73. Številka.
I Kjooljooi, i soboto, 30. narca 19IZ.
XIV. leto.
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
«lo leto....... K 24*—
pol leta •••«»• . . 12 —
Četrt leta » 6-—
na mesec   ...... » 2-—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta........11-—
četrt leta    • . 5*50
na mesec    .   .       «... 190
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon št. 34.
Izhaja vaak dan aveeer Isvsaaaal nedelje In praznike.
Inserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Par te in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije. Inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon si. 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto . pol leta , četrt leta na mesec
K 2o —
. 13—
, 6*50 . 2*30
za Nemčijo; celo leto.......K 28*-
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 30*-
Vprašanjern glede inseratov &c naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Cpravništvo- Knallova ulica si. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 05
•33
Vabilo na naročbo.
Slavno p. b. občinstvo vljudno vabimo na c6v0 naročbo. stare p. n. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
Ki lil"
velja v Ljnbijaai na dom dostavljen: Vse leto ... K 24-— I Četrt leta ... K 6-— Pol leta . . . „ 12-— I En mesec . . . „ 2— V upravništvu prejeman na mesec S 1*90.
Spošfljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto ... S 25*— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta ... „ 13-— j En mesec  . . „ 2-30
U Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in riruge dežele vse leto 30 K.
šDtST Naroča se lahko z vsakim dnevom, a brata se mora poslati tndi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacija!) naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
rj-gj?" List se ustavlja 10. dan po potekli nar o rirez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem časn.
Unrevništvo JMKga nanula"
Belofcronjsltfi železnica.
Minulo soboto se je v Novem r.esiu slovesno zasadila prva lopata zgradbo belokranjske železnice. Domači časopisi so obširno poročali o znameniti slavnosti, pri kateri ;c videti veselo razpoloženje ude-encev ne glede na politične Stran-ter poudarjali veliki gospodarski in kulturni pomen nove železnice. Belokranjcem, ki so že obupavali nad zmago, so se vendar enkrat izpolnile srčne želje in naši deželi stare zahteve. Končani so mnogoletni hudi boji in napori za to železnico, kateri so se bili pričeli že leta 1S64. Ker se mora po programu nova železnica izgotoviti do meseca maja H 4, jo dobomo ravno Čez 50 let, odkar je naša dežela pričela zahtevati železnično zvezo s hrvaškimi in dalmatinskimi železnicami. Z novo železnico se le podaljša in dogradi leta 1894 otvorjena železnica Ljubljana - Novo mesto. Novome-*čani so jo dosegli v 30 letih, Bclo-kranici jo dobodo šele v 50 letih.
»Slovenec« pravi, da gre zasluga za novo železnico v prvi vrsti zastopnikom S. L. S. in da je imela La železnica tri nasprotnike: Ogre, slabe avstrijske finance in -naše liberalce«! Oviri, katere so nam delali Ogri. so znani. Da nismo dobili leta 1867 nesrečnega dualizma, bi bili gotovo že davnej imeli železniško zvezo od L;ubljane preko Dolenjske s Karlovcem oziroma Ogulinom in Dalmacijo. Normalnoiirni belokranjski železnici, ki je pogoj taki zvezj, pa niso> nasprotovali samo ^Ogri, marveč od leta 1882 do 1907 tudi avstrijska vlada. Obe vladi sta stali na ozkosrčnem in sebični stališču, da ne sme nobena dati drugi kakih koncesij za naravni razvoj prometa ob kranjski - hrvaški meji. Naša vlada se je bala, da se odtegne promet od Trsta proti Reki, Ogri pa so mnenja, da bode direktna zveza Ljubljane z Dalmacijo škodovala Reki. Na tak način so se obširne in zapuščene pokrajine umetno odrivale od prometa. Ako hočemo naše blago in pridelke izvažati v druge dežele, moramo dopustili tudi UVOZ. Izvoz zahteva uvoz. Do ut des. Zmagal bode boljši in hitreiši napredek.
Naše državne finance so danes res zelo neugodne za velike investicije. Poslabšale so se posebno vslcd aneksije Bosne in Hercegovine. Pred aneksijo bi finančno vprašanje ne bilo delalo toliko težav, izvršiti projektirane železniške zveze z Dalmacijo in Bosno. Danes rabimo neštete milijone za vodne cestne zgradbe na severnem delu naše države in za bojne ladje. Samo en dreadnought stane nad 60 milijonov kron, kateri znesek bi zadostoval za vse železniške projekte na Kranjskem. Ako na-\ajamo ta dejstva, ni naš namen, pobijati potrebo aneksije in izpopolnitve avstrijske mornarice, ampak samo pokazati, da se ne štedi drugod tako, kakor pri v gospodarskem in tudi strategičnem oziru velevaž-nili železnicah na našem jugu.
»Slovenčeva : trditev, da so liberalci*?, kakor dosledno imenuje pristaše narodno - napredne stranke, bili nasprotniki belokranjske železnice, je hudobna. Taka očitanja so le mogoča v sedanji strankarsko zastrupljeni dobi. Ako pogledamo na dolgoletno dobo, do leta 1864 nazaj, vidimo, da so se zastopniki vseh strank poganjali in navduševali za dolenjsko železnico, katere   <*el ie
belokranjska proga, ki je bila že v prvotnih načrtih.
Ministrstvo za trgovino in narodno gospodarstvo je že z odredbo 18. avgusta 1864 poslalo dotične načrte trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, katera se je posvetovala o tem ter se v mnenju 7. novembra 1864 izrekla za železniško zvezo Ljubljane s Karlovcem. Od tega časa, posebno od 1. 1866 do 1884 se je v deželnem zboru kranjskem skoro \ sako leto razpravljalo o železnici, katera naj bi po sklepu L 1868 šla iz Ljubljane do Karlovca in čez Carsko polje ali Munjavo ter se zvezala s hrvaškimi in dalmatinskimi žele? cami. Sklepale so se v tem smislu opetovano resolucije in peticije ter pošiljale večkrat tudi deputacije do cesarja, v ministrstva in v državni zbor. Ministrstvo je bilo že leta 1869 sprejelo v svoj program tudi zgradbo dolenjske železnice do deželne meje ter je opetovano priznalo važnost te železnice ne samo za Kranjsko, ampak za državo sploh. Izdale so se bile predkoncesije cis in trans ter se izdelali načrti za proge Ljubljana - Karlovec in Ogulin. Leta 1872 se je vršila tehnično vojaška revizija raznih tras.
Pozneje se je stvar zopet zavlekla. L. 1873 je prišel znani gospodarski polom. Trgovski minister P i n o je z dopisom 27. junija 1882 neprijetno presenitil deželni zastop rekoč, da nt more z .-o-'oviti, da bi se zahtevana železrrica gradila r.a državne stroške. Pripravljen je pa podjetje podpirati, ako se interesenti odločijo za lokalno železnico Ljubljano - Novo mesto ter prevzamejo večji del delnic. Na predlog poročevalca Murnika sc je L 1S83 sklenilo, da se sestavi v to svrho odbor interesentov, obstoječ iz dež. odbornikov, zastopnikov trgovske zbornice, mestne občine, kranjske hranilnice itd. Sla je zopet deputacija na Dunaj, katere se je udeležil tudi baron S c h w e g e 1, a ni imela pravega uspeha. Dne 10. oktobra 1884 je bila obširna debata v deželnem zboru, katere se je udeležil tudi poslanec Š u k i j e , prvikrat v tej zadevi. Pripravljalnemu odboru se je dal na razpolago kredit 5000 gld. z naročilom, da izdela potrebne načrte za lokalno železnico Ljubljana - Novo mesto. Konsorcij je dal izdelati načrte in proračune ter sc je sporazumno z vlado odločil za traso Ljubljana - Novo mesto - Stražo kot
glavno železnico druge vrste s postranskim krilom Grosuplje - Kočevje. O teh načrtih se jc v dež. zboru razpravljalo v letih 1887 in 1888. V seji dne 19. oktobra 1888 se je predloga odobrila in sklenila, da prevzame dežela za zgradbo teh lokalnih železnic 500.000 gld. v delnicah. Načelnih nasprotnikov ni bilo. Gradbeni stroški so bili proračunje-ni na 9,350.000 gld., dohodki iz osebnega prometa 132 km po 700 gld. — 92.400 gld., za blago 420.100 gld., skupaj 512.500 gld. in ako prištejemo še vled pogodbe s Trboveljsko družbo glede premofiokopa v Kočevju /ugotovljeni dohodek 235.640 gld., bi znašali vsi dohodki 748.140 gld. Obratni stroški so se računali na 237.600 gld., tako da bi za obresto-vanje in amortizacijo potrebnega kapitala preostajalo 510.540 gld. Da se zgradba pospeši in poceni, je deželni zbor dne 25. novembra 1890 razveljavil svoj prejšnji sklep, odobril
predloženi načrt zakona ter opirajoč se na ugodni proračun namesto delnic za 500.000 gl. po kurzni al pari prevzel garancijo za obrestovanje in amortizacijo prioritetnega kapitala 7 mil. gld. v letnem zneku 296.950 goldinarjev — 593.900 K. Država je prevzela delnic za 2*/2 mil., mesto Ljubljana in drugi interesenti pa za 600.000 g!d. Ker je bil s pogodbo s Trboveljsko družbo zagotovljen dohodek 235.640 gld., se je letna garancija 296.950 gld. znižala na 61.310 goldinarjev. Proti garanciji sta bila poslanca Hinko Kavčič, radikalec in kanonik Klun, konservativec, tedaj mešana družba. S. L. S. takrat še ni bilo. Eminentno gospodarsko vprašanje se je presojalo iz zgolj stvarnih razlogov. Deželni zbor je izrekel zahvalo konsorciju, v prvi vrsti poslancema bar. Sch\vegel in Suklje. Poročevalca sta bila poslanca Mur-nik in dr. Tavčar. Sklepi so bili odločilni. Da dolenjske železnice ne donašajo toliko čistega dobička, kakor se je pričakovalo in da se ne izplačujejo dividende delničarjem, ni krivo to, da bi bilo manj prometa, kakor se jc računilo, ampak to, da obratni stroški nepričakovano močno rasejo od leta do leta. V letih 1900 do 1907 so se izkazali dobički v skupnem znesku 827.281 K, ali povprečno nad 100.000 K na leto, za leto 1910. pa so se izkazali vsi izdatki v znesku 2,003.340 K in pri-mankljaj 92.077 K! Cim večji promet, večja izguba.   Mogoče,   da je
neugodni vspeh provzročila šent-ianška železnica. Obratni stroški so bili proračunjeni na 471.280 K, a leta 1910 so znašali že 1,412.900 K. tedaj trikrat toliko. Dohodki iz osebnega prometa so bili proračunjeni na 184.800 K, a leta 1910. so znašali 506.477 K. Tudi blagovni promet se lepo razvija. Da so akcijonarji nejevoljni na tem, da vsled neprimerno visokih obratnih stroškov ničesar ne dobodo, je umevno. Posledica zgradbe belokranjske železnice na državne stroške bode, da se tudi že obstoječe dolenjske železnice podr-žavijo.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je bila naša centralna vlada od leta 1882. do 1907. nasprotnica normalnotirne belokranjske železnice, kakršne smo vedno želeli. Pokojni sekc. načelnik W u rm b je leta 1895. rekel piscu tega članka« ko je zagovarjal normalnotirno železnico do deželne meje: »Kakor stvari danes stoje, ne doboste za normalnotirno belokranjsko železnico niti predkoncesije. Vi ne poznate Ogrov.«
Dne 13. febr. 1895. je poslanec Suklje obširno utemeljeval resolucijo, s katero se je dež. odboru naložilo, da vprašanje prispevka dežele za belokranjsko železnico temeljito prouči. Poudarjal je, da vsled duali-stičnega sistema ni misliti na veliko tranzitno progo, na zvezo s Karlovcem, katero perhorescira ministrstvo. Belokranjcem ne preostaja drugega, nego sprejeti tudi ozkotirno železnico, ako je tudi nepopularna. Proga Novo rnesto-Metlika, 56 km dolga, bi stala kot glavna železnica druge vrste 4,512.000 gld., ozkotirna 605 km dolga pa samo 2,081.000 gld.
Ker se ni mogel nihče prav ogreti za ozkotirno železnico, katera je imela ravno med Belokranjci mnogo nasprotnikov in ker se je od mnogih strani zahtevalo, da se projekt in sklep izpremeni, deželni odbor ni več priporočal ozkotirne železnice. Pokazalo se je pozneje, da je bilo prav, da se je akcija za ozkotirno železnico ustavila. Čakati smo morali 20 let, a zato dobomo sedaj normalnotirno državno železnico brez garancije in žrtev dežele in v prvi vrsti prizadetih krajev. Domišljavost je, ako se trdi. da je ta ali ona stranka pridobila železnico. Ideja, katero smo gojili vsi, je dozorela.  Zmagali  so višji oziri. Vojaški
LISTEK.
Lepi stričeh.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Guy de M a u -P a s s a n t. — Prevel Oton Zupančič.
Prvi deL
(Dalje.)
Potem je skočil na tla, pozdravil vnovič smehljaje med ploskanjem Parterja, ter šel slonet ob steber, fted hojo pa je pazil pri vsakem ko-raku, da je kazal mišičevje svojih nog.
Drugi, manjši in bolj čokat, je prišel za njim na vrsto in je ponovil 'Sto vajo; poslednji jo je izvedel še enkrat ob še burnejšem priznanju občinstva.
Ali Duroy se ni brigal niti malo za predstavo, nego je gledal nazaj !n opazoval neprenehoma veliko še-blišče za seboj, polno moških in Prostitutk.
Forestier mu je dejal: »Poglej to parter: sami filistri s svojimi ženami in otroki, zgofl debeloglava ^epr6ščina, ki hodi semkaj zijala podajat. Po ložah bulvarski gizdavi, par umetnikov, par deklet sred-nle bere; in   za nama najčudnejša
mešanica, kar je premore Pariz. Kaj so ti ljudje? Poglej moške. Vsake baze jih je, vseh stanov in vseh slojev, a sodrga prevladuje. Razne uslužbence vidiš, uslužbence od bank, iz trgovin, od ministrstva, poročevalce, zvodnike, preoblečene častnike, frakarje, ki so pravkar v krčmi večerjali ali ki so stopili iz opere prišedši še malo k »Italijanom«, vrhu tega vidiš še celo kopo sumljivih ljudi, ki ne veš prav, kam bi z njimi. Ženske pa so vsevprek enega kroja: cipica, ki ji plačujejo moški večerjo, cekle po en lui ali po dva, ki preži na tujca, da ga obere za pet luijev, in naznani vestno svojim rednim posetmkom, kdaj je prosta. Poznamo jih vse že šest let: vidiš jih vsak večer, leto in dan po istih krajih, razven takrat, kadar se zdravijo v Saint - Lazarju ali v Lourcini.«
Durov ga ni več poslušal. Ena teh žensk se je bila oprla s komolci ob njiju ložo in ga je gledala. Životna temnolaska je bila, s poltjo belo od moke, s črnimi, podolgovatimi očmi, ki si jih je bila podčrtala z ogljem, z gostimi ponarejenimi obrvmi. Preobila prsa so ji napenjala temno svilo njene obleke; barvane ustnice, rdeče kakor živa rana, so izražale nekaj živalskega, žarečega. pretiranega, kar pa je vkljub temu drastilo.
Z glavo je namignila k sebi prijateljici, ki je šla ravno mimo, blon-
dinki z rdečimi lasmi, ki ie bila tudi životna, in ji je rekla tako na glas, da jo je bilo slišati: »Ti, poglej tega lepega dečka: če bi me hotel za deset luijev, pa se ne bi branila. *
Forestier se je okrenil in potapljal Duroya smehljaje po bedru: *To meri nate: uspeh imaš, prijatelj. Čestitam.«
Nekdanji podčastnik je bil zardel; in čisto mehanično si je segel z roko v telovnik in otipaval tista dva zlata v žepu.
Zavesa je zdrknila nizdol; orkester je sviral sedaj valček.
Duroy je rekel: »Ali ne bi po-stopila malo po galeriji?«
»Kakor te volja.«
Stopila sta iz svoje lože in takoj ju jc potegnil tok šetalcev za seboj. Gneča ju je prerivala, stiskala, suvala, zibala sem in tja, pred očmi se jima je premikala tema klobukov. In dekleta so se smukala paroma med to množico moških, so jo zlah-koma presekavala, so švigala med komolci, prsi in hrbti, prav kakor da so sredi te reke samcev doma, v svojem življu, podobne ribam v vodi.
Duroy ves očaran, se je razpre-zal, srkal je z naslado zrak, pokvarjen od tobaka, človeškega znoja in od parfuma deklet. Ali Forestier se je potil, dušil in je pokašljeval.
»Pojdiva na vrt,« je dejal.
Krenila sta na levo in stopila na nekak prekrit vrt, ki sta ga osveže-
vala dva velika neokusna vodnjaka.
Pod tisami in tujami, vsajenimi v kadce, so pili za mizicami moški in ženske.
Sedla sta in gledala, kako hodijo ljudje mimo. Včasih je postala poleg njiju deklina ter prašala z glupim namenom: > Ali mi boste kaj ponudili, gospod?« — Ko pa jo je Forestier zavrnil: »Kozarec vode izpod vodnjaka«, — se je odstranila mrmraje: »Mulec!«
A košata črnka, ki se je bila poprej naslonila ob njiju ložo, se je pojavila zopet, predrzno — podjetno je šla držć životno blondinko pod pazduho. Bil je zares lep ženski parček, izbrana dvojica.
Nasmehnila sc je, ko je vzrla Duroya. kakor da so si bile njiju oči že povedale globokih skrivnosti; vzela si je stol in sedla meni nič tebi nič njemu nasproti, namignila svoji prijateljici, naj prisede, nato je ukazala z jasnim glasom: »Natakar, dve čaši granatnega soka!« — Forestier se je zavzel, in je spregovoril: »Ti pa nisi ravno preplaha!«
Ona je odgovorila: »Tvoj prijatelj mi je zmešal glavo. Pa je res čeden fant. Njemu na ljubo bi bila pripravljena za še take neumnosti!«
Duroy je bil v zadregi in ni vedel, kaj bi zinil. Zasukal si je brke in se nerodno smehljal. Natakar je prinesel naročeni sirup, ki sta ga ženski na dušek izpili; potem  sta vstali,
črnka je pokiniala v prijateljski pozdrav nalahno z glavo, udarila Du-roya rahlo s pahljačo po roki in mu je rekla: »Hvala, mucek! Jezika pa ne znaš sukati.«
In odšli sta, pozibuje se v bokih.
Tedaj se je Forestier zasmejal: »No, prijatelj, ali veš, da imaš srečo pri ženskah? To je treba negovati. To te utegne kam privesti.« — Za trenotek je umolknil, nato je povzel s tistim sanjavim tonom ljudi, ki mislijo na glas: — »Tako je: prav one postavijo človeka najhitreje na noge.«
In ker se je Duroy še vedno smejal, ne da bi odgovoril, je prašak »Ali ostaneš še tukaj? Jaz grem domov, meni je tega dovolj.«
Oni je zamomljal: »Da, jaz ostanem še nekaj časa. Saj ni še pozno.*
Forestier je vstal: »Dobro; torej zbogom. In na svidenje jutri. Pa da ne pozabiš: rue Fontaine, 17, ob pol osmih.c
»Velja; na svidenje jutri. Hvala ti.«
Stisnila sta si roko in žurnalist je odšel.
Takoj, ko je izginil, se je počutil Duroy prostega, in iznova je otipaval vesel zlatnika v svojem žepu; nato je vstal, pohitel v gnečo in jo preiskoval z očmi.
(Dalje prihodnji«.),
krogi so se jeli zanimati za zvezo z Dalmacijo in Bosno in tudi v železniškem ministrstvu se je mnenje iz-premenilo. Ob priliki obnovitve nagodbe z Ogrsko so se tudi Madžari uđali. Znano pa je tudi marljivo prizadevanje naših prejšnjih poslancev v drž. zboru za belokranjsko železnico, zlasti delovanje bivšega poslanca Plantana.
Akoravno je bila železnica že zagotovljena po zakonu dne 31. dec. 1907., se je vendar pričetek zgradbe še štiri leta zavlačeval. Izdelovale so se različne variante in vršila nova pogajanja z drugo državno polovico. Ako so bili mnogi že obupali ter postali neverni Tomaži, da postane belokranjska železnica in zveza s Karlovcem resnica, se jim ne more zameriti. S tem še niso postali nasprotniki železnice, katero so nestrpno pričakovali. Naj se jim nade, katere stavijo v novo železnico, izpolnijo v polni meri. V—r.
D našem gospodarjenj položaju v letu 1911.
(Poročilo   zborničnega predsednika gospoda Ivana Kneza.)
Častita zbornica! Za gospodarski položaj, ki obvladuje z letom 1910 leto 1911 je iskati nastavkov in izhodišča dokaj daleč nazaj. Obstoječe gospodarske razmere niso natopile izhitra. pripravljale so se v daljšem razdobju, da se ustanove kot posledica predidočih dogodkov znamenite gospodarske tehtnosti. Odločilnega vpliva na gospodarsko situacijo je carinska tarifa iz leta 1906 s svojimi postavkami stroge obrambe v prilog agrarsn a. z jekleno doslednostjo izrabljena je vstraj-no dražilno vplivala na živilne cene ter v silni meri navzlic zadovoljive ietine 1. 1910 pripomogla do že dveletno razdobje trajajoče draginie. Pristopajo zle posledice trgovinske politike, ki vztraja na zaprtju mej za uvoz živine in mesa. Sočasno je po doseženem višku svetovne konjunkture leta 1907 nastopil preobrat skoro nepričakovano naglo, pridobitno življenje je vplenila trda depresija, ki pri nas sicer ni učinkovala katastrofalno, uniernejse se je pojavila in se razjedla šele v daljši dobi. zato pa se tudi dviganje iz konjunkturne medlosti prikazuje počasneje, le jako malo strok je. ki imajo že živahnejše kupčije in boljši odjem. Kakor letu 1910 daje letu 1911 neprijazno signaturo vznemirjajoča draginja, ki jo kakor senca spremlja slaba kupna sila. Položaj kmetijstva je pri nas odločilne vplivnosti na razmere v trgovini in obrtnosti, ob pretežnosti malih in srednjih -kmetijskih obratov se more pri nas le malo število kmetskih gospodarjev okoristiti z onimi ugodnostimi za agrarstvo, ki so uspeh naše stroge carinske obrambe. V mogočni meri slabilno vpliva na položaj našega kmetijstva občutno pomanjkanje delovnih sil, ki jih v deželi z mnogim valovitim svetom žal marsikje ni moč nadomeščati s stroji. Ne le, da mesta vabijo delovne roke s kmetov, bolj zle so posledice, ker številne kontingente zdravih rok leto za letom absorbira Amerika. Kmetijski pridelki so bili v prvi polovici lanskega leta zadovoljivi, tako za žito kakor za krmila. V drugi polovici pa je konstatirati vsled neminljive suše preobrat na slabo stran. V vinstvu je vobče kvalitativno jako dober pridelek, kvan-titavno pa je uspeh, izvzemši :eka-tere gorice, skromen.
Malo tolažljive so razmere v trgovini, ki je morala vzeti v novejšem času nase znatna nova breme-
Rlenzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton - Bulwer. Četrti del. (Dalje.)
»Ne. Rimljan! Ta plemeniti vitez zaničuje vsako drugo orožje kakor goli meč in ubija svoje sovražnike z lastno roko. Samo vaši ničvredni, podli in strahopetni Italijani izrabljajo pogum drugih in kupujejo njih pesti.«
Rienzi je molčal. Izpustil je bil svojega jetnika in mu stal nasproti. Vsak trenotek je pogledal na njegov obraz in se zopet udal razmisljeva-nju. Oziraje se končno po mali sobi, v katero je bil prišel na tako čudovit način, je zagledal shrambioo za masne obleke in orodje. To ga je spravilo iz njegove stiske.
»Tu, Saksonec Rudolf, boš ostal Iq noč — to bo mala pokora za nameravani zločin in jutri, če ti je življenje ljubo, boš vse razkril.«
»Cujte, tribun,« je dejal Sakso nec nevoljen, »moja svoboda je pač v vaši oblasti, moj jezik in moje življenje pa ne. Će naj se dam zapreti v to luknjo, mi morate priseči na križ
na, tako penzijsko zavarovanje, zakon o izmeri delovnega časa, sotrud-niški zakon. Prišlo je povišanje tarif na železnici, režija se je podražila v vseh svojih komponentah, zlasti bremene visoke najemščine. Konkurenca je poostrena do viška; v trgovini nekaterih strok se trgovcem vsiljuje spekulativna plat. V blagovnih zalogah so spričo naraslih blagovnih cen vezane brezpri-merno večje vsote nego še pred petimi leti. Znatno večjih kapitalij je treba v obratu. Marsikdo mora iskati kredita, ki je nedavno še izhajal ob svojih sredstvih. Ob vladajoči draginji, ki nalaga povišano previdnost v vsakem gospodinjstvu, trpi odjem v malone vseh trgovinskih strokah, posebno pa v onih. katerih roba je v slučaju trde sile končno vendarle pogrešna. Tako pa prihaja, da trgovine z manufakturnim bla-gom,zmodnim, galanterijskim, drobno robo. z lepotičjem. občutijo pe-zo stagnacije še v dokaj močnejši meri nego trgovine z blagom, ki služi vsakdanjemu vživanju ali vsakdanji porabi. Konsument troši le za najpotrebnejše. V lesni trgovini in obrtnosti so bile dolgo dobo medle kupčije, šele zadnje mesece se je trgovina poživila v jelovini, dočim za bukovino ni zadostnega odjema.
Iz trde depresije, v kateri je industrija tonila od leta 1907, se avstrijska industrija dviga počasnejše, nego ona v velikih industrijskih državah. Preko mrtve točke je pač že prišia, ali vzpenjanje konjunkture gre pri nas neprimerno počasnejše. V splošnem vladajo še kaj neugodne razmere. Industrija se nahaja v težavnih razmerah. Trajno naraščajo izdatki za delavce in uslužbence ob splošno rastočih zahtevkih in ob rastoči draginji. Javna bremena naraščajo tehtovito. Tudi težave, zagotoviti si delavcev, osobito kvalificiranih, ostre znatno položaj. Izdeiki pa ne gredo gladko v denar, odjem je počasen, celo ob pičlih cenah, konsument se mora omejevati na najpotrebnejše ob Času, ko se dra?e skoro vse življenjske potrebščine. Navzlic vstrajnetnu prizadevanju za izboljšanje prometnih naprav, mora žal naša industrija glede občil vseh vrst, železnic, telefona, telegrafa marsikaj prepotrebnega pogrešati ali pa se zadovoljiti z nezadostnimi napravami. Tako so železniške naprave v mnogem oziru nedostatne in nezadostne ter zadržujejo gladek tek blagovnega prometa. Tudi pritožbe o nezadostnem dodajanju vagonov ob naraslih prometnih potrebah se oglašajo pogosto. Ne toži se brez upravičenosti o zapostavljanju naših prog. Telefonska naprava, dandanes tako nepogrešna potreba v daljnem prometu zlasti za industrije v odmaknjenih krajih, je izvzemši mesto Ljubljane kljub vsem prizadevanjem žal vedno še nedostopna naši industriji. Ljubljanska telefonska naprava pa, dasi edina in draga, je jako nedostatna in se upravičeno čujejo pritožbe o nedostat-kih. Zaostalost in nedostatnost prometnih naprav, tako za blagovni transport, kakor za poročilno službo, postavlja naša podjetja v neugodnejšo pozicijo z onimi v naprednejših kronovinah. Pri tem se množe javna bremena, davki in do-klade. K izdatkom za bolniško in nezgodno zavarovanje so pristopili občutni prispevki za penzijsko zavarovanje, prišla so nova socijalna bremena s sotrudniškim zakonom, bliža se socijalno zavarovanj•_. čigar zmagljivost za produkcijo in trgovino se danes niti ne da prav presoditi. Več industrij je moralo vzeti naše, v mnogem oziru brez prave potrebe nova detajlirana določila o varnostnih napravah v obratu, za-
deta so s tem lesna obrtnost, papirna industrija, tiskarniška podjetja. Zakon, ki zabranjuje nočno delo žensk, občutno zadene papirno stroko in produkcijo lepenke. Nasproti pa naša obrtnost na poklicanih mestih v marsikaterem oziru ne namena na uvidevno blagohotnost in oporo. Pri dobavah za vojaštvo dobe naši obrtniki le skromna naročila, in mogoči so celo taki dogodki, da se oddaja za dobo treh let dobava kruha za domobranski polk v Ljubljani izven Ljubljane, izven dežele Kranjske.
2e izza prve polovice lanskega leta datira na denarnem trgu tes-nost, cena denarja je odtlej ostala napeta, izvzemši kratke oddihe, ki pa v provinci itak ne pridejo nikdar prav do veljave. Tendenca denarne tesnosti se pa hitro občuteva tudi pri nas, zakaj vnanji kapital se v takih dobah nagio odmika, do naših interesentov prihaja le ob Času denarne obilnosti, ko drugod ne najde porabe. V krizah pa gre rad brezobzirno nazaj. V naši deželi je zadnje čase izrazito pomanjkanje denarja. Poleg vsega drugega so znani stres-Ijaji v zadružni organizaciji v razni meri poostrili položaj. V očigled daveče kreditne tesnobe je prišel marsikdo nezasluženo v zadrego neposredno vsled dražjega kredita in posredno.
Najvažnejši dogodek na polju prometa v lanskem letu je završitev priprav za belokranjsko železnico in pa razpis gradbenih del. Kakor je bilo povzeti iz rednih poslovnih poročil, je naša zbornica z vso vnemo sodelovala pri predmetnih uradnih opravilih ter se je po svojih zastopnikih z vso odločnostjo zavzela za vse legitimne in upravičene interese splošnega prometa in za koristi lokalnih interesentom. S popolno pravico je mogoče ugotoviti, da si sme naša zbornica lastiti veliko zaslugo za zadovoljivo ureditev belokranjskega železniškega vprašanja. Zlasti sta v tem pogledu z neumorno marljivostjo delovala gg. dr. \Vindi-scher in Filip Supančič.
Kakor prejšnja leta je zbornica tudi v preteklem letu z vso pozornostjo zasledovala prometne potrebe v deželi ter deloma iz svoje inicijative, deloma na željo interesentov storila korake, da izposluje izvedbo novih naprav ali pa času primerne izpopolnitve že obstoječih naprav. O posameznih predmetih, zlasti tudi zakonskih načrtih, s katerimi se je bilo naši zbornici baviti v preteklem lctn, ne bom govoril, ker jih izkazujejo itak poslovna poročila. Poudarjam naj le, da se agende zbornice množe leto za letom v obilni meri. tako pa naraščajo seveda nujno tajniški in pisarniški posli. Zlasti informativna služba daje tajništvu obilo opravka; interesentje se v vedno močnejšem številu obračajo do zbornice za najrazličnejša pojasnila. Zbornični prostori spričo tako naraslih potreb ne zadoščajo več. pomagati si moramo pač za silo.
Zbornica je imela 1. 1911 štiri plenarne seje ter 15 odsekovih sej, v katerih je težišče zborničnega dela. V vložni zapinik se je I. 1911 vpisalo 5637 številk proti 5147 v letu 1910., ekspedicij je bilo 7351 proti 6352 v letu 1910.
Državni zbop.
Vodocestna predloga v odseku. — Spor za dnevni red. — Nesoglasja v parlamentu. — Lojalnost slovenskih klerikalcev. — Sejno poročilo.
Dunaj, 29. marca.
Z viharno uverturo je pričelo danes »drugo   dejanje« vodocestne
debate. Predsednik Je ukoril nekatere izmed včerajšnjih kričačev, Nemcem se je zdelo to premalo in ker se je bil soc. dem. podpredsednik Pernertorfer včerajšnjih sporov udeležil so z glasnimi klici zahtevali, da pokliče dr. Svlvester tudi svojega tovariša iz predsedništva k redu. Profesijonalna parlamentna razbijača posl. Hummer in Teuffel sta izzivala tako dolgo, da so se dali socijalni demokrati zopet zapeljati k raznim nespametnostim. Medsebojno zabavljanje, psovke, razžalitve ___dolgo je   predsednik zamanj
zvonil, predno so se razburjeni duhovi povrnili.
V nadaljevani debati o vodo-cestni predlogi je govorilo precej govornikov, vsi pa so se trudili biti kolikor mogoče kratki in tudi posl. Trylowski si je čez noč svoje ob-strukcijonistične načrte premislil ter končal svoj govor že po preteku pol ure. Ne more se ravno trditi, da bi bila debata s tem postala manj zanimiva. Narobe več ali manj jedrnata izvajanja posameznih poslancev so našla baš radi tega več pozornosti in poslušalcev. Pregled debate kaže, da so tako Rusini, kakor deloma tudi Nemci, Jugoslovani in Romani nasprotniki vodocestne predloge, zlasti so se zložili zastopniki južnih dežel k energični akciji, ki sicer ni naperjena načeloma proti gališkim kanalom, temveč zahteva le, da skrbi država če že izdaje stomilijonske vsote za vodne kanale tudi za naj-primitivnejše vodno - gospodarske potrebe južnih dežel. V Galiciji je kanal, o katerega gospodarskem hasku se da skoraj reči, da bo negativen, na Krasu pa ni niti vodovoda, akoravno umirajo po leti žeje polja, človek in živina---
Izvajanja posl. \Volfa, v kolikor se nanašajo na tehnično stran vodocestne predloge zaslužijo pozornost, iz motivov, ki jih je vlada sama pri-dejala predlogi, je uspešno dokazoval financijelno in tehnično neizved-Ijivost projekta. Ostro je označil dr. Krek politični značaj celega vprašanja. Iz govora bivšega načelnika poljskega kluba Bilinskegaie dokazal, da smatrajo Poljaki vodocestno zadevo kot nujno iz dveh skozi in skozi političnih nagibov: ker zahteva kanale gališka javnost in ker ugodna in skorajšna rešitev kanalskega vprašanja postala pogoj enotnosti in solidarnosti Poljskega kluba, zvestega podpornika vlade. V očigled temu dejstvu je posl. Krek upravičeno vpraševal, sme li strankarska zahteva vživati prednost pred splošnimi državnimi? So li vodne ceste važnejše kakor socijalno zavarovanje? Je mogoče in dopustno vsuti milijone v gališke kanale brez ii-nančne reforme. Smejo H severne dežele zahtevati, da se iz sredstev cele države gradijo za nje luksuri-jozni kanali, dočim se vodno - gospodarstvo južnih pokrajin nahaja šele v početkih? Z ostro ironijo je posl. Krek smešil tudi ponesrečeno koalicijo velikih narodov, ki si je hotela razdeliti moč in pravice, pa se je sprla ob prvi predlogi, za katero išče zdaj pomoč in glasove malih in prezrtih.
Predloga je bila v pozni popoldanski uri izročena 53članskemu vo-dogospodarskemu odseku — z ozi-rom na razpoloženje strank je že danes računati z dejstvom, da v današnji obliki nikdar ne postane zakon ...
Zastopniki južnih dežel so postavili napram vodocestni predlogi, ki se ozira le na zahteve severnih pokrajin, svoj vodogospodarski program ter se zaobljubili postopati v vseh teh vprašanjih solidarno. Izvolili so si posebni eksekutivni odbor, ki ima nalogo voditi z vlado poga-
kaj k meni, še predno se zbere ljudstvo.«
Ukazal je vojaku, naj odloži težke železne čevlje, potem pa ga je peljal v cerkev in mu izročil Rudolfa. Gledal je za njima in malo minut potem, ko sta odšla, so možje v bližnji kapeli slišali njegov glas in sc zbrali okrog njega.
Njegov ostri pogled je premotril vsakega, ki se mu je približal. Dva barona iz rodovine Frangipani sta nekoliko izdala svoje presenečenje in svojo zadrego, a sta spričo tribu-novega neprisiljenega "pozdrava dobila zopet sama sebe v oblast.
Savelli pa kraj vsega prizadevanja ni mogel preprečiti, da se je na njegovem obrazu zrcalil strah njegove duše. Ko je čutil.da ga motri Rien-zijev pogled, je zadrhtel po vsem životu. Rienzi se je delal, kakor da tega ni zapazil in ko ga je vprašal Vieo di Scotto, star vitez, iz čigar rok je vzel-svoj meč, kako je prenočil, je odgovoril veselo:
»Dobro, dobro — hrabri moj prijatelj! Nove viteze čuva vedno dober angel. Gospod Luka di Savelli — za vas se bojim, da ste slabo spali. Bledi ste*. A to nič ne pomeni. Naš današnji banket bo vašo veselo kri že razprti!«
»Kri, tribuni« je rekel Scotto, ki
janja ter konkretizirati in detajlirati tozadevne zahteve južnih dežel Ta akcija je bila proglašena za medstrankarsko in mednarodno. V eksekutivni odbor so bili izvoljeni zastopniki raznih strank. Nemci iz Štajerskega so prepustili eden mandat tudi Slovencem — le ena dežela ima samo enega zastopnika: Kranjska. Naši klerikalci, ki se pri vsaki priložnosti pritožujejo, da ne priznavamo njihovih »zaslug«, so podali nov dokaz svoje nelojalnosti. Preprečili so izvolitev ljubljanskega poslanca, ki ne zastopa v parlamentu le kranjskega glavnega mesta temveč tudi veliko napredno manjšino kranjske dežeie. Ta brezobzirni in nasilni akt pri vprašanju, v katerem se nad-strankarstvo tako demonstrativno poudarja, ne bo smel ostati brez rc-medure. Značilen pa je za klerikalno politike.
Zbornica hoče danes izčrpati še celi predvelikonočni delovni program. Celi dan so se vršili boji med strankami, ker so obrtniški zastopniki nasprotovali prvemu branju predloge o davčnih in pristojbinskih olajšavah za pridobitne in gospodarske zadruge, češ, da se na ta način podpira že itak huda konkurenca teh zadrug proti obrtnikom in malim trgovcem, socijalni demokrati •<(> nasprotovali vladini zahtevi, naj se v prvi vrsti reši terminirana predloga o sladkorni konvenciji. Rezultat pogajanj je bil ta, da bo zbornica tekom večera rešila še naslednje predloge: o davčnih in pristojbinskih olajšavah za zadrucre, o podaljšanju sladkorne konvencije, o nekaznji-vosti prelornitve kontrakta, o spremembi oziroma dopolnitvi § 74. obrtnega reda, o vknjiževanju kurz-nih zgub pupilarnih papirjev pri onih podjetjih, ki so podvržena javnemu računodajstvu. odobritev gradbenih računov za nekatere gališke železnice.
Pozno v noči bodo pričele velikonočne počitnice, 18. aprila prične (kakor so senijori danes določili) poletno zasedanje.
a
Situacija v parlamentu postajj vedno neprijetnejša. Razpor med nemškim Nationalverbandom in polj. skim klubom je vedno oči vidne i: razmerje med nemškimi nacijonalci in soc. demokrati je skrajno napeto, ker oznanjajo Nemci oster boj nron zborničnemu podpredsedniku Per-nerstorferju. V odseku za živinske kuge je prišlo danes do konfliki 1 med Poljaki in odsekovim načelnikom posl. Kotlafern. Poljaki zadevajo, da Kotlar odstopi, češ, ker , vede napram njim provokativ ^Provokacija« obstoji v tem. da zastopa posl. Kotlar energično načrt,! da naj veljajo ostre določbe proti živinski kugi seveda tudi za Galicijo, Poljaki pa si tudi v tem vprašanju žele »avtonomijo«--— Večina odseka, tudi Nemci in socialni demokrati pa se je odločno zavzela za posl. Kotlara in poljska ataka ie končala brezuspešno. i
Veliko senzacijo je vzbudila popoldan v parlamentu vest, da je cesar že privolil v   razpust ogrskega I državnega zbora ter podpisal tozadevni dekret. Izkazalo se je zvečer,] da je bila ta vest vsaj predčasna.akoravno se več ne dvomi, da se ogr>\j kabinetna kriza razvija v parlamen-l tarno. V teh okolnostih je težko prorokovati, kdaj da postane brambno vprašanje pri nas   zopet   aktualno. I Brambni odsek nc bo tožil nad po-1 manjkanjem časa.
• * I
* 1
V naslednjem sejno poročilo.
Predsednik Svlvester je I otvoril sejo in je poklical poslanca I Ellenbogna   zaradi  včerajšnjih I
ni bil udeležen na zaroti, >o krv; m govoril in — glej! — na tleh vidim velike, še mokro kaplje krvi.«
»Ej, izgini, stari junak, ki izuV jaš mojo nerodnost. Pri slačenju seoi se ranil 8 svojim bodalom. Nebo bo<!i zahvaljeno, da bodalo ni bilo zastrupljeno.«
Frangipani so se spogledali — Luka di Savelli se je naslnnil ob il* ber, da bi se ne zgrudil — ostali spremi je valei so bili resni in presenečeni.
»Ne mislite na to, gospodje. j«', dejal Rienzi. »Dobro znamenje je tO in pravo prerokovanje. To namreč pomeni, da tisti, ki si opašo državni meč, mora biti pripravljen, preliti Z* državo tudi svojo kri. Jaz sem PrH pravljen. Nič več o tem. Mala ran* ki je pa bolj krvavela, kakor sem mn stil, Kako lepo začenja današnji dft*| Pripraviti se moramo za sprejem »H šib someščanov. Kmalu bodo tu. AM moj Pandulfo — dobro došel! Ti, vaon stari   prijatelj,   mi   moraš ogrni*1 plašč.«
Med tem ko so je Pandulfo bavil s plaščem, mu je Rienzi smehljaje ne-kaj šušljal na uho. Spremljevalk Rienzijevi ©o domnevali, da gre zaupno šalo, kakršne je Rienzi rm delal pri pogovorih s svojimi naj* boljšimi prijatelji.
bodala, ki ga imate v rokah, da mu pomilostite in pustite na svobodo, čim vam razodenem vse, kar vem Tistih, ki «o me. najeli, je toliko, da boste lahko ugasili svojo žejo po krvi, pa če bi bili tiger. Ako ne storite te prisege —«
»No, skromni moj prijatelj, kaj pa bo potem?«
»Si razbijem glavo ob teh kamenitih zidovih. Bolje tako umreti, kakor na mučilnici.«
»Bedak! Takim ljudem, kakršen si ti, se meni ni treba maščevati. Bodi odkritosrčen in jaz ti prisežem, da boš dvanajst ur po svojem pri/nanju zdrav in nedotaknjen stal zunaj rimskih zidov. Tako gotovo, kakor naj mi pomagajo bog in njegovi svetniki.
»Zadovoljen sem! Strela božja, živel sem dosti dolgo, da smem skrbeti najprej za svoje lasno življenje in potem za življenje svojega velikega kapitana. Sicer pa mi ni nič mar, če si vsi porežete vratove in spremenite Italijo v en sam grob.«
S temi dobrohotnimi besedami je stopil Rudolf v shrambo, a predno je Rienzi zaprl vrata, je bil že zopet zunaj.
»Stojte,« je rekel, »kri mi trče močno. Pomagajte mi rano obvezati, sicer i»krvavim še pred zaslišanjem.c
»Na vero,<r je rekel tribun, čigar humor sc je veselil hladne smelosti morilčeve,»če ne upoštevam prijaznosti, ki si mi jo hotel izkazati, si ti naj-prijetnejši, najpotrpežljivejši in naj-neustrasenejši človek, kar sem jih v dolgih .letih videl. Daj mi svoj pas. Nisem mislil, da bom prvi večer svo jega viteštva storil tako človekoljubno delo.«
»Mislim, da bi ta krila dala bolj-ho obvezo,« je menil Rudolf in pokazal na mašaiška oblačila.
»Molči, lopov,« je rekel tribun in čelo se mu je omraeilo. »Nobenih onečaščenj! Ker si pa v takih skrbeh za svoje telo, ti dam 6voj pas, da se ž njim ob vezeš.
Tribun je položil bodalo na tla in držeč na njem nogo, je obvezal morilca, ki se mn je za to na kratko zahvalil. Vzel je potem orožje in svetilko, zaklenil vrata za Rudolfom in se vrnil na svoje ležišče, misleč z ogorčenjem na poskušeni umor.
Ko se je začelo daniti, je šel pri velikih vratih iz cerkve, poklical stražarja in mu ukazal, naj takoj in skrivaj odpelje jetnika na Kapitol.
»Molči,« mu je velel »in ne po vej nikomnr niti besedice; bodi po- | ' slušen in povišal te bom.   £• si to opravil,   poišči svetovalca Pandulfa i di Guido in reci mu, n«j pride sem- i
\
emu
logodkov k redu. V svojem nadalj-lem govoru je ostro kritikoval postopanje in obnašanje nekaterih poslancev, vsled česar mu je posl. D i-a m a n t zaklical: Gospod predsednik, vi imate poklicati k redu, ne pa kritikovati. To kritiko si je pa predsednik prepovedal, na kar mu je nosi. Diamant zaklical: To je nesramnost. Prišlo je do ostrega spopada med socialnimi demokrati in poslanci Hummer, Teuffel in Seidel.
Nato so prešli na dnevni red, to je prvo branje o
vodocestni predlogi.
Posl. Trylowskij je nadaljeval svoj govor. Govoril je nato mladočeški posl. F r a n t a , ki se je zavzemal za predlogo.
Posl. W o 1 f je napadal podpredsednika Pernerstorferja ter končno izjavil, da bo glasoval proti predlogi.
Govorili so nato poslanci L e o , Seitz, Angermann. Dr. Krek je polemiziral s Poljaki ter jim pred-hacival politično neodkritosrčnost. Končno je pa izjavil, da si bodo slovenski klerikalni poslanci še premislili, ali naj glasujejo za kanale.
Posl. D a s z y n s k i je izjavil, da se sicer ne strinja s poljskim klubom, vendar mora pa v tem slučaju in njegova obramba s poljskim klubom roko v roki. Govorila sta Še posl. S c h r a f f I in dr. G r o s s. Nato je bila debata zaključena. Za generalna govornika sta bila izvoijena: pro dr. L 6 \v e n s t e i n , kontra posl. T u š a r. Po končnih govorih generalnih govornikov je bila predloga odkazana posebnemu odseku, ki obstoji iz 53 članov.
Nato je prišla v razpravo predloga o
davčni    in pristojbinski a j š a v i pridobitnih in gospodarskih zadrug, član   nemškega »Nationalver-nanda« posl. dr. F r e i s s 1 e r je stavil predlog, naj se predloga odkaže davčnemu odseku. Ta predlog je bil zavrnjen z 216 proti 153 glasovom. Slovenski klerikalci  niso glasovali. Zakon je   bil nato tudi v drugem in etjem branju sprejet.
Bruseljska konvencija glede oa-e sladkornih premij je bila spre-ieta. Po referatu posl. dr. O t n e r j a je bil sprejet socialnodemokratični predlog o kršitvi kontrakta. Ob pol l 1 tih ponoči so začeli razpravljati o izpremembi § 74. obrtnega reda. Ob enajstih ponoči seja še ni bila čana.
Trgovska in obrtniška zbornica.
Včeraj ob 5. uri popoldne se je vrtala trgovska in obrtniška zbor-liea   k   svojemu letnemu občnemu tu. Predsednik gosp. Ivan Knoz je otvoril občni zbor s pozdravom na-:h. (Ob 5. uri je bilo navzočih -1 .-vetnikov.)    Predsednik pozdravi luščit .svetniku K u 1 a v i c s a. — .rar ni bil povabljen, ker ima že vročeno    obtožnico   zaradi zlorabe iradne oblasti. Pavšler se ni udeležil -   . ker je upravičeno ogorčen, da so ierikalei z vodnimi močmi pusti tako na cedilu. Gassner je izostal, se nahaja kot rekonvalescent v eii.  — Predsednik  imenuje za ikatorja zapisnika gg. svetnika 1 a e a in Z o r c a. nakar se zapis-zadnje seje odobri. Vaznauila predsedstva, ki jih po-^bornični predsednik gosp. Ivan z. se vzamejo odobruje na zna-i r prinašamo to poročilo na dru-g m mestu v polnem obsegu.
Zbornični tajnik gosp. dr. Mur-i k poroča nato o delovanju trgov-s   in obrtniške zbornice, katero po-io   vzamejo z odobravanjem na manje.
K tajniškemu   poročilu   se je oglasil    zbornični svetnik g. Pod-- n i k ter izjavil, da vzame S. L. S. ilo na znanje, da so se pa izka-v zborničnem katastru poinanj-<>>ti, vsled katerih so baje neka-teri oddali dvakrat svoje glasove in (lili slučajno naprednjaki. Svoje trditve seveda ni mogel podkrepiti z enim dokazom in zato je razumljivo, da njegove izjave nobeden i vzel za resno in je   tudi prešel ^rnični predsednik takoj na nujni Predlog zborničnega    .svetnika Loža rja, da naj se napravi nov zborni kataster in izvoli odsek, v kakega bi odposlala vsaka stranka po ■i zastopnika.    Nujnost predloga bila odklonjena, vsled česar izjavi r^rlsednil:, da bo postavil predlog na nevni red prihodnje seje. Vrše se nato
volitve.
Za skrutinatorja imenuje predalnik gg. dr. Ambrožiča in Perdana. Svetnik Ložar predlaga, da naj voli predsednika, podpredsednika 1 provizoričnega predsednika
po ključu,
rakar mu zbornični predsednik z Jpravičenim presenetenjem odgovo*
ri, da zbornična pravila ne poznajo nikakoršnega ključa, vsled česar se morajo volitve vršiti po predpisih.
Pri nato sledeči volitvi predsednika, je bilo oddanih 20 glasov. Dobil je 14 glasov gosp. Ivan K n e z, 4 glasove gosp. Ložar in en glas gosj>od Ogrin in en listek je bil prazen.
Za predsednika trgovske in obrtniške zbornice je bil izvoljen tedaj dosedanji predsednik gospod
Ivan Knez.
(Ravno ta volitev pa je dokazala tudi nediscipliniranost v klerikalnih vrstah, ki niti svojih 6 glasov niso mogli zediniti na enega kandidata in je dal eden izmed svetnikov svoji lastni stranki najlepši izpričevalo, da ne smatra nobenega za zmožnega, s tem, da je oddal prazno glasovnico.)
Pri volitvi podpredsednika (skrutinatorja ista) je bil izvoljen
Kamilo Pa m mer
s 14 glasovi, dočim je dobil Jernej Ložar 6 glasov.
Nato se je vršila volitev provizoričnega predsednika (skrutinatorja Lsta) ter je bil izvoljen s 14 glasovi
Jean Sehrev.
Sest glasovnic je bilo praznih. Vsi so sprejeli izvolitev.
Za računske preglednike so bili izvoljeni na predlog svetnika Lenarčiča per acclamauonem dosedanji pregledniki gg. Mejač, Samasa in Podlesnik.
Odseki.
Po petmlnutnem odmoru so se pričele volitve v odseke ki obstojajo po sklepu zbornice na predlog zborničnega svetnika L a v r e n č i č a iz petih članov ter so sestavljeni po ključu 3:1:1. Odseki so trije in sicer obrtni, trgovski in prometni odsek.
V obrtni odsek 6o bili izvoljeni (skrutinatorja ista) gg. svetniki: Sehrev, Stare, Rohrinan, Ogrin in Paramer.
V trgovski odsek so bili izvoljeni (skrutinatorja ista) gg. svetniki: Urbane, Mejač, Knez, Podlesnik in Gasner.
V prometni odsek so bili izvoljeni (skrutinatorja ista) gg. svetnki: Lenarčič, Perđan, Hribar, Ložar in dr. Ambrožič.
Sledi nato volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komis'jonalnih obravnavah zaradi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin ter sta bila izvoljena na predlog zborničnega svetnika Lavrenčiča gg. Perdau in Sehrev.
Šolski odbori.
Pri nato sledečih volitvah zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol je bil izvoljen za Radovljico Leopold Fiir-sager.
Pri volitvi za Bled je predlagal proti kandidatu večine. Ivanu Rusu, zbornični svetnik Zore Zupana, vsled česar so se morale volitve vršiti po listkih. (Skrutinatorja trosnod svetnik Ložar in gospod svetnik Sehrev.) Oddanih je bilo 18 glasov ter je bil izvoljen Ivan Rus z 12 glasovi, Zupan je dobil 6 gla.sov. Istotako so se morale vrati vse nasledne volitve vsied predlogov zborničnega svetnika Zorea z listki ter jr povsod ostalo število glasov, ki so odpadli na oosa-mezne kandidate, isto. Za Krško je bil izvoljeli Fran Oniersa proti Hermanu Klobučarju. Za Toplice-Zagorje .je bil izvoljen Tomaž Koprivee pro, Antonu Snoju, za Šmartno pri Litiji [vsa Razboršek proti Antonu Ver-bajsu in za Ribnico Filip Peterim proti Karlu licu.
Nato se je vršila volitev namestnika člana pridohninsk« deželne komisije ter je. bil izvoljen Leopold Fiirsagcr, meri tem ko je dobil Ogrin 5 glasov in Ložar samo ne glas.
Pred sejo je bil predložil zbornični svetnik Viktor Rohrmann sledečo
interpelacijo.
Pri dne 13. in 15. februarja t. 1. izvršenih dopolnilnih volitvah trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani izvoljen je bil članom tudi in sicer v tretji trgovski kategoriji neki Podlesnik ml, trgovec. Stanovališče bilo je zaznamovano na glasovnicah: Ljubljana. — Podlesnik s takim stanoval iščem de facto ne eksistira. Ker so mi razmere rodbine Ivanov Pod-lesnikov znane in sem upravičeno dvomil, da bi zamogel biti izvoljen kak Ivan Podlesnik mL. trgovec s stanovališcem v Ljubljani, sem jsc začel za stvar zanimati in dognal, da je pri zglaševalnom uradu mestnega magistrata prijavljenih troje Ivanov Podlesnikov in sicer:
Ivan Podlesnik, rojen 1837. leta (starejši),
Ivan Podlesnik, rojen 1864. leta (mlajši) in
Ivan Podlesnik, rojen 1881. leta (najmlajši).
Dognal sem pa tudi, da stanujeta prva dva v Ljubljani, tretji, najmlajši, leta 1881. rojeni, je pa pri mestnem magistratu odjavljen, ker se je dne 8. maja 1908 v Št. Vid nad Ljubljano preselil. Poizvedel sem pa
tudi pri obrtni oblasti, da je posestnik »trgovine na Starem trgu st. 10 le-ta, torej najmlajšr Ivan Podlesnik, in to od dne 24. septembra 1906 naprej. Informiral sem se tudi v trgovskem registru,'ako je njegov oče, to je leta 1864. rojeni Podlesnik upravičen »per procura« signirati in on-dot izvedel, da Ivan Podlesnik, mlajši, niti protokoliran ni. Vsakemu pri zadnjih volitvah izvoljenih članih te cenjene zbornice dostavljeno je bilo po zborničnem slugi obvestilo c. kr. volilne komisije, da je bil ta pravičnim zborničnim članom izvoljen. Koncem tega obvestila so bili novo izvoljeni člani pozvani, da vsled določil § 10., zakona z dne 29. junija 1868. drž. zak., št. 85, in $ 12 zborničnega volilnega reda, potrjenega po e. kr. trgovinskem ministrstvu z razpisom z dne 12. oktobra 1905, št. 49.294, sporoče e. kr. volilni komisiji tekom osmih dni, štetih od dneva po izkazanem osebnem obvestilu, a-ko prevzamejo izvolitev. Na poli, na kateri so izvoljeni člani prejem tega obvestila potrjevali, podpisal je prejem Ivan Podlesnik mL, oče posestnika trgovine na Starem trgu št. 10, ki je po imeniku volilcev za volitev udov in namestnikov občinskega sveta stolnega mesta Ljubljane med voli le i III. volilskega razreda vpisan pod št. 5690, kakor sledi:
Podlesnik Ivan jun., poslovodja, Stari trg št. 10.
Njegov podpis slučajno poznam.
Vprašal sem zborničnega slugo, ako je, le-ta tudi izjavo o sprejtju izvolitve podpisal, kar mi je sluga potrdil.
Iz tega sledi:
1. Da ni prevzel izvolitve faktični posestnik trgovine na Starem trgu, marveč njegov oče, ki pa nima prokure.
2. Da, če bi tudi njegov sin, torej pravi posestnik trgovine, ono izjavo o sprejetju izvolitve podpisal: ne bi bila izvolitev zakonita, ker je izvoljen: Ivan Podlesnik mL, trgovec s stanovališcem v Primskovem pri Kranju.
Rešerširal sem namreč po Šentvidu in izvedel, da se je ta najmlajši gosp. Ivan Podlesnik preselil pred dobrim letom v Kranj. Veleugledni gospod iz Kranja obvestil me je včeraj, da ima ta gospod Ivan Podlesnik stalno stanovališče v Primskovem pri Kranju že kaki dve leti.
Prepričan sem, da je proglasila c. kr. volilna komisija Ivana Podles-nika ml. s stanovališcem v Ljubljani kot izvoljenega elan a te zbornice le v dobri veri. Ker pa je bila slavna komisija v zmoti in tak Ivan Podlesnik de facto ne eksistira, moral bi se poklicali po zakonitih določilih oni, ki je v isti volilni kategoriji dobil za njim največ glasov. Oziraje ne na ta, od mene dognana dejstva, vsojam si tu navzočega zastopnika vis. c. kr. deželne vlade, preblagorodnega gospoda vladnega svetnika vljudno vprašati:
1. Ali hoče on boi predsednik c. kr. volilne komisije za trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani vse člane te komisije še k eni naknadni seji po vabiti, v kateri se bi dognalo, če temeljijo sprednje moje navedbe na resničnosti, in ako to, 2. če bo potem c. kr. volilna komisija Ivan Podlesnikov mandat kot mandat človeka, ki ne eksistira, razveljavila in po sako niti); določilih proglasila enega izvoljenim, ki je dobil v III. trgovski volilni kategoriji za njim največ glasov?
Slede podpisi.
Vladni svetuik gosp. Kula vic iz javi, da interpelacija na vladnega komisarja ni dopustna in da je smatrali volilni akt za končan, s čimer se svetnik Rohrmann ne zadovolji ter izjavi, da so bo pritožil na ministrstvo.
Zbornični svetnik ravnatelj gosi .od Ivan Hribar pojasni nato, da se je zgodila tn formalna napaka, vsled česar naj se glasi interpelacija kot naslovljena na predsedstvo, ki bo storilo nadaljne korake, s čimer se tudi predlagatelj svetnik Rohrmann zadovolji.
Pred zaklučitvijo seje se oglasi ae svetnik Ložar in vpraša, kdaj hoče predsednik dati na glasovanje njegov nujni predlog, dasiravno je bila nujnost odklonjena. Predsednik mu še enkrat razjasni, kako postopanje zahteva poslovnik ter zaključi nato sejo.__ -
Klerikalci na delu.
(Dopis od Save.)
Klerikalci so zločinci. V Krškem se bližajo novične obč. volitve. Pred kratkim sta lazila po Stari vasi na Štajerskem dva »gospoda« v duhovnih suknjah pobirat volilna pooblastila okrog volilcev, kateri imajo kot lastniki zemljišč, ki leže v davčni občini Leskovec, volilno pravico za Krško občino. Ta dva človeka, eden iz Leskovca, drugi z Vidma, sta ponujala, deloma tudi dajala za pooblastila po 80 vinarjev do ene
krone. Dokazi so na razpolago v uredništvu »Slov. Naroda«. (Potrjujemo! Uredništvo.) To se daje na znanje državnemu pravdništvu v Celju, s pozivom, da se zadeva preiskuje in zasleduie na podlagi istočasne kazenske ovadbe.
Pri tej priliki bodi povedano fa-rovški gospodi tostran Save sledeče: Se li spominjajo duhovnj agitatorji na svoje laži in obrekovanja povodom zadnjih, razveljavljenih obč. volitvah v Krškem glede vino-rejske zadruge?
FarovŠka pamet je sicer kratkih nog, toda vprašamo častite gospode, srn imajo toliko poštenja v sebi, da popravijo in prekličejo svoje vedoma razširjene laži? Z drznim čelom ste lagali in goljufali o dokla-dah na davke, ki jih bodo morali plačevati ubogi kmetje za Vinorej-sko. Propali hinavci! resnica se je izkazala, hčerka božja, ki jo tako iskreno sovražite. G. Gregorič je z enim hipom podrl vse vaše lažnjive gradove. Le lažite naprej v svoji smrdljivi cunji! Boga pač vsakdo po svoje časti: v višavi orel, ureh v luži.
To se vidi tudi iz najnovejše klerikalne kupčije, ki se vprizori na Spodnjem Štajerskem. Zagotovljena je baje klerikalcem tiskarna v Celju
kot konkurenca obstoječemu narodnemu podjetju. Ta je zopet ena od onih koncesij za klerikalno popustljivost in prijenljivost, (reete izdajstvo), v narodnih zadevah spodnje-štajerskih. Glej Ormož! Itd. Kaj pravite k takim umazanim mahinaci-jam, ekscelenca grof Clary, ki hočete biti kavalir od pet do glave?
finska dumo.
P e t r o g r a d , 29. marca.
Ruska duma je obravnavala več zakonskih predlog, s katerimi se iz-preineni in deloma razširi provizo-rični zakon o možnosti prodati kmetovalcem parcele fideikomisov in posestev mrtve roke. Zakonska predloga velja izključno le za zapadne provincije in Poljsko ter dovoljuje tako prodajo malim kmetovalcem brez izjeme njih domovinske pravice in njih vere. Tudi je bil sprejet predlog, da se smejo teh nakupov zemljišč udeležiti tudi kmetje nedo-mačini, če ni dovelj domačinov. Vsi drugi členi zakona so bili sprejeti v obliki, kakor jih ie predložila agrarna komisija. _
Sta* no Angleškem.
London, 29. marca.
Će tudi premogokopni delavci doslej še niso ničesar definitivnega sklenili, ie splošno razpoloženje vendar nekoliko bolj optimistično. Splošno se sodi, da se bliža stavka svojemu koncu. Tekom včerajšnjega dneva so zopet otvorili več jam. V Chirku v Severnem VValesu je prišlo 350 delavcev na delo. Delavci so nemoteno delali pod zaščito vojaštva. Od 1. marca so izplačali iz stavkarskih fondov že 1,042.000 funtov ter ie v blagajnah samo še 951.000 funtov. Iz War\vickshira poročajo, da je tam 1500 do 2000 delavcev zopet začelo z delom. Tudi v La-narkshiru je prišlo mnogo delavcev na delo ter so stavili pogoj, da ?e jim izplača v soboto mezda, ker vlada med delavskimi družinami lakota.
Sekretar delavske zveze Aston je nasvetoval delavcem, da naj glasujejo pri prihodnjem glasovanju za konec stavke.
Italijansko - imfm vojno.
a     Carigrad, 29. marca.
Tu se govori, da je angleški poslanik izjavil, da bo cesar Viljem sprejel na Krfu turške, italijanske in grške delegate, da ustvari podlago za mir.
F r a n k o b r o d, 29. marca.
Iz Carigrada poročajo: Rusija je opustila svojo namero, sporočiti turški vladi pogoje, ki so jih dobile velevlasti od Italije. Zdaj hočejo vprašati Turčijo, pod kakšnimi pogoji bi ona sklenila mir z Italijo. Po odgovoru turške vlade se bodo ravnale velevlasti.
Rim, 29. marca.
Polofieijozna »Giornale d' Ita-lia« se obrača v članku: »Ne moremo verjeti!« proti mehkobi italijanskega bojevanja in zahteva energično akcijo proti Turčiji.
Štajersko.
Iz Trbovelj. V nedeljo, dne 17. marca t. 1. je priredilo pevsko in tam-buraško društvo »Zvon« v Trbovljah elitni koncert v dvorani gosp. Forte-ja na Vodah. Pri tem koncertu so iz prijaznosti sodelovali slovenski kon-servatoristi: g. nadueitelj A. Nerat, g. M. Unger in g. M. Nerat. Prvi del
koncerta je otvorilo društvo »Zvon« z Aljaževo pesmijo »Na dan,« katero je prav ubrano in navdušeno zapelo. Nato je gosp. A. Nerat izvajal svoj violinski solo z eleganco in veliko sigurnostjo. Občinstvo je navdušeno s ploskanjem odobravalo izvajanje. Zatem je nastopil gosp. M. Nerat kot pevec solist. Zapel je s svojim lepim tenorjem več pesmi. Njegovi spevi so bili mikavni, ljubki in pevec si jo kmalu prisvojil srca poslušalcev. Nekatere pesmi so se morale večkrat na željo občinstva ponavljati. Kot tretji je izvajal gosp. M. Unger Beethove-novo patetično sonato na klavirju tako izvrstno in popolno, da se je vsak čudil njegovi umetnosti. Kot uvod k drugemu delu je društvo »Zvon« pelo narodni pesmi »Tam, kjer lunica . . .« in »Kako bom ljubila . . .« s tako spretnostjo in milobo, upoštevajoč strogo dinamiko, da so morali ganiti se tako trdo srce. Pesmi so se morale ponavljati. Potem je izvajal gosp. A. Nerat Faustovo fantazijo na goslih prav mojstrsko; nato je bilo solopet-je gosp. M. Nerata. Petje je bilo prav izrazito. Navdušenja in razvedrila je bilo dosti. Le žal, da se pri nas glasba še malo ovažuje. Moralni, kakor materijalni uspeh tega koncerta je bil jako povoljen. Vstopnina se je izročilo kot podpora slov. glasbenikom. —. Vsem, ki so pomogli do dobrega uspeha, iskrena hvala. O.
Trbovlje. V soboto, dne 23. marca je bila občinska seja. Pri tej priliki je prišla na vrsto tudi prošnja gospe Ranzingerjeve, da naj občinski odbor dovoli na njeno hišo električno cestno svetilko napraviti. Gospod ravnatelj Vodušek je pozabil, kakšne sitnosti je svoj čas Nanči gospodu inženirju Turnšku delala, ker bi imela iti žica mimo njene hiše. Ona ni hotela o tem ničesar slišati, kajše, da hi to dovolila; dotični gospod inženir je bil takrat dvakrat pri njej, a obakrat brez uspeha. S tem je napravila zadružni elektrarni približno 100 K stroškov, ker je moral gospod inženir Turnšek pustiti takoj en betonski steber vliti in žico na drugo stran obrniti. A gospod ravnatelj Vodušek in ves odbor je vse to lepo pozabil, in v občinski seji dne 23. marca se je soglasno dovolila dotična luč. Čudno se nam to vendar zdi, ker je veliko občinskih odbornikov, ki so obenem tudi odborniki elektrarne, a nobeden se ni hotel Nanči zameriti in ni našel besedice, da bi vsaj pojasnil, kake težave in sitnosti je Nanči takrat delala. Seveda se bode sedaj napravila svetilka na občinske stroške. — Eden zadrngarjev elektrarne.
Hrastnik. Kakor vse kaže, se bo vprašanje glede zvišanja delavskih plač pri rudniku rešilo brez štrajka. Dovolilo se je delavcem 5,% zvišanje in s tem se bodo ti najbrže za sedaj zadovoljili. Vendar je mogoče tudi, da se na shodih prihodnjo nedeljo sklene tudi kaj drugega. Orožništvo v Hrastniku ter Trbovljah se je za slučaj kakih nemirov močno pomnožilo — po našem mnenju brez posebne potrebe.
Iz Celja. Odmev, ki ga je vzbudilo dr. Krekovo prostaško psovanje na glavnem zboru štajerske klerikalne stranke v Celju, je šel mariborski »Straži« vendarle na živce. Njeni uredniki in krušni očetje so se prepozno spomnili, da bi vsaj sami dr. Krekovih sirovosti ne smeli priobčiti in še povrh pohvaliti. Sedaj pa se stvar ne da utajiti in izgovarjajo se sedaj v »Straži«, da dr. Krekovim psovkam vendarle niso demonstrativno ploskali samo duhovniki, temveč tudi nekateri drugi ljudje ... To seveda na stvari sami nič ne izpremeni. Dokler bo »Straža« odobravala in priobčevala psovke »konjede^ka. vla-čuga« itd., naperjene na našo stranko, čije pristaši so najmanj tako pošteni in spoštovanja vredni možje kot klerikalci in dokler ne bode grajala, da nas napredne Slovence zmerja katoliški duhovuik s svinjami, barabami in šnopsarji — ostane za vse U* soodgovorna, ona in njeni duhovniški uredniki in krušni očetje. Dotistih-mal pa ne spada »Straža« tudi v nobeno dostojno slovensko hišo in društvo.
Iz Celja. (Klub naprednih slovenskih akademikov) jo priredil v sredo zvečer v čitalnici še precej dobro obiskano predavanje, dasi je bil predmet predavanja za povprečne naše ljudi malo mikaven. Predaval je dr. Milko Hrašovec o avstrijski zunanji politiki. Predavatelj se je držal v svojih zanimivih izvajanjih tozadevnega referata dr. Karla Kramara, podanega dne 26. februarja v Pragi. Referat Kra-mafev obsega mojstrsko podano sliko avstrijske zunanje politike zadnjih 30 let in je zaradi svoje pregled-nosti in temeljitosti prav priporočljiv za predavanja tudi v drugih izobraževalnih društvih. Dr. Hraševcu so bili poslušalci zelo hvaležni, da jih je v lepi slovenski besedi seznanil z izvrstnim Kramafevim delom.
Iz Celja. (Naša gospodarska obramba.) Dosedaj je bila pozornost naših narodnih   brani bo v-
cev posvečena večinoma le boju, ki se odigrava med nami in našimi nasprotniki na kulturnem polju ljudskega šolstva. Kulturna obramba je našla tudi med našim priprostim narodom že precej splošen odmev, tako, da smemo tozadevno kolikortoliko mirno zreti v bodočnost. To je gotovo vesel pojav, ki bo potolažil tudi one, ki so že začeli dvomiti nad našo narodno bodočnostjo. Na drugi strani pa ni prezreti, da postaja naša gospodarska pozicija v primeri z nemško vedno slabša in opasnejša. Nemške tovarne in nemška industrija ter obrt sploh rasejo pri na.% zlasti na Spod. Štajerskem, kot gobe po dežju. Velika nemška podjetja z Dunaja in drugod premeščajo že svoja glavna obratišča v naše pokrajine, med tem ko mi še vedno nimamo potrebne podjetnosti, da bi s svojim razpoložljivim kapitalom, ki ga je več kot dovolj, tudi na tem polju začeli razvijati večjo delavnost. Povsod nas Nemci prehite v izrabljanju bogastva naše zemlje, mi pa le sanjamo o gospodarski osamosvojitvi. Kakšno čudo torej, ako se korak za korakom umikamo že celo iz dežele, mesto da bi, varni za hrbtom, zavojevali že mesta in trge! Manjka nam pač potrebnega pregleda o podjetjih, ki še pri nas ne obstojijo in ki bi se izplačala. Gospodarske enkete. prirejene za posamezne okraje, bi temu pomanjkanju gotovo odpomogle. Po treznem, vsestranskem prerešetanju položaja, rodile bi take enkete gotovo zrele načrte, kojih izvršitev hi so potem primerno izvedla. Za Celje in okolico n. pr. se je od slovenske strani vsekakor že dosti storilo, vendar pa je slovenskemu življu, zlasti v celjski okolici, treba gospodarskega ojačenja kot ribi vode. Vzdržati nase tamošnje gospodarske postojanke še ni dovolj, treba je napredovati: zidati, staviti, industrializirati je treba to našo narodno bašto. Zato je moška podružnica »Branihora« v Celju sklenila, sklicati na eno soboto po Veliki noči podobno enketo za Celje in posebno za okolico. Opozarjamo že danes na ta sestanek in upamo, da bo udeležba kar najmnogobrojnejša, — Uspeh ne bo izostal.
Zagrizenost nemske«ra župnika v Sev. Ameriki. Iz Graftona VVis nam piše slovenski delavec: Tu je nmrl dne 11. marca po kratki bolezni delavec Janez Štor, doma v Teharjih pri Celju. Tukajšnji nemški katoliški župnik ga ni dal pokopati na graf tonskem katoliškem pokopališču; morali smo truplo pokojnikovo prepeljati dne 14. mnrca v oddaljeni Mil-wankee na katoliško pokopališče. Lep primer nemške ljubezni do pripro-sftega slovenskega delavca!
Nemško delo v Šaleški dolini. V Velenju se je na zadnji praznik ustanovila nova podružnica »Sudmarke«. Ker je vsekakar vredno poznati vodilne glave te nove nemške bojne organizacije v slovenskem Velenju, naj navedemo tu odbor: predsednik je France Skaza - Pavline; namestnik rudniški ravnatelj \Valdhauser; tajnik učitelj Dvoršak; namestnik H. Skaza; blaorajniearka Olga Risy; odborniki: Goli. Rak, Smodnik in Neubaeher. — Žalostno je, da lahko nemško tari ja v Velenju sploh še dviga svojo glavo. Vodilni »slovenski« krogi se za njo premalo brigajo in sami radi nemčurijo, kakor se lahko prepriča vsakdo, kdor zaide v gostilno slovenskega župana v Velenju, Skaze - Špenka.
Uradni dnevi spod n jesta jerskih okrajnih glavarstev se vrše pred Veliko nočjo: dne 2. aprila pri Sv. Lovrencu nad Mariborom; 3. aprila v Št. Jurju ob Ščavnici, Šoštanju in v Velenju: 4. aprila v Slovenski Bistrici.
Na občnem zboru štajerske kmetijske družbe, ki se je vršil 28. in 29. marca v Gradcu, so bili odlikovani sledeei Spodnještajerci: z zlato kolajno: Rihard Klammer, deželni poslanec in graščak v ptujski okolici; Karel Valentinitsch, vpok. nadučitelj na Laškem; s srebrno kolajno: Ivan Pušenjak, nadučitelj v Šmihelu nad Mozirjem; Franc Simončič, posestnik v Sevnici in Mijo Starki, župan v Sevnici; z bronasto kolamo: Martin Ivanuša, posestnik na Humu polpg Ormoža in Jakob Nemee, posestnik v Okoslavcih. Priznalno diplomo je dobil Anton Trstenjak, posestnik v Ivanjcih. Nekatere zanimivejše podrobnosti z občnega zbora priobčimo prihodnjič.
Iz Št. Uja čitamo v »Slov. Gospodarju« dolg dopis o škodljivosti tamošnje nemške šole, ki se jo sedaj še hoče na stroške slovenskih davkoplačevalcev razširiti. Dobro! Ali čndno je, da voditelji šentiljskih Slovencev glasujejo v občinskem zastopu za razširjenje nemške šole! Zakaj jih ne prime zaradi tega dopisnik »Slov. Gosp.«, če čisto pravilno spoznava veo škodo, ki jo delajo med nami nemške šole. Riba smrdi v Št. Ilju pri glavi! Zares čudni občutki navdajajo narodno mislečega človeka, ko sliši slovenskega župana Thalerja odzdravljati šolarjem »Griiss Gott«. — Mož je gotovo pri »Slovenski Straži« član, ali pa celo odbornik. Ali uči to
preču dno »obrambno« društvo tako
mladinsko vzgojo ob mejit
V Konjicah se je vršilo pred kratkim nekako zborovanje katoliškega političnega društva. Predsednik, neki Napotnik, je tožil, da ima par slovenskih zastopnikov v konjiškem okrajnem zastopu težko stališče napram Nemcem. Res je! Pa slovenskih zastopnikov bi bilo lahko v tej korporaciji več, ako bi pri zadnjih volitvah ne glasovali slovenski klerikalci raje za Štajercijance, ko za slovenske naprednjake. Umevamo simpatije konjiških klerikalcev za Orni-govo stranko, saj sta škof Tfepotnik in Ornig najboljša prijatelja — ali pri narodno, zares narodno čutečih ljudeh bi morala stati skrb za slovensko stvar na prvem mestu. Kasnejše tožbe in izgovori nič ne pomagajo!
Iz Središča. Naprednega shoda na Jožefovo se je udeležila tudi znana triperesna klerikalna deteljica, katero je tako sijajno zafrknil »Sre-diški Sršen«. Možicelji so na shodu molčali kot ribe, dasi se jim je dala prilika, govoriti in proti resolucijam glasovati. Lep uspeh našega shoda jih je tako prevzel, da so se komaj in komaj teden dni kasneje malo sčajmali in skupno z našim kaplančkom skovali dopis za »Slovenskega Gospodarja«, v katerem skušajo po starem receptu našo prireditev djati v nič. Pa s tem ne bodo mnogo opravili, pet šestin srediških volilcev je shod samo videlo. V »Slov. Gosp.« se že tudi vnaprej branijo proti drugi izdaji i Središkega Sršena«, tako jih je zad njič opikal. Nas taki dopisi o »Sred. Sršenu« le vesele, ker kažejo, da je imel — uspeh. In to je za nas glavna reč.
Iz Maribora. Ipavčev večer priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru v nedeljo, dne 5. maja v gornjih prostorih »Narodnega doma«. Na programu so v prvem delu krasne skladbe Benjamina Ipavca (proizvaja čitalniški pevski zbor), v drugem delu pa sloveča pantomima Josipa Ipavca »Možiček«, ki je povsod, kjer se je uprizorila, žela mnogo uspehov. Ker sodelujejo same izborne moči, kaže se že zdaj veliko zanimanje za to prireditev. Ci-?ti dobiček je namenjen v enakih delih družbi sv. Cirila in Metoda in fondu za Ipavčev spomenik.
Iz Maribora. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru namerava tekom leta 1912 v vseh prostorih »Narodnega doma« v Mariboru prirediti razstavo. Namen razstave bi bil, delati reklamo za slovenske trgovce in obrtnike rer seznaniti občinstvo s slovenskimi trarovci in obrtniki. Razstava bi trajala prilično 1 teden, (morda meseca septembra), tako, da se prvo redeljo otvori in naslednjo nedeljo zatvori. Razstava je mogoča, le če je zasigu-ran primeren uspeh. Potrebna je to rej primerna udeležba razstavljal-cev, kakor obiskovalcev, to je občinstva. Vedeti pa je tudi treba, ali in kako se bodo dali pokriti stroški razstave. Treba je torej predvsem slišati mnenja tistih, ki bi razstavili. Da se o tem dogovorimo, vršil se bo v nedeljo, dne 14. avgusta 1912 ob 3. popoldne v »Narodnem domu« v Mariboru sestanek slovenskih trgovcev in obrtnikov. Vabimo vas torej, da s« zanesljivo udeležite tega shoda, ki ima določiti čas in natančen pr' flrram razstave, ter se bo vršil le pri dobrem obisku in če se oglasi zadostno Število razstavljalcev. Kdor se sestanka ne more udeležiti, naj javi svoj mnenje pismeno do 14. aprila t. 1. društvu. — Odbor Slovenskega trgovskega in obrtnega društva v Mariboru.
Iz Maribora. 21. t. m. se je vršil občni zbor obeh mariborskih Ciril-Metodovih podružnic ob mnogobrojni udeležbi. Prišlo je tudi oinogo Studenčanov. Po pozdravu predsednika dr. Dolarja je poročal tajnik. Iz njegovega poročila je razvidno, da sta se podružnici jako lepo razvijali, moška šteje 350, ženska pa 120 članov. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imela moška podružnica 2516 K dohodkov, od katerih se je poslalo centrali 2445 K. Moška podružnica oskrbuje sklad za slov. šolo v Mariboru, ki je narastel v preteklem letu na 2814 K. Kakor je razvidno iz poročila gospe dr. Pivkove, je imela ženska podružnica 1260 K dohodkov, od katerih se je poslalo centrali 1068 K. Iz poročila glede stavbe šolskega poslopja je posneti, da se bo ta stavba navzlic raznim zaprekam vendarle v kratkem zgradila. V odbor moške podružnice so bili izvoljeni sledeči gospodje: dr. A. Dolar za predsednika, dr. Pr. Ro-sina za podpredsednika, France Ma-jer za tajnika, Janko Voglar za blagajnika, Fr. Pišek, Ant. Hohnjec. Iv. Šoštarič, Pel. Vokač, Ant. Rebolj pa za odbornike; Ivan Kejžar in Veko-slav Bahovec za preglednika. — V odbor ženske podružnice pa sledeče gospe: dr. Rosinova za predsednico, dr. Voušekova za podpredsednico, dr. Poljančeva za tajnico in dr. Piv-kova za blagajnico; kot odbornici gopa   Planinškova   in gospodična
Brusova« za preglednico računov pa gospa dr. Schreinerjeva. Kot odposlance k glavni skupščini odpošlje moška podružnica 7 gospodov, ženska pa 2 dami. Po občnem zboru se je razvila živahna debata o narodno-obrambnem delu, ki bo nedvomno rodila tudi realnih uspehov.
-gl-
Iz Studencev pri Mariboru. Dne
25, t. m. smo spremili k počitku g-Franja Bendeta. Pokojnik je zaveden slovenski mož in si je pridobil velikih zaslug kot član pripravljalnega odbora za Ciril - Metodovo šolo v Studencih. Pogreb je bil veličasten. Zbrala se je nepregledna množica iz Studencev in iz Maribora. Po kratkem nagrobnem govoru spremljajočega duhovnika so pevci zapeli nagrobnico. Ta pogreb je bil obenem tudi velika narodna manifestacija.
Na naslov c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu. Z
Ljutomera se nam piše: Pri tukajšnji davkariji vladajo kaj čudne razmere. Predstojnik Ulm pravi, da nič ne vidi in nič ne ve, kaj se v uradu godi in da njega to tudi nič ne briga, on vidi le svoje piceke, katere med uradnimi urami po dvorišču preganja in krmi; splošno se sodi, da on ni sposoben za predstojnika tega urada. Njegov adjutant in največji norec na pustni torek UrŠič pravi, da ima tak želodec, da lahko vse slovenske davkoplačevalce s kostmi vred požre in povrh še 36 vrčkov piva spije. Ta možak prišel je iz Ormoža in vemo, da je zahajal v Ormožu v »Čitalnico-* in slovenske gostilne, kjer je pel narodne pesmi. Ko pa se je nasitil slovenskega kruha, začel je heilati in razgrajati in Slovence napadati, ker mu Nemci drugače niso verjeli, da hoče resno pristopiti k njihovemu koritu. Sčasoma pa so mu v Ormožu tla postala prevroča in ker ga je baje tudi neki čevljar pri požarni hrambi nekoliko bolj trdno na tla položil, prosil je nekam na Srednji Štajer. Ker pa nemški kurs pri deželnem ravnateljstvu ne mara Nemcev v nemškem delu Štajerske, dobil je mesto v Ljutomeru in sicer zategadelj, ker deželno ravnateljstvo pravi, da mora imeti v Ljutomeru slovenske uradnike. Sedaj pa ga Nemci v Ljutomeru tudi več ne marajo in bojda že prosijo za drugega,bolj treznega Nemca. Da pa ne bi bil Uršič na pustni torek edini norec, poslalo je ravnateljstvo tudi asistenta Sideriča v Ljutomer. Tega pristnega Germana treba si je nekoliko bolj natanko ogledati, kajti njega izbral si je Duller za naslednika v poznejših letih. In res vreden naslednik Dullerjev je to. Kadar pridem v davkarijo, gledam z veseljem tega Sideriča. ker on ali spi na mizi. ali pa bere »Tagblatt« in se jezi nad slovenskimi strankami. Res lepo življenje ima ta človek, saj pa tudi sam prizna in pravi: Ulm lovi piceke, jaz pa spim. Tudi pravi, da si ga je Pul-ler zbral za naslednika zavoljo Švar-cove dekle, da ji še pripomore do kakega otroka, da bode potem zopet zapustil Ljutomer, kakor pri prvem otroku. Res čudne so razmere pri tej davkariji in ako bi slovenski uradniki streljali take kozie. spali v uradu in se tako bedasto obnašali, kakor sta se Uršič in Siderič na pustni torek, potem bi jih deželno ravnateljstvo hitro poslalo kam v zadnji kotiček naše dežele. Bilo bi torej jako dobro, ako bi naši poslanci svetovali deželnemu ravnateljstvu, naj vzame ostro metlo in tukaj pošteno pomete in naj da v Ljutomer res slovenske uradniKe in ne same odpadnike in take, ki sploh s strankami občevati ne morejo in tudi nočejo.
Drobne novice. Zaprli so v Mariboru voditelja tamošnjega bio-skopa, Cerneta, zaradi ponovnih ne-nravnih zločinov napram nekemu otroku. — Iz Laškega trga po ročajo: Dne 23. marca je prišla po-sestnica Elizabeta Kranje iz Marija-Oradca v šolo, da bi se skregala nad učiteljico Lino Gosak, ki je Kranj-čevkino hčerko nekaj kaznovala. Ženska je šla kar v razred in tam tako kričala nad učiteljico ter jo psovala, da, so jo morali šiloma spraviti na cesto. Zagovarjati se bo imela za to kora jžo pred sodnijo. — V Slov. Bistrici je dobil 241etni delavec Karel Vrbek pri nekem pretepu smrtno-nevarno rano v prsi. Napadalec mn je porinil nož globoko v pljuča. Spravili so ga v bolnišnico. — Iz Gradca. V Četrtek se seja občinskega sveta ni nadaljevala, ker ni bilo vsled odsotnosti večine nemških nacijonal-cev mogoče doseči sklepčnosti. Župan dr. Graf je naznanil, da bo sklical prihodnjo sejo pismenim potom. — Živinske cene v Gradcu. (Tedenski semej dne 28. marca. Po uradnem poročilu.) Na semenj je bilo prignanih 746 glav. Cene malo iz-premenjene, kupčija slaba. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 49—52 (izjemoma 55), napol pitani voli 45—48, suhi 39—44, pitane krave 37—42, napol pitane 28—36, suhe 26—28, biki 38—46 K. Zunanji kup-
ci, Zgornještajerci, Tirolci in Tržača-ni so nakupili 228 glav.
Koroška.
Deželni kulturni svet koroški je
otvoril včeraj svoja zborovanja. Prvega zborovanja, pod predsedstvom deželnega odbornika Honlingerja, so se udeležili tudi deželni predsednik, deželni glavar, več odbornikov, poslancev itd. Sklenilo se je, da dobe zastopstvo v deželnem kulturnem svetu po enega zastopnika tudi deželna zveza kmetijskih zadrug, deželno gozdarsko društvo in deželna zveza društev za rejo konj. Odobrena sta bili poročili tajniško in blagajnikovo in proračun za leto 1912. V tem je letos tudi vsota 20.000 K za rejo ma lih živali. Zborovanja se bodo še nadaljevala.
Cerkveni vlomilci. V cerkev v Podkrnosu so vlomili neznani vlomilci. Vrata so odprli s cepinom, katerega so ukradli v bližnjem mlinu. Ker niso dobili v cerkvi nobenega denarja in ne vrednosti, so razbili več nagrobnih spomenikov pred cerkvijo in vlomili v mrtvašnico, kjer so vse razbili.
Požar. Na Gruči je pogorelo posestvo Vincenca Cekona. Ogenj se je vnel na skednju, vzrok je neznan. Ce-kon je bil zavarovan le za malo vsoto.
Primorsko.
Goriška porota. Imela se je vršiti obravnava proti laškemu klerikalnemu listu »II Popolo«. Tožil je de zelni svetnik, poslanec in odbornik dr. Pettarin. Obravnava pa se ni vršila, ker sta se stranki poravnali. V četrtek je bila razprava proti deto-morilki Josipini Terčič z Vogerske-ga. Razprava se je vršila pri zaprtih durih. Pravila je, da ni vedela dolgo ("asa, da je v blagoslovljenem stanu, da jo je posilil neki oženjeni Grego-rič iz Prvačine, ki je sedaj v Alek-sandriji pri svoji ženi, ter zatrjevala, da ni imela namena, umoriti otroka. Pravila je, da je bila vsa zbegana in zmešana in ko je otrok zajokal, mu je vtaknila v usta pavolo in otrok je umrl. Skesana je sedela reva pred porotniki. Obsojena je bila na 18 mesecev težke ječe s posti.
Spominska plošča pesniku Gregorčiču. Pevsko in bralno društvo na Gradišču nad Prvačino odkrije letos dne 23. junija spominsko ploščo pesniku Simonu Gregorčiču na hiši, kjer je bival svoj čas.
S sekiro ubil svojo ženo in dva otroka. Franc Kragelj h. št. 34 iz Mo-drejc blizu Sv. Lucije ob Soči je v noči od 27. na 28. marca ubil s sekiro svojo ženo in dva otroka. Ena deklica je stara 4 leta, druga 2\/2 leta. Ko je to napravil, je zaklenil hišo ter se šel sam naznanit v Tolmin. Pravijo, da bi bil storil to iz ljubosumnosti.
Občinske volitve se vršijo po raznih krajih na Goriškem. V Ozelja-nu so izvoljeni, kakor vedno, sami napredniaki. Klerikalci v tej občini ne štejejo nie. V Opatjem selu pa se je bil velik boj. Občina je bila v klerikalnih rokah. Sedaj so zmagali klerikalci v tretjem razredu le s 14 glasovi večine. Naprednjaki so jako napredovali. Ni dvoma, da bo tudi ta občina iztrgana klerikalcem iz rok.
Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici je imelo 24. marca svoj občni zbor ter je naznanil predsednik dr. MedveŠček, da je izšla iz društva misel za skupen nastop Slovencev v mestu pri ljudskem štetju in pri volitvi v državni zbor, kjer je Izgnalo italijanskega kandidata v ožjo volitev. Društvo ima 251 podpornikov, 36 bralničarjev, 7 podpira-teljev in 1 častnega člana. Podpor v slučaju bolezni je izplačalo društvo 2299 K 70 vin. Društvena knjiž niča šteje 308 knjig.
Trojčki. Na Skali - Gorenje polje, občina Ankovo, je porodila dne 26. marca Marija MedveŠček tri krepke otroke.
Občni zbor „GostllniHarske zadruge".
Včeraj popoldne se je vršil v nreni »Narodnega doma« občni zbor »Zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izku harjev v Ljubljani«. Zborovanja se je udeležilo 76 članov, med katerimi je bilo 22 žensk.
Klerikalci so uprizorili veliko gonjo in napeli vse kriplje, da bi se polastili zadruge. Poslali so celo po ljubljanskih gostilnah neke okrožnice, ki so povzročile več prav dobrih dovtipov nad klerikalno naivnostjo. v.rhu tega pa se ti junaki niso upali niti z imeni na dan in so se skrili kot zajci ped napis »Gostilničarji«. Pač pa je hil na spodnjem delu teh famoznih okrožnic, s katerimi so hoteli klerikalci begati ljubljanske gostilničarje, nalepljen poseben listek z napisom »Načelnik Avgust Zaje«. —
Kljnb vsem tem zakotnim mahinaci-jam pa so klerikalci padli v vodo, dasi so veliko žrtvovali, tako da bo dotičnik, ki bo trpel stroške te Zaj-čeve agitacije, moral poseči precej globoko v žep.
Zborovanje je otvoril načelnikov namestnik gospod Ivan Stritar. Navzoči so bili tudi zastopnik obrtne oblasti mag. svetnik Š e š e k, občinski svetovalec gosp. Franchetti kot zastopnik zveze slovenskih obrtnikov in gosp. Bučar. Po pozdravu gosp. Stritarja se je dnevni red izpremenil v toliko, da so prišle na drugo točko dnevnega reda volitve, ker so imeli nekateri člani sejo trgovske in obrtniške zbornice. Takoj pred volitvami se je oglasil gosp. Maček in je zahteval, da naj bo predsednik zadruge gostilničar. Zavrnil ga je gosp. Bon-čar, ki mu je pojasnil, da imajo vsi člani odgovorno enakim dolžnostim tudi enake pravice. Gosp. Zaje je nato razvil svoj program kot bodoči predsednik, v katerem je zboroval-cem prav malo ugajala posebno pre-tirana samohvala. Uspeh njegovega govora se je pokazal že nad volitvijo, ker so vsi kandidatni listki z Zajcem ostali na mizah, tako da so nekateri hudomušneži govorili, da je v dvorani vse polno zajcev. Za skrutinatorja sta bila imenovana gg. Pogačnik in Bole.
Volitev.
Pri volitvi predsednika je bilo oddanih' 74 glasov. Od teh je dobil gosp. Ivan Stritar 57 glasov, Avg. Zajec pa 17. Pri volitvi za podpredsednika je bilo oddanih 69 veljavnih glasov in je dobil gosp. Fran Kavčič 63 glasov, Maček pa 6, Med volitvijo so bili nekateri člani, med njimi Maček, Zajec in Jazbec tako glasni in nasilni, da jim je zapre-til zastopnik oblasti z ukorom. Razglas volitve je pa te nemirneže popolnoma pomiril. Nadomestna volitev v društveni odbor in izvolitev drugih funkcijonarjev se je vršila z vskli-kom.
V odbor so bili voljeni sledeči gg. Kržišnik, Bončar in Leo Pogačnik, namestnika Bole in Mrak Valentin. Za preglednike gg.: Rohrman, Krisch, Maček. V odbor pom. bolniške blagajne sta bila voljena Leo Pogačnik in M a« ček, namestnik Stritar Rudolf. Za preglednika pomočniške boln. blagajne Bole in S o k 1 i č, v oJ-bor posredovalnice pa G o r š e in F i a 1 a.
Nato so zborovale! rešili
ostali dnevni red.
Že med skrutinijem se je prebrz zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil odobren.   Tajnik gospod Ante P in t ar je prečital nato letno taj-1 niško poročilo za poslovno dobo 1911.1 Poročilo, ki je jako obsežno in vrstno izdelano, podaja jasno sliko internega društvenega delovanja, razvoj in napredek društva. Peča se tudi z vprašnjem glede podelitve novih in prenosta starih koncesij, glede konkurence trgovcev in branjevcev, ki prodajajo pivo in vino v steklenicah, glede strokovne šole in še več drugimi važnimi vprašanji. Število članov jo znašalo z dne 31. decembra 244. Med letom je umrlo 8 članov. Društvo je imelo en občni zbor in 19 odboro-vih sej, na katerih se je rešilo veliko važnih zadev.   Končno omeni tajnik I še zgodovino društva, njegov posta-1 nek in razvoj.      Društvo deluje ie I 21. leto.
O denarnem stanju je poročni I društveni blagajnik, ki je navedel,I da je imelo društvo 8858 kron 19 vin. I dohodkov in 6984 K 7 vin. stroškov,I +orej 1874 kron 12 vin. prebitka. I Skupni rezervni fondi vseh zadruž-l nih institucij pa znašajo 32.623 KI 83 vinarjev.
V imenu preglede val cev računov I sta poročala gg. Pogačnik in| Krisch in potrdila, da je bilo £0-l spodarstvo v redu, kakor tudi dru-1 štvene blagajne, ter predlagala od-| boru absolutorij, ki se je podelil. I
Razni predlogi. I Nato se je razvila zelo živahna! in včasih še celo precej burna dehatal o raznih predlogih. Sklenilo se J^l ustanoviti podporni sklad za one-| mogle gostilničarje. Odboru se je pe-| verila naloga izposlovati tozadevno I oblastveno dovoljenje. I Zastopniki pomočniškega zbora! so vložili dve resoluciji in sicer gledt?! strokovne nadaljevalne šole za val jence in glede nadomestnega nedelji skega počitka v zmislu zakona. Gosp-I Z a j e c je poročal kot delegat deželne! zveze na Dunaju glede koncesijonira I nja prodaje piva v steklenicah. 0^1 činski svetnik gosp. Franchetti! je poročal o uspehih pri obrnem svetu! na Dunaju, kjer se je sklenilo, da sel razvije močna akcija, ki bo imela! nrmen, da se uvede zakon glede vpe-l ljave dokaza sposobnosti v gostilniški! obrti. Seveda bo to mogoče doseči, k! ko bo delovala gostilniška strokovna! šola. I Gosp. Francbettiju je iz'| rokel občni zbor javno zahvalo z*|
njegov trud in požrtvovalno delo v prid gostilničarjem.
Sprejeta je bila tndi resolucija, da se vpliva na pivovarne, da opuste direktno prodajo piva v steklenicah zasebnikom, s čemer se veliko škodi gostilničarjem. Glede natakaric se je poudarjalo, da se vpelje tudi za te dveletna učna doba, kar je pa seveda tudi še neizvedljivo, dokler ni strokovnih šol.
Gosp. Zajec je izražal svoje ogorčenje nad tem, da je trgovska in obrtna zbornica podala izjavo proti koncesij on i ran j u prodaje pive v steklenicah, dasi ni imela vlada nobenega ugovora proti koncesijoniranju.
Končno se je izrekla še javna zahvala in priznanje gosp. L e n č e t u kot prvemu načelniku in osnovatelju zadruge, tovarišu gosp. A n z 1 i n u pa se kot večletnemu odborniku, ki poleg tega izvršuje že 40 let gostilniško obrt, pokloni častna diploma.
S tem je bil dnevni red izčrpan, predsednik se je zahvalil vsem ude-ležnikom za njihovo delo in zaključil <>b 6. zvečer zborovanje.
Dnevne vesti.
+ Ljubljanski obč. svet   ima v
torek, dne 2. aprila ob šestih popoldne v mestni dvorani redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: 1. Naznanila predsedstva.   II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o dopisu županovem   glede volila Albina Tertscheka v Berolinu mest-ii občini;   2. o dopisu županovem ^iede   ustanovitve   občinskega posredovalnega urada v Ljubljani; 3. o nrošnji Uršule Kalin za izbris služnosti za kopanje gline na njenej pojesti; 4. o razpisu c. kr. deželne vlade glede   podelitve Matije Debelja-kove ustanove.   IV. Finančnega odreka poročila: 1. o prošnji trgovske in obrtniške   zbornice   za Kranjsko :a določitev   prispevka za zbornične prostore; 2. o prošnji konsorcija mizarjev za   doplačilo   za izvršena mizarska dela v mestni šoli na Prulah;   3. o prošnji Martina Snoja in ^rugov za najem neke mestne seno-:eti v svrho poljedelstva; 4. o prošli Roze Till za odstop prednosti nekemu posojilu   na njeno hišo;   5. o ponudbi   za   najem hotela »Tivoli«. . o dopisu županovem   glede dovoljenja   kredita   za darila povodom streljanja planinskih polkov v Ljubljani;   7. o dopisu županovem glede dovoljenja   kredita za darilo povo-iom planinske avtomobilske tekme. V. Stavbnega odseka poročila: 1. o ^rošnji A. Deghenghija za spremembo parcelacijskega   načrta za zemljišča ob Kolizeju; 2. o prošnji Franceta Kandare za razdelitev njegove parcele št. 185/2 kat. občine Karlov-Nko predmestje  na stavbišča;   3. o prošnji   dr. Adolfa Kaiserja za razdelitev njegovih parcel v kat. občinah Krakovsko predmestje in Gradce na stavbišča; 4. o dopisu mestnega magistrata   glede spremembe regulačnega načrta za nekatere ceste v okolici nove c. kr. državne obrtne šole;   5. o dopisu mestnega magistrata   glede   delne regulacije ^ržaške ceste ob Viški meji. VI. Od-^eka za olepšavo mesta poročili: 1. o dopisu županovem   glede gospodarstva v gozdih  podturnske grajane ter razpisa  službe gozdarskega pomočnika; 2. o imenovanju par-ka ob Bleiweisovi cesti. VII. Direk-orija mestne elektrarne in mestne-a vodovoda   poročili:   1. o dopisu mestnega   magistrata   glede spremembe voznega   reda   ter revizije arifov cestne električne železnice v Ljubljani; 2. o prošnji »Pevske župe a Ljubljano« za brezplačno razsvetljavo pri njenih koncertih. VIII. Volitev enega zastopnika mestne obči-e ter enega namestnika v kuratorij avoda   za pospeševanje   obrti na Kranjskem. IX. Samostalni predlogi: občinskega svetnika Antona Liko-arja: a) glede naprave kanalizacije na Pri vozu   in v Hrenovi ulici; b) Jede razpisa del za zgradbo mostu na Prulah; c) glede napeljave vodovoda in razsvetljave Orlove ulice;
elede nasipanja Orlove ulice; d) ^lede naprave javnega pisoarja ob Gruberjevem mostu; e) glede parce-ije travnika pod Rakovnikom; i) glede poprave trotoarjev na levi rani Florijanske ulice; g) glede priprav za napeljavo vodovoda na Harje. 2. občinskega svetovalca Matije Rothla: a) glede preuredbe stavbnega reda za mesto Ljubljano, >bito z ozirom na zgradbo eno-in dvodružinskih ter delavskih hiš; b) glede ustanovitve stanovanjskega odbora; c) glede ustanovitve stanovanjskega nadzorstva; č) glede odstopa cenenih stavbišč za zgradbo malostanovanjskih hiš; d) glede oprostitve malostanovanjskih hiš od občinskih ter event. deželnih doklad. 3. občinskega svetovalca Jakoba Smoleta: a) glede nadomestitve raznih lesenih mostičev v Trnovskem okraju z betonskimi mostiči; b) glede razširjenja Jeranove ulice; c) glede naprave pralnih stopnic pri Gra-
daščici koncem Kopališke ulice; č) glede trebljenja jarkov in posipanja cest v Trnovskem okraju; d) glede uvedbe električne razsvetljave v kopališče pri Koleziji; e) glede električne razsvetljave na Zelenej poti; 4. občinskih svetovalcev Matije Rothla in Jak. Smoleta: a) glede preureditve kopališča v Koleziji; b) glede kanalizacije Karunove in Konjušne ulice ter trga Pred konjušnico; c) glede regulacije Karunove ulice; č) glede opustitve dobave ledu »na Kernu«; d) glede uravnave Emon-ske ceste ter ureditve jarka ob tej cesti; e) glede naprave brvi čez Gradaščico na bodoči Okrožni cesti; f) glede nasipanja poti ob Lahovem grabnu ter Ceste dveh cesarjev; g) glede regulacije Kolizejske ulice; h) glede prepovedi kopanja na »Pasjem brodu«; 5. občinskega svetovalca Franca Kosa: a) glede pobiranja užitnine od potnikov na kolodvoru ali vsaj tik kolodvorskega poslopja; b) glede dohodov do Gruberjevega kanala in Ljubljanice na Prulah ter prireditve prostorov za pranje; 6. občinskega svetovalca Josipa Marinka glede regulacije Martinove ceste; 7. občinskih svetovalcev Makso Lillega in Jožef Reisnerja glede po-maknitve mag. uradnikov v I. razred aktivitetnih doklad; 8. občinskega svetovalca Janka Jegliča glede zveze med Komenskega ulico ter Ilirsko ulico; 9. občinskega svetovalca Hermana Brandta glede ureditve ter poprave potov v tivolskem gozdu; 10. občinskega svetovalca Tomaža Novaka glede oddaje mestnih senožeti v najem v svrho obdelovanja. Na dnevnem redu tajne seje   so:   I.   Naznanila predsedstva.
II. Odobrenje zapisnika zadnje seje.
III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za vštetje v javni službi prebitih let v službeno dobo; 2. o disciplinarni zadevi nekega mestnega uslužbenca; 3. o dopisu c. kr. davčne administracije glede imenovanja treh zaupnikov za sodelovanje pri prireditvi osebne dohodarine. IV. Finančnega odseka poročili: 1. o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za podaljšanje miloščine; 2. o prošnjah četvero vdov mestnih uslužbencev za zvišanje vdovninie. V. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za ra.zne obrtne koncesije.
+ Velikanska blamaža klerikalcev v trgovski in obrtniški zbornici. Na dnevnem redu snočne seje trgovske in obrtniške zbornice je bila med drugim tudi volitev zborničnega predsedstva. Narodno - napredna stranka bi bila lahko svojo večino brezobzirno izkoristila, kakor to delajo klerikalci pri vsaki priliki, a tega ni storila, ker stoji na stališču, da je trgovska in obrtniška zbornica gospodarska korporacija, v katere predsedstvu naj bodo po možnosti zastopane vse tri stranke. Narodno-napredna stranka je lojalno ponudda glede volitve predsedstva kompromis. Kot največja stranka je zase seveda zahtevala predsednika, mesto podpredsednika in mesto provizorič-nega predsednika pa je ponudila Nemcem in klerikalcem. Naravno je, da je mogel za podpredsedniško mesto priti v kombinacijo samo svetnik Pammer. Ta je bil že doslej provizo-rični predsednik in ker je vrh te^a že, od kar je Kregar izginil s površja z veliko vnemo in vestnostjo opravljal podpredsedniške posle, se ga sedaj nikakor ni smelo potisniti nazaj. Narodno - napredna stranka je predlagala kompromis, da doseže soglasnost pri volitvi predsedništva, a klerikalci so sitnarili in se niso hoteli vezati, dasi jim je bilo po kompromisnem predlogu zagotovljeno mesto provizoričnega predsednika. Seveda, to bi bilo klerikalcem dišalo, da bi se njihov zaupnik lepo vsedel v prezidij s pomočjo naprednih glasov, sami pa bi bili glasovali proti naprednemu in morda tudi nemškemu kandidatu za drugi dve mesti v prezidiju. Narodno - napredna stranka pa nima nič smisla za take klerikalne komedije in ker klerikalci ponuđenoga kompromisa niso hoteli brezpogojno sprejeti in glasovati za predlagano listo, jih je zbornična veČina postavila na dilco. To se pravi, da v prezid«! sploh ni bil izvoljen noben klerikalec, ampak je narodno-napredna stranka pridržala sebi mesto predsednika in mesto provizoričnega predsednika, Nemcem pa prepustila podpredsedniško mesto. Tako so se klerikalci prav izdatno blamirali.
+ Klerikalci proti vladi. Klerikalni člani trgovske in obrtniške zbornice so v včerajšnji seji nastopili kot pomožna družba za — Kre-garja. Kakor znano, so se Kregarje-ve sleparije pri predzadnjih volitvah v trgovsko zbornico raztezale tudi na zbornični kataster, na čigar podlagi se sestavlja imenik volilcev, in da bi Kregarju pomagali, so poskusili včeraj obuditi mnenje, da zbornični kataster sploh ni v redu. Vrli komandant Čukov je prevzel to nalogo in je predlagal, naj se za uredbo katastra sestavi komisija, kateri
naj vlada imenuje načelnika. Podlesnik se je hotel vladi prikupiti, pa je s svojim predlogom dal vladi največjo zaušnico. Zbornični kataster je namreč urejen po posebnih vladnih predpisih in zbornica se mora teh predpisov držati in se jih seve tudi drži. Podatke za sestavo katastra pa dajo zbornici državni organi namreč okrajna glavarstva in davčni uradi in zbornica se mora ravnati po teh podatkih. Zgodi se vsled tega pač lahko, da so v katastru na primer trije Ivani Rozmani, a zbornica ne more vedeti, če so to tri različne osebe ali le ena sama. To morejo vedeti samo okrajna glavarstva in davčni uradi in če to ni označeno v njihovih podatkih, potem zbornice ne zadene nobena krivda, ker so za njo merodajni samo podatki državnih organov. V stvarnem oziru je torej Podlesnikov predlog samo neumnost in drugega nič. Podlesnik je hotel z neutemeljenim sumničenjem Kregarju pomagati, pa je le obdolžil državne organe slabega poslovanja, dasi te obdolžitve nikakor ne zaslužijo. Značilno je pa tudi, da je hotel Podlesnik, ko je na eni strani krivico delal drž. organom in si domišljal, da bo za Kranjsko razveljavil sicer za celo državo veljavni vladni predpis o sestavi zborničnih katastrov, na drugi strani zahteval, naj vlada imenuje načelnika zbornični komisiji. Klerikalci vedno na široko odpiralo usta o avtonomiji različnih kor-poracij, pri zbornici pa je hotel Podlesnik to avtonomijo pohoditi s tem, da naj zbornični komisiji imenuje vlada načelnika. Malo več pameti in razsodnosti bi bilo klerikalnim članom trgovske in obrtniške zbornice pač nujno potrebno. Ložarjeva salonska suknja naj je že zanj umerjena ali naj mu je zročena le za peglanje, ne nadomestuje potrebne razumnosti, čeprav je Ložar brez dvoma zaradi te suknje in ne zaradi svojih zmožnosti postal načelnik kluba klerikalnih zborničnih svetnikov.
+ Vladni zastopnik v trgovski in obrtniški zbornici se je v včerajšnji seji te korporacije postavil na stališče, ki nas je presenetilo. Na vprašanje svetnika Rohrmanna glede zadnjih volitev v trgovsko in obrtniško zbornico oziroma glede izvolitve Podlesnika, je vladni zastopnik izjavil, da njega sploh ni dovoljeno interpelirati, sicer pa da je volilni akt končan in izid volitve ugotovljen in razglašen. Podlesniko-vega slučaja ne bomo meritorno pretresali, dasi bi bilo po naši sodbi principijelno važno provocirati odločbo upravnega sodišča, pač pa sc nam zdi, da je vladni zastopnik zavzel popolnoma napačno stališče, trdeč, da se njega sploh ne sme interpelirati. Konstatiramo pred vsem, da je vladni zastopnik že večkrat odgovarjal na podane interpelacije, da je torej s svojo sinočno izjavo prišel sam s seboj v navskrižje. Dalje pa: čemu ima vlada pri sejah svojega posebnega zastopnika, če ne zato, da daje po potrebi tudi avtentična pojasnila? Po našem mnenju vendar ne opravlja vladni zastopnik samo nekako policijsko službo pri sejah trgovske in obrtniške zbornice. In končno, do koga naj se pa zbornični člani glede volitve v zbornico obračajo za pojasnila, če ne do predsednika volilne komisije? Stvar nima nobenega daljnega pomena, a vsekako je potrebno ugotoviti, če imajo zbornični člani pravico vprašati vladnega zastopnika za pojasnila ali če je nimajo.
+ Naša hinavščina? »Slovenec« pravi, da uganjamo hinavščino, ker smo po zaslugi ocenili dr. Ver-stovškov govor o sodnih razmerah na Štajerskem. Počasi klerikalna gospoda! Mi pozdravljamo pogum dr. Verstovška, da si je upal vkljub odločnemu odporu s strani kranjskih svojih klubskih tovarišev spregovoriti o neznosnih sodnih razmerah na Štajerskem, in mi bi bili gotovo prvi, ki bi odobravali in hvalili Verstov-škova izvajanja, ako bi bila vseskozi stvarna in ako bi bila podprta z nepobitnimi dokazi. Toda Verstovšek je v svojem govoru pač nanizal celo vrsto trditev, o katerih smo mi kot Slovenci prepričani, da so absolutno resnične, ni pa se potrudil, da bi si za vse te trditve preskrbel tudi za izvenslovensko javnost nepobitnih dokazov. Nam, ki poznamo razmere, ki vladajo pri naših sodiščih, zadostuje, ako se nam navede slučaje v velikih obrisih, za nepoučeno javnost pa je treba točnih, v vseh podrobnostih se vjemajočih podatkov, ako hočemo, da se bo dotičnim navedbam verjelo, ako hočemo, da bodo dotične navedbe vplivale prepričevalno. Tej okolnosti pa pripisuje premalo važnosti dr. Ver-stovšek. On se je o škandaloznih slučajih, ki jih je navedel v svojem govoru, pač informiral v splošnosti, ni pa se poučil o podrobnostih.. In to so nemški njegovi nasprotniki spretno izrabili. Vsako njegovo trditev so proglasili za laž, obrekovanje in natolcevanje, vsa ta očitanja pa je dr. Verstovšek moral vtakniti v žep, ker jih ni mogel izpodbiti s točnimi,
do zadnjih podrobnosti absolutno nepobitnimi dokazi. Povsem naravno je torej, da njegova izvajanja niso mogla imeti tistega uspeha, ki bi ga lahko dosegla, ako bi bil Verstovšek pazil bolj na stvarnost in točnost, kakor pa na patetičnost svojih izvajanj. Če smo torej kritizirali Verstovškov govor, je to veljalo načinu njegovih izvajanj, ne pa stvari. Za to je »Slovenčevo« očitanje, da uganjamo hinavščino, češ, da dr. Ravniharjev nastop proti neznosnim razmeram pri naših sodiščih odobravamo in hvalimo, dr. Verstovškov pa obsojamo, popolnoma neutemeljeno. Nas bo veselilo vselej, kadarkoli bo Verstovšek nastopil v parlamentu proti germanizaciji na naših sodiščih, eno pa predpostavljamo, da bodo njegova izvajanja taka, da bo lahko ob roki dokazov pobil vse nemške ugovore. Še bolj pa bo nas veselilo, ako bo Verstovšek končno tudi kranjske klerikalne poslance pripravil do tega, da bodo tudi ti jeli natopati proti sistematični germanizaciji, ki je sedaj v cvetu pri kranjskih sodiščih.
-f- Slovenci pa taki! Klerikalci se pred ljudstvom in v javnosti usti-jo, kakor da bi bili največji narodnjaki, ki stoje neprestano na braniku za pravice slovenskega ljudstva in slovenskega jezika. Kaki narodnjaki pa so v resnici, se lahko presodi po njihovem delovanju. Kako se bore za slovensko stvar, kaže najbolj slučaj Šusteršič-Elsner, o katerem smo nedavno tega govorili. Da nimajo takšni ljudje nobenega narodnega ponosa, se razume samo ob sebi, da so pred leti izginili v Ljubljani maloda-ne vsi dvojezični napisi in se nadomestili s samoslovenskimi. V tem oziru so z dobrim zgledom predna-čili slovenski denarni zavodi, ki so od nekdaj imeli in imajo še sedaj sa-moslovenske napise. Nedavno tega so klerikalci ustanovili nov denaini zavod — deželno banko. Ker je ta banka slovenski denarni zavod, bi bilo pač pričakovati, da bo tudi ta banka ostala zvesta načelom slovenskih denarnih zavodov ter dala na svojih poslovnih prostorih pritrditi samoslovenski napis. Toda kaj je klerikalcem narodni ponos, kaj narodna čast! Na vse to žvižgajo. Zato so tudi dali na uradne prostore deželne banke napraviti dvojezični napis in na deželnem dvorcu se sedaj blešči napis »Deželna banka«, pod kranjskim enoglavim orlom pa z debelimi črkami firma »Krainische Landesbank«. Deželna banka je sedaj edini slovenski denarni zavod, ki ima nemški napis! Pa naj še kdo pravi, da ne da za klerikalno narod-njaštvo in za klerikalno narodno zavednost niti piskavega oreha!
-f Molče! Pred par dnevi smo zabeležili dejstvo, da si je dr. Pegan dal od svojega klerikalnega tovariša izplačati za zagovor enega izmed obtožencev, ki so prišli pred sodišče radi septembrskih dogodkov, znatno vsoto. »Slovenec«, ki se je svoje dni silno zgražal nad sličnim slučajem, sedaj molči, kakor riba in nima niti besedice obsodbe, dasi je tisti, ki ga je dr. Pegan zagovarjal, klerikalec in dasi je tudi tisti, ki je moral dr. Peganu zagovor plačati, klerikalec. Ali se »Slovenec« ne zavzema več za svoje ljudi? Ali sme klerikalec guliti klerikalca? Kakor se zdi, ima pri »Slovencu« ta privilegij dr. Pegan. Pač zato, ker je eden najbojevi-tejših klerikalnih petelinov. In takim je dovoljeno vse, tudi to, da lahko pijejo kri celo lastnim svojim somišljenikom. Res, to so lepe razmere v klerikalni stranki, če bo zmanjkalo korit, bodo se pač koritarji jeli med sabo zajedati in klati. Začetek je že storjen in »Slovenec« je k temu že dal svoj blagoslov.
+ Podržavljenje ljubljanske policije. Kranjski deželni zbor je v mi-nolem zasedanju sprejel zakon o podržavljenju policije. Ker se glede prispevka mestne občine za državno policijo vsled pretiranih vladnih zahtev ni doseglo sporazumljenje, je bilo sklenjeno, da določita ta prispevek provizorično dež. vlada in dež. odbor sporazumno in sicer do 31. marca t. 1. Dež. odbor pa doslej o tem sploh še ni nič sklepal in vse kaže. da tudi nič sklepal ne bo. Vsa stvar je nekako zaspala in menda se ne motijo tisti, ki menijo, da se podržavljenje ljubljanske policije še dol^o ne bo izvedlo in da ostane vse pri starem.
4- O »zavoženi« mestni zastavljalnici je te dni govoril »Slovenec«. Tiste budalosti je očividno inspirira!, ker napisati jih sam itak ne zna, večkratni svetnik Ložar. Kakor znano, je »Kranjska hranilnica« zastavljalnico, to človekoljubno napravo opustila, ker ji ni nič neslo. Občina je vsled tega morala za svoje odkrite in prikrite reveže nekaj storiti, saj vendar Štefe in njegovi bratci vedno vpijejo, da se revežem mora pomagati. V zastavljalnico je bil sprejet krojaški izvedenec Š. kot cenilec oblek. To se ni nikomur prikrivalo. Ko se pa je videlo, da se Š. kaže le preveč — človekoljuba, namreč da je dajal na obleko preveč posojila, so
mu službo odpovedali. To se tudi ni nikomur prikrivalo. Nekaj bo zavod vsled tega res trpel, toda to se bo že izravnalo. Sicer se pa po celem svetu dobi, da kak uradnik ni svoje službe kos. Nesramno je pa od Lo-žarja, ko trdi, da bo morala S. L. S. še razne luknje odkriti, češ da se po-vsodi prikriva nered. Ko je občinski svet pričel zopet funkcijonirati, je bila prva skrb, da se urede razmere v zastavljalnici ter se natančno revidira vse poslovanje. V tej komisiji je bil tudi Ložar. On sam se je lahko na lastne oči prepričal, kako vzoren red je v vseh prostorih zastavljalnice. Kje so potem tiste prikrite luknje? Da so nesrečni Š-evi »punkeljč-ki« Še v zastavljalnici, niso uradniki krivi. Uradniki nimajo pravice ceneje oddajati blago, kakor je bilo cenjeno. Vladni komisar je bil na magistratu 18 mesecev, zakaj ni on ukrenil, da bi tista obleka izginila iz prostorov. Pri reviziji smo sklenili, da se bo po možnosti za vsako ceno blago oddalo. Torej tisti »punkeljč-ki« se bodo že spravili iz zastavljalnice, potem bo pa red. Eseles je celih 18 mesecev z vladnim komisarjem vred iskala kak nered po magistratu, pa ga ni našla, zato se je Ložar spravil sedaj na »punkeljčke« v zastavljalnici, da vsaj v teh »punkeljčkih« izvoha kak nered. — Resnicoljub.
— Koliko stane novo gledališče? Ljubljanski občinski svet je ponudil za nase 20 let staro, zelo nepraktično in že mnogih radikalnih poprav jako potrebno gledališče 100.000 K, a deželni odbor ga za to vsoto ne proda. Novo je veljalo blizu 400.000 K. Danes so gledališča mnogo cenejša. V naše gledališče gre okoli 700 oseb. V Mindenu na Nemškem stane novo gledališče za 800 oseb le 260.000 K, v Meranu stane novo gledališče za 1000 gledalcev le 300.000 K. V Mor. Ostravi je veljalo krasno gledališče za 900 oseb 400.000 K. V Osjeku zgrade novo gledališče za 850 oseb za 360.000 kron. Vsa ta gledališča so seveda luksuriozno opremljena, tehnično najmodernejša in vzorno praktična. To pa le dokazuje, da je ljubljanski občinski svet za naše 20 let staro in nerodno gledališče ponudil več kot dovoij, ko je ponudil 100.000 K, kajti za poprave, prezidave, novi oder, pleskanje, prenovitev dekoracij i. dr. bi morala občina žrtvovati vsaj še 60.000 K, a bi imela vendarle staro, nepraktično poslopje. Če bi bilo v nas več podjetnosti, bi svetovali, zidati novo, moderno, ljudsko gledališče vsaj za 850 oseb.
— Romanje   v Rim,   ki   ga je
uredništvo »Bogoljuba« sprožilo, jo padlo v vodo. Toda brihtni »Bogoljubov« urednik je zahteval, da mora vsak priglašenec vnaprej njemu poslati neko vsoto na račun stroškov kot nekako varščino. Sedaj mož vposlanih zneskov neče prostovoljno vrniti, marveč se ukloni samo grožnji. Pridrži pa si od vsakega zneska 2 kroni za — svoje stroške. V krogih osleparjenih romarjev in romaric vlada zaradi tega velikansko ogorčenje in razburjenje. Bogo-ljubnemu gospodu pišejo od vseh strani, zlasti od romaric prav ljubezniva pisemca. Eno tako pismo smo slučajno dobili v roke in ga bomo priobčili prihodnji teden v pouk in svarilo našim Čitateljem.
— Osemdesetletnico svojega rojstva bo obhajal 6. aprila t. 1. v krogu svoje rodbine oče kranjskega gasilstva, ces. svetnik g. Fran Dobe r 1 e t. Jubilantu želimo, da ostane do skrajnih mej človeškega življenja zdrav in čvrst!
— Nesreča. G. primarija dr. Iv. Jenka je zadela težka nesreča. Doma na stanovanju mu je na parketu spodrsnilo, da je padel in si zlomil levo nogo. G. primarij seveda ne bo mogel dlje časa ordinirati.
— Razpisana ustanova. Na mestni hiši je nabit vladni razpis ustanove župnika Blaža Christana v znesku 58 K 80 v. Pravico do te ustanove imajo dekleta iz ustanovitelje vega sorodstva od 12. leta starosti naprej; prosilke z dežele imajo prednost pred onimi iz mesta.
— Na različne načine lahko koristimo dobri stvari. Gotovo je eden najuspešnejših, da dobro stvar svojim znancem priporočamo. Mi na pr. beremo dobro knjigo, ki smo jo kupili pri knjigotrzcu.    Knjiga nam ugaja, ker zastopa dobre in pametne ideje, mi jo priporočimo prijatelju, in tudi on jo kupi. S tem smo povzročili, da se je tudi prijatelj seznanil z onimi idejami, ki jih propagira knjiga, povzročili smo pa tudi, da je knji-gotržec prodal en iztis več in pripomogli s tem, da je dobil veselje in. pogum, izdati spet kako dobro knjigo. Ista stvar je tudi povsod drugje. O važnosti gospodarske osamosvojitve za Slovence na pr. smo si pač čisto na jasnem. Tudi o tem, da je treba vsakemu zavednemu Slovencu za njo delati. To delo pa naj se kaže na različne načine. Predvsem seveda v tem, da sami podpiramo našo domačo obrt, industrijo in trgovino. Potem pa tudi v tem, da idejo gospodarske
osamosvojitve propagiramo pri tistih, ki jih poznamo. Nase narodno zenstvo v tem oziru lahko prav veliko stori. Naj. ne bo nobeni slovenski gospodinji dovolj, da knpuje na pr. Kolinsko kavno primes! Ona naj ta kavni pridatek propagira pri svojih prijateljicaJti, ki ga morda še ne kupujejo. To nikakor ni težavna stvar, kajti priporočati tako izborno blago, kakor je Kolinska kavna primes, iz tega vzroka, ker je pristno domače blago, je hvaležno in koristno delo. Na ta način bomo lahko dosegli, da med slovenskimi gospodinjami ne ho nobene, ki bi ne bila odjemalka izborne in pristno domače Kolinske kavne primesi. Torej: ne samo kupovati, temveč tudi propagirati domačo blago, je dolžnost vsakega zavednega Slovenca in vsake zavedne Slovenke!
Radeekega veteranee. Pišejo nam: Nedavno tega sem v časopisih <~ital, da so razpisane ustanove admirala Tegetthoffa za invalide. Našteti so bili različni polki. Na Gorenjskem še živi Radeekega voteranee, po knenu Jernej Špik, ki je služil pri grenadirjih leta 1848. na Laškem. Bil je polkovni trobentač pod stotnikom Caiollinijem skozi 8 tet. Potem je mož prišel na Gorenjsko in se je nastanil v občini Soriea, vas Zali-tocr št. 14 in tam živel kakor navadni delavec. Sedaj pa so možu moči opešale in mu ni več mogoče služiti kruha z delom. Mož se nahaja v bedi, da je prava sramota za državo. Starček dobiva od župana na teden eno krono. S tem naj živi. kako/ Pri usmiljenih fjudeh si išče pomori. Dobro bi bilo, da bi se okrajno glavarstvo v Kranju ali pa kako patrijotsko društvo zavzelo za tega moža. ki se je poti oče toni Rmleekiin boril na Itaškem.
Dva dečka sla izginila. i \ aua Lap iz Most št. 49 je dne 2fc*. m a rev. 1912 zvečer naznanila pri okrajnem glavarstvu v Kamniku, da pogreša od torka, to je 26. marca zvečer, svoja t iva sinova. Ta dan okoli 6. ure zvečer -r se napotila iz Mo^t v Mengeš svoji materi nasproti, ki je prihajala iz eemnja iz Lukovice. Okoli 8. uro zvečer je dečka videla v Mengšu še ne-ka deklica, pozneje pa nihče več. Starejši ISletni Rudolf Kepic, je primerno dobro razvit, suh. rdečih lic. črnih las. rjavili oči. brez vidnih po--^•bnih znamenj; v sled prehlajenja mu je teklo iz desnega ušesa. Mlajši, 'Jletni Frane Lap, je istotako starosti primerilo razvit, sni*, belkastih las rjavih oči. bledih lie. brez posebnih •namenj. Bila sta bosa in imela sive onelike klobuke in sivo navadno delavno obleko. Kdor kaj ve. kar bi ka-alo na sled Teh otrok, naj to naznani ■r. kr. okrajnemu glavarstvu v Kamniku.
Z Dovjega nam pišejo: Pretekli teden so pri nas delili državno podporo za svinjerejo. Zanimivo je pa, kdo je dobi! to podporo, ki obstoji v tropinah in otrobih. Dobili so jih namreč večinoma ljudje, ki še nikdar niso imeli svinj. Pezdirnik, po tovarniško - klerikalni miiosti župan, in njegov tajnik sta delila podporo med tovarniške delavec, ki rede prašiče edino v ta namen, da jih leseni pokoljejo, čeprav je podpora namenjena edinole kmetskim posestnikom. Želeti bi pa tudi bilo. da se nri razdeljevanju podpor nekoliko ozira na revnejše kmetovalce, bogati itak ne potrebujejo podpore. Tako n. pr. Janez Brence, po domače Pehtov, ni dobil ničesar, čeprav mu je lani poginilo petnajst prašičev. Sicer pa županu tudi ni bilo nič kaj prijetno, razdeljevati tako podporo, kajti ko so ga pri vpisovanju vprašale ženske, ali se bo dobilo tudi kaj mršcice, je odgovoril, da je v njegovi prodajalni dovolj turščice. Pozivljemo merodajne kroge, naj preiščejo vso zadevo ter ukrenejo, da se v prihodnje ne bo več tako pristransko postopalo.
Izpod Jamnika pri Kropi Be nam
piše: Kakor so že poročali časopisi v jeseni, se je klatil po Jelovici velikanski medved, ki je bil strah tukajšnji okolici. Dne 28. marca došli ko* parji pa so prinesli vest, da so zopet .videli na Pečani medveda, ki jo moral imeti vsaj b* stotov. Preplašeni so nribežali do Jamnika in se ne upajo več nazaj. Takoj se je napotilo nekaj hrabrih lovcev zasledovat medveda. Ko dobe zanesljiv sled, se priredi nanj velik lov, na katerega že sedaj opozarjamo neustrašene lovce. — Lovec   iz Jamnika.
Novo projektirana mestna klavnica v Idriji ne da miru ondotnim klerikalcem, zlasti prodaja svojo modrost pisar Kanduč v »Naši Moči«. Ne brigali bi se za njegovo čeručanjc, da klerikalni dopisnik tako strašno ne potvarja resnic« v tej zadevi. — Stranka kot taka nima s klavnico ničesar opraviti, prejšnje napredno županstvo se je moralo pobrigati za no-vo klavnico na ukaz sanitarne oblasti. Ta je tudi pregledala predlagana stavbišča in staro klavnico in odobrila stavbišče pri posestniku Mo-ravcu, obenem pa izrekla, da stare
klavnice ni mogoče svojemu namenu in zdravstvenim predpisom ustrezajoče prezidati. Šele tedaj je dalo županstvo vsled pravomočnega sklepa občinskega odbora napraviti načrte pri strokovnjaku, ljubljanskem arhitektu. Kanduč pravi, da so stali načrti okroglih 3000 K, dočim bi se jih drugod dobilo za nekaj sto kron. Kje tako poceni napravijajo načrte, tega Kanduč ni povedal. Morda kaki klerikalni »fušarji«. Taki načrti so pa še drugače dragi. To bi Kanduču mogel povedati hotelir Didič, ki ga bo po načrtih klerikalnih mazačev še dolgo glava bolela. Moravčev svet je za klavnico v Idriji edino prikladen in primeren, saj tudi klerikalci ne morejo drugega predlagali. Hočejo samo, da se stara klavnica prezida. Temu pa nasprotuje zdravstvena oblast, ugo var jala pa bi tudi cestni in rudniški erar, zato se prezidanje stare klavnice tudi ne glede na tehnične težave nikdar ne bo izvedb*. Treba bi bilo napraviti ogromne škarpe, če bi se hotelo količkaj dvorišča pridobiti, ker bi bilo treba od-kopati hrib in ga podzidati. Čez nekaj let pa bi bila tako ^stiikana« klavnica zopet premajhna in iz zdravstvenih ozirov nedopustna in ves denar za prezida van je bi bil zavržen. Moravčev svet ima morda edino napako, da je kot stavbišče predrag. Toda temu je lahko odpomoči, da ae klavnica zida dva metra pod erarično cesto, odpadlo bi toliko zasipanja in toliko manj obrežnega zidu, s čemur hi se prihranilo lep znesek. Sicer p;: ima vso zadevo v rokah e« kr. sanitarna oblast, naj se ona pre-kija z idrijskim Oswaldom in deželnim odborom. Rečemo pa, čimdaije se bo odlašala vsled QswaIdove hudo-. . radba nove klavnice, lem dru~ Žje bo stala klavnica občino. Radovedni smo, kdo bo zmagal, Oswald ali politična oblast.
Iz Stranske vasi nas pišv prijatelj: Slučajno sem dobil v roke »Slovenca«, ki še zdaj ne miruje rani Ma-/x II«. tove kandidature. Mazelletu predbaeiva, da je hodil od hiše do hiše iu da je vozil cel &od vina s seboj ter mi pa jal kmete. Vendar je pa zamenjal .Slovenec Mazelleta s klerikalnimi agitatorji, ki se ponoči in podnevi letali po vaseh. Nagnali so agitatorje s cele Kranjske in celo s Štajerske. Agitirali so od deželnega glavarja dr. Šusteršiea pa do dr. Ad-ii'šiea. Kupovali so klerikalci človeške duše ter jih drago plačeviili. Zadnje dni nismo bili več varni življenja pred deželnim avtomobilom. Dirjal je uoč in dan po cestah od farovža do farovža. Pravite, da so naprednjak i goljufali. Trdimo pa, da so klerikalci zmagali edinole s prižnico. spoved-nieo. izsiljevanjem in goljufijo. Zgodilo se je pa to poslednjič. In "pri prihodnjih volitvah nas dobite pripravljene.
S Krvavčega vrha. Tudi pri nas smo pri zadnjih volitvah napredovali navzlic hudi agitaciji od klerikalne strani. Sam kaplan nas je počastil. Sicer so pa tudi razne terci-jalke razvile veliko agitacijo. Naša va« je najbolj klerikalna v celi semi-ški občini. Dokaz temu je, da se člani raznih klerikalnih društev ravnajo kaj radi po naukih dr. Krekovih ter se pretepajo in napadajo mirne ljudi na cesti. Naši boljši kmetje so pa vseeno začeli izpregledovati in -poznavati, katkšen rod vzgaja divja klerikalna politika. Svetujemo posebno staršem, naj dobro pazijo, kam za ha .iajo njihovi sinovi, njihove h; ere, naj pazijo, da se ti ne okužijo v raznih klerikalnih društvih. V kratkem vrse pri nas občinske volitve. Klerikalci se že zdaj pripravljajo, da bi si na način, ki je pri njih v navadi, namreč na sleparsk način, šepet pridobili gospodarstvo v občini.
Iz Metlike. Cvet uradništva je vsekakor davčni oi'ieijai Jntraš, mož iz kojega dehti denuncijansko hrepenenje, hinavstvo in alkohol. Vsa Metlika se čudi, da živi še med nami, človek, ki je obdolžen, da si je hotel lastiti ženo davčnega sluge za časa, ko jo bil mož pri orožnih vajah. Kakor se sliši, bode moral ta gospod v kratkem radi tega pregreška pri sodišču se zagovarjati. Vprašamo slavno finančno ravnateljstvo, kako more pustiti takega človeka še kot uradnika v Metliki! Odločno zahtevamo, da se ga takoj prestavi, ker v drugem slučaju bodemo storili nadalnje korake. Mi kličemo vsi: Proč z njim!
Vcderemo.
Iz Semiča nam pišejo: Odmevi iz Bele Krajine. Pod tem naslovom opisuje »Slovenec« z dne 15. t. m. nadomestne deželnozborske volitve ter sumniči semiške napredne kmetovalce, da so goljufali itd. »Slovenec*' se zadira tudi ob orožnike, čes, da niso hoteli poslušati ukaza Jarče-vega. Nadalje pravi, da bi orožniki tudi tedaj ne nastopili, če bi tekla kri. Vprašamo pa, kdo pa je hotel povzročiti pretep — ali ni bil to župan Plut in znani Drganc, za kar se bo moral župan zagovarjati pred so-
diščem. Dopisniku so tudi Sokoli napoti. Pravi, da so najeti »Sokoli-či« skušali shod preprečiti, kar se jim pa ni posrečilo. Dopisnik pa naj vzame na znanje, da je bil shod s tem onemogočen, ker samostojno misleči niso hoteli po&Iušati vsiljivega tujca Dermastijo. Nadalje pa vprašamo, čemu se zaganjate v gospoda Ogulina, češ, da se vtika v politiko, ki ga nič ne briga, Ali pa ni Ogulin tudi davkoplačevalec in domačin, ki ima vso pravico, da se briga za javno življenje in da se sme torej udeleževati tudi političnih shodov. Očita se gospodu Ogulinu, da je neizobražen. Resnica je pa, da se v tem oziru pač lahko meri s se-miškim župnikom, s slučastim Grob-larjem ali pa z veleučenim »profesorjem« -Dermastijo. Pravite tudi, da je zmagala ljudska volja — zmagala je pa prižnica in spovednica.
Iz Petrove vasi. Končno smo .doživeli, da se bo začela graditi tako potrebna železnica. Vendar bo gra jenje prava pokora za nas kmete. Podjetnik Lončarič je zvabil mnogo delavcev v naše kraje, vendar pa še ni pričel z delom. Ker ljudje nimajo sredstev, živeti pa morajo, tedaj so začeli krasti. Vprašamo gospoda Lon-čariča, zakaj ga zdaj ni več k nam, dočim je bil za časa volitev na vseh koncih in krajih Bele Krajine. Kmetje zdaj pač spoznavajo gostobesednega Loncariča. ki jim je prej obetal hribe in doline, zdaj morajo pa ravno isti kmetje tri>eti veliko škodo. Zahtevamo, da n začne z delom, ker sicer bo prišel kmet v največjo bedo.
Dosti je dobil. V bolnici usmiljenih bratov je umrl dne 25. marca t. 1. mizar France Florjančič iz Gornjega Karteljevega nad Mirno pečjo, o katerem smo poročali, da ga je sunil dne 10. marca t. 1. v domači vasi Jože fiozmau brez povoda z velikim kuhinjskim nožem v trebuh in ga pri tem vprašal: »Na hudič, ali imaš dosti?« Florjančič pač ni mislil, da bo treba ua to odgovoriti, da je zadosti dobil.
Zelo lepo iu krasno posestvo na prodaj je na Koroškem. Ob Baške m jezeru je na prodaj lepo posestvo s novo sezidano hišo in gospodarskim poslopjem. V hiši, ki je obenem pripravna za letoviščarje, je lepo urejeua klavnica in ledenica in je za to zelo pripravna za izvrševanje mesarske obrti. Poleg hiše je posebna sušilnica. Mesar bi lahko v kraju prav dobro izhajal. Cena 31.000 K. Posreduje društvo »Branibor«, pisma pa je treba nasloviti na društvenega podpredsednika Kasta Pust o-slemška v Ljubljani. Vsakemu pismu je treba priložiti znamko za odgovor.
Elekiroradioirra? »Ideal«. Spored za soboto 30., nedeljo 31. marca in ponedeljek 1. aprila 19122 1. Do-ver in okolica. (Popotna slika. — Samo popoldne.) 2. Začarane karte. (Komično. — Samo popoldne.) 3. Stari Toiedo. (Prekrasno barvan naravni posnetek.) 4. Stric. (Amerikanska humoreska.) 5. Nje najljubša cvetka. (Veseloigra v barvah.) C. Vožnja s čolnom po Loiretu. (Popotna slika v barvah.) 7. Smrtna ladja. (Senzacijka drama. — Samo zvečer. — Na širokem morju se zadene ladja v pečino. Pogreb na krovu, plesi na krovu. razstreljenje velikanskega morskega svetilnika itd.) 8. Moric in čarovna palica. (Velekomično. Igra Prince.) V sredo, dne 3. aprila od 5. do 7 dijaške predstave, ker bo na veliki četrtek, petek in soboto kinematograf zaprt.
Aretacija. Slavno uredništvo ^Slovenskega Naroda- v Ljubljani. Sklicuje se na določbo S 19. tisk. zak. prosim vljudno kot zastopnik g. Franca Hirschmana. da priobčite z ozirom na dnevno vest vašega ceni. lista z dne 29. marca 1912 št. 72 »Aretacija« v današnjem ali pa v prihodnjem vašem listu nastopni zakonu odgovarjajoči popravek: ^Ni res, da je bil g. Hirschman. knjigovodja tvrdke Fran Souvan sin v petek aretiran, — in tudi ni res, da bi se bilo dobilo pri njem 30.000 K denarja ali pa ploh kak denar, marveč je res, da g. Hirschman sploh ni bil aretiran.^ Z odličnim spoštovanjem dr. Josip Furlan.
Smrtni padec. Ko je včeraj popoldne zidar Jožef Zamljen. roj. 31. oktobra 1872. v Stolniku, pristojen v Stranje pri Kamniku ter stanujoč na Velikem stradonu št. 6, barval v Streliški ulici pri pritlični hiši Jožefa črniča dimnik, je nenadoma padel z lestve na tla in tam onesveščen obležal. Ko je Črnič to doznal, ga je s pomočjo svoje žene prenesel na dvorišče, kjer so ga jeli močiti z jesi-hom in vodo toliko časa. da so ga spoznali, da še živi, potem so pa poklicali rešilni voz, s katerim so ga prepeljali v deželno bolnišnico, kjer se pa ni nič zavedel in je že zvečer ob 7. v hudih mukah (prebil si je bil namreč pri padcu črepinjo) izdahnil. Ponesrečenec je bil podvržen epilepsiji.
Nepreviden kolesar. Ko je te dni šla po hodni poti proti mestu Marija Agnola, posestnica in trgovka na Glincah, je za njo pridrvii nek kolesar in jo povozif. Agnola se je pri padcu znatno poškodovala na obrazu.
Pes popadel je predvčerajšnjem na Rimski cesti nekega gospoda ter ga na desni nogi znatno telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Macedoncev in 25 Hrvatov, iz Amerike je pa prišlo 35 Slovencev in Hrvatov.
Izgubila je Marija Šuštarjeva zlat prstan. — Hlapec Filip Smerdel je izgubil vozno dvigalo (vinto).
Nerodna opombe.
Družba sv. Cirila in Metoda je
prejela 1500 K, katere ji je izročil gosp. veletržec Iv. Perdan kot četrtletni prispevek od družbeni vžigalic, tvrdka Golob in Ko. pa jo nakazala družbi 825 K od prodanega čistila za kovine in tla ter vazelina za čevlje. To je znaten prispevek za naše plemenito obrambno in kulturno delo, za katero se zanima vsak, komur je Slovenstvo mar. Narodno blago družbe sv. Cirila in Metoda pi i poročamo kar naj topleje.
Ciril-Metodov koledar za leto 1912 se je že meseca decembra 1. 1. razposlal. Malo je bilo onih, ki so koledar vrnili. Veliko jih je, ki so koledar sprejeli, pa pozabili ga plačati. Cirii-Metodova družba prosi vse te, da ji pošljejo 1 K 30 v ali pa še kaj veČ! Na zdar!
Cfrll-Metodova družba naznanja na razna pismena vprašanja tem potom, da ima v zalogi še veliko število novih, priznano lepih razglednic. Naročila naj se pošiljajo v družbeno pisarno v Ljubljani, Narodni dom. Pri tej priložnosti naj si podružnice in razne narodne tvrdke in prijatelji družbe naroče tad i na narodni kolek.
Za Ciril-Metodov sklad so se nadalje prijavili p. n. gg.: 976. Kokaij Ivan, e. kr. carinski revident v pok.. Trst, v spomin umrle žene gospe Marije Kekalj (plačal 200 K^; 977. N imenovan učitelj v pok. na Štajerskem (plačal 200 kron) ; 97S. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Dunlo, Pa., št. 2, Amerika (plačala 200 K); 979. Ida Žilifc, c. kr. profesorja soproga v Gorici (plačala 200 kron); 980. Jakob Hren, višji sodni svetnik v Ljubljani.
Društvene naznanilo.
Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo opozarja svorie p. n. člane na redni občni zbor, ki se vrši jutri, v nedeljo dne 31. marca ob 3. popoldne v gostilni g. M. Sokliča, Pred konjušnico. Gg. člani, udeležite se ga polno-Številno.
Seja veseličnega odseka za dobrodelno prireditev za »Domovino« se vrši jutri, v nedeljo, ob 2. popoldne v Ćitalniških prostorih Narodnega doma. Prosimo vse člane in pri kabi-retnein večeru sodelujoče za zanesljiv obisk.
Dobrodelna prireditev za »Domovino«. Dne 11. maja se vrši velika dobrodelna veselica v korist dijaški kuhinji društva > Domovine«. Priprave za to so že v polnem teku. Kakor že ]>oročamo, bo v veliki dvorani Narodnega doma ples, v sokolski telovadnici pa kabaretni večer s prezani-m i vini sporedom. Med drugim se ponovi oni ljubeznjivi baletni ples malih deklic, ki je pred letom najbolj ugajal. Kazen tega pa bodo razni šaljivi nastopi, petje, ples.* telovadba itd. V ostalih prostorih Narodnega doma bo naroden semenj, na katerem bodo ljubljanske dame z različnimi pavilijoni poskrbele za zadovoljstvo in dobro voljo. Dne 11. maja bo tedaj lep večer kljub vsej svoji priprosto-sti. Zato naj ga ne zamudi nihče!
Slovanska gasilska zveza je imela dne 24. in 25. marca t. I. po triletni dobi svoj redni občni zbor v Opavi. Pri občnem zboru so bile zastopane deželne gasilske zveze: češka, gališ-ka, kranjska, moravska, šlezka in štajerska. Kranjsko in štajersko deželno gasilsko zvezo je zastopal blagajnik ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva gosp. Fran Barle. V predsedstvo so bili za tri leta izvoljeni gg.: Rudolf Oudrich (Šlezija) za starosto, Fran Barle (Kranjsko) za L podstarosto, Mat. Mayer (Češko) za II. podstarosto in Karel Vozab (Moravsko) za blagajnika. Pri večerni veselici, ki se je priredila gostom na čast, se je razvila najprijetuejša zabava. Mešan pevski zbor je zapel poleg čeških in poljskih tudi pesmi: »P l>oj« in »Iz stolpa sem«. Čudno — Na pruski meji — slovenska pesem!
Občni zbor političnega društva »Vodnik« v Spodnji Šiški, vrši se 30. marca t. L, t. j. v soboto zvečer ob pol 8. v Čitalnici. Važnost in res-
nost časa zahtevajo, da se občnega zbora udeleže vsi Člani.
Častni   večer zaslužnega moža.
Iz Spodnje Šiške nam pišejo: Kakor že na kratko poročamo, je bil na letošnjem rednem občnem zboru društva za zgradbo Sokolskoga doma enoglasno izvoljen častnim članom njega predsednik gosp. Josip Seidl. Da se to imenovanje častnim članom kolikor mogoče veličastno potrdi, je priredil odbor imenovanega društva svojemu predsedniku včeraj zvečer častni večer, spojen s slavnostno sejo. Slavnost se je vršila v gostilni prt x\nčniku. Seji je predsedoval društveni podpredsednik gosp. Burja, kateri je pozdravljajoč navzoče, podal besedo tajniku društva gospodu Rezeku. Gosp. Rezek, slikajoč v kratkih potezah neumorno delovanje predsednika na narodnem polju, in njegovo plemenito srce napram revežem, je slavil navzočega predsod-nika zlasti kot čilega pospeševalca sokolske ideje, kot moža, ki je prevzel in se zavzema z vnemo za težko nalogo, to je: postaviti šišenskemu Sokolu lastni dom. Po sklepu njegovega, z velikim navdušenjem sprejetega govora, izročil je slavljencu častno diplomo. Gospod predsednik S- idl se jo nato zahvalil za izročeno mu krasno diplomo, poudarjajoč, da bo vnaprej še bolj intenzivno deloval za društvo, in bil mnenja, da bi kmalu stavba stala, katera želja ga vedno po njegovih potih vodi. Viharni »na zdar-klici": so sledili njegovim izvajanjem. Končno je v imenu telovadnega društva Sokol čestital slavljencu podstarosta br. Cimerman, nakar je podpredsednik zaključil slavnostno sejo.
»Glasbeno društvo« v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 31. marca t. i. ob 7. zvečer v dvorani Sokolske-ga doma koncert s širšim sporedom.
ProsuBfo.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto zvečer se vrši zadnja operna predstava v sezoni ter se poje prekrasna Neumannov i opera v 3 dejanjih »Ljubimkanje (za lože par). Tega večera se nosio-vi naše operno osobje: gdč. Šipan-kova. gdč. Thalerjeva, g. Krampera. g. Križaj, g. Novak in g. BukŠek ter gg. operni kapelnik V. Talich. Pele so se v pretekli sezoni opere: »Rigo-letto« (okrat). Prodana nevesta-: (Škrat). z>Suzanina tajnost« (4krat), : Carmen- (7krat), »Rusalka« tokrat), »Ljubimkanje^ (3krat). Skupoj 7 oper 34krat ter S operet 45krai. Muzikalnih predstav je bilo torej skupaj 79 v 6 mesecih. Poleg teh je bilo še 71 dramskih in spevoigrskib predstav. Skupaj 150. Operno osobje je sodelovalo tudi pri 501etnici čitalnice ter pri raznih koncertih. Kritike so splošno izražale mnenje, da smo imeli v pretekli sezoni prav lepo operno sezono. — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. se igra za ljudstvo in mladino narodna igra s petjem »Ro-kovnfači« (za lože nepar) pri zelo nizkih cenah. Sodelujeta zbor in orkester. Zvečer se igra na korist igralskega osobja prvič grofa L. N. Tolstega prekrasna drama »Živi mrtvec« v 6 dejanjih. Glavne vloge igrajo ga. Danilova, gdč. Thalerjeva, ga. Iličiceva. ga. Bukšekova. g. Nu-čič, g. Šimaček, g. Skrbinšek in g. Danilo. Predstava za lože nepar. SL občinstvo naj izrazi osobju svoje priznanje za delo v pretekli sezoni!
Slov. gledališče. Repriza opere »Ljubimkanje« je krasno uspela. Vsi solisti so podali svoje najboljše, in je bilo gdč. Šipankovi, ki se je sicer opravičila z indisponiranostjo. vročen lep šopek za nežno petje. Gledališče ni bilo tako obiskano, kakor je bilo pričakovati ob slovesu opere. G. Talichu vse priznanje.
Umetnost.
Slov. Filharmonija. G. Talicha poslovilni večer je v nedeljo! Mislimo, da je vsaka nadaljna reklama odveč. Radi tega tudi nočemo po-vdarjati s trompetami in pozavnami njegovih zaslug za razvoj našega niuzikalnega gibanja, ker smo namreč mnenja, da vsak Ljubljančan, ki ima srce in glavo na pravem mestu, ve sam od sebe, kaj da pomeni g. Talich za Ljubljano. Spored tega večera nam obeta izreden užitek: predvsem Schubertovo simfonijo v c-dur in pa Dvofakovo karnevalsko ouverturo. Schubert-Dvofak! Dvoje krepkih samoniklosti, sorodnih po umetniškem naturelu, a vendar oba , tako markantna in originalna v invenciji. Schubert — zrcalo tiste vesele, življenja polne starodunajske psihe, in pa Dvorak, iz čegar skladb se iskri veselje do življenja, krepka radost brez solzavosti in sentimentalnosti. Schubertova simfonija je skladba originalna v koncepciji in izvedbi, jasna v formi in instrumentaciji. Imenovali bi jo najbolje »simfonijo radosti   in   veselja«. Dočim
Svoj
J©   ZCll*3WJ©   si ohranite! izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mišice in kite se Vam ojačijo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpololoženje bo zopet nastopilo, ako bodetc rabili pristni Feljfrjev fluid z znamko ^Elzafluid". Tuut na jjoizkušuioo  kron franko, izdelovalec samo Ick^nai    ^Ffitllej v Stubici, Skai trjj štev- 23$ na Hrvaškem
Beethoven filozofira v svojih simfonijah, poje in vriska Schubert ne g'e-Je na desno, ne na levo, samo da se poje, da da duška prekipevajoči ivljenski sili. Nikjer nič prisiljenega, -umetničenega, vse teče naravno in ;ladko. V Schubertu res spoznamo :isti slavni »das sangesfrohe Wicn«, -eveda — »von ehemals«! Ravno >ri njem se opazi oni horendni razloček med nekdaj in sedaj, med časom, ko se je gojila poštena glasba in pa med današnjim, ko je stopila Jasbena umetnost — specialno dunajska — na cesto, človeka kar tra-nira, če vidi, da ima tako zdrav oče kakor je Schubert, take nebogljence a sinove. Imamo namreč v mislih dunajske »moderne« operete, katere so se razvile preko Straussa, Aillockerja L dr. ravno iz Schuber-ove glasbe. Seveda so ji primešali par žlic trivialnosti in pa ravnoioli-ko sentimentalnosti — recept za opereto je bil tu. Mislimo, da je ravno dandanes na mestu javna interpretacija Schubertove glasbe, da-es, ko florira na vseh koncih in krajih gori imenovano rokodelstvo. \arneval - ouvertura je temperamentna, ognjevita skladba mojstra »vofaka, čegar ustvarjajočo poien-
0 in silo je naše občinstvo občudo-alo že za časa vprizoritve »Rusnl-
fce«. Karneval! Vse hrumi in buči v azkošnem veselju, vse vriska, poje. lese, tam se ljubimka, tam ljubi, azposajenost prevladuje bolj in bolj
— bakhanal! To Dvofakovo vsesko-
1 zdravo in krepkft delo je pisano v obi največje mojstrove plodovito-ti. Prvotno je nameraval Dvorak .stvariti ciklus sinfonij, ki naj bi se renoval »Življenje, ljubezen in na-ava«, pozneje pa je spremenil pr-otni namen in napisal   tri ouvertu-
-e: »Karnevalsko«. »Othello* in V i ravi«.   Delo je sila odlično, moj-trsko,  zato naj se raje samo hvali! <nkdo je lahko občuduje v nedeljo 1. t. m. v veliki   dvorani Uniona. Uibiček koncerta   je   namenjen v rid  podpornemu   fondu orkestra. ?rezdvomno zasluži orkester za vso marljivost, kakor jo je pokazal rnJi-rat in tolikrat v gledališču, koncer-jh, plesih itd., da mu občinstvo do-aže v nedeljo  svoje   priznanje in voje   simpatije   z mnogoštevilnim biskom.  Priti na ta koncert je kul-na dolžnost vsakogar, komur leži venska   glasba na srcu. Prazna vorana bi pomenila odkrito povedano kulturen škandal   prve vrste, stopnice se dobivajo   pri g. Šešar-□vi in pa na dan   koncerta pri bia-ajm od 50 v do 4 K.
Razgled po slovanskem svetu.
— Jugoslovanska umetniška azstava   v Belgradu.   Od časa do jasa se čita v nekaterih slovenskih in tudi hrvaških listih o Jugoslovan-
umetniški   razstavi v Belgradu, ;i se naj otvori ob Binkoštih. po dru-Jh poročilih 1. maja ali 2. junija t. 1. 'alje se čita, da so vabljeni k ude-.žbi te razstave vsi jugoslovanski metniki, torej tudi slovenski. Tem ni nasproti se konstatira, da so ili bolgarski   in   hrvaški umetniki s ze zdavnej oficijalno po zastop-iku vabljeni, slovenski umetniki na niso prejeli, — kolikor nam je znano,
- dozdaj še nobenega   vabila. Ker ti ravno   tako   dobro poznani v
belgradu, kakor bolgarski in hrva-ki umetniki, se vsiljuje vprašanje:
Kaj je vzrok temu dejstvu. Ali je n;o-ebiti želja razstavljalnega odbora, e vrši Jugoslovanska umetniška
"azstava v Belgradu brez slovenskih letnikov?
— Srbi na Turškem. Svoječas-smo že poročali, da so  Srbi na
Turškem sklenili za volitve v parla-nent volilni kompromis   z mlado-turško stranko. Glasom tega kom-misa dobe Srbi tri državne po-iance in sicer v prištinskem, škofijskem in bitoljskem vilajetu. Za vojega kandidata v Skoplju so pota vili Spira Ristića, profesorja tur-cga jezika na srbski gimnaziji, v "itolju dr. Dimitrijeviča, zdravnika, ■n v   Prištini   dr.   Dušana Celica, travnika v Kumanovru. — V Skopje jel izhajati nov list -Glas Nadela« kot   glasilo svobodomiselnih ^rbov na Turškem. Lastnik in ured-ik lista je Arcenij Zdravkovič, od-etnik v Skoplju.
— Poljska napredna stranka, na najmlajših poljskih političnih or-•nizacij, je imela v ponedeljek svo--> letno skupščino v Lvovu. O par-»mentarnem delovanju sta govorili -slanca Lisiewicz in Siivinski. Shod e je izrekel za skupno organizacijo arlamenrarnega »Poljskega kluba<
poljskimi socijalnodemokratskimi oslanci.   Za strankinega načelnika
bil izvoljen profesor tehnik Paw-wski, za podpredsednike predsed-ik odvetn. zbornice dr. Aszkenazi, tednik Laskownicki in Bogdano-v'icz, za tajnike Sikorski in Downa-owicz in za blagajnika VVasserber-cr.
Izpred sodišča.
Župan na Jesenicah. Krojač Anton Čebulj, večletni gerent jeseniške občine, je torej vendar postal župan na Jesenicah. Skoraj istočasno, ko je postal Čebulj župan, je postala pravomoćna tudi razsodba c. kr. okrajnega sodišča v Kranjski gori, s katero je bil taisti Čebulj obsojen zaradi načina, kako je opravljal županske posle na Jesenicah tedaj, ko jih je imel v rokah kot zaupnik cesarske vlade in dež. odbora. Dne 9. decembra 1.1. je prišla v občinsko pisarno na Jesenicah gospa P. J., da prejme plačilo za sobo, v kateri je stanoval ob času vojaških vaj neki oficir. Čim je gospa stopila v obč. sobo, jo je,zaupnik cesarske vlade in dež. odbora Čebulj nahrulil, češ, da nima v pisarni nič opraviti in jo napodil z besedami: marš ven. Gospa je hotela povedati, po kaj je prišla, a zaupnik cesarske vlade in dež. odbora, je ni hotel poslušati, nego je navzočemu obč. redarju ukazal, naj gospo iz-tira. Redar tega ni hotel storiti. Nato je pa zaupnik cesarske vlade in dež. odbora Čebulj gospo sam napadel, jo pričel suvati in jo je iz pisarne ven vrgel. Pozneje ga je pamet srečala in je gospej po stražniku poslal denar za sobo. Dne 19. decembra 1. i. je imela v obč. pisarni na Jesenicah opraviti žena I. Z. Zaupnik cesarske vlade in dež. odbora Čebulj jo je pozdravil z besedami: ,Vi ste žleht baba, vi ste grda baba. Vas še ne pošlatam! Tako ste grdi, da vas še s cunjo ne bi prijel.* Za bolje spoznanje tega župana in bivšega zaupnika cesarske vlade in deželnega odbora naj bo navedeno, da je bilo pri teh dveh tožbah stavljeno pod dokaz sledeče: Čebulj je rekel neki natakarici: Ljudje še ne vedo, kaj da sem, da sem uradna oseba in da lahko ljudi zmerjam, ljudje pa mene ne smejo. — Pri obravnavi dne 30. decembra, pri kateri sta tožnici zastopala dr. Kušar in dr. Oblak, se je Čebulj prepričal, da je imel napačne pojme o pravicah uradnih oseb. Takratni zastopnik cesarske vlade in sedanji jeseniški župan Anton Čebulj je bil namreč obsojen na 150 K globe oziroma 15 dni s postom poostrenega zapora in v povrnitev vseh stroškov, ki bodo seveda tudi precej izdatni. Takega moža je torej velika jeseniška občina dobila zdaj za župana.
Književnost.
— »Slovenska Žena. Tretja Številka edinega slovenskega ženskega lista izide v ponedeljek. Zanimanja za ta list je veliko. Ker *>e bo III. številka razposlala samo naročnicam, redaj prosimo slovensko ženstvo. naj se naroči v teh dneh na ta list, ki naj l>ostane vez med slovenskim žen-stvom prostrane slovenske domovine. ITpravništvo in uredništvo »Slovenske žene« je v Spodnji Šiški št. 208. Naročnina znaša na leto 8 K, za učiteljice in dijakinje 6 kron.
— »Slovenske narodne pesmi« za citre in petje. Priredil in izdal Iv. Kiferle v Ljubljani. Prvi trije zvezki izidejo še pred Veliko nočjo. Dobivali e bodo po 2 K v knjigarnah in pri izdajatelju. Več pozneje.
Rožne stvori.
* Holzknecht. D u n a j, 29. marca. Jurist Robert pl. Holzknecht je zopet popolnoma zdrav in je zopet začel s svojimi študijami na vseučilišču.
* Vzgleden duhovnik. Dunaj, 29. marca. Deželno sodišče je izdalo za 32 letnim korperatorjem in- katehetom Francem Merno tiralnico. Merna je zlorabil enajst šolskih deklic
* Obupen čin očeta. Praga, 29. marca. Lekarnar Anton Chauer, ki je imel v Nizzi lekarno, ki jo je zdaj opustil, je danes ustrelil svojo hčer in nato samega sebe. Chauer je svojo hčer že .večkrat karal zaradi nemoralnega življenja, vendar je bilo pa vse brezuspešno. Nato je storil sklep, ki ga je danes izvršil.
* Maczhova afer*. Breslava, 29. marca. V Pijotrkovu se je danes okrožno sodišče zopet pečalo s procesom patra Maczoha. Navzoči so bili Maczoh, Helena Maczoh in Starczevv-ski. Maczoh in Helena torej nista pobegnila. Prebrali so jima obsodbo z utemeljevanjem. Ker so obtoženci vložili pritožbo, se obsodba ne more še izvršiti.
- Nesreča na železniškem tiru. Kolin, 29. marca. Pred prihodom dunajskega brzovlaka v postajo Porican se je odigral jako razburljiv prizor. Železniški čuvaj Dobrava se je spri s svojim tovarišem Fleissigom. V tem trenotku je prisopihal vlak. Žena Dobrave je hotela potegniti svojega moža s tira, toda pri tem jo je zgrabil brzovlak ter jo popolnoma razmesaril. Oba čuvaja so aretirali.
* Milijonski zakladna dnu morja. London, 28. marca. Na obali cast-bourski so začeli potapljči iskati zlate zaklade ladje »Oceana/ ki so vredni 15 milijonov mark. Prišli so v kabino
kapitanovo, kjer so našli ključ k zakladnici. Do zdaj so spravili iz morja zaboj zlata in dva kosa srebra. Upajo, da bodo pri lepem vremenu rešili ves zaklad.
• Sarajevski sradnjašolol kaznovani Sarajevo, 29. marca. Vlada je odobrila sklepe učiteljskih konferenc glede ekscesov in stavke srednješolcev. Na podlagi teh sklepov je bilo izključenih 5 učiteljiščnikov, trije gimnazi-sti in en realec. Karcerjev od 8 do 10 ur je dobilo 200 dijakov. Večini dijakov se je zagrozilo s consilium abeun-di. Ko se je dijakom prečitala kazen, so ti demonstrativno zapustili Šolske prostore, pojoči narodne pesmi.
• Dijaške stavke Przemvsl, 29. marca. Dijaki tukajšnjega rusinskega gimnazija so danes priredili enako demonstracijo, kakor včeraj njihovi tovariši v Lvovu. Od ravnatelja so zahtevah, naj jim da današnji dan prosto. Ker jim pa tega ravnatelj ni dovolil, so šli na bližnji hrib, kjer so peli rusinske pesmi in imeli razne govore. Nato so priredili po mestu demonstracijo. — Lvov, 29. marca. Da pokažejo svojo solidarnost z lvov-skimi in przemyslskimi tovariši so priredili danes dijaki rusinskega gimnazija v Kolomeji enodnevno stavko. Gališki deželni šolski svet je sklenil, da bo milo postopal.
* Sleoarska banka. Pariz, 29. marca. Tukajšnje državno pravdništvo je ustanovilo poseben oddelek, da opazuje sumljive bankirje in finančne družbe. Včeraj je imel ta oddelek prvič priliko nastopiti. Na predlog tega oddelka so namreč uvedli kazensko preiskavo proti hipotečni banki „Credit Argentin", ki je bila ustanovljena pred par meseci in ki je hotela izdati obligacij v znesku deset milijonov frankov. Sodišče je zaplenilo subskripcije v Parizu in provinci v znesku 400.000 frankov. Hišna preiskava, ki so jo izvršili v banki je dognala, ea je znašal akcijski kapital namesto 5 milijonov frankov samo 2000 frankov. Ravnatelj banke je pobegnil.
Prof. dr. Kleinwarter je na c. kr. inomoški porodniški in ženski kliniki ugotovil sledeče: Naravna Franc Jožef-ova grenčica se je vedno izkazala kot točno in trajno učinkujoče odvajalno sredstvo. Ker se ne opažajo nikaki nadležni stranski pojavi, zastuži „Franc Jožef-ova* voda najboljše priznanje.
* Pri galadineju v čast nemškemu cesarju dne 23. marca t. 1. v Schonbrnnnu se je glasil menu:
Potage CbantiMv, Bouchees n la^Pengord, Medaillons de truites a la renaissanee, Piece de boeuf et selle d' agneau, Supreme de bf-casses St. Hubert, Chaudfroid a la strasbourgeoise, Sorbet,
Ponlardes de Stvrie, salade. compote, Asperges en branehes, Charlotte printaniore. Preme de fromage, Glaces variees, Dessert.
Champagne Moet & Chandon Irnpe-rial.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 30. marca. Gosposka zbornica je danes sprejela nekatere predloge, ki so bile že vsprejete v poslansko zbornico, tako bruseljsko sladkorno konvencijo, zakon o mezdnem izplačevanju rudarjev in zakon o zavarovanju proti nezgodam pri stavbni obrti.
Ogrska kriza.
Dunaj, 30. marca. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen je bil dane« dopoldne pri cesarju v avdi-jenci. Zatrjuje se, da je cesar demisijo ogrskega kabineta odklonil in Khue-nu zopet poveril ministrsko predsedstvo. V torek se zopet sestane ogrski parlament ter bo vlada podala pri-niorno izjavo. Resolucija k % 43 velja za definitivno pokopano in vlada se lode zadovoljila samo z deklaracijo. Zatrjujejo, da bo izšlo cesarjevo lastnoročno pismo, ki potrjuje pravico parlamenta, dovoljevati rekrute. Grof Khuen bo podal tudi primerno izjavo glede volilne reforme. Z zopet-nim imenovanjem Khuena za ministrskega predsednika je sicer rešena kriza kabineta, nikakor pa ne kriza ogrskega parlamenta. Danes že se bodi, da bo ves Khuenov tud, napraviti mir, brezuspešen, in da je vprašanje razpusta ogrskega parlamenta le vprašuje malo časa. Z ene strani se zatrjuje, da ima Khuen dekret za razpust parlamenta že v žepu, z druge strani pa se zatrjuje, da odločitev še ni padla. !
Dunaj, 30. marca. Danes opoldne te je vršil v ogrskem ministrstvu zopet ogrski ministrski svet, katerega »e je udeležil tudi ban Čuvaj. Ministrski avet se je bavil z vprašanjem razpiaa volitev na Hrvaškem. V ogrski* političnih krogih a* zatrjuje, da .
as bodo vršile volitve za hrvaški sabor v zakonitem roka, tedaj najpozneje 17. aprila. Popoldne so se odpeljali ministri v Budimpešto nazaj.
Telefonske   številke   kot brzojavni naslov.
Dunaj, 30. marca. V kratkem vpeljajo telefonske številke kot brzojavni naslov in sicer pred vsem med Dunajem in Budimpešto, potem pa tudi med Dunajem in Londonom.
Papež.
Bruselj, 30. marca. Iz Rima poročajo, da se papeževo zdravstveno stanje od dne do dne slabša.
Ruska duma.
Petrngrad, 30. marca. V včerajšnji proračunski debati je kadet Ro-dieev ostro kritiziral rusko vlado, češ da že sedaj s korupcijo pripravlja nove volitve, ki se bodo vršile še letos.
llusija in ženske pravice.
Petrograd, 30. marca. Duma je sprejela predlog na pripustitev žensk k odvetniškemu poklicu. Ker je vlada odklonila predložiti tako zakonsko predlogo, je bila s tem poverjena pravna komisija.
Intervencija velesil.
Pariz, 30. marca. Turški odgovor na intervencijo velesil v prilog miru bo še bolj oster in odločen, kakor dosedanji. Turčija bo baje zahtevala brezpogojno priznanje suverenitete nad Tripolitanijo ter odpokliče Italija vse svoje vojaštvo iz Libije.
Mine v solunskem pristanišču.
Solun, 30. marca. Nemški inženirji polagajo na vhodu v pristanišče kontaktne mine. Vsak parnik, ki se
bliža pristanišču, mora imeti na krovu posebnega odposlanca pristaniškega urada. Plovba v vodah pred pristaniščem je skoro popolnoma ustavljena.
Stavka na Angleškem.
Lonon, 30. marca. Včeraj so se vršila prva glasovanja delavcev, ali naj prenehajo s stavko ali ne. Iz Manchestra poročajo, da se je večina izrekla za nadaljevanje stavke.
Kitajsko.
London, 30. marca. Reuter poroča iz Pekinga, da so izbruhnili v Nan-kingu resni nemiri in da so začeli uporni vojaki pleniti.
Vstaja v Mehiki.
London, 30. marca. Iz Mehike poročajo, da revolucijonarji povsod zmagujejo. Včeraj so revolucijonarji napadli Narodno banko ter vzeli iz nje 300.000 dolarjev »posojila«. Revolucijonarji so zajedli tudi že vso Južno Mehiko in panameriško železnico ter korakajo sedaj proti glavnemu mestu.
Lonon, 30. marca, Iz Novega Jor-ka poročajo, da se je ameriška vlada odločila za oboroženo intervencijo v Mehiki.
Ljubavna afera.
Praga, 30. marca. Princ Hohen-lohe, sorodnik tržaškega namestnika je imel tu ljubavno razmerje z ženo židovskega odvetnika dr. Freunda. Sedaj se je dala žena ločiti od svojega moža in princ se poroči v kratkem z ločeno ženo. kljub protestom visoke aristokracije.
Železniška nesreča.
Milan, 30. marca. Ekspresni vlak Dunaj-Nizza je trčil pri postaji Melzo v tovorni vlak. Strojevodja in kurjač sta bila na mestu mrtva, 6 sprevodnikov je bilo ranjenih, izmed potnikov ni bil nobeden ranjen.
Bruseljska razstava.
Bruselj, 30. marca. Sklepni računi svetovne razstave v Bruslju leta 1909 izkazujejo 1 milijon 670.000 frankov deficita. K pokritju prispeva vlada z 1 milijonom, ostali znesek pa je treba na drug način zbrati.
Darila.
Gospodarstvo.
— Obdelavanje vinogradov na Dolenjskem se vrši v najlepšem redu. Vreme je sicer zadnje tedne nekoliko nagajalo in dela zavlačevalo, sedaj pa se je obrnilo na bolje. Trtje je vsled ugodne zime vseskozi dobro prezimilo in obeta ob normalnih razmerah lep pridelek v jeseni. Nekateri posestnihi imajo še dokaj prav dobrega cvička, rdečega in belega, v zalogi. Cene so zadnje dni za nekaj malega odjenjale. Vinski trgovci in gostilničarji imajo priliko, da se založe z izborno dolenjsko kapljico.
— Potni listi za Tripolitanijo. Kdor namerava potovati v Tripolitanijo in Cvrenajko, mora imeti potni list, v katerem je izrecno naveden kraj n a m e m b e.
DaaiSnii Ust obsega 20 strar.
Upravništvu naših listov so poslali za MCiri!-rVfetodovo družbo": gosp. Lasbacher, Ruše 20 K, nabral gosp. Davorin Lesjak, učitelj v Rušah v veseli družbi v gostilni gosp. Al. Muleja. Živeli nabiralci in darovalci I
Umrli so v Ljubljani:
Dne 29. marca: Karolina Denkl, stotnikova vdova, 71 let, Pred škofijo 20. — Martinka Sink, živinozdravni-kova soproga, 22 let, Zaloška cesta štev. 11.
Dne 30. marca: Helena Vidmar, žena krojaškega pomočnika, 63 let, Radeckega cesta 11. — Pavlina Peče-nik, šivilja, 17 let, Ambrožev trg 3. •
V deželni bolnici: Dne 27.  marca:  Franc Gačnik,
bivši mizarski pomočnik, 29 let.
Dne 28. marca : Frančiška Kokalj,
karnnosekova žena, 35 let.
Dne  29.  marca:  Anton Lukek,
dninar, 50 let.
Avstrifska šnecialiteta. Na želodca bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Scidlitz-praška**, ki je pre-
skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom Škatljica 2* K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan ickarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagat lj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah
na deželi zaht vati je izrecno MOLL-ov pre* parat, zaznamovan z varnostno znamko in
s podpisom. 2 19
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raato Pustoslemiek.
Lastnina ia tisk »Narodne tiskarne«.
Nobena kapljica
ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker
Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima Ima zdravje doma!
Hi
Zahtevajte pristni
Zavračajte ponaredbe
Naslov za naročila: ,.FLDHT A V1', Ljobl jana.
bm————    i m ii mmmmmmmm—i^
Postavno varovano.
Žilne cene v Sudi
Dne 30   marca 1012.
Termin.
Pšenica za april 191?       . za
Pšenica za oktobe: 1912.  . za
R2 za april 191«?..... za
Rž za oktober 1912  .   .   . za
Oves  za  april 1912 ... za
Ove-s za oktober 1912   .  . za
Koruza za maj 1912 .   .  . za
Koruza za iu 1 i i 1912 . za
50 kg 11-37 50 kg I07O SO kz 9 9? 50 kg 9 69 5 I kc 970 50 kg .^31 0 kg 8 76 SO kk «70
Meteorem norodso«
VBin* aai morjem 309*2 SreJnjI zninl tla'- 30*76
marca	Čas opazovanja	1 Stanje barometra v mm	Temperatura v C	Vetrovi	| Nebo
29.	2. pop.	732-3 1	180	si. rzh.	del jasno
■t	0. zv.	735-2 j	101	sr. szah.	det
30.	7. zj.	739-9	5*8	sl. svzh	j jasno
Srednja   včerajSnja   temperatura 11*6^ norm. 6'2° Padavina v 24 urah 0 0 mm. Sinoči ob ro!9. uri nevihta.
t
Josip Sink, c. kr. okrajni živi-
nozdravnik, javlja v svojem in v imenu hčerke Jožice vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je njegova preljub-Ijena sonroga, oziroma mati, hči in svakinja, gospa
K10].
danes v petek popoldne ob pol 4. uri ro mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zasDala.
Pogreb nepozabne rajnke bode v nedeljo, dne 31 marca, popoldne ob 5 uri z GaSteja pri Kranju na pokopališče v Smartnem.
Sv. maša zadušnica se bo brala s ponedeljek 1. aprila v šmartinski cerkvi.
Preblago rajnko priporočamo v blagoho e i spomin.
LJubi.ana-OasteJ, 29. lit 1912. I. slov. pogrebni zavod Josip Turk.
5213
x m x
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče Itd.
X IS X
Ljubljana
X (s) X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
X SI X
5'—za K 55"—
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
(d se gonijo z nogo z eieg omarico in 10 letno garancijo Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev po a cenah na debelo 1
I. We!ssner9, Đoaai ll. Mm ĐcnaBstrasse 2M!L
Slovenska in brvafta kornirandKici — Ceniki oratis is franko
i ni.
-jame dsstilsrije
[MIN 8 STOtK
Barko vije
f uradno ptom&iraiiiii sfeHlenfcab.
Dsbiva s: povsod!
iz prve roke se dobe le v
:: ateljeju za gramofone ::
A. Mirni Wm
Sodna ulica št. 5.
Velika tvorniška zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetnim vmetom, popolnoma sam delujoč, začne in jenja sam K 80* — Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1*50 za 1000 Velika zaloga gramo-.-.   tonskih plošč. .*.
Pazite natančno "  na  naslov, u
^ Kdor ie siv, izgleda star!
Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je
1. Vitekov .,Odoline", ki barva takoj In trajno, plavo (blond), rjavo in črno. i karton z navodilom K 4'—.
2. Vitekov „Nncin", dvojnata, cenejša vrsta. 1 karton K 2—.
3. Vitekov „Nncin", enostavno barvilo. 1 steklenica K l*—.
Ta barvila so se v tisočih in tisočih slučajih izkazala najboljša. Edino pravo (vse drugo zavračajte) iz tvornice k os met. in diet
izdelkov tvrdke
Fran Vitek« drog. Praga.
Drogerija ^flrija
Ljubljana, Selenburg. il. 5, nasproti glav. poŠti. Anton Kace drogerija. Židovska ulica Štev. 1.
Glavna
zaloga:
!! 500 kron!!
Vam plačam, ake vaša kurja očesa, bradavice, ti da koža ne izgine brez bolečin v 8 dneh z mojim uničevalcem vrastlih korenin, mamilom Ris. Lonček z garancijskim pismom vred 1 K — Kemenv. Kasloe, L, poštni predal 12 M, Ograko. 9 7
Potiiik
10%
špecerijske strehe
se sprejme za Kranju. Koroško in Primorje.
Zmožen  mora  biti  slov. in nemščine.
Ponudbe s natančnimi podatki m zahtevo   plače    pod    ft'fro „Potalk"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«
Spomladanska is poletna sozija Itl2.
ti liuiiei 310 n dolg za kiBplitnintksikSski
(suknia, nlače, in telovn k)stane ibm
kupon 7 kupon 10 kupon 15 kupon 17 kupon 20
kron kron kron kron kron
Kupan m trn > salonska mikaj« 20 tv, dahe b;ago aa pavrinike turistsvski loden,  svilnate k a m ga me itd   r&cnoiilja  po tvornilkih   cenah  za solidno in redno dsbro znana tvorniika tal era sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vaoroi gratis In .ranko. Si
Prednastl, ki |ih imajo privatni oe"ismsici ako blago naroeaje nirarno«t pri firmi SfegeMath«: na kram tvornice, so velike Stalne aoJnSf« seno Velika Isktara. Tudi naj mani aa naročila m izvrie ■ <■ olaei > .   Ji-fi m   lilijo n   nstančno   no vrorc-
Kupujem vsak pridelek
kakor 1038
jajca, sveže maslo iti
Ponudbe na
Ivan Suban, Caserma 13Trst.
Pozor! Pozor!
Najljepša prilika za nakup
in s koncesijami
je sedai. Več pove Peter Itlatefič, konces. pisarna w Ljubljani, Škofijska ul. 10. 959
5
Za velikonočne pravnike
Si dovoljuje
tvrdka Jf. Suttner .\ Mastni trg št 25
svoje cenjene odjemalce opozoriti
na svojo najbogatejšo zalogo vseh vrst ur. kakor tudi draguljev, Zlatnine, srebrnine in sploh vjeA v to strogo spadajočih predmetov, katere je tako uvrstila, da bode lahko vsak cen/, odjemalec popolnoma postreyen po svojem okusu in se bo vsako naroČilo rešilo v popotno sadovoiinost. 2a solidno, reelno in točno postrežbo jomčim.
—=—  2a obilen obisk J* priporoča j ve te spoštovan jem —=—
tvrdka Jf. Suttner     J^estni trg št 25.
potopi da ms ki kostumi,
vrhnja m spodnja krilil
v vsaki ceni in barvi in največji izberi.
gtttze
1
pralne, Čipkaste, svilene, voilne in volnenega blaga.
ctfišne halje, fotona i ni plašči.
ffltidernt d a m s ki klobuki
za šport in potovanje is angleškega blaga, svile
in plattta.
aR atom. a obe m C!t čfjle
za klobuke.
Gtroškt platneni klobučki
}
slamničkt %n mornarske
ŽpflJrp *z listra tn belega pike f a, pralne oble-m. kice, predpasniki, majice in nogavice itd.
Sa šalooanje:
črni kostumi rajiične bluse. vrhnja krila, SPodnja krila, plašči,   pletene  jope.   klobuki.   Pajčolani.   rokavice, flori
in vsi drugi modni predmeti ter trakovi za vence. -==================-
fflagdić JZTU £ j ubijana.
z biljardom v Krškem se odda.
H gostilni spadajo 4 prostori za obratovanje, 3 sobe za stanovanje in kuhinja, konjski hlev, kegljišče in senčen vrt. Najemnik je obenem voditelj založništva puntigamskega piva, ki se nahaja v hiši. Najemnina in pogoji glede založništva  piva po dogovoru.
Ponudbe do 9. aprila 1912
1110 na pisarno
V. Scagnetti, Ljubljana,
Gesta na Rudollovo ieleznioo 16.
Superfosfati
mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejSe in najcenejše gnojilo s fosforjevo kislino za vse
paT* vrste zemlje -anjg
Vsebina strogo zajamčena«
Najzanejsljivejše in najhitrejše oživljenje krm?kih nasadov, doseženje velikih donosov fosforovih soli polne krme.
= Superf osf at =
povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenjesadu, tako tudi pri krompirju, repi itd
dalje amonijakove, kalijeve in solitrove
superfosfate .%
dobavljajo
4323
vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva.
Centralna pisarna: Praga, Pri ko p v 17.
Čuvajte se peg.
Vaše obličje bo krasno, čisto in lino kakor alabastr. Pag*
pike,   BEpa&čatje,   rdečico   obličja m nota,   sive   in rutner*
liso m vsak neprijeten nedostatek odstrani tajam (eno v
dneh „VSadicca balsamin".  Steklenica K s-so -
Rationell bals. milo K 1-io. — Učinek ie opariti ie po . ,--- enkratni rabi- ■ ■■•
Neprijetne dlačice
910
a obličja in rok odstrani trajno in hres bolesti v a minutah edini zajamčeno neškodljivi ,,Sattyfl?nO". Steklenica
—i—      kron 2-50 .  ■: ■ -
Bujna rast las in brk
se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo (izvlečkom ===== „Poarine". Cena K 4—i. -
Bujno polnost-hrasno oprsje
doseže vsaka štaboma dama v 3 tednih. Učinek sajaaacea. NeStevilni zahvalni in prizaalni dopisi zdravnikov m dam bo na razpolago Uspeh se vidi že ▼ 6 dneh. — Edino krepčilno in osvefuioče sredstvo. Cena steklenice univerzalnega sredstva Et-Admillo * navodilom & K K tema posebni kremni izvleček »Vladiceo« K %•— — Prodaja in i ---------:   razpošilja edino ord. kosm. laboratorij   -  ■ ■ -
P. Havelka, Praga, Vršovice 752/11.
Varstvena znamka: Sidro. 3339
I   liniment. Capsici comp.
rt:
m
Nadomestilo za
s
priznano iiborno. bolečine tolaieće in odvajalno mazilo ob prehlajenjn itd. po 80 h, K 1*40 in 2 — se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega   domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljieah z našo varstveno znamko .sidrom*, potem je vsakdo prepričan,  da  je  dobil originalni izdelek.
Dr. Richtorjeva lekarna
»Zlatem levu41 t Pra|i, ElišEiia l 5 srn.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 8,000.000.
Stritarjeva ulica štev. 2.
lazarvnl fond 800.000 kron.
52
Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju.
SpreSema vloge na knjižice In na tekočI račun ter |tli obrestuje od dne vloge pe čtattn s
vneb vrst pe dnevnem knrzn.
■ m
2267
44
U7
5249187481
62
piski promet na Gorenj-shem.
Dne 10. marca t. L je imelo društvo za povzdigo prometa s tujci <\oj letni občni zbor, kateri je bil irav dobro obiskan. Poleg domačinov udeležil se ga je tudi zastopnik nolitične oblasti g. okrajni glavar jupnek in bilo je zastopano tudi društvo za promet tujcev iz Radovljice po gg. Šegi in Chladeku. Načelnik g. dr. Hočevar otvori zborovanje in pozdravi vse udeležence, posebno zastopnika c. kr. politične oblasti. Z obžalovanjem se vzame v vednost, da deželna zveza za tujski promet ni zastopana na tem občnem zboru. Ko se prebere zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se odobri, omenja g. načelnik, da polaga na naše društvo veliko važnost, posebno potem ko se zdraviška komika in občinski zastop združita v le eno korporacijo. Delovanje društva «e bode potem pomnožilo, ker sedaj opravlja marsikatero tozadevno delo zdraviška komisija, kateri napeljuje g. Leopold Stuchlv, c. kr. major v p. in kateri se res potrudi, da izvršuje vsa dela pripadajoč le deloma temu načelstvu. Lahko se trdi, da tako delaven kakor je on pri zdraviški komisiji ni bil nobeden njegovih prednikov.
Omenja  nadalje,  da prometno društvo domačega boja ne sme poznati in poživlja vse navzoče in tudi nenavzoče, da opuste vsako osebnost in strankarski  boj v prospeh tujskega prometa. Naglasa tudi, da se obžaluje, ker ni županstvo zasto-ano na zborovanju, katero je v prvi vrsti poklicano vsako stremljenje za povzdigo tujskega prometa podpirati in se za njega prospeh zavzeti. Pa je danes   obstoj občine Bled popolnoma   odvisen od tujskega prometa, je gotova stvar in gorje večini posestnikov domačinov,   ako bi eno ali celo dve leti tujci izostali; polomi d eksekucije so že itak na dnevnem redu, kaj Šele ko bi izostal tujec. Da se pa to prav   lahko zgodi, hočem pozneje dokazati.   Poživlja toraj g. načelnik vsakega posameznega, da se zavzame   za povzdigo tujskega prometa. Na to poroča blagajnik in tajnik društva   D. Repe   o blagajni. Dohodkov   je   imelo društvo v letu 1911 943 K 17 v,  stroškov pa S96 K 42 v,   tako da je koncem   leta 46 K 75 v   v blagajni.   Med dohodki so: subvencija   posojilnice   za Bled in ftco 200 K, občine Bled 100 K ter udnina 524 K. Med stroški se nahaja vrnitev dolga 600 K.   tiskovine 143 kron, reklama 74 K.   Udov je 56, ki plačajo 4 K, 8 ki plačajo po 5 K, 13 po 10 in 5 po 20 kron na leto. Dolg znaša koncem leta še 1096 K. Poročilo se brez ugovora odobri. Da imamo kot društvo tudi zunaj člane, ki plačujejo letne doneske, nas zelo veseli. Zunanji udje so sledeči, katere imajo   posebno   blejski obrtniki dolžnost upoštevati pri nakupu raz-rotrebščin   in sicer: Kern Ivan, pivovarna v Beljaku, Kreditna ban-Ljubljam, Lenče Josip, vinski trgovec Ljubljana, Škaberne Adela, manufakt.   trg.   Ljubljana. Souvan Franc   Ljubljana,     A. riauptmana . v Ljubljani,   Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, Stiglitz in Unger Dunaj I. Schotteng. št 7, Terdina Franc, spec. trg. Ljubljana,   Vvdrova   tovarna   hranil v Pragi.   Eckert   Albert   v Gradcu, Blasnika   nasl. v Ljubljani, Schumi losipina v Ljubljani,   Korenčan I. v Ljubljani,   I. Brtinnauer, Chocolate-rie  Francaise Dunaj,  Pire Simon, žebljar v Kropi, Gorenjsko; Magdič, modna trgovina   v   Ljubljani; Kost evc Ivan v Ljubljani.   Z zadovoljstvom se je vzelo v vednost, da vedo vpoštevati tujski promet te tvrd-ke, kar dokažejo najbolje s tem, da Plačajo letnino prometnemu društvu i Bledu, kateri ima nalogo povzdig-ti tujski promet, a brez denarja te-£a ne more ter so doneski zelo do-^ro došli posebno zaradi tega, ker iam Zveza za tajski promet ne mote prav nič gmotno   pomagati, ker jim ravno tako manjka denarja katar nam vzlic temu, da je dobila leta 1909 26.000 K podpore od c. kr. ministrstva za javna dela, a   je jedva komaj svoje dolgove pokrila. Tajniško delo se poroča sledeče: Društvo )e imelo v letu 1911 en občni zbor, 4 odborove seje in 10 sestankov. Resolucija na Zvezo, da bi nam v pokritje dolga odkupila znani relief, ka-Teri je velial 700 K in znano oljnato sliko Bleda, ki je veljala 1400 K in visi že dalje časa na c. kr. državnem kolodvoru v Pragi v reklamne svrhe, ni imela uspeha in že gori omenjenega vzroka. Vodnika za Bled in okolico je izdala v nemškem jeziku 2veza ter   ga prodaja   po   50 vin. Vodnik je zelo skrbno sestavljen in ie tujcu zelo dobro došel, žalibog da šmarno   ga   tudi   v   češkem jeziku. Sklenjeno je bilo lansko leto pri 2vezi, da se ravno tak vodnik izda za češke goste, katerih }e  več kot tretjina vseh tujcev, ki pridejo na
Bled, a kakor kaže, ga letos še ne
bomo dobili in bratje Cehi bodo primorani posluževati se nemške izdaje. Da se na ta način tujski promet ovira, je gotovo in nerad  bi slišal vse te opazke, katere bomo slišali od naših bratov Cehov, a brez ugovora bomo  v svojo  sramoto njih upravičene   pritožbe   morali vzeti naznanje. Drugod se dajo take tiskovine brezplačno na razpolago, samo da jih tujec hoče sprejeti, a pri nas j pa naša Zveza še za prodajati nima veselja zalagati reklamnih tiskovin, j Veliko upanja nimamo za ta prepo-trebni   vodnik v češkem   jeziku, a morda Zveza vendar le še v pravem času previdi, da je nujno potreben in ga izda. Da ga naše društvo ne more izdati je vzrok ta, da ima več kot 1096 K dolga, nič klišeje v ne denarja ter tudi ne za   to potrebnega kredita. Izdalo je društvo na kartonu v češkem in nemškem jeziku izkaz o izletih v bližino Bleda ter za prehode. Ta izkaz se dobi brezplačno pri tajništvu, katerega naj bi ne manjkalo v nobeni sobi, kjer tujec prebiva, in na javnih prostorih kamor tujec zahaja. V načelstvo se izvolijo sledeči udje gg.: Dr. G. Hočevar, dr. Eder. Anton Vovk, Jakob Peternel, D. Repe, Iv. Pretnar, Fani Valtrini, Iv. Rus, Franc Rus, D. Vrin-šek, Leopold Stuchlv in dr. Iv. Bene-dik.   Zadnja dva gospoda   sta se iz zasebnih ozirov zahvalila za izvolitev in odborništvo odklonila. Član društva g. Jakob Peternel poživlja občni zbor, da pozdravi navzočega c. kr. okrajnega glavarja 2upneka z živio - klicem, kar se takoj zgodi in prosi v imenu vseh, da se za društvo zavzame in nas podpira pri težavnem delu posebno zaradi pomanjkanja denarnih m čustev. Na to odgovori g. okrajni glavar, da ga tujski promet na Gorenjskem zelo zanima ter da se je vabilu prav rad odzval. Pravi, da za tujski promet ni pripraven samo Bohinj, ampak da je glavno torišče tujskega prometa na Gorenjskem Bled ter da se more ravno tako, kakor v Bohinju povzdigniti tujski promet tudi v dolini proti Trbižu.   Nasvetuje nadalje skupno delovanje cele Gorenjske, ker se le v složnem delovanju dajo doseči lepi uspehi. Omenja, da dobi Bled po zaslugi deželnega odbora v prihodnjem letu električno razsvetljavo ter upa, da se v kratkem tudi izpelje vodovod.   Te udobnosti za tujca, katere nam manjkajo, bodo dvignile tujski promet ter oblažile pritožbe tujcev glede teh pomanjkljivosti. Da tujec ne ljubi temo. kakoršna je na Bledu v poletnem času po cestah in raznih stranskih potih je umevno in prav čuditi se je, da jih leto za letom čez 1000 več pride na Bled. Tudi zaradi vode so pritožbe vedno na dnevnem redu. So posamezne gostilne, ki nimajo niti vode za kuho, kaj šele za piti in ako bi jim sosed ne dal vode iz vodnjaka na razpolago, bi dotični tujci še vode ne imeli v hiši. Žalostno, a resnično je to. Da pa posamezni deli Bleda dobre pitne vode sploh nimajo je le preveč znano in kakor že omenjeno, gorje Bledu ako bi izbruhnil v poletnem času kak iegar ali slična bolezen. V eni sami poletni sezoni bi imel Bled čez   200.000 I< škode, torej eno tretjino vsega zneska kar bi vodovod veljal za občine Bled, Gorje in Ribno. Pa to ni idila, to je številka, katere se je ustrašiti in ne želel bi Bledu, da to grenk >lio poleg vseh drugih enkrat skusi. 2c sedaj, ko so takorekoč dobre sezone ne morejo   posamezni davke plačevati, ker jih neodložljive obresti od dolga tarejo, kaj šele potem, ko bi zadela Bled nesreča kakšne epide-mične bolezni. Ni še dolgo, kar sta bila dva hoteia eksekutivno prodana, poleg teh več vil, a Še visi nad marsikatero hišo   Damoklejev meč in predno bo   jesen se   gotovo Še kakšna nit odtrga ter odžene posestnika od hiše. Lepo je na Bledu, narava nam je dala več nego v druge kraje, a kaj pomaga, ko nam pa dežela do danes še ni nič dala in tako tudi država. Davke nam zna nalagati, katere neizprosno tirja, a od kod jih dobiti to ne praša, plačal boš ali pa eksekucija. Z zavistjo se berejo poročila o drugih krajih, kjer hoče dežela in država na   umeten način dvigniti tujski promet, ker manjkajo predpogoji lepe narave in čuditi se moramo, da se nas tako dolgo prezira in se nam ne da najpotrebnejše stvari — že davno, to je: luč in voda!
Končno omenjam, da je občni zbor pozdravil posebno zastopnike radovljiškega društva za tujski promet ter se je poudarjalo skupno delovanje za tujski promet.
Novice na Bledu naj dodam temu poročilu:
Blejski Grad je prodan, kupili so ga tujci in kakor se sliši mislijo v kratkem začeti veliko akcijo za povzdigo tujskega prometa na Bledu. Tujo peto bomo čutili, a vzlic temu bomo morali biti hvaležni, da nam tujski promet dvignejo, od katerega smo popolnoma odvisni, in ne le društvo za tujski promet, vsak posa-
aSkalicaa kisiut.cz
trpežni, lahki in elegantni
ter najcenejši.
Proti
18
iil in iii H
Saborno deluje dobro znaša
antiseptična
Melusine ustna ! in zobna voda
ki utrdi dloano in odstranjuje ueprlietno sapo fx ust.
1 steklenica z navodilom 1 krono«
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Aesljeva cesta stev. 1 poleg Franc Jofefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. Zelenice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnsine-nstnn In sobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsino-nstne sobno vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in odstreti j a neprijetno  sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveienje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. poŠte meštar*
meznik bo moral pomagati, da se
število tujcev na Bledu dvigne in velike vstrajnosti bode treba, da se domačini vsaj deloma ohranimo na sedajnih postojankah, da ne pade Bled popolnoma v tuje roke, kar gotovo ni naša krivda, kateri si sami ne moremo pomagati. Hotel Mallner, kupil je eksekutivno g. Dolničar, domačin in je zopet en hotel več v slovenskih rokah. Želimo mu najboljšega uspeha. Hotel Europa kupil je Hrvat g. Varto ter je tudi ta za enkrat Še ostal v dGmačih rokah; da bi vsaj tako ostalo. Vilo Bellevue (Dr. Klimek) kupil je g. Retti. Vila »Bel-la« je bila tudi tekoči mesec prodana, kupil jo je g. A. Retti iz Trsta, j Vilo »Epos« je kupil g. R. Scuchardt, droguist iz Trsta. Vilo >W61fling« je prevzela posojilnica v Radovljici. Hotel Lloyd in viio Klarman pa »Kranjska hranilnica«. Vilo Mat. Hribarja iz Zagoric, kupil je na dražbi g. Ohladek, tajnik posojilnice v Radovljici. Novo vilo zida g. dr. Eder, zdravnik v kopališču Rikii. Vilo Santina je na dražbi prevzel Ignac Stossi iz Gradca. Vilo »Vo-glar« je kupila na dražbi tvrdka I1o-man Fritz iz Radovljice.
Tako se razvija vse v znamenju tujskega prometa in težko se čaka moderne luči, vode in za tekoče leto x Češkega vodnika za Bled in okolico«.
Ugodni uspela, ki so jih pri vpo-rabi praškega domačega mazila vsa dolara lota dosezali, so temu mazilu zagotovili trajno mesto med doma rabljenimi in porabnimi zdravilnimi sredstvi. Njega bolezni tolažeči, hladeči tf^r razkazujoči učinek pri poznavajo pri vseh vrstah ranitev, večkrat je pa imelo to mazilo za poshnlioo presenetljive uspehe ter je izdelovalcu B. Frag-nerju, lekarnarju iu e. in kr. dvornemu dobavitelju po vsem svetu pridobilo najboljši sloves. Dobiva, se po vseh tukajšnjih lekarnah. VI. b.
Mnogo je preizkušena
i
pri kamenu
in boleznih
mehurja kot sredstvo spcjiSno s sečno kislino.
Perje
asa postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
B aZOi6C
Ljubljana a  Stari  trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce-sion. optik in strokovnjak priporoča svoJ
optični zavod
kakor vsakovrstna očala in šćipai&ike, toplcmers zrak o mere, hvgromefre, daljnoglede vsefe vrst, kakor „Ze)sst Busch, Goerz" itd., ter vse v to stroka soada-joče predi&ete. Vsa r? op rs vil a izvršujem točno in solidno v svo!i z električnim obratom nrefeni čelavntci.
Zahtevata ctr.Jat, porazu ga zastoaj.
parno barvarsfvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
g Apr>eiur>a sukna, g
H Poljanski nasip - Ozira ulica št. 4. g Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3.
i Postrežba točna. Solidne cene.
i Ijiljai Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
na, svetilk, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
priporoča svojo bogato zatogo raznovrstnih
pušk in samokresov HfskiB potrefim neb titl kolu (bicikli!)
kakor tunli
metalni op] po najniži cenal.
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnino presto
loden in modno blago
11 gospode in d.ene razpoStfi*
Karel Kocian,
tvornica sukna v Hampolcn
Vsorei franko. Tvorniike
želi pristopiti z večjo glavnico k dobro uspevajočem podjetju ali trgovini 35 letni, samski in trgovsko povsem 461 naobražen Slovenec Prevzame eventualno tudi službo blagajnika.
Nastop začetkom maja. Ponudbe na upr. ^,Slov. Naroda4* pod šifro „Inozemstvo".
novo zidana, in sicer 4 sobe, dve kuhinji, 1 shramba za jedila, 3 kleti, gospodarsko poslopje, vrt za zelenjad, 5 minut oddaljena od kolodvora ob progi Zidanimost-Zagreb, kjer je tudi večja občina, županijski in postni urad itd. pripravna za vino- in lesotržca, peka, sploh za vsako trgovino, v lepem zdravem kraju poleg savskih kopeli, za vpokojenca (penzijonista) pripravno,
se da v najem,
tudi se pod ugodnimi pogoji
Več pove uprav. »Slovenskega Naroda*.
proda.
vsili lin v M
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 34
V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Pulju, Reki, Zadra, Spi * eru, Ercegnovem, Kotoru, Sv. Luciji ob Soči. E šljaku, Celovcu In o mostu, Boleanu  In TridentV
Brzojavi:   Valjčni  mlin, Kranj.
FRANC KOS
LJubljana, Sodna ulica št. 3.
Specijalna setaiiicn
plBfHaa indostrlia
M trgovina
za povTsne ib jopice, motofte, telovnike, nogavice, n-kaiite, posebnu obleke zoper trganje ple-tiSai materijal L L t
na drobno in dtbelo
Šivalni streli od 70 K naprej;
pteiilns stroj *^(3
patent »Wederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavioe se ceno podpletujejo. 232
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
Ranitire
*«oh srrt saj te akrbno varujejo vsoltoga ouaciaoenja,
kor se s tona lahko uajraanjfta raaieev ras vije do prav hodih, teško celjtvih ran. Že 40 let m pimfko S—Si ■a«Uo oh«k.U kot omečajooe obvuilno sredstvo, ki vleče im rane. Varuje rane, laj i« vnetje m bolečine, hladi in peepeioje Earascenje im zacelite v, MT P* polti mm potili* Cel lonček M bel. Kdor posije po poŠti naprej S tZ lo h dobi 4, kdor 7 K pa 10 lončkov ooJtnirie prosto na vsako postajo Avatro-
Ogrske, Pobov na Ima todolho.
cone in var>
aano po TO h.
B. FRAGNER, ciLdf+raidnb«fitcm,
lekarna pri „i
opolH
▼ IjobMaoli
4026
»
0F
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturno trgovina
SBT*   na debelo in drobno. ~ajE
Ljubliana, Stritarjeva ulica.
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Gradišče 7
oblast«, konc. Instalater sa električne naprave« luči, pronos sile f dalja hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprava I Poprava v stroko »padajočih del. V zalogi blago prva vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi In najnovejšimi    preskuševalniml   aparati.   —   Cena   In   dalo solidno!
s
e
i
i
i i
f
cKonfekcijska trgovina
JI. £ukič
Sjabljana, SPred škof t ju sten. 19
priporoča svojo veliko zalogo spomlad-nih kostumov, plaščev in kril za dame in deklice v najnovejšem kroju in barvah. — Velika zaloga modnih oblek in -  površnikov za gospode in dečke -
Cene prignano najnižje. Postreebti strogo solidnu.
■ ■
I i
i
■
mm
Za tiste, ki trpijo na želodcu.
LIJON, 5. februarja 1897.
Imela sem pregret želodec, piSe gospa Bompard, trgovka s svinjskim mesom v Lijonu Potem ko sem použila, me Je sililo k bljuvanju in takrat sem čutila vroče stiskanje v prsih. Čutila sem v želodcu delovanje žolča. Umazan jezik, usta sem Imela suha, bolela me je glava in tudi teka nisem imela. Poskusila sem magnezijo, grenčice, rabarboro, toda nič mi ni pomagalo
Nekega dne mi moj soprog ukaže, vzeti oglje .Belloc* v prahu, katerega je kupil pri lekarnarju — Vzela sem za dve navadni žlici po vsaki hrani. Takoj po prvem poskusu sem čutila olajšanje bolečin. Dva dni pozneje sem bila dobra. Vzpehavanje in drugi nerodni znaki so se odstranili. V prav kratkem času sem dobila tek ter začela z veseljem jesti. V osmih dneh sem pridobila izgubljeno zdravje in od tistega časa sem popolnoma zdrava. FANNY MARTIN soproga BOMPARD.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 1—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni da, celo zastarele bolezni in take. ki se zoperstavliajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo fn odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je iie-prekosljivo sredstvo proti  težavam  v  želodcu po jedi,  proti migreni,
ki je posledica slabega pre avijanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim Želodca in čreves.
NajpriprostejŠe sredstvo vživati oglje Belloc   v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni  vodi  pomeša  in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more. v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczy A. Bohinc
Izna j diteiji
ki bi avoje iznajdbe radi spravili v denar, naj natančne ponudbe poSijejo pod »Engli-sches Kapital 2468« na anončno ekspedicijo M Duckes Naehf., Dunaj 1. 1120
V Ameriko 5ti Kanado
pripravu«, mm tu *aaesl|ftva voinja
CUNARD LINE.
Pannonia iz Reke. ose 6. aprila 1912. Ultonia ii Reke. do«   13. aprila 1*12. Ivernia it Trsta, dne 16. aprila 1912. Is Liverpoola:
N-tjhitrejSi in najlepši parnik sveta,
Usitiania, dne 30. marca, 27. aprila, IS. maja 1912.
Maorettoii, dne 13. aprila, It. maja, f. junija 1912. 30
Pojasnila in vozne liste pri
todr. U\ml i Ljubljani. S!omM?3 ulica it. 23.
poleg cerkve Srca Jezusovega.
VOZNA CENA Trst-New York III. razred K 2 0 za odraslo osebo z davkom vred in K 120 za otroka pod 12 leti z davkom vred
M. Drenik
LJubljana, Kongresni trg 7.
Volna za Športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamboriranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naroČila :: se izvršujejo točno in vestno. ::
Gospa BOMPARD.
pred prevaram!
Mi smo edini izdelovalci
zbolj*anih patentovan?h ori-
3 glnalnth ameriških u
ti strojeu
za   kavo   <r»   rac surogate.
van Giilpen & Co.
gradllnica strofe v z. o. z. 714
Dual IV 2., Trappelgasse 5 XIV
Izredna ponudba.
Zaradi nadprodukcije več tvornic za čevlje smo v položaju
par moških in par damskih *S5r
veleeleg. najn. oblike, velikost po zaželjeni številki ali po centimetrih, trdno
delo, daleč pod lastno ceno i. s.
skupaj za samo K 11fl50
oddati po povzetju. Ta izredna ponudba je samo za privatne, zaloge je okoli  15.000 parov in se
naročila izvršujejo po vrsti.
Glavna razpečeval niča čevljev Pavel Berger, 0swiecim 2, Bhf. 26.
Ste?. 155/pr.
1116
Pri deželnem knjigovodstvu je izpraznjeno
s prejemki VII. plačilnega razreda dež. uslužbencev. — Obenem se razpisujeta tudi
si piUibdii
z adjutom po 1200 K.
Prosilci za eno teh mest vlože saj svoje s krstnim in domovinskim listom, z dokazili o usposobljenosti o dosedanji praktični uporabi in o znanju slovenskega in nemHrega jezika opremljene prošnje pri dež. odboru kranjskem
do 27. aprila 1912.
Prosilci za ta mesta morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo šolo z zrelostnim izpitom ali pa poleg nižjih razredov srednje šole kako trgovsko akademijo ali kako drugo trgovsko solo. Prosilci za službo računskega nad-cficijala morajo poleg te še dokazati, da so prebili izpit iz državnega račun -slovja in da so v računski stroki praktično povsem izvežbani.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 26. marca 1912.
iz Krškega
belo, rdeče se proda
Naslov   pove   uprav. »Slov, Naroda«
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvđm Tudi pre-dalu|e stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravilu, ter jih točno in dobro vivršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-zalnici in od mene preizkušene. — llustro-
31
vanl ceniki zastonj
Konkurenčna ura budilka
amerikanskega sistema, idoca v vsaki legi, trpežna, dobre kakovosti, z triletnim pismenim jamstvom, da gre dobro in pravilno, K 2-90. 3 kom. K 8; s kazalom, ki se po noči sveti komad K 330. 3 kom. K 9. lla kakovosti K 2*50, s kazalnikom,
ki se po noči sveti K 2*80. — Ni kak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetja ali ee se naprej denar posije, priznano jako zmotna svetovna tvrdka Prva tovarna nr Jan Konrad c. In kr. dvor. dobavitelj Most st. 1140, Češko. — Bogato ilostrovan glavni katalog z 4000 slikami na zahtevo zastonj is Iranko.
Pristen dober
se dobi pri
L SEBEM0 v Spod. Sliki.
Nova vila
blizu mestnega parka pri Celju ležeča,
v mirni solnčni, praha prosti legi, z lepim vrtom in lastno kopalno utico ob Savinji, pripravna posebno za letovišče ali umirovljene uradnike, 9b3
se pod zelo ugodnimi pogoji ceno proda.
Ravnotam 1« naprodaj tudi
ajhna hiša
z vrtom ali pa s par orali dobre njive. Več pri lastniku: Dolinarju V Colju
RFY
0629
1753
Slovansko Sokolstvo.
Zlet slovanskega Sokolstva.
1. Athene  po  b i t k i p r i M a -rathonu.
(Dalje.)
V athenski vzgoji je bilo videti vpliv Solonovih zakonov, ki se niso ozirali samo na telesno vzgojo, ampak tudi na duševno. Solonovi zakoni so natanko določali, v kateri dobi se mora mladenič duševno in telesno vzgajati, koliko mladeničev sme telovaditi, kdaj morajo vstajati; ti zakoni so zahtevali ločitev mladine po starosti in tej primerno telesno vzgojo.
Omeniti hočemo nekoliko samo o sestavu in metodi grške telovadbe. Navajamo Platona. Platon je delil gibe v pasivne in aktivne. Aktivne je delil na ples in rokoborbo. S plesom se pridobi eleganco in lepoto, z rokoborbo moč in spretnost, palje je delil telovadbo v gimnastiko in atletiko. Kar se tiče metode, je delil vaje v lažje in težje, na vaje hitrosti in moči. Težje vaje je delil na enostavne: rokoborba (pale) in boj s pestmi (box) in na sestavljene: pentathlon in pankration. Te metode so se strogo držali na grških telova-jiščih in za posameznika so bile vaje določene z ozirom na njegovo starost. Najmlajši so se bavili z igrami (žoga) in so tekmovali med seboj v teku in skoku. Potem je prišla   na vrsto najprej rokoborba.
tanje disk osa in druge vaje, ki so bile vedno težje in težje. Telovadbo si vodili po predpisanem redu > pai-dotribi«, ki so nadzorovali tudi drugače življenje mladeničev. Telova-iili so navadno popoldne, medtem - so bile jutranje ure posvečene duševnemu delu.
Drugačna je bila zopet vzgoja mladine v Sparti, kjer so jo vzgoje-vali po strogih zakonih Lvkurga. ' sakemu je znano o tej vzgoji iz ljudske šole.
Globoko vkoreninjena ljubezen grškega naroda do telovadbe je povzročila, da so postavili v vseh več-
nestih   krasne in velike stavbe,
se je vzgojevala grška mladina.
gimnazija« — kakor so jih imenovali — so postala kmalu središče grškega življenja in umetniki so jih okrasil] z najlepšimi deli.
Oglejmo si v kratkem grško :;iovadbo. Že na prvi pogled vidimo iko razliko med telovadbo starega in novega veka. Grške vaje so \Kt$roste, enostavne. Tek, skok, me-tanje diska, sulice in rokoborba so v
nem tvorile grško telovadbo, ki je pa bila vzlic tej enostavnosti po cela leta najljubši predmet grške dine. V grški telovadnici bi zastonj iskali kakšno orodje, tam je K'!o videti samo velike prostore, pokrite s peskom ali pa zelene travnike. In vzlic temu je bilo tam vedno najbolj živahno življenje. Medtem ko se naša mladina hitro nasiti ene-ea orodja ter leta od enega orodja do drugega, ne da bi imela od tega kakšno korist, je poznal Grk samo en predmet, na katerem je skušal moč svojih mišic — moč svojega nasprotnika. (Konec priti.)
2. Priprave za zlet slovanskega Sokolstva.
lo.OOO telovadcev — javna telovadba 1000 vajencev iz Prage — iz Amerike pride okoli 2000 čeških rojakov — zletovi odseki — neresnične vesti o stališču k modernim glasbenikom — Charkov in Kijev — Slovanski klub — simpatični pred-- kaj z otroci — načrti sonarjev Sucharda, Kavka in Halmana za sokolski spomenik — nove razglednice — ljudska izdaja Tvršovih spisov — o vstopnicah na zletišče — 10 vinarjev v korist »Spolku pro peslo-vani her češke mladeže*.)
2e v mesecu listopadu minulega leta so bila pozvana sokolska dru-;:va, naj predlože prve in provizo-rične prijave telovadcev in telovadk m sokolskem zletu. Društva so kmalu odgovorila in je bilo prijavljenih 10.000 mož in okoli 4000 žen. Bilo je to 8 mesecev pred zletom in to radi tega, ker so društva prijavi-'a le te, na katere se je bilo zanesti. Sedaj se je situacija predrugačila in število telovadcev naraslo na 13.000 mož. Nekatera društva, ki so prijavila samo 40—60 telovadcev, jih naznanjajo sedaj 100—120 itd. Ker pa sprejme telovadišče le 10.130 mož, se bo to število s tem znižalo, da se bodo vsi slabejšl morali umakniti boljšim, o čemer bodo odločile ^upne skušnje.
Mnogo se sedaj govori o »bc-sidkach« naraščaja. Javni dokaz dela v >,besidkach« bode javna telovadba sokolskih vajencev, (dorost* h kateri je že priglašenih čez 1000 dečkov iz Prage. Zupa Sredočeška izvede redovne vaje v praporu, žu-^a Jungmanova šerm s kratko palico in župa Barakova skupine v Prostih vajah s palicami podbelogor-
ska vaje s dolgimi palicami in praž-ko društvo s prostimi vajami v skupinah. Telovadba se vrši v nedeljo dne 23. junija in jo vodi br. F. Ko-trouš.
Iz Amerike je bilo najprej priglašenih 300 udeležnikov, potem 1000 in sedaj se nam sporoča skoio neverjetna vest, da pride na ziet okoli 2000 ameriških Cehov. Pridejo v Prago okoli 24. junija, nekoliko din pred zletom. Praga jih bo gotovo radostno sprejela, kar tudi zaslužijo in tudi Sokolstvo jirn priredi aeliko češko-amerikansko slavnost. Priprave za potovanje vodi banka.»Bo-hemia«, za slavnost pa zabavni odsek zleta.
Zabavni odsek je imel 1. sušca plenarno sejo, pri kateri je bilo navzočih 158 bratov, ki so podali natančne referate o napredku celega dela. Odsek, ki naj skrbi tudi za odgovornost prireditve, se razširi na 205 članov. Za omeniti je še pok*£ drugih akademij, veselic in besed predpoldanski matinee v Represen-tančnem domu (29. junija) kjer bode sodeloval pevski zbor pražkih učiteljev in orkestralno združenje.
Nekateri listi so pisali, da so sklenili zborovodje sokolskih pevskih krožkov, da se bodo proizvajala* samo dela starejših skladateljev z izločitvijo Selka, Novaka, Forstera itd. modernih komponistov. Nasprotno temu smo primorani izjaviti, da se ta sklep sploh ni sprejel, ker bi £a bil itak slavnostni odboi razveljavil. Sicer je res eden izmed zborovodji to zahteval, toda ostali so nvj dokazali, da je na napačni poti. Samo tako se je mogla raznesti v liste vest — ki pa ni resnična.
Bratje iz Rusije so predlagali, naj se povabi ludi mesta Cbarkov in Kijov. Slavnostni odbor je v seji 6. marca odstopil obe prošnji mestnemu magistratu kralj, glavnega mesta Praga.
Na znanje se je vzelo, da priredi Slovanski klub večer na čast slovanskim gostom. V tej seji slavnostnega odbora je bil prvič br. dr. Aut. Novotnv, tajnik S. S. S. in br. Lho-tak, redaktor »Venkova« kot zastopnik pražkih dnevnikov. V tajništvi odsek je bil poklican br. dr. Kade-fabek iz Prage, v delovni odsek pa br. Veselskv in Vondrak.
V železniški odsek je vstopil revident g. Dražil, katerega je tam delegiral načelnik prometnega oddelka državne železnice g. Bogdan Svoboda. Stvar je res praktična. Državna železnica mora v času zleto-vem računati s stotisočero frekvenco in hoče biti radi tega direktno :z odseka informirana, da bo lahko potrebi — ugodila.
Stanovanjsko vprašanje je na mrtvi točki; čaka se odgovora deželnega šolskega sveta, ako ta dovoli za časa zleta prosto srednjim šolam, da jih lahko potem Sokoli zasedejo. Tudi poveljništvo 8. armad-nega zbora še ni odgovorilo na prošnjo odseka za prepuščenje ka-saren in postelj.
Finančni odsek pripravlja simpatičen predlog. On hoče omogočiti vsej šolski mladini brezplačni vstop na telovadišče, sicer ne na popoldansko javno telovadbo, ampak za soboto, ko se bodo vršile glavne skušnje in tekma. Zahteva pa pri tem, kar se samo ob sebi razume, nadzorstvo in odgovornost vodećega učiteljstva.
Kaj naj se pa napravi popoldne z otroci? vprašuje marsikateri, ki kupuje vstopnico. Pustite jih doma, ako jih ljubite. Dete ne spada v areno, kjer je zbranih čez 100.000 ljudi. Samo iz tega vzroka ne bode dovoljeno seboj jemati otroke na sedišča, in iz tega vzroka bodo izdani otroški (za odraslejše otroke) listki samo na tribuno za stati (izven oddelka stalnih vstopnic).
Pred časom je naprosil slavnostni odbor soharje br. St. Sucliar-do, Kovko in Halmana, naj izdelajo načrt Tyrš-Fiignerovega spomeni- j ka, katerega naj bi Sokolstvo poklo- i nilo Pragi. Vsi trije umetniki so se za to zavzeli in oddali načrte odboru, kateri bode sodil o teh skica!'. Naklonjenost, s katero so umetniki ugodili prošnji odbora, se jc vzeia z veseljem na znanje.
V založništvu »Minerva« (Praga II., Spalena ul.) so izšle nove karakteristične dopisnice: podobe prostih vaj ženskih in možkih z godbo Pospišilovo. Ena serija (5 dopisnic) prodaja se v kuverti za JQ v. Društva imajo 20%, župe 40% popusta (pri 100 serijah). V najkiajšem času izide 10 umetniško izdelanih razglednic iz Prage, delo akad. slikarja Jar. Šetelika. Izkupiček za razglednice je eden najboljših denarnih virov zleta.
Lep dokaz požrtvovalnosti je dalo delavstvo firme Fučikovsky v Karlinu. Oddali so 100 K v zletno blagajno in tako dobili 2 diplome po 50 kron.
Društvom se ravno pošiljajo dodatki k »Navodilom«. Vsebujejo praktično razlago o zletnih legitimacijah, vtopnicah in pod. Na člansko
tribuno imajo pristop samo člani v kroju, telovadci in telovadke. S tem
je dana direktiva ostalim članom, kateri ne bodo telovadili, niti ne pridejo v kroju, da naj si permanentne listke oskrbe takoj, ako se nočejo zadovoljiti z mestom v »ochozu«. Sicer je to denarna žrtev, toda s tem se prepreči nesporazumljenje. Sicer pa naj si člani, ki hočejo prenočevati v skupnem stanovanju oskrbe zletno legitimacijo.
Tudi zunanja reklama zleta dobiva nove oblike. Vedno več se pri-glasuje čeških listov, ki vpeljujejo stalne rubrike v listu. Tudi ostali slovanski listi, kakor slovenski, srbski, hrvaški in ruski dobivajo pravilne vesti o zletu. Tudi v esperantu se je izdala brošura »Bohema gim^ nastika Societo »Sokol« s članki o zletu, Vaničku itd. Brošuro razpošilja Unija esperantistu na Češkem v vse dele sveta kot informacijo za razne liste. V Neubertovi tiskarni se pravkar tiska ogromni Hornikov plakat, tretji atfiche zletov. Dalje se pripravlja letak o Pragi v jeziku češkem, francoskem, angleškem in ruskem. V kratkem izide podrobni načrt telovadišča, cene prostorov, spored zleta itd. Izide v 20.000 izti-sih in se bode zastonj razpošiljal.
Najlepše se bode pa oslavil zlet z ljudsko izdajo Tvršovih »Uvah a reci«. Cena enemu iztisu bode le 20 do 30 v, tako da bodo vsakemu pristopni.
Vstopnice bodo v dveh mesecih razprodane. Lože so bile razprodane v 24. urah. Stalne vstopnice se kmalu začno razprodajati in veljajo za vse zletne dni od 26. maja dalje in na vsa zabavišča. Za imetnike teh legitimacij je pripravljeno mesto na tribunah.
»Spolku pro pčstovani her češke mladeze« se dovoli, da pobira sedaj vstopnino 10 v za sedanje gledalce stavbe. Na zdar!
Zletna legitimacija in vstopnice na telovadišče. Bratje, ki se udeleže zleta bodisi v kroju ali brez kroja, dobijo legitimacijo, ki stane 7 K in katero preskrbe društva še o pravem času, ko bode izdana. Kdor ima legitimacijo, ima pravico:
1. do brezplačnega prenočišča,
2. prost vstop k vsem zabavam, ki bodo še imenovane, k sokolski razstavi, k tekmam in na telovadišče,
3. prost vstop k javni telovadbi — tu pa velja sledeče; Bratje, ki imajo legitimacijo in so v kroju, smejo iti na tribuno, ki je določena za Sokole v kroju in telovadce (30.000 prostorov); ako pa tu ni več prostora, morajo ostati v »ochozu«, to je prostor med telovadiščem in tribunami (v isti višini s telovadiščem); vstop na drugo tribuno ali k sediščem ni dovoljen brez posebne vstopnice. Bratje, ki se udeleže zleta v civilu, in imajo legitimacijo, ostanejo v »ochozu« — vstop na tribune ni dovoljen. Ako si hoče torej kdo preskrbeti sedišče na tribuni, mora si kupiti posebno vstopnico.
Cene za sedišča so sledeče:
a) sedišče na visoki tribuni (polovico severni in polovico južni) do 1. maja 6 K, od 2. maja 8 K;
b) sedišča na visoki zahodni tribuni do 1. maja 8 K, od 2. maja 10 kron;
c) sedišča na visoki zahodni tribuni (zraven reprezentančne tribune) do 1. maja 12 K, od 2. maja lo kron;
d) sedišča na glavni tribuni do 1. maja 15 K, od 2. maja 20 K. Lože so že razprodane. Posamezne lože stanejo 120—200 K: za vse tri dni 240—400 K. Zgoraj navedene vstopnice veljajo satno za en dan — ali za 29. junija ali pa za 30. junija. Za 1. julija so vse cene polovične.
Kdor si hoče preskrbeti vstopnico, naj pošlje naznačeno vsoto na naslov: Finančnimu odboru VI. sletu všesokolskeho Praha II.; Vodič-kova, Lucerna in naj priloži znesek 40 v za rekomandacijo. Navesti je treba za kateri dan izmed navedenih treh hoče vstopnico.
A. KUNST
LJubljana
Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode In otroke |e vedno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
SRLVRTOR
gumijevi oodpeiniki
^j^mmx:jm^m^^^-^^^i^ ^.%arsaafea j
prvi In edini slovenski ugiačevalec in trgovec glasovirlev
Ljubliana, Poljanska c. 13.1.
Olascvirfe, planine in harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imain v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim pismeno 10 let! Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Vglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Glasbeni Matici in diugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno le
koiiioiii iviia G. F. Jura
dobi vsak 1 ploš čo in   200 igel, ako naenkrat na-;: roči 6 plošč. ::
s j&    £51: o mL J Z
dobi v.-akdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej
Avtomati že od 30 K naprej
tudi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popust.
Zahtevajte cenik, pošijem ga zastonj.
m
mm M t«
□ □
Nedosegljive irdncisii.
Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana. ...: Dobiva se povsed.---
Sredstvo, čistiti vodo
da se zanesljivo varujemo
epidemičnih bolezni.
Vsakdo ve, da so dandanes vsi zdravnrki edini o tem, da povzroča voda največ epidemičnih bolezni kakor tifus, rdeča driska, kolera, hripa in influenca. V vodi je nešteta množina živali, ki jih zovemo mikrobe, katerih mnogotere so kal najnevarnejšim boleznim. Voda, ki ima v sebi te nevarne mikrnbe, je nezdrava.
Ako ne moremo dobiti prav čiste vode, zlasti ob času, ko so v deželi opidemije, je pametno, da se bolezni obvarujemo, čistiti pitno vodo. Ob veliki vročini, kadar mnogo pijemo, naj vsakdo, zlasti pa delavec in kmetovalec storita to iz previdnosti.
Najpreprostejše, najzaneslivejše in najvarč-nejše sredstvo, čistiti vodo, je v tem, da vodi primešamo nekoliko katrana. Katran je najvažnejše antiseptično sredstvo. Uniči mikrobe, vzrok vseh bolezni, in nas tako varuje pred njimi. Očisti pitno vodo, jo dela dobro pitno in nas tako varuje epidemij.
Josip Stupica
. ■ jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica Št. 6.
Priporočim svojo bogato zalogo najrazličnejšib
konjskih oprav
■■   ■  krasno opremljene v
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ss sčine, že obrabljene vozove In n —————   konjske  oprave- ——
Bloioinirjin
Ustna voda
Zobna krema
Mikrobi v nečisti vodi. Goudron Guyot uniči vse,
Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Guyotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom „Goudron Guyot" neko s katranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra katranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici.
Rabi jen je zdravila „Goudron-Guyof, pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo najhujša obolenja sopil kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega »Goudron-Guyot" tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi „Goudron-Guyot". Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega kotrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstranitev vsake pomote naj se natančno pazi na znamko: Goudron-Guvotova nosi ime „Guvot" natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi.
Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariz in v vseh lekarnah.
V Ljubljani se dobi v lekarnah: Gabr. Piccoli; Fr. Sušnik; U. pl. Trnkvcsv.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za pregnanje
peg ter za pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni boljšega mila nego svetovnoznano lilijskomlećno milo s konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmann A Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — I^totako se Bergmanova litijska krema „Maneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po 70 vin. se dobiva povsod. :
Spedalaa trgovina
finih I
ročnih del
IONI JAOER
T LJubljani,
ulica štev. 5.
Predtiskarija
I Tamburiranje Montiranje :-: |
%
I Plisiranje :-: :-:
KASLJAJOCIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9M0MEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje sler, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. ■nF" Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 B. Po pošti franko ako se pošlje naprei 2-90 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— K. 10 steklenic ako
denar naprej za 20*— K.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji —    Praga III., st. 203. —
Pazite na ime izdelka, izdelovalca  in na var-•   stveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah. Jos. Mayr, dr. 0. Piccoli hi Jos. Čižmaf.
Mesta
abs. jurist z vsemi drž. izpiti, ki je že bil v not. pisarni dali« časa vporabljen kot stenograf Vstop 15. ev že l. maja. Pri mzne ponudbe z navedbo plače na Oprav. »Slovenskega Naroda« 1043
Samo K 1-80
najDovojši amer. fotografilni aparat Jtalo".
Elegantna in precizna izvršitev, pripravno tudi za potovanje. 4x6 cm. veliko, kompl. z opremo,
poiskusno sliko in
Šolo, po kateri vsak začetnik takoj brez kakega znanja lahko fotografira in «like izvrši. Fo povzetiu za samo K 1.80 ooŠ»lja
£eop. Seharchter, Dumi 203
XVI. Lerchenleldergurtel Nr. 3«
Dobra denarnica cenćl
r
$< 72*1, ------ 7 Is eneTa kosa močnega gladke«?«
nailfa in štirim« pridelki, bil^tnim   rredalcem % S ta-
ponami. 0 cm dolga, •> cm široka " 1 "2"» BoTiSe denarnice po K 2 —, 2-"0 in riSie ▼ ealogi. Razpošilja proti poSiljatvi denarja naprej, nriStevM 2n h «* poštnino ali po  povtetin   —  c.  kr   dvorni dobavitelj
Jan Konrad, razurffl!atoira. Sos! Sto. 1164 (Csfko).
Glavni kata'oi s 4003 slkami v.i zahtevo rratis in franko-
piatnine in pavolnine
knpite naravnost pri izdelovalcu najceneje.
novosti tlaiti flanel in bsrkentov.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd.
Vzorci gratis in franko.
Tkalnica Bratje Hre'car, Đosrolka 305, Četko.
nrar in f inovec z zlatnino lo srehnuĐO
1954    zapriseženi cenilec
Ijubljana, Jurčičev trg 3.
Zahtevajte moj ravnokar izšli
najnovejši cenik.
				T' *	
					
Cljoretnl papir „Ottomon"
je pristen samo s to glavo!
Samit« vsaka aoaaradbo. 366        Savraita saaka poaaredbo.
lit nt kun ji krilat dam ima«, ka a i aS annni saliti h Uniji ti i. ura 1912 m iiitauji izkriun.
Izjavljam
da je zanesljivo razkuževalno sredstvo potrebno pri vsaki hiši. Za čiftčenie ran, oteklin, za lrlgaoilo pr! damah, la razkuževanje pri bolnikih In odpravljenje slabega duha, tudi pri potenja nog, le steklenica
riti a
ax   u   desinfekcijskega  sredstva, priznano najboljšega I  u u
Dobiva se z navodilom vred v vsaki lekarni in drogeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lyzo3orsnovo toaletno milo komad 1 krono.
reg-istrovana zadruga z omejenim poroštvom.
1127
Vabi cenjene zadružnike k
nemu
zboru,
ki se vrši
dne 14. aprila 1912
ob 2. uri popoldne v posojilnični pisarnici v Dolenjem Logatcu.
DNEVNI RED:
V deželni deski vpisano 11
posestvo
z lastnim lovom, vodno silo in donosnim šotnim poljem v bližini nekega glavnega mesta planinskih dežel se zaradi rodbinskih razmer CunO prod«, Dopisi na upravništvo »Slov. Naroda«.
■■mnnnmMBa^sMissMssMnsssa
Kolje za linpii
Proda se 21.000 kolov
iz   kostanjevega   lesa,   cepljeno, lepo zdelano   in   močno,    na   oba konca ošpičeno po jako nizki ceni.
te » i Itn Ml
»Noricum« na 2 cilindra, z magnetnim vžiganjem, popolnoma v dobrem stanju.
Natančneie pove: 1091
A. Marine, Gomilsko pri Celju.
iipiiibiip^siisiiieb^
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Potrjen je računa za leto 1911. L Razdelitev dobička.
5. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
6  Sprememba pravil.
7. Predlogi in nasveti zadružnikov.
Ravnateljstvo,
Cista bilanca dne 31. decembra 1911.
T. št.
Aktiva
L 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
Gotovina v blagajni . . . Vloga pri poštni hranilnici Vrednostni papirji ....
Posojila........
Zastane obresti posojil . .
Troski posojil......
Prehodne obresti reeskonta
Inventar........
Posojilnično posestvo. . .
T. št
Pasiva
i.
2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.
9.
10.
Zadružni deleži...........
Nevzdvignjena dividenda zadr. deležev Predplačane obresti posojil
Hranilne vloge...........
Tekoči račun strank.........
Tekoči račun pri denarnih zavodih . , .
Menični reeskont..........
Lombard..............
h.
Rezervni fond:
splošni i posebni
Dobiček v letu 1911 . .
K 7822-09 K 83467 36
26.590 2.580 2.791 1,203.357 315 6.964 40.935 20.698
91.289 12.976
36 42 81 72
60 19
45
33
1,408.498 88
Josip Gregorin
J krojačnica   g*rve vrste
m s za gospode in dame i a
hbb se nahaja na • i
■ £ Dunajski cesti 20. "
c     ■        nasproti kavarne b
■ ■   „Evropa". Tramvajska m '2   Sit1   postaja.   :   i j
V    H "
"* ■ Zaloga i nožem- ■ JJ   "     skega in pristno m
v a angleškega blaga. m
v/  si I"" i Cene solidne. : r«
Postrežba točna.
Z odličnim
spoštovanjem ~
m i
-j
-v
Josip Gregorin'
krojač.
;s 733 hipu
v <1 iiisbrir^i
Lasne kite
najlineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča
Štefan Sfrmoli,
brivec in lasničar
Sjubljana, pod Jrančo št. 1,
(zraven čevljarskega mostu).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno.   Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah 1788
f Brzolai
Brzolavke: Prometna banka Ljubljana. :: Telefon štev. 41. »
! Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. - 29 podražite.   Vogal Marijin trfl-Sv. Petra (lita (l HUi JUJCOraZiODJ GlMl
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 29. sv. 1912 jj
K 73,530.866-—.
preje J. C. Mayer
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.; Prevzemanje desamlli vlog na hranilne
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-štovanjem   — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih
papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrševanje sortnih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izZrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih
novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke.  — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih
papirjev — Promese za vsa žrebanja. Isplsćila In nskailla v Ameriko in Is Amerike. 166 ,
Ui
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnr-bogeneratorjip električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnlce in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za Instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla* ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.)
9
■zdelo vatelj
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
43       novih In to rabljenih
VOZOV.
Zadnji mesec! — Nepreklicno 10. aprila vlečenje.
LOTERIJA ZA OGREVALNICE.
4650 dobitkov efektivne vrednosti kron 80.000
Prvi trije glavni dobitki K 35.000, 5000, 1500,
se na željo dobitelja odstevši 10% in zakoniti dobitveni davek izplačajo v gotovini. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski
pisarni I. Soldschmledgasse št. 8. 323
Najboljši češki naknnni vir.
Ceno posteljno perje!
Zjetcifene postelje
Kg. sivega, dobrega, puljene^a 2 K, boljšega 1 40 K; prima polbelega 280 K; belega 4 K; belega puhastega 5'l0 K, kg velefinegi snežnebelega, puljenega, 6"4o K. 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; na>rineiši prsni p«*» 12 K.
Narotila «j I k* napr«; franko. 2682
iz getonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z avema zglavnicaroa, 80 cm dlg, 60 cm šir, polniena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napoi nuh 20 K; puh 14 K: posamezne pernice 10 K, P K, 14 K, 16 K, zglavnire 3 K. 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razoošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko ?:amenia za nenoraiaioče «*e vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenice št. 767, oeško.
T*3IK
c. kr. izvedenec in učitelj  Glasbene Matice.
44
Največja in najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in inuzikalij.
^"SKS, Ljubljana, Kongresni trg št. 15
Naslov brzojavkam
KLAilS - BREZNIK, Ljubljana, (nasproti nunske oefkve^.
Klavirje dvorne tvrdke Bossn-dorfer, Czapka, Kolzl & Heitz-mann, Stelzhammer :. Horu-
gel (amer. harm.) imam le jaz izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in   izbiri-   Ne   dajte  se varati po navidezno cenem, vsiljivem blagu,     osobito,   ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadalja nabavi prvovrsten instrument z resnična r sme no 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. IzpOSO?evaInina naj-a. Popravila in oglaševanje vseh glasbil uajcene-e. Proigrani klavirji vedno v Jogi. Violine, citro, kitare, tamburice, harmonike, telov rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto'
Štirioglato strojne žično pletenino
surove ali na ognju pocinkane, vseh debelosti in širokosti penteij
:.*
posebno pripravne za ofrrajcvnnje gozdov, travnikov, V rt O V,   H VOHĆrs, Okenske mrr * ter
mreže za pesek in gramoz. dalj« materijal za onrajevanje, nolienui debelo«! Jeklena bodeča žica za plotove, večkrat suksna, šesterooglata, v ognju pocinkana
strojna zičasta pletenina za varstvo nrotš zajcem, pasjake, fazanerije, voi r-e,
lawn-tennise, Rabitzeve stene, monirske s?avbe, žicaste in ograje iz kova na železa, stopniške ograje, okenske mreže« ograje za grobe, probnice, pročelja in balkone :er vsa zadevne fabrikate dobavljajo po najnižjih cenah po priznano najboljši kakovosti
Hutter & Schrantz d. d., Dunaj VI., Windmuhlg. 23
tvornica siiarskega in klobncevinastega blaga.
Vzorčne knjige,  preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in franko.
Najnovejša iznajdba!
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija.
kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
K X K K K K M
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brlzgalnicaanl
s 40 , delavske sile po m aa j sanira ravnotežom nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva krško, Kostanjevica, Bohinfska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela Hrusica, Zgornja Šiška, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, Stob Trzin. Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stolice, Valta vas
SI. Peter na Dolenjskem.
(j. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št 14
pokg Urbančeve mannf. trgovine priporoča
čepite, razno maiko oenio. kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Krasne novosti za spomladansko sezijo
in po to znano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini peter Sterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kako* vosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših .-.   moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. .\
^0{gj^i^E£ir5](a][Qjg][5]5£3Eg
Edina zaloga
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
ubijana, Prešernova ulita št. I
rnjr^rsir^aitgir^sršlSiaiHirjD
3E
mi
in
I salon v I€ra
Velika zaloga dekliških in damskih slamnikov.
Krasna ubira Slamniki za gospode,
žalnih klobukov.       Nakit za slamnike in klobuke
Poštna naročila se izvrše točno in pošiljajo s prvo pošto. Sprejema se popravila slamnikov in klobukov.
Cene nizke!
Els^T   Postrežba solidna!
.*. Za mnogobrojen obisk se priporoča       .-. .*.
A UTO K ADAMIČ .-. KRANJ,
velezaloga galanterijskega in modnega blaga. Na debeio!   "VS       1077 Na drobno
iloir
j
in mm
v Ameriko
32
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Hnrwenien v lieiMork
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših pamikih Finland, Kroonland, Vaderland, Seeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz ljubljaše vsak orek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat
cez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica odslej stev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno f9pri  Starem Tlšlerjll"
m
w
li
Židovska ul 7.
v Zagrebu
skladiSče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojen ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke.
78 Ur 129 odlikovanj! "W.
_Fr. Ševčik_
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 58
pušk In samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke troeOVke in puške Beek s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
——  po najnižjih cenah. ~M
Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje aaetonj In poštnine prosto.
13
^706
77853^61
f=iisii=ir=ir=i i
44
1Q
332^
CELJU!
Slovensha tvrtka.
V CELJU
260
izdeluje velike mestne tehtnice u tettnje ii?ioe ii mm rak sistemu ii iHIM
- Prevzame jih tudi w prenovljanje. —______
staiiiBiiiDDutBiUiDiavnilar IVAN REBEK tali Poljatia ilin ». tt
IU! ■
9fco$
ocm oalon
3U. Sefiej-Strnafi
pitp&ioca ccnfattitn datna+pt
latiti &lo$ufo vcSno v &alocfu
-i
0
lol
m
m m _
Trst — !?«w-York — Buesos Air o s.
23 uofnike v južno is severna AmoriKo
naf cene.ia ln najpripravnajia črta.
PotovoDje po mUMm nijo
od 8. -22. maja t. I. z najhitrejšim in naj več;-n brzoparaikom avstro odrske trgovinske mornarice ..Cesar Franc Jofef I.*', kateri obisCe na tem potovinjo sledeča pristaništa: Polj. Ragosa, Corfu. Malta, Tanis. Ajaccn. Villefranche. (Nizza in Moste Carlo), Taormiaa. Katakoton. (Olvmpija) Cataro. Spljet in Zara. — Vozna cena s kabinu in hran« ori 310 K naprej. Članom ..ATStriiskega plovnega društva" 10 v, popusta. - Prijave prevzema 412 kakor tudi poasuils daje fjeaeralni zastopnik
Ion Kitio, LjflSlp, Miimii da 1126.
Bi
m
no no m m
m
m
r_
no m m no
31
Neprekosljivo Pttđer proti krhki in razpokani
koii. Ne mastno. Čudovitega učinka na polt in kožo.
Glicerinev in strani peii_ Pašta I —70 in 110.
Dralle
•v
taj j MO
MIlO Bruse!!  2910: Tur is 1S11:
Grand Prix.
Mednarodna
higienična
razstava Draidane 1911:
Veliko darilo.
:!i L L
::   Najboljši strešnik je ::
Najbolj trpežna in proti ognju varna streha. OTON WITHALM, LAŠKI TRO.
Zastopstvo v Ljubljani:
Mihael Prestenjak in dr.
krovec, Kolodvorska ulica štev. 28. Prevzemanje kritja streha io prodaja blaga po nizki ceni.
Avgust Repi,
sodar v LJubljani v Trnovem,
izdelajo in popravlja vsakovrstne
sode
po najaiijla
Kupuje in prodaja stare vinske sode
Blaž Jesenko f
Lfnblgaaa, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
- :T-.r.-..-._- najnovttj-ta fasono *r-po najnižji ceni.
Itnstrovaai ceniki zastonj in poStniae prosto.
i
ii fii I
domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. ¥Mmar
L.jub8gana Pred Skotijo 19 —■ Prešernova ulica 4. -n_nmnHHH_Bi
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo borjato zalogo prav h. na finejSih
švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame? diamanti in briljanti. zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevajte cenila, > ponijem  ga sastoaj!
Vsa popravila  izvršujem ▼ svoji lastni
delavnici točno in solidno. ::
Teodor Korit
(poprej Henrik Kora)
pokrival« streli io klepar, vpeljalet strelovadev. ter instalater vadoTodoi
Ljubljana. Poljanska testa II. i.
Priporoča se si. Občinstvu za izvrševanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim Skriljem z
asint-tnufeii M\m ft telit) pitni Hatscat
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
lita k Inkiijski
fettljtn
Po;>rave točno in ceno.
Proračuni brezplačno ia po4t pretit.
______ J"~ •
--_________. -v___
lrl l3š-nB-^_H^_nnana>ai B^^l    Un^^"^ lnaW     I ^Hpi
|| zajamčeno suha
PtKTJ.-ZASTON.
Avstrceresitna družba zfi^Dunaj^-Martins-strasseti /t.    Tel.22288.1
ptip jtaas & sinovi
ckr. ptiv. tvornica preprog in pohištvenega blaga.
Zaloga gradeč, tandhaus.
Oddelek za izdelovanje avtomobilov in voz.
Blago za vozove
Sukna
Struke 1075 Velurji
Jfajvccja izbra.
Jitanccster gumaste preproge
Svilnati plisi Usnjate cunje
preproge Sedlarski cviihi
Kokosove preproge       Konj ske in vozne plahte
;:  Jtajnižje tvornilke cene.  :; Vzorci.
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3.
Sprejemajo se naročila po meri, \ ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. ju/, žel.
i
i   Soiidna postrežba.
I
V___
Najnižje cene.
ZEPripcrcča m.o
Samsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
Mu Krištofič-Bučar
XJJ"CJ"__3I_-T-_--.3iT-A_,   ST__.EI   TE3- ©.
Velitca iztDira. posebno:
fini kostumi, prašni plašči in krila
izdeluj«; tudi po meri«
K li? A S IV E   13 _L, TJ 'Z B
notne halje, uredianile, perilo, raoilercs, športne cepite in kleiivlke.
PoipebS£ine za otroke ln novorojenčke
v največji izbiri.
Pošilja na iz
na deželo, -g*!
'Vi, —<-»%-> i    ajip      rn~\      n-i-t ---1 ---1
Preblavske
rudninske vode.
Staroslavne  natronske  kiselice   velike  vrednosti in
izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline. *
slatina,
Preblavska
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na iedicah.
Preblavski livadni vrelec,
ogljikove kisline velebogat, naraven oatronskl kislec, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača.
1082
#     Dobiva se v Ljubljani pri«
A. Sarabonn, Mihaelu Kastnerja, Petra Lassnika, A. Stacnlu, T. Mencingerinf
ter po vseh lckarnicali, špecerijskih trgovinah ter pri vrelski
razpošiljalnici
------ Preblan, Koroško.--■—
t
40
Modna trgovina
v Ljubljani |
Stritarjeva ulica št 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
Klobuki
najmodernejše oblike in n   barve vsake cene. n
Cilindri, čepice, kravate
vedno najnovejši vzorci ~ in barve. ::
Rokavice
iz usnja in sukanca Ia s kakovosti. S
977
Sraj ce
bele in barv. vsake izvršbe.
Palice, dežniki, noga-:: vice, žepni robci, ::
naramnice itd.
Modna in športna trgovina
P. Magdić
Ljubljana, Franca Jožefa c
nasproti glavne pošte.
J0S.PH. Goidstein
Umilan. Pod traočo 1
pri naroča svojo bogato zalogo naočnikov, sći-palnikov, daljnogledov in vse v to stroko spa-:: dajoče predmete. ::
A. Hauptmanna nasledniki
juvelov, zlatnine, srejnjjie in raznih or.
Popravila lo nova dela se izvršujejo v
lastni dglsvnlci.
Lil
Cofu®
\m\\i trgfl.ec i srami ter zapriseženi sodni reoilec,
Ljubljana, Wolfova ulica 3. Zahtevajte aa!co79*ši cenili.
DolŽlaOSf
vsakega zavednega Slovenca in Slovenke .e
da rabi izMiačno le
A. ZANKL
NOVI I CiiD in HeledafD OslDi
--- LJUBLJANA.--
Tvornica kemičnih barv, lakov in Jirnežev, priporoča:
Oljnate barve
S u h e barve
v^aa^anNaeeHananeHuaaznaiuinBoaeaa
Emailne barve
Fasadne barve
■teri£ ->i št.
Vse vrste:
:: firnežev, si s: čapiccv, 31 k  I a k o v 1 s:
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
, I Karbolinei
(krema)
za čevife in usnje
katero ie priznano najboljše.
SkaOUca stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah tet vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne
Edino
le čfctilo v tej obliki in z zamko
Naslov zadostuje:
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj
4306
■e prodala
i piifi Mi si. Oi in H
Slavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Kober
liitlifli. Poljanska cesta 9. 15.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
p
TE
T
vseh dežela tzposluje inženir 20
aVt^Jfl^, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik Dunaju Vl.p Mariahilferstrasse št. 37.
Modni salon
Stuchly - jftaschke
ŽIDOVSKA ULICA.
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar došlih
m ifl oarii
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno izvršujejo.     2306      Cene brez konkurence!
LE V IZVIRNI POLNITVI
(handon
C IN KR DVORNA IN KOMORNA DOBAVITELJA
KRALJ AN GL
DVORNA DOBAVITELJA-
V EPERNA3U USTANOVLJENE
1                   e i
7 N4JFINE3SI j
I ŠAMPANJEC I
i FRANCOSKI 7
I   IZDELEK I
Generalni reprezentant; J*WeidMAN- DUNAJ JU
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
■s    tovarne zarezanih strešnikov ::
ponudi vsako poljubno množino patent dvojno zarezani
strešnik zakrivač
s pfSsevno obrezo in priveznim nastavkom „sistem MARZOLA". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami S
Na željo poSljeeo takoj vzorce in popis.
Spretni zastopniki te iščejo.
HijprMejfe. mM* ii njtrpeiiejfe krile streh sedanjosti. o
j
77
28
28
Dijaški vestnih.
»Zadača omladine v narodnoj borbi.«
(Konec.)
»Naše delo zahteva uajživahnej-5« stike, skoro ^topljenje z narodom. Xaša borba pa se ne sam o popolnoma pokriva z narodno, ampak ji je sosedna v svoji koncepciji, obsegu in metodi. Zato nam nastaja dolžnost, da vsako narodno delovanje katere koli stranke podpiramo, ne da se pri len angužujemo za njene strankarske interese. To naše stališče uiv-juje naše odnošaje ravno tako nasproti hrvatsko-srhski koaliciji, ka kor proti uredniku »Riječkog: Novog Lista«. Odkrito povemo: nas ne more popolnoma zadovoljiti niti nagrod-beni revizijonizem koalicije, niti negativni kriticizem jrosp. Supila, čeprav je ravno tako na eni, kakor na drugi strani mnogro takesra, kar moramo odobravati. Tako je pri koaliciji propagiranje narodnega edinstva in stremljenje za izgradnjo ustavnega življenja v oncrn delu našegra naroda, ki živi v Hrvatski in Slavoniji, pri gosp. Supiln pa široka politična koncepcija in obsojanje vsakega, separatizma. Brezpogojno odobravanje pa ne more od nas zahtevati niti ena političnu stranka, niti hrva&ko-srbska koalicija, ki je tudi le guveruamon-talna, ne pa narodna stranka, in dokler traja sedanja delitev našega naroda, je izključeno, da bi mogla kaka vladina večina uživati simpatije hr-vaško-srbske napredno omladine.
V dnevni narodni borbi pa bo napredna omladina prva. da vzdržuje in jači narodno samozavest; pre-\ zemajoea najtežji In najopasnejši posel: agitacijo in organizacijo mi-rcdnega odpora. Pri tem hoče povabiti na vse strankarske spore in upa, da se bo ob času veliko narodne pogibelji /družila z vsakim, ki hoče i j ranit j obstanek naroda. Xesoč v boj < iste. patriotske motive, hočemo biti nkarnacija navdušenja, posrumnosti in požrtvovalnosti. Narod pred vsem in nad vse.
To je v leh težkih dneh izkušenj delom dokazala ne samo napredna, ampak a" oboo    vsa hrvasko-srb^ku -mladina. Ona je prebudila uspavano zavest  v javnosti in provzročila izlive narodnega ogorčenja in prva - ^kropila s svojo krvjo zagrebški. ■ rašVi in sarajevski trg, vzpodbujajoč davljeni in uničevani narod.
Tako je v bojni dobi- V mirni dobi je naravno, da se vrne iz polja dnevne politike delovanje dijastva na nlturno polje. Tukaj hoče hrvaško--rbska napredna   omladina razviti največjo delavnost in to najprej v stnib vrstah in za tem v narodu sani. Treba je, da se prinesejo nov.' sli in nova metoda dela, drugačna, kor so bilo misli in metode starej-generaeij.
Da se pa moro omancipirati od vii-ih grehov, mora   biti omla^iina -vohodna   v   svojem    razvoju in od •t poliličnih strank neodvisna. Naših simpatij ne uživa nobena ranka;    vendar   nam    more je biti ipatiena poeti in a ujihova dela, če -o v resnici narodna in napredna. V rodni borbi pa je naše mesto v prvi rsti tam. kjer odločuje čin, a ne beseda.
Tak je nekak politični program A. S. X. O. Xe oporekamo mu v teo--kem <>%iru,  a da se praktično ne o izkazal, je več ko gotovo. Dasi je miogokrat mogoč", da se v politiki le najde nikake, b svojimi nazori ab-solutno skladne stranke, vendar se more priklopiti najsorodnejši, ee hoče, da se omogoča smotreni in trajni politični   razvoj.     Kakor rečeno, o -nlošnem nam nazori H. S. N. O. uga-jajo, kajti vso preidealno teorijo bo ?e vsakdanje življenje opililo v našem inislu.
i
I i jaški štrajk na hrvaških srednjih šolah.
Kakor smo že poročali, je iz-brnhnil po vseh hrvaških srednjih <nlah občni štrajk. Javnost ga je po-
>od simpatično pozdravila. Vladni m o je Čuvajev organ) »Narodne Novine« seveda s stališča »bezttvjetoog čuvanja školske discipline«   v naj-
strejših be^edali obsojajo »upor« di-iaštva.    Seveda nihče ne namerava
odpirali nediscipliniranost, ali pristransko, hlapčevsko obnašanje sol-
kih direkcij na eni in kruto in pe-■ lantsko postopanje na drugi strani, je ono, proti čemur moramo odločno
-ovarjati, ker imamo do tega tudi pravico.
Na vsak način pa je hotelo hruško dijaštvo gotovost, da se tisto Ntevilee kolegov, ki jih je narodno navdušenje v teh vročih dneh zaneslo •med demonstrante, in so bili aroto-\ani, ne izključijo, ker niso zakrivili nič več, kakor oni, ki so po srečnem m utaju odšli aretaciji.
Da pa dijaštvo in sploh mlada kri ne bo aktivno sodelovala pri narodnih manifestacijah, tega pa ne prepreči niti sto pedantskih prepove-dij. To naj bi si okosteneli šolski rav- j natelji zapomnili! *
Sicer je pa sedanji dijaški štrajk v Hrvaški prezanimiv pojav, ki zasluži večje pozornosti, kakor samo šablonskega »posvetovanja« »profesorske konference«. Do sedaj sta se vršila le še dva velika dijaška štrajka. Eden je bil na Francoskem, aranžiran od profesorjev samih, drugi pa v Nemčiji, ki so ga vprizorili ljudsko-šolski otroci pod vodstvom svojih roditeljev. Štrajk hrvaških srednješolcev pa je spontanski izraz neprenes-Ijivih razmer in dolgo zadrževana reakcija proti neznosnemu sistemu, ki ni dušil dijaštva manj od vsega naroda.
Že v zadnjem poročilu smo pisali, da je dijaštvo na oni velikanski skupščini 10. marca sklenilo prihodnji dan iti v šole, če se zagotovi s strani Šolskih obhisti, da ne bodo postopali« S znano ostrostjo proti aretiranim. No, vlada ni niti odgovorila in tako sama provzročila, da dijaštvo, nepo. učeno o usodi svojih kolegov, ni smelo odstopiti od štrajka, ki se je takoj v ponedeljek, 11., splošno obnovil. Vlada je namenoma zavlačevala od govor, samo, da more sedaj kazati na »rasne politično vplive«, da po umetno vzdržuje razburjenje med narodom, ki je za od gode uje volitev v sabor potrebno in da zakriva svojo nesposobnost. Ker kljub pozivu dijaštvo 1*>. marca ni prišlo v šole, je kr. hrv. slav. dal m. zem. vlade odjel za unutarnje poslove v službenih »Narodnih Novinah« 14. t. m. razglasilo naredbo, ki slove med drugim:
»Budući, tla se uzrujanost i n/.budjenje velikoga dijela školske mladeži još nije slegla, to se u smislu priopćenja, ove kr. zemaljske vlade od 12. ožujka o. g., te na temelju unijenja ravnatelja svih srednjih i njima sličnih škola zagrebačkih u □ i školama «La 11 as i n o r a 1 o poučavanje na neizvjemo vrijeme obustaviti iz kasniju naknadu I. t. d.«
Kako veliko je število štrajkujo-cih dijakov i u kako impozantne so njihove manifestacije, vidimo se iz samo statistike zagrebških štrajku-jočih dijakov. Sodeluje namreč v Za grebu pri štrajku 11 šol, namreč: gornjogradska gimnazija (573 dijakov) . donjogradska gimnazija (približno 400 dijakov), realna gimnazija (1040 dijakov), trgovačka akademija (306 dijakov), ženski licej (413 učenk), stručna (strokovna) škola (250 gojencev), obrtna i graditeljska škola (52 dij.) iti višja djevojačka škola (kućanski smjer 410 in trgovački smjer 420 učenica), inužka preparandija ;157 dij.) in samostanske šole (400 učencev).
V dneh štrajka so se vedno ponavljale manifestacije po ulicah, skupščine itd.
Dne 15. marca se manifestacije ulso več ponovile. Dijakinje so sicer razdajale letak: »Oeevi i majke!«, v katerem se poudarja, da mora tudi javnost in občinstvo pomagati dija-štvu za skupno domoljubno stvar, kar pride po živahni promenadi iz kavarne »Oorso« snšaški okrajni predstojnik baron Zmajič, ki je z orožniki vdrl v sušaško gimnazijo in s tem, da je aretiral devetorico dijakov, provzročil pozneje tako veliki štrajk. Ker je baron Zmajič pričel groziti demonstrantom, je bil oklo-fntan in opljuvan, da je komaj ušel v hotel »Royal«.
Centralni odbor dijaški je y»o g. dr. Vrbaniču ]>rosil g. županu za-grei>škega, Hol jaca. da posreduje pri vladi med šolskimi oblastmi in dijaki. Gosp. Holjae se je odzval tema pozivu in takoj vprašal vlado, ee se hoče spustiti v pogajanja. Na to je vlada odgovorila, da ne more ničesar brez profesorjev. Zato namerava gospod Holjac pozvati profesorje in dijaške odposlance, da 8 enajde izhod iz te težke situacije.
Vse zagrebške srednje šole so sedaj do 10. aprila t. 1. zatvorjeue. V tem času bo prišla vlada vsaj do sape, če ne že do zavesi i. Da l>o morala opustiti vsake drakonske nastope, to je več, ko gotovo, in s tem štrajk uspešno izvojevan.
* *
O dijaških manifestacijah in štrajku na izveirzagrehških srednjih šolah priobčimo poročilo prihodnjič.
Vodstvena seja O. s. n. n. d. bo v
petek, dne 5. aprila t. 1. ob pol 3. popoldne v čitalničnih prostorih ljub Ijanskega »Narodnega doma«. Vsled važnega    sporeda vabi predsedstvo vse člane k zanesljivemu obisku.
Za krateh čas.
— Čudne navade imajo ti Turki. Ženin in nevesta na primer se ne moreta pred poroko videti!
— Pri nas se pa navadno zgodi, da se po poroki ne moreta videti...
Fajmošter Jaka se ga je na volilnem shodu nekrščansko naleze! in je potem težkih korakov ubiral pot proti domu. Z eno roko se je opiral ob zid, z drugo pa ob palico. Nesreča je nanesla, da mu je palica, lepa nova palica padla iz rok, Fajmošter Jaka jo je nekaj časa zamišljeno $e-
dal in potem je rekel:
Ce te vzdignem, padem sam, če pa padem, me pa ti ne boš vzdignila ...
In pustil je novo lepo palico na cesti...
* * *
— O, gospodična, kako ste lepi! Kakor pomladansko jutro. Ves očaran sem. Tako lepa ste, tako ljubezniva...
= Žal mi je, gospod, da jaz ne morem kaj takega o Vas reči.
— Ali ne morete? Pa si pomagajte, kakor sem si jaz: zlažite se!
* t
s
Natakarica: Gospod, eden gostov bi rad z vami govoril.
Krčmar: Če je to tisti gost, ki je dobil zajca, potem recite raje, da me ni doma.
— Gospod primarij, ne najdem besedi, da bi vam primerno izrazil svojo hvaležnost. S svojo čudovito spretnostjo in znamenito vednostjo ste s težko operacijo moji ženi ohra-
I iiili življenje in lepoto, rešili mojim otrokom mater, meni ljubljeno dru-žico...
— Nič se mi ne zahvaljujte, saj to je vse skup od muh.
* ~ *
Pepček je pregovoril očeta, da ga je peljal v menažarijo. Ves iz sebe se je Pepček zapodil naprej.
Oh, ata, poglejte no, kakšne zverine so tu. Oh, ata, poglejte, to je pa kamela! Oh, ata, poglejte, to je pa afna. Oh, ata, poglejte, to so pa naš kaplan.
m
Stotnik: Vi ste prostovoljno prišli k vojakom. Lepo, lepo! Kaj pa ste po poklicu?
Vojak: Slikar. Moja posebna stroka je slikanje vojnih prizorov.
Stotnik: A tako — in zdaj najbrž mislite, da bomo zaradi vaših packarij hitro začeli vojsko z Italijo.
Fajmošter Jaka ni hote! dovoliti bogatemu samomorilcu cerkvenega pogreba. Samomorilčeva vdova se je pismeno obrnila do Škota. Pismu priloženi bankovci so škofa prepričala, da je mrlič vreden cerkvenega pogreba in pokopanja v blagoslovljeni zemlji. Škofovemu povelju se je Jaka uklonil, koj po pogrebu je pa neutolažni vdovi s krščansko nežno-čutnostjo rekel:
Veste, obveljala je pa le moja! Dal sem namreč izkopati devet čevljev globok grob, zeratja je pa samo šest čevljev globoko blagoslovljena.
Gospa A----in te vojske, ki
jih imam z možem zaradi oblek! Strašno!
Gospa B.: V tem oziru se pa jaz ne morem pritožiti. Moj mož mi nikoli nc odreče ne klobuka, ne obleke. Lahko si kupim kar hočem, samo
če dobim vse — na puf.
* *
Zdravnik: Mrzlico ste imeli? Hudo mrzlico?
P a c i j e n t k a: Strašno mrzlico!
Zdravnik: Ali ste celo z zobmi šklepetali?
Pacijentka: Z zobmi — veste — te sem pa ravno takrat imela na mizi.
* *
Oče: Vi bi vzeli rnojo hčer tudi če bi ne imela nobenega groša dote?
Snubec: Da, če bi ne imela niti ficka, bi jo vzel___
Oče: Po tem takem vam je pa ne dam; trotelna pa le ne maram imeti v družini.
— Glej to je profesor Sitnač — to ti je glavica — devet jezikov ve...
— Beži, beži! Ko sem ga na-pumpal za 20 K, še slovenski ni razumel.
Mežnar: E, gospod tehant, slab postajam ... noge mi pešajo ...
Tehant: E, starava se pač, starava...
Mežnar: E, kaj vi, gospod tehant ... a jaz sem še starejši osel, kakor ste vi.
* * *
Silno zadolžena gospa Valjavka se je zaprla pred svojo plačilo starih dolgov zahtevajočo šiviljo in je pooblastila svojo služkinjo, naj odpravi šiviljo, kakor ve in zna.
Šele čez dve uri je služkinja potrkala na vrata jedilne shrambe v znamenje, da je šivilja odšla.
Služkinja: Oh, gospa, to vam je bila vojska. Šivilja se je vsedla kraj vaše postelje in je prisegla, da ne gre proč, dokler ne dobi denarja, pa magari če začne hiša goreti. Dve uri se jc z menoj prepirala.
Gospa: In kako si jo na vse-zadnje vendar odpravila?
Služkinja: Ujeto miš sem spustila pred njo, pa je bežala, kakor bi jo sam zlodej podil.
V Času Okrevanja.1  Spretne zastopnike
Povsod, kjer je trebt, da se moči nekoliko zvečajo, torej posebno za časa okrevanja po prestani bolezni, se je obnesla
Scottova emulzija
že večkrat in sijajno. Scottova emulzija, ki je že sama na sebi bogata na redilnih snoveh, na-pravlja istočasno tek, kar je giavna stvar. Pritem je Scottova emulzija čisto lahko prebavljiva in tako okusna, da jo odrasli kakor otroci jako radi uživajo
Scottovega poln dobro prenašajo. stopanj«.
Pri nakupu z»h.tevajt« irreeno Scottovo emuiaijo Znamka »Scott«   i<s, kd je   vpeljana £e   ee*   35 let in  jamči za dobro kakovost im učinek
Pristno samo s t«   mamico -—
Cena izvirni steklenici 2 K 50
5
Dobi so v vsalii lekarni
Dobro domače zdravilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre-hlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s .sidrom" nadomestilo za „Pain-Expe!ler s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka : 80 h, K 1*40 in K 2 — steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji ni jo je spoznati pu znanem sidru.
Pazite na vsak lahek kašelj, praskanje po vratu in hripavost, ker le stvari, zanemarjene, lahko dovedejo cio hudega trpljenja. Dobrodejrio, točno učinkujoče sredstvo za odstrani-I tev teh nepriličnosti je Thvmomel Seillae iz lekarniee B. Fragner v Pragri. Skoro vsi lekarnarji imajo te steklenice po 2 K 20 vin. naprodaj, treba je pa paziti na ime izdelka ter izdelovalca. VI. b
Glađkosf, svežost, mehkost kože
se doseže le z vporabo
S?azayeveg& mila
s francoskim žgaajem.
Dobiva se povsod.     Dobiva se povsod,
2b
IZ1*r>f poi-» >-a
manolaklorno trgovino J. Ciuha
Stari trg št. 1
Pod Trančo.
Odlikovana z najvišjo odliko grand prix : na svetovni razstavi St. Louis 1904. :
JPo Glaminn je llkano\ perilo naflepse. \
V fablicati po 10 fin. se doUi povsod.
za provizijsko prodajanje šivalnih strojev in zmerna  delna  odplačila soreme J. Kli-raeseh, veletrgovina s šivalnimi stroji, Praga-Smiehov 503. 719
zmožni nemSčine se sprejemajo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „Merkur1, Brno, Ne a? asa e 20. 971
V najem se da ali proda
mesarija
z vso pripravo in hlevom v industrijskem kraju na Gorenjskem. — Več pove Ter. Vari v Kropi. 1078
m« stroke m premenitl službo.
\aslov pove upravništvo »SI. Naroda«
dobro ohranjen  in novo popravljen,
se takoj za vsako ceoo proda.
1064
■ Pojasnila: Poljanska cesta IS/L, Ljubljana.
Izurjen Mi-
vajen vseh v to stroko spadajočih popravil, naj že spadajo v to ali ono obrt,
želi s 15. jiiaijem omeniti sloM1081
Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
dobH
so naši izdelki. 6 veiefinih, popolnoma platnenih rjuh 150 200 cm vel. K 15'—, iste 150 220 cm vel. K 1650. Kos Krejcarjeve tkanine, velefino beljene 20 m K 18*— 30 m sortiranih ostankov K 18—. Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo in opreme -: gratis in franko. -—z
Tforaiu plaiaino Bratje Krejtar. Dobinlka, [ette.
Kupiti želim
1134
z dsbpo vpeljano trgovino,
najraje v sredini mesta. — Ponadbe z opisom in zadnjo ceno pod Šifro „R. 0«" na upravništvo  »Slov. Naroda«.
za pode.
izvrstne specijalitete, ki se hitro suše  in jih lahko vsak vporablja.
Zaloga tovarne lakov IfcBvika jiferxa.
Depot;
1041
Nič ni boljšega
za hitro prireditev jako okusne goveje juhe kot
IMAGEI
kocke za govejo joko
Bratu Eberi v Ljubljani.
Biser vsake kuhinje
redilna snov, ki ga cenijo vse gospodinje, je
Vertesov gnljažev pridatek.
Preizkušen od c. kr. preizkuševališča na Dunaju. Tablica, zadosti za okoli 1 kg mesa, 2 kg krompirja, zelja, fižola itd. stane 20 v. Zajamčeno najčistejša prirodna živalska mast in druge primesi, brez kakršnekoli rastlinske masti. Dobiva se po vseh boljših trgovinah. Pristen samo „Vertes".
Vanillfll obl* varovan» se 2 velikim uspehom lullllllll rabi namesto vanilije, ker je mnogo zdravejši, stanovitnejši, izdatnejši, cenejši. Majhna primes daje močnatim jedem, sladoledu, čaju, likerjem, rumu itd. prijazni okus vanilije. Cena 10 h. — Edina izdelovalnica: Tvanice žnr.l Veri« i Co.. Lirgps Sliv. 491 (Južno Ofrsitit
(MAGGill
vinarjev.
MAGGIJEVK kocke za govejo juho so cista, najboljgoveja joha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dtiave.
Prm Mmo s tmmmmm MAOSJ te varatra* noamk« Kvesd« s Urileaa.
HiSA
v Ljubljani, Krakovsko predmestje z vrtom za primerno ceno. Potrebna glavnica K 5000*-*, drago ostane vknjiženo z nizkimi obrestmi. Več se izve v pisarni dr. A. Svigelja, odvetnika v Ljubljani. 1070
17
m atodno blago spod« ia |Mpe priporoča anroaaa h t*.
rmopacnoiSRTnsm
▼ Huaipoleo aa Cataaia
Vsarol na mah tavo travko. Sala mam aana. Na talto da taka] taca o-tori« oMaka aa go«».
dobra kuharica, išče
gostilno v najem aii na račun.
Gre tudi na deželo. Ponudbe poste restante pod AL IS.
avl •
Sprejme se tako!
ia mpo
«49 pomočnik
proti dobri plači. — Janez Čarman, sedlar in tanetnik v Beljaku. Koroške.
srednje starosti, vajena nekoliko v trgovini mešanega blaga, knjigovodstva in vsakega domačega
dela, Išče primerne službe.
Ceni. ponudbe pod »Delavnost« poste restante Ljubljana. 1162
iščem voznika
od 24 do 40 let starega, neofteojega, za prevažanje raznovrstnega blaga.
Plačilo po dogovoru s 11»
Karlom jjjjj. Cenila, hira.
Prtina slike
prodaja in pošilja po ptiliti ssnit]a Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki S kron.
273
Proda se takoj po nizki ceni
model 1911, 3*/s HP svetovne znamke »Neckarsalm« (kupna cena K 1180) proda se za K 750. Motor-kolo „Pacb" z
VOSOm 5 HP dobro ohranjeno
se sroda za K 380 v Celju Zavodec 40. U68
Enega a!S dva
1165
Um
v      • 1
t* ni!;
mmu
se sprejmeta takoj v trajno delo«
Istotatn se tudi sprejme
:s učenec ::
z vso hrano in stanovanjem.
Mihael Weiss, kovaški mojster, st Ljublfana, Kon jasna ulica. :a
FHS;£LIC. Spodaj podpisana preklicujem bi obžalujem vse žaljive besede, ki sem jih
govorila zoper poštenje gospodične Ivanke
Eosak in se ji zahvaljujem, da ni sodnim potom nastopila proti meni. 1150 Kranj, dne 27. marca 1912.       M. A.
(Lueerna) izvrstna krma. — Natančne
poizvedbe v pisarni 1135
liaia BaPraa, ListliiDi. Duljiti 114.
Naznanilo.
Čast. damam si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem rta novo ofvorita
v Gosposki ulici 7
lili
lei ni modistcvslimi iMMm
ter ?e cenjenim damam prav toplo priporočam.
S spoštovanjem
Ana Pogačnik.
Zunanja naročila točno in ceno.
m m n »
S   «   S    K S
* m
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
•44
m a a a a
,1!oqoi Knjigarni j
Prešernova niica 7. j
Vrni vsi se ravnokar z Dunaja od nakup« modelov ter najnovejšega nakita za klobuke, si dovoljujem častitim damam naznaniti, da otvorim v teku tega tedna popolnoma novi 1164
o dni sale
mm
Mi Škofijo 11 lil. iuiMi.
se cenjenim damam za še nadaijno naklonjene«! najvdanejie priporočam.
5 velespoStovanjem
Alojzija Ifivod-Mozetič.
Sprejemam tudi že
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v ftmdoira.
pod nadzorstvom e. kr. avstrijske in angleške vlade. Od e. kr avstrijske vlade za varnost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost
K 36.433,020-65 —- Izredno liberalni pogoji polic. =
Pri kritnih policah nudi družba
takoj po sklenitvi zavarovanja odškodnino za smrt po
samomoru ali dvoboju
Kovt in baanovtte tarife — £uiormact]e In prospekti sastonf*
Podružnica za Avstrijo.
Oresham Life Assurance Society Limited Dunaj L. Gisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2.
VIKTOR MORO.
V zavarovalništvu uvedene osebe, ki imajo v mestu in na dežen dobre zveze, se sprejmo
pod ugodnimi pogoji 345
1*6* gospodinjo
za Ljubljano ne ispod 30 ltt, k trem otrokom od 8 de 12 let. Šivilje ali kuharice imajo prednost. Ponudbe pod »Slučaj« na uprav. »Slov. Nar.« 1170
Bauka prilika I     Bodka prilika I
Zelo dober pianino
ss po osmi proda na vogla Sv. Petra tasta, vhod Badoakaga šesta 1, L nsastr.
Za v mesto se sprejme
starejša DUSPOI
ki je zmotna
:: samostojno voditi knjigovodstvo. :: Ponudbe se prosijo 1118 pod flA»t. Ž00" upravi »Slov Naroda«
ne mm
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Ir. A. M * tfvslet kocin.
Zaj. neškodljivo, gotov uspdieh. Pušiea za 4 K zadostuje. Ri
'az-
833    pošiljanje strogo diskretno.
Ros. dr. A. !?ii. lakorafcrii. tej IX.. Bcr^r-assa 17 E.
ta i
ili.
Mlad. podjeten trgovec ia obrtnik v neposredni bližiri Ljnbljane se zeli poročiti z gospodično v starosti od 20 do 24 let, ki bi imela veselje do trgovine in nekolika trgovske naobrazbe. Na dota se ae gleda, ampak na dobra srce fn pridnost. Resne pe-aatine. opremljene s podpisom je pošiljati pod šifre „Fortona" do 19- aprila aa opravništvo „S1. Naroda*', Ljubljana. — Anon *noi dopisi gredo v koš. 1151
Najfinej
:iz žita, nalbajjša: kakovost za žganje
se dobi edino v množinah od 60 litrov naprej po nizki :: tovarniški ceni pri tvrdki ::
Odda se s prvim aprilom
lopo msblovans
soba
s posebnim vhodom, krito verande ii55   in kopalnico ter hrane.
Kje, pove upravništvo »Slov Naroda.«
Zahvala.
Podpisani se tem potom s polnim srcem hvaležnosti zahvaljujemo g.
Dr. Albin Cešarhu,
okrožnemu zdravnika v Mokronogu, da
je s toliko ljubeznivostjo in hitrostjo našo težko bolno mater popolnoma ozdravil.
Harila. Josip in Mior lMttek,
1153
osner & Ko
LUMlan. poisg jtanm Mar.
Otročje
predpasnike, oblekce, av-bice, čepice, klobučke, nogavice, perilo, kakor tudi raznovrsto perilo in modno blago za dame in gospode
kupiš najeaneje v
lodnl trgovini
0. Jezeršek
i Ljubljani, nasproti nima.
1169
Trst-Mokron og.
Malo rabljeni
1173
BemingtOR 'JL.9 zadnji model z vidno pisavo
so takoj proda.
Vprašanja m naslov :
Poštni preda« štev. 70, LJubljana.
o
Pozor1!
1152
Pozor!
Po naročila tvornice kot njen pooblaščenec kupim vsako množino
domačega kostanja
po 1 do l */» metra dolga na vagon, to je lOOOO kg. OdpoSil-.atev drv meseca  oktobra,  novembra in dec letos.
Pooblaščenec
j !f. Kczjek. M fofisif 95 pri Ljuljani.
Prejšnji pooblaščenec 0. Szacer iz Zagreba.
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
Dosredevahia M ifl M G. Fiux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (prejo  Gosposka   ulica   štev. 6),
ti 11 trt 28 seziJ° kuharice in nalete IlUJiSU. takarice, itarejSo fino hišno k posamezni dami (grofici) v Zagreb, likarico, kuhinjsko blagajn i čarko, kopalno strežnico za kopališče pri Trstu, bono za Gorenjsko, kočijaža in strežaja itd.
Priporoča se pridno, zanesljivo osobje vseh vrst s prav dobrimi izkazili.
Pri masjih vprašanjih se prosi znamka ra odgovor.
oženjen, se Sprejme za izdelovanje peči s dobro plačo takoj v lončarsko tovarno Griže nad Celjem, Štajersko.
Sprejme se takoj
kflvnrnitti vajenec
s primerno Šolsko naobrazbo v kavarno „Central" v Ljubljani.    — Pismene ali   ustmene  ponudbe   naravnost na kavarno. H54
2 stanovanji.
1. z 2 sohama, kuhinjo in pripadki se
odda takoj alt za maj,
2. e 1 sobo,   kuhinjo   in  prinadki se
pa odda za ma], na Vodovodni cesti štev. 38.        U40
Motorno L
Nekarstilm •*/, H P, aH pa Peugeot 31   H P. se ceno proda.
M. Mjjj pri deželni vladi.
Ceno se proda
za de;b!anjc CStemm-Maschine).
Več se izve na Karlovski cesti št. 10 1130 v Ljubljani.
1132
za fino veliko delo. Ponudbe pod „A. B.** apratnišrrn .SIot. Naroda*.
Lepa prilika za mlade trgovce!
V najem se da, oziroma proda takoj iz proste roke radi preselitve dobro idoča
lllU 13!
tik farne cerkve.  Zraven je približno 16 ha zemljišča. 1166 Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
:: Atisolviran oinijsiu Hesfošolec se :: sprejme v lekarno kot
začetkom julija t. I.
Ponudbe na
j Mr. Ph. Prorazil, lekarnar
I v Konjicah, Sta^ers&c. 1131
pri gospodarskem odboru trga Ribnice ■ na Dolenjskem. ——— 1157
Nastop službe 1. julija t. I.
Natančnejši pogoji izvedo se pri gospodarskem odbora v ===== Ribnici, kamor je tudi prošnje pošiljati. .,
:: Jos. Pogačnik ::
krojaški mojster v Radovljici.
OrflJkovai leta 1909 aa razstavah v Londonu ia ? Pariza s prvim darilom: častno diplomo. i—i-  veltkiai zlatim Častnim križcem ia veliko zlato kolajno. -
Priporoča eeaj. p. a. občinstvo svoja delavnico v Izdelovanje vseh vrat oalek za fospode. nradniikih uniform, salonskih, turistovskib in lovskih •Mek ter ogrinjal — Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega ia braskega sokma. — Naročila se izvriolejo po najnovejšem krojn. točno Ia ceao ter se sprejemajo popravila. — Specijalist v izdelovanju frakov la salonskih oblek. — Zajamčena je Izvršitev naročenega dela natančno f meri hi izbranem kroja ter po želji naročnika, vsled česar zamore glede izpeljave naročenih izdelkov v oknso, elegantnosti, vestnosti, zmerni ceni in točni postrežbi konknriiati z vsako drugo, tudi večjo tvrdko. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obloke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in S S. 8. n a a  postal bode stalen naročnik,   z      z  z z
44
LJ
UH
43
AZ
8462
117
pošljem brezplačno pisanje  o temeljitem ozdravljenju kile. (Brez operacije). 1060
F. Bainor, Lan dali erg, Bavarsko 121.
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
■
i
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se
101 vplačili
6*
ennjemno zavaeovalna banka v PragL loadl K SSV7SSJSS*S4. — Iaplataaa oaakoaaJae ta kapltalije B 115,390.00351.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
-— paiaaalla dajat ■
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje Iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
C. kr. priv. tovarna za ceiiientj
TrbOTollako premogokcpne družbe ¥ Trbovllab
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-camant v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadltriljujoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
42
raznih   uradov   in  na j si ovi te j ših   tvrdk   so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj. L, Maximilianstrasse 9.
. Ilova iia it. 14
priporočajo sL občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih
• l ai v
jI b!!!I
do preklica pod lastno ceno
^aiiaišai"
se odda takoj v najem
v „Društvenem domu" v Kamniku
na Glavnem trgu sredi mesta in najživahnejšega prometa. — Oprema modema. — Prostori lepi z razgledom na krasne planine. — Najemnina zmerna« Ponudbe sprejema do 15. aprila t. I. in daje potrebna pojasnila
n. J&Sojzij Kraut
(158
v Kamniku.
stanj!
Vsakemu, kdor se skliče na ta list, pošljemo breazpSaoito poiz* kušnjo Nutrig ena in zanimivo knjicjOj  ki razlaga temeljne
principe primernega preživljanja.
Nutrigen, ki se po pravici imenuje kralj živil, spaja v sebi najžlah-nejša živila, potrebna za ojačanje organizma, o čemer so na razpolago poverjene kemične preizkave. Doslej se je še vsakdo, ki je rabil to živilo priznalno izrazil o doseženem uspehu
Zadošča dopisnica, da dobite brezplačno poizkušajo ter brezplačno knjigo.
„Jfatrigen"-UnternehBiung Olillapešta, Mst-init 16, PartBlTB 173.
E 657/11-10
Vsled  izvršilnega sklepa z dne 12. marca 1912. L E 26/12-7 vršila se bode
10. aprila 1912 ob 9. uri dop. v Postojni št 80
\- lovske zaloga raslega laaastega in steklenega in železnega štedilnika.
C. ki*, okrajno s
galaiate^lfskega, porce-i dveh vozov, 1 konja
1163
.£e v Postojni.
odd. I., dne 12. marca 1912.
L ta. m zavaro
»Avstriji
C. kr. priv. imm. družba u žMjeaje.
na Dunaju
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000. Dražba zavaruje:
proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvar;, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
proti  požarnim  škodam poljske pridelke ia
■ .2.10 v poslopjih in kopicah;
proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega
stekla;
raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov; proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
K 6,000.000
K 230.000.000 ,. 60.000.000 ,. 12.000.030
Delniška glavnica. . .
Stanje zavarovanih svot Premijske rezerve   .  . . Letni dohodki na premijah
Družba zavaruje na človeško življenje po ctjraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a) za slncaj smrti; da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drago določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljcnje za starost zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrlenost in nezapadlost police, jamstvo tuđi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
6S
Natančneja pojasnila daje radovoljno
Generalni zastop v Ljubljani
Sodnijska ulica itev. 1.
Vodja generalnega zastopa; Jos. Proseno.
4 tedne na poizku&njo
in vpogled poiiijam svoja pre irkuiena kol«*« os. pnevmatiko »Bohemia« in sestavine kole* ceno. Zmerni plačilni po goji. ftait ratnik u$tnj. p. Cafcfc •mia fesi* m it. dr. 2115, fafta!
veščo pisanja na stroj, 1139
sprejme takoj t Igo Jane, odi. v Postojni.
Starapilije
vseh vrst ca urada« drnštva, trgovce itd.
Anton teme
graver ia izdefcvatell kavćakovlh stamplU)
Uii&ilasa, Stori trg 20.
Cefllkl franko. 235
Za žaga MM pii iii
se išče sposoben
Prednost imajo oženjeni, katerih žena zna dobro kuhati Ponudbe na :
v
1. Sutej. Zagreba
ittn uspeli
aH denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
Bu;neP lepe
prsi
dobite ob rabi med.
dr. ji. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, par. neškodljivo za vsako starost, sanealfiv uspeh. Rabi »e zunanje. Poizkusna pužića K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8-— Razpošiljanje strogo diskretno. 830
Ks!  g. Hx, lahratorij, fim\ IX.. Iernassi!7/l
v slovenskem jeziku.
L zvezek:
Kazenski zakon
e hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 št 117 drž. za k. z dodanim
tiakovnim zakonom
z dne 17. dec. 1862 gt. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi  zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 0 S; po posti 6 S 20 vin.
jlarodna knjigana
m Ljubljani.
V lepem gorenjskem j
IVodna moč se lahko # dvigne na 100 konj. sil
kraju je naprodaj KUfOlllu za lesne izniie i
Naročil vedno več kot produkcije. Cena 40000 K. — Kapital se £e sedaj zanesljivo obrestuje po 7%-Hfllia trn   hifa v slovečem zdravilišču Spodnje Štajerske. — Cena 20.000 K, nUlO Ili). Illld plačati le 8000 K. 1136 Nadalje so trgovine same in z gostilnami ter posestvi na Dolenjskem, Notranjskem, Koroškem, Štajerskem in v Istri. Vile v Rog. Slatini, na Bledu., Celju, Gorici* pri Ljubljani in na Koroškem. Graščine, večja in manjša posestva* Vprašati pod »Podjetnost« na upravništvo »Slov. Naroda« s priloženo znamko.
:: Praktični zdravnik in zobozdravnik ::
ordinira v Brežicah vila Livada
i4m agsrila naprej. "»*
■P
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
.-. .-. m&mmiie Grobarjeve slike .-. .-.
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka 53 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
=   Cena s pošto K 3.20. =
J^adi draginje}
J^adi draginje!
jjrcy razprodaje
75
f
Namesto, da velijo anonciram, odločil sem se otvoriti separatni oddelek v suterenu 5 ja gospode in dame za blago zadnje $e$ije s znižano ceno.
Do velikonočnih pravnikov prodajam občinstvu, ki rs f lektira na ceni in dober nakuo.
Kostum ali plašč za dame, prej K SO-— in Oajjfa sedaj K ?*50 in vi^jc
Krilo ali bluza za dame, n 9 S'—-Svilnato spodnja  krila ali
spalne oblelce za dame u 9 —«
Obleke^? za otroke              . » n     6'—
Obleka, ali površnih ~a dečke „ „   3CT—
Posamezne hlače ali telovnik S"—-
Klobuk, slamnik ali  tepiea >. d'—
Desni   plašč   ali   pelerina „ v  30'—
7?
n 3-
n   'J m m
}» -L'50  ,0 m
}>    * 50    „ as
i>___
„ 7-00
Ogromna zaloga svetih najnovejših obisk za gospode, dečke in otroke ter konfekcija za dame m deklice
vse po snifanih cenah. — Pošiljam tudi na deseto na abiro.
„J[ngiešlco skladišče obtefa,
O. Jjernatovič;;
Ljubljana, Jfastm trg št 5.
9 9 9 9
27
m km
pošljem brezplačno
pisanje o temeljitem ozdravljenju kile. (Brez operacije). 1060 F. Bainor, Lan da-berg, Bavarsko 120.
■
i
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica,
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se 101 vplačili.
44
trm
Po
■ s
foadl ■ SS,7Sa.aSS*S4. — laplaaaae odakodaiae in kapItaUla ■ 115,300.603-61.
velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
r talit intintfi i Liridjaii i Gosposki uliti m. 12. -a*
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulaotneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko promogokopne dražbe ¥ Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cemont v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrillnfoci dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
42
raznih  uradov  in na j slovi te j ših   tvrdk  so  na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
priporočajo si. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih
• ■        o| V
1
do preklica pod lastno ceno.
v »Društvenem domu" v Kamniku
na Slavnem trgu sredi mesta in najživahnejšega prometa. — Oprema moderna. — Prostori lepi z razgledom na krasne planine. — Najemnina zmerna« Ponudbe sprejema do 15. aprila t- I. in daje potrebna pojasnila
dr. &iojzij Knaut
,158
v Eamniku.
Vsakemu, kdor se skliče na ta list, pošljemo bpezpSaČRO poiz*» kušnjo Nutrigena in zanimivo knjigo, ki razlaga temeljne
principe primernega preživljanja.
Nutrigen, ki se po pravici imenuje kralj živil, spaja v sebi najžlah-nejša živila, potrebna za ojačanje Organizma, o čemer so na razpolago poverjene kemične preizkave. Doslej se je še vsakdo, ki je rabil to živilo priznslno izrazil o doseženem usner^u
Zadošča dopisnica, da dobite brezplačno poizkušajo ter brezplačno knjigo.
Kutrigcn"- Unternehmatig Mw$l Emfltf-aal 16. Pafiene 173.
E 657/11-10
Dražbeni oklic.
Vsled  izvršilnega sklepa z dne 12. marca 1912. t. E 28/12-7 vršila se bode
10. aprila 1912 ob 9. uri dop. v Postojni št 80
javna dražba
trgovske zaloge raznega galanterijskega, porcelanastega In steklenega blaga, dveh vozov, 1 kon]a in železnega štedilnika. ,I63
C. ki*. oks*a|ffio sodašče v Postojni,
odd. I., dne 12. marca 1912.
L kr. priv. zavarovalna Mte.
„Austrijski
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000. Dražba zavaruje:
proti škodam vsled ognja, sfrele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
proti požarnim škodam poljske pridelke ta klajo v poslopjih in kopicah; proti škodam vsled stečajnega ubitja zrcalnega stekla ;
raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po snbem in po vodi; ) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled
tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov ; ) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
C. kr. pri?, zavarov. MU za življsai«.
s" m Dunaju.
Delniška glavnica.....K 6,000.000
Stanje zavarovanih svot   .   •  K 230,000.000
Premijske rezerve......ftO.000.000
Letni dohodki na premijah    .  „ 12,000.090
Drožba zavaruje na človeško življenje po cajraznovrstnejših kombinacijah, kakor;
a) za s!očaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
o) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Matančneja pojasnila daje radovoljno
Generalni zastop v Ljubljani
Sorfnijska ulica štev. 1.
Vodja generalnega zastopa; Jos. Ppotono.
4 tedne na poizkušajo
in vpogled poiiijam svoja pre iskušana kole«« os. pnevmatiko »Bohcmi*. jn sestavine kole« ceno. Zmerni plačilni po goji. Rist časnik ostaj. p. DaM «fsreia Opate si rt. dr. 2115. Ce
1139
veščo pisanja na stroj,
sprejme taftoj dr. leo to. Mi v Postojni.
Starapilije
vseh vrst sa turađo, draživa, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in iadelovatel, luveakOTlh itaHiplllf
UnbliB&ii. Sferi trg 26.
Gaalkl franko. 235
U lm leni pri Uhiti
1007 se išče sposoben
Prednost imajo oženjeni, katerih žena
zna dobro kuhati  Ponudbe na : ■
I. S&r&ej. Zagreb.
302
iftn uspeh
ali denar nazaj.
Zdravniški Izkaz.
o izvrstnem učinku.
Bu«ne? lepe
prsi
uobite ob rabi nicd.
Dr. ji. Rixa kreme za prsi
za
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo vsako starost, saneslfgv nspcfr. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeli K 8*— Razpošiljanje strogo diskretno. 830
833 *. I Hi btonfarij. Jmsj IX., hnassi 17/t
v Ss jnss tavana a ta izielhe i tom. ^^rinSti
Naročil vedno več kot produkcije. Cena 40.000 K. — Kapital se £e sedaj zanesljivo obrestuje po 7 %.
Nfllll trti h\fl v slovečem zdravilišču Spodnje Štajerske. — Cena 20.000 K, SlUlđ lllid plačati le 8000 K. 1136
Nadalje so trgovine same in z gostilnami ter posestvi na Dolenjskem, Notranjskem, Koroškem, Štajerskem in v Istri. Vile v Rog. Slatini, na Bledu., Celju, Gorici, pri Ljubljani in na Koroškem. Graščine, večja in manjša posestva-Vprašati pod »Podjetnost« na upravništvo »Slov. Naroda« s priloženo znamko.
:: Praktični zdravnik in zobozdravnik
ordinira v Brežicah vila Livada
si 14. aprila naprej. -*m
BJ
M   M M
m
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
znamenite Groharjeva slike .-.
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm %n iiroka 35 ca je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
__ Cena s poŠto K 3.20. =
Jfadi draginje!
3£adi draginje!
jjrej razprodaje
Aamesto, da velijo anonciram, odločil sem so otvoriti separatni oddelek v suterenu 3 za gospode in dame zet blago zadnje sezue s znižano ceno.
Do velikonočnih praznikov prodajam občinstvu, ki reflektira na ceni in dober nakup.
Kostum ali plašč za dame, prej K 3(r— in ciš^e, sedaj K 7'50 in vtijjc Krilo ali bluza za dume, Svilnatu spodnja   krila ali spalne obleke za dumo Oblekcc za otroke .... Obleka ali površnik za dečke , Posamezne hlače ali telovnik , Klobuk, slamnik ali  čepica , Dežni   plašč   ali   pelerina ,
m o
S'—
z}*— &■—■
s*#W
d'—
O'—
3
„ 1'50 ,> 7'50
„ i*— „ 7'50
Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek 3$ gospode, dečke in otroke ter konfekcija za dame in deklice
vse po znižanih cenah. — Pošiljam tudi na deželo na ijbiro.
„j[ngieško skladišče oblek,,
O. J^ernatovič ;:
Ljubljana, Jlfestm trg št* 5.
9 a
9 9
11
27
ZGANJARNA ROBERT DIEHL mm CELJE
vinsko žganje in konjak.
1 Konfekcijska trgovina in zavod za ! I s:     izdelovanje oblek po meri     :: j
i IftaKONC
I j LJUBLJANA, j
II sc priporoča svoje izbor«« izdelke vsakovrstnih I * .
j      j pomladnih oblačil« j
i   Strogo solidna postrežba.   y///f/////ir/j7/^jfir^/4r/^ | taw^o9x^^^^^w:*^:^9r-^   Kaj nižje, stalne cene. :
llustrovaiti ceniki na razpolago. |
A To briga vsakega!
t^Jb/ Najboljše in najfinejše 569
ar sfllBatogenaste specialitete
3 vzorci K 1- 6 vzorcev K 1'8f3, 12 vzorcev ki o'40 — tudi v pismenih znamkah — poučna, ilustrovana I zdravniškimi nasveti opremljena brošura gratis in franko (zaprto 30 v.> Htgijenićna naaatafcfara I. Šlager, Duaaf <-t W3eafag[eretr. g F.
30 letni uradnik v stalni službi, se želi v svrhe ženitve seznaniti z gospodično aH vdovo, ki ima nekaj premoženja. — Pismene ponudbe s sliko pod šifro ,,Srečna bodočnost1* na anončno pisarno „Hermes*\ Kolodvorska ulica 41. — Na anonimna pisma se ne ozira. Tajnst siri« zaiintoa.
ad Št. 23667/11.
1147
100
najboljši plesk za mehka tla.
Keil-ova bela glazvra za omiralne mize  . 90 t
Keil-ova voščena pasta za parkete .   .   „ 90 „
Keil-ov lak za pozlatenje okvirov ... 40 ^ Kefl-ov lak za slamnik? v vseh barvah
Keil-ova pasta za čevlje...... m n
1141       Dobiva M vidno mi Leskovicu * Medenu v Ljubljani.
skofia Loka: Matej Žigon.   Idrija: Valentin Lapajne.   Črnomelj:   Anion Zore.
Kamnik: Edvard Hajek. Kranj: Prane Dolenz. :: r. Slovo mesto: Ivan Picek.     Sočev{e: Franc Loy.
Radovl^ea: nten Heman.
Ves m i magistrat odreja, da se omogoči uspešnejše nadzorovanje' tržnega 'prometa z živili in točno izvrševanje predpisov o tržnem  prometu, nastopno :
1*1 v • •
jzvtfetn&i trgovce s špecerijskim ia kolonialnim stegen m tieiikatesarn\ ki nima > talnega obrtovalisča, marveč prodaja blago na stojnici, na javnem trgu ali v kaki kisa i vežS, afi na zasebnem prostore, mora imeti na svoji stojnici in če
»di te ne vporabrja, na košari
m\i ki mera sisati Hrt teta i M\m ime mm in kratko cznarko obrta
n. pr. branjarija,  prodaja živil in  enako.   Napis  mora  biti pritrjen  na takem atolu, da ga sleherni nadzorovala! organe in vsak fcnpevatec lahko čita. Na pisne tablice naj bodo iz lesa ali iz pločevine ali pa iz lepenke. Xatan£nci>.i
pojasnila glede tega daje mestno tržno nadzorništvo.  Ta odredba temelji na 26 občinskega reda za deželno btolno mesto Ljubljana in prestopki se bodo kaznovali pe § 70 L c — Ta odredba stopi takoj v moč.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. marca 1912.
ŽuDan:
Dr. Ivan Tavčar L r.
t dne 28L maja 1873 Rev. It9 državnega zakonika z dodanim
mmm mm
fn drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-
jocimi.
Trdo vezaii 5 E 60 v. po pošti 5 a 80 v.
F. L. Popper če
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova olica št. 5.
Govsserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke in Liwn-tetmis-čev1ji. ::
9»!
ia mm v
H
i
ii
Sezona o3 1. maja So 30. se>!embra.
Indikacije revmatične in razna vnetja členkov in mišičevja, irrotin, nevraHgfje, ztanti
ishias, ženske boleli. 1076 Temperatura vode 59* C. Kožna radioaktivnost vode in čres!a.
Čre selce kopeli in kopeli z ogljikerro kislino, masaža in elektroterapija Ugodno milo podnebje. Vodovod in električna razsvetljava.
Železniška postala pm*e Karlovec-Caprag. pošla, brzojav, javna lekarna. ——   Srasna izpreka^ališcaj koncerti, tombole, vojaška godbs. ——
Kadi navala gostov je potrebno, julija in avgusta sobe naprej naročiti. Prospekte !n potrebna navodila daje brezplačno:
Ravnateljstvo kr. deželnega zdravilišča.
3GDE
Prešernova ulica štev. 7    vr Ljubljani    Frssernova sli&a itnv. 7
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kanceligskega, . ■.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega, blaga   ■ ■ •
paj* najboljše kakovosti in po nalnitfik cenah, -anj
Črnilniki in uteži
za ©premo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Papir
Pisalne in risalne potrebščine
kancelijsfci, konceptu i, trtintstrski in trgovski; kart na a in gladek; rastriran z eno in e dvema kolonama; papir za
pisalni stroj; maK m veliki oktav za navadna pisma;     peresa* držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne
priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
na/priproste}še in najnnejše, črne, vrjelčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke«
Kasete
barvasti papir tn papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejsib do eajnncjbih vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst i« vseh velikosti, barvasti in feelL Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo
Šolski zvezki
vseh Ynst, domačega izdelka in iz drugili tovarn. Trgovci doke poseben popast
s pisemskim papirjem avstrijskega in in ozen^ skrega izvora ▼ vseh velikostih, za dazae ia za gospode, za navadno rabo in tudi ZA darila.
Albumi
za slike, razglednice ia poesije.
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naroeflfh izreden popust.
Jtarodna knjigarna sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
vseh sistemov
po tovarniških cenah;
dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč  zavitke,  visitnice,  oznanila, fakture, trgevaka pisma itd itd
19