177. številka.
Ljubljana, v petek 6. avgusta
XIX. leto, 1886
Iznajti vsak dan *v«»*er, \7.<m6\ nedelje In praznike, ter velja po po«ti prejetnan za sv stri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 za pol leta 8 prid., za četrt leta 4 gld., za
jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljanu brez pošiljanja na tlom /.a > se leto 13 tfid., za četrt leta 8 #ld. 30 kr., za jtiden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na »lom računa se po
10 kr. zii mesec, po 30 kr. /.a četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za o z n h n i 1 a plačuje s* od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s> ne vračajo. Uredništvo in npr avntStvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „ Gledališka stolb-'-1. Upr avn i*t vii nuj ae DlftjgfOVolfjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari.
»Bolgarska in Vzhodna Rumelija."
Pred nekoliko dnevi naznanili smo zelo obširno in zanimivo knjigo, ki jo je pod tem naslovom izdal v političnem svetu jako dobro znani Spiridijon G o p-čevič in katero so razni listi seveda vsak skoro z druzega stališča ocenjevali. Ker sta Bolgarska in Vzhodna Rumeliju prevažen faktor v balkanskem vprašanji, ker je vsacemu politiku k istno, sezna njati se ž njima, ker se morajo po Bismarckovem izreku razmere in osobe v poštev jemati, kakeršne so, ne pa kakeršne bi utegnile, biti, namenili smo se glavne podatke in interesantneje podrobnosti iz napominane knjige v nekoliko člankih pronašati svojim čitateljem, da bodo spoznali Bolgare, njih napore, njih vlado in še marsikaj druzega, kar se navadno v časnikih ne nahaja.
Ob jednem spoznali bodemo pri tej priliki de loma tudi brate Srbe, vsaj njih vrhovne poveljnike in velmože, ker je tudi o Srbih mnogo govora in mnogo bistrih in rezkih opazek, ker je pisatelj kakor v predgovoru sam pravi, gotovim ljudem potegnil krinko z obraza in svetu pokazal, kaj se godi za kulisami, a pri tem si prizadeval, vsakemu biti pravičen ter tudi pri osobah, katere napada, nikdar ne zatajuje njih dobrih lastnostij.
Pisatelj razdelil je knjigo na trojo. V prvem oddelku razpravlja se zemljepisje, statistika, etnografijo in zgodovina Bolgarske. — Drugi oddelek ima naslov: Bolgarska od sanštefanskega miru. do napovedbe vojne od strani Srbske. Tretji oddelek opisuje „srbsko-bolgarsko vojno."
O leži, mejah in razprostranosti nove te slovanske države ne bodemo govorili, ker bi ne povedali nič novega, pač pa bodemo priobčili nekoliko podrobnostij o Balkanu, oziroma o „Stari planini", kakor ga Bolgari nazivljejo. Balkan je 500 ki. dolgo pogorje, z mnogimi panogami, katerih ima vsaka svoje posebno ime: „Sveti Nikola Balkan", ,Etro~ pol Balkan", „Kalofer Balkan" itd. Prehodov čez Balkan je nad 30, mej njimi so naj važne ji: Sveti Nikola, Ginci, Isker, Baba Konak, Rosalita, Šipka, Kazan, Demir-Kapii, Hainkbj. Najvišji vrh je Mara Gedtlk (2330 m.), najvišji prehod Rosalita (> 930 m.)
Kakor daje Stara planina Bolgarski poseben
značaj, takoj na južni strani Rodopske gore (Despoto Dag, Kara Balkan), katerih najvišji vrh je Perin planina (2700 m.)
V Rodopskih gorah bivajo Poraaki (muhamedanski Bolgari), ki imajo ondi državnopravno sicer ne priznano, a vender dejanski nezavisno republiko, obstoječo iz 18 vusij, ki se same vladajo, ki ne plaću jejo davka, niti ne dajo vojakov in imajo v Plov-divu celo 2 „konzulu", ki izdavata potne liste za Rodopske gore. Brez takega potnega lista ne sme nihče v Rodopske gore.
Mej vsemi bolgarskimi pridelki je najimenit-nejc rožno olje, katerega se največ proizvaja v svetovno slavnem Kazanliku. Ondašnji nasadi rož, navdušili so celo „den grossen Sclnveiger" Moltkeja, da je ditirambično proslavljal njih lepoto V evropskem „Glllistanu" pridela se na leto do 1650 kg. rožnega olja, od tega S50 kg., torej nad polovico, v krasni dolini Kazanliški. Kako ogromno ozemlje odločeno je rožnim nasadom, razvidi se iz tega, da povprek treba 3200 kg. rož za jeden kilogram rož nega olja. Kilogram stoji na lici mesta do G00 mark.
Bolgarska meri 63.972 Okni. in ima 2,007.919 prebivalcev, Vzhodna Rumelija 85 900 O km. s 815.946 prebivalci, vkupe obe deželi 2,823 865 prebivalcev. (Ljudsko številjenje dne 1. januvarja 1881.) Po narodnosti je mej temi' 1,345.507 Bolgarov, 527 284 Turkov, 49 064 Rumuncev, 37.600 ciganov, 12.37(> Tatarjev, 11.551 Grkov, ostali so Nemci, Rusi. Hrvati itd. Po spolu je 1,027.803 moških, 980.116 žensk, po veroizpovedanji 1.404 409 pravoslavnih, 578 060 muhamedancev, 14.342 zidov, 55G2 katolikov, ostali so drugih veroizpovedanj, nekaj je celo. paganov.
O budgetu, pošti, šolah ne bodemo posnemali nobenih podatkov ker se je o tem že marsikaj čitalo v slovenskih listih, zanimivejše bode, kako nam Gopčevič riše B dgarov  značaj   in glavne lastnosti.
Kakor vsi slovanski narod', pravi Gopčevič, so tudi Bolgari čudovito nadarjeni, imajo jako zdrav razum, da vse takoj pojmi jo, da nadkriljujejo v tej zadevi nemškega kmeta. Njih posebna lastnost je zmernost. Pije se sicer v deželi nuvadno vino, a nihče se ga ne prenapije in Gopčevič na vsem svojem potovanji  po balkanskem poluotoku   ni videl
niti jednega pijanega Jugoslovana, izimši pri zajetji in plenitvi Pirota.
Druga lepa lastnost, ki se nahaja v Bolgarih, kakor tudi v Srbih, je varčnost, katera pa se v Bolgarih le prepogosto spremniji v odurno sko-post. Izza turških časov so Bolgari vajeni skrivati svoj imetek in sesedaj radi taje svoje premoženje. Dokler so Bolgari skopi proti sebi samim, ne more se jim v zlo šteti, a skopi so tudi proti domovini, proti svojemu narodu. Kdo se ne spominja , požrtovalnosti grških trgovcev izza osvoje-valne vojne? Otoki Hydra, Spetzas in Psara dali so vse svoje premoženje za vkupno domovino in v inozemstvu živeči Grki pošilpili so milijone in milijone začasni vladi. Pri Bolgarih se kaj ta-cega ne nahaja. Naopak, pri vseb rodoljubnih in dobrodelnih delih bili bo le v Bolgariji živeči tujci, ki so kaj dali. Seveda se ne sme zamolčati, da knez Aleksander skoro nikdar ni dal peneza.
Po Plovdivskeui prevratu, ko jo vsa Bolgarska plavala v radosti in so od vseh stranij prihajali prostovoljci, čital se je v raznih listih telegram: „Bogati Bolgari po vseli krajih dajo kar na tisoče za narodne namene." A piišedŠi v Ptovdiv, dozual je Gopčevič, da vse to ni nič res, da dosedaj nihče niti krajcarja ni daroval, temveč, da se je telegram skoval, da bi se h tem na bogataše uplivalo. (Dalje priti.)
Politični razgled.
Notranje <lcž<klc.
V Ljubljani 6. avgusta
Pri državnih izpitih v Pragi je palo 21 ve&ltih dijakov radi pomanjkljivega znanja nemščine. Češki listi zahtevajo zategadelj, da bi drugi deželni jezik bil obligaten na srednjih šolali. Kar pa tudi nemški uradniki na Češkem potrebujejo znanja češčine, bi se tudi Nemci na srednjih šolah morali učiti češčine, kar zahteva tudi narodna jednakopravnost.
% n ;i u M* države.
Da bi se bila Turčija obrnila do €'rnt' gore,
da začne preiskavo, če je kdo njenih podložnih kaj kriv bojev na meji, se ne potrjuje. Ujetnike so Črnogorci že izročili turškim oblastvom, in sedaj v Črnigori pričakujejo izid turške preiskave.
• LISTEK.
Vilenski brodnik.
Spisal Emile Souvestre. II. (Dalje.)
— Slišiš li sestro, prosečo te po svoje? pravi ganjen; i njej si potreben!
Gluhonemo dekle mu seže v beBedo z vpraše-valnim kretanjem.
— Da, odgovori Robert, da, uboga hčerka, to je, razumela si, a ne boj se: prisilim ga, da ostane pri nama.
Klavdija odmigne.
— Kaj, pravi Robert osupnen, tudi ti se mi upiraš? Kaj pomenjajo ta znamenja? — Mladec je tukaj nesrečen. — Je li moja krivda ? — Če ostane, dogodi se nesreča! . . . A kaka nesreča ?
Klavdija pokaže z energičnim migom okolu broda hrumeče črnkaste vode. Robert obledi.
— Kaj hočeš reči? vsklikne. Kako! Urban bi mogel ... Ti si blazna, Klavdija; to ni možno! He! — Praviš, da si uverjena! Da je že mislil na
to? — Za Boga svetega! čuješ li, kaj pripoveduje, ti? Je li res, nesrečnik? Povej, je !i res?
Urban sede kraj čolna in zakrije z rokama
obraz.
— Kaj, veli brodnik pomolčavši, v istini li si zatajil svoj krst, da bi samovlastno umri in pogubi 1 svojo dušo ? •
Prijavil sem Vam, zajeca Urban. Včasih srce toliko krvavi, da mu neseni več gospodar, in mika me v smrt Prehajajočega včeraj s Klavdijo v malem brodi, vzgrabila me je v istini, ko sva priplula do najmočnejšega toka izkušnjava. Nehote dvignol sem se, kričeč od žalosti in postavil sem nogo na kraj broda. Voda me je vabila; a Klavdija me je zadržala in pogledala nekako, da me je bilo sram . . . Prijel sem znova za veslo . . . vender moje misli me straše in baš radi tega bi rad odpotoval.
— A kdo mi zatvrdi, da bodeš v dalji razumnejši? ugovarja Robert. Kaj bodeš počel, če te prevzame tam doli domotožje? Nikogar ne bode, date obrani zlih tvojih mislij. Prisegel bi mi li pri svojem obhajili, da se povrneš, če te Bog sam ne pokliče k sebi?
Urban nič ne odgovori.
— Vidiš, ne drzneš se obljubiti, nadaljuje mu
roditelj skrbljivo, nemaš zaupanja sam v sebe. A prav za prav, čaj, bočeš li, da ti povem? lagal si, nesrečnik! Da namerjaš oditi, to je le zvijača obupa; biti nam hočeš daleč, da bi bil do cela gospod svojega živenja ter je vrgel proč. kedar bi ti bilo pretežko. Bodi iskren še poslednjikrat; priznaj, nesrečnik, priznaj !
— Nu, da! Bog Vam oprosti! Vi ste pregovorili, česar si jaz nesem drznol reči sam sebi, vsklikne Urban bolestno; da, če mi Bog z nova ne obudi veselja do življenja, treba je bode končati. Oh! ne grajajte me, oča; sam se dovolj grajam; mnogokrat bil sem se od jeze v prsi, govoreč: — Ti si plahun! — In spomin na Renato ostal mije vedno neoslabno krepak. Mnogokdo mislil hi na mojem mesti, da jej rabi kak zel čar, da bi me pogubila ; a jaz, jaz je ne tožim, jaz se jej ne jezim; ne, kljubu vsemu storjenemu mi zlu. Želel bi jej še vedno, da bodi srečna, kakor kraljica.
— Če je tako, reče brodnik nehote vznežen, zavisi tvoja muka ali radost samo od nje.
— Oh! odvrne Urban s slabečim glasom, jaz nesem hotel, a istina je. Ne bodem Vam pravil, kako jo ljubim, oča; ne, bilo bi me sram to razkrivati modremu možu. Zatrditi Vam samo morem
Razmere v Mrbiji za vlado nikakor neso ugodne. Državni dolg že znaša 264 milijonov frankov, tedaj ni čuda, če se že skupšnnarji preunšliu-jejo, ali bi se nadalje podpirali vlado. Zakon n posojilu je skupščina v pnncpu vspreiela, konečno ga pa najbrž ne bode resda v tem zasedanji. Zakona o solnem monopolu in o preinenibi uprav« j« vbida umaknila, ker se je bala, da ne bi bila zavržena
Letos se je že večkrat govorilo, da Rusija hoče posesti Bolgarijo. Razni ruski listi so že to zahtevali. Nedavno |e madjarski list  .Nemzet* zapo redoma odločno trdil, da se ruski višji častniki po gajajo, da bi Rumunija Rusom pustila  prehod v Bolgarijo.   „Berolinski Tagblatt" pa sedaj ve pove dati, da je Rusija celo Rumuncem ponujala Besa-rabijo nazaj, ako jej prehod dovolijo.   Rumunija se pa ni hotela udati, ker so jej odsvetovale Avstrija, Nemčija in Anglija. Koliko je temu verojeti, se ne ve. Čisto nemogoče ni, če ne pomisli, da se poslednji čas kaže v Rusiji neko večje mrzenje proti Nemčiji iu Angliji.
Iz Peterburga se piše v „Soleil", da se tako dolgo ni bati vojne, dokler ostane sedanji ruski minister vnanjib zadev na krmilu. Več ministrov in javno mnenje je pa proti Giersu. Giersovo stališče že jako omajano, ker javno mnenje zahteva vojno.
Napadovalec velikega vezirja je Turek. Pri zaslišanji je izpovedal, da je zavoljo silnih krivic zgubil vse premoženje. Prosil je pravosodnjega ministra pomoči, pa brez uspeha. Njegova žena je na smrtni postelji, on je pa 66 let star in ubog. Streljal je na velikega vezirja le zategadelj, da bi tako obrnil pokornost sultanovo nase. To je tudi dosegel. Tajna policija je že vse sultanu naznanila. Zaradi tega je v dvornih in uradniških krogih velika razburjenost.   Govori se že o premembi ministerstva.
Kakor egiptovsko-arabski list ,Angretu poroča, sklical je aI»isinsUi kralj podkralje, patrijarhe in guvernerje v Gondar, da se ž njimi posvetuje, ali bi napovedal vojno Italiji.
Pri volitvah v generalne sovete na Francoskem so republikanci zgubili 3 mandate, ker gotovo ni veliko pri tolikem številu volitev. Monarhisti so pa tudi z vso silo agitovali. Pa vzlic vsem agitacijam in podkupovanjem bi ne bili niti teh treh sedežev pridobili, ko bi bili šli v boj pod mo-narhistično zastavo, toda v volilnih oklicih imeno vali so se le konservativce in tako preslepili nekaj volilcev, da so mislili, da so zmerni republikanci. To pač najbolje kaže, kako slabo stoji monarhi-stična stvar na Francoskem, da že monarhisti sami pri volitvah na upajo več pokazati prave barve. V več departementih, kjer so zmagali monarhisti, pridobili so republikanci zuatne manjšine. V jednem departementu imajo monarhisti le jeden glas večine.
IVuska vlada misli 307 poljskih učiteljev premestiti v nemške kraje, ter jih namestiti z nemškimi.
V Gentu v Belgiji pripetila se je čudna epizoda. 3. pešpolk je iz tega mesta prestavljen v drug kraj. Častniki so se pred odhodom poslovili pri županu. Poslednji je pa bil dovolj nepreviden, da je jim izjavil, pa on ni prav nič pripomogel k temu, da mora polk ostaviti ta kraj, če tudi se nanj ni mogel tako zanašati, kakor na me ščansko stražo, ker je v njeni kakih 60 so-cijalistov, nekateri celo mej častniki. Polkovnik mu jc na to jako rezko odgovoril, da je porok za cel polk od podpolkovnika do zadnjega prostovoljca. Županov govor je jako razžalil polk, ki se je vedno taktno obnašal.
Pri poslednjih volitvah na InglršUeiii bilo je oddanih 2,971.759 glasov. Konservativci dobili so 1,106.651, unijonisti 417.456 iu oboji vkupe 1,524.107; Gladstonovci 1,347.983, Parnellovci 99.669, oboji vkupe 1,447 952. Gladstonovi nasprotniki dobili so samo 76.455 glasov več nego njegovi privrženci. To pač kaže, da Gladstonovi predlogi bolj ugajajo deželi, kakor nasprotniki trdijo.
da bi mi bilo z njo vse dobro: uboštvo, najtrše delo, slabo ime; ona bi mi bila zdravilo za vse. A kaj pomaga misliti na to ? Nje slavi bilo bi preveč v kvaro, da bi bila brodnikova žena; sedaj pač vidim, da me prezira. G. Lenoirju je prijazna . . . On vedno tiči sedaj v novej hiši; o tem pač ni dvojiti, oča; treba reči si „z Bogom", naj bi bilo tudi za vekov veke!
Tu mu vzneženje zapre sapo. Klavdija, videč, da mu solze rose trepalnice, ovije mu roko okrog rame s sočuvstvenim in prijateljskim kretanjem. Robert stoji pred bratom in sestro, združenima v tem objetji iu gleda ju nekaj časa molče. Hud boj bije se mu v srci in javlja na obrazi, bliskoma pro-minjajočem vzraze. Naposled potegne z roko črez čelo, kakor bi hotel razkaditi oblak tam nakopičenih mislij, dvigne glavo in uzre potnikov vrhu strmega brega. Obrne se h Klavdiji in Urbanu in burno vsklikne: — Na delo! na noge in za veslo! evo došlih nam ljudij! Razgovorimo se na onem kraji reke!
Brat in sestra si naglo obrišeta solze in storita, kar se jima je velelo.
Novi prihodniki so Rihardovi vozniki, privajajoči volov in uprežnih konj; z nekoliko težavo spra-
Dopisi.
M Krškega (i. avgusta. [Izv. dop.] V dan 2 avgusta t. I. j« imelo novo društvo na slovenskih tleh, „ Pedagogično društvo" za učitelje in šolske prijatelje, prvi občni zbor na vrtu g. gostilničarja Janeža. Na povabilo je piišlo k zborovanju 39 pravih 6 podpornih udov in nekaj neudov kot gostje. Z radostjo moram poročati, da ima zavtdno občinstvo za to koristno društvo veliko zanimanja, kajti že na dan zborovanja je društvo štelo 47 pravih in 9 podpornih udov; gotovo lepo število za ta kratek čas društvenega obstanka. Omeniti mi je tudi, da je ves čas bil prisoten okrajni glavar gosp. Veiglein, ki je tudi k društvu pristopil kot podpornik.
Okolu 3. ure popoludne otvori začasni predsednik g. Fr. Gabršek zborovanje. V svojem nagovoru pozdravi prisrčno vse došle ude in neude ter jim zakliče: „dobro došli!". Nadalje omenja, kako se je društvo ustanovilo in kak namen ima sploh in v obče. Vse navzoče opozarja ter prosi, da bi v svojem delokrogu delovali za razvitek tega društva in da bi kolikor mogoče pridobivali še mnogo podpornikov, kajti le potem je mogoče uspešno delovati, ako ima društvo dovolj materijalne podpore. Ves ta govor so poslušalci z navdušenostjo oio-bravali.
Na to g. predsednik poroča o dosedanjih dohodkih. Z zadovoljnostjo naj zabilježim, da toliko nesmo pričakovali. Dobili smo že nad 50 gld. — in če odbijemo malenkostne troške, ki smo jih imeli pri ustanovitvi društva, nam še vedno ostaja nad 43 gld. čistih dohodkov v blagajnici, ki se bodo uporabili za izdajo „Pedagogičnega letnika".
Začasni tajnik društva g. J. Ravnikar je imel nalogo poročati o izboljšanji materijalnega stanja pri učiteljstvu; a ker je on o tej zadevi govoril ter stavil predlog, da naj se pošlje zopet na prošnja do slavnega deželnega zbora za izboljšanje učiteljskih služb, že pri okrajnej učiteljskej skupščini, je ta razgovor za sedaj bil odložen na poznejše zborovanje.
O izdavanji „Pedagogičnega letnika" je govoril g. Jos. Bezlaj kaj izborno in pohvalno. Rekel je, da je slovensko pedagogično slovstvo — izvzemši Slomšeka — do denafinjega dne spalo spanje pravičnega, ter duh časa zahteva, da se Slovenci tudi na tem polji jamemo gibati, ako nečemo zaostati daleč za svojimi sobrati Hrvati na jugu in Čehi na severu. To nalogo ima tedaj na novo porojeno društvo „Pedagogiško društvo", ki bode „z združenimi močmi" stvar vzelo v roke ter skrbelo za boljši napredek in plodonosnejši razvitek pedagogičnega slovstva. „Pedagogični letnik", ki ga bode odbor društva izdaval leto za letom, bode nekako zbirališče vseh slovenskih učiteljev-pisateljev, ki bode prinašal strogo pedagogično-didaktične razprave; pa tudi take, nalašč namenjene za bolj priprosto ljudstvo. Jako lepa naloga društva je tudi ta, da bo ono delalo vedno na to, da se v sedanjih resnobnih časih /.boljša zanemarjena domača vzgoja otrok — in da pri tem težavnem in važnem delu delujeta šola in dom vedno skupno, kar dandanes tako zelo pogrešamo.  V tem zmislu je govoril g. Bezlaj
in prav je imel, kajti le potem je pričakovati bolje vzgoje pri mladini, ako bodejo stariši v zvezi z učitelji in šolo harmonično delovali. To naj ima društvo vedno pred očmi in rodilo bode gotovo obilo rodovitnega sadu .....
V odbor so bili voljeni jednoglasno prejšnji začasni odborniki; ta je potem mej soboj volil predsednikom g. Fr. Gabršeka, namestnikom iu tajnikom g. J. Ravnikarja, blagajničarica je gospica M. Ves-ner, perovodja g. Fr. Medic in kot odborniki so gg.: Jos. Bezlaj, Iv. Lapajne in Fr Lunder. — Izmej posameznih nasvetov naj omenim, da bode prvo zborovanje začetkom meseca novembra v Šent Jarneji. Dnevni red in dan zborovanja določi odbor pozneje.
Zdaj se g. predsednik še zahvali za zaupanje, ki ga udje stavijo v društveni odbor, ravno tako g. okrajnemu glavarju kot političnemu komisarju, ki je bil ves čas zborovanja navzoč, ter prosi vse tovariše iu prijatelje šolstva, naj to novo društvo vsak po svojej moči podpira ter skuša mnogo podpornih udov pridobiti, ker največ je od teh odvisen društveni razvoj in napredek! Bog daj, da bi društvo lepo razvijalo se in svojo vzvišeno nalogo tudi častno rešilo v korist slovenskega naroda in boljše njegove prihodnjosti.
Rodoljubi slovenski! Vi pa podpirajte to novo društvo ter nabirajte mej zavednim slovenskim občinstvom podpornike, kajti ideje društva so vredne vsestranske podpore! —r.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 3. avgusta. (Konec.)
Pri tej priliki opomni poročevalec, da se položena kavcija ni takoj oddala mestni blagajnici, kar bi moralo razvidno biti iz dotičnega akta. V bodoče naj bi se torej pravilneje ravnalo, kajti „Quod non est in actis, non est in mundo."
Odbornik Hribar obžaluje, da še vedno ni veljavnih, po mestnem zboru potrjenih predpisov za mestno blagajnice Naj bi že vender jedenkrat načrt, ki je v rokah g. župana, došel dotičneinu odseku, da iz predolgega provizorija nastane definitivum pri mestni blagajnici. Govornik prosi gospoda župana, naj kakor hitro mogoče izroči referat o preustrojstvu mestne blagajnice odseku mest nega zbora, da se konečno reši. Predlog odsekov se vsprejme.
Odbornik Gogola poroča o prošnji avstro-ogerskega društva v Monakovem za denarno podporo in predlaga, da se prošnja odbije. Obvelja.
V imenu šolskega odseka poroča odbornik Valentinčič o napravi novih klopij za I. mestno deške šolo v Ljubljani. Govornik pravi, da kakor klopi so tudi sobe te šole neprimerne, a ker je mestni magistrat že potrebno storil, da se dobi aH v prostorih prejšnjega muzeja, ali v g. Mahra hiši kaka boliša soba, ne bode stavil posebnega nasveta.
Poročevalec nasvetuje tedaj, da se napravi 120 klopij za I. in II. razred I. mestne šole.
Odbornik Hribar opomni, da ima malo število učencev nemške mestne deške šole lepo veliko sobo v Mahrovi hiši. Tja naj bi se premestil iz stražnice jeden razred slovenske šole, za malo šte-
vijo živali na plov. Brod prebrodi precej hitro prvo I četrtino reke; a dopiuvši do toka, razpoti se kakor običajno kljubu naporom naših veslarjev. Prevažalo se je včasih toliko trudonosno, da je nejeden-krat o polunoči na brod uvoden voz dospel stoprav ob šestih zjutraj na drugi breg. Danes se pač ni vozilo toliko dolgo, vender imel je brodnik časa dovolj v premišljevanje, in pripluvši na on kraj, bil je že ukrenol.
Sam pomaga živino spraviti na suho i naroči poluglasno nekaj voznikom, česar Urban ne more slišati; potem povede brod po vrvi nazaj do postaje, priveze ga na debel železen obroč i namigne mladeniču i deklici, naj gresta za njim v stan.
Brodnikova kočica je stala pod obrežno strmino. Ob zidi so bili nakopičeni ostanki starih brodov, več ne rabnih vesel i kosovi vrvij; ovijalo jih je mirtovo gnničje in razprostrte veje Bengalskih rožnih debele; nekdaj nasadil jih je bil Urban, a sedaj ni se menil nikdo zanja. Stan je imel le pritličje z dvema sobama: prva je bila v domačo rabo; v njej bile so i postelje; druga ne imela posebne namembe; v njej bilo je najboljše pohištvo. Malo okno je bilo zagrneno s prteno zaveso. Na stropi jadrala je z mednimi topi oborožena ladija;  na peči stala sta
vsak na jedni strani voščenega Jezuščka kipa Pavla i Virginije; a na zidi visela sta dva ČMiolesna okvirja s podobami kraljeve obiteli in kropilnik pod osušeno vejico, na cvetno nedeljo blagoslovljeno.
Tu notri ustopi brodnik s sinom in hčerjo. Da je bil ves čas tako molčeč, tako zamišljen, da ju je uvel baš v to sobo, v katero so malokdaj prišli, vse jima kaže, da se zgodi nekaj ozbilnega. Klavdija ostane blizu vrat, z radovednim obrazom in prežečira pogledom, a mladi mož, gre počasi do v ozadji stoječega hrastovega soseka (omare) i, oprši se ob njegov ogel, čaka, da bi pregovoril roditelj. Ta hodi nekoliko časa tih gori i doli, gre pogledat skoz okno i znova zašeta se molče.
Dolgo časa Čakajo. Brat i sestra se osupne na spogledata; naposled ona, menj potrpeliva, vprašuje zaklikne Robertu.
— Potrpi, potrpi! odgovori brodnik, davši jej znamenje z roko.
Klavdijo pokaže na Urbana čakajočega s po-vešeno glavo i prekrižanimi rokami.
— Vem, pravi Robert, treba, da se mladeni-čeva usoda odloči, i to se zvrši skoro; a jednega še ne tu.
Kdo pač, oča, vpraša sin. (Daije prih.)
vilo nemških učencev zadostoval bi popolnem prostor v stražnici.
Dr. V oš n jak naglasa, da se je magistrat jako pozno zaradi boljših sob obrnil do vlade. Prostori, v katerih je I. mestna deška ljudska šola so naravnost povedano škandalozni 17 fantov nemške šole ima lepo sobo, 70 do 80 slovenskih učencev pa je tlačenih v zadubio temno sobo, da koma,)' dihajo. Ni čuda, da njib polovica zboli. Jako se čudi govornik mestnemu fiziku, kateri je drugače toli strog v sanitarnih zadevah, da ni že davno te sobe zapreti dal. Mestni magistrat pa naj bi napel vse sile, da dobi druge sobe za to šolo. Predlog, da se naroči 120 klopij, se potem vsprejme.
Dr. V o š n j a k poroča v imenu šolskega odseka zastrau zvišanja ukovine na srednjih šolah. Z naredbo učnega ministerstva zvišana je Šolnina. Do zdaj je znašala za Ljubljano 20 gld. za celo leto, ravno tako kakor za druga mesta izimši Dunaj, kjer se je pobiralo po 30 gld. na spodnjih, po 40 gld. na zgornjih razredih. Z ministersko naredbo se je tedaj šolnina v Ljubljani zvišala od 20 na 40 gld. ali podvojila. To povišanje bo tem hujše zadelo stariše, oziroma varuhe, ker morajo na novo usto-pivši učenci vsi brez izjeme plačati šolnino za I. semester v prvih šestih tednih. Kdor tega ne more, izključen je iz šole, naj bo še tako nadarjen učenec. Vrhu tega treba plačati tudi 2 gld. upisnine, 1 gld. pa za vzprejemni list. Že dozdaj je bilo marsika teremu učencu težavno 10 gld. in upisnino skupaj spraviti. Odslej pa bode nemogoče v srednje šole ustopiti učencu, ki nema premožnih roditeljev. Posebno s kmetov, od koder je prihajalo mnogo izbornih učencev, bode zaprt ustop večini učencev, ker bode stariše preplašila šolnina. Pa tudi za srednji stan v mestih je šolnina tako visoka, da je bode le teško zmagoval. Za Dunaj, kjer se steka kapital vsega cesarstva, se je šolnina zvišala le za 20°/„, to je od 40 na 50 gld., v Ljubljani pa, ki nema nobenih virov za dohodke, pa za 100°/0, namreč od 20 na 40 gld. Tudi to se mora pomisliti da se učenec pri dokazanem nboštvu le tačas šolnine oprošča, če ima v nravnem obnašanji in v pridnosti prvi noti. Kako lahko se pripeti, da najpridnejši in najmiruejši učenec vsleđ kake neprilike dobi v obnašanji le noto „povoljno". S tem pa izgubi pravico do oproščenja od šolnine in mora plačati 40 gld. na leto. Glede torej na to, da bodo po zvišani šolnini mnogi in morda najboljši učenci izključeni od obiskovanja sred njih šol, da seje te neugodnosti bati posebno na Kranjskem, kjer se kmetstvo in meščanstvo nahajata v težavnih gmotnih razmerah in glede na to, da je dolžnost države olajšati razširjatev pouka in omike, ne pa obtežiti ga z visokimi šolninami, nasvetuje šolski odsek : Mestni zbor sklene, obrniti se s prošnjo do c. kr. učnega ministerstva, da naj blagovoli razveljaviti za Kranjsko naredbo z dne 12. junija 1886 zastrau ukovine na srednjih šolah.
Ko je predlog gorko podpiral mestni odbornik Hribar se isti vsprejme? in potem javna seja sklene.
Domače stvari.
— (Dr. Glantschnigg contra „Slovenski Narod".) Povedali smo zadnjič, da je T. AVirgler, živinozdravnik na Krškem, zaradi nekega dopisa s Krškega poslal nam je popravek, da je bila, ker uredništvo popravka ni vsprejelo, obravnava pri c. kr. mestno delegirani okrajni sodniji, pri kateri je gospod sodnik spoznal, da popravek ni bil sestavljen v zmislu §. 19. tisk. zak., torej uredništvo nikakor dolžno vsprejeti ga. Ker je dr. Glantschnigg proti tej sodbi uložil priziv, bila je danes prizivna obravnava pred c. kr. deželno sodnijo. Sodišču je predsedoval nadsodnije svetnik Grdešič, votantje so bili deželne sodnije svetniki: Sajitz, Rechbach, Pesjak. Ko se je ves akt prečital, dobil je besedo urednik Železnikar, naj se opraviči, zakaj popravka vsprejel ni, na kar je naš urednik povedal svoje nagibe in razloge. Popravek se ne strinja s §. 19. tiskovnega zakona, ki dovoljuje samo „Borichtigung von darin mitgeteilten Thatsachen". T. "VVirgler pa je prekoračil določeno mejo in na-vel mnogo novih fakt, novih osob, o katerih v dopisu niti govora ni. Novih fakt pa ni smeti navajati, ker je to proti §. 19. Da se mora §.19. tako tolmačiti, spoznala je ravno c. k r. deželna sod-nija Ljubljanska dne 2 5. septembra 1885 (sodniki bili so deželne sodnije svetniki pl. Zhuber, Sajitz in Ribitseh.j Potem ustal je dr. Glantschnigg in sklicaval se na svoj priziv, za njim pa se je
oglasil zagovornik dr. Hrašovec, ter v obširnem in jedrnatem govoru pobijal vse izpeljave tožitelja ter dokazoval, da popravek ni tak, kakor veleva §. 19, da bi ga torej sploh nobeno uredništvo ne bi bilo vsprejelo. Po kratkem ugovoru dr, Glantsch-nigga in protiugovoru dr. Hrašovca, zaključila se je obravnava in sodišče je po skoro pol ure trajajočem posvetovanji spoznalo, da se prvega sodnika razsodba razveljavi in da je urednik Železnikar zakrivil prestopek §. 19. tisk. zak. Zaradi tega je obsojen na 50 gld. globe, na povrnitev troškov, in mora objaviti popravek in obsodbo v „Slovenskem Narodu."
— (Volilni shod) skliče politično društvo „Sloga" v Ormoži v nedeljo 8. t. m. ob 3. uri po-poludne v gostilni g. Žinka. Kanonik dr. Grego-rec bole razlagal svoj program kot kandidat za poslanca v državni zbor.
— (Osobne vesti.) Gosp. Andrej Jek še, župnik in dekan v Kobaridu, dobil je v priznanje svojega mnogoletnega uspešnega delovanja viteški križ Fran Josipovega reda. — Naš rojak gosp. Dominik Pascolo, profesor na gimnaziji v Uti, imenovan je ruskim dvornim svetnikom in dobil je ob jednem sv. Nikolaja red. — Gozdni komisar gosp. Martin Franz preselil se je iz Maribora v Gradec. Na njegovo mesto pride iz Weitza J. Mach. Prvi je vsaj nekoliko slovenski znal, slednji pa menda ne zna prav nič. — Za župnijo sv. Petra v Savinj -ski dolini imenovan je g. Ferdo Jan, doslej župnik pri sv. Miklavži za Slov. Gradcem.
— (Na deželni nižji gimnaziji na Ptuj i) ostane šolnina, kakor je bila doslej, za pol leta 6 gld., za celo leto 12 gld. Na državnih gimnazijah v Celji in Mariboru pa bode odslej znašala 30 gld. na leto.
— (Izvestje o koleri:) Na Reki zadnjih 48 ur nihče za kolero zbolel. — V sosedni Italiji pa je dne 3. t. m. v provinciji Padovi 65 ljudij za kolero zbolelo, 16 umrlo, Rovigo 34 zbolelo, 10 umrlo, Treviso 119 zbolelo, 39 umrlo, Videm 21 zbolelo Verona 85 zbolelo, 26 umrlo, Vicenza 152 zbolelo, 58 umrlo.
— (Ustrelil) se je v Železni Kapli učitelj Martine, ker je dobil službeni ukor.
— (Na Te barji) bil je zadnji somenj na sv. Ane dan precej živahen. Prigualo se je nad 2000 glav goveje živine in 200 konj. Prodala se je četrtina vse prignane živine.
— (Roparske živali na Kranjskem.) Po razkazu v „Oest. Forstzeitung" so na Kranjskem v zadnjih 10 letih ubili 57 medvedov in 147 volkov. Naj v č medvedov (15) bilo je ubitih 1. 1879 (1884 le 4), največ volkov, (26) pa 1878 leta. Za vse te medvede in volkove in za 49 vider, ujetih in ubitih zadnji dve leti, izplačalo se je 4509 gold. nagrade.
— (Razpisano) je mesto carinskega oskrbnika (IX. razred) pri c. kr. glavnem carinskem uradu v Ljubljani  Prošnje v 4 tednih.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Trst 5. avgusta. Od včeraj do danes opo-ludne tukaj 7 osob za kolero zbolelo, 2 umrli.
LondOD 5. avgusta. Gladstone javil v svojem pismu, da je zaradi velike utrujenosti in dela zadnjih 6 let prisiljen, iskati si počitka ali v Angliji, ali pa v inozemstvu. Naznanja torej osebam, ki mu dopisujejo, da na poslana mu pisma ne bode sam odgovarjal.
Peterburg 5. avgusta. Iz Vladivostoka se brzojavlja, da se je pristanišče Yokohami proglasilo za kolero okuženim. V Nangasaki tudi 21 slučajev kolere.
London 5. avgusta. Obe zbornici imeli popoludne prvo sejo. V gorenje j zbornici prisegali so novi člani. Dolenja zbornica volila jednoglasno Peela govornikom. Peel vsprejel volitev, poudarjal važnost, da se varuje dostojnost in avtoriteta predsedstva; najboljše jamstvo za svobodo govorov in za osobno svobodo je pokorščina opravilnemu redu.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dab'e.)
XIII. G. zbornični svetnik Fr. Hren poroča, kaj so storili trgovci z lesom na Dunaj i zarad znižanja vožuih tarifov za les.
Dne 1. februvarja t. 1. bila je deputacija pri gospodu trgovinskem ravnatelji  c. kr. priv. južno-
železniške družbe, Packenyji, da mu razloži, kako se škoduje lesni obrtniji v Kranjski, Koroški in Štajerski s tem, da se je za gališki les za kilometer nastavil tarif 9 kr., za kranjski les pa 33 kr.
Dne 3. februvarja t 1, bila je deputacija pri g. baronu Czediku predsedniku državnoželezniškega sveta in dne 4. februvarja pa pri nj. ekscelenci g. trgovinskem ministru baronu Pinotu. Zadnji je deputaciji dejal, naj mu predloži svoje težnje pismeno, in sicer naj se predložijo te potom trgovinskih in obrtnih zbornic.
Stavila se je dalje prošnja, naj bi se tarifi ne nastavljali brez sporazumi jen ja z državnoželezniškim svetom.
G. zbornični predsednik izreče zahvalo gospodu zborničnemu svetniku Hrenu za poročilo in omenja, da se je zbornica že večkrat potezala in se bode še za znižane tarife.
Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 16. aprila t. 1. redno sejo, pri kateri so bili navzočni: predsednik g. Josip KuŠar, vladni zastopnik c. kr. dvorni svetnik g. Rudolf grof Chorinskv, zborniki gg.: Iv. Baumgartner, Oroslav Dolenec, Iv. Nep. II o r a k (podpredsednik), Anton Klein, Kari Luckraann, Fran Omersa, Mih. Pakič, Iv. Perdan, Vaso Petričič, Fr. Ksav. Souvan in Jarnej Žitnik.
Gospod zbornični predsednik izjavi, da se je za sklepčnost dovoljno število članov zbralo, otvori sejo in imenuje overovateljema zapisnika gg. Iv. Baum-gartnerjain Fr. Ksav. S o u v a n a.
Potem prečita gosp. predsednik naslednji dopis c. kr. deželnega predsednika z dne 9. marca 1886, št. 573:
„Nj. ekscelenca gospod trgovinski minister je zopetno izvolitev Josipa Kušaria predsednikom, in Iv. Nep. Ho raka podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani za 1. 1886 potrditi blagovolil.
O tem se obvesti slavna trgovinska in obrtna zbornica vsled ukaza nj. ekscelence gospoda trgovinskega ministra z dne 6. nuncija 1886, št. 8235, in z ozirotn na t. n. dopis z dne 24. februvarja t. 1.
št 389."
Zbornica vzame to poročilo v znanje.
I. Zapisnik zadnje seje se odobri.
II. Poroča se o delovanji zbornice.
Iz poročila o delovanji za čas od 30. oktobra 1885 do 16. aprila 1886 se naslednje naznanja: I. Ukazi visokega trgovinskega ministerstva, in
sicer:
a) naznanja se vršba mej narodne obrtne razstave \ Edinburghu (v Škotski) od dne 4. maja do 30. oktobra 1886 j
b) opozarja se na v „Avstriji" priobčeno kupčij-sko poročilo o trgovini z Maroko;
c) naznanja se, da je nj. ekscelenca gosp. trgovinski minister, potrdivši dano odobrenje upra-viteljste v avstrijskih železnic predlogu železnične tarifne enkete (1883) o podaljšanji razglasilnega roka pii zvišanji tarifov (predlog 4 k prometnemu pravilniku), dne 16. novembra 1885 sporazumno z g. kr. ogerskim ministrom za javna dela in občila izdal to podaljšanje obsegajočo naredbo, katera je bila objavljena v XLIV. kosu državnega zakonika štev. 162, dalje v osrednjem listu za železnice in parobrodstvo štev. 135.
To se je naznanilo zbornici z opazko, da se je s tem prijaznim postopanjem železničnih upravitelj-stev glede jednega važnejših predlogov železnično-tarifne enkete dolgo gojeni želji trgovcev na priznanja vreden način ugodilo.
d) naznanja se, da je Peruansko trgovinsko mini-sterstvo izdalo ukaz, s katerim se odrejuje, naj se pri vseh tja importovanih pošiljatvah brutto-teža na vnanji strani zaznamenuje v kilogramih, kateri ukaz je za iz Evrope došlo blago v balah v moč stopil dne 3. decembra 1885 in da potem vso brez, ali z nepravim naznanilom teže upeljeno blago zapade globi 10 soles v srebru za komad ;
e) naznanilo, da se priporoča onim firmam, kv-tere se hote poganjati za zalaganja za vojaške in druge javne namene, kakor tudi za ponudbena dogovarjanja o zavarovanji javnih stavb itd. v balkanskih deželah, potem v Grški in Egiptu, da se pri dotičnih konzulatskih uradih naprej oglasijo ter naznanijo vrsto blaga, s katerim hote založiti, ozir. stavbe, katere hote izvršiti;
f) naznanja se, da S. W. Pomerov, jeden izmej načelnikov firme Russel & Comp. v Šangaji, v kratkem obišče na j važna avstroogerska trgovišča in industrijske kraje, da napravi trgovinsko zvezo s Kitajsko in na dalje, da on pride dne 10. marca 1886 na Dunaj;
g) opozarja se na poročilo, priobčeno meseca ja-nuvarja v „Avstriji", c. kr. generalnega konzulata v Londonu o vozarinskih razmerah v Avstralijo ;
h) poroča se, da je Dunajska trgovinska in obrtna zbornica z ministeiskim dovoljenjem ustanovila pozvedno pisarno;
i) ponatančneje poučilo za statistično poročilo za leto 1885 in prošnja, uaj se naznanijo statistični podatki za izdavo industrije statistike za leto 1885.
\
f) opozarja se na organizacijo ekspedicije v Be rolinu za ustanovitev prekmurskih trgovinskih naselbin;
k) nj. ekscelenca baron 1'ino naznanja:
„Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Naj višjim lastnoročnim pismom z dne 16. marcija t. 1. na mojo prošnjo izvolilo me milostno odpustiti z mesta trgovinskega ministra. Vsled te naimilostneje odpustitve I današnjim dnevom od svojega dozdanjega delokroga se poslavljajoč ne morem opustiti, da se ne bi spominjal s posebnim priznanjem vedno vestnega in uspešnega de ovania, kakor tudi nič manj umnega razmoirivanja tako mnogih važnih in težavnih vprašanj, s katerimi se je slavnu trgovinska in obrtna zbornica za mojega poslovanja imela baviti in da izrečem slavni trgovinski in obrtni zbornici svojo iskreno zahvalo za uspešno podporo, izkazano mi pri izpolnjevanji mojih uradnih dolžnostij." (Dalj.« prih.)
Za družbo sv. Cirila in Metoda
sem nadalje prejel:
Od   Šenpeterske   podružnice v
Ljubljani....... 200 gld. — kr.
Od Kranjske podružnice v Kranji 135   „   — „
Od dr. Jos. Turnerja v Jamnici
na Morav8kem, kot pokrovitelja 100   „   — „
Od Metliške podružnice    .   .   . 100   „   — „
Od Konjiške podružnice na Štajerskem ........ 150   „   — B
Od banke „Slavije" *v Pragi .   . 300   „   — „
Od J. G., pravnika..... —    „   20 „
V Ljubljani 5. avgusta 1886.
Dr. Jos. Vošnjak,
blagajnik.
Poslano.
Dozvoljujem si naznanjati tem potom, da je balada „Grad" izšla brez mojega vedenja in dovoljenja, kar je iznenadilo mene samega prav nepri jetno. Tudi naopačne oblike, kakor: „bliz"*; „ple-mijči"; zroč'u i. t. d. neso na moj rovoŠ. Zategadelj sem pisal dne 25. julija gosp. izdavatelju pismo, v katerem sem dal duška svojej nevolji ter izrekel, naj razpošiljanje tega delca ustavi, kar mi je gosp. izdavatelj storiti obljubil v svojem odgovoru dne 27. julija, pišoč mi: „Ihrem Wunsche gemass ziehe ich den Verkauf des VVerkes „Gradu zurUck".
V A vb eru, dne 2. avgusta 1886.
Janko Leban.
Meteorologično poročilo.
9	Cus opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebi)	Mo-krina v mm.
> m	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73«)-70nmi. 787*45 na. 737-80 mm,	15 3" 0 14-8" C 131» C	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	dež. obl. obl.	7 4 dir. dežja.
bi > 88 O	7. 8jurriii 2. pop. 9. zvečer	73 .I3itim. 73o 12 mm. 735 09 mm.	11 8° C 13" 1° V-10 2° O	si. sev. al. vzh. al. s/.ii.	dež. obl. d. jas.	20-1 mm. dežja.
pod normal« m.
ZDijL^aoslsa, "borza,
dne 6. avgusta t. 1
(Izvirno tekgrafično poročilo.)
Papirna renta . .....06 gld. 90 kr.
Srebrna renta .   . . .
Zlata renta .... .....
5°'„ marčna rent« ......
Akcije narodne Imnke.......
Kreditno akcije.........
London
Napol . .
C. kr. cekini "Nemško marke
470 državni' srečka iz I. 1S54 SJ6n gUl. Državne grafike la I. I -«»4 100 ; Id
Ogrtka /hit • renta 4 ,, Ogrska papirna renta ft,' . b^lo štKJerako zemljišč, odvez, oblig. Dunava r g. srećke 5 . 100 gld.
Zemlj. obč. a\ str. 1'y , zlati zast. listi Prior. oblte. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblin. Ferdinandove sev. železni' o Kreditne srečke 100 (j
Rudolfov« srefike 10 „
Akcije auglo-avstr. banke 120 Trainm\vay-društ velj. 170 gld. a. v
Vsem prijateljem in znancem, kateri fili bo nama o priliki najine poroke tako pri- vM jazno ćastitali, izrekava
najtoplejšo zahvalo.
Prigorica pri Dolenji vasi,  i. avgusta 1886.
t.579)       Ignacij in Ana Merher.
86 gld. 90	
te	, 55
121	. 20
102	* 25
H70	
280	. 70
	20
10	. 01 111
«1	
131	. -5
1 9 \i\Q	f)0
i * 'o	15
106	. f)0
119	—
126	'.   2 •
99	_
17-t	* 7f>
9	, 60
11	10
199	50
Foslano.
(3 29)
GLAVNO SKLADIŠTE
Vl^ŠkV^*^^L——^najčistije fužne
" KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« izkušan liok proti trajnom kašlju plućevlne I želurtca bolesti grkljana I proti mehurnim kataru,
IIIIVKK MATT0NIJA 1_Karlovi vari i Widn._
St. 4973.
Naznanilo.
(668— 2)
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov in zaradi druzih potrebnih poprav, ostane
deželna blagajnica kranjska
za čas oil O. «1© vštetega 14. avgusta t. 1.
strankinemu prometu
Od deželnega odbora vojvodine Kranjske,
v Ljubljani, dne 2. avgusta 1886.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
Ivan %lio^ar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-žiinik. — Ml. 8°, 198 atranij.  Cena 25 kr., po poŠti 30 kr.
*      sfe A A ^* ^* ^* *fc A ■% wk\ Wt ^IljIljIl^^
I
..II A
n založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjig*-
Die
Ia udzv trtschaftlichen Gesetze u.Verordnungen
des Herzogthums Krain.
Za poljedelce in gozdarje, političke uradnike, občinske pred' stojnihe, osebi to za kranjske učitelje in učiteljske pripravnike.
S pojasnili izdal na svitlo prof.
Vilj. Linhart.
6pdl v S°. Cena mehko vezani knjižici je 50, po pošti55 kr.
Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in ukan* srn Kranjsko: postavo ta ti?je varstvo, pokonJfavanje mriesov, poljsko varstvo, za pokoniavanje predenfce, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodostovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi priloiene razprave o *tičjem varstvu*, tpredenici*, « umnem ribarstvu*, \trtni uli* ita. obsezajo mnogo pouiljivega in zanimivega. Dodatek razpravlja vrednost gozda in najvainejJe določbe gozdarskega zakona. Ker je gotovo toplo ieleti. da se razširja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke glede" teh postav smo dozdaj togreIali, bode ta knjiga istinito odpomogla Uvi potrebi. Priporočamo jo torej vtem onim, ki se pečajo s poljedelstvom, osebito pa veležestiti duhovitimi in kranjskemu učiteljstvu.
Ig. pl. Kleinmayr £1 Fed. Bamberg
knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
1(WWwWWWWWWWWWWWWwk
1357 — -.)
w 1 ■
ep *i
4 i o. ž ^ "
M
W9
* 5 S i i
W 1 o fn
_ s3
?5 o * S* B
5"
H
cr o <
' C/2
I 5
•i f»
-'I O
I 1 §
le1
Ot; s, X 5 C^'
«1
,1»   2 o.
»P*
P H
»s  ■ 1-,
— i »
I ? I
I ^w S IT »* 8T
3 • *
o- b«
S" —r"    <5 —
S" 5" tr. yj sr« ? -P 06 m a Jf a S '"    2*. 9i ^
2    a a g
as » iT
S rr. <* os
2. (t
B
B 2.
g» St I 'g .j, S e'
I" o L 5. -
CD       5 - —
H c Sj
g   CD ■■
S* i. ■
s B c
B »■
• ^ § P B
—i 2. t; ~ —
"   r " ii
■M
1 &
s g-1J
a   1 "I
(p. 2-
S 9 S'le 2 B «2.-=
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi!
Dolžen sem Vam bvaležnost, ker ste mi poslali (ive steklenici dr. Rosovegsi zdravilnega balzama, kajti od kar ga uživa moja sopro a, jo vefi 11« boli v želodci, pojenjal je krč. S tem potrjujem resnico in prosim, pu'ljilu ml se <> steklenic dr. Rosovi'ga zdravilnega b-dzama proti poAtnem povzetii.
Miklavži«-, h. št   14. bbfitiiA lluni, pošta Rogatec.
Častiti gospod Fragner! Jaz, Matevž Zukal it Strabene na Moritvakutn naznanjam, da je dr. Rosov zdravilni b:ilzam tnojej ženi, ki je bolohala za krčem v želodci, pomagal, da je krč ponolneni nehal. l.»al sem ga nekaj nekej žensUi, ki boleha /a padavico, pa tudi nji dobro dene; prosim tedaj, pošljite mi tra še 5 steklenic. Itflntevž Znkal, v Strabenioib mi' Mi> avskom.
Idi <fova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji ledino V tem. dtl $>■ vzdrži in posp*kuJt dobro ]>rebavljc}\jc, kaj!   trije glavni pogoj zdravja im telesne in duševne kreposti.   Najboljše tSiHtitzvr .rzu'tt.v'* o, da se prebavljenje UrttVDa, da se pra\o mešanje krvi  dotOŽO, da si* odstranilo nprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
l/delan je iz najboljših, Wepilno zdravilnih ttetiUhlUo fkrbno, upliva n-i-.'ftiio p> i vseli težavah pri prebavljen]}, osobia> pri slabem apetitu, napet/i, bfjeranj/, telesnih in želodčnih boleznih, pri lerfi v želodci, pvi prenapolnjeni i želodca z jedrni, zasUnjenji, krvnem natoku, hemet ojidah, ženskih bolečinah, on bolečinah p ćt'evih, hipohondriji in melanholiji vsled nto-evja prebave); is.i oiivlju vso delavnost prebave, napne ija kri zdravo in čisto in telesu da zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tafta Svojega izvr-s nega upliva je vdui gotovo in priznano ljutišk>* đomučfi se\"itjrlt** p.»stal m se i*plašno razširil.
Na stotine piseui v priznanje je na razgled pripravljen b p.r'.apcžilja se na fr^nkirane dopise na vso kraje proti postne.nu povzetju svoto.
0n se izogne neljub,m napakam, zato prnalili vse p. t. g^. naročnike, naj pevsod izrecno dr. iCoet«.iv zdravilni bkI«H m It lakirat B. Fragnorju v Pragi
zahtevajo, kajti opazil Nem, da 30 naročniki na vtWS krnjili dobili uetlnpoiuu zmes, akn so zahtevali samo zdravilni balzam, In 11« i/.ročno dr. Rosovoga zdravilnega balzama.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavne)  zalogi   zdelovalea   It. l'rHgnorJ«,  lekarna „k črnemu
orlu" v I'ragi, Eck« der Hjiornergassie Nr. 205— V Ljubljani: O. PloooU, I-kur; V11J. Mayr, lekar- Eras. Birsohitz, lekar; Joa. Svoboda, lekar j J. pl. Trnkoozv, 1 i. o. V Pba toj ini: Fr. Bacoaroloh, lekar. V Kiauji: K. Savuik, L.ka . v N.'V.-m Mestu: Dom. Riz,zoli, : , , Ferd. Haika, lekar. V K a m m iku: Joa. Močnik, lekar. V Gorivi J O. Chri-■tofolettl, lekar: A. de Gironooll, lekar; B. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V U gle ji: Della Damaio, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Prendlni, lekar; O. B. Fo-raboaohi, lekar; Jak. Serravalto, lekar; Anton Suttina,  lekar; Karol
Zanettl, l.-kar
i*BF Vae lekarne ln večje trgovine s materijalnim blagom v Avetro-Ograkej imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Tam se tudi dobi:
IF^rsižIfeo d-03nrrL3,če mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokili. pri črvu v prstu in pri noblauji, pri z'ezab, oteklinah, pri izmaseo-nji, pri morski (mrtvi) kosJ, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kroničn > vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo DOgO spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokam h rokah, zoper Usnje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoee rane, odprte noge, zoper raka. in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Z»»pii;e bule in otekline ee hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kiatkein vso gnojico na so in runo o/.dravi. —To mazilo je zato tako dohro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (č.rniin prisadom', tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte i 11 tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, pnteni še le se mazilo nanje prilepi.
V ihaltjivtth jut S.% in .*M Hi: (252—10)
Ii»aitftfiii xu ulio.
Skušeno :n po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, m po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gid. bV. velj.
Izdatelj in odgovorni urednik: lvun Želez nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"