■






Stezice so literarno glasilo novomeških srednješolcev. Tako je sedaj že nekaj let in vsi so zadovoljni. Letos pa se‘je stanje delno spremenilo, saj se je pred izdajo prve šcevilke, ESŠ javno odpovedala lastništva. xemu? Zato, ker menijo, da so ostale šole pri Stezicah zapostavijene, tako pri odboru^ kot pri prispevkih. V letošnjem uredniškem odboru so res sami gimnazijci, kar seveda ni prav. Na začetku leta je imel lanski odbor sestanek s predstavniki vseh yol. Tedaj so sklenili, da sc Stezice literarno glasilo vseh novomeških srednješolcev. Seveda pa ni dovolj lastništvo na papirju, treba se je vključiti tudi v uredniški odbor = To moramo čimprej uresničiti/
Drugi problem pa je pošiljanje prispevkov. Prispevkov jemalo in je zato prvo številko napisalo le nekaj dijakov (na ta račun sem slišal tudi precej pripomb, češ : S__tezice so Dimitricevo glasilo). In zakaj je do tega prišlo? Za c, o, ker ni bilo prispevkov in so bile Stezice^ že* tako precej tanke ( na to"vižo" smo jih tudi precej že preslišali),. toda kaj bi bilo šele, če ne bi napisal urednik nekaj člankov. Zato je NUJNO, da pošiljate prispevke. Z gimnazije sicer je nekaj, prispevkov, toda premalo. Z drugih šol jih pa sploh ni. Zakaj? Na ES" trdijo, da je lanski uredniški odbor izvajal diskriminacijo glede na prispevke iz ostduh šol.
Ne vem, kaj je bilo lani, toda v to močno dvomim, če je ■ bil poslan le en prispevek, se potem ne more ^klepati na kaj takega, ker mogoče le-ta ni ustrezal po kvaliteti. Zakaj pa ni več prispevkov? Tu se pa začno razni izgovori, kot na primer: Nimamo časa (V3aby baru pa lahko sede po' cele ure), smo prezaposleni itd. Večkrat pa še tega ni, temveč je odgovor le zmigovanj- z rameni in nasmešek. Mislim, da bi lahko pošiljali malo več prispevkov. Kot sem vam napisal že v prejšnjem uvodu^ni treba biti zafto nikakršen umetnik, remveč pišite o čemerkoli. Predstavite delovanje mladinske organizacije na vaši šoli. Mi bomo predstavili gimnazijsko, vi dajte pa svojo. Vsak pozna svoje probleme najbolje sam. Napišite npr. o plesih, če jih imate, srednja xola za zdravstvene delavce lahko načne vprašanj-e zakaj nimajo X/L itn. Skratka : PIXITL V STEZICE in postale bodo tudi vaše glasilo. Tretji pereč problem, ki pa 'e že tradicionalen, je tehnična plat. Matrice napiše ESŠ, razmnoži pa nam jih tovariš Matkovič, zajkar se njemu in občinski skupščini Novo mesto v a. ime nu odbora in vseh srednješolcev prav lepo zahvaljujemo.
Pišite torej vjstezice, napišite tudi svoje mnenje o njih, takšnih, kot so sedaj, in kaj želite v njih oz. česa ne želite.
iPIŠITE V STEZICE!
G_ prvi_ števil"!
Bo sedaj o 1 tošnji prvi številki "Stezice" ni prišlo nobeno napi a no mnenje „ Letos _o --e "te žice, kot ste že opazili, spre = menile. Nekaterim se zdi, da so boljše, drupi menijo, da slabše. Pač, kolikor ljudi, toliko okusov. Prva str"n je res slaba, to = da to je bila slaba tehnična iv^edba in tu se ne da nič poma= gati. Nekatere so motile naslovne črke, češ da so v gotici. Naslovne ~rke so, kot se nar zdi, kar lene in so veliko pri= vlačnej če kot navadne, toda če bo "e več takih zahtev, jih bomo pač spremenili. t-Clede ivo^a v glavnem ni bilo pripomb.
Le-te so se zabele spet pri pesmih, oz. njihovih ocenah.
Ocene so se zdele nekaterim preostre, oz. neutemeljene.
Naslednja ost pa je bila naperjena proti modi. Lili so pred= logi, naj na to uvedemo še kuharski kotiček itd. Ne vemo, če je moda ravno tako neumna stvar, posebe ’ ker modeli niso bili prerisani, temveč so bili originalna zamisel.frecej kritike je bilo tudi na račun filmske in kulturne rubrike. i-osebe i mz slednjo,češ da ie nepotrebna, ker si to lahko vsak prebere v drugih časopisih, -kra+ka bilo je precej kritike, pa tudi nekaj pohval. Vsem tistim, ki Stezice z dobro voljo vzamejo v roke se opravičujemo, da je bilo v prvi številki precej tiskovnih napak. Potrudili se bomo, da v pribo dni e tega ne bo več.
-e to •' Celotna naklada je bila razprodana in smo morali nato natisniti še loo izvodov, a bi jih lahko prodali vsaj šo kakšnih 15o. To, da smo morali ponatisniti številko, se je zgo = dilo prvič v 1\ letih, odkar Stezice izhajajo.
Brugo številko smo tiskali v precejšnji nakladi- 5oo izvodov. Tako smo vsaj pri prvi številki"imeli rentabilno bilanco", kar ni ravno lahko. Upamo, da bo tudi v bodoče tako in da bomo lahko naklado še povečali na kakih '8oo izvodov. To so sedaj še sanje, ki pa se lahko kmalu uresničijo, če bomo pridno delali in če nam boste pošiljali svoje prispevke. V ta namen smo tudi razširili uredniški odbor, ker je bil dosedanji preobremenjen.Tako nekako bi lahko zaključil,, bilanco prve številke in upamo, da bo po tej številki še boljša,
UREB" IŠTV
m
/ / /
Ko pahnem bel oblaček dima tja po' strop
Zdaj sama sva,
sama brez tistih nevarnih oči, ki naiino sožitje 'spremljajo s posmehom.
Tako nežna, vitka, bela, pokorno čaka name, slednji* jo objamem brez misli n. zunanji svet.
Omamlja slast me n aJ inih poljubov, divja si, čeprav si vitka, bela; žgoča strast tvoje ljubezni slabotno se svetlika v mraku...
P.S. Zjutraj bo mama zopet rekla:
"Prekleto, kaj res moraš vsak ogorek na tla? Zakaj sojsa pepelniki?"
Megla
Padla je megla, z neba je padla na zemljo, ves svet je prekrila padajoča z neba.
Pred mano se je spus :iia
zaprla mi pot,
zUfciadila prehod.
hodim po njej,
teptam jo,
pohodim,
i pred mano,
t--j,
spet neprodorna megla.
Fany
k
IZGUBLJENA ZVEZDA Kdaj se je
zvezda na nebu utrnila, mimo drugih zvezd poletela v neskončni vse*, ir in se tam izgubila?
Kdaj je padi la, da je ljudje niso videli, in kam je zletela, da je niso našli?
KQTTU ZVONI
Povej mi, brat, komu zvone zvonovi?
Kdo legel je v prerani grob, za kom se joče zdaj otrok?
Povej mi,brat, komu zvone zvonovi?
Komu življenje se je steklo, komu zaprla smrt je spet oči?
Poslušaj me, kaj ti povem! ^ivljenja ni na svetu tem, od kar je vojna vjsvet prišla, vojna, ki vodi jo Američan.
V Aziji je daljni Vietnam, dežela, kjer mir je nepoznan, kjer padajo ljudje zato, ker svobode si žele
K^er pada :o 1" ud i e : otroci, starci in žene za voljo magnatov, predsednikov in diplomatov.
Za njih ta zvon zvoni.
V upanju, da prišel bo dan, ko v miru in svobodi, gradili bodo svoj si dom.
-Keith-
Zragj Keith!
Pesmica ni tako obširna, da je ne bi mogli objaviti. Veseli smo tvojega sodelovanja in se ti ye v bodoče pr iporočamo. Fazi pa prosim nulo bolj na vejice. Veliko uspehov ti želi
Uredništvo
o
ONA
'-r2*
o
o
o
A
t a °
4
Težko ni .je pri srcu, ko vem, vem, da ne bom nikoli njen, nikoli.
Vem, da je nisem vreden, jaz, ki ne narava ri obdarila tako kot druge. A vseeno sem upal, upal do zadnjega. k Nisem mogel verjeti, da je to res, toda iy razumel sem jo, njo, ki ni je bila edina, na;dr.žja stvar na svetu.
Ležim, v rosni travi, premišljujem, ter iščem n j er. obraz red zvezdami.
Ali ni ga noč najti, kajti noč je zagrnila njeno obličje.
In ona j-, nedosegljiva moji ljubezni, ona, katero "e vedno vroče ljubim.
PALmAJHNO SRCE
Charles
Včasih mislim,
da živim
brez ljubezni,
da je v zieni sovraštvo
da nimam
drugega v srcu
kot prezir do ljudi.
In tedaj
iščem drobce ljubezni v sebi.
Spra šu j er: s i du š o; si kdaj razžalila?
Sem,
sem razžalila, sovraštvo vrnila, ljube zen. ne vem, če sem leda ji Drugič pa ljubim, ljubim tako, da bi svetu vse grehe, žalitve odpustila.
Ta kr a t
je premajlino srce.
Fany
•/ v
' / P
•V ,V-
6
/
ČUTI? TO
\
Lepi, nežni ta večei,
mrak temnomodri, ki zagrinja
speče mesto, prepleteno s tisoči luči,
mesec zlatorumeni, ki
v soju zvezd nad nama plava,
vse to, ustvarjeno je le za naju.
Čutiš to?
čutiš mehke te snežinke, ki nama sedajo na lice, se stopijo in kot kristalne solzice se svetijo v očeh, v laseh, povsod.
Čutiš, dragi, to?
Fa vendar,	>
bojim se, da še prekmalu spet prišel bo dan, ko bo večer za naju temna noč, ko mrak ne bo več temnomoder, mesto lejkup hiš,
brez smisla posajenih in brez reda,
ko meseca še videla ne bova in ne zvezd.
Takrat,
ko namesto snežink,
solze imela bova v očeh,
le spomini lepi na
vse najine te.dni bodo ostali.
xutiš to?
In ven lat,
srečna sem, ko sem s teboj, ko skupaj, z roko v roki/ odj?ivčpvečerne te skrivnosti, čeprav boj im se, da z vsakim tem tienutkom, ki ga preživiva skupaj, korak sva bliže dnevu, ko se bova morala- raziti.
Čutiš to?
Ne čutiš? C, dragi, hvala ti za te besede.
-Katja-
Vlak drvi
na M e ž iv 1 j e n j e drvi
brez zavor drvi, drvi v neskončnost•noči=
Vlak drvi brez postaj hiti
v črno temo v kraje
odkddar vrnitve ni.
Vlak drvi brez koles in brez tirnic.
Vlak je čas in vožnja je naše življenje.
Danny
Jaz seji Meron
in sem ml Ca p one,
sedim na palmi
ob zeleni reki
in gledam na morišče,
kjer rablji z golimi rokami
davijo ljudi, ki so mi lagali»
Jaz sem Neron in sem Al Ca p one, tu zdaj čakam, da v zeleni reki, doli pred ovinkom, zraste jez
iz trupel ljudi, ki so me prevarali.
Nisem hotel biti Neron
in nisem hotel biti Al Ca p one,
a ni druge poti
preko zelene reke,-
zato moram čez ta jem,
saj ni mostu
na breg zadoščenja in miru. Oli Figur
Spoštovani Oli Figuri
Veseli nas, da si nam poslal svoje prispevke, čeprav :'STE-ZICE” verjetno niso vredne, da bi objavile tako umetnino. ICljub tenu in temu, da nimaš nikakršnih pesniških ambicij, ti objavljamo eno pesem. Veseli nas tvoje sodelovanje, uvod pa ne.
Ur edniš tvo
"IN ČEPRAV”
Bolniški voziček je ne e na k ornem škripal. Sede j se je zaletel v omaro, zdaj spet v vrata, zdelo se je, da se“po svoji volji obrača v sobi in da bi želel uničV .ti vseykar je v njej.
Ročno nad kolesa se je sklanjala glava dekleta. Z rokama je držala kolesi in ju sunkoma porive la naprej.
Stala sem nekaj če sa na pragu sobe in opazovala dekle, ki je sedelo v vozičku. Dlje časa ne ni opazila. čele, ko se je hotela zaleteti v vrata, je zaslutila, da i bo ta namen nekdo preprečil. Jezno je dvignil., glavo in se srepo zazrla vame. Temno modre oči so se ji zasvetile, kakor se zasvetijo oči živali, če "'o razdraži". V teh očeh sem takoj spoznala, da sem nazaželen gost, toda z nalogo se je bilo treba spoprijeti.
Dekle se je kmalu umirilo. Celo nasmehnilo se je in me povabilo, naj sedem.
Bilo je decembra, ko so jo z majhnega vaškega sankališča,odpeljali naravnost v bolnišnico. :• lomi la si je hrbtenico. Zdravniki so že izgubili upanje, toda Sonja, (s tem imenom se ml jo predstavila), je verovala v ozdravljenje, hotela je še živeti in ta vera ji je pomagala. Vedno hitreje ji je šlo na bolje. Nekega, dne se ji je zdelo, da bi se že lahko postavila na noge. Poskušala je. Sestre so ji pomagale, jo bodrile, toda noge je niso hotele ubogati. mrež oči se"je zgrudila na posteljo in tiho zaihtela v blazino.
V bolnišnici je bil tudi fant, ki si je zlomil nogo. Večkrat je prišel v Sonjino sobo. Kadar ga je Senja zagleda la, je spet dobila oč ., spet je verovala. To je fant vedel, toda ni vedel, kako naj ji pomaga. Zaupal se je sestri. Svetovala mu je, naj napiše aonji kaj lepega, preden bo zapustil njo in bolnišnico.
Fant je prišel po slovo. Stisnil je Sonji roko in med prsti ji jo ost. 1 maihen košček papirja. Če vedno ga je hranila, čeprav sta od tak. t pretekli že dolgi dve leti. Ponudila mi ga je. Prebrala se: drobne črke:
”.... in čepr-v se meje ustnice niso dotaknile tvojih, čeprav nisi nikoli slišala iz . .ojih ust izpovedi ljubezni, sem te vseeno ljubil. Ljubil sen tvojo vztrajnost, tvojo vero v ozdravljenje, 1 ubil se.. te. tako, kakršna si, toda vem da me boš r zumela, zakaj ta ne ... oren ljubiti naprej.....”
Vrnila sem ji listek. Lica so ji trzala, veke so ji vse pogosteje zapirale in odpirale oči - videla sem, da se bori s solzami. Bila je močna. Rahel smehljaj ji jc zaigral na ustnicah, toda oči so ji še vedno zrle srepo.
AO
“Doživela sem najlepšo ljubezen na svetu. . oja ljubezen je bila iskrena , čista
Glava ji je padla ne prsi. ->olze sc i zdrsnile po upadlih licih, zasmilila se -mi je. Gaj j .a to osemnajstletno dekle od življenja? Dan za dnem poriva svoj voziček,od okna do vrat, od vrst do ozare in od tu spet do kakšnega drugega fccsa pohištvi. .-.a vaškem losu se vidijo posamezni udarci, če jih človek op«suje, se mu zdi, da so vsi ti udarci na njegove . telesu. Čuti sc- krivega, ker ne more pomagati bolnemu dekletu.
Če ko sem šla, mi je ->c,;u zaupala, d- si je vedno želela, da bi jo kdo vzljubil, i-k j, dokler je bila še zdrava, ni tega nihče storil, sedaj se pa vsem samo smili. hikogar pa ni, da bi ji rekel: "Sonja, rad te imami Delim - ti pomagati, kajti dva bova laže prenašala Gole zen." Ge, tega ji ni še nihče dejal in zato bodo dobivali kosi pohištva vedno več u-aarcev.
Še preden sem obiskala Sonjo, sem hotela^ zvedeti samo o njeni bolezni in v kakšnih razmerah čivi. Aeda, ko sem jo zapuščala, sem se Čutil« nekako šibko. Občudovala'pa sem njo, ki ima v sebi toliko poguma, vztrajnosti in volje c/o življenja.
Zdonka
Drage dijakinje 4. cl
Veseli nas, da ste z veseljem prič. ovale prvo "tevilko "STEZIC". Vem,da sem vam naredil krivico, toda ne namenoma. Prosim, de mi to oprostita kot avtorju športnega, poročila, kakor tudi koc uredniku. Rezultate - napačne - sem jaz zapisal že na športnem dnevu, ko rezultati niso bili dokončni. Kasneje pa rezultatov žal nisem več urejeval. črve v odbojki so bile dekle tv. iz 4. c gimnazije in ne j. b kot sem pomotoma zapisal.
- ilovan Dimi trie
Sodelavcem ■
Vsem sodelavcem, ki so nam poslali prispevke po 5. januariu sporočamo, da "-ih ne moremo objaviti v te ^ xtevilki, ker so prišli prepozno. Obiavili jih bomo v prihodnii številki.
Uredništvo
Izberite si toolo, debelo tukaj	- ■ o . ..	.
zimsko blago in šolska obleka
Prvič Stezice objavljajo tudi glasbeni kotiček, rubriko, ki naj bi vas spoznala z moderno glasbo, hkrati pa vam bi bila tudi v zabavo in kratek čas. V tej rubriki vam želim predstaviti predvsem moderno glasbo, best, rithem & blues in druge vrste- To pa ne pomeni, da sem proti klasični glasbi nasprotno zanima me tudi resna glasba: Mozart, Beethoven. ’ Iz Stezic ne mislim narediti podružnico "Džubokse" ali kake druge glasbene revije, temveč vam misiim v vsaki številki predstaviti enega izmed novejših posnetkov moderne glasbe (v kolikor ta ne zastari), ansambel, ki ga izvaja ter vsebino in glasbeni motiv kompozicije. Vem, da vsem moj načrt ne bo všeč, toda kot prav: pregovor,so okusi in klofute različni, zato vas prosim vse za sodelovanje. Vaše predloge in želje mi pošljite ne naslov: Uredništvo Stezic, glasbeni kotiček, za Briana.
not prvi gost te rubrike bo ansambel Bee Gees^s kompozicijo _1Vjs s s ha c hu s s e 11 s. Masshe chussetts/ (Mašeč jusets) kompozicija s precej težkim naslovom, je pisana v izrazito mo-1ernem "h/ppie" stilu, ki je zajel že vso Anglijo in Ameriko. Melodija je enostavna in se jo je lahko zapomniti. Vokalna _ izvedba je odlična. Ti ko nas Berry in Robin s svojo pesmijo odpeljeta v daljno Ameriko. Na posameznih mestih pa se jim pridružita še Colin In Vince, tako ds Bee Gees ' pojo tudi četveroglssno. Spremljava je strnjene in ne odstopa od vokalne, interpretacije/na kateri je tudi poudarek. Ko.t pri večini njihovih posnetkov, je tudi tu pomemben element^ spremljava 30 članskega orkestre, ki s svojimi godali, da je še bolj svečan zvok. Med zvoki godal,pa se razločno slisi čudi udarce bobnov, kitar in zvončkov. Kompozicijo izvaja avstralski ansambel Bee Gees, že dokaj slaven med velikani moderne glasbe. Pa poglejmo njihov vzpon.
Julija nedavno minulega leta, se je iznenada pojavila nova kompozicija na angleški najbolj poznani lestvici popularnih kompozicij "Top twenty", novi hit New York Mining disaster 1941, ali Rudarska nesreča v Nev Torku leta 1941. Skladbo je izvajala doslej popolnoma neznana skupina Bee Gees.
Naenkrat se je javnost začela zanimati zanje in že takrat so jim mnogi prerokovali uspešno kariero. Fantje so doma iz daljne Avstralije - dežele dobrih glasbenikov. Doma so že zgodaj dosegli uspeh s kompozicijo Spick and specks (Eleganca in madeži), toda da bi dosegli svetovni uspeh, je bilo potrebno še priznanje v Angliji, domovini beat glasbe. Res so se fantje napotili v Anglijo,z dolgimi lasmi in kitarami na ramah. Tu so posneli več kompozicij, kot so To love somebed> (Ljubiti nekoga), Glase my eyes (Zapri mi oči), Nev/ York mining disaster 1941 in druge. Končno je prišel tudi njihov največji uspeh-Masshachussetts. Toda njihov mandat v Angliji je potekel in morali bi se vrniti v Avstralijo. Zaprosili so za angleško državljanstvo, a
(nadaljevanje pod filmsko rubriko)
Greta Garbo 67
Rada bi kaj napisala o Greti Garbo, mitu filma iz tridesetih let. Toda tako malo vem o njej. Njenih filmov nisem gledala, v javnosti^se vedno pojavlja s črnimi očad, vsa resna in molčeča. V minulem letu so izbrali najboljše športnike, lepotice, filmski kritiki pa> so izbi ali Greto Garbo le vd 6.7.
Ta zveneči naslov je pripadel Juli e Christie, dobitnici Oskarja v filmu larling.
Prvič smo n'o pri nas videli v Lažni vem Billyju. Vlogo v tem filmu je dobila šele podtem, ko stel dve igralki odpovedali svoje sodelovanje. Njena slQva pa se je začel-j v filmu fr. Živago.
Vloga v tem filmu ji je nudila vse: uspeh, slavo, denar.
Toda Julie ima film Larling za veliko bolj pomemben, kajti v njem je pokazala ves svoj talent.
Julie pa ni samo odlična igralka, s svod mladostjo in vedenjem, je postala simbol mlade angleške generacije. Nedavno je podpisala tudi manifest pioti vojni v Vietnamu in s tem izrazila ogorčenje svoje mlade generacije do nasilja, do vojne.
Živi svobodno življenje v majhnem stanovanju,sredi Londona.
Čeprav en njen nastop stane 700.0C0 dolarjev, pa bogastvo Julie ni prevzelo. Sama opr .vija vsa gospodinjska dela in hodi tudi nakupovat. Njen življenjski tovariš je slikar Don Bessaut, toda nista poročena. Julie trdi, da zakon ne spada v naš čas.	,	v
kljub temu bi morala zapustiti a. načni dva .ara. Do izmenjav ni prišlo, tako d: 3ee Gees ur'dno še nastopajo v zasedbi: inče r>lo-7/-y - -cin kitara '°vao i -e je priključi]. se le v ;1 '.'1 ' an; i • rite	r Robin
Gibb - kitare n,■ 12 str :	Maurice ibb - bos- kitara in
C o lin Peterss.' - bobni. G ki dka tak za - dba kut rekoč pri Byrdsih; štiri kitare i ^ob i.
Mogoče vas bo zanimal, tudi v - bina p -srni, pa poglejmo.
kaj pravi.
Čutim, da sem,na žarki meseca, da L c zopet vidim, kot takrat, ko spm te zapustil, leiim e po mati domače Ljudi in običaje, tako kot je bilo nekoč doma. nad bi se vrnil v San Francisco in tu izpolnil v m s-krite želje. Masshachus cettS/moj dom, ti si na lep i kr 7 i, ki sem ga videl, povsod se te bom spominjal.
A k
b r i a n -
Ker je šport koristna zabava in rekreaci :a,se	oosveč a
večina mladih ljuči. nekateri manj, drugi več, kakor pa* dopušča čas. Večina mladih 14adi-opor tnikov je vključenih v razna društva. Tako društvo obstaja tudi na gimnaziji"že več -*-e^ vkl inču; e s k or o vse gimnazijce. Podobna društva so tudi n-a E5w m KS.-, medtem ko gr sr vanj a ol a za zdravstvene delavce ne premor-e. .Čemu? 0 tem in drugih društvih bomo razpravljali v naslednjih številkah, danes pa bomo predstavili ***) na gimnaziji. Pese ustavimo nu apr ej pri statistiki, hi lahko povedali tore: Društvo ima okoli 500 članov,ki plačujejo letno članarino 100 OD. Ima neka : žog in drugih rekvizitov in mulo denarja. Denar dobe od članarine in malenkostno dotacijo občinske skupščine. Da društvo sploh obstaja in uspešno deluje, ima največ zaslug njegov mentor prof. telesne vzgoje Igor Penko. Toda ker smo želeli zvedeti kaj več o društvu^ smo prosili za razgovor le toYnjega predsednika Žf D gimnazija Verbiča Matjaža. Kakor veste, vključuje na * e dmy tvo večino gimnazijcev. Žal pa imajo naši člani"od tega le minimalne koristi, nekateri tudi nobmih. Zveni sicer žaios.no, tod j res je, da v okviru društva samega deluje redno le košarka. Vzrok je za nekatere sicer težko razumljiv, čepiav je stvaren: y,yD gimnazija ima telovadnico na razpolago LE 4 krat na teden po 2 uri, in sicer v ponedeljek, četrtek in v soho to od 19. do 21. ure, v nedeljo pa od lo. do 12. ure. Dvakrat na teden deluje košarka,ostala dva dneva pa ne prideta lolJL-ko v poštev, ker v soboto in nedeljo, zlasti še v soboto- "" po plesnih vajah, verjetno ne bi bil nihče najbolj navdušen nad treningom. Druga ovira pa je seveda denar. Ta ovira je že tradicionalna Ahilova peta vseh y‘B. Tako nejmoremo organizirati sekcije namiznega tenisa, ker društvo nima denarja,zabakup rekvizitov, šlanarina, skoraj ed'ni vir dohodkov, je minimalna, pa jo nekateri še nočejcjplačati. Toko sc atleti vsi pdvrsti "puntajo" in sv vedejo nasploh nelojalno do našega društva.
Jih pač ne bomo pošiljati na tekmovanja, bomo rade poslali slabše. (At le ‘-.j so ver jetnojsed rji preče 4 z.jmedeni in se ne znajdejo, ker so izstopili iz A.K '.‘in sedaj ne vedo kri bi.
Ta dogodek je ver letno precej vplival' na njihovo duševno s in jih zmedel. Vsekakor ji-a bo treba pomagati, da se bodo Spet pov.nili brez večjih pretresov in sledi vjvs kdarije življenje, op. pisca.) Moramo ye dodati,.. o ima društvo sestavljen program sek ij,ki naj bi jih gojili. izvedli bi tudi medrazredno tekmovanje v košarki. To nam je skora tono mogočila prezasedenost telovadnice. Šah deluje v okviru *.K.N.M., orodna telovadba v okviru TVD Partizan, streljanje pa v okvira strelske družine Milan Mn c en. če bi imeli na vo Ij , telovadnico, bijse di problem rekvizitov lahko nekako reyil, toda brez pr os or a in brez denarja se ne da nič. Upamo pa,da se bo vsaj 0iede denarja obrnilo na bolje, sicer bomo pobleti lahko organizirali plavanje, toda v dolgovih. V prihodnjem letu imamo v načrtu
športna srečanja s srednjimi šolami s področja Novo mesto' in s XXD gimnazije Črnomelj, TSŠ Krško, gimnazije Kočevje'-' in eventualno še z gimnazijo Brežice. V takem položaju približno se nahaja XXE na gimnaziji. Polož-a jini ravno rožnat, toda z dobro voljo selbo daljo marsikaj rešiti.' Vsekakor upamo, da odbor ne bo kapituliral pred problemi, temveč bo še naprg vodil 5ČE v lepšo bodočnost.
Z. N.
Neki moderni slikar, ki se je pravkar vrnil poročnega potovanja, je pripovedoval svojim prijateljem, kako se je imel :
-Bili smo na. vasi.—Jaz sem zjutraj slikal, a moja žena je pripravljala zajtrk. Opoldne sva poskušala uganiti, kaj je hotel vsak izmed naju napraviti.-
Vi garantirate, da se te nogavice ne raz trgajo hitro!
-Absolutno ! Kdorkoli jih je pri nas enkrat kupil, ni več prišel.
Bober trgovec hvali svoje blago:
-To je postelja Ludvika XI.
-Toda stil je mno^o starejši.
-Lahko je. Mor da'je tudi on kupil v starinarnici.
Nekega turista" je zajela strašna nevihta, zato je vstopil v obcestno krčmo.
-Pravi potop! - reče ob slačenju mokrega plašča.
-Pravi... kaj? - ga vpraša krčmar.
-Potop. Kaj niste nikoli slišali za Noetovo barko in potop? -Veste, že tri dni nismo dobili časopisa.
Nedavno sem prebral enega vaših romanov.
-Poslednji?	'
-Upam.
Škot se je vrnil iz Londona in prijatelji so ga vprašali, kako se je imel.
-Zelo dobro, zelo dobro, a zdi se mi, da so Londončani zelo čudni ljudje.
-Tako?
-Neke noči ob dveh zjutraj je začel nekdo z nogo butati na moja vrata in se drl kot nor. Si lahko mislite, ob dveh zjutraj !
-In kaj si naredil ti?
-Nič, mirno sem nadaljevanjigranje.* na ga^da.
ib
Oder mladih
Le dve leti je :od tedaj, ko se je pri Zavodu za kulturno dejavnost Novo mesto, v okvir u odra "Dušan Jereb ”, rodil Oder mladih, Oder vodi poklicna igralka Alenka Eple-Vrabec, ki jo danes pozna že širok krog ljubiteljev igralske umetnosti v Novem mestu. Prvotna skupina mladih, predvsem iz vrst srednješolcev, pa je kaneš prerastla v širši kiog, ki vključuje tudi mlade igralce - amaterje iz delovnih organizacij. V teh letih so naštudirali že več del, jih postavili na oder v Novem mestu, z njimi p a so se uveljavili tudi izven domačega kraja. Nedvomno je njihov največ ji uspeh udeležba na tekmovanju amaterskih gledali 'č v Murski Soboti, kjer so z delom Bom Bernarde Albe dosegli visok plasma,
Njihovo voditeljico Alenko Bole-Vrabčevo sva prosili za nekaj besed o njenem delu z mladimi. Odzvala se je najini želji. Zvedeli sva, da so pogoji, vjkaterih dela Ode. miadih,precej slabi, v'e vedno pereče je vpr vanje primernega prostora za v-' vajo, saj tako majhen prostor, kot je garderoba kina "Krke", nudi zgolj improvizacijo igre,, ki dobi lahko šele v kontrolni vaji/svoj pravi izraz. In kako kako naj bi v takih razmerah postavili na oder klasika, morda Shakespearea? Potrebno bi bilo skupno delovanje z društvom Dušana Jereba, saj je za uprizoritev takega dela pomembna poleg entuzlazma tudi popolnejša izvedba. Le-ta pa zahteva večji oder in možnost večjih scenskih efektov.
Zanimali so nas tudi njihovi načrti za letošnjo igralsko sezono. Že v februarju, na predvečer slovenskega kulturnega praznika/bodo uprizorili recital "Neiztrohnjeno srce". Za proslavo Dneva mladosti, pa bodo k sodelovanju pritegnili tudi osnovnošolsko mladino, ki nam bo predstavila delo Beline: Užaljeni medvedek. Videli bomo lahko tudi Patricho-vo komedijo čajnica. Z delom ntomski vek so dosegli verik uspeh in ga bodo letos ponovno uprizorili. Pripravili bodo 4 večere moderne umetnosti. V okviru enega izmed gledaliških večerov - p a se bomo lahko nasmejali satiričnemu kabaretu *vi. a ~vuga čez/. ., ki si ga smemo predstavljati kot literarno montažo del.
Oder mladih želi pritegniti k-sodelovanju čimveč novih.ca-lentov, zato bodo v februarju ponovno razpisali av icijo.
Kot mladi amaterji, pa bodo lahko novi sodelavci/ tu razvijali svoje igralske ambicije. Tako misli igralka, ki se svojemu pokiicu°ne namerava odreči. Kot režiser je našla največji stik z mladimi, iz katerih lahko izvabi prizadevnost. Jrastla je z Odrom mladih, kakor tudi orli z njo.
O
VUTE-TRD.fi N

i 	 4		3	H				a	M	v	M		9
10					i	e	41	AL			m	
43			k		m	i/*-,				§	45T	
				'///) ////,	t-*							
m			d	1 0 ‘			, 1	E				1
n.			8,3				m	Ui		m	15"	H
		p	Xl		§j	m	17			19		
30									%			- . !
VODORAVNO
xAastiieč svetih podob, 7pr-iimek slavnih nemških pisateljev (Henrik, in Tomasa),lOnamestnik, pomožni duhovnik,llhuda kazen v šoli,13umetnost (latin.)14znamka nemških avtomobilov, 15so.lmizacijski zlog,16irsko moško ime,17del skladbe,18del obleke,19telovadno druYtvo,20koristno pri pšenici,21tovarna avtomobilov v Mariboru,22kazalni zaimek,23pesnik,24enaka samoglasnika,25dolga pesnitev,27znane nemške vojaške enote, 28tekočina/ki jo rabimo pri pisanju^Oindustrijsko mesto v Dczbosu (SZ) znano po živem srebru,31 umrli ameriški pevec (King Cole)
NAVPIČNO
lime največjega slovenske, a pisatelja,2strgalka, grebijica (medic „ izraz), 3spo j ina kovine s kisik t,4predlog, ^makedonsko kolo,6meaicinski izraz za kožno tuberkolozo,7tonovski način, 8povr'inska mera,9otok zahodno od Sumatre,12kesanje,14samostan-ski predstojnik,lbtanka pločevinasta ploščica,l7vzklik pri bikoborbi,IŠveznik,20	del skeleta
21ime hrvatskega lir ika tJjeviča, 22barva kože in obraza,23doma-ča žival (mnoš.),24grška boginja jeze,26kolovoz, steza,28ozna-ka za Čakovec,29veznik
NAGRADNA KRIŽANKA
Sedaj obj avl jamo, glede na počitnice; križanko. Je nagradna in se zato kar potrudite in io rešite. Rešitve pošljite, na naslov "Stezice" Gimnazija,do 10. februarja. Za pravilne rešitve bo razdeljenih* fnagrad, in sicer "'brezplačno celo leto Stezice". Velijco sreče pri reševanju!