^^■■HH^^^^^H 185. sevnko. V UnBIlonl, i MM 11 avgusta 192L Leto LV. Ishafm mk tan »op»Mn«, Inuall artelfe ta prazmike. InMraU t do 9 petit vrit A 1 O, od 10—15 petit vrit a 1 D 50 p, večji laseratl petit vrsta 2 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikoat 15 vrst 30 D; ieoltne ponudbe besed* 75 d. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se pritoži znamka a odgovor. UpravnUtro „Ilov. Navoda" la „H arotfna tlakam" BaalUva ■lica it 5, prittltao. — TaMaa *t- IM. *i*elal*tv* »Slav. Mar***" KnaUava «Uoa M. t, L aaMtatropfo Talafaa atev. 14-»•■!■■ sarefama la poiplaane is satoataa Iraakovaaa« mr ••lioplaov a« mm vraCau -ajajaj Posamezne Številke: 11 § Jugoslaviji navadna dni 75 par, nadalla 1 O v Inozemstvu navadna dni t ot nadalja 1*25 O Roitnlna platana v gotovini. „Slovsaski Narod11 velja v LJubljani In po postit V Jngoslaviji: I ¥ Inozemstvu: celoletno naprej plačan . D 120-— polletno......., 60— 3 mesečno....... 30*— 1 . ...... 10 celoletno......D 216— polletno •••••• , 108'— 3 mesečno • . • • - • 54"— i _ .......18 — Pri morebitnem povišanju se ima daljši naročnina doplačati. Nov! naročniki na, pošljejo v prvič naročnino vedno SajP" P° nakaznici Na p->eron*aiu' oblasti. Bila sta dva Ttah'^^a . . . |T?>VOT ip pil J/-rn«*f»Ti *'P'*cf/-)r) t^_ j ko bffskovft ?n redovH fe HT <-cctnn (^nlo -fo-mirnnin PCffjrostOfPMfli kolon v df^^fPT^tn-prie. }\\ co !5#5 ^^zneie *3»Tvffo v forn»*cHo tu defffrante. Pa^-;in «^ ie fesf vfcfflrlfi kolmt. Irl co šteTn itVtfofto ?f nffcfHev, 13 Qoko-lov-vadnikov bi 2130 vojakov. Ma*fa1 ' razvijale so se oaMofske ovaeiie pri l yrr.^y fr;f>1,„0|7 |_nkor ],]frn $n Volone korakale mirno. Najbttrneje je vojaštvo pozdravljala vzhodna članska tribuna, napolnjena do zadnjega kota in mesta in obdana v živopisaniH belordcjih barvali. Vojska |e pod poveljstvom majorja Milivojevlča defilirala mimo glavne tribune, kjer je bil komandant IV. zagrebške armije general T u c a-kovic z divizijskim generalom Dokieem. Ta dan je bil v resnici časten za našo vojsko, kajti Sokotstvo bi vojaštvo je na manffestrven In simboličen način pokazalo Idejno harmonijo in skupnost v cbramM domovine.. NASTOP ČEŠKE VOJSKE Vojaški telovadni vzr^inl sistem v Čcš'<; vojski. Za našo vojsko je kot naša zvesta zaveznica nastopila na telovadH- šču češkoslovaška vojska. Nastop je trajal od 4.10 popoldne do R.30L Vaje SO bile zelo poučne in nad vse /.mini i ve. Vojaškega strokovnjaka je Koto-vo zanimal na CeŠkem uvedeni sistem jutrrnTh vaj, ki ima mnogo slične^a. oziroma vzetega i/ švedskega sistema proste telovadbe. Pevajrč lcgiona'*sko pesem svobode je prikorakalo 64 ofie'rjev-letzi-jonarjev, goienecv oficirske šole v Pragi med viharnim vzklfkanjem občinstva: »Na zdar! Zdravo! 2ive1a bralka češka vojska!« Kakor omenjeno ie ta skupina izvajala dolg niz raznih jutranjih vaj, ki jih ovala češkoslovaška republika v svojo trdno in silno vojsko. Izvajali so vaje z največjo eksaktnostjo, disciplino in v najvzornejšem kritju. Pokazali so n. pr. odporne vaje, s katerimi se, če se jih sistematično in prav goji. razvije in ojeklenl gotovo mišičevje v nogah, na prsih, trebuhu in na rokah. Ed«rar Allan Poc: Pomt iz JM - RoDntaiif. Jeseni L 1827, ko sem bival v Vir-piniji v hližini Charlottesvilla, sem *3« slučajno seznanil z mr. Avgustom Bedi oejem. Ta, v vsakem ozira nenavadni inladi mož je vfcbujal v meni ne le glo-hekega zanimanja, temveč v nie manjfti meri mojo radovednost. P*> svojih nra\Tiih in telesnih svojstvih mi je bil enaka uganka. Tudi o njegovi družini mi ni bilo mogoče zvedeti kaj natančnega: niti odkod je bil prišel, nipem mogel doznati nikoli. Celo kar se tiče njegove starosti __dasi sem ga imenoval mladega moža __, je imel nekaj, kar me je vseskoz motilo in povzročalo, da se mi je zdelo število njegovih let r^lo zagonetno. Na videz je bil gotovo še mlad, — in zavzemal se je tudi za to. da se je govorilo o njegovi mladosti. A bili so trenutki, fco bi mu brez spodtike mogel prisojati sto let. V nobenem drugem bziru pa ni bil bolj čuden kakor oo svoji zunanjosti. Bil je izredno velik in mršav, pri tem pa se je držal unognjeno. Njegovi udje so bili dolrri in medli, celo široko In nizko, barva njegove kože brezkrvna. Njegova velika usta so obkrožale zelo pi^čne poteze; njegovi zobje so bili zdravi stali pa so tako neredno in daleč drug od drugega, kakor se nisem videl stati zob v človeški čeljusti. Po tem bi se lahko sklepalo, da je moral njegov smeh volivati neprijetno. Pa ni bilo tako: poleg tega je bil njegov ?meh brez vsake izpremembe vedno teti. Bilo je to medlo smehljanja globoke melanholije, udane, enakomerno trajajoče otožnosti. Njegove oči so hile nenavadno velike in čudno okrogle, kakor pri mački. Tudi so e© zenice,* kakor to opazujemo pri omenjenib Živa^ lih, pri močnejpi alt slabejgi luči. ki je padala v oko, razširjale ali zoževale. Kadar je bil razburjen se je ojačil sij njegovih oči, da bi človek skoraj ne verjel, ako jih ni videl. V takih trenutkih so bile njegove oči bleščeči žarki, ne morda sprejete Inči, temveč samostojne, silne svetlobe, prodirali »o Iz oči kakor iz solnca ali od goreče sveče. Ob navadnem razpoloženju oa so bile videti zastrte In motne; bile so tako osteklenele in tope, da so nehote spomi-niale na oči že davno pokopanega, trupla. Te posebnosti njegove zunanjosti so mr. Bedloeja očividno zelo jezile, tako da je napol pojasnjujoč, napol opravičujoč vedno namigaval nanje. Ko je storil to prvič v moji navzočnosti, me je zadelo skrajno mučno. Toda kmalu sem se te^a navadil in moje neugodje je izginilo. Tndi je imel dozdeven namen, rajši na to namigavati. kakor povedati naravnost, da ni bil, kar se tiče njegovega telesnega stanja, vedno tak. kakor sedaj, da ie spričo dolgoletnih nervoznih naključkov prejšnja izredna lepota njegove zunanjosti propadla do tega stanja, ki ga vidimo sedaj. Več let ga je spremljal zdravnik, pO imenu dr. Templeton, starikar gospod, star mogoče že 70 let. ki ga je bil srečal prvič v Saratogi, in od Čigar lečenja je imel len uspeh, ali pa ga Je vsaj unai doseči. Končno je Bed-lb«, ki je bil bogat, sklenil z zdravnikom dogovor, da za bogato plačo posveti svoj čas in zdravniške izkušnje iz- 1 ključno njegovi službi in njegovemu zdravljenju, V svojih mlajih letih se je dr. Templeton vnel v Parizu na vpo moč za Mesmerjeve nauke. L,© z mpgnanimi sredstvi se mu je posrečilo, lnjšati silne bolečine svojega bolnika. Za ta uspeh ga je naravno obdaril z velikim zauoaoiem napram nazorom, knterim se je bilo zahvaliti za olajšuje. Dok-tor pa se je kot vsi entuzijneti. tmdH, da bi izpreohrrn! svojega pa H ion ta v popolnega pristaša. Končno je svoj namen dosesrel v toliko, da se mu ie posrečilo bolnika pregovoriti da mu je služil v različne poizkuse. Po večkratnem ponavlianju je usneh oostal ZA$nie Čase že tako navaden, da ni vzbuial nobene pozornosti več. Med dr. Temple-tonom in Bedloeiem se je pola oroma razvilo izrazito razmerje aH močni maeme-tični odnosnji. Ne morem trditi z gbto-Voatjo, ali je to razmerje presedalo navadno silo uspavania: vsekakor je ta sila sama dosegla visoko stopinjo moči. Prvi poizkus, nbvzrociti magnetično spanje, se je Mesmerju popolnoma ponesrečil. Sele po petem ali šestem l*>izku8u in po dolgem prizadevanju je imel precej delen uspeh. Sele đvanaj-stič je bila njegova zmaga popolnejša. Potem ie podlegla volja pacijentova naglo volji zdravnikovi, tako da je, ko sem se seznanil z obema gospodoma, že samo hotenje magnetizerja, moglo povzročiti skoro trenotno spanje. Čeprav pacijent ni vedel ničesar o njegovi navzočnosti. Sele sedaj, leta 1845, ko se vrše taki čudeži vsak dan v navzočnosti tisočerih prič, si drznem sporočiti to navidezno nemožnost kot resno dejstvo. Beđloe je imel nadvse občutljivo, vznemirljivo in fntnzijnstično naravo. Pri tem je imel mor-no ir ustvarjajočo domišljijo, ki jo ie čepfo s> netilo iiži-vanj<^ morfija. Jemal ga jo v voliki mnoziri. in brez nJega bi 5=e mu zdolo nemogoče. d*i sploh živi. Tmel jo navado, zaužiti vsak dan takoj po zajtr-| ku veliko dozo morfija, — ali pravzaprav, neposredno za, tem. ko je iznil čašo čm^ kave. zakaj dopoldne ni nič jcd**l. Takoj nato je odšel sam, ali v spremstvu svojega psa na pohajkovanja med divjim in pustim višavjem, ki se ie razprostiralo zapadno in južno Charlottesvilla in ki so mu nadeli čudno ime >Ragged - Mountains«. Bilo je toplega, toda mračnega in meglenega dne koncem novembra. — sredi one dobe letnih časov, ki ji pravijo v Amoriki »indijansko poletje<, ko je mr. Bedloe, kakor navadno, krenil nroti gorovju. Minil jo dan, ne da bi se vrnil. Okoli o^Tiiih zvečer, ko «*mo se ravno pripravljali, da ga pojdemo iskat, k**r nas je resno vznemirjalo, da je toliko časa izostal, je nrišel nenadoma. Počutil se ni slabeje kakor običajno in je bil živahnejšega razpoloženja kakor drugače. Kar pa nam je pravil o svojem izletu in o svojih doživljajih, je bilo vsekakor zelo Čudno. >Spominjali se bo?te.< mi je dejal, >da sem odkorakal iz Clarlottesvilla okoli devetih zjutraj. Nameril sem svojfc korake takoj proti goram in okrog desetih sem zavil v prepad, ki mi je bil popolnoma nepoznan. Sledil sem njegovim ovinkom z velikim zanimanjem. Na obeh straneh ležeče pozorišče je nu* ;nirTT7i:>r_—- ~ --pr— _■/ iwgnjprnaM!PBl cHlo — četudi t>i se ]>o proviri no moglo imenovati veličastno__ nepopisno mračen pogled grozoto pusčobnosti, ki se mi je ■dela naravnost Čudovita. Sambt-nost jo biln tako popolna, kakor da f* od začetka sveta ni še nihče motil. Nisem se mV>«?ol otresti nri«1i da na zelo-no trate in =ive «kile pod mojimi nogami ni stopilo človeško bitje. Vhod v prepad je tako ekrit. in alro bi ne igrali ulogo slučaji, v resnici mko nedostopen, da nikakor ni bilo nemogočo, da sem jaz prvi — v resniei prvi in edini popotnik, ki je kdaj vdrl v to skrivališče. Gosta in čudna m^H ali, boljo rečeno para, s katero 96 odlikuje >indi-iansko poletie-r, in ki je ležala sedaj težko na vseh predmetih, je gofovo dosti pripomogla, da so se poglobili neodločni vtisi, ki jih je vzbujala okolica. Prijetno za strt je mile hlapne odeje je bilo tako gosto, da nisem na svoji stezi mogel videti niti za treuut^k več kakor dvanajst vatlov naprej. Steza se je mnogokrat zavila, in ker s svojimi pogledi nisem dosegel solnca. Si kmalu nisem mo^el več predstavljati v kateri smeri se pravzaprav premikam. Med tem je jel delovati morfij: —. biačevati ves zunanji svet z najmočnejšimi Vtisi na moje občutje. Lahno t^o-petanje lista — barve travne bilke — oblika deteljice — brenčanje bučele — hlesketanje rosne kapljice — dih vetra __ vom\ ki je vel iz gord* \ — fP to je skrivalo v sebi svet sluteni in predočeb — jasno in pisano skupino pretrganih in sanjavih misli. (Dalje prihodnjič). stran 2 »SLOVENSKI NA Rilu« drle M avgrora i^*. uH_>, 1 t*^» Odhajajoč možatih7 in gib&niti ko-fakov s telovadišča so legionarji zapeli rusko pesem: »Za Uralom«. V krasnih belih telovadnih kostumih je nastopila vrsta devetih telovadcev pod vodstvom učitelja telovadbe v oficirski šoli br. Frante E r-b e n a, ki je nam Slovencem že poman izza ljubljanskega vsesokolske-ga zleta L 1904, ko se Je udeležil tekme gostov in bil v tekmi zmagovalec. Franta Erben je dalje nastopal pri raznih mednarodnih tekmah ter priboril češkemu Sokolu lavorike zmag. Vrsta je na drogu Izvajala vratolomne, a nad vse divne vaje. Na to sledeče, od 36 legionarjev-oficirjev Izvajane proste vaje so bile težke in krasne. Vaje so bila kombinacija raznih panog lahke atletike. V vajah so podani sujeti iz veslanja, rokoborbe in metanje diska. Sledil je »žogolovc. Igra je vzbudila med občinstvom salvo dobrosrčnega smehu. Dve vrsti, po osem voiaKov. lovita £ocr>. oriroma jo mečeta skozi noge in zadnji vojak t žogo med koleni mora skakati do gotovega cilja. Med to skupino so bili nekatemiki zelo izborni skakači. Nastop znamenite »petlndvafeetfce« s posebnimi prostimi vaiam? je bil za občinstvo fraoanten. »Petindvajset-ka« te razvifala divne in lepe kombinacije prostih vaj. ki so pa bile v bistvu le bolj akademičnega značaja. Ta zelo komplicirana kombinacija vaj Je zelo pripravna za kako telovadno akademijo. Sledile so vaje na konju, druga vrsta je izvajala vaje na orodju In zelo interesantne so bile tekme vojaštva v teku čez zanreke. Prebodi Čez razne zapreke, plot, zid in strmo brv s puškami so vzbujali med občinstvom napeto zanimanie. Nastale pa so tudi salve smehu, ko sta dva vojaka, ki nista moda preskočiti zidu, zaprpko kratkomalo obšla. Na ta način nam ie zavezniška In bratska voiska podala točno sliko metode in sistema, kako se goji v če-?k! voiski te'ov^dba in lahka atletika. NASTOP NAŠEGA NARAŠČAJA. CeHom je sledil nastop našega moškega naraščaja. Nastopilo je 340 naraščajnikov. Razvoj k nastopu, t-azstop in vaje zletne so bile prav dobre. Vaj se je udeležil naraščaj bližnjih sokolskih žup. Lepe in brezhibne so bile tudi vaje ženskega naraščaja, 340 po številu. Razvoj dvaj-seterostopne kolonske mase v štiri peterostopne je bil prav lep in vzoren. ZAKLJUČNI NASTOP NAŠE VOJSKE. FRANCOSKO ODLIKOVANJE NAŠI VOJSKI. Z raznimi prostimi vajami je današnji program zaključilo zopet naše vojaštvo. Prvi je nastopil oddelek 4. pešpolka iz Martinšice ob reški meii. So to po veČini domoljubni kmečki sinovi iz užiške okolice v Srbiji. Po končanih vajah je pristopil senat. Fevnanld kot zastoonfk fran* coske vlade skupno s komandantom Fovetom In v spremstvu generala Đokića pred četo na telovadišče ter imenom francoske vlade po kratkem nagovoru izročil podponičniku Vla-stimirju Bankovlću, rodom iz Bal-kovca pri Kragujevcu, v znak priznanja zlato medaljo »Courage, Pa-trie, Moralitte«, polka samemu pa srebrn poka! kot darilo francoske vojske za priznanje hrabre in požrtvovalne službe domovin!. Pod načelstvom br. Janka L j u-Š t i n e je nastopila zagrebška podoficirska šola. Po številu 330 vojakov je izvajalo vaje s puško. V vrstah ie vladala disciplina in strogo vzorno kritje. Vaje so bile zelo efektne. Junaški Užičani 4. pešpolka, 100 po številu so zaključili današnjo javno telovadbo. Brez štetja in godbe so prav dobro in vzorno izvajali težke Murnikove vaje. Videti je bilo, da so ti preprosti naši kmetski sinovi prožeti globoke in velike ideje Sokolstva. * * Harmonično in veličastno se te 'današnji dan zaključil na telovadišču v znamenju manifestacij in prisrčnih' ovacij naš? in češkoslovaški vojski. Obenem le bilo na najdostoineiši In najsijajnefši način dokumentirano pobratimstvo m nerazdmžno zavezništvo obeh hrafcftfti armad v časa mi-n< I« voinHi vib»r*ev. Poslani Kalim o velikih nalogah Sokolstva. N* včerajšnjem pozdravnem večeru, prirejenem na čast gostom v veliki dvorani »Kazine<. Je na govor staroste JSS br. dr. Vladimirja Ravniharja or!qrovrnil v Imenu predsednika češkoslovaške republike Masarvka beogradski poslanik Antonin Kalina* Govo- ril J% v srbohrvatskem jeziku. Med drugim je dejal: >Masaryk je naš veliki Sokol in me je poslal, da tu predstavljam Českolovaško republiko! Naglašujoč veliko idejo Sokolstva in nje slovanski Značaj, poudarjajoč veliko borbo, ki jo je vodilo češkoslovaško sokolstvo za Osvobojen je in za svobodo češkoslovaškega naroda, je Kalina svečano izjavil, da postane sokolstvo oni važni Činitelj ki podkrepi in utrdi pot h konsolidaciji velike in bratske nam slovanske Rusije. Izjavil je med drugim: »Mi Sokoli moramo done^ti mir in pokojj vsej Rusiji.« Poslanik Kalina se je prisrčno zahvalil za iskreni sprejem češkoslovaških Sokolov in Sokolić od strani svobodne Ljubljane in izjavil: >Mi -smo prišli v Ljubljano z ljubeznijo do Vas in želimo, da tudi Vi združite Isto ljubav napram nam. Med nami ni nikake ljubosumnosti. Danes so naši Sokoli nosili tudi Va?o zastavo. Upamo, da bodo tudi Vaši Sokoli nosili* našo zastavo kot svojo zastavo. (Viharno odobravanje.) Čarobna iluminacija. — hej Slovani. — SLOVENFC, SRB, HRVAT — ZA UVEK BRAT I BRAT! Zveza ljubljanskih pevskih druStev Je priredite snoči (v ponedeliek^ veličastno serenado na ljubljanskem Oradu. Za pol 23. uro določen vzpored se Je pričel že ob 22. url z iluminacijo vseh oken gradu ter spuščanjem ognjemetov raz vrh stolpa, kar Je napravilo utta, kakor bi vrh stolpa la tvo-iega Srela bruhal oceni. Kmalu po l/x23. ie ospredje Grada zala-reto v svitu umetnega ognja, začeli so pokati streli iz topov. Po zadnjem strelu so se na severni strani oglasile fanfara, vrvenje na ulicah ie utihnilo, posebno na izglednih točkah kakor na Kongresnem trgu, kjer Je bila zbrana masa naroda — ne motimo se, da je bilo 10.000 ljudi — Je zavladala svečana tišina. In ko ie med srebrno zveneče glasove fanfar zadnnela kraljeva himna »Bože pravde« je vse hitelo snemati pokrivala raz glav. Tisočeri živlo-klici, navdušeno pleskanje. Za tem ie sledil mogočen Adamičev koral, posvečen specijalno temu nepozabnemu večeru. Fanfare in pevski zbor, to Je donelo In odmevalo daleč in mogočno po ljubljanski okolici v prekrasno poletno noč. Kaj takega 1 jubljana še ni doživela, še ni slišala. Svečanrrstni vtis Je dosegel svoi višek, ko je takoi po veličastnem koralu zadonela za nas takn pomenljiva pesem: »Buči. buči moHe Adniansko«-Ko je zamrl zadnji odmev fjlasnv, nI hotelo biti konca viharneza ploskanja Jn vzM'kov. ?*ed«l! sta *e dv* točld »He! Slovani!« In »Slovenec, Srb. Hr at«. Med zadnjo kitico je »žrelo« vrh stolen zonet začnlo hni-hati krasni umetni osem. Ffl le to bafno-krasen Prizor, kakor iFka iz tisoč in ene noči. Viharnih vzklikov in navdušenega nloskanla nI hotelo Mri konee. PfcilamMM Je Jela os*?ntl razsvetliva m*ed «*r~dom. znn-menle. da so pff*edlte1|1 dovršili *^-oi nre-SSfMttttv vsoored. k' ostane n**'e T f"Wiini neco t"Hi vsem coctTn v nM^brfcnem «:r>o-mirm. $e nar strelov 17 tonov Je zao korakali Belgijci, ravno tako viharno pozdravljeni od občinstva, sledila jim je delegacija romunskega telovadnega društva »Inainte« s krasno zastavo. V tej vrsti smo opažali tudi krasne romunske narodne noSe. Ponekod ie občinstvo viharno pozdravljalo Romune z vzkliki: »Živeli Romuni! Živeli naši prijatelji sosedje!«. Vrsto tujih gostov ie zaključila devetčlanska delegacija poljskih skavtov ped vodstvom načelnika Da$ziewicza. Tudi Poljakom je prirejalo občinstvo ovacije. Oficirji oficirske šole v Pragi pod vodstvom br. Frante Erbena so zastopali češkoslovaško armado. Sedaj je sledil krasen pogled na vihrajoče zastave češkoslovaškega Sokolstva. V strnjenih vrstah so nosili češkoslovaški zastavonoše 59 sokolskih zastav, obdani s častnim spremstvom. Sledile so na to posamne kolone češkoslovaškega Sokolstva, razdeljene po župah. Cehoslovaki so bili povsod navdušeno pozdravljeni. Na Dunajski cesti, na Sv. Jakoba trgu, na Starem trgu. Mestnem trgu, po Vidovdanski cesti, zlasti pred Turkovo hišo in na šentpeterski cesti so bili Čehi naravnost obsuti s cvetlicami in z zelenjem. Na teh krajih je meščanstvo iskrenejše pozdravljalo Cehe, vzklikajoč jim: »Živeli Čehi, Zdravo! Zdravo!« Češke vrste so §tele nad 4000 Sokolov in Sokolić. V najlepšem redu stepajoč so Čehi meščanstvu odzdravljali z vzkliki: »Afžije Jugoslavije! Zdar, Zdar! Nazdar!« Mimo pošte so stopale kolone češkoslovaškega Sokola nekaj več kakor 20 minut Pred Narodnim domom in na Blei\veisovi cesti so bili Čehi zlasti predmet oduševljenih ovacij, ki jih jim je priredilo narodno ženstvo v narodnih nošah. Gospodje so vihteli klobuke, dame so mahale z r^bci, vzklikajoč češko - Jugoslovenskemu bratstvu. Vrste Jugoslovenskega Sokola. Za češkim Sokolstvom so se vrstile Župe jugoslovenskega Sokolstva. Na čelu so se vozili v kočijah, vpreženih v vrance, veterani našega Sokolstva, kJ so stali že ob zibelki »Južnega Sokotac: Fran Dr en i k Filip S u p a n Č i č, Peter O r a s s e M i in Rajmund Ravnikar, čestitljive sokolske borce, ki stoje že 60 let neprestano v sokolskih vrstah. Je povsod občinstvo pozdravljalo e največjo presrčnostjo. Izražajoč svoje spoštovanje prvim oralcem sokolske ledine. Tudi naša zmagoslavna tekmovalni vrsta Je bilo povsrdl. koder se Je sprevod premikal, predmet Živahnim ovadjam. Na Starem frgn, na Mestnem trgu. pred Turkovo hl«o m na Šentpeterski cesti so b;t! tekmovalci, oblečeni v telovadne kostume, naravnost zasuti od evetla In rrlenta. žune* Juroslovenskega Sokola z !5? zastavami so bile razvrščene ♦ako-le: Bsmla-luVa, PJelovar. Beo^ad CeMe. TCranl. Kr%-gujevac. fanfara Iz ?lrov. Maribor. M^ntar, Novi Sad No^o mesto. Niš OsMek. Peka- 6u«ak, Split Stlp. SkopUe, Šibenik. Sabac, Sarajevo, Tuzla, Veliki Bečkerek, Zagreb« Zaječar. Vrste Sokotos sta nato zaključili župl Ljubljana in Ljubljana 1. s tremi prapori. V enakem vrstnem redu so sledile članica Sokola. Njim so sledili z godbo ruski Sokcli v živopisnih kostumih. Velikansko povorko pa je sijajno zaključila konjenica jugoslovenskega Sokolstva pod načelstvom br. Franketa Konjenica je bila razdeljena na pet oddelkov. Na Čelu ie jahalo osem mariborskih fania-ristov, ki so povsod vzbujali splošno občudovanje. Načelstvu so sledili oddelki: Češka konjenica, zagrebška, mariborska, celjska in ljubljanska s prap irjem, ki ga Je držal praporščak br. Janušič. Bilo le nad 500 konjenikov. Sprevod je korakal mimo pcš*e dobre tričetrt ure. PODROBNOSTI SPREVODA. Veličasten je bil prizor, ko se Je imno-zantna sokolska armada pomikala po Dunajski cesti in Aleksandrovi cesti do palače pokrajinske vlade na BIeiweisovi cesti. Na koncu Aleksandrove ceste v spalirju so daleč po Bleivveisovi cesti stale narodne noše. Pred Narodnim džinom je bila postavljena prva skupina slikovitih narodnih noš. Tu so stale Gorenjke in Dolenjke. Poteg njih pa so se družile slikovite črnogorske noše. Tudi Čehinje so ble častno zastopane, zraven njih so bili postavljeni Belo* kranjci, dalje Bohinjci in drugi. V ozadju špalirja pred Trubarjevim spomenikom so stali kmetski fantje, jahajoč pcjlnokrvne pinepjavske konje. Ko so se približale prve vrste srostov in prve vrste češkoslovaškega Sokola Trubarjevemu spomeniku, so dame v narodnih nošah neprestano vzklikale: »Na zdar Cehi, Zdravo Sokoli!« Francozom In Belgijcem pa so vzklikale: »Vive la France!«, Vive la Belglque!« Francozi so temperamentno odzdravljali, enako tudi Belgijci in Alžlrct. Najnre-srčnejše so bile ovacije Cehom. Nastal je pravi orkan vzklikov in pazdravov. V dolgem Spalirju so množice stale pred palačo pokrajinske vlade. Na balkonu so stali minister notranjih del Kosta T i -m o t i j e v i Ć, minister saobraćaja Andrija Stanič, poslanik češkoslovaške republike Antonin Kalina in pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Ves čas so nepremično motri!! krasne vrste sokolske armade, ki Je članom vlade navduleno vzklikala. NA SV. JAKOBA TRGU. Na Sv. Jakoba trgu je bilo vse Črno občinstva, ki je nervozno pričakovalo Sokole. Sprevod, pomikajoč se od palače pokrajinske vlade dalje po Rimslti, Emonskt in Cojzovi cesti proti Sv. Jakobu, Je dospel tjakaj ob pol desetih. Viharni navdušeni vzkliki so pozdravljali prve vrste in na Sokole so se vsule cvetke in šooki, celi venci. Videlo se Je takoj: tu je osrčie narodne Ju-goslovenske Ljubljane. Na Sv. Jakoba trjru so stali v narodnih nošah Belokranjci-Srbi Iz Bnfancev. Na narodnih tradicijah hojratJ Stari rrjr pa Je manifestiral za sokolsko idejo na naj-sHainejSi način. Tr* je skoro zatemnel v zastavah in zastavicah. Z vseh hiš so vihrale sokolskim vrstam v pozdrav dolge narodne in državne zastave, vsa okna so bila okrašena z zelenjem, cvetjem in zastavicami. Prvi pogled, ko Je stopila sokolska armada na ta kraj. Je bil očarujoč. Val vzklikov le pretresel osračic. Cvetje, Šopki in verci so leteli iz vseh oken. iz vseh nadstropij, kakor v cistern de?tu na Jnna-Ske vrste naSe sokolske armade. Porvolnorr»f\ cvetjem «o Hit obsuti tuji srostio; Francozi, BolsilH. Komuni in Poljaki. V pozdravnih ovaoii >h ir m*Tiife-stnoiinh pa so jo odlikoval ruo*i Vestni tr«r. Sprovod jo od tu da lic krenil mimo škofijo nn Po!inpfiko oo«to. Prod £ko-fiio ie zavladala tiMna, začutilo se $° takoj da bivnjo Hud j**, ki ni=o prijazni sokolski misli. No, dobrega razpoloženja to ni motilo. Ovacije «v> se zopet pri-oele na Krrkovem trpu in dalje po Poljanski cesti. Čez Sentnct^rski moet je sprevod krenil po Skofmki ulici do rr-ga Tabor. Na potu tjakaj po fo povsodi ponavljale manifestacij* in ovacije Sokolom ... Napredni, sokolski ideji vedno zvesti ljubljanski trsjovoe S. leži že dalj ca^a težko bolan v L.eonišou. Delno zadet oA kapi. V>s en« sokolskih elavno-sti se ie zanimal za njih potek. Včeraj pa je izrazil svojemu prijatelju željo": >Had bi ?e videl sokolski sprevod, potem pa lahko umrjem!« Prijatelj je ree po^krr**! vpo potrebno in era v avtomobilu pripeljal na nrimemo mesto v bližini Tabora, od koder je zavedni mož užival v oonrujocem pogledu na triumfalni pohod jugosloveusk© sokolske armade. Mimo trga je sprevod krenil po Vidovdanski cesti na Sentpetersko. Pred Turkovo hišo so se manifestacije stopnjevale do entuzdazma: Pa tudi Sent-petrska cesta se je odlikovala. Sokolske fanfar*, kakor povsod tako tudi tu v ožini, so mogočno odmevale. Šokol-ke koračnice so podžlsrale navdušenje liudstva. ki je z prromkimi vzkliki dajalo duška svojemu navdušenju. Snre-vod je dalje krenil na Marijin trp, kjer ara je pričakovala tisočVlava množica. Kakor na ukaz te zaorilo iz vseh nrrl: »Zdravo Cehi! Zdravo Sokoli! Živeli, Živeli! V odzdrav na so doneli klici At žpo Vou^oslavije, Vive la Tougo-■tarie. Zdravo! Manira wMm So- kolstva iliu in oli misli na Karnam A Prihod kralja. — Prlltad Palica. — Impozantna sllfea sok&asklb l as. Korakajoč z Marijinega trga preko Prešerno.e in ^clenburRove ulice nizdol ob Kazini, je prva vrsta ob 9.45 kren.la pri Filharmoniji navzgor po K' ngresnem tr^u mimo Častnega odra do severnega konca trga. Pri častnem odru so se postavile v vrsto vse vrste Inozemskih gostov, vse zastave če*kos!o atv> in ostalo občinstvo je Izkušenemu nasernu driav-i niku priredilo oduševljene ovacije, vzklikajoč: »Živel Pasid!« Paiič. častitljiva postiva z dolgo snežnobelo brad^, je z zanimanjem sznotršl razvoj mas Sokolstva. PRIHOD KRALJA. Točno in eksakmo formiranje kolon v maso ie začasno prek nil prihod Nj. Vel. kralja Aleksandra. Bliskovito se ie ra^zncsel med stoječimi, fronto proti Zvezdi ima) cimi sokolskim! masami glas: »Krali prihaja!« Na južnem delu trga stoječe impozantne mase Češkoslovaškega Sokolstva so se na en mah obrnile, prešiniene z mislijo, pozdraviti jugoslovenskega vladaria kot brata Sokola! V znak pozdrava so se dvignile krepke roke Sokolov, vihteč čepico, dvignile so se roke čeških Sokolić, držeč v rokah cvetje in zelenje. Zamahnile so v pozdrav roke in slika Je predstavljala veličasten moment, ki je neposljiv ter le vreden slikarskega čopiča. Cehi so kralju neprestano Mzklikali: »Na zdar, Ma zdar. Zdrav krall Aleksander!« Vmes pa so orill klici Jugoslovenov iz vseh kralev na*e kraljevine. Prenet'čno so vzklikali: »2ivel krall Aleksander! 2iveo Jugoslavenski krallli Avtomobil je. prihajajoč po Vegovi ulici, zavozil pred portal univerze. Tu je kralja pozdravil kot hišni gospodar rektor univerze prof. dr. Gojmir Krek, Na balkonu je Wla že zbrana celokupna vlada z ministrskim predsednikom Parićem na čelu, ki je imela preje sejo v sejni dvorani univerzitetnega sveta. Kralj se Je pojavi na balkonu. Na Kongresni trg stopajoče sokolske vrste so trenotno zastale. Postavile so se kot skale in začele zopet prirejati kralju prisrčne ovacije. Kralj je z velikim zanimanjem ?n vrradoSJen opazoval nastop Sokolstva. zrl pozorno na sokolske mase. ki Id so mu neprestano vzklikale. POZDRAV MfSTA UUBLJANF SOKOLSTVU. Ko so se sokolske vrste uvrstile v strnjeno maso in ko so polegle ovacije krallu. ie vojaška godba zaigrala »Bože pravde«. Vse sokolske zastave so se poklonile kralju. Nastala je tišina Vladni komisar, ki vodi občinske porsle, dvorni svetnik dr. B. Senekovič, iskreno pozdravljen od sokolske množice je v temperamentnem govoru izročil Sokolstvu pzdrav Ljubljane. Govoril je: Sestre! Bratje! SokoiU! Veselo življenje valovi po ljubljanskih ulicah, slavnostno razpoloženje vlada vsepovsod. Iz vseh delov nase prostrane domovine <^> privrele strumne sokolske čete, da pokažejo sadove svojega truda, da se skupno navdus© za svoje ideale in dobe pobudo za nadalj-ne vztrajno delo. Sokolskim trumam so se pridružile telovadsk© vrste iz skoro V£teh naših prijateljskih in zavezniških držav, da se poskusijo z nnšimi Sokoli t prijateljski tekmi. __ Ljubljana je bila zadnje dni priča svečanosti in sijajnih prireditev, kakoršnih doslej se ni videla na svojem ozemlju. Nepozabni nam ostanejo lepi dnevi, ki smo jih preživeli v kropu nnših dragih gostov. V imenu mesta Ljubljane mi je oast naj-prisrčneirB se zahvaliti Jusroslovenskemu sokolskomu savezu, ki je za svoi letoSnji izlet določil Ljubljano. 1% m> Štev. 185. •SLOVENSKI NAkOD. Sim »'• "*•«• •9-'». stran & da se zahvaljujem vsem drugim aceton*, ki se niso ustrašili dolge in naporne poti, da počaste nase sokolsko slavje. Zavedamo se. da nas sprejem in nade gostoljubje ni tako, kakršno bi nabralo biti. Nismo Vas sprejeli s sijajem in pompom in nismo Vam mogli nuditi razkošja — vse preveč nas se tarejo posledice dolgotrajne vojne __ bodite pa uverjeni, da *smo Vas sprejeli ^ odprtim srcem In bratsko ljubeznijo in da bi Vam bili radi nudili več gostoljubja, ako bi to bilo v naših močeh. — Srčna potreba mi je# da se posebej spominjam dragih sester in bratov iz Ce-hoslovaškto, ki so se v tako velikem številu udeležili ljubljanskega slavja in s tem znova posvedočili trdno zavezništvo, ki oklepa oba nada naroda, spominjam se dragih rojakov, ki so pri« speli iz daljne Amerike, spominjam se vseh drugih prijateljev in gostov, ki so prihiteli od daleč, da izrazijo simpatije našemu Sokolstvu in našemu troime* nemu narodu ter se jim vsem najprisrč-neje zahvaljujem za njih obisk. Izrekam nado. da So se drugi gostje počutili med nami kakor bratje in prijatelji in da porreso v svojo domovino zavest, da prebiva tod narod, ki je sicer majhen po številu, ki pa resno stremi za najvišjimi kulturnimi ideali. Zadnji moj pozdrav veljaj Vam, brate in sestre Sokoli! Pokazali ste, kaj premore sokolska disciplina in neomajna vztrajnost. Zadnji dnevi »o bili en sam triumf neumornega sokolskega 'dela. Časti tam Vam kar najiskreneje k Vašim uspehom in se veselim z Vami, "da je Vaša prireditev tako sijajno uspela. Ta uspeh bodi bodrilo za nadaljni napor, za nadaljnje delo, da se uresničijo oni ideali, ki ste si jih zapisali na svoj prapor. Krepke mišice, zdrav razum, srčna plemenitost in nesebična ljubezen do naše države so Ideali, ki za njimi stremite; ti ideali naj Vam ostanejo tuđi v naprti zvezde vodnice. __ Naš najvišji cilj Je sreča naše prekrasne domovine, ki smo Jo ustvarili s loljkim naporom in s tolikimi žrtvami in ki smo ji dolžni, da za njo žrtvujemo vse svoje silo In če treba, tudi svoje življenje. TJverjen, ida v tej misli soglašate z menoj. Vam kličem na skorajšnje svidenje t beli Ifjubljanf in prisrčen-: Zdravo! ZAHVALA SOKOLSTVA* UUBLANI. V imenu celokupnega Sokolstva s« Je zahvalil starosta br. dr. Vladimir Ravnikar. Njegov kratki srovor Je M! spremljan z oda še vf! enimi ovadjami Sokolov ?n Sokolić. Bratje in sestre! Prijetna dolžnost mi je, da Vam v sbplih pozdravnih besenfah imenom 60-kolstva izrekam najlepšo zahvalo. Ko danes m&nifestujemo za krasoto in vznesenost sokolske ideje, 1© je Ljubljana, ta zibel Jngoslovouskega Soioo*-stva. odela v prajmieno oblaetlo. Zunanji pojav je to njene vzhičene duše njene ljubezni do Sokolstva, Ta ljulm-bežen* mogočna kakor reka in stalna kakor gora, nI od danes in ođ včeraj. Sokolstvo je beli Ljubljani najljubše flete, odkar se je bilo narodilo v njenem naročji. Drug na drugega sta se osla* njala drug drugemu sta si vračala medsebojno ljubezen in spoštovanje. Prvi starosta Južnega okola dr. Ftbin Henrik Costa je bil župan ljubljanski Njegovi odlični nasledniki v županstvu — naš šestdeset letnik Peter Graselli (»Zlvel! Živel !<), Ivan Hribar, naš pokrajinski namestnik in minister (Živel Hribarc) In dr. Ivan Tavčar odlični slovenski pisatelj in vodilni politik (Viharni: »Živeli Živel! Na zdar! Na zdar!«) — vsi so vzresli iz Sokolstva ter jim je Sokolstvo poverilo častna in vodilna mesta. V znamenju Sokolstva se je vršila ona odločilna volilna borba, ki je v letih osemdesetih minulega stoletja iztrgala Ltfuhfljano nemškemu gospodstvu. V sokolski navesti je Ljubljana prestala vse viharje, vse težke preizkušnje, kljubovala vsem nasilnostim In izkušnjavam. Ponosno vzravnana in jasnega Čela stoji pred nami. Spoštovana kot kulturno središče slovenskega dela našega naroda je prejela iz rok tega naroda dragoceno nagrado, da je postala ena izmed prestolio naše svobodne države. To dokumentira uprav danes, ko si je na Čehi svoje vlade naš mladi in junaški vladar (>Živel kralj! •jivel naš kralj — Sokol! Na zdar! Na zdarU) na današnji sokolski dan Ljubljano izbral za svojo rezidenco. Ne dolžnost, srce mi veleva, ko Vas poživljam, bratje Sokoli in sestre Sokol*ce, da kličemo kraljevemu bratu Sokolu svoj sokolski pozdrav: >Zdravo! . . - Na zdar!c . . . (Velikanska množica Sokolstva na trgu je nato priredila navdušene ovacije Nj. Vel. kralju, ki je stal na balkonu univerze. Tisočere in tisočere roke Sokolov in Sokolić s cvetjem v roki so mahljale kralju v pozdrav, navdušeno In Hlcrono vzklikajoč: >Na zdar Sokol kralj! Zdravo! Zdravo! Živel kralj!«) Starosta br. dr. Vladimir Ravnitiar je nadaljeval: »V svojem starodavnem pomeriju je Ljubljana gledala že mnogo sokolskih manifestacij, toda nobena še ni bila tako veličastna, kakor je današnja, nobene pa Ljubljana še ni pozdravljala tako prisrčno, kakor današnjo. Na široko je odprla duri gostoljubne svoje domačije ter vsipa na svoje ljube goste darove svoje bogate duše. Bodi njej ter njenemu sokolskomu meščanstvu izrečena globoka sokolska zahvala. »Zdrave! Zdravo! Zdravo! . . < Na govornikove zaključno besedo je nastalo ponovno urnebesno vzklikale in poa^nvljanja. fejbotft t*JSe&}h 6» 00 uopot prirejale ovacije kralju In navdušeno vzklikali napredni beli LJubljani Vsi sokolski praporji in zastave so se ob govorniškem odru nagnile v pozdrav in poklonile kralju in mestu Ljubljani. Starosta dr. Schelner Is pozdravil Sokolstvo v Imenu COS s kratkim jedrnatim govorom, nagiašajoč temeljno misel Sokolstva, misel bratstva v borbi m svobodi. Dr. Ivan Rib ar, predsednik narodne skupščine, ie pozdravil Sokole v imenu narodne skupščine. Njegov govor je Sokol. stvo sprejelo z vzklikanjem ia odobravanjem. Nazdravil Je junaški srbski vojski, ki le izvedla osvobojenje (»Živela vojska!«), v toplih besedah se ie dalje spominjal velikega čina kralja Petra L Osvoboditelja, (klici: »Slava! Slava!«) in je končno pozdravil našega junaškega kralja (»Živel kralj!«). Koncem svojega govora je z vznesenimi besedami poživljal Sokolstvo, da Še nadalje sodeluje pri udeJstvovanJu enotne narodne In državne misli. »Sokolstvo bodi narodni fn državni misli glavni temelj!« Kako narod pozdravila sooftga kralj*. Po končana govorih le na trgu nastala grobna tišina. S severne strani ao se začuli prvi glasovi veličastnega korala, veličastne skladbe Emila Adamiča, ki jo fe uglasbil nalašč za to slavnost Pevci ao zapeli globoko v srce segajočo Petrušldao: »Cuj nas remija!«. Sokolske vrste so pesem poslušale mirno, tiho. Zbor je nato končal s »Bože pravde«« a Čemer se je za« ključila manifestacija. Nato so se začele goste množice So« kolstva v najlepšem redu razhajati, defilira šoč pred kraljem. Kot zadnla le defilirala konjenica, ki ie s svojim res krasnim nastopom napravila mogočen utU. Po končani manifestaciji se je Nj. V«L kralj Aleksander razgovarjal z raznimi zastopniki pokrajinske vlade in rektorjem univerze dr. Oojmlr Krekom. V razgovoru t rektorjem je kralj pokazal dobro Informiranost glede ubfkacij naše univerze, spontano obžalujoč, da so prostori univerze pretesni. Sprejema kralja se je udeležil poleg gg. dekanov tud! prorektor Za* pančič. Komaj le s Kongresnega trga zsrfnll zadnji oddelek sprevoda in Je bilo konec oficijelne prireditve, le na tnni ostala množica z vseh strani navalila proti dvorcu ter dajala du* ška svojemu čustvovanju in navdušenju, orkanu podob 1 je po dvornem trgu zaorilo: v vel naš kralj! Živio Aleksander! Živela kraljica Marija! Kralj se je vidno vzradh* 5čen prijazno zahvaljeval za te rz* raze neomahljive udanosti. Že le minilo poldne, ljudstvo ie bilo vsled vročine trudno, toda videč, da redi* teljl urejajo Špalir za kraljev odhod, se je vnovič postavilo v vrste v smeri proti realki. Ta Spattr pa se je kmalu sam od sebe razšel. množica je vdrla na vrt dvorca ter okupirala prostor okrosr Jcralioveca avta In Ča* kala. Ko je kralj pozneje prišel, je ljudstvo obkolilo avtomobil, neprestano klicajoč: »Naj živi naš kralj! Živio kralj Sokol!« Moški so dvigni* H klobuke, dame so mahale t robci In sipale cvetke na avto. Komaj da so spustili avto iz dvorca. Znnat ni bilo treba nobe* nih rediteljev za špalir. narod sam si fe napravil špalir tik ob avtu. nepre* stano pozdravljajoč kralja. Tudi m> nistrskega predsednika PašMSa so spoznali po njesrovi snežnobell bradi ter ga navdušeno pozdravljali. O tem, ako slovenski narod ljubi svo* lega kralja. Izmed mnogih tu le par opazk: »Obdržimo svojega kralja sploh pri nas*. »Kdo govori Se pri nas o republiki? Radi bi m po* znali!* mm m umu jim. PRIHOD VLADE NA TELOVADI5ČE. — RAZfJLAS KRALJEVEGA MANIFESTA SOKOLSTVU. — VELIKANSKA UDELEŽBA. — DARILO NARAŠČAJU. Tako! po eni url so se začele valiti proti telovadišču ogromne množice ljudstva. Naval na blagajne le MI velikanski. Mase so zasedle skoro vse sedeže In lahko rečemo, da Je bila včerajšnja prireditev ena najbolj sijajnih in najbolj obiskanih. Navtzočm le bilo gotovo okoli 50.000 oseb. Pred price'tkom lavne telovadbe je francoski komandant Rcvet izročil bratu KaJzeflu kot voditelju Jugoslovanskega uav raSČala. bronastega mladega vojaškega tasnburkc, krasno delo, darilo »Unije francoskih telovadcev«. Člani vlade so po seli ministrskega svete tako] odSli na telova-dišče, da prisostvujejo lavni telovadbi. Tekom telovadbe so bili v kraljevi lož! zbrani vsi ministri. Javna telovadba le bila izvršena po programu z nekaterimi sor eiiiembaniL Nastop članic hi članov ie bil v enakem im-pozantnem Številu, kakor prt prej Snih prireditvah. NaglaSau* pa moramo, da so se včeraj zletne vaje izvajale bolj precizno, bolj pazljivo in bol) krito, oziroma skladno, kakor pa v nedeljo. Dosegle so mestoma viharen efekt Niso zaostajale v graciozno-stf. Levo krilo Je bilo to pot prav vzorno. Nastop članov Je Ml. kakor vedno, Impozantan In sijajen ICo so se vzorne vrste razvile v čelno fronto za nastop k prostim vajam, Je nastala po pozdravu načelnika V*. Ar. Murnika: »Brado, zdrave!« In po gromkem odzdravn Sokolov grobna tišine na vsem telovadlSču. Starosta br. dr. Vladimir Ravnikar ie s kraljevske lože s Jasnim In mogočnim glasom prečita! kraljev manifest vsema Sokolstva. Sokolske vrste ao z napeto pozornostjo poslušale kraljevo poslanico. Po spre-čitanem manJfeshi Pa so zaorlH klici Sokolov, klici navdušenja m domoljubja. Trene* ticao ao odmevali kllcf: »Zdrano! 21vel nas* kralj Aleksander! žival kralj Sokolovu, Blm Je krasna manifestacija Sokolstva. Na željo celokupne vlade Je Izven programa vojaštvo pod poveljstvom majorja MUlvoJevice ponovilo med viharnim odobravanjem občinstva, nedeljske val« i puško. V frenotku prlčeuej val ob 4.4$ se Je pripeljal na telovadlšee v avtomobila mi-cistrsk IpredsednOr Nikola PaHĆ. Občinstvo ga Je viharno pozdravilo. Celokupna vlada pa Je z velikim zanimanjem opazovala Izvajanja vojske. Posebno nijanso vajam so dajali v sofnea blesteči se bajoneti. Nastop vojaštva, kakor vedno. Je bil Impo-zanten. Za Iem ie sledil nastop Francozov. Afžlrei pa so ministrskemu predsednika Pašiču s svojimi gibčnimi vajam! vzbujali zadovoljen smeh. člani vlade to odšli okoli 5.30, kar je bila napovedana seja ministrskega sveta. Nastop članic češkoslovaškega Sokolstva s kiji Je bil v tehničnem in efektnem oziru popoln. Povsod le vladalo Idealno kritje, tako diagonalno, kakor tudi frontalno in vrstno. Vlhtenje kijev le bilo pri vsakem gibu v popolni skladnosti in istomer-nostf. Te vaje le izvajala žifkovska lupa in so bile nalašč sestavljene za L lugoslo-venskt sokolski zlet. Sledile So skupinske proste vaje čeških Sokolov, nato le nastopila posebna vrsta naših Sokolov, broieča 96 članov, ki so izvajali Murnlkovo kom-pozidio »Naprej *. Telovadno prireditev je zaključil nastop ljubljanske sokolske konjenice. Pod vodstvom načelnika br. Pranketa le prihajalo na telovadfSče v lahnem galopa 76 konjenikov s tremi belci na čelu praporščak. Izvajali so razne prav krasne vrstne vaje. ki so vzbujale med (Zastopniki češkega Sokolstva sploSno pozornost Čeki sami so izražali, da le bila ta točka za nle presenečenje, ker Je bila to posebnost jugoslovanskega Sokolstva. Sprevod ■arodaft aai s snesjasnasee, ftaa. Točno ob 14. so M začele na Kongres* nem trgu zbirati narodne noSe In razvil se je veličasten pohod po mestu. Sprevod Je odSel čez Kongresni trg proti Wolfovj ulici, PreSernovi ulici m Dunajski cesti na zle-tišče. Na Čelu sprevoda je Jahalo deset postavnih domačih fantov na polnokrvnih, s cvetjem In narodnimi trakovi okraSenlh konjih. Nato Je sledila dolga vrsta narodnih noš. Bila Je pestra slika vseh slovanskih noi ČeSkih, slovaških, moravskih, nadalje prekrasne noSe iz Srbije, Bosne. Dalmacije in Slovenke Iz vseh delov Slovenije. Poleg originalnih BelokranJcev, so stopale Bohinjke. Dolenjke tn Oorenjke z lepimi pečatni. Nadvse pa sta bila zanimiva dva pastirja s planin v znamenitih lesenih cok-Uah. s Sfrokokrajnimi klobuki in pfSčalfco v ustih. Sledilo le Se sedem okraSenlh vos polnih narodnega Senstva. Bil Je slikovit prizor Hi povsod, kler se le učakajofil sprevod pomikal, ga le občinstvo burno pozdravljalo. Na telovadiSču so skupine posedle na severno Irlbuno, kjer so vzbujale v svofl pestrosff splošno občudovanje. VELIKA GNEČA PRED TELOVADlSČEM. Po zaJdiuČlcu telovadbe le nastala pred vhodom tako velikanska gneča, da se fe res čuditi, da nf prlSlo do večjih nesreč. Policija Je bila vsled prenapornega dela navezana na uvidevnost občinstva. Kolikor do-«■! znano, ja bilo v prvem navalu n*> toAJus wmBSmt * mi—* "* štorih so naval gneče vzdržali rećitelii z vzornim vspehom. Vobče Je varnostna služba vzorno funkcionirala tako od strani državne policije, kakor tudi od strani sokolskih prirediteljev. POSLOVILEN VEČER! POD TTVOLIJEMe Naval na zabavišče Je v nedeljo zvečer dosegel vrhunec. Se ob 22. se Je le z največjim naporom moglo priti do blagajn. Vstopnice so se prodajale tudi zunaj blagajn, toda v tako neznatnem Številu, da ao btll razpečevale! v nevarnosti, da Jih v gnečo zgnetena masa ne raztrga. Tad! sedanja razvrstitev in Število klopi se Je Izkazalo nezadostna Nt goste, ki so se rtH skozi gnečo ob vhodu na vascHčnl prostor, Je pogled na ta velikanski prostor, blesteč se v morju luči in prenapolnjen s nepregledno maso obiskovalcev, vplival očaru-JoČe. Ljubljana sama. ko se Je odločila za preureditev tega prostora, nalbrfe nI slutila, kakSen najugodnejši n aepoaabnl vUa bo nudila vnanHm gostom, posebno onim, ki Se danes, nepoučeni o nov* razmerah, verujejo na staro pesem: »SloN, stoji LJmV Uanca. UublJanca dolga vas.« Se bol! noi zadnje večere Je ta zaključni večer razblinil deleč izven LJubljana razširjeno bajko o »zaspani LJubljani«. Ne, življenje In vrvenje, ki so ga opazovaM zunanji gostje s drugimi očmi. kakor so vajen! gledati nre-razvaleni domačini. Je bilo življenje In vrvenje velikih mest. To ragnolofanle smo opazili sploh po vseh drugih zabaviščih. Do polnoči Je bilo iežko prt« do paviljonov s Pijačami. 0 zabavi samt bi bila odveč vsaka beseda. Splošno razpoloženje je bilo talio, 4a |e rajrvaelo «j|o sjeer tato Belgijca, Id m v spiofao vaseloat prepeval našo domačo fantovsk: »Regiment po co-sti gre«. In peli so Jo oko originalno, da domačini kar niso mogli verjeti, da so to tujci. LJubljana srna biti ponosna na ta lepo urejeni veseliCni prostor, ki si Je sam napravil najboljšo reklamo za bližnji vcle-sejm. Vnanjf gostje ga gotovo ohranilo v najlepSem spominu. REŠILNA POMOČ MED SPREVODOM. Vsled neznosne vročine so se med sprevodom, posebno pa ob prilild Mavlh na Kongresnem trgu, mnogi onesvestili. Re-Sitni oddelek pod vodstvom prtmartla dr. Slajmerja (na Kongresnem trgu tudi lirika dr. Rusa) Je Imel veliko posla zlasti «. So-kolicami. Izkazalo pa se le, da le Ma le rt irenotna onesveSČenJa vsled prehude vročine. Prizadeti so takoj okrevali, čim so dobili na reSUnl postali oddiha in okrepčtla. V 000 IMA SOKOLE RADI [**j To se le pokazalo pri tJavnoaft. Vaa Man najhujša vročina, zadnje slavnostna dm vsako noč na neba črno strašilo za nevihto prihodnjega dne. Južni vetrovi ki ao Se vselej prinesli spremembo vremena, a ponedeljek Pred glavnim cakllučnim slaf* Uem naravnost vzdulujoča soparna vročina, ki Je grozila vsaj s večjo rnomenUno nevihto za drugI d&jt. A ko je napočil zaključni slavnostni dan, zopet najkrasneji« ^Temef vročino Je milil le veter. Krasnemu dne je sledil Se krasnej*i večer. In 5ele k* ie bilo le vse končano, v sredo zjutral oH 5. je prihrula nevihta, W ie prinesla vmes tudi točo. ki T^ vsaj po nait okoli d nI napravila posebne Skcde. Pa tudi nevfhta sama nt izbruhnila s tisto v*hemenc<\ kakor lo ie bilo pričakovati po tako dol si vročini. Res preočlvidrto: Sam boa ima Sokol« rad Poslanik Kalina o zlefu* Vtftfe poHttftsl pomen toemllevega nmrtfeita. Češkoslovaški poslanik Antrmin Kalina, ki je oficijelno zastopal Češkoslovaško republiko fn češkega ministrskega predsednika dr. Bene* 5a, ie v nedeljo imel priložnost dali Časa govoriti % NJ. Vel. kraljem Aleksandrom. Krall Je Izrazil veliko zadovoljstvo nad lepfm uspehom če* SkoslovaSkega Sokolstva* ki skupno bratsko sodelule z brati In sestrami Sokolstva kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. Nj. Vel. kralj Aleksander se ie zanimal za Češko* slovaško Sokolstvo in le izrazil že* Ho. da vladaj med obema Sokoloma Iskrena ljubezen. Poslanik Kalina je N). Vel. krađu tolmačil Izraze radosti fn veselja* ki so ga doživeli možje fn žene če« škoslovaškeea Sokolstva ob priliki razglasa kraljevega manifesta vsa* mu Sokolstvu. To je pot, ki vedno boli utrjuje medsebojno Uubav med obema narodoma. Poslanik Kalina je končno kralju tolmačil Izraze lojalnosti fn udanosti češkoslovaškega Sokolstva Nj. Vel. kralju fn celemu kraljevemu domu. Češkoslovaško Sokolstvo je vo prečitanem kraljevem manifestu po« slalo vdanostno brzojavko NJ. Vel. kralju, kakor tudi bratski pozdrav prezidentu Češkoslovaške republike Masaryku. Kraljev manifest le oa» pravil na vodilne kroge če4kY*|ova* Skesa Sokolstva nalugodneHl vtis. Manifest Ihn govori Iz srca. Splošno naglasak) češki Sokoli, da hna ta manifest dalekosežen ki veOk polhi« čen pomen. Naš poročevalec je hn^f 00 končanih sokolskih slavnostih na telo* vadiSču priliko povorlti s Češkoslo* vaškim poslanikom Antonlnom Kali* no. Kakor znana ie g. Kalina sta* sokolski borec, kt se ie že udeleži kot češki Sokol ramih sokolskih pri« reditev v LJubljani. Navzoč je hil tudi pri konferencah v igodovinskfti dne leta 1918. na zboru slovanskih poslanikov pred prevratom v Llub* Uanl. Poslanik Kalfna fc tzrmO svoje globoko občudovanje nad nenavad* nxm napredkom, ki ga Jo doživete sokolska misel na Jugu. občudoval (e smotreno delo Jugoslovanskega So> kola, kf je organiziral tako kroma zlet v Ljubljani Možje fn žene £rii škoslovafkega Sokola občudujejo M napredek tn t najboijibnf vtisi $a povrnejo domov, kjer bodo delovali kot apostoli č«ilfoalovsXkew hfc£ slovenskega pobratffpstvai. rVfeuutfffc Kalfna je dalle Izrazil najtoplejšo za« hvalo slovenskemu tfeku fn javnosti/ ki le tako gostoljubno iprafag fes Škoslovaško Sokolstva TEKMA ČLANOV JUOOSLOVENSKEGA SOKOLSKOGA SAVEZA. V soboto ob sesti* siatral •• f# prideta na slataem a&tovadilča tekni Oaaov srednjega Id nižjega oddelka Jugoelovettskega Sokolskega Savana, ki Je {rajala do 11. are dopoldne. Vodil lo je taveani podnaeelnfk br. Moroslav Vojinović iz Beograda. Vsled velikega števila tekmovalcev kondslla ia ai dokončala svojega dela In so s»fc> rnatrf samo reanltaS arednjega oddelka. Prvo mesto trna vrata LJnbljana, kf le dosegla od 560 dosegljivih SIS. t I. «3.37H; drago vrsta Sokola I. ki ima 516 tn pol točk. t I. 92JM H. tretle pa vrste društva GJenovic — iapa Mostar s 484.9 točkam!, I 1.8&50 %. — Od posameznih tekmovalcev Ima v tem oddelka prvenstvo br. Svetite Nande (Sokol D. ki le dosegel vseh 90 točki, i |. 100 %. Na dragem mesta le br. Dobravec Jakob (GJenovic — žooa Mostar), Id ima 89 in pol foflc, t. 1. 99.44 ^. na tretjem pa br. Orel Vlado (LJob-llana) s ST m ool točkami. I 1. 9712 %. V ponedeljek so se a lelrmo vrsi iS po-semeralkov višjega oddelka tsr s prosto tek« mo posameznikov fn posebnimi tekmam! posameznikov končale tekme JSS. Udeležba pri tekmah le bita v nifTem bt sredntem oddelku Jako dobra. Ta tekma, al se ie vršila v soboSta. fe Izpomlla vse oh-Urno felovadfSče t frvahnfm vrvenjem. V vilfem oddelka sta danes fefonovatl dve vrsti (LJobVJana In LJobllanS iT, sesibrvllenl deloma le medni menihi (alcmnvaicsv tn pel. posameanlkov, rasno la eaneaieafli društev po eden is Jesenic In la Mostara, Morda ta bo komu idela ndelefbs pri let tekmi Pt&sfi pripomnld pa moramo, ds le elavllala pm prava zrn to tesano na tekTisuali 1 ia večl# sahtsve nejga aa metinauodnot kaJS prtdol^ saae vala po tefkoa nfao moogo tsoasalali zrn medaarodeiBsi a SoOsa ae fa bilo IreM pripre vid aa saedBaradao lelcnso as aaakana slavnem orodla m eno obvaano is eSo po« Uubno valo, so imeli tekmovalci v vfileaj oddelka M vsakem orodJn pat predpisani^ vaj. izmed katerih aa le Izirebala ena. Po^ temtakem nas mora te veseliti da se M našlo v našem Saveza 18 telovadcev, kf Slov. Narodu« s dno 0. t m.. da mmlater sa socijalno politiko nova etanovanjske narodbe (racto Pravilnika), ki stopi 1. Jan. 1923 v veljavo, fea-to ni hotel podpisati, ker dajo provofi zaScIta hi&ihn lastnikom. OdlbHl sem list sklonil roko In zsvadihnil. DolS-noat vlado Js ds Mit! vso svojo ortav-l]snot toda pravo« (!f) Srttfti Jih no etno. In mod to, ki Jih vlada sploh no Ščiti In Jih tndi no amo, spadat hiani po-esetnik. Kako vam Jo prt aren, vi ljubljanski sagreb&ki, beogradski in val vi no&toti Jn^Mlovonskl hitel lastniki? Kal ss na lavodato, ds sls driavljani drugo vrsto? 80 vodno no? Ne boi ss io oddahnil ti rovni ponai]onlst, moli železničar, skromni obrtnik, kl si stradal tn amoTtlavval leta In lota avoj dola; a! pritrajOvml aobi in svoji deri vsak grliljej. da H so prejo lznobil svojoga dolga. Ds bi so lsijo rešil bro-mons, napravil si v hllici lo malo sts> novsnjo —ss ono stranko. Kdo Js gospodar tvojo hiše? Najemnik! On ti adaj razbija v hi«, to kolno in so št rogs v llos vsak dan. Ml hišni laotnikS smo postali prava pravcata brezpravna raja. Gosp. minister, stopite v našo hiše! Ko boete pregledali stanovanja, v katera mi gbopodarji zdaj no smemo, ko •© boste na lastno oči prspricsll o nečuvenom razdejanju po sobah, o no-snagi, o strastnem in brezumnem uničevanju nato lastnine, todsj Vam bo umljivo nase razpoloženje. Iustitia fnn-AunlHuam«* 1 mi minu Kasr si ngavsico tam Jo nezadovoljnost, ialoat, obur to naposled upor. Ka] smo zakrivili, df se Jo nas razlastilo? Vrnite nam nsJo pravico, ki so nam aajamoene po note' vil — Prizadeti. — (Priznavamo esV oe hišnim poaeatnfkom eodl krlvloak Zavedamo po se tndi. £ H poeamnf hi sni posestniki navili eene st&novanl do neverjetne vitine, «m bi bil odpra^ ll radf draglala v kanllafls&cTii dm2b1 vabi maso v *eeffe> llsticnl iaj. V Mariboru ga prest?tisaaeS W£J! Stran 4. „SLOVENSKI Nakuu* uh* w. avgusta iv**>* *• • i *^i. Kronski svet v LJubljani. PREPOVED IZVOZA 2lVlL> — PRENOS KRALJEVSKE OBLASTI NA VLADO. - KONFERENCA MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV V PRAGL — Ljubljana, 14. avgusta. Danes je bila v palači pokrajinske uprav za Slovenilo od 4.30 do 7. zvečer sr-ja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel kralla Aleksandra /• Na seji so vsi ministri poročali o poslih svojih resortov. — Ljubljana, 14. avgusta. V predsedstvemh prostorih vladne palače le bila danes od 14.30 do 19. se-ja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra /, Glasom oficialnega poročila, izdanega od ministrskega predsedstva, so posamni ministri kralja poročali o važnejših poslih svojega resorta. Po naših informacijah se je Nj. Vel. kralj Aleksander radi daljše odsotnosti iz Beograda in radi nameravanega od-hoda v inozemstvo neobičajno tnte-resiral za vse posle državne uprave, kakor tudi za mednarodni in notranji položaj naše države. Ministri so na seji 10 do 15 mt-mit kratko poročali o vseh, njih resori zadevajočih poslih. Kralj se je posebno zanimal in zelo mnogo razgovor jal o poslih ministrstva vojne in mornarice, o zadevah poljedelskega ministrstva in tudi o zadevah ministrstva za socialno politiko. Zanimat se le o gospodarskem položaju države, o suši In žetvi, kakor tudi o vojaškem položaju naše države. Ministrski predsednik Nikola Pašić je kot šef vlade najprvo poročal o sporazuma z Italijo, dalje o mednarodnem in notranjem poloiaiu države. Pašić je kralja pojasnil zlasti naš mednarodni položaj z ozirom na sosedne odnošaje s krallevtno Italijo, dalje z ozirom na naše zavezništvo z ostalimi državami male antante in Poljske. Minister zunanjih zadeV 'dr. Nin-čič je predvsem poročal o razmerfu do Italije, o predstojećem definitiv-nem podpisa sporazuma glede izvršitve rapallske pogodbe in slednjič o vzpostavitvi normalnih' stikov s sosedno kraljevino Italijo. Dalje je zunanti minister pojasnil naše razmere do Bolgarske in fazo, i? kateri se sedaj nahajajo pogajanja na podlagi londonske konference sveta Zveze narodov. , Po končani seji so bili vsi ministri napram novinarjem zelo rezervirani. Kakor je velel Vašemu infor-inatorju minister pravde dr. Laza Marković. se ie na seji razpravljalo o stvareh, »ki niso za javnost«. V mnogih vprašanjih ni prišlo do definitivnih sklepov. Nekatera vprašanja pa še niso prišla na dnevni red in se seja jutri dopoldne nadaljuje, verlet-no zopet pod predsedstvom Nj. Vel. [kralja Aleksandra I. Nadaljevala se %o razprava v vseh važnih vprašanjih, kakor tudi o vprašaniih. ki n'iso prišla danes na dnevni red. \lutri pričakujejo, da se sklenefo važni odloki v mnogih vprašanjih zunanje in notranje politike. — Ljubljana. 14. avgusta. Seji ministrskesra sveta pbd predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. j© prisostvoval tuđi pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar. — Ljubliana. 15. avg. (Uradno.) Ni. Vel. krali ie želel, da mu. preden odpotuje za kratek čas v inozemstvo, poročajo ministri o stanju po* slov v ministrstvih. Zaradi tega se je včeraj od 4. do 7. popoldne in da« nes od 11.30 do 12.30 vršila pod predsedstvom Nj. Vel. kralja seja ministrskega sveta. Gg. ministri so poročali o delu v svojih resortih ter o tem. kai so pripravili za bodoče delo z narodno skupščino. Iz kabineta predsednika ministr. sveta. — Liubliana. 15. avg. Na današ* nii seii ministrskega sveta pod pred* sedstvom Nj. Vel. kralja le bil podpisan ukaz o imenovanju g. Timotl* levica za ministra za notranje zade* ve, ki je takoi položil prisego. Nadalje se je podpisal ukaz. s katerim se v smislu ustave pooblašča mini* strski svet, da izvršuje za odsotno* sti Ni. Veličanstva kralla Iz države kraljevsko oblast. Končno le bil podpisan ukaz, s katerim se vsled od* hoda ministrskega predsednika s kraljem v inozemstvo pooblašča mj* nister za notranje zadeve Timotije-vič. da vrši posle ministrskega pred* sednika za odsotnosti g. Pašiča. — Ljubljana, 16, avg. Kakor smo že včeraj v posebni izdaji ob* javili, ie bila dopoldne do končani manifestaciji Sokolstva na Kongresnem trgu v dvoran! ljubljanske unl* verze sela ministrskega sveta ood predsedstvom Ni. Vel. kralja Alek* sandra L Seja fe trajala od 11 JO do 12.30. O seji je bilo objavljeno kratko uradno_poročOa__te^ .1 J&šišjk. — LJubljana, 16. avg. Po infor* macijah našega poročevalca so bili predvsem odobreni sklepi, ki jih ie sprejel ekonomskofinančni odbor na svoji današnji popoldanski seji, ki se je vršila v vladni palači od 8. dopol* dne dalje. Odbor je sprejel važne predloge v zadevi uvoza in izvoza, v zadevi carine in pobijanja draginje. Ti sklepi so za sedal Še popolna tainost, da bi gotovi špekulanti ne mogli pripraviti protiukrepov. Po naših informacij jah vsebujejo sklepi strese odredbe glede uvoza in izvoza, kakor tudi glede pobijanja drasnnie, ker hoče vlada naipreje domače prebivalstvo obvarovati pred drasmio v onih krajih, kjer je vladala velika suša. Pozitivno ie znano, da namerava vlada razglasiti prepoved iz* voza hrane in ostalih živilskih potrebščin vse do onega časa. dokler ne bo ugotovljeno, da so kraji, ki trpe radi suše. po polno ni a preskrbljeni z živili. *, — Ljubljana, 16. avar. Na danas* nji seji pod predsedstvom Ni. Vel. kralia ie bilo govora tudi o naši zu* nanji politiki. V glavnem ie ministrski svet razpravlial o uddežbi naše države na konferenci sveti Zveze narodov, ki ie sklican za 4. septem* bra v Genovo, kakor tudi o ostalih mednarodnih vprašanjih mednarod* ne politike. Bfstveno pa ie tekla razprava o octootovanui Ni. Vel. kralia na Češkoslovaško in o sestanku mi* nistrskih predsednikov tnale antan* te v Praffi. Krali Porine v snr^m-stvu ministskrega predsednika Pa* šiča na Češko. — Ljubliana, 15. avg. V zvezi z odhodom ministrskega predsednika na Češko je ministrski svet sklenil, da se sporazumno z vladami ostalih držav male antante in Poliske s k l i« če 2 5. t. m. v Prago konferenca ministrskih pred* sednikov držav male an* tante in Poljske. Našo državo zastopata na tej konferenci ministrski predsednik P a Š i ć in minister zunanjih poslov dr. N i n č i e. Ro* munsko zastopata ministrski pred* sednik Bratianu in zunanji minister D u c a. — UubKana, 16. avgusta. Pod predsedstvom ministrskega pred* sednika Pašića ie bila večerna seja ministrskega sveta, ki ie traiala od 6. do 7. Člani vlade, ki so ra seio pravkar došli s sokolskih ?avnih pri* reditev. so pozvali starešinstvo Ju-goslovenskog Sokola na seio ter ž njim reševali nekatere osehne zade* ve. Ministrski svet namerama kr^l'n predlagati več oseb v odlikovanje, zlasti oni h. ki so si stekli nevenljivih zaslug za popolni uspeh vsesokol-skega zleta. Nato so posamni ministri poročali o naraVfuelncisih državnih vprašanjih, ki lih ie treba rešiti čim preje v državnem in* teresu. ODHOD iMINISTROV. — Liubliana, 15. avg. Takoj po končani seii ministrskega sveta so se danes zvečer razšli ministri. Mi* n istrski predsednik z gospo in zima* nji minister dr. N i n č i ć sta odnoto* vala na Bled. Pašić odootuie i u U ri v inozemstvo. Minister* Ninčič ostane na Bledu še nekai dni. Mini* ster prosvete P r i b i č e v i ć je od* šel na oddih v hrvat. Primorle. FU nančni minister dr. K u m a n u d i je odpotoval v Dalmaciio. Vsi os t nji gg, ministri z gosp. šefom ministr* skega kabineta Velio Popovićem s_p odpotovali nazal v Beograd. Kultura. _ Kongres naših arheologov. Dne 26. t. m. bo v Celju kongres vseh arheologov iz na*e kraljevine. i _ Založba »OgnJISča« v LJubljani ie Izdala te đnl tri razglednice, ki predstavljajo razne umetnostno-zgodovinsko važne objekte v Ljubljani. Izdaja ima namen nuditi našemu občinstvu razfclednični materijal, ki bi bil predvsem okusen, dalje pa bi opozoril na naše kiparske in stavbne spomenike. — »Sab«. 12. t m. Je Izšla prva številka novega v Mariboru izhajajočega srrokovoja-Ikega Usta »Sah«. Ta Številka, ki ima prav okusno obliko obsega 16 strani. Vsebina Je: Predgovor nređnlštva. Vorwort der Redak-tfon. Savezni kongres I turnir 1921. Zur Ent-stehtmg des Schacbsoleles. Partije Iz glavnega turnirja v CeUu 1921. Razne partije. Savezni probletiml turnir. Zsvelzilsler im »Wh!te to pIay«-StiI. PolltICne nesli. = Italijanska vlada in afera *Ja-dranske banke«. Od avtoritativno strani smo izvedeli da je italijanska vlada našo vlado v Beogradu oficijelno obvestila, da ni utrpel italijanski državni etrar niti najmaujše škode pri nerodnostih, ki as se baje prigodile v poalova-vauju -Jadranske banke«v Trstu. = Bolgarski ministrski predsednik o dogodkih v Makedoniji. >Berliner Tageblutu prioUuje razgovor svojega dopisnika Tu. Berkesa z bolgarskim ministrskim predsednikom Stambulijski-jem, ki je v navzočnosti notranjega ministra Daskaiova izjavil med drugim: PrBd kakim poldragim letom so izročili poslaniki Jugoslavije, Grške in Komu nije bolgarski vladi notu, v kateri se nam je očitalo, da podpiramo make-uonske organizacijo in pošiljamo v Makedonijo komita^e. Takrat smo prosili za dokaze ter izjavili omenjenim državam in velesilam, da bolgarska vlada nikdar ni mislila voditi take politike, karšno ji očitajo. Izjavili smo, da vodimo politiko miru, dela in prijateljstva z vsemi in da ni res, da bi bila sedanja bolgarska vlada kdaj zapustla to politiko. V svrho ugotovitve dejstev t>mo predlagali anktto, ki pa žal, ni bila sprejeta. Z romunske trani se je vi sila prijateljska preikava dogodkov v Do-brudži ter se je v obojestransko zadovoljstvo ugotovilo, da je šlo le za navadne roparje, ne pa za bolgarske intrige. Romunski zatopnik nam je predal nedavno noto v imenu Romunije Jugoslavije in Grške. Predlagali smo moča no komisijo v svrho preiskave dogodkov v ltakedoniji, toda naš predlog je bil odklonjen. Odklonili so tudi predlog. naj preiefte zadevo mednarodna komisija. Medtem pa pišejo in govorijo v evropski javnosti proti nam, nas obtožujejo ter nam grozijo celo z vojaško aki ijo. Poleg naše note na imenovane države smo so obmlli tudi na Zvezo narodov v mišljenja, da je dolžnost vseh narodov, da -poročijo svoje spore temu vrhovnemu svetovnemu sodišču. Naše meje napram Romuniji, Jugoslaviji in GrŠkj res niso dobro zavarovane. Na 4 do G km sloji le po en vojak. Tudi je mogoče, da nezadovoljneži (veliko Makedoncev živi v Bolgarski, polovica Sofije je makedonska) vstvarjajo nemire. Ni pa res, da ne bi bolgarska vlada odredila potrebne korake v svrho odprave nekaterno?ti. S svojimi sodeminpol tisoe plačanimi vojaki, s 4000 policaji in 5000 orožniki ne moremo pri notranjih uporih (roparji) doseči vsega. To bo morala ugotoviti tudi vsaka mednarodna anketa, kateri so odprte vse bolgarske državne pisarne. Tukajšnja medzavozniška komisija mora ugotoviti, da nimamo nad 32.000 mož, kakor trdijo nnnacno v sosednih državah. Pri tej preiskivi se bo tudi dognalo, kaj je resnica z bolgarskimi puškami in bolgarskimi vojaškimi oblekami, s katerimi baje razpolagajo ir omiki v Makedoniji. Potom, ko vsmo morali izročiti svoje zaloge tajim državam, se morejo sedaj kuniti bolgarsko puške in uniforme po vsem ?vetu. Na vsak način pa ne izvirajo te nuške in uniforme v Makedoniji od bolgarske vlade. Sfamboli-akij jo končno pripomnil, da js? umor ministra Dimitrova in dnicrih. kakor tudi dejstvo, da prejemata on in Dasks-IOV dnevno grozilna plsotS dokaz- njihove makedonske politike. Sedanja bolgarska vlada ni v zvezi ne z Albanci, ne s Torki, ne r ftalijanl in ne z Malce-donei: bolgarski narod je v zadnjem desetletju dovolj trpol in se vojeval. podaj na hoče mir in dobre r>dnošaje s sosedi. = Naš in češkoslovaški nariarient. SvOJeearSttO so poročali listi da posefijo zadetkom oktobra, poslanci noše narodne sknpsclne Pracro, da stopijo v stik s Češkoslovaškimi parlametarci. Kakor javkajo iz Prage, namerava češkoslovaško Narodno shromašdenje ta poset vrniti meseca decembra i. 1. ter polotiti Beograd. = Železniška konferenca v Rc-Ijakn. V Belifiku po je vršila te dni konferenca katere po se udeležili ju-posloven^ki, avstrijski in bavarski železniški dolegatje. Na konferenci se Is razpravljalo vprašanje o spremembi voznega reda za osebne vlake. V vseh vprašanjih se je dosegel sporazum. • T DV\NNUNZIO PADEL Z BALKO* NA. — NJEGOVO STANJE JE OPASNO. — Brescia. 15. avg:. V noči na 14. t. m. ie bil D' Annunzio na bal* konti svoie vile doleo časa v raz^o- I voru z dvema prijateljema. Potem mu ie prišlo slabo in padel le f bal* j ItOfta kake tri metre globoko na ka* menie ter se težko poškodoval. Po* klicah so takoi zdravnika, ki ie ostal pri D'Annunziiu celo noč. Prišel ie nato dr. Dorati iz Padove, ki ie pro* glasil D'Annunzijevo stanje za zelo opasno. BOLJŠEVIKI ZAPLENILI TRI AN* GLESKE LADJE. — London« 15. avR. »Foreigti Office« je dobil potrdilo, da so v Bartimti boljševik! zaplenili tri an* bleske ladle. Angleški zunanii urad ie takoi storil potrebna korake, da se Izpuste ladle in moštvo nermido* ma na svobodo. BsW m v svojem obrtu te dni prejel nekaj plaši tudi v saekoslOA i h. ker kupii rac niso imeli drv ps < i I > . razpolago. In te male skupičke tem i/menil za na. o valuto. P opravku pa je og K <^ ma '" banka, oziroma njen «» adnik ponadille 8 naših kron za 1 F. I - . sprejel in zaracimil kurcu za K '. ta nepravilno ponudbo se1 eda < in stoi.il v druffo banko brez ugovora samenil i I Za danes smo napisali te i> navedb dotičnih Imen tndii da ostane ta pritofl • ' • In zad-nia. Opomini amo pa, da je pri valutnem čtanm pne tre : 1 stroaro in vsestranske enotno. takimi operacijami na in v , po-sameznika ne d.i i:t ne BK od-pomoči sla1 ot tim sale valute. se na ta. način pO krivd; vzbuja vsprico sedanjih valuti mer Bs ne'r>npanie In godrnjanj __t* XTV. pomočilo Ifroeljars! • Afsjssvn sa Slsivenijs. Žalec v Savins dolini, dne ^\ 8. 1*22. Od - B njega poročila imamo sušo, ka^r obiranje goldinga / ' nils i" cn bo to drlo pričelo Sole Okoli 20. t. m. Nekateri hmeljarji po ira na že obrali In se i-ro-nricali da je odlične kakovosti. T^. le imajo namreč norsnlno obliko, niih barva je ejralna, iT'v [o mnog in najboli-i aroma. Pozni hmelj haja V kobnle in bi mu pohlevni in izdatni dež bil nujno pptrefoen. Kakor nam iz 2alcs ^,. B. R. poročajo, Je toča in bnrja povzročila v pcMb oblinah r>n-dotneira brneli, okoliša prav veliko :l*o-do v kasslJ8kfli nasadih. Droitveno vodstvo. —jj Zvišana trasarina. Glasom razpisa ministrstva financ, generalna direkcija po-^rcdnHi davkov v Beogradu z d' i 2. v ru-sta 1922., št. 19.25^. so se nekatera spi ae trošarine z dnem 15. avgusta v. !. povišale, in sicer: Na sladkor od sladkorne pese ali sladkornega trsa. na 100 k^ cd 400 do 500 Din Na vse druge vrste sladkorja na 100kg od 80 na 200 Din. Na kave: na 100 kg od 200 na 400 Din. Ml pa*o: Izven Srbije in Crne gore od hi od 4 na 5 Din. Na fino vino: od 100 litrov od 600 na 800 Din. AVj beacim na 100 litrov od 10 na 300 D"n. imetniki tr^-šarinskih predmetov, na ka'_ero je tr • rim povišana, morajo koliCine predmetov, ki se pri njih nahajajo do dne 15. avgusta 1922.. najkasneje do dne 19. avgusta 1922 p i-javiti pri nainržjem oddelku finančne kontrole in plačati razliko na trošarini najdalje v roku petih dni. Od plačevanja razliko n-trošarini so oproščene one osebe, ki n' več kakor 10 kg sladkorja. 2 ki kave« S litrov finih vin, 10 Htnrv piva in 5 litrov I čina. Istotako je oproščen od plačevanja like na trošarini sladkor, ki se nahaja ' - diščih državnih podjetij in ustanov ter pri potrršnih zadrugah in oni bencin, ki je po točki 17. člena 118. trošarnske^a pravilnika prost trošarina. Ako se dobe zgoraj onu nesa dne te vrste pred;neti v večjih 1 < l.či-nah, nego jih navaja prejšnji cdstu .k, -e m^ra plačati trošarinska razlika za vso zadeto količino. Prijave o količinah, ki n so oproščene, treba pismeno ali sttmsno odd i v dveh izvodilu Prijaviti se mora ime in priimek ter poklic prijavnika, \ rsta in količina troSarinskih predmetov po stanji: dn«j 15 avgusta 1922. in krai. kjer se nahajalo ti predmeti. Ako so k ličine teosaitsskfl predmetov, ki so zavezani razliki trošarine, nuđ časom, ko se morajo ti predmeti prijavljati. na sosa (srsvosn), iili mora oni. ki fin pr '-me. pravočasno prija iti; če pa jo pr javni rok že poteke1, jih mora prijaviti gajkasnele v 4S trrah r>o pre|sillM *>l^ga ter plačati razliko t-ešnrine. Po uradni ■gotovitvl trosarin^kfh predn-etnv ttfagssl kontrolni organ odnndaicCo trošarino. i7po'ni poitse> sesovno po'o7rice. gkasečo se na poitno-čeVnvni ra?-!n đsleascilc ndnistrstva Hnanc v LMrtlaai «t. in nt i in |a larool stranki z enim izveden potrieuo nrinvn. Odpadal x' v«soti ie rki^a pri salbllffeni robnem ur i In. npiT^^ona alf n^t-'čna nriinva tvori tr^^T-rbiskl (deh-^n-^rvcnO p^c<;t^^l',,c; pofer. n»"i-Vrn??anp trn?nrine b? srestofsifk moral plačati globo ¥ vfSfal ?tiri- do osemkratne sta-fene trn^aT-fne. Netočna le pfflava, sJM) mala diferenca mrđ nr-i^vtfono tn fskffcne rs-t^rro ve? kakor s odstotkov. T>rrd^r^ hrrf-lenega trossffnak^gs r-r^tf""ka tapadc brei od^kod^'n« v korist S'-^ave. -----^ Jlio-rttjVvor '"o - nr»*,ir=;T ,-\ i»a:^i. ?em#». roilTii^nir«^ Tin'^^^t \r\-t\ 9vo*o TT»dpo r>J\\-*-ni-n cn*o H^«r» °0. aVS*Oata t. 1. ob pol deveta v rn^li dvovSnl Nai yit*rr<-% fJnnnn ^» f^p^ii^ Po^o en rr\r^vr>ir* n^e- HriHfl tnSn M->ni zimni odborn i posvetovalno rnvioo —*T Pcktr»ttifil r»l-»f,'.«»*t y sb»n€ flb'fatnf format reVlamrp^T nlnV^fa ni v pn c^> f\ dn'^ vM^^clmra K 1?Q.— fn roM^rere nT"Vati. RS- teett^trt **a ksTftos tr» vt^eSI v f«?eni fefnatu ki v °' cm K f>o ti rTi reVt^m^l i>}^r-^ čt^vfTnf nVflH }r \"-^h *Tatev t"- T" Tn",T<»-M-sfva, zato priporočamo vsem tvrdkam, da se pov!'^ij') te redka, zl!<* ugodne i*ril s. —n LegRimactfe Ohrtne razst >e > *-Hu, 1922. so : pri .. ena p i B ■ ■ . .. v_ w i. '- sty- lov vreč U L I. | : i mesa. I - L ; -f • I v Celju p i i ,, , . • •• • • . ' ^ i!. d I i I 1 26. avg t L se v ' '■ i l .. pogodba i - ki K v pisa ke i ■ —2 Dražba r : . \ ob : e se vr3i prost a javna dražba slame, 1 a za na- li sejmi-i |i p'-oda p •.•/-. — Kupci se vabilo. —k Plemenske hoblle za d'ilen'ike rv V src > : 1 i "iia t. h ob d n ma m ■ KemČile -• |] ■ cev i?'" k ' ; ■ to odbran transport le name-nien le Interesen rje se I na razpr arjalo, —% Oradba železnica K lasravka. I\l ki ■:' n: One 10. t. m. vriila v Kočevja zgradbo železnice K . - ; I Moi vice. Zastopane so bile null vse Intvr*. . ne občlaa. S no je bilo skJssienoj da se akciia i i *e SI treb'u :e krepka tile. —r. Of > 'j. Pai > z nem- ško marko Is padala - I ogr- ska fcfOJ I l parlament se Is l d kri" n rvil z valutnim FI- Mll cd ni v tem, da je padanj ogrskt ne v naloži! z.ezi lam Marnih kro-tb se le i s ' ilo, da ^e i .....is strani Čc:\. llova- e T?a r '"■ : : • ■ ' nost ogrske krone. N. t] nje inozemstva 2?cde o ne pa izvira od tod. da se ravno ra t!..... h <\ trŽISCIh ne " i v vredi to ' ' vani načrt vlade glede devizne centrale k Izni trs;. Pa hsdl Tin bar.:! v Curih.; ' le Ogrska krona zopet ne\ Jik > 'a. — g Prvi vse-nskl vzorčni vcleselrn v Nižjem Novajorsssi se vrši oJ 15, avgusta l rl^e potni t>» b |nlns in drsnvnlli zeleznie. ^^r^n^t^im, — Socialno h-^uničrn kurzl. Ministrstva a aarodns sdravio \ lalo letni iz Slovenije dva zdravnika na socllalns- le akad lav, Cbarletten- - ali Dusseldorf. Kurzt bodo trajali od 20. " \ >22. do in u n nbra 1922. Ti zdravniki bodo dobi ali dnevno !00 Din in povračUn VSeb ItroSk IV. 1'radn* zdravniki bnslo prednost Prssals se mora vlomiti pri Zdravstvenem odseku za Sfovs-nHo do 3t. avgusta t L so bile že pr~rt vofl|0 7nane testenine ,:Pf>^?f ^tf$a hi WpB» kaže, ne bo kmalu hiše med našim rudstvom, kjer jil ne bi uživali. Štev. 185. »SLOVENSKI NAROD« dne 17. avgusta 1922. Stran 5 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1922. — Češkoslovaški Sokoli svoie-m prezidentu in našemu kralju. Predsedstvo ČSO je poslalo ti*le I rzoiavki: »Predsedniku T. G. Ma* aryku v Prasi V bratskem združe- Ju z iueoslanskim Sokolstvom po« lija češkoslovaško Sokolstvo Tebi, veliki naš brat bratski oozdrav s irasneea praznika obeh narodov. — Navdušeni smo po znamenitem manifestu kralia Aleksandra* danes azclašenem vsemu Sokolstvn. s :aterim se sokolska misel označa kot rešilna cesta k uiedlntenhi In za* slguranju samostojnosti in svobode« redu in delovnega miru. Bodi nam dolga leta zdrav, nas prezldent! — Predsednštvo Č. O. S.« Ni Vel. kraliu Aleksandru ! Radostno s svojimi iusoslo* vanskiml brati čuioč dragoceno iz-javo Vašega Veličanstva, ki s tako znamenitimi besedami naglasa naše odkrito delo za blagor našega naro* da in vsesa Slovanstva, prosimo« da spreirne Vaše Veličanstvo vdano na« Šo zahvalo. — Predsedništvo ČOS.« — Kraljev odhod v Marijanske Lažne. Kakor nam favlia naš izve* stitell, odootuie danes Ni. Vel. krali Aleksander s kralHco v spremstvu ministrskega predsednika Pašlča in ostalo suito v Mariianske LaznL — Odličen gost. Danes je pose-til g. Ljuba Jovanović, predsed* nik parlamentarnega radikalnega kluba in minister na razpoloženju, nase uredništvo in našega glavnega urednika kot starega prijatelja. Go* spod Ljuba Jovanović ie eden glavnih pobornikov sokolske misli v Sr> biji. — Podoknico In bakliado sta priredili žnpi Split in Mostar staro* stl driu Ravnihariu in načelniku dr. Murniku. Sokolski pevski zbor je odpel nekai pesmi, godba Da je za* igrnla dva komada. Kalina — Javna pohvala. V vseh dneh vsesokolskega zleta ie bil na ulicah in iavnih prostorih, kjer se ie kretalo na desettisoče ljudi, uzoren red. Hvala na tem gre naši policiji. Zla* sti na cesti od mesta proti zletišču, kjer ie bilo velikomestno vrvenje, je policija zajedno s sokolskim! redite* lil vzdr^avala občudovania vreden red. Zato z?*1nzi favno pohvalo. —V današnji številki smo ponatisnili vse važnejše vesti iz včerajšnje r*>eebne izdaie ni^mo razposlali po pošti našim naročnikom. — DIpfom.a Na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino (Hochschule fflr We1than-deO le dosegel diplomo %. Anton Dollalc Iz Solkana, maturant nekdanje gimnazije v Trstn. — Minister za narodno zdravje rm tasnekcftl. V nonedeliek" zjutraj ob 8. ie nenapovedano prišel v lav* no bolnico minister za narodno zdravje Omerović v spremstvu načelnika dr. Š t a m p a r j a. Pose-til ie naforvo okulistični oddelek, kjer le primarij dr. Ješe. Čudil se le, da ni našel tam nolno bolnikov, pri tem pa ie pozabil, da ie bil izdan ukaz. da se mora sprejemanje bolni* kov v bolnico omeiiti na minimum. Z okulističnega oddelka ie šel na kinir^ieni. kier te dobil samo dr. M mara, ker sta oba prlmariia na dopustu. Tudi tu se mu je zdelo pre* malo bolnikov. Končno je minister posetil dr. Zalokrrja, s katerim ie dlie časa razpravljal. O čem, nam nI znano. — Naš celovški konzul In ored-st^viteli slovenskega živila na Ko* roškem. Dobili smo v roke dve iz* iavi. V prvi poudarjata dva odlična, nam znana moža: »Kraljevski konzulat, ki tra vodi konzul dr. Vojislav Rašič. odlično izvršuje svojo dolž* nost tako. da smo lahko smičo nje* govega delikatnega položaja ž njim popolnoma zadovoljni vsi mi. ki ž njim delujemo.« Izjava dveh drugih znanih pred sta vi tel je v slovenskega živlia na Koroškem se glasi dobesedno: »Z ozirom na vesti nekaterih iugoslovenskih listov, da tukajšnji konzulat kraljevine SMS ne ustreza svojemu namenu in ne nudi koro* Skta Slovencem potrebne podpore, iziavliamo, da so take trditve ne* utemeljene in neresnične. Nasprotno srno v stanu potrditi, da so naši zastopniki vselej uživali potrebno uno* kvarne in naklonjenost s strani f-otiTfTt?»ta. Kar se tiče očitkov, da fm? v*l<*6 slabih uradnih prostorov nrnevz države, smo mnenja, da to* -nH^vro ne zadene nobena krivda T dr. Pršića, ki se je mnogo trudil, ^ do^i ** razoolago za konzulat od-^ovar^inCe nrostore. Pač pa je te* wu krfv* tnkaJšnla deželna vlada, v? Stora societa a r. L Št. Vid sopra Lubiana. Fabbrica per cortine ricamate. bonnesfemes. coperte ecc in effettuazione semplice come fi* nissima in tutti gli stili, tende per al* bergli e cafie" portiere pei teatri, dipartimento speciale per merletti a mano. etamigne e tulli ricamati.« Človek bi se temu smejal, ako bi ne bila stvar tako kričeče resna, če se pomisli, da prihaja ta faktura iz svobodne Jugoslavije. Pa menda nad Št. Vidom nad Ljubljano še ni italijanska meja? Pa nič ne pomaea gotovim Hudem zabičevat. nai širijo v svet naš lepi jezik, naj bodo samozavestni, nai ne sklonijo brbta pred najmanjšim italiianskim ali nemškim naročilom in nai ne dopisujejo v tu* jem jeziku! Škandal, ki je še tem veči. ker ie faktura sestavljena v tak* snem jeziku, da se bo smejal vsak Italijan. Pokažite vendar, da ni Slovenija več provinca stare Avstrije* pač pa nerazdružljiv del krepke Jugoslavije. — U radništvo in službena pragmatika. Zadnji »Slovenec« modruje, kako slabo se godi uradništvu, če nai skrbe zanj svobodomiselne stranke. Menda hoče z dotično notico preludU rati bodočim volitvam. Da ne bo presenečenje preveliko, naj opozori* mo uradništvo le na žalostni slučaj, ki igra ali se je morda že odigral v Mariboru. Tam je vrgla magi-stratska večina pod vodstvom kato* liškega dr. L e s k o v a r j a in soci-jalnega O r č a r j a po 201etni službi očeta osemglave družine enostavno iz službe, ker jim ni bil politično več. na uslugo. Gre namreč za slučaj ve* terinarskega nadzornika Hinter* lechneria. V predmetnem slučaju se vladajoča gospoda namreč ni brigala niti najmanj za predpise disciplinarnega reda. Dr. Leskovar mu ni dal kot advokat po poklicu, niti toliko pravice, kakor io ima vsak raz« bojnik. Pustil mu ni niti, da doprine* se protidokaze za naravnost škandalozna sumičenja, ki so si jih izmis* lili gospodje mesarji. Pa Ljubljana menda še ne ve. kaj je zagrešil v tem slučaju Maribor, kajti sicer bi gospoda okoli »Slovenca« ne bila tako silno neprevidna. Naj pride do vo* litev prej ali slej, vse slovensko uradništvo mora spoznati iz slučaja Hinterlechner, da ie klerikalec kvečjemu tako dolgo »pravičen«, dok* ler nima moči. Kadar sedi enkrat v sedlu, pa zanj ta beseda sploh ne eksistira več. Kako vse drugače so ravnali v LJubljani ti preklicani liberalci svojčas. Poštenjaku velia sluz* bena pragmatika in disciplinarni red napram uradniku vselej In ta se ravna po teb predpisih, klerikalec pa pogazi obole, kadar hoče uničiti na* Mntnflra doki** ma ifjiaogalaUi pa črn J ga sovraži, kakor je storil to famozni katoliški dr. Leskovar. K stvari se povrnemo, ker bo slučai Hinterlechner v vsakem volilnem boju prejasna slika moralne propalo* sti, licemerstva in verolomstva vladajočih klerikalcev napram podreje* nemu uradništvu. Vsa njih poštenost se zrcali namreč v besedah: und folgst Du nicht willig. so brauch* ich Qewalt. Službena pragmatika pa ie za klerikalce popisan list papirja in prav nič več. — »A, to pa le seotftloa!« Tako le ugotovil neki Ljubljančan, ko si ie ogledoval, kako slikajo strop v stebrišču ljubljanskega rotovža. S to ugotovitvijo Je zadovoljen odšel dalje. Drugi zopet se zgražajo. ker jim ne gre v glavo, zakaj naj bi otožno siva mestna hiša v odprtini za stebri ne dobila nekoliko barve in življenja. Zopet drugi, ki so izprva rekli: »Kakšnega hudiča so si pa tukajle izmislili«, pravijo sedaj »A, poglej no, saj to bo pa čisto lepo«. In največ je takih, ki sploh ne vedo, kaj bi rekli, a njih notranji čut se vendarle upira tej »novotariji«; ne morda iz umetniških pomislekov, nego ker je bil rotovž, odkar se spominjajo najstarejši ljudje, tamkaj samo z apnom pobeljen in umazan. Ore jim zoper lokalni čut, da bi bilo zdaj drugače. — V resnici pa spada v vsako stebrišče in loggi-jo, ki ie zidana v italijanski renesansi, ako ni strogo kameniten, pestrobarvena ornamentika. Toskanski plemiči in patriciji onih časov niso bili skisani Ljubljančani, nego so ljubili bujnost, šumno veselje, pesništvo, glasbo in barve. Zato so si dali strope in stene v svojih vilah, gradičih, strope v dvoranah in arkadah raznih siniorij in občinskih palač v slogu svojega časa čim najpe-streje poslikati. Palače, ki na zunaj kažejo svoje mrko kamenito lice, te že pri vhodu vabijo, da stopi bliže, z bujno toploto barv, ki ti odseva izza kamenitih stebrov. Je to nekako ista koketerija, kakor pri ženskem površniku nevtralne sive aH rjave barve, ki ima pa pestro podlogo, katera se pri vsakem gibu tu ali tam prikaže in zablešči. Ona daje oblačilu šele lepoto barve, ne da bi mu vzela diskretnost — Magistrat je storil čisto prav, da je začel misliti na okrašenje svoje hiše, kakor spada k njenemu slogu in ki bo celotni učinek samo dvigalo, ker bo dajalo starodavni fasadi le prijeten m nevsiljiv kontrast Barve, dasi jako žive, so vendar druga na drugo popolnoma umerjene, ne mrgole, nego tvorijo toplo enoto. Cvetlični renesančni ornamenti so posnet! deloma po risbah Janeza štibica, deloma po starih sgrafitnih okraskih na stenah tnagf-stratnega dvorišča. Ko prideta dve. tri leta, se bodo barve še bolj umirile in tedaj bo učinek še boljši. Dotlej se bodo te stoletja stare novotarije privadili tndi oni someščani, ki jih je novi in zato nenavadni jim pogled spravil zda! iz ravnotežja običajnega tja-v-en-dan-dremanja. Naposled bodo morda celo trdili, da so bili med prvimi, ki so spoznali, da je mestna hiša s tem poslikanjem vnanje veže na lepoti pridobila. Želeti bi bilo le še, da bi občina — kadar bo imela par krajcarjev odveč — dala v križišče srednjega oboka, t j. pred vhod v hišo, pritrditi v slogu umetno kovano, od stropa visečo laterno, Id bi ponoči v mehki in ne premočni luči razsvetljevala notranjost arkad. — Slišali smo tudi sodbe, da bo zdaj kontrast med to vnaniostjo hiše in zares grdo notranjo vežo še bolj občuten. To Je res. A ni še rečeno, da občina ne bo polagoma tudi znotranj vežo in stopnjišče dala očediti in polepšati. Zato pa je treba precej denarja. Popraviti bi bilo tedaj vsekakor lepe sgrafitte na dvoriščnih zidovih, predno popolnoma ne odpadejo. Stavbni urad jih je že pred leti prerisal, da ima vzorce. Treba bi bilo podreti, izimši vnanji njih zid, obe sobici, ki sta tik veznih vrat in sploh ves zid, ki deloma obdaja kamenite stebre v veži. To Je danes še nemogoče. Bo pa nekoč prišlo. Ce Je pa občina za sedaj olepšala vsaj s ceste vidno pročelje in ga bo dala tudi sicer osnažiti, ne da bi mu odvzela patino star oda vnosti, je to vsekakor bolje kakor če bi ne bila storila sploh nič. — Višek vročine. V ponedeljek. 14. avgusta, smo v Ljnbljani in najbrž tudi drugod dosegli višek letošnjo vročine, in sicer že res neznosne soparne vročine. Občinstvo jo je občutilo zlasti v popoldanskih urah na telovadišču. Kljub tej najhujši vročini so junaško vztrajali ne le vojaki-telovadci. nego tudi naše Sokoliće. — Clanl krojaške zadrege r Ljubljani, Id žele obiskati obrtno razstavo v Celja, dobe legitimacije za polovično vožnjo v zadružni pisarni. — 2ha nI? Vojaški dobavitelj S. v Mariboru ie U. trn. brzojavi! na vse stran!, da bi dobil kje en vagon žita (pšenice), ali bilo je vse zaman, dasl Je potrošil za brzojave 2000 K. — Kje Je žito, ko ie vendar letos tako dobra letina?! — Is Marenherga nam pišejo. Društva v Dravski dolini Sto opozarjajo na prireditev »Podružnice Jugoslov. Matice v Marenbergu s tombolo in petjem ob S- nri pop. dne 8. oktobra 1922 v Brudennanovi dvorani v Marenbfergu, ter se naprošajo, da ne prirede tega dne nobene prireditve. — Historična razstava del starejših domačih umetnikov se je v nedeljo otvorila na državni obrtni šoli v Ljubljani. Ta razstava, katero je priredila NarorbiA Galerija, kaže rs tvoj slovenskega slikarstva od renesanee dO realizma. Odprta bo še do 20. t nt Opozarjamo inozemske goste, naj ne zamude lepe prilike, da si ogledajo to razstavo kadar si ogledajo 'sokolsko, ki ■ * - - mahala na oteta! ML — Vodovod v Mariboru je dne 11. t m ob pol 20. prenehal funkcijonirati v osredju Maribora. Ob pol 9. je bil vodovod popravljen in voda je zopet jela teči. — Kako se krade po tukajšnjih krajih je dokaz, da je bilo 12. t. m. v Mariboru 12 tatov (10 tatov in 2 tatici) obsojenih pri okrajnem sodišču v Mariboru. — Izgnan Iz n^še države. Policijski komisarijat v Mariboru Je izgnal mesarja Antona Dienstbergerja za dobo pet let iz naše drŽave, ker je psoval našo stražo in opetovano razgrajal po noči v mestu, za kar je bil že večkrat od policie opominjan. — Fašisti ubili slo enskega kmeta. Pri Piranu v Istri je sedelo v gostilni pet slovenskih kmetov iz Kort Prišli so faSlsti in nahrulili kmete, ko so slišali slovensko govorico. Kmetje so takoj mirno odšli. Fašisti so tekli za njimi in ujeli dva. lcatera so začeli neusmiljeno obdelovati. Enega, in sicer Frana Karonika so tako pretepli, da je revež kmalu na to umrl, drugi kmet je težko ranjen. Fašistovske napadalce so sicer zaprli, ali ni se jim bati nobene obsodbe! — Žonarji in vlomilei na delu. Mednarodni tatovi in lopovi, za kntor^ sir*>r Ljubliana ni neroden teren. Sto izrabili prikladno priliko vpo^okol^kegra zleta, da napraviio iz svojih znvetiSe v sosedstvu, zlasti iz Trsta, ekskurzijo tndi v TJubljano. Znto svarimo ob f-instvo, naj pazi. d** ne postane Irtev teh premetenih zločincev. Vdora] P°-poldne je neznani ženar ukradel med vožnjo na tolovadi^če fr. Jakobu Založniku listnico, v katori je bilo okro# 8000 K denarja in ver listin. Tat je svoje delo izvršil tako spretno, d* ukradenee tega ni prejo Opazil, kakor na telovadišču samem. V noči od nedelje na ponedeljek so tatovi okradli tudi kavarn ar j a in restavraterj.i g. Frana Krapeža. Odnesli so mu pihalni stroj in več ducatov nož in vilic. Na K orlovski cesti so lopovi pri neki tvrdki nrivrtali zele7.n0 bla^aino, ali niso izvršili vloma, ker so Mli nojbrže prenodeni. Vse kaže. da so lopovi dobro organi ri ran i. Razni sumljivi elementi so prišli v "Ljubljano ne samo iz Tr=ta, marveč rudi iz Sarajeva. Opozarjamo na nje policijo, pred vsw» pa svarimo pred njimi naše občinstvo. __Koncerti salonskega Orkestra se vrse od Četrtka naprej vsak dan v restavraciji pri Tjlovdu na Sv. Petra cesti. Vstop prost. Skok v daljavo z zaletom: 1. Vidmaier (Ilir. b.07), 2. P«iiJr (COSC 5.75), 3. Perpar (Prim.). Vidmaier je s tem skokom postavil nov slovenski rekord. Skok brez zaleta v dalja o za dame: 1. Perpar (Prim., 2.15), 2. Erbežnik (Jadran. 1.9^), 3. Cimperman (Prim.) Skok v daljavo z zaletom za dame: 1. sanici (I3rirru 4.60), 2. CunpeJnun (Prim., 3.94), & tfrbežnik (JadrJ. Skok v višino z zaletom za dame: 1. Santel (Prim., 1.165), 2. Cimperman (Prim., 1.115), 3, Vidmar (Jadr.) Tek na 400 m: 1. Korć (Hašk). 2. Belan (Ha. 2. Frit^ch (Hask. S.43\ 3. KSISflB (tW*X Hitra hvja na 6000 m: 1. Dobrin (!ij*k 34: 3), 2. Đ '"m (Prim. 36.41V Nogometna tehma m-d H-šu-Con-nrdljo In Primorjem je končala z nenavadno visokim Porazom 13:0 Primorja, V soboto ^ Zagrebčani šele pokazali svoje visoko tehnično znanje. Najboljši mož v moštvu ie bil sigurno Vimck in sam je zabil 7 golov. Tud* DubravCič je bil izboren, medtem ko Zinnj;/ v desni zvezi ni bil v dobri zvezi. Primnric Je sicer igralo nekaj boljše kakor v petek, vendar ni moglo preprečiti visokega poraza, — Rokometne tekme (bazenaj Brno : Ljubljana in Ilirija : Zideuice. Kr no. 18., 19. in "20. t. m. gostuje v Ljubljani ž^n-ka bazena S. K. Židsnio i? Brna. Čehinjo bodo iprale z Ilirijo in ojačena s nekaterimi igralkami dražili brnskih klubov kot reprezentanca Brna z izbranim teamom Ljubljane. Nn tanenejši razporixl tekem objavimo jutri — Nogometne tekme v Zagrebu. Včeraj je gostoval v Zagrebu S. K. »Slovan« z Dunaja proti »Gradjanskemu« in ptKJle^el \ razmerju 5: 4 (2: 1). — Dunajski »RndoUshiigcI« je doživel v Splitu od »Hajduka* pr*i dan visok pora/ 15:0, drugi dan, dne 13. t m. pa je ostala tekma neodločena 1:1. Ho]nove]Sa porotna. ODHOD KRALJA V MARIJINE LAZNL Nj. Vel. kralj se ie danes dopoldne v spremstvu Nj. Veličanstva kraljice odpeljal z avtomobilom v Maribor, kjer vstopi v dvorni vlak, ki se je ob 13. z ministri vred odpeljal v Maribor. V Gradcu se dvorni vlak baje združi s češkoslovaškim vlakom ter se odpelje v Marijine Lažni. MADŽARI ZBIRAJO SVOJE ČETE OB NAŠI MEJI. — Beograd, 16. avg. (Izv.) Mad* žari zbiralo že več dni številne čete j ob naši meli. verjetno, da vdero v ; Prekmurie in zasedejo 38 naših ob« ; čin, ki iih zahtevalo, da Jih fon oriso* \ di Zveza narodov. V Veliki Kanlžl '. ie madžarska vojska DOoclnotna na j novo opremliena za pohod. Zbranih ie tudi 6000 madžarskih prosto« voljcev. — Pariz, 16. avjr. (Izv.) Včeraj ie Dričela zborovati komisifa Zveze narodov, ki ima naloso urediti raz* mejitveno vprašanje med našo dr* žavo in Madžarsko. Našo državo zastopata poslanik v Bernu dr. M. Jovanović in strokovnjak pol* kovnik Čolak * Antič. Borzna poročila. — Zagreb, 16. avgusta. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 16.25, —.—, Pariz 6.85, 6.87.50, London 377.50, 380.—, Berlin 8.50, 9.—, Praga 250.—, 255.—, Dunaj 0.12, 0.14. Trst 387.50, 389.—, Newyork 8450. 85.50, Budimpešta 5.50, 6.—. Valute: dolar 84.25, 84.25. — Curih. 15. avgusta. (Preko Dunaja.) Zagreb 1.57.5, Dunaj 0.01, Budimpešta 0.36, Berlin 0.505, Milan 23.85. Pariz 41.90, London 23.43, Newyork 5.255. — Berlin. 15. avgusta. Zagreb 1000.—, Dunaj 1.475. Budimpešta 56.25, Praga 21.58. MIlan 3750.—, Pariz 6750.—, London 3675.—, Newyork 825.—, Curih 15700.—. Tnrflstlha In Spnrf. ŠPORTNI MITING OB PRILIKI OTVORITVE NOVEGA IGRIŠČA S. K. »PRIMORJE-. V soboto popoldne so se nadaljevale lahkoatleticjie prireditve na prostoru S. K. »Primorje-. Iz Zagreba so prispeli zastopniki Jngosloveskeca Nogometnega Saveza g. E. Kandero In g. Schlossberger. Navzoč je bil tndi predsednik Jngoslovenskega atlet saveza g. Ugrinič Iz Zagreba. Po običajni formalnih prijateljskih nazdravili so se pričele lahkoatletične tekme. Pri tekmah so se Slo-vend dobro obnesli In so odnesli več prvih mest V nastopnem podajamo sledeče rezultate: Tek na 2*) m: 1. Perpar (Prim.. 25)\ J. Belcn (Hask. 25.8). 3. Prelec (rfaSk). 2M m dame: 1.) Škof (Jadr. 33.5). Z Wlder (Ilirija. 34), 3. Zupančič. Skok v daH* o brez zaleta: 1. Perpar (Prinu 2.15), 2. Sleztager. 3L Spirtaf (oba IfaltiL fr DCJLUiKIl&JKa — Našla se je denarai**,a. Dohi s* pri Franc Šimencu, Kolodvorska ulic št S. — Izgubila se jo pred kavarno Ev ropo listnica z malo svoto denarja it karto za železnico ter legitimacijo z* četrtinsko vožnjo do ZlehiTa na itn« Ladislav VrbiČ. Prosim, da bi dotičru vrnil vsaj legitimacijo na upravništvr Slov. Naroda. — Na trsru blizu hotrla >Meran< n> Bledu je bila na Vel. &aiartn pozabijo na pri mladi trgovki z manufakturo rja va škatlja. Radi važnosti zapisnika ir papirjev se prosi gospodično, ki je po znana, da pošljo škatljo proti povrnitv stroškov na naslov: Vančina Drago stud, phil. (učitelj), postno ležete, Ziri Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: IVAN PODRlAJ, lukova drva kupuje vsako množino lesna družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Uradnica večjega trgovskega podjetja v Ljubljani ličat sobo proti primerni nagradi. Ponudbe na upravo Slov. Naroda rod .št 210-626S-. 6268 Trstjc za strope zdeluje in prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah Pri večjih množinah znaten popust. — AHTOlf STSIIIER, LJubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 2128 ~~ Popolnoma izurjena steaograflDia in strojepiska zmožna slovenske in nemške stenografije so sprejme tako. v cdvetn'ško pisarno dr. Pran Novaka in dr. Alojzij Robata v Ljubljani. Dalmatinova ulica št. 3. Začetnice popolnoma izključene. Vlšješolec lOeai stanovanje z vso postrežbo z* Šolsko leto 1922/23 pri uglednejšl rodbini. Ponudbe pod .VlSjeiolec 6366" na upr. Slov. Naroda. 6366 Za plačilnega natakarja ali poptirja grem. Prevzamem tudi buffet in Imam primemo kavcijo. Sem strokovnjak, 40 let star, agllen. govorim slovensko, hrv., nemško, Italliansko. Ponudbe na: »Gostilna pri Llpl\ poŠta Pilitajn pri Raj-benburgu, Slovenija. 6374 Auto v dobrem stanju. 6 sedežev, te po usodni ceni prod*. Vprašati pri por-Urja Hotel Uaioo. 6)88 stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 17. avgusta 1922. Štev. 185. Kupim £e rabljen, dobro ohranjen pletilni «ts«oj (Strickmaschine). Ponudbe pod > Pletilni stroj 6365* na upravo Sloven. Naroda. 6365 ftotarski kandidat 7. nekaj prakse išče mesta pri notarju. Ponudbe pod .Notar 6330* na upravo Slov. Naroda. 6330 Slaščičar stal 22 let, trenotno še zaposlen, liče službe od 15. septembra dalje v boljšem liotelu aii slaščičarni v Ljubljani ozir. v Zagrebu. Naslov pove uprava Sloven. Naroda. 6348 Sobico • vemljeno, svetlo, snažno, licem za I. sept. Plačam 400 K nagrade. Ponudbe pod .Akademik 6360" na upravo Slov. Naroda. 6360 Skladiščnik esne trgovine, deloma tudi pisarniška noč, samski, 19 let star, temeljito verziran v lesni stroki, prejemanju, oddaji, :kspediciji itd. želi premeni« službo. — Ponudbe na „R. S.% poštno ležeče, Celje. 6333 Harao In najbolje naloži denar cdor posodi za osnovo brezkonkurenčne ndustrije SOO.OOO Din. proti 12° o »hrestim. Vračljivo po dogovoru, a naj-;asne»e do 1. avgusta 1923. Izdelki so 's^kdanje splošne potrebe in se sedaj e uvažajo iz inozemstva proti visoki vini, zato bo upnik sigurno brez odla-nija za osnovo industrije, Čim več se in vse objasni. Za to posojilo so dane se garanefje (lastno premoŽenje in do i i žiranti) in se bo za ta denar naba-ilo samo stroje, ki nikdar ne izgube ia vrednosti. Ponudbe pod .Varno in godno 6376■ na upravo SI. Nar. 6376 Dv* kavartriftkl blagajnicarki ter gospodično izvežbano knjigovodstva za samostojno ali pomožno delo Iščemo. Oskrba in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo .Hotel Centrala*. Sarajevo. 6373 Zavarovalni uradnik z večletno prakso, samostojna moč, vešč slovenskega in nemškega jezika, išče službe pri kaki zavarovalni družbi v Sloveniji. Dopisi pod .Basler 6363' do 21. t m. na upravo SI. Naroda. 6363 Na prodaj: lepa ia i Mm Stanovanje takoj na razpolago. Karta Zor k o, Pobrežje, Cankarjeva ulica 7 Maribor. 6340 Vsako množino vreč 100 kg, rabljenih a dobro ohranjenih kupi PRVA MARIBORSKA TOVARNA MILA, Maribor. ledka prilika! Lepo posestvo, hiše, gospodarska poslopja, mlin itd. s 50 orali prvovrstne zemlje, njive, travniki, gozdovi, se proda na prostovoljni javni dražb1 v nedeljo dopoldne dne 20. avgusta 1922, Dovsko pri Rafhenburgn« 6361 Menjalnica Stubell si dovoljuje opozoriti cenj. občinstvo, da nima z menjalnico Slovenske eskomptne banke v Kolodvorski ulici it. 43 (hotel Južni kolodvor) nikahih zvez ter da posluje od 10. t. m. v lastnih prostorih ▼ Kolodvorski ulici it. 41 u a dvorišču levo, poleg carinske agenture Grom. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma prastari oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod Leopold Božič uadučitelj v p., častni občan ilrovskl 1- t. d. dne 13. avgusta ob 15. uri po dolgi bolezni v starosti 85 let mirno v Gospodu zaspal. Popreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 15. avgusta na domačeno pokopališče ŽIRI, dne 13. avgusta 1922. Žalujete rod to: m. Šile Halter. Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri sin, brat in nečak Autu Deržai včeraj, dne 15. avgusta ob pol 12. uri zvečer mimo v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši dne 17. avgusta ob 4. uri popoldan iz hiše žalosti Florijanska ulica 25 na pokopališče k Sv. Križu. Llnbllana-tirovntea, dne 15. avgusta 1922. Marila Dorftaf, mati. Ivanka, frane, Stanko, Marija, Hilda, Miran, bratje in sestre. Katarina Ov-see-Deriali Peter Deržai, teta in stric. Proda se kisa m vrtom, enodružinska, v Ljubljani. Poizve se vsak popoldan v Ko-lezijski ulici št 28. 6307 Lokali f v novi hiši v Ljubljani, rripravni za 1 delavnice ali skladišča se oddajo takoj v - najem. Najemnino je plačati za tri leta naprej. Ponudbe pod .Tri leta 6230' na uprav. Slov. Naroda. 6230 OLJE ' amerikansko, strojno, cilindersko in to-votno mast tevrdke Stariard (HI (iniaij af Hew Tiri ima vedno v zalogi A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg. 5S92 HBHDIE cigaretni LIPA-MILL konfekcijski papir glavna zaloga A. Lampret Ljubljana, Krekov trg 10. 5S89 Pravi ilii citronado, sadne eterje In tstnee, esenco ia rum In likerje priporoča Srečko Potnik, tvornica sadnih sokov, esenc in eks-traktov, Ljubljana, Metelkova ulica. Razno perilo ' sa dame. gospode in deco priporoča tvrdka a.SE.SliahBPnU^a Smodnik (barut) j dinamit, dinamon, vžigalno vrv. kapice itd. dobite vedno pri tvrdki Fr. Stas« pica, zaloga poljedelskih strojev in že-leznine v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 1. 6345 Veveriine krtove, pelkove zajčje in vse drujre kože divjačine kupuje trg. z usnjem D. Zdravič, Ljubljana, Sv. Fiorijana ulica 9. 6337 KoiMiija z večletno prakso, vešča nerfektne nemške in slovenske stenografije in samostojnih pisarniških del, se sprejme takoj. Ponudbe so nasloviti na poštni predal 102. 6314 Svarilo. Društvo krovsklh mojstrov sa Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike i. t. d, da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjem, kakor se je to v večji meri dogajalo dosedaj. Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih Se strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesionlrane kvari-telje streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim takoj na mestu ustaviti delo. V Ljubljani, dne 25. julija 1922 J. Kri in ar, Grli, predsednik. tajnik. Jfodele čevljev § v celih seriiah iz lepenke, no modernih kopitnih oblikrh ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet u vsako sezijo. Zgornje dele izdelujem iz od naročnika mi doposla-nega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za Tovarne obuvala Nakup, reparatura in prodaja Čevljarskih strojev zahtevajte prospekte od HJU.PH, F. RICHTER, Suootlca Vk poučevanje t vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt Trgovski sotpudnifr spreten prodajalec, se sprejme takoj za manufakturno trgovino. Ponudbe naj se pošiljajo tvrdki A. k E. Skaberue, Ljubljana. 6335 Hita za trtovlno enonadstropna, v Mariboru, blizu koroškega kolodvora, lokali z* trgovino in stanovanje, lepe kleti, takoj na razpolago, posebno dvoriščno pos'opje, 600 kvadr. metrov vrta, se proda* Cena 900.000 kron. Dopisi pod .Trgovska hiša, poštno ležeče, Maribor. 6276 Kolaria! Kotlaria! samostojna delavca, se sprejmeta pod zelo ugodnimi pogoji. Stanovanje na razpolago. Oglasiti se osebno dne 17. *vg od 17. do 20. ure, Kolizej 44, Ljubljana Steznike (moderce) po životni meri priporoča SJia HOTTEB, Duiliki e t/D poleg lekarne Piccolt. 2130 "PAPIRNE-SPONKE- ^j^^^^^^^^J Tfeovel, In-^*™a=^B'"^ dustrtjalel, .TIGER" pisarne zahtevajte v papirnih trgovinah samo izdelke domaČe tvrdka TIGER d i o. z. LJUBLJANA OaaSasaaaaaP^V^ '^laSeralit ftoivirjei f^^^j I v Lfablanl Jn> f Wollova It. zvrsnjeai agltfevinja ter popravili jjla-sovirjev ia harmonijev specijelao strokov-ao, točno ia ceno. KOLESA i avtomobil!, deli In oprema, pnevrnstiks B8]ttUtj8 na debelo J. GOREČ Ljubljana, Gosposvetska o« 14. Garala. Delavnica lili mestni tesarsbl mojster v L]abl|£ol prevzame vsakovrstna tesarska dela, kakor strešne stole,kupole, stolpe, mostove, vrtne utice itd. Parna Žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 4796 IiiponiS popolnoma zmožna slovenskega in nemškega po mogočnosti tudi srbskega le-ztka v govoru in pisavi, perfektna ste-nografinja in strojepiska, se ISce za takoj. Stanovanje prosto. Ponudbe z zahtevo plače, referencami in sliko na naslov: Peter Kosina £ Co., tovarna čevljev, Tržič. 6267 Kupi se že rabljena dobro ohranjena večja železna peč (Fallofen). Ponudbe je poslati pod .Peč", poStni predal 27. 6323 i fiadi preselitve se proda ▼ Maribora (Hfttropoa gosposka ii z velikim zelenjadnim in sadnim vrtom. Vila je najmoderneje urejena, lastna električna napeljava, vodovod, kopalnica in ves drugi konfori. V vili je osem sob, vse stene s tapetami. Samo resni reflektanti naj se oglasijo pod „T 52-6364■ na upr. Slov. Naroda* Trgovci m podjinii, poiori Edor si hoče varoo naložiti denar. Laa ugodno pri-like, da kapi veliko poslopje v bKiini kolodvora, pripravit ss veletrtfoviao sil tovarno. Cenjeno ponudbe Je vposlatf nafkasnele do 20. t. m. pod „Hetfk* prilika" na npr. Slov. Naroda« 6353 Ali ste že oEcusi.i „LUKUn? Nai prvi« edini domaČi lunini Izvleček (zabela), kateri prekosi vsled izdatnosti okusa In cene vse druge izdelke. Zahtevajte v vseh trgovinah! Ne pošiljajte našega denarja v tujino! Izdeluje: „LUKUL", družba z o. z. Ljubljana. Ravnokar na nova došla PNEVMATIKA najboljših svetovnoznanih tvrdk se dobi pri FRAHC FLORJABČiCli Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 Vsi producenti bodo obiskali na Dunajskem mednarodnem semnju ■^■BBP^MMn^^HaMBnnnMa.^nH^^^HH^^^^^^^^^^^HHM (Wlenar Internationale Messe) od 10. —18. septembra 1922 oddelek za sirovine in poluizdelke Vsa pojasnila daje Ounajskl semeni (Viiener Messe A. G., Wlen VIL, Ntssapaiast) in lastno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijsko zastopstvo, Turjaški trg 4 Prometni zavod za premos -. d. u Ljubljani prodaja Is slovanskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpecava Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. ■aatovi raOMSTMI ZAVOJ IA raaVM «. i. IfaMlnan. Mikloiltnva e. 15 U. LvOduv. ia tish ■■»Namrin* «Wtn—#n.. ... ^yi iBtfiutBi. dni neit"}V(win\ ViHiimtin ^^rt**fi