. štev. V Ljubljani, v četrtek . ara 1874. Letnik II. Irraerati se sprejemajo iu veljš tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, " »i ii ii ii 2 »i n ii ii n ® ii Kolek ((tempelj) znese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji ne cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. st. 163. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: /a celo leto . . 10 gl. — za pol leta . . 6 — za četrt leta . . 2 „ 60 V administraciji velja: /a celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljnbljani na doin pošilj velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je ua stolnem trgn hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in šleer v torek, četrtek in saboto. Pastirska poslanica škofovska do dubovstva in ljudstva prusko-nemške države. (Konec.) V poslanici svoji povedo nemški škofje najpred, da je v ječo djan nadškof Pozenski. „Pregrešek njegov, pravijo, prečastni tovarši, je le ta, da je on — zvest dolžnostim svojega po Bogu mu izročenega pastirstva — rajši hotel vse trpeti, kot izdati prostost cerkve božje, ter zatajiti katoliško resnico, ktero je zveličar potrdil s svojo drago krvijo. Ta žalostna dogodba nas priganja, da porabimo prostost sedaj, dokler še smemo, ter v tem resnobnem času do vas, mili bratje v dubovstvu, in do vas vseh, ljubi verniki, spregovorimo nektere besede v poduk in spodbudo." Na to oporekajo škofje „slovesno pred Bogom, svedokom in sodnikom vesli in pred vsim svetom" dvojnemu očitanju, da so pun-tarji, uporniki zoper deželno oblast, in da oni brez vesti in brez srca katoliško cerkev na Nemškem, duhovščino in ljudstvo, pripravljajo v sedanje hude stiske in težave. Kadar v preganjanju krščanske matere in očetje svojim otrokom niso hotli prigovarjati, naj darujejo lažnjivim malikom in otmejo tako si življenje, so poganski trinogi očitali jim, da so brez srca in neusmiljeni do njih; ravno tako očitajo pruskim škofom zdaj Bismark, Falk in drugi pruski in nepruski plačani časnikarji. Javno skažejo prusovski škofje, da se jim po krivici očita, da so uporniki zoper državno oblast, kteri spolnujejo spoštovanje in pokornost v vseh pravičnih rečeh; novih postav pa ne morejo podpirati in izvrševati vsled aposteljskega pravila: „Boga moramo bolj slušati kot ljudi." Pogumno spo-j minjajo na to, da so popred prosili in svarili, ali — zastonj. „Mi, pravijo, in vsi katoliški kristijanje jim spričujejo resničnost njih besedi, mi nismo krivi žalostnega ter pogubnega prepira, kteri je prišel med obema, od Boga človeštvu v prid postavljenima oblastima, med cerkvijo in med od Boga postavljeno posvetno gosposko in kteri je vesti zvestih in poštenih podložnikov na milijone pahnil v preveliko zmešnjavo. Vest verno poslušati, presvete dolžnosti od Boga prejete službe dopolnovati, vere v djanju ne zatajiti, na božje in človeške pravice zastavljeno, po zgodovini, pogodbi in kraljevski besedi zagotovljeno prostost cerkve in krščanske vesti braniti, vsilovanja državne oblasti v oblast cerkveno odbijati, to ni pun-tarija in to ne spričuje nobenega upornega duha . . . Bog ve, koliko smo trpeli in še trpimo, glede na velika zla. ki so že zadele mnoge tako vrle in vestne mašnike, iu koli-kanj želimo, da bi to trpljenje zadevalo samo nas, pa nobenega naui izročenih. Ali to nas ne sme nagibati, da bi delali zoper našo vestno dolžnost!" Pruški škofje, razkazavši nasprotje med postavami majnikovimi pa med naukom cerkvenim, pravijo tudi: „Kar najbolj pojasnuje, da se državni oblasti ue more dopustiti, segati v oblast cerkveno, je to, da je nedavno država moža, kteri sploh znane nauke katoliške vere taji, za katoliškega škofa spoznala in potrdila. . . To pač ni nič druzega, kot katoliško cerkev vredovati hotcti očitno po protesta n š k i h nazorih in razmerah. Kakor se po nazoru prote-stanškem v njih sredi dopuščajo bistveno različne verske stranke in spoznave, tako hočejo tudi v katoliški cerkvi, da ne le različne verske spoznave, temuč tudi po veri razločni škofje in morda celo papeži — kot vlad- niki onih verskih spoznanj naj bodo v njej drug poleg druzega. Kje so kdaj doživeli kaj tacega od one dobe, kar je cesar Konstancij katoliški cerkvi vsiloval arijevske škofe? Resnično, če vstavi, ki tak sad rodi, in zakoniku, ki sekiro katoliški cerkvi na korenino nastavlja, odrekamo svojo podporo, tedaj ne ravnamo brez srca in brez vesti proti od Boga nam zročenim duhovnom in vernikom, marveč izvršujemo le, kar nam ukazuje vestna dolžnost ; toda srce nam krvavi o gnjusobi raz-djanja, ktero preti naši sveti cerkvi in našemu katoliškemu ljudstvu. Kaj pač druzega, kot moč vesti, moč naše vere in neogibna dolžnost more nas nakloniti, da sprejemamo nase najhujše nadloge in težave, brez nade na človeško pomoč? Kaj nas le čaka? Zguba našega premoženja, ječa, morebiti prezgodnja smrt v ječi. In naših dobrih, v veri trdnih duhovnov, kaj čaka njih? Zguba njihovih služb, pregnanje iz njih občin, trde kazni in ječa. Kaj čaka našega katoliškega ljudstva, kadar bode, brez svojih škofov in duhovnov, blagosti svoje svete vere čedalje bolj pogrešalo? — Le z grozo moremo misliti na to." Školje pojasnujejo potem nove cerkvene postave, ktere se jim pripravljajo, ktere pa katoliško cerkev na Prusovskem naposled za-treti morajo, ter določno kažejo, kako po krivem se jim očita, da so lakomni časti, gospostva, zemeljskega vladarstva. „Mi katoliški škotje, pravijo, smo bili že v šoli bridkih skušenj, in ne da bi hotli zniževati krono in državno vlado, marveč smo vedno pripravljeni, k vsakteri dopuščeni ozirnosti in prijen-Ijivosti v duhu tistega, ki je prišel na svet, da nas je z besedo in v djanji učil ponižnosti in da nam je prinesel mir. Nič pa ne m o - IPodUstefe, Trije izvrstni sadjerejci. (iregor Rovtar, bivši župnik pri sv. Lenartu. Ko sem bil še mlad, je bil Gregor Rovtar fajmošter pri sv. Lenartu v nekdanji selski fari. Rad je streljal zajce in medvede, pa je bil tudi velik prijatelj sadjereje. Se dobro se spominjam, kakošne grinte in meline so bile okoli šentlenarške, duhovne hiše. Rovtar se je lotil teh pustih krajev, je dal vse globoko prekopati, kamenje v kraj spraviti, jih večkrat dobro pognojiti, ter lepo obdelane prostore z drevesi nasaditi, ktere je potem pocepil z žlahnimi eepljenci, ktere je neki dobival iz svoje mo-ravške domačije. Kmalo je postal iz nekdanjih grint in melin lep saden vrt okoli duhovne hiše. Že petdeset let je preteklo, kar je gosp. Rovtar zasadil ta vrt, in zaporedoma za njim so vživali ondotni duhovni lepo sadje, ter so prisajali, kar se je obletelo in posušilo. Posebno čudno sadje rodi neko drevo tega vrta. Gosp. Primož Remic, nekdanji župnik pri sv. Lenartu, mi je pravil, da tisto hruševo drevo, ki je ljudem najbolj na spasu, rodi tako sadje, da surovega živa duša ne more vživati, zato jih je on prešičem kuhal; ko je pa videl v pomijeku lepe rumene hruške kuhane, pokusi eno, in glej — kuhane so bile prav dobre in okusne. 2. Janez Mnjuik, župnik v Žireb. Kakor je Gregor Rovtar šentlenarške pustinje predelal v lep saden vrt, kterega je že nekaj sam vžival, in ga bodo njegovi nasledniki vživali še dolgo, ravno tako je gosp. Janez Majnik spremenil grde luže pred žirov-sko duhovšnico v lep saden vrt. Koder so ne-kdfj žabe kvakale, rastejo zdaj od 1856. leta| sem prav žlahna drevesa, ktere je on prvi v moji drevesnici Preddvorom kupil. Res ga je naprava tega vrta stala veliko truda, pa vrt je zdaj narejen, in njegovi nasledniki ga bodo vživali, spominjaje se g. Janeza Majnika. Kdor je kdaj skozi Žire hodil, se gotovo še spominja grdih mlakuž, ki so stale pred žirovsko duhovšnico, zdaj pa je ondi lep vrt zasajen s prežlahnim drevjem. Kako pa je g. Majnik luže v vrt spremenil? Dal je navoziti debelega kamenja in ga je tako zložil, da je voda lahko med njim se prehajala. Na to kamenje je dal navoziti bolj drobnega, pa ne tako, da bi bil spodnjo zagostil in vodo vzdignil, in vrli tega je navozil še bolj drobno kamenje, potem pa prav debele prsti. Tako tedaj na vrhu rastejo drevesa, v globočini pa se voda sprehaja, kar drevesom do zdaj prav dobro tekne. 3. Friderik Homon, trgovec v Radolici. Enako prejšnjima dvema je napravil gosp. remo storitt, nič privoliti, nič molče sprejeti tega, kar je zoper našo vero in našo vest. In tedaj, mili sobratje, dragi katoliški kristjanje, poslušajte še tri opomine iz očetovskega srca, ker more-biti'skoraj ne bomo več mogli govoriti k vam." Na to nasledvajo opomini, naj trdni ostanejo v veri, kakor doslej tudi tedaj, ko škofje in njihovi namestniki ne bodo mogli več vladati cerkve Božje, kadar bodo katoliške srenje brez dušnih pastirjev, brez službe Božje, naj tedaj spoštovanja in dolžne pokorščine do gosposke nikakor ne opustijo, naj v zaupanji do Boga nikdar ne omahujejo, naj za vladarja, za očetnjavo, za potrebe cerkve in njenega poglavarja, za vse škofe in duhovne, vzlasti pa za v ječi zaprtega nadškofa Pozenskega molijo, da bi milost Božja ga tolažila, krepčala in skoro spet sprostila. Dvanajst je mož apostoljškili, ki so podpisali to pastirsko poslanico, ktera bode v zgodovini ohranila njih imenom neminljivo čast in slavo, preganjavcem katoliške cerkve na Nemškem pa, knezu B i s m a r k u in tovaršem njegovim glasovitost Herostra-tovo. Nadškof Kolonijski, kuezoškof Vrati-slavski, škofje Limburški, Mogunški, Pader-bornski, Kulmski, Trierski, Osnabruški, Fri-burški, Ermelandški, Minsterski in Ilildez-heimski — to je slavna d v a naj s t o rica apostoljska, — to so pastirji, ki so se poslovili tako od svojih vernikov glede na ječo. ktera jim preti. Katoličani Avstrijski, tudi nam velja ta poslanica nemških spričevavcev, pravih apo-stoljskih naslednikov. Tudi nam se napovedujejo nevarnosti, kakoršne pretijo verskim bratom našim po Prusovskem. Molimo ter prosimo, naj jih Bog po svoji neskončui milosti odvrne od naše domovine; ako pa tega nismo vredni, naj vsaj naše škofe ob uri določitve napolni s tistim verskim iu mučeniškim pogumom, s kterim so napolnjeni njihovi bratje po Nemškem, da kakor ti poreko tudi oni: „B o 1 j š e je, da cerkev preganjanje trpi, kot da — duhovno pokvarjena — v miru živi!" (P. „Das Recht" št. 45.) Avstrijsko cesarstvo. 61. BSenč,*) 23. febr. (Nekaj liberalnemu goriškemu „moniteuru" v pojasnilo in *) Zavoljo pičlo odmerjenega prostora smo morali predolgi nam dopis nekoliko skrajšati. Vredn. obrambo.) Ker se mo v 8. št. „Soča" zopet ljubeznjivo(!) spominja, čes, da sem le jaz kaj tacega zmožen pisati, kar pravi dopis iz Goriškega v 17. št. „Slov.", ne menim se z njo zarad tega v kako polemiko spuščati, ker li-beralušni „Sočani", od prostega naroda le še sem ter tje „Spacapanovci" zvaui, se kot nezmotljivi omiko- in svobodouosci, ne dajo kaj boljšega prepričati, ne dopovedati, da so na krivem potu. Odkar je moja pravda s „Sočani" (listom) in odborom pri kraji, od tistihmal sipa ta pravcati lazaronski list, ki je vso omiko z vso sodrgo in nesnago mavtarstva vred v „štant" vzel, kupoma „omikane psovke" na mojo osebo, ker sem mu lani nekaj liberalušne krvi puščal, tako da je vsled tega obilnega puščanja oči-idno oslabel in hirati začel. Njeno obnašanje je mehko izobraženo, blizo enako, kakor se huduje tepeni otrok nad svojim atom, rekoč: „ata je bak(!)", ker me je karal ali tepel. Taka je, kdor se nezmotljivi ,,Soči" zameri in ueče po njenih „svobodnjaških dancah" plesati! Toda tega ne bom na široko dokazoval, marveč navedem nekoliko resničnih dogodkov, da bodo častiti bralci sami sodili. „Sočani" so hoteli mene v dosego svojih neblagih namer rabiti, volili so me zato dvakrat v odbor, a ko sem iz njih besed in djanj njih skrite namene spoznal in je po dolžnosti v „Glasu" iu „Zg. Danici" razkril, mi ni bilo več prostora v tem liberalušneui društvu. Ko bi hinavska „Soča" še kaj spomina imela iu se ne bi bila zares s pametjo skregala, bi jej tudi jaz lahko povedal, zakaj sem se je bil oklenil. Lahkomiselno sem tolmačil njeno geslo: „Pol. društvo „Soča" obstoji sploh iz katoličanov, sloni na katoliškem stališču in če se ne spušča v verske borbe, ker ni to njegov namen, priznava vendar in spoštuje vse to, kar izvira iz katoliške vere in je v njej vtrjeno" itd. Ko je pa bilo sem ter tje v „Soči" čitati, da ona može verske rovarje in radikalce n. pr. Mazzini-a in druge v zvezde kuje in sicer s prav liberalnimi frazami, da njih patriotizem tudi še vernim Slovencem v izgled priporočuje, so tudi meni, kot nekdaj Savlu, ljuske od oči padati jele, spoznavati seui začel, da ona vse svoje tace naravnost v brezverski tabor moli Kteri še iskrico vere imajoči domoljub mi more tedaj zameriti, ako sem brez vsega obotavljanja tacemu društvu in njegovemu organu, ki sloni na takih verske čute slovenskega naroda ranuječili načelih, tudi očitno hrbet obrnil, kot katolišk Slovenec? Verski in narodni princip Friderik Homan, predstojnik radoliške kmetijske poddružnice, na prav slabem svetu okrog svoje hiše v Radolici saden in kuhinjsk vrt. Tam kjer se zdaj gnojniki (Mistbeete) vzdigujejo eden nad drugim, je bil nekdaj prav grd strm rob, in po bregu doli proti cesti pod radoli-škim mestom se je videl bel rob, kjer je bel pesek ležal. G. Homan je lovil cestno blato in navaževal drugo šaro, dokler ni bilo dosti prsti, da so drevesa lahko rastla. Ljudje so se iz njega norčevali, rekoč: „zdaj bo pa Homan kmalo obogatel, ker se je tega roba lotil" G. Homan pa takih zabavljic ni porajtal, temuč je blato in prst navaževal, bregove pod zidoval, in zdaj hodi vsa Radolica že zgodaj spomladi k njemu po lepo zelenjavo, in okolica dobiva iz njegovih vrtov vsako leto veliko žlah-nih cepičev. Imenovani trije gospodje nam kažejo , da pridnost vse premaga in malovreden svet lahko predela v rodovitne vrte. Koliko pa je dobrega in rodovitnega sveta, kterega nihče ne obdela! Koliko je vrtov, pa so prazni! Takim ponudi podpisani iz svoje drevesnice na Breznici prav po ceni mnogoterih sadnih drevesec, iu sicer a) Visoka drevesa. 1. Jabelka, cepljene češplje, Češ- nje in breskve po . . . 30 do 35 kr., 2. hruške po.......40 „ 50 3. orehi in murve po . . . .20 „ 25 4. divji kostanji po .... 30 „ 40 b) Pritlikovci. 1. Jabelčni, češpljevi, češnjevi in nešpljevi po...........30 kr 2. hruševi po.......30 do 35 „ Pri podpisanem se tudi dobivajo erfurški velikanski špargeljni po 3 kr., in pa jedljiva rabarbara (essbares Rhabarber), nova izvrstna prikuha po 5 kr. laot-ro Pintar, župnik in sadjercjec na Breznici, pošta v Lescah na Gorenjskem vsaj polagoma združiti v vzajemno podporo, ter vera brez narodnosti in narodnost brez vere pri nas Slovencih dolgo obstati ne more; to je bil namen, zarad kterega sem jaz z drugimi duhovnimi tovariši (40) v „Sočo" že 1. 1869 stopil in dvakrat odborništvo sprejel. Čeravno mi je moja borna plača in pastirska služba tako žrtvovanje komaj dopuščala*). Se ve, da se tega mojega žrtvovanja g. vred-nik ,,Soče" več ne spominja, kakor tudi ne one napitnice pri izletu goriških čitalničarjev meseca junija 1872 v R., ko mi je on sam vpričo čitalničarjev in mojih fannanov Ren-čanov ,,kot prvemu narodnemu duhovniku, djan-skeniu podpiratelju in dopisniku ,.Soče" na Goriškem" napil, kar je bilo, se ve da, neko-iko pretirano, tako da sem se tega v zvezde covanja moje osebe sam sramoval. Pa kar čez noč postal sem „renška baka, lolučlovek" itd., ker nisem hotel več v njen rog: „vse le za svobodo, omiko in napredek", tro-iiti. Ko se je še „Soča" prav po farizejsko tot na katoliškem stališču slonečo hlinila, — ii»»f, 2. marca. Časniki objavljajo imenik govornikov, kteri se bodo vdeležili debate o konfesijonelnih postavah. Za postave se je oglasilo 12 govornikov, zoper nje 28. Med unimi 12 jogri sta tudi 2 poslanca kranjska. „Brencelj-' je dr. Schafferja nekdaj imenoval „Vortanzer". Tak Vortanzer hoče biti dr. Schaffer tudi na Dunaju pri konfesijonelnih postavah, ker vpisal se je za prvega govornika za te postave. Vrsto teh čudnih patro-nov, med kterimi so tudi glasoviti Dittes, Carneri in Wildauer, sklepa zopet kranjsk poslanec—dr Razlag. Razlag, Razlag, v kako druščino si zašel! Vrsto govornikov zoper konfesijonelne postave bode pričel grof Ilohen-wart. Za njim pridejo naj slavniši inožje državnopravne opozicije, kakor Greuter, \Veiss-Starkenfels, Čartoriski, Smolka, Herman, Oelz — Smolka je nameroval staviti predlog, naj se debata o konfesijonelnih postavah preloži, ustavoverci se pa temu ne bodo vdali, da si tudi vlada želi, naj se narpred dovoli budget. A liberalcem so konfesijonelne postave važnejše, kakor budget in zato hočejo saj I. postavo pred budgetom pretresovati. Vlada bo tedaj s svojimi ljudmi imela hud križ zlasti tudi zarad tega, ker nekteri po vsi sili zahtevajo, da naj se sprejmejo postave tako, kakor jih je odsek poostril. Zopet eni kakor ..Morgenpost" poroča, svetujejo, naj predaleč ne segajo, ker je znano, da je cesar eden naj odločnejših nasprotnikov posilnega civilnega zakona. Struna je tedaj jako že napeta, bo-li tudi počila i Pri ministerskem predsedniku se je 1. t. m zbralo več ustavoverskih poslancev, ki so se posvetovali o razpravi nekterih reči, ktere ima deržavni zbor rešiti. V misel se je vzelo tudi to, da naj o veliki noči seje za nekaj dni, drugo polovico meseca aprila pa za dalj časa prenehajo, med tem pa zborujejo delegacije. Deželni zbori naj se skličejo 15. semptembra, državni zbor pa 15. oktobra, da se o pravem času izdela državni budget. Čr&kti. Katoliško-politično društvo je imelo i. t. in. jako sijajen zbor, kterega so se vdeležili najveljavniši možje, kakor knezi Lob-kovic, Schwarzenberg, \Vindiscbgratz, grofje Schonborn, Thun, Clam-Martiuic, Buqnoy, Per-gen, Ledebour, Waldstein, baroni Zessner, Hildebrandt, Gudenau, Dobrenski itd. Profesor Bauer je govoril o konfesijonelnih predlogih, Kleist iz Vestfalije o cerkvenih zadevah na Pruskem, knez Lobkovic o modčrnem husitiz-mu, grof Leo Thun o Stremajerjevih postavah. Med drugim je rekel: ,,Pravijo, da je cerkev državi sovražna; gotovo je sovražna moderni državi, ravno tako, kakor nekdaj ajdovski državi, kteri je nasprotovala, pa s tem rešila pravo svobodo. — Prof. Borovy je predlaga resolucijo, naj se škofom češkim izreče vdanost in zvestoba ter pripravljenost za vse žrtve, kar se je zgodilo. Oj&rNkii. Minister Szlavi je bil l. t. m. dve uri pri cesarju na Dunaju ter jim naznanil odstop ministerstva. Pa to se še vradno ni zgodilo, ker so cesar rekli, da pridejo med tednom v Pešto, kjer se hočejo odločiti. Brž ko ne, bode prišel Sennyey v novo ministerstvo. Vitanje države. l*ru«kH nagajivost proti Francoski prihaja čedalje huji. Kakor poročajo telegrami iz Štrasburga, so tam ustavili vse francoske časnike in jih pregledali. Prusi bi radi pripravili Francoze k vojski, česar pa menda ne bodo dosegli. — Grof Arnim je prevzel poslanstvo v Carigradu, tako piše „Koln. Ztg." l'r;tii<-o«.k:i. „Presse" ve povedati, da je grof Chambord postavni francoski kralj, za smrt zbolel. To ni res; grofje zdrav in srečen na Dunaj došel. — Inicijativna komisija je pre-vdarjala, bi li ue bilo prav v francosko vojno vtakniti tiste tujce, ki so se vojaščini z doma odtegnili. — Pri volitvah za narodno skupščino bodo, kakor se kaže, izvoljeni republikanski kandidatje Lepetit in Ledru-Rollin. ŠmtiijMka. Moriones je madridski vladi poročil, da ni mogel predreti sovražnih čet ter prosi novih vojakov na pomoč in novega generala, ki naj bi prevzel poveljstvo. V nekem telegramu do vojnega ministra pravi, da potrebuje G batalijonov, 7 baterij in 500 patron za vsako kanono. Karlisti so med tem hudo prijeli mesto Bilbao ter že okoli 1500 bomb v mesto poslali. Tuji konzuli so se iz mesta umaknili, ktero se je po poročilih iz Lisabona že vdalo. Če so ta poročila resnična, tedaj je zmaga Karlistov skoro gotova, ker so angleški bankirji obljubili posoditi jim 4 milijone, kadar vzamejo mesto Bilbao. Za vojskovanje pa je denar ena naj bolj potrebnih reči. Bliasiiiiii*kit. Kak sad obrodi narodna, oziroma državna cerkev, nam je izgled narodna cerkev v Rumunji. Kar namreč oddaja cerkvene službe ministerska volja in vlada le take osebe voli za škofe, ki se odlikujejo po zares ostudnem servilizmu, je ru-munska državna cerkev popolnoma propadla in ortodoksno (nezedinjeno grško) duhovstvo je po javnem mnenji zaznamovano že popolnoma za deželno kugo ali egipčansko nadlogo. Vsi listi rumunski — kakoršne koli stranke — trdijo v enomer, da je ta sistema nesrečna deželi in da po nji propade vlada in cerkev, ker se duhovstvo popolnoma spači. Dokaz temu je početje, ktero je ravnokar rumunska policija na dan spravila. V palači rumunskega nadškofa (nietropolita) namreč so zasačili ko-vačnico za ponarejevanje denarja in na čelu ponarejevalske družbe bila sta shismatična popa Cornile in Nistorn; ta družba — v zvezi z židovi (judi) je že leto in dan kovala turške zlate in jih spravljala med ljudi. Dalj časa že je letei sum na to lepo versko družbo, toda iz strahu pred škofom (metropo!itom) najmogočnejšim državno-cerkvcnim velikašem, si policija ni upala preiskati njegove plače tako dolgo, da sta omenjena popa bila zasa-čena, ko sta ponarejene nič vredne zlate izdajala. Zdaj še le sc je upala v palače in pri preiskanji našla ne le mašine, s ktero so se zlati kovali, ampak tudi veliko zalogo ponarejenih zlatov po kterih, ki spadajo k škofovemu poslopji in sc dotikajo onih zbornih prostorov, v kleti h so se ravnokar še le nove postave zoper take ponarejevalce sklenile. Vsi prebivalci palače, izvzemši metropolita, ki, je ob enem predsednik senata, in njegove najbližje družnike, so zdaj zaprti v ječi. Vse je radovedno v Bukarestu, kaj misli vlada odgovoriti na kako interpelacijo zbora, ker se krivda te spačenosti duhovstva po pravici vladi naklada, ki oddaja duhovske službe svojim popolnoma vdanim privržencem. Kar se podrobi, se mora pojesti. Domače stvari. (»Slovenec") je ljubljanski policiji tako všeč, da se je v štirnajstih dneh v torek že v tretje nanj naročila ter pobasala vse liste, kolikor jih ji je v roke prišlo. Ker nam ni jasno, zakaj je konfiscirala zadnjo številko, v kteri smo svarili pred podpisovanjem resolucije, smo se zoper to konfiskacijo pri c. k. deželni sodniji pritožili. (KatoliSko - politično društvo) državnemu zboru ni odposlalo resolucije, kakor se je s prva nameravala, ampak peticijo ali prošnjo, naj državni zbor izreče, da ni korapeten-ten o konfesijonelnih postavah enostransko sklepati. Peticije ali prošnje so po temeljnih državnih postavah dovoljene, zato vprašamo deželno vlado, oziroma njenega začasnega vodja kneza Metternicha, misli-li prepovedati tudi podpise na dotično prošnjo ? Če se si. vlada kmalo ne oglasi, nam bode njeno molčanje dokaz, da se peticija sme podpisovati in bodemo po tem ravnali. Naj tedaj blagovoli nam kmalo odgovoriti. (Kaj je omika f) Če prav razumevamo, se „Narod" norčuje (št. 45) z nekim županom in ga kot bebca popisuje, ki je odpravljal tolovajsko ponočevanje, ktero toliko neznanskih pobojev in vsakterih nesreč v naši deželi vzro-kuje! — V ravno tem listu, pa pripoveduje, da so v Jaršah fanta ubili, ker „nij hotel bežatiin na zadnje čivkne: „()mike treba". — V čem je tedaj „omika"? — Kdo ue vidi, da ti ljudje imajo ravno toliko doslednosti, kolikor vere? Ako ste pazno brali Narodovo" politiko o domačih in tujih deželah, ste se povsod lahko prepričali, da liberalno je njemu to, kar proti-cerkveno. Tako tedaj tudi dobro veste, kakošni liberalci so „Naro-dovci". Ako se pomisli, da vsi ti ljudje so v krstnih bukvah katoliških, je očitno, da njihova politika je politika moža .Jškarjota". Razne novice. — Poskus samoumora. Včeraj dopoldne je prišel tujec, boje Grk po rodu, k „Slonu" v toplice in si prerezal žile na vratu, na rokah in nogah. Našli so še živega, ki je pa imel pripravljeno tudi vrvico, ako bi mu prerezanje žilj ne bilo zadosti, da bi se še — obesil!? Zdaj pa v bolnišnici zdihuje. — Zmiraj globokeje v žrelo ju-dovstva. Ogrski minister Trefort je dovolil, da v prihodnje zamorejo tudi judovski dohtarji prava delati poskušnjo iz cerkvenega prava in imeti naslov „doctores utriusque juris". — Škof Zwerger, je dobil od raznih društev oziroma njih odborov že 37 adres, v kterih ga prosijo, da bi se krepko potegoval za pravice katoliške cerkve ter nasprotoval konfesijonelnim postavam. Iz sodnijske dvorane. Kmalo pa ni mogla Riesnerca dobiti dosti denarja, gospa Aristoteles se toraj obrne do drugih enakih posredovalk, Izatič, Čimžar, Richter, Comelli, Flora pl. Gariboldi itd. Da bi bilo pa lože dobiti denarja na posodo, so se obresti natančno plačevale, manjše glavnice vračale, ako so upniki zahtevali, gospa Aristoteles in njene posredovolke so slepile ljudi s tem, da so pravile, da je bogata gospa, da kupčija z lesom nese velik dobiček, da se denar le za kupčijo rabi, da ima pričakovati veliko dedšino po bogati svakinji, da ima po-oblastasilo od moža, denarje za kupčijo na posodo jemati, itd. Zlasti pa so se lovili tički na obresti, ktere je plačevala po 5 do 10 gld. na mesec od 100 gld. Na ta način je naredila kmalo veliko dolga, zlasti ker so njene posredovalke jemale denar, kjerkoli so zanj zvedele, in sicer skoro izključljivo pri ženskem spolu, kteri je s tem iskal postranskega zaslužka. Ko pa že slednjič na menjice Terezije Aristoteles ni bilo mogoče več denarja dobiti, so se jele menjice ponarejati, to je, Riesnerca in ona sama ste podpisavali imena drugih oseb na menjice, ktere je potem Riesnerca v denar spravljala. Toda to početje je prišlo kmalo na dan, posebno ko glavna posredovalka Antonija Izatičeva, ki je bila največa podpora, nagle smrti umre. Denarja za plačo obresti ni bilo po nobeni ceni več dobiti in ko ženski vidite, da ste pri kraji, pobegnete na Bled in hočete skočiti v jezero. A premislite se in se vrnete nazaj in kmalo potem ji prime sodnija in zapre, ko je bila gospodičina Kuntara izročila ponarejeno menjico, na ktero je bila posodila veči znesek. Sodnijska preiskava je spravila na dan, da je Aristotelovka naredila čez 34.000 gold. dolga, da-si je njeno premoženje zneslo le 300 gold. Od tega denarja pa ni imela dosti, kajti skoro ves denar so požrle visoke obresti in mešeterina; mnogo denarja je znosila tudi v loterijo, nadjajoča se, da bo kaj zadela in tako znebila se dolgov, upnikov in mešetaric. A šlo ji je, kakor že več drugim, prišla je sodniji v roke, ko je glavna mešetarica, Antonija Izatičeva, umrla in njeno premoženje v konkurs prišlo. V preiskavi Aristoteles ni tajila, pač pa Riesnerca, dasiravno je bilo po pričali dokazano, da je Aristotelovko speljala do tega, da je jela ponarejati menjice, ktere je tudi sama Riesnerca pisala in prodajala, denar pa ali sama za-se obdržala, ali pa Aristotelovki dajala. Vse to pa je Riesnerca tajila. Ona je Aristotelovki čez 11.000 gld. denarja preskrbela ia s svojimi zvijačami ljudi za ta znesek opeharila. Ponarejene menjice je, ko so se upniki oglasili, Aristotelovka zamenjala s pravimi, nekoliko jih je tudi mož gosp. Jože Aristoteles plačal ali plačati obljubil. Iz konečne obravnave, ktera se je pričela v sredo 25. in končala v petek 27. februarja, posnamemo le bolj mikavne reči in predstavimo svojim bralcem le nekoliko bolj markant-nih poškodovanih prič kot slike onih usmiljenih „gospa", ki se pečajo z mešetarijo in denarno „kupčijo". (Konec prih.) Umrli so: 27. febr. Amalija Vrhovec, dimnikarsk otrok, 11/ 1., — in Genovefa Golob, krojaška hči, 9 1., obe za kozami. — Marija Benkovsky, inst. reva, 75 1., za slabostjo. 28. febr. Janez Usanič, uajdenec, 2 I., — in Neža Barles, delavčeva žena, 29 I., oba za kozami. 1. marca. Pavla Vrhovec, dimnikarsk otrok, 4 1., za kozami. — Janezu Jakliču, vrtnarskemu pomagaču, otrok moškega spola, mrtev rojen. — Urša Job, kuharica, 45 1., za kozami. — Peter Čimžar, delavec, 28 1., za pljučno sušico. 2. marca. Ana Cvek, učiteljska vdova, 79 1., za slabostjo. — Elizabeta Albert, delavka v cigar-nici, 29 1., za pljučno sušico. 3. marca. Marija Oblak, postreščekov otrok, za slabostjo. — Martin Skubic, delavec, 56 I., za pljučnim vnetjem. — Sidonija F. A. Zor, hči telegraf. oficijala, IG 1., za kozami. Eksekutivne dražbe. 11. marca. 1. Jernej Itant-ovo iz Sp. Zado-brave (471 gl.) v Ljubljani. 12. marca. 3. Leopold Puhar-jevo (3700 gl.) v Kranji. — 1. Jož. Herbst-ovo iz Seč (631 gl.) v Kočevji. Tfleirafl^iie drnarnr renr 4. marca. Papirna renta 69.65. — Srebrna renta 73'96. — 18601etno državno posojilo 103 80. — Bankine akcije 970 - Kreditne akcije 241.50. — London 11125. — Srebro 104.75.— Ces. kr. cekini---- — Napoleon 8.88. DenarHtvene crnr. 3. marca. Državni fondi. Denar. Blago. 5% avstrijska papirna renta . , # 69 70 69.80 6% renta v srebru . . . . 74.10 74 20 Srečke (loži) 1854. 1. . . . 98.25 98 75 „ „ 1860. 1., celi. . , , 103.80 104.20 „ „ 1860. 1., petinke . . 109.25 109.76 Premijski listi 1864. 1., . . . 138.50 139,— Zemljiščine odvezuice. Štajarske po 5%..... 9 a # 93.- —.— Kranjske, koroške in primorske po 5', 85.- 89,— Ogerske po 5'/,..... , . 75.25 75.75 Hrvaške in slavonske po 5*/, . 75.50 77.— Sedmogradske po 5% . . 73 60 74 25 Delnice (akcije). 969 971 133 76 Kreditne akcije..... 242.25 14160 Nižoavstr. eskomptne družbe . . . . 850.— 860 — 149.75 150.25 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . 169.60 170.— Tržaške „ 100 ., k. d. . —.— 117.- »O „ K »i —.— 53.— Rudenske „ 40 gld. a. v. 23.50 24.— Salmove „ 40 „ it »i • 34.— 36.— Palffi-jeve „ 40 „ i» ii • —.— 22.— Clary-jeve „ 40 ,, ii t« • 31.50 32.- St. Genois ,, 40 „ it it • 22.50 21.60 \Vindischgratz-ove „ 20 „ •» *i • 20.50 21.50 Waldstein-ove „ 40 „ ii ii • 21.— 23.— Srebro in zlato. Ces. cekini ...'... , . 5.27 5.28 8.90 8.91 105.10 105.30 1'rostovoljuo se prodaja hiša v Dolskem Mizo Dola. Proda «• f tudi \rt iii njiva zn dva merniku posel ve. Kdor želi to posestvo kupiti, naj se oglasi v Dolskem hiš. št. 32. (6-3) Jurij Dornik-ova zaloga olja r Trstu. Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nalime), s plačano colnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko. (4-6) RAZGLAS. Mestna srenja novomeška daje v najem svoj v mestu, ob reki Krki bivajoč, ne davno še le na novo postavljen mlin s petimi tečaji in konštantno vodno močjo. Mlin ima vse čistilne priprave, lepo stanovališče, magacine, gospodarsko poslopje, ter se odda na 4, oziroma tudi na 6 let, početkom 1. aprila 1.1874. i\'njeniiia družba bo 18. marca 1874. Najemne ponudbe se sprejemajo do 11. ure dopoldne istega dne. Najemščinn (Ausrufspreis) je postavljena na 800 gold. Nntančneji pogoji se izvedo in sprejemajo v mestni pisarnici. Novomesto, 21, febr. 1874. Rizzoli, (7_2) mestni župan. Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani. Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.