške teniške matadorje onih časov in tudi Jacka Kramerja — Perry Jones. To je bil prav tisti mož, ki je pred Silvestrovim večerom 1958 v Brisbanu izjavil, da je ves ameriški tenis Kramerju dolžan globoko hvaležnost, dokler bo živel.
Ta čas potuje Kramer s svojimi plačanimi velemojstri po dveh različnih turnejah. Stvar prireja in usmerja tako, da je 'zmeraj privlačna in dolarji tečejo kar naprej v blagajno. Njegova mati vodi knjige in če se kje kdaj zatakne, se s -sinom brž pomenita, kako pojde spet gladko dalje.
Kramer je po drugi svetovni vojni i. 194*> osvojil naslov ameriškega prvaka med posamezniki in je bil takrat na višku svojega znanja. Bil je tudi v ekipi, ki je eno leto prinesla domov Davisov pokal; leto dni pozneje ga je pomagal tudi še braniti, pri čemer v posameznih igrah ni izgubil nobenega niza. Leta 1947 je bil še prvak Win-bledona. Naslednje leto pa je začel igrati za denar v režiji drugih, dokler se mu leta 1952 ni posrečilo zlezti med prireditelje. Takrat je namreč ujel na dolarski trnek najboljšega Avstralca Sedgmana in turneja z njim je postala velika senzacija, Kramer pa kmalu bogat človek.
Zdaj je star 38 let Strokovnjaki pravijo, da bi po primernem treningu lahko na igrišču obračunal prav s slehernim Igralcem na svetu — 'n tudi ? Go ptoVsoii Toda Kra
priteka. Priteka pa tako. aa so ga vesel. nP samo on in njegovi aktivni sodelovale!, temveč zmerom novi . mojstri te igre. ki si. štejejo v srečo, da lahko zavrtijo svoje rekvizite pod šotorom Kramerlevega lutkovnega gledališča.
St 23 — 30r JANUARJA 1959
SLOVENSKI POROČEVALEC
Praznik tovarištva
Nekaj vtisov s srečanja starih znancev na prvi proslavi ob 40-letnici ZKJ v Črnomlju
Letošnjo muhasto zimo si morajo iskati ljubitelji zimskega športa razvedrilo le visoko v gorah, saj v dolinah noče in noče biti snega. Na sliki: motiv s Komne.
Jutranji vlak proti Beli krajini je na nekaterih krajih sopihal skozi gosto meglo, ponekod ga je obsijalo sonce. Od Novega mesta do Birčne vasi je bila megia gosta kot hudourni oblak, potem pa jo je ne-. nadoma zmanjkalo. Do predora pri Lazih je svetilo sonce, v Rožnem dolu pa ni bila megla nič manj gosta kot v Novem mestu. Ko je vlak pokukal iz predora v Semiču, je zavozil v najlepše sončno jutro, proti Črnomlju pa se je spet potopil v meglo.
Pred prosvetnim domom v Črnomlju so se ustavljali avtomobili, ki so privozili iz vseh strani. Iz njih so izstopale po večini ženske, bilo pa je tudi
TL SKLADOV ZA SKUPNO UPORABO KAR NAJVEČ SREDSTEV ZA DRUŽBENI STANDARD
Samska stanovanja v družinske bloke
Naš sodelavec je zaprosil člana predsedstva CK LMS Marijana Rožiča, da bi odgovoril na nekaj vprašanj o konkretnem delu Ljudske mladine in njenih stališčih do družbenega standarda.
1. Kako so se uveljavili mladi delavci v delavskih svetih?
Za lansko leto je bila značilna naša težnja, da bi bilo v delavskih svetih čimveč mladih ljudi. Mladim članom delavskih svetov pa so manjkale izkušnje, da bi mogli imeti pri bistvenih vprašanjih kar naj-pravilnejša stališča. Da bi čimbolj pomagali mladim upravljavcem, smo lani organizirali 8 seminarjev v izobraževalnem središču CK LMS v Bohinju.
K vzgojnemu in sistematičnemu delu mladih članov delavskih svetov so mnogo prispevali klubi mladih proizvajalcev, ki jih imamo v Sloveniji več kot 85. K uveljavitvi mladih upravljavcev so precej pripomogle tudi proizvodne konference mladih delavcev. Na teh konferencah poročajo mladi upravljavci mladim delavcem o delu delavskega sveta, obenem pa se z njimi posvetujejo, kakšna stališča naj zavzemajo do posameznih aktualnih vprašanj na sejah delavskega sveta.
Ker sedaj delavski sveti razpravljajo in odločajo o razdelitvi sredstev sklada za skupno uporabo, je čutiti veliko zanimanje mladih upravljavcev, ki spremljajo celotno problematiko. Zavzemajo se za to, da se razpoložljiva sredstva uporabijo za družbeni standard.
V anketi, ki jo je izvedel CK LMS še pred III. plenumom sindikatov med 321 mladimi člani delavskih svetov, smo jih vprašali, kam razdeliti sredstva, ki ostanejo na razpolago kolektivom. Zanimivo, da so večinoma predlagali, naj se sredstva uporabijo za gradnjo stanovanj, obratov družbene prehrane in podobno.
Da bodo mladi člani delavskih svetov lahko zastopali stališča, ki so v interesu kolektivov, predvsem zboljšanje življenjskih pogojev, se mladinska vodstva pripravljajo, da bodo temeljito obravnavala, kako izkoristiti dve tretjini razpoložljivih sredstev.
Kako se razvija delo L,jud-ske mladine v zvezi z akcijo sindikatov za »dve tretjim« in kakšno stališče zavzema do nagrajevanja? Organizacije Ljudske mladine so v celoti sprejele in podprle stališče sindikatov, da je potrebno dve tretjini razpoložljivih sredstev uporabiti za iz-
boljšanje življenjskega standarda. Značilno je, da so tedaj, ko so sprejeli to stališče začeli razpravljati, kako se naj ta sredstva uporabijo. Pomembno je zlasti to, da akcija za uporabo dveh tretjin razpoložljivih sredstev povezuje vse politične sile v kolektivu, kar je nedvomno izredno važno za izboljšanje vsebine dela Ljudske mladine.
Ljudska mladina predlaga, naj se 15 % stanovanjskega sklada uporabi za gradnjo samskih stanovanj. Samo na Gorenjskem je bilo lani 4987 prošenj za družinska in 2825 pror šenj za samska stanovanja. Vse to kaže potrebo graditi več samskih stanovanj. Vendar organizacija Ljudske mladine vztraja na tem, da se ne grade posebni samski domovi, temveč da se samska stanovanja grade v okviru družinskih blokov, predvsem zato, ker bo mladi stanovalec, če bo stanoval v bloku z družinami, živel v povsem drugem okolju in so mnogo večji in realnejši pogoji za njegovo vključevanje v delo stanovanjskih skupnosti, in
za ostalo družbeno dejavnost.
Mladinska organizacija v Tiskanim v Kranju je na primer predlagala, naj se zgradi sto samskih stanovanj. Predlog so sprejeli, vendar si mladinska organizacija prizadeva, da ne bi gradili samskega doma, za čimer teže nekateri v tovarni. V Litostroju so mladi delavci sklenili, da bodo pomagali s prostovoljnim delom pri gradnji novega obrata družbene prehrane.
Z aktivnostjo mladine smo zadovoljni, ker organizacije niso omejile svoje dejavnosti le na predlaganje določenih ukrepov, ampak so sprejele konkretne obveznosti, kaj bodo mladi delavci v tem času na-' pravili.
Pri nagrajevanju po tarifnem pravilniku so se pojavljale že dalj časa slabosti in pomanjkljivosti. Bili so primeri, ko je bil mladi delavec za enako delo mnogo slabše plačan kot starejši. Organizacija LM pa v celoti podpira stališče, da je nagrajevanje po delu edino realno. Razumljivo je, da glede na daljšo delovno dobo prejemajo starejši delavci določene dodatke, vendar naj bo nagrajevanje po delu osnovno. V večini delovnih kolektivov so mladi delavci navdušeni za delo po normij akordu in drugih
oblikah individualne stimulacije.
Pomembno vlogo imajo pri tem klubi mladih proizvajalcev in mladi strokovnjaki. Pomagali bodo odstranjevati razne slabosti v normah, akordih in premijah. Prav tako bodo pomagali, da se v kolektivih z dobro organizacijo čimprej preide na nagrajevanje po enoti proizvoda.
3. Zakaj ste se odločili predlagati spremembo nagrajevanja vajencev?
Ker so se prejemki zaposlenih v zadnjih letih znatno povečali, nagrade vajencem pa so ostale enake, se organizacija Ljudske mladine zavzema, naj bi z novim tarifnim pravilnikom problem enotno uredili. Organizacija Ljudske mladine predlaga, da bi vajenci v prvem letniku dobili 3000, v dru-
gem letniku 4500 in v tretjem 5500 dinarjev nagrade. To bi bila minimalno določena nagrada po tarifnem pravilniku. Nujno pa bi morali tudi predvideti različna merila stimulacije: učni uspeh, zmanjšanje okvar orodja, varčevanje pri materialu in drugo. Menimo da vajenec v drugem in tretjem letniku, ki dela po zanj določenem programu zasluži mnogo več kot to vsoto. Obenem pa bi morali razmisliti tudi o tem, kako nagrajevati tiste mojstre in kvalificirane delavce, ki so zadolženi za vzgojo vajencev, zakaj doslej je bilo mnogo primerov, da je vajenec s svojim delom pomagal pri izpolnjevanju norme mojstru ali pomočniku. Zato meni organizacija Ljudske mladine, da je treba z zakonskimi določili zvišati minimum vajenskih nagrad.
precej moških. Stiskanju rok ni bilo konca. Znanci in prijatelji, ali bolje, tovariši in tovarišice iz najtežjih dni naše zgodovipe, aktivistke in aktivisti so se spet srečali, tokrat na prvi proslavi v okviru praznovanja 40-letnice ZKJ, na proslavi 14. obletnice pokrajinske konference SPZ2 v Črnomlju.
-Kako lepo je to, da se spet vidimo,-« je vzfadoščen govoril star možaka r-ak+-‘vst iz Damlja pri Vinici. Tako so govorili tudi drugi. In med svoje sodelavce in tovariše v času NOB so ta dan prišli številni takratni in današnji vodilni politični delavci:	prvi
komandant slov. partizanov tovariš Luka. dalje Pepca Kardelj. dr. Jože Vilfan Janez Hribar, Boris Ziherl. Niko Šilih, Jože Rus. pa števdne stare aktivistke, kot Marjana Drakslerjeva. Mica Jančarjeva. narodni heroi Albina Matijeva in druge Vse in vsi bi najraje vsem stisnili roko in jih povprašali, kako in kaj Sami znanci in znank". Skoraj štirinajst let odkar se n;so videli. ni obledelo tovariške ve7' med njimi. vezi. ki je bila skovana v skunnem trpljenju, v skupnem boju in skupni zma-
?i-
Dvorana prosvetnega doma ie bila kmalu polna. Komaj se je pričel snored. je v njej zavladalo pravo partizansko
vzdušje. Besede spominov na pretekle čase in besede o sedanjih halogah, besede o žrtvah med vojno in dosežkih po vojni, besede o naši uspešni poti naprej, na katero nas je popeljala in nas še danes vodi naša Zveza komunistov. In kulturni spored tudi ves partizanski. Pesmi, recitacije, deklamacije, čestitka pionirjev, obljuba delovnih kolektivov: v počastitev obletnice ustanovitve ZKJ bomo še bolj zavihali rokave, še bolj napeli mišice, še več storili za naš napredek.
Regini Firovi iz Metlike je sijal obraz od zadovoljstva, ko je med skupnim kosilom pozdravila vse v imenu pripravljalnega odbora in se jim zahvalila za. udeležbo. Stare aktivistke iz Črnomlja in Metlike so to proslavo pripravile v zelo kratkem času, organizirale so jo s pravo partizansko izkušenostjo. Bila je res lepa proslava, bilo je res prisrčno srečanje. Godbeniki jz Metlike jn pevci iz Črnomlja so samo še dopolnili sproščeno tovariško razpoloženje.
Kot povedano, to je bila prva proslava v novomeškem okraju in občini Črnomelj v okviru proslavljanja 40-letnice ZKJ in SKOJ. Takih in podobnih srečanj in proslav bo letos v črnomaljski občini še več. saj je ravno Bela krajina tesno povezana z velikimi zgodovin-
Kratke iz Maribora
Na občnem zboru osnovne organizacije Socialistične zveze terena Košaki so med drugim govorili o novi uredbi o odkupu in prodaji zemljišč in o združitvi kmetijskih gospodarstev Košaki, Melečnik in
Lepi dol. Volivci so menili, da
je združitev koristna za nadalj-
Bovec
Z nedavnim predavanjem o življenju in delu Lenina so se v bovški občini začele proslave v počastitev 40-letnice ustanovitve ZKJ. Za prirejanje proslav skrbi poseben pripravljalni odbor, ki ima več pododborov in komisij. V letošnjem jubilejnem letu ZKJ nameravajo na vseh pomembnejših krajih občine, predvsem pa na tistih, kjer so se v preteklih 40 letih dogajali pomembnejši dogodki, postaviti oziroma odkriti spominske plošče. Obiskovali bodo tudi svojce padlih komunistov, na njihove grobove pa bodo položili vence. Osrednja proslava .bo v Logu pod Mangartom, kjer so pokopani padli talci iz Strmca. Kar najbolj slovesno bodo v občini proslavili tudi dan mladosti. 1. maj, dan borca, dan vstaje itd. Osrednje proslave bodo v času med 18. m ^23-aprilom.
Vipava
Te dni je priredil občinski komite ZK v Vipavi prvo predavanje o zgodovini ZKJ._ Predavala je Marinka Ribičič. O činski komite ZK je že tudi sestavil program prireditve in predavanj, s katerimi bodo proslavili letošnje jubilejno leto ZKJ. — Poleg številnih športnih in kulturnih prireditev in tekmovanj predvidevajo nad 30 predavanj v Vipavi
m okoliških vaseh, osrednja proslava pa bo 17. in 18. aprila, ki jo bodo združili s praznovanjem občinskega praznika.	J-	F-
Pivka
Pred dnevi je bil na Pivki sestanek vseh predsednikov krajevnih odborov, sekretarjev osnovnih organizacij ZK in predsednikov vaških odborov SZDL. Na njem so se pogovorili o delu v prihodnje z ozirom na združitev pivške občine s postojnsko. Sestanek je bil koristen, saj so na njem razpravljali o mnogih pomembnih vprašanjih.	S.
Jesenice
V počastitev Prešernove smrti bodo priredili na Jesenicah 14. in 15. februarja glasbeno in pevsko revijo, na katero se že pridno pripravljalo vsa kultur-no-prosvetiia društva in »Svo-,bode« v občini. Na reviji bodo sodelovali najboljši pevski zbori in godbe ter orkestri z Jesenic, Javornika, Hrušice in Planine pod Golico, nastopili pa bodo tudi gosti iz Bohinjske Bistrice in z Lesc. Proslava do v veliki dvorani Doma TVD »Partizan« in bo ena najbolj množičnih in glasbenih prireditev na Jesenicah v zadnjih letih.	U.	Z.
Dobrna
Te dni se je v Dobrni začel pouk na kmetijsko-gospodarski
šoli, ki je letos internatskega
tipa. Obiskuje jo okrog 50 mladincev in mladink s področja Vojnika. V okviru šole, ki bo trajala osemnajst dni, bodo dekleta obiskovala tudi kuharski in gospodinjski tečaj, fantje pa strojnega. Vso pozornost bo šola posvetila družbe-no-političnemu izobraževanju mladine. Raznovrstna predavanja o naši socialistični izgradnji in drugem bodo prirejali v večernih urah v okviru Ljudske univerze. Na teh sestankih se bodo pogovorili tudi o možnosti ustanovitve aktivov LMS v posamezn ih kraj ih.	D.
Ljutomer
Na zadnji seji zadružnega sveta kmetijske zadruge v Ljutomeru so razpravljali predvsem o načrtih za delo v letošnjem letu ter sprejeli pravilnik o delovnih razmerjih. V kratkem nameravajo prirediti za člane zadružnega sveta tudi predavanja.
Pod j et je »Agrotehnika - Servis« v Ljutomeru bo v kratkem ustanovilo delavsko menzo. — Prijavila se je pretežna večina članov kolektiva, da bi se hranila v njej. Prostore so že pričeli urejati. Za ta ukrep so se odločili na pobudo sindikalne podružnice. Polovico sredstev bo prispevalo podjetje, ostalo pa člani kolektiva sami. Topel obrok hrane bo prišel prav zlasti tistim delavcem, ki se vozijo v podjetje na delo iz sosednjih krajev.
nji razvoj kmetijstva v občini. Menili so tudi, da bo potrebno znova organizirati mladinski aktiv in se bolj kot doslej zanimati za vzgojo pošolske mladine. Ugotavljajo, da je^ med mladino mnogo takih, ki še niso člani Socialistične zveze, imajo pa za to vse pogoje.
Upravni odbor sekcije absolventov nižjih kmetijskih šol mariborskega okraja je ugotovil, da se število članstva veča. Zadovoljiv je bil zlasti odziv absolventov, ki so zaposleni na kmetijskih gospodarstvih, nekoliko slabši odziv pa je pri absolventih, zaposlenih na zasebnem sektorju kmetijstva. Upravni odbor je na svoji seji obravnaval tudi naloge glede kompleksne obnove v okraju v prihodnjih letih. Najugodnejši pogoji za tako obnovo so predvsem na območju ormoškega in pesniškega sadnega okoliša. Glede izvajanja spomladanskih akcij v okviru kmetijske zadruge pa so menili, da bo potrebno vzbuditi pri kmetovalcih čimveč zanimanja za pridelovanje sladkorne pesp, da bi tako lahko zagotovili dovolj surovin za predvideno tovarno sladkorja v Ormožu.
Po volčjih sledeh
Čeprav so volkovi v Sloveniji skoraj iztrebljeni, se v loviščih na področju Snežnika in Kočevske še pojavljajo in delajo občutno škodo. Volk veliko požre, v svoji sli pa pokolje več kot potrebuje za hrano. Poleti In jesen; je lov na volkove, z izjemo lova na volčja legla, največkrat brez uspeha. Redki uspehi v teh letnih časih, ko ni snega, so večinoma slučajni. Sele v snegu je možno načrtnejše zasledovanje. Ker ima volk navado, da po žretju poišče zaklonišče in prebavlja teže, je uspešno približevanje po sledi, vendar je za ta način lova potrebnih več lovcev, k; z obkrožanjem in pritiskanjem spravijo roparja pred puško. Več ali ‘ manj uspešno je čakanje na visokih prežah, ki so napravljene na stalnih volčjih prehodih. Ker pa se volk giblje večinoma ponoči, so za čakanje potrebne svetle mesečne noči poleg tega pa to zahteva vtctrajnega lovca, ki zmore tudi v večjem mrazu vso noč presedeti na preži. Na mrho-višča se volk v bogatih lovi-iftth, kjer ima dovolj divjačina, le malokdaj zateče. Iz ena-felh razlogov še bolj nerad za zastrupljeno vabo.
Včasih pa je tudi ta način lova uspešen.
Lovec Alojz Kovačič—Sine iz Kočevja je 22. januarja letos v revirju Koče uplenil na cian-vodikovo ampulo odraslega vol-ka-samca, težkega 41 kilogramov. Ta volk se je že v poletnem času pojavljal v tem revirju, a se je vedno zadrževal le en dan. Po sledovih sodeč, je prihajal iz smeri Jelenovega žleba, Medvedjaka, preko Koč na Mozelj in nazaj, vedno po istem volčjem prehodu. Videl ga je le lovski gost, ki je avgusta meseca v tem revirju klical srnjaka. V popoldanskih urah je volk tik do njega prignal zajca in se skoraj zaletel v lovca, ki pa misleč, da zajca goni lisica, ni bil pripravljen in je voka, ki je iznenaden bliskovito odskočil in se izgubil v goščavi, zamudil.
Lovec Kovačič pa je prav to volčjo stalnost na tem prehodu izkoristil. Okrog 15. decembra je ob vsej gozdni poti, kj seka ta revir, po kateri je opažal sledove, položil 6 cianvodikovih ampul, vstavljenih v manjše kepice loja z ocvirki. Vabo je položil v kopnem terenu. Šest dni pozneje je opazil ne poti
volčje sledove, dve ampuli pa sta bili odnešeni. Kovačič misli, da je volk vabo nesel nekaj časa s seboj, potem pa jo odvrgel, ali pa pogoltnil celo in ampule ni strl. Štirinajst dni " pozneje je bila na istem prostoru pobrana zopet ena ampula, v blatu pa so se jasno videli odtisi volčjih šap. Na tem mestu je ostala samo še ena ampula, kj jo je potem pokril sneg. Do 22. januarja ni bilo opaziti v revirju nobenih sledov in tudi vaba je ostala nedotaknjena. Ker je med tem nastopila močna odjuga, je Kovačič ponovno pregledal prehod in ugotovil, da sta prišla po njem iz običajne smeri to pot dva volka. Po njuni sledi je šel do strupišča, kjer je bil sneg prebrskan, ampula pa je Izginila. Skoraj gotov v uspeh je preiskal okolico in pobral volka, ki je strl ampulo takoj, vendar se je majavo oddaljil še 25 korakov in tam obležal Kovačič je mnenja, da je volka spremljala volkulja, ki je mrtvega samca še večkrat obkrožila in šele potem odšla. Na zasledovanje samice ni bile misliti, ker je zaradi povečane odjuge hitro izginjal sneg.
Lovec Kovačič-Sine je uple-
sdH
skijrd dogodki, ki jim je bila pobudnik in organizator ZKJ.
Na obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, to je 27. aprila bo v Črnomlju zborovanje starih komunistov in aktivistov iz črnomaljske občine. Prvega maja bodo pričeli pohod proti Fari ob Kolpi belokranjski, novomeški in hrvaški taborniki. Sli bodo po starih partizanskih ’ poteh v kraj, ki je bil prvi osvobojen leta 1942.
Petega maja bodo svečano proslavili zgodovinski dogodek v Dragatušu. Spominjali se bodo upora prebivalcev Dra-gatuša in okolice pred 24 leti proti goljufijam Jevtičevih plačancev pri volitvah 5. maja 1935. V takratni borbi za najosnovnejše pravice, za pravi-» co svobodnega izražanja na volitvah, v borbi proti nasilju in krivicam, je takrat padel smrtno zadet Miha Gorše, kmet iz Gol jeka pri Dragatušu.
Na dan borca, 4. julija, bo otvoritev obnovljenih prvih partizanskih taborišč nad Mi-klarji in pri Kozlovem zdencu, taborišč, kjer so se od julija do konca oktobra 1941 zadrževali prvi belokranjski partizani, ki jih je organizirala in povedla v boj proti tujim in domačim fašistom Komunistična partija.
V drugi polovici septembra bo v Črnomlju zbor vseh preživelih aktivistov OF Slovenije. Tudi to bo gotovo lepo srečanje v nekdanji »prestolnici« osvobojenega ozemlja, kraja, kamor se je tako rad usmeril korak slehernega aktivista in partizana v času narodnoosvobodilnega boja.
Mimo navedenih pa bo v Beli krajini letos še več manjših proslav in odkritij spominskih plošč na zgodovinskih krajih. Takih je v Beli krajini zelo veliko, vsi pa so en sam mogočen dokument velike vloge in dela Komunistične partije v dobro delovnega ljudstva naše domovine v štiridesetih letih njenega obstoja. — Bela krajina bo dostojno proslavila to zgodovinsko obletnico, dostojno in spontano, kot ie spontano sledila klicu Partije v preteklih desetletjih. — Prva proslava je to ponovno potrdila.	(r)
Koper
Na zadnji seji okrajnega odbora SZDL so razpravljali predvsem o , pripravah na okrajno konferenco. Poročilo o dosedanjem delu SZDL, ki ga bodo podali na konferenci, bo zajelo vsa področja društvene, gospodarske in politične dejavnosti. Sklenili so. da bo okrajna konferenca 25. in 26. februarja v Portorožu. — Udeležilo se je bo nad 300 delegatov in gostov. V novi plenum okrajnega odbora SZDL bodo izvolili 65 članov, v predsedstvo pa 21.	-bec
..Kolodvorska restavracija"
Celje
proda naslednja osnovna sredstva:
1. Vrtne garniture (32 kom.)
2. Expres aparat La Pavoni za kuhanje kave
3. Sladoledni stroj z motorjem
4. Zvočnik z mikrofonom
5. Električno kitaro
6. Umetniško sliko — narodni motiv
7. Stole — platnene.
Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja.
njenega volka odstopil Lovski	kadar pokonča tega roparja,
zvezi Slovenije, ki ga bo dala	pa si je lovec Kovačič prislužil
nagačiti za Lovski muzej v	še lepo nagrado — 35.000 din
Bistri. Razen velikega zado-	iz sklada za pokončavanje vol-
voljstva, ki ga doživi lovec kov.	M.	M.
Razpisna komisija pri CENTRALNEM ZAVODU ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA V LJUBLJANI. Miklošičeva cesta 4/11 razpisuje mesto
SEKRETARJA ZAVODA
POGOJI: diploma pravne ali ekonomske fakultete oziroma dokazi o uspešnem in samostojnem upravno-organizacijskem in 'komercialističnem delu.
Plača po pravilniku zavoda.
Pismene ponudbe sprejemamo do 9. febr. 1959.
Lovec Lojze Kovačič z uplenjenim volkom. (Foto: Mitja)
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju
JUGOTEKSTIL - impex, Ljubljana, Cankarjeva 1/IV
9
razpisuje delovno mesto
šefa finančnega knjigovodstva
Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. Nastop službe po dogovoru.
icijsna
imel asist. dr. B. Varl v petek, dne 30. I. 1959,. ob 19.30 uri v predavalnici Interne klinike. — Tema: »Radioizotopi v interni medicini (Poročilo in kratka analiza tekstov z dunajske interne klinike prof. Fellingerja in z oddelkov šole za postdiplomski študij v Londonu.) — Pregled sodobhe diagnostike obolenj žleze ščitnice.« Po predavanju sledi kratek sestanek Internistične sekcije SZD. P
Ing. Mergolitsu Leonu iskreno čestitajo k diplomi na Tehnični fakulteti znanci in prijatelji.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom CENTER:
Dr. Vrbica Milena, Miklošičeva 24. tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. številka.
Zdravstveni dom MOSTE:
Dr. Petek Anton —
ZD Moste. Krekova 5, tel. 31-359.
V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
Zdravstveni dom RUDNIK;
Dr. Velikonja Tine, Rudnik 80, tel. 23-232. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Zdravstveni dom SISKA:
Dr. Jenkole Rozalija. Černetova 31. tel. 22-831.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
Dr Naglas Marjan, Lavričeva 5-a. tel. 31-286. — V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800.
Zdravstveni dom VIC:
Dr Jagodič Boris. Rožna dolina c. XV-1 a, tel. 22-437. Od sobote 24. I. 1959 dalje bo v ZD Vič popoldanska dežurna služba samo v ambulanti Mirje, le za nujne primere od 14.-18. ure.
V odsotnosti zdravnika kličite
Namesto venca na grob pokojne JULIJE STARIČEVE je poklonilo podjetje za snemanje filmov »Triglav film« 5.000 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dar iskreno zahvaljuje!
DANCING v festivalni dvorani bo zopet jutri v soboto 31. januarja ob 20. uri. »Nedeljski ples« pa to nedeljo, 1. rebruarja ob 18. uri. Igrajo »7 DIXIES«.
ČEBELARJI! Nove vlivalne sat-nice izdelane na najmodernejšem avtomatskem stroju že izdeluje Medes. Ljubljana, Cigaletova 7-1.
Pohitite, da ne bo spomladi nepotrebnega navala.
ČEBELARJI! Nove vlivane sat-kvalitetnejše panje vseh vrst in ves ostali čebelarski pribor dobite pri Medexu- Katalog in cenik vam pošljejo, če priložite v pismu znamke za 40 din.
KNJIGOVODJE
(BLAGOVNE, MATERIALNE, EMBALAŽNE, , MEZDNE)
s srednjo strokovno izobrazbo in primemo prakso sprejme takoj ali kasneje
je najnovejše sredstvo proti maja. vosti ’ zob. Zahtevajte v lekamal In drogerijah.
Zahvala- Vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami ob nenadomestljivi izgubi naših staršev
JOŽEFA IN JLNE MULEJ
iskrena hvala. Zahvaljujemo so tov. Ludviku Smitku za poslovilne besede, pevcem prosv. društva »A. T. Linhart« iz Radovljice, vsem darovalcem vencev in vsem, ki so spremili naša pokojnika v tako častnem številu. - Posebno zahvalo izrekamo tov. dr. Antonu Slivniku, zdravniku iz Radovljice, za večletno zdravstveno nego in pomoč.
Sp. Lipnica, Radovljica, 28. januarja 1959.
Hčerki, sinovi in ostalo .sorodstvo. '
Z žalostijo sporočamo, tragično vest, da nas je dne 28. januarja 1959 nenadoma za vedno zapustil naš dragi kolega
»2IT0«
LJUBLJANA
Čufarjeva ulica 2
EMERIK MALEZfi
UPOKOJENKO v dopoldanskem času za gospodinjstvo v Šiški, sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd.	1967-1
POTREBUJEMO 2 KOVINOTI-SKARJA s takojšnim nastopom. Plača in ostalo po dogovoru. Hrana in stanovanje za samca preskrbljeno. Informacije pri Grm Ivan, Hranilniška 8, Ljubljana od 3 ure naprej.	493-1
AVTOTRG LJUBLJANA, Djakovi-teva 4, bo dne 31. I. i959 ob 13. uri v Koprp. Cankarjeva ul. 31, prodal na javni ustni licitaciji 6 komadov motornih koles znamke »GILERA«. 500 cm, rabljenih. Izklicna cena od 67.000 do 178.200 dinarjev. Ogled vozil pred začetkom licitacije istotam. 1978-4
Študent IV. letnika kemije
Dobrega prijatelja bomo ohranili v trajnem spominu
Študentje kemije
Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavija-Francija bo imelo Jour-fixe danes, 30. t. m. ob 20. uri v dvorani Društva književnikov, Tomšičeva 12.
Predaval bo direktor Francoskega instituta iz Zagreba, g. R. Brechon o pisatelju ROGER MARTIN DU GARDU.
Vstop je prost! Vabljeni člani in prijatelji društva. Posebej vabimo tudi vse roj ake-po vratnike iz Francije.	P
Slovensko zdravniško društvo in Internistična sekcija, vabita na predavanje vse zdravnike in me-dicince višjih letnikov, ki ga bo
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi oče
IVAN BIZOVIČAR
METKA PETR0VEC
Pogreb bo 30. januarja 1959, ob 15.30 na pokopališče v Dravljah.
Žalujoči: sinova Dušan, Zvone in ostalo sorodstvo.
Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 31. januarja 3, ob 10. uri na domače pokopališče v Polhovem gradcu. Neutolažljivi: mamica Milena, ati Jože, sestrica Majd-ka, dedi Franc, tetice Rija in Jela, strička Stane in Stojan, Stane ter ostalo sorodstvo.
Polhov gradeč, Kamnik, Ljubljana, New York, dne 28. januarja 1959.
Prenehalo je biti srce moje zlate ženke
KATI KRAMAR roj. PAKIČ
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 31. januarja 1959, 15. uri v Šentjurju pri Celju.
Neutolažljivi mož Martin v imenu vsega sorodstva. Šentjur pri Celju, 29. januarja 1959.
Umrl je naš dragi tovariš
Dotrpel je naš ljubi oče, stari oče, tast, brat in stric
JANEZ KVEDER
železniški npokojeneo
Pogreb dragega pokojnika bo v. Tržiču, 31. januarja 1959, ob 15.30.
Žalujoči: sin Ivan, hčerke Malči, Štefka, Cvetka in Darinka z družinami, ter ostalo sorodstvo.
Tržič, Godešič pri Sk. Loki, Avstralija, Nova Gorica, Jesenice, 29. januarja 1959.
EMERIK MALEZA
podpredsednik Združenja študentov kemije
Njegov lik vestnega in marljivega tovariša nam bo ostal v svetlem spominu 1
Združenje študentov kemije
JANEZ BIZOVIČAR
Globoko potrti sporočamo, da nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dobri mož in zlati atek
borec od leta 1942 — večkratni odlikovanec Pogreb nepozabnega tovariša bo v petek, dne 30. januarja 1959, ob 15.30 na pokopališče v Dravljah.
Do pogreba leži na pokopališču v Dravljah.
Masovne organizacije ZK, ZB, ZROJ, SZDL, RK terena Dravlje.
IVAN HUDOVERNIK
gostilničar v Gornjem Doliču
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 31. januarja 1959, ob 10. uri na župnem pokopališču v Florijanu.
Žalujoči: žena Marica, otroci Pavla, Mira, Verica in ostalo sorodstvo.
V 89. letu starosti je umrla moja ljuba mama, stara mama in prababica
KAROLINA GRDADOLNIK
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 31. januarja 1959, ob 16. uri izpred pokopališča v Stepanji vasi. Do pogreba leži v Janezovi mrliški vežici na Zalah.
Žalujoče rodbine: Grdadolnik, Marolt in Pretnar. Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Bledu 29. januarja 1959.
Delovni kolektiv tovarne volnenih odej v Škofji vasi in sindikalna podružnica sporočata pretresljivo vest, da je po daljši mučni bolezni umrl naš dolgoletni sodelavec
UMRL NAM JE LJUBI MOŽ, OCE IN BRAT
Milutin Vuga
Vinko Raspet
Dotrpela je v 83. letu starosti naša mama, babica in prababica
ANGELA PRINČIČ
vdova železničarskega uradnika
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 31. januarja 1959, ob 14.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: sin Rajko z družino in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 29. januarja 1959:
večletni predsednik del. sveta in sindikata
Pogreb pokojnika bo v soboto, 31. januarja 1959, ob 1.5.30 iz hiše žalosti, Škofja vas, Prekarje 11.
Vestnega in požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v nepozabnem spominu.
Tovarna volnenih odej, Škofja vas pri Celju
Škofja vas, 29. januarja 1959.
POGREB NEPOZABNEGA OČETA BO V PETEK, 30. JANUARJA 195! OB 16. URI NA DOMAČEM POKOPALIŠČU.
ŽALUJOČI: ZENA OLGA, SINOVA SASA IN MARKO, SESTRI ANA IN MARIJA TER OSTALO SORODSTVO.
MOST NA SOCI, 28. JANUARJA 1959.
NAŠA NOVA SLIKANICA
Je že tako, da nobena zgodba ne more pripovedovati samo o lepih rečeh in samo o dobrih ljudeh. Tudi v naši novi slika-niei boste srečali ljudi, ki niso veliko prida. K sreči sta taka le dva, brata
liko v proizvodnji hemoglobina kot v tem. da je s tetri omogočen mnogo bolj intenziven študij beljakovin. • Posebno pomembno ie to, da upajo s tem dokončno razčistiti vprašanje, kakšno vlogo in .pomen imajo celični delci pri sintezi proteinov.
v Sloveni|i
Srbiji 1,7 cm3, drugod pa celo samo 1 cm3 na prebivalca.	*
Jugoslavija je ena redkih dr-	3
žav, kjer zbirajo bolnišnice kri	♦
izključno prostovoljno, drugod	j
kri prodajajo in kupujejo. Zato	f
je oddaja krvi za transfuzijske	i
postaje, ki jo nagradijo le z	^
značko, odvisna izključno od propagande in organizacije zbi-	^
ranja krvi. Leta 1953 so bile or*	j
gamizirane prve ekipe za zbira-	n
nje krvi in so zbrale 20.460 li-	d
trov. Štiri leta kasneje so dobili	0
že 42.300 litrov. Sedaj imamo 62	0
postaj za zbiranje krvi v vsej	v
Jugoslaviji; pred petimi leti jih	v
je bilo komaj polovico toliko.	V
posluje
podružnica »Slovenskega poročevalca«
za "stranke vsak dan od 10. do 14. ure, razen srede In četrtka. — Sprejema oglase, naročila za »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, »TEDENSKO TRIBUNO«, »TOVARIŠA« in nudi vse informacije.
ABDUL ABAS IN FADIL
Kako sta Tiki in Magami zašla v njune roke, kaj sta pretrpela In doživela, vam bo začela v nedeljo pripovedovati naša nova slikanica, ki jo je napisala pisateljica Mimi Malenšek, ilustriral pa Miki Muster.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij
Tesarsko podjetje »TESARSTVO«, Ljubljana, Ižanska cesta 18,
razpisuje delovno mesto
MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
s takojšnjim nastopom. — Kandidat, ki mora _ imet? srednješolsko izobrazbo in potrebno prakso, zaželeno v lesni stroki, naj dostavi pismeno ponudbo z opisom dosedanje zaposlitve in kvalifikacije ter se osebno zglasi v UPRAVI PODJETJA.	461
in ki imajo po navadi tudi iste bolezni, imajo različne prstne odtise. Pri dvojajčnih dvojčkih zastopa teorija mnenje, da izvirajo od dveh različnih očetov.
Preselili so vso vas s hišami vred
Švedska vlada je sklenila izprazniti manjši otok blizu Tomhama in ga je namenila gradnji velike ladjedelnice. Na otoku je živelo že več stoletij nekaj sto ribičev. Ribiči se preselitvi sicer niso upirali, pač pa so želeli, naj jih preselijo s hišami vred.
Vlada je tedaj zadolžila strokovnjaka Inž. Valterja Per-sona, naj izvede preselitev. Person se je lotil dela, ki ga zgodovina Švedske ne pozna. Zgradil je splave, nanje naložil opažene hišie in jih potegnil čez morje na kopnino. Na novem kraju so medtem pripravili temelje in hiše postavili nanje. Ker so jih preseljevali po suhem na valjih, je trajala selitev polne tri tedne. Preseljevanje je sedaj končano in je opravljeno brez vsake nesreče.
Na trolejbusni postaji...
ve« (dvojajčne) dvojčke. Enojajčni, »pravi« dvojčki, pa se rode z enako verjetnostjo pri vseh ženskah, ne glede na njihovo starost ali dotedanje število otrok.
Razmerje med številom rojstev pri dvojčkih in številom rojstev enega otroka (1:87) je enako kot razmerij e med številom trojčkov in številom dvojčkov (87 X 87) in četvorčkov nasproti trojčkom (87 X 87 X 87).
Med posameznimi človeškimi rasami je najti največ dvojčkov pri črncih v ZDA, najmanj pa pri Japoncih. Tudi podnebje vpliva na ta pojav: dvojčkov je več pri Eskimih in Laponcih kot v južnih krajih. Tako nairava sama nekoliko popravlja razlike v življenjskih razmerah, ki so ne severu hujše.
Do »pravih« dvojčkov pride, če se eno samo jajčece po oploditvi razdeli v dva zarodka. Zdravniki domnevajo, da pride do takšne razcepitve mnogo bolj pogosto kot mislimo: močnejši zarodek uniči (zamori) slabotnejšega, ki se sam resorbira.
Zgodi se, da se rode dvojčki :udi z enim mesecem presledka, znan pa je primer, ko je znašal ta časovni presledek kar 45 dni. Enojajčni dvojčki, ki so si telesno in duševno silno podoton:
Organizacija UNESCO je objavila podatke o opazovanju 3000 dvojčkov. Največ verjetnosti, da bodo rodile dvojčke, je pri ženah, starih 35 do 39 let, ki imajo že po osem otrok. Ta verjetnost ge zmanjšuje sorazmerno s številom otrok, ki jih imajo ženske te starosti. Nato so na vrsti ženske, stare 30 do 35 let. Tud? pri njih je verjetnost, da bodo rodile dvojčke, tem večja, čim več otrok že imajo. Vendar se ti podatki nanašajo le na »nepra-
PR0DAJA OSNOVNIH SREDSTEV Podjetje »MTERTRJINS«, mednarodni transporti,
prodaja naslednja osnovna sredstva:
4 KONJE 4 KOMPLETNE KONJSKE OPREME
5 GUMI VOZOV (dir)
Ogled vsak dan od 7. do 9. ure dopoldne na dvorišču INTERTRANS-a.
Pravico nakupa imajo prvenstveno vse državnt in zadružne gospodarske organizacije.
Pismene poiyidbe z navedbo cene oddajte do 2. II 1959 v upravi podjetja.
VODORAVNO: 1. razprava, članek. S. apoteka, 9. smrdljiv plin, ki nastane pri preperevanju organskih snovi. 10. oziralni zaimek, 11. psihološki preskus, 12. tračnica. 13. drag kamen, 15. začetnici hrvaškega bana, ki je padel pri obrambi Sigeta pred Turki, 17. francosko mandatno ozemlje v srednji Afriki, 19. muza zvezdo-slovja, 20. britanska kolonija na severnem Borneu.
NAVPIČNO: 1. pritisk, 2. neodločen izid šahovske igre, 3. pogojni veznik, 4. pevna melodija, 5. rojstno mesto Karla Marxa, G. indijski drobiž, 7. mera v glasbi, 12.
Mylene Demongeot smo prvič videli v Ljubljani v koprodukcijskem filmu »Ko pride ljubezen«. Uveljavila pa se je kmalu zatem v »Salemskih čarovnicah«. Kako je »vrabček« postal zvezda, opisuje današnja številka Tovariša
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri.
Lesno industrijskem podjetju v Ljubljani
razpisuje naslednja prosta mesta:
I. ZA OBRAT BOROVNICA:
— večje število kvalificiranih mizarjev
— večje število nekvalificiranih delavcev.
Ponudbe pošljite ali pa se osebno zglasite v pisarni obrata Borovnica.
Samska stanovanja zagotovljena, hrana v obratni restavraciji.
II. ZA OBRAT RADOMLJE:
— administrator. Pogoj:	dovršena	srednja	šola
(gimnazija ali ekonomska sred. šola) ali nekaj let prakse z znanjem strojepisja,
— knjigovodja obračuna osebnih dohodkov. Pogoj: dovršena ekonomska'srednja šola ali nekaj let prakse na enakih ali sličnih delovnih mestih.
Ponudbe pošljite ali pa se osebno zglasite v tajr ništvu LIP Ljubljana, Parmova 37.
»Mlada« nafta
Do pred kratkim rmo bili vsi jrepričani, da je nafta ’ nastala pred več milijoni let iz drobnih organskih bitij. To teorijo so začeli izpodbijati ameriški strokovnjaki, ki trdijo, da je nastajanje nafte kontinuiran postopek, ki se odv;ja še dandanes. V Venezueli je namreč družba Standard Oil Company odkrila ležišče nafte, ki ga cenijo na 5 do 10 tisoč let starosti. Na mestu vrtanja so sedaj zgradili poseben laboratorij, kjer bodo še nadalje preiskovali. Upajo, da bodo s temi izsledki potem odkrili mnoga ležišča nafte tam, kjer do sedaj niso niti sanjali, da bi mogla biti.
prinaša:
»IZ ZAUPANJA V MLADE RASTEJO USPEHI« — reportaža, kako bo lignit proizvajal železo.
»36 TOVARN V ENI GARDEROBI« — pogled za kulise elitne modne revije.
»ODGOVORI Z DESETEGA PLANETA« — nadaljevanje serije člankov »ČLOVEK IN VESOLJE«.
»TUDI NA NORVEŠKEM HULIGANI«.
BERITE REVIJO »TOVARIŠ«. — VSAKA ŠTEVILKA »TOVARIŠA« JE TAKOJ RAZPRODANA.
NAROČITE GA NA DOM!
dolina pod Jalovcem, 13. eden cd čutov. 14. vplinjena tekočina, 15. sila. potreba, 16. signal, 18. svetovno znana znamka krogličnih ležajev.
REŠITEV VČERAJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. patos, G. fran-cij', 8. li, 9. teme, 10. osa, 12. Tom, 13. tank, 15. ne, is. antim&a, 18. Kijev. NAVPIČNO:	2.	A	(n	ton
A(škerc).
dedek in vnuk
»■Lahko odidete domov,-« je rekel Elk. »Pod nadzorstvom, kajpak,« je pristavil. »Ne smete pa nikogar ogovoriti in nikomur od služinčadi povedati, da sem se zanimal za to pismo. Razumete?-«
»Razumem, gospod.-«
Da bi se še bolj zavaroval, je Elk poklical telefonsko centralo in dal za eno uro prekiniti vse telefonske zveze.
Ura je bila tri četrt na dve, ko se je Elk z Dickom in preostalimi policisti z največjo hitrostjo .odpeljal proti Totten-hamu, klub pa prepustil šestim detektivom.
Sto metrov pred Eldor Streetom se je avto ustavil in možje so izstopili. Predvsem niso smeli s svojim prihodom opozoriti zbranih v hiši štev. 7 na Eldor Streetu. Zakaj več ko verjetno je bilo, da so Zabe stražili na obeh straneh ceste.
»Ne razumem, zakaj naj bi bili Zabe tako previdni,-« je rekel Elk, ko mu je Dick omenil to možnost.
»Za to vam lahko navedem res tehten vzrok,« je rekel Dick tiho. »Zabe vedo za vaš obisk v Maitlandovi zloglasni prestolnici.«
»Le kaj vas je privedlo na to misel?-« je vprašal Elk presenečeno. Toda Dick mu ni odgovoril.
Potem ko je Dick poslal svoje može na stranske ceste, sta se z Elkom sama napotila dalje. Sedaj se je Elk prav na koncu Eldor Streeta prepričal, da je bila previdnost njegovega predstojnika upravičena. Zagledal je neznanega moškega, ki se je naslanjal na drog cestne svetilke, pa se je začel z Dickom takoj glasno > in živahno pogovarjati' o neki brezpomembni stvari. Ko je Dick spoznal, da je pogovor namenjen straži, je pričel Elku glasno odgovarjati.
Mož pod cestno svetilko se je za trenutek predolgo obotavljal. Ko sta prispela k njemu, ga je Elk ogovoril:
»Imate ogenj?«
»Ne,-« je zagodrnjal oni in že v naslednjem hipu ležal na tleh. Elk mu je pokleknil na prsi in ga z dolgimi jeklenimi prsti zgrabil za grlo.