STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA S«. 282 Mfiin MnOnjoa Sob cmsfttnli mM V Trstu, v pttik, 26. novembra 1926. Posamezna številka 30 stol. Letnik LE flfst Trhjfa vsak dan - irvmrc L 22.—» 1. 6 50 vrt — F f?rtV*tl tflzen pcneđeffk«. Niiutntn t n t mene L ccto teto L 75.—, t InoNinitvv imnEiii — O^Mu za t ma bi obrtne oglasa 75 isbvi^ ^ L '^ljMk denarnih tmmšm L Mi^v^ » atot za najmaaj 11 sa i— Uredniihro te apnvaiitvoi Trst (3). ulic. S. Frmnce»co d'Assid 20. T*i Uiot 11-57. Dopisi aai te pofiljajo izključno nredalltv«, oflui, reki* Btcitc ta dnar pa spravmitru. Rokopisi sc na vračaro. Neirankiraa« pisma se »e spre emajo. — Last, založba fn tisk Tiskarna „Edinost* FodurednKtvo ▼ Gorici: ulica Glosue Carducd It 7, L o. — Telet it 837 Glavni ln odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Draginja i Draginj sko vprašanje je sedaj lia dnevnem redu. Zaključki, ki jih je feklecnil na svoji zadnji seji vrhovni gospodarski svet v Rimu, so dali povod pa temeljite razprave o tem vprašanju, ki tako globoko posega v življenje najširših mas, onih trudečih se slojev, na katerih sloni v zadnji analizi ves gospodarski ustroj države in njen pro-3peh. Omenili smo že ponovno, da se * hvalevredno vnemo zavzema za uvedbo takojšnjih ukrepov proti draginji *U Lavoro d'Italia». Zadnja seja vrhov-r^ega gospodarskega sveta pa je pritegnila v živahno razpravo vse rimske vodilne liste brez razlike, ki zahtevajo enoglasno še energičnejše ukrepe, nego (jih je zamislil vrhovni gospodarski svet. Vsi listi se istotako ujemajo v risanju značilnih črt sedanjega gospodarskega položaja z ozirom na draginjo. Vzroke draginje je treba iskati v brezmejni špekulaciji, ki se zdi, da je edina Kralj podpisal zakon za zattltt države RIM, 25. (Izv.) Danes je podpisal kralj zakonske odredbe v obrambo drfcave, ki so bile nedavno sprejete v obeh zbornicah. Po podpisu bo ta zakon čim prej — najbrže v soboto — objavljen v «Gazzetta Ufficiale» in bo stopil takoj v veljavo. Decen&ersko zasedanje min. sneta Dnevni red zasedanja Massoliai a pomenu Prijateljstva med Italija In Grdijo RIM, 25. Državni podtajnik za zunanje zadeve on. Grandi je danes priredil v Grand Hotelu na čast grškim delega-tom svečan obed, katerega so se udeležili tudi finančni minister Volpi, prometni minister Ciano in minister za narodno gospodarstvo On. Belluzzo. Po podpisu italijansko-grške trgovinske pogodbe je prvi minister včeraj izjavil grškim novinarjem naslednje: «Današnji dan t. j. 24. novembra sma-RIM, 25. (Izv.) Prva seja ministrske- tram" kot odločilen dan za italijansko- grško prijateljstvo. Z-besedo prijatelj- ga sveta v decemberskem zasedanju je določena na pondeljek dne 6. decembra ob 6. uri zjutraj. Tudi december-skemii zasedanju min. sveta se pripisuje znaten pomen, ker bo na njem on. Mussolini svojim ministrskim tovarišem podal obširno poročilo o zunanjem in notranjem položaju Italije. Poročilo o notranjem položaju mu bo tem lažje sestaviti, ker je v minulih dneh zaslišal vse prefekte države, ki so mu natančno poročali o položaju v odlika vse povojne trgovine. Gre za po- njim v upravo poverjenih pokrajinah. jav — pige včerajšnja «Tribuna» na uvodnem mestu — ki obstoji v tem-le: medtem ko so kazale cene na debelo v taidnjem času precejšnje stremljenje navzdol, se držijo nasprotno cene na drobno trdno in pri nekaterih vrstah blaga silijo celo navzgor. Pojav, ki se da težko razložiti z ekonomskimi zakoni in ki dokazuje marveč trdttev, da mu tiči vzrok v nekaki inflacijoiiistični trmi nekaterih trgovskih slojev. Lira, katere vrednost se je povzdignila, ni zadobila na notranjem trgu večje kupne moči. Ne more se torej misliti — tiadaljuje «Tribuna» — da je nastopila »igra vt^je porabe. Vzrok pojavu tiči marveč v pohlepu po dobičku, ki se je razpasel v trgovskih slojih, kateri — (kakor je dobro povedal minister za državno gospodarstvo — hočejo naglo i>ogatiti, medtem ko so se pridobivala pred vojno bogastva še le po dolgem fcivljenju dela in varčevanja. Prodajati malo in drago ter čakati, da se zviša crna blagu, ki je nagromadjeno po skladiščih, to je postalo geslo povojne trgovine. Drugo škodljivo in odvratno stran povojne trgovine vidi «Tribuna» v tem, da se je število posrednikov med proizvajalci in konsumenti po vojni razmnožilo in razpaslo naravnost do neverjetnosti. Bog ve, skozi koliko rok gre blago, preden pride iz mesta proizvodnje do onega, ki naj blago porabi za zadovoljitev svojih potreb. Ista igra ae vrši med trgovci na debelo in trgovci na drobno, a vsak posrednik hoče zaslužiti, in sicer mastne dobičke. To je ravno ono zlo, ki mu pravimo špekulacija in ki se uveljavlja izključno pa račun konsumentov Treba, je — zahteva upravičeno «Tribuna» — skrčiti Število posrednikov na najmanjšo' možno mero. Še bolj v živo je zadel «Lavoro d'Ita-lia», kateri išče sam začetek zla, ki ga vidi v svobodni konkurenci, t. j. v gospodarski svobodi, ki je po krivem uživala nekako popolno, a nezasluženo imuniteto. »Svobodna konkurenca — pravi «Lavoro d'Italia» dobesedno — je ustvarila do danes sledeči rezultat: povečala je število onih, ki vsiljujejo brez dvoma ne skromno mero svojega dobička in svojih trgovskih poslov pri blagu; otežuje radi tega padanje cen, ki ga zahteva ne samo poštenje, temveč tudi padanje cen na debelo. Imamo utemeljen sum, da je igra svobodne konkurence iluzorična, kajti veliki poku po valci razpolagajo s cenami ter tvorijo kartel špekulantov, ki obvladujejo trge brez nadzorovanja in brez Jjrzde. Pod pritiskom izkušenj in novih potreb so se morale prekrojiti mnoge gospodarske dogme. Danes je prišel hip. ko je treba, ne samo prekrojiti, temveč tudi ubiti to, kar se imenuje svoboda trgovine«. Ni dvoma, da so se mogle vtihotapiti razmere, kakor jih enodušno grajajo rimski listi, le ob brezmejni svobodi trgovine, ob taki svobodi, ki ne dopušča nikake kontrole ne glede dobička, s katerim dela trgovina, ne glede najina, na kateri razpolaga z blagom Le To zasliševanje, ki je trajalo skoro cel teden, je bilo končano danes zjutraj. Kot poslednji so prišli danes na vrsto prefekti Sardinije in Sicilije. V zvezi s tem osebnim po rojevanjem in zasliševanjem prefektov, se splošno pričakuje, -da bodo na prihodnjem zasedaj-nju min. sveta odobrene znatne in važne izpremembe v vodstvih posameznih prefektur. Mnogi izmed dosedanjih prefektov bodo najbrž morali odstopiti svoja mesta novim močem, mnogi pa utegnejo biti premeščeni na nov^t mesta. Na predstoječem zasedanju bodo ministri vsestranko proučili izvršilni pravilnik novega zakona o smrtni kazni, ki mu bo predložen v odobritev od pravosodnega ministra. Finančni minister Volpi bo najbrž poročal o poteku podpisovanja za liktor-sko posojilo, ki po dosedanjih vesteh prav lepo napreduje. Minister za javna dela Giurati bo predložil ministrskemu svetu v odobritev načrt ukrepov, katere namerava podvzeti v korist mesta Bari, ki je bilo tako kruto prizadeto po nedavni povodnji. Važna točka predrto j ečega zasedanja ministrskega jpveta, bo tvorila tudi razprava o boroi proti draginji, katero bo brez dvoma sprožil s svojim tozadevnim predlogom minister za narodno gospodai$tvo Belluzzo, ki je imel včeraj zvečer v tem pogledu daljši razgovor z ministrskim predsednikom. On. Hnssolfnl o odnoiajlh z Anglijo Izjave min. predsednika dopisnika fChicago Tribune* - Razmerje s Turčijo - Izseljeniško vprašanje PARIZ, 25. (Izv.) Današnja pariška '„izdaja «Chicago Tribune* prinaša zanimivo poročilo o razgovoru, ki ga je imel njen rimski korespondent z ono-revole Mussolinijem. Potem ko je razložil ton. Mussolini fašisotvske nazore o državi in pa svojo notranjo politiko korespondentu, je ^ministrski predsednik prešel k odnos a-jem med Italijo in Anglijo in k izšel j e-niškemu vprašanju. Na vprašanje ko-respondenta ali je kaj resnice na tem, da je bila v Livornu sklenjena zveza med Italijo in Anglijo, je rekel Mussolini: «Italija in Anglija imata v Sredozemskem morju sorodne interese. Fa-šistovska vlada smatra Anglijo za prijateljico radi tega, ker zasleduje Anglija prijateljsko politiko napram Italiji. To najvažnejše povojno vprašanje je bilo rešeno v tem prijateljskem duhu. Zato ni potrebna nikaka zveza med obema državama». Glede ita.lijansko-turških odnošajev se je izrazil on. Mussolini, da so prijateljska, zakaj vsa italijanska politika je bila vedno lealna in prijateljska napram Angori. Na vprašanje ameriškega novinarja: kje bi Italija iskala iztoka za svoje izseljenike?, je odgovoril on. Mussolini: «Italijanska vlada poskuša predvsem razrešiti problem izseljevanja v notranjosti same Italije. V drugi vrsti sku-. stvo mislim na nekaj konkretnega, ki bazira na dejstvih. Zapomnite si: Ko pravim, da izvajam proti kakemu narodu prijateljsko politiko, držim lojalno svojo besedo. Ravnotako nasprotno! Lahko je govoriti fraze. Toda jaz bom prijateljsko politiko dokazal z dejstvi in s konkretnimi dokazi. Danes podpisana« pogodba ima poleg gospodarske in trgovinske važnosti še drugo važnost. Grčija in Italija sta dve sredozemski drŽavi. Obe imata skupne kulturne tradicije. Interesi obeh držav se nikakor ne križajo in končno bi imeli od najinih morebitnih sporov koristi le drugi. Prosim Vas, sporočite te moje besede natančno grškim listom in grški javnosti, ter jim povejte, da sem zelo zadovoljen z grško vlado, ki je dokazala; z dejstvi, da hoče praktično izvajati italijansko-grško prijai-teljstvo». Iz Aten poročajo, da je vest o podpisu italijansko-grške trgovinske pogodbe napravila zelo dober . utis v grških političnih krogih. . - Turinska «Štampa* prešla v druge roke RIM, 25. (Izv.) Kakor poročajo iz Tu-rina listu «Gk>rnale d'Italia», bo pričela turinska «Stampa» čimprej zopet izhajati. V poslednjih dneh Je, namreč senator Frassati prodal list skupini tu-rinskih industrij cev, katerim stoji na čelu senator Agnelli. Novi ravnatelj lista bo menda Gigi Micheletti, ki je bil do nedavnega suspendiran soravnatelj z dr. Estellijem. Rimsko korespondent-stvo prevzame poslanec Andrea Torre. Ostali "uredniki ostanejo bajć vsi na svojih prejšnjih mestih. S prehodom «Stam*pe» v druge roke, se hoče oči-vidno doseči isti cilj, kakor je bil dosežen pri milanskem «Corriere della Sera» z odhodom senatorja Albertinija, da postane tudi «Stampa» iz odločno opozicijonalnega režimu naklonjen list. Ukaz o oblastnih ooUtvah objavljen v « Službenih Novinah» - Oblastne skupščine se bodo sestale dne 23. februarja BEOGRAD, 25. (Izv.) V današnjih »Službenih Novinah» je bil objavljen kraljev ukaz o razpisu volitev v oblastne skupščine, ki se bodo v celi kraljevini vršile de januarja prih. leta. Oblastne skupščine se bodo sestale 23. februarja. Radičevci so bili s tem objavljenjem ukaza postavljeni pr.:;l gotovo dejstvo ter so to tudi sami priznali. Stjepan Radič je dospel v Beograd danes zjutraj ob 7.45, kjer so Preuredi britanskega imperija Pomisleki v londonskih krogih - Impe* rijalna konferenca zaključena LONDON, 25. Kakor smo že poročali, je odbor imperijalne konference za proučevanje med imperijalnih odnošar-jev formuliral resolucijo, v kateri proglaša popolno enakopravnost med do-minijoni in Anglijo. Enakopravnost velja v vsakem oziru, tako za notranje tkot za zunanje zadeve. Edina vez je zvestoba do krone. Prva posledica preureditve britanskega imperija bi bila odprava anglo- Kiau ucuiti? zjj u li aj uu t . ra, 11JV1 ou D"' "1 -u I .. . . .. sprejeli njegovi poslanci in ^ministri. generalnih guvernerjev v domim- Takoj nato je odšel v svoj klub, kjer jomh- x sak domimjon bo imel svojega šamo usmeriti naravni tok izseljevanja ob takih razmerah je mogoče, da odlo- v naše lastne kolonije. Potem pa bomo Čuje izključno špekulacija, po kakšni t iskali drugega izhoda v onih zemljah, Kyv /Inkil L'rtnoiim Arif ttT Pnlra l/ar ITIAH _• ___•____________•_ ceni bo dobil konsument v roke, kar potrebuje za svoje življenje. Le v svobodni trgovini je mogoče, da roma blago po mili volji gospodov špekulantov od posrednika do posrednika in imela v dominijonih svojega zastopnika v osebi višjega komisarja. Vlade do-minijonov bodo predložile svoje zakone direktno kralju, da jih sankcijo-nira. Imele bodo pravico sklepati pogodbe s tujimi državami, vendar pa samo s privoljenjem drugih dominijo-nov. Zastopnike britanskega imperija na mednarodnih konferencah ne bo imenovala samo londonska vlada, marveč tudi vlade dominijonov. V vseh prestolicah dominijonov bo angleški kralj imel svojega zastopnika. Proglasitev neodvisnosti dominijonov in njihove popolne enakosti z Anglijo je vzbudila v Londonu mnogo komentarjev in živahnih razprav. V političnih krogih vladajo glede tega vpra-.šanja različna mnenja. Nekateri skušajo pripisovati sporazumu lorda Bal-foura z dominijoni zgolj formalen značaj, drugi pa trde, da predstavlja obsežna! emancipacija dominijondv veliko nevarnost za nadaljnji obstoj britanskega imperija. Pesimisti celo napovedujejo, da ni več daleč čas, ko se bo pričela mogočna anglosaksonska zgradba rušiti. Mnogo pomislekov povzroča nekaterim tudi dejstvo, da se bo odgovornost krone, ki ostane edina zunanja vez med državami imperija, povečala v preveliki meri. Očitajo angleški vladi, da je zlorabila svojo oblast, ker se je obvezala v tako važni stvari, ne da bi vprašala prej parlament za mnenje. Res je sicer, da bi se angleški parlament lahko izrekel še sedaj proti Že domenjeni preureditvi imperija, jasno pa je, da bi taka odločitev izzvala hud vihar. Zato je vlada prepričana, da bo parlament odobril sklepe impt-ijalne konference. LONDON, 25. Imperijalna konferenca je bila zaključena v sredo. Zastopnik Avstralije Bruce je povdarjal. da je konferenca dokazala vsemu svetu, kaj je imperij, ki ga tvorijo popolnoma neodvisne države, katere skrbno čuvajo svoje avtonomne pravice, pa so kljub temu ponosne radi edinosti, ki vlada v imperiju. Zaključni govor je imel Ba!dwin, ki je govoril o važnosti konference. _ Briandove izjave Politika sporazuma z Nemčijo in prija* tel j stvo z Italijo PARIZ, 25. Včeraj popoldne se je sestala senatna komisija za zunanje zadeve. Predsedoval je Hubert in seje se je udeležil tudi zunanji minister Briand, ki je dajal pojasnila glede raznih zadev zunanje politike. Kakor zatrjujejo v dobro poučen krogih, je Briand izjavil, da hoče voditi napram Nemčiji politiko sprave. Vladi obeh držav sta se do sedaj pogajali predvsem za sklenitev pogodbe gospo.-«darske'ga značaja. Razgovori se vodijo v duhu in v mejah locarnskega pakta Glede odnošajev z Italijo je Briand naglašal, da si bo zmerom prizadeval rešiti na prijateljski način vsak inci- sjti načrt o izenačenju neposrednih »dent, ki bi se znal pojaviti, davkov, ki je razpravljal o rezerviranih najvažnejših točkah tega zakona. RIM, 25. (Izv.) Danes popoldne se je pripetila na t urinskem letališču velika nesreča, v kateri sta našla smrt dva letalca. Popoldne sta se dvignila nai enem izmed letal, i. s. maršal Tele-mah Pilotti in fotograf- letališča maršal Pelusso ter sta hotela napraviti nekaj letalskih poskusov. Ko sta dospela Že v znatne višine, je letalo naenkrat pričelo padati in je padlo z veliko .silo ob tla ter se vnelo. Nekateri," ki so ke napadalne vojne. Italijanska vlada bili slučajno navzoči in opazili to ne- ,srečo, ao se hitro podali na mesto nesreče, toda; vsaka pomoč je bila pre~ pozna, ker oba letalca sta bila mrtva in upepeljena. Dr. Korošec pri Trifkoviču BEOGRAD, 25. (Izv.) Tekom dopoldneva se je vršila seja šefov ožje opozicije, na kar je dr. Korošec posetil predsednika narodne skupščine Trif-koviča ter- zahteval od njega, da čim prej skliče sejo šefov vseh parlamentarnih skupin. Ta seja bi se imela baviti z vprašanjem delovanja n,arodne skupščine. _ Horthy zbolel BUDIMPEŠTA, 25. Listi poročajo, da je huda influenca priklenila regenta Horthyja v postelj. Njegovo stanje se je včeraj zelo poslabšalo. Boji za ftanghaj SANGHAJ, 25. (Izv.) Z vsakim trenutkom se pričakuje odločilna bitka za posest mesta. V mestu samem vodi gubernator velika prevažanja vojaštva na mesto, kjer so že vdrle kantonske čete v S&nghaj. PODPISUJTE za liktorsko posojilo! Huda nesraia Plaz zemlje zasul pol vasi - Petindvajset mrtvih NIZZA, 25. Veliki nalivi zadnjih dni so povzročili v dolini Vesubie mnogo škode. Največ sta pa trpeli vasi Belve-dere in Roquebelliere, ki se nahajata kakih petdeset kilometrov vstran od Nizze. Ko je spet napočilo lepo vreme, so ljudje že mislili, da je vsaka nevarnost minula. Temu pa ni bilo tako. Omenjeni vasi ležita na pobočju hriba. Včeraj zjutraj okrog 3. ure se je nenadoma utrgal z vrha velik plaz zemlje in blata ter je za^ul kakih deset hiš v vasi Roquebelliere. Na mesto nesreče so takoj prihiteli ognjegasci in čete, ki so ves dan naporno delali. Šele proti večeru so se dokopali do prvih trupel nesrečnikov, ki jih je v spanju dohitela ptrašna smrt. Kakih 20 oseb je prišlo ob življenje. Računajo, da se je usulo več kot 30.000 kubičnih metrov zemlje in blata. L^gotovili so, da se je ves hrib pomaknil proti dolini. PARIZ, 25. Reševalna akcija v vasi Roquebelli6re se je nadaljevala vso noč. Zadnje vesti zatrjujejo, da znašaj Število mrtvih 25. Prebivalci so izpraznili tudi nižje ležečo vas Belvedere, iker obstoja nevarnost novih usadov in plazov. a (EDINOST* V Trstu, dne 26. novembra 1926 Dogodki v Albaniji Uporniki nimajo Izgleda na uspeh ( BEOGRAD, 25. (Izv.) Zunanje ministrstvo je izdalo nocoj obvestilo o zad-đijih dogodkih v Albaniji. Po poročilih, »ki so prispelai iz Albanije, se borba med uporniki in vladnimi četami nadaljuje v predelu Salje. Tekpm poslednje noči'in daitfišnjega dneva ni bilo ni kakih značilnih sprememb razen teh, da so bili uporniki pod pritiskom vladnih čet nekoliko potisnjeni v planinske predele med Šaljami in; Kastr&som. Trdi se, da je don Marko Dioni vodja Miriditov ponudil predsedniku albanske republike svojo pomoč najbolj katoliško pleme v severni Al-1 Agazzi — da je odnesel Fezrfc Avgustu, bani ji, postali zvesti sedanji vladi ter1 bote&a v Gedssu, ptsSUe, rjuhe, potemtakem ni izgleda na uspeh ostalih uporniških plemen. Razne nesreče na Angleškem .radi megle LONDON, 25. Sinoči je legla na Lon* don in: okolico zelo gosta megla, ki so je tekom noči ta.ko zgostila, da je bil davi promet skoro nemogoč. Tudi vsi severni kraji Anglije so bili zaviti v gosto meglo. V southamptonskem zalivu sta se trčila dva parnika. Na železniški progi Londoa-Southampton sta pri Dogenha- za slučaj potrebe. Ta ponudba bi bila i mu zavozila drug v drugega dva poi-zna čilna v toliko, da so Miriditi, ki so i ni&ka vlada. 70 oseb je bilo ranjenih. DNEVNE VESTI Zaplenjeni ' Včerajšnjo številko «Edinosti» prefektura zaplenila. Upamo, snogli obvestiti čitatelje o razlogih tega za nas nepričakovanega ukrepa že v jutrišnji Številki. nam PredvolaSkl pouk j đfce. Okoli 13. ure se je premikal ondot tovorni voz, ki ga je vodil 17-letni voznik iTnnmn b^J^ I fr™^110 Candotti, stanujoč v ulici UcLine ^ uposlen pri tvrdki Majani, ki ima svoj sedež v ulici Regma Elena. Ko je voz,, dospel do ulice Michelangelo Buonarotti, se je konj nenadoma splašil ter se spustil v divji dir. Candotti, ki je sedel spredaj na vozu, je skušal brzdati splašeno žival. Oni potrjeni naborniki, ki se nahajajo toda radi odskakovanja voza je zletel na v posebnih družinskih okoliščinah, so opro- cesto in pri tem prišel z desno nogo pod Ščeni popolnoma ali pa deloma vojaške j. kolo. Mimoidoči so priskočili k nesrečne-službe. Ne uživajo pa te predpravice, če- mu mladeniču in ga prenesli v bližnjo le-turii so v dotičnih posebnih postavno pred- karno, kamor je kmalu potem prihitel pisanih družinskih okoliščinah, ako ne ob- j zdravnik rešilne postaje, ki je 'bil telefo-jskujejo posebnega predvojaškega tečaja, f*nično obveščen o nezgodi. Ker je imel Can-ki odgovarja nekako «Schutz-ubungam», dotti rečen številnih prask tudi zlomljeno ki so jih imeli srednješolci pod bivšo Ay- nogo v stegnu, je bti po prvi pomoči prepe-Etrijo. Vodijo te predvojaške tečaje mili* Ijan v mestno bolnišnico, jer se bo moral Carji, nastanjeni v posameznih krajih, tako zdraviti približno mesec dni. na pr. v Tolminu, Komnu, Gorici in dru- I Konja je med tem ustavil neki mestni god. Obiskovanje teh predvojaških tečajev , stražnik in s svojim pogumnim dejanjem ni zvezano z nikakimi drugimi obveznost- \ preprečil, da ni prišlo do hujših nezgod. ini. Toliko na znanje raznim vpraš^alcem, | ^^ «-ir. . v blax- kaj so pravzaprav ti strelski tečaji ob ne- ^^ Aomak skoB| €kno p«^ nadstropja rici jah. --Včeraj popoldne okoli 15.30 se je na dvo- rišču h»e št. 46 v ulici Settefontane nenadoma raztegel presunljiv krik, kateremu je sledil zamolkel.ropot,' kakor da bi neka£ težkega padlo z višine na tla. Ko so ljudje Kam so odletela! Prepolno nadih deklet in Žena iz bližnje goriške okolice, posebno pa iz Bilj ter Pr- Pffte, Sope igralnih karton denar v znesku L 460 in da je dne 7. septembra, ukradel nekemu J&dmondu budilko, vredno L 400, snfcrno cigaretno dozo in brivno britev. Ukradel je tudi srebrno žepno uro, last Nugiahaner Rudolfa. Poneveril je svoto L 25, ki mu ph je izročil Ferrš Avgust, da Jih da nekemu barkovljanskemu Cevljavfu. Gaspard je obdolžen, da je v maju in ju« Olju t. 1. odnesel iz tvrdke Mavrici j Schle-•inger precejtojo količino blaga (nogavice, gumbe, čipke in drugo) ▼ nedoločeni vrednosti. Gaspard je prodal od Agazzija ukradenf šop igralnih kart nekemu Cotič Ivanu in je zastavil v mestni zastavljalnici budilko, ukradeno Haydnu. Bergamasco Guerrino je ukradel v mesecu avgustu t. 1. več pisarniških potrebščin v trgovini Julija Reinhardt. Podgontik Eraest je kupil od Agazzija in Gasparda ukradeni motor. Zabravich Franc je kupil od obtožencev ukradeno Uto železo. Obtoženci vefinoma priznajo zločine, ki so prišli na dan po izpovedi Penkota Viktorija. Branijo odvetniki Matosel-Lorianl, Jona in Kezich. Sodišče je obsodilo: Penkota Viktorija na 1 mesec in 20 dni zapora, a pogojno; Agazzi Karla na 5 mesecev in pet dni zapora; Gaspard Renata na 1 leto, en mesec in pet dni zapora in .177 lir globe; Bergamasco Olinda na 1 mesec in £0 dm zapora, a pogojno; Bergamasco Guerrina je sodišče oprostilo, ker ga radi mladosti ne smatra za odgovornega; Podgornik Eraest je obsojen na 1 mesec zapora in 100 lir globe, Zabranich Franc je oproščen radi pomanjkanja dokazov. Vsem obtožencem kazen ne bo vpisana. ' SOČA | Ni dolgo tega, odkar smo poročali, da so se v naši vasi začeli pojavljati potresni sunki. Sprva so se pojavljali le v gotovih vacme, nekoliko pa tudi iz drugih krajev . prthiteM na dVorišče, da bi videli, kaj se je odšlo m odhaja te dni v Egipet Doma j je SG je „jihovim očem razkril ža- puščajo nekatere moške in pa otroke, one | Josten prizor: sredi dvorišča je ležala ne- pa gredo služit kot služkinje, sobarice In kuharice v angleške, nemške in francoske družine. Razburjenje in izseljeniška mrzlica se polašča marsikaterih vasi na Goriškem. Je polno govorjenja in tekanja radi nekih priprav za izselitev v Meksiko. Baje je treba položiti neke vrste kavcijo 1000 lir. Ker so tako pogoste sleparije ravno z ubogimi izseljenci, poizvedujemo, kaj da je pravzaprav s to meksikansko izseljeniško zadevo. Čim izvemo kaj konkretnejšega o tej zadevi, bomo poročali v našem listu. Ljudi pa opozarjamo, da je potrebna največja opreznost v tem oziru. Zastali vinski davek Zastali vinski davek, ki je sedaj odpravljen, je vedno velika skrb marsikaterega našega vinogradnika po vipavski dolini. Doma za podobo ali pa v miznici ima namreč shranjeno plačilno povelje, zahtevajoče tisoč in še več lir. Jesen je letos tako huda j lerrtanova in prepolna revščine in gospodarskih skr- j ševne abnormalnosti. bi, da bo že družinska prehranitev čez j To okolščino podpira tudi dejstvo, da zimo prepolna pomanjkanja, kaj pa šele i je njena mati umrla blazna. Nedavno se je da bi bilo mogoče odplačevanje zastanih Celentanova sodnim potom ločila od moža, davkov. M1* Je pomorščak, ker se radi svojega ne- Iste skrbi tarejo istrske kmete ter so se I strpljivega značaja ni mogla razumeti zavestna v luži krvi mlada ženska, ki je krvavela iz nosa, ust ter hudih ran na glavi. Dočim so navzočni skušali na kak način pomagati nesrečni ženski, ki je bila Spoznana za 36-letno Olgo Celentano, sta-nujočo v isti hiši, je nekdo pohitel k telefonu in obvesti o dogodku rešilno postajo Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je pa na prvi pogled spoznal, da bo njegova pomoč zaman, kajti Čelen tanova se je že borila s smrtjo; imela je prebito lobanjo ter številne druge zunanje in notranje poškodbe. Nesrečna ženska je bila nemudoma prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je pa kmalu potem umrla. Policijski organi, katerim je bil javljen žalostni dogodek, so pri izvidu na licu dognali, da gre za samomor; nesrečna ženska je skočila skozi okno svojega stanovanja v petem nadstropju. Obupni korak je storila najbrž v blaznosti, kajti kakor so izjavile osebe, ki so jo poznale, je Ce-že delj časa kazala znake du- oni iz okolice Pirana obrnili na finančno ministrstvo, da bi dovolilo odložitev plačila zastalega vinskega davka ali pa vsaj dolgoročno njegovo obrokovanje. izdajanje delavskih knjižic Tukajšnja občinska uprava naznanja: Vsi oni, ki morajo imeti delavsko knjižico, t. j. mladeniči do končanega 15. leta in mladenke do končanega 21. leta, se opozarjajo, da se te knjižice v bodoče ne bodo več izdajale od 11. do 12. ure, temveč od 8. do 10., in sicer, kakor do sedaj, v občinskem zdravstvenem uradu v ul. Riccardo Pitteri št. 2. Kdor želi imeti knjižico, naj pride ob gori označeni uri ter prinese s seboj, če nima še 15 let, zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Zraven tega naj pride v spremstvu očeta ali njegovega postavnega namestnika. Delavske knjižice se izdajajo samo onim1, ki so zadostili šolskim obvezam, t. j. ki so obiskovali šolo do 14. leta. V občinskem zdravstvenem uradu je več knjižic, ki so bile zahtevane, a prizadeti niso prišli ponje; dalje mnogo takih, ki se ne morejo izpolniti, ker prosilec ni prinesel dodatnih podatkov. Vsi ti se pozivajo, da pridejo po svoje knjižice, oziroma da preskrbijo nadaljne potrebne podatke. Delodajalci se opozarjajo na kazni, ki jih predvideva zakon o delu otrok in žensk za tozadevne prestopke. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 25. t. m. Trg je bil tak kot včeraj, oziroma skoro šibkejši. Novega na trgu ni bilo. Pomaranče naraščajo — drugo sadje pada. Lepa je bila množina krompirja in zelja, i. Cene so bile sledeče: ! Zelenjava: krompir 60—80, pesa (70—100, malancane 180—320, buče 300— :660, grah —.—, paprika zeleno-rdeča 150— »tOO, paradižniki —, zelje belo 60—80, ikarfijol 00—100, vrzote 40—55, čebula 50— 80, česen 200—220. ! Sadje: jabolka 50—300, hruške 100— 600, grozdje 280—500, kostanj 75—120, pomaranče 100—730 lir za kvintal, oziroma 45 lir za zaboj, limone 28—35 lir za zaboj. _ DruStven« ves« — S. D. «Adria». Jutri običajni članski sestanek v D. K. D. pri Sv. Jakobu. Naj i nihče ne manjka. Hazenašice naj prinesejo s seboj slike! Is triaSkega ilvUenia Padel pod lastni voz. Sinoči se je dogodil v ulici Rossetti dogodek, ki bi bil skoro imel tragične posle- njim. Ni izključeno, da je tudi ta okolščina kolikor toliko pripomogla k njenemu obupnemu dejanju, dasi Ženska navidezno ni kazala, da bi ji bilo Žal radi spora z možem. Tatinski drobiž Predpreteklo noč so se neznani zlikovca vtihotapili na zemljišče v ulici Franca 6t. 14, kjer grade hišo, in ukradli pet cevi na škodo inž. Silvaja Melozzi. Cevi so bile vredne 300 lir. — V isti noči so neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev obiskali stanovanje davčnega podčastnika Hektorja Salvi, stanujočega v ulici Soncini št. 906 v Skednju, ter ukradli razne dragocenosti, vredne okoli 1600 lir. — Uradnik Karel Sislina, stanujoč v Pončani št. 174, je predvčerajšnjim javil na kvesturi, da mu je zmanjkalo kolo, ki ga je pustil za kratek čas hrez nadzorstva pred knjigarno Peterlin v ul. S. Lazzaro. Kolo je bilo vredno 3tf0 lir. Tržaško sodišče Mlada tatinska dražba Včeraj je tržaški kazenski senat pod predsedstvom cav. odvetnika Sbisa dokončal razpravo proti mladi tatinski družbi obstoječi iz 15-letnega Penko Viktorija, 18-letnega Agazzi Karla, 20-letnega Gaspard Leopolda, 15-letnega Bergamasco Olinda in 11-letnega Bergamasco Guerri-na in proti Podgornik Ernestu in Zubra-nich Francu, obtoženima nakupa ukradenih predmetov. Obtoženi so: Penco, Agazzi in Gaspard — da so 10. septembra 1926 odnesli v vili zlatarja Ja-nežiča kositrnih cevi in grozdja v vrednosti L 100. Gaspard, Agazzi in Bergamasco Olind —> da so nedoločenega dne v avgustu t. 1. por skušali ukrasti tržaški vodovodni družbi približno 70 kg litega železa v vrednosti L 32. Agazzi, Gaspard in Bergamasco Olind enake tatvine tudi v avgustu. Agazzi in Gaspard — da sta v noči od 28. na 29. avgusta t. 1. odnesla nekemu Molinari Tomažu motor v vrednosti L 200^ bronasto blazinico za stiskalnico, medeni* kandelaber v vrednosti L 500, srebrno cigaretno dozo in par obnošenih hlač. — Istemu Molinari sta odnesla tudi L 135 v gotovini. Agazzi in Gaspard — da sta dne 9. septembra t. 1. v vili zlatarja Janežiča v Če-dasu odnesla L 150. Agazzi in Gaspard — da sta dne 10. sept. t. 1. ponaredila naročilni list v imenu Mul-ler Viktorija in skušala oslepariti Zadrugo jestvin v Trstu za L 2000, kar se ni zgodilo, ker je to preprečil upravitelj Zadruge. Agazzi in Gaspard — da sta odnesla Ani Gustinčič v Barkovljah dne 26. julija t. L iz stanovanja iste 800 lir y gotovini. Vesli 1 Goriikega Zima m vrača. Zima jih nafte sezonske delavce — izseljence. Vračajo se v naročje svoje do-m ovinice za par mesecev, da počakajo pri; svojih ženah, staflfaših toplejših pomladanskih dni« ki jim bodo omogbčili zopet povrnitev k delu v inozemstvu. Vrnilo se je tako kakih osemdeset naših renških zidarjev. Je RenČanov zidarjev kakih* 150 na delu v Švici po večini v Zti-richu. Podjetja jih imajo rada, ker so dobre, zanesljive delovne moči. ihripoveduje-jo prepolno zanimivosti iz svojega življenja v Švici. Ravnotako so se vrnili delavci — naši rojaki zaposleni pri regulaciji voda in sekanju gozdov v Avstriji, ker-ne morejo po zimi opravljati takih del na prostem. krajih, zadnje dni pa so se razširili na vso okolico Soče. Ljudstvo pa, ki ni tem pojavom vajeno, je radi tega seveda precej vznemirjeno. Silno močni in pogosti tresljaji so se Čuli zlasti v noči med nedeljo in pondeljkom, ki 00 se pojavljali od polnoči do štirih zjutraj vsake pol ure. Spremljalo jih je močno bučanje in tako silno, da so se steklene posode na omarah kar prevrgle. Po hučanju sklepamo, da mora biti pod nami velikanska množina vode. .Sporočilo pravi, da je nekoč na Bovškem bilo jezero. Sivolasi starčki, ki so preživeli mnogo veselih in žalostnih dni sredi teh hribov, nam ne vedo povedati ničesar, da bi se bik) pojavilo kdaj kaj sKčnega. Ravno ko sem tu končal pisati zadnji stavek, me razburi v velikem strahu nov potresni, silen udar. Zdelo se mi je, kalror da bi iz stropa padel na mizo kos železa s težo enega kvintala. p. BORZNA POBOCILA Trst, 25. novembra 1926. Amsterdam 945—965, Belgija325—3S5, Francija 84—^85, London 114J25—115.25, New York 23.70—23.90, Španija 355—365, Švica 455—465, Atene 29—30, Berlin 560—570, Bu-karešt 1250—13.50, Praga 70—71, Ogrska 0.0320—0.0335, Dunaj 330—345, Zagreb 41.75—42.50. Uradna cena zlata (24. XI.) 460.77. Vojnoodškodninske obveznice 63.80. MALI OGLASI BERUTZ-SCHOOL jSMTO&IS POSAMEZNI se prodajo dobrem kosi cpaloe sobe Sferza, Gretta di »opra 269. slanju; 1793 HIŠICO ali sobo s kuhinj r Rofanu ali Optinab, iiČeta zakonca, nemika. Zglajiti se v Robanu, More« 147, Merlak. 1791 PIANINO, dober, melodijozeu glas, se preda za L 2.600 j prevozom m uglaSenjem. Via Solitario St. 25, m. 1792 URARSKI POMOČNIK z več letno prakso se sprejme takoj proti dobremu plačilu. Ivan Bizjak, urar m zlatar, v Postotni. 1790 LOVSKI PES velik "(1307) naiden rij Glavina (Ledov). v Lonjerju. Ma- 8MILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kaSlfu in kataru, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Casteilanovich, Trst, Via Gruiiaai 42 (parakdna ulica Via dcJHstria). (1524) ČEVLJARSKI it. 1000. delavec išče. Rozzol in Monle 1781 BABICA, avtorizirana, sprejema noseč«. Govori slovensko. Slavec, Via GiuBa 29. Telefoc 33-1*1 1517 "Ha^- -v i'^'- -v -=■ •:- t Potrti neizmerne Žalosti naznjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da je naš prdjubljeni sin, brat, nečak Fran Saueril visoico&olec v dobi 25 let, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. sakramenti, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 27. t. m. ob 15.30 pop. iz hiše žalosti v Podgori pri Gorici št. 306 na domače pokopafeče. PODGORA, 25. novembra 1926. Žalujoči ostali. m m M SI. Mi Campo S. Giacom* 7 (nasproti cerkve^ ki dovoljujejo do preklica na vseh cenah, ki so že itak nkke in označene na vsakem predmetu, da se vsakdo lahke prepriča o tej izredni priHki. Patent za Šoferja Popoln tečaj L 200.—. 53, tečaj se je končal danes. Prihodnji in zadnji tečaj začne v soboto, zadnji dan za vpbovaaic. Pension za celo dobo tečaja L 200.—. Ka*, Clplhi, zaloga kote*. Za Postojno in okolico restavracija «Pri Lem». 29. t. m. £oia t Postojni, poodeljek dne ODPRTA USTA srečaš pri vsakomur, ki izve novost o priliki božične prodaje. VELIKA SKLADIŠČA dovoljujejo (do preklica) na vseh dosedanjih cenah, ki so najnižje in označene na vsakem posameznem predmetu ki se odbije pri blagajni. Porabite to priliko! PODLISTEK IULES VERNB: (ITI) Skrivnostni otok — Prijatelji, ju je prekinil inženir, glede Nautilusa vsaj je pač popolnoma nepotrebno obravnavati vprašanje podmor-nikov. Nautilus ni naš in mi nimamo pravice razpolagati z njim. Sicer pa bi nam zdaj na noben način ne mogel več koristiti. Prvič se ^e izhod vsled dviga bazalt-nega dna .zaprl, tako da ne more podmor-nik ven, in drugič Želi kapitan Nemo, da ga potopimo po njegovi smrti z njegovim truplom vred. Njegova volja nam je sveta in po njej se bomo ravnali. » Cir Smith in tovariši so se še dolgo raz-govarjali, nato so se podali zopet v dvorano. Kapitan Nemo se je zbudil iz omotice, v katero je padel, njegove oči so se bleščale s prejšnjim ognjem, a lahen smehljaj mu je obkrožal ustne. Naseljenci so se mu približali. «Gospoda, je začel kapitan, vi ste pogumni, pošteni in dobri možje. Vi ste se posvetili skupnemu delu. Opazoval sem vas. Vzljubil sem vas in vas še ljubim!... Dajte mi roko, gospod Smith!» Cir Smith je podal kapitanu roko, ki jo je prisrčno stisnil. «Dobro, dobro!) je mrmral. Nato je nadaljeval: «Zdaj pa dovolj o meni! Govoriti moram z vami o otoku Lincolnu, kjer ste našli pribežališče... Ali ga mislite zapustiti? — Da se pa zopet semkaj vrnemo, kapitan! je naglo pripomnil Pencroff. — Da se povrnete?... Že vem, Pencroff, je odvrnil smehljaje se kapitan, kako radi imate otok. Po vašem delu je postal to, kar je zdaj; vaš je po vsej pravici. — Nameravamo ga pokloniti Zedinjenim državam, kapitan, in napraviti na njem postajališče za našo mornarico, ker boljšega bi ne mogli najti v Tihem morju. — Vi mislite na svojo domovino, gospoda, je odgovoril kapitan. Vi delate v njen prospeh in za njeno slavo. In prav je tako! Domovina!..*. Tja se je treba vrniti, — tam zapreti oči!«. A jaz, jaa, umrjem daleč od vsega, kar mi je bilo nekoč drago 1 — Ali želite morda, da sporočimo komu kako vašo željo? je vprašal živo inženir, .ponesemo kakšen spomin prijateljem ,ki 'ste jih morda pustili v indijskih gorah? — Ne, gospod Smith; nimam več prijateljev. Jaz sem zadnji svojega rodu... žr> davno mrtev za vse, ki sem jih poznal... Toda govorimo o vas. Samota in osamljenost je žalostna stvar, ki gre preko človeških moči... Jaz moram umreti, ker sem mislil, da je mogoče samemu živeti!... Zato morate poskušati vse, da se povrnete v deželo, kjer vam je tekla zibelka. Jaz vem, da so vam oni podleži uničili ladjo, ki ste si jo sami sezidali... — Zdaj zidamo že novo, je rekel Gedeon Spilett, tako ladjo, ki bo dovolj velika, rta nas ponese do bližnje obljudene dežele; toda tudi če bomo prej ali poznej zapustili otok, vendar se gotovo nanj povrnemo. Preveč spominov nas tu veže, da bi mogif to pozabiti. — Tu smo spoznali kapitana Nema, je rekd Cir Smith. Samo tu bomo našli neskaljeni spomin na vas, je pristavil Harbert. — In tu hočem spati večno spanje, če..> je odgovoril kapitan. Kakor da ne mara dokončati stavka, je rekel: «Gospod Smith, radi bi govoril z vami.., samo z vami. >