Z29. itnllta. i UMK t aMi, 21 uptafei HI1I. lito. „StovcMti N«od- m do« doftivljca: «fc> leto uprti • • • • * 24*— PL1^ - *^v.- • *£_ ćetrt leta • ... • • • • ° ~ •a mcsee » • • • • • y pe#t v M«M|aai ▼ upftvnlitv« picjtflna: celo teto naprej * # • • K 2>— pol leta . • • • • m H"— cetrt leti » • • • • • 5'5© na ncsec » •>•»•» l"W Dof Isl Mf ae fnnkinjo. Rokovi m ne vračajo. IfcadMiNoi ImaOtra tU« M. S (v ti*»Pji levo.) Illlllll «L Mu latenril veJJi}o: petefortoptu pdH vnrta sa cafcstt po 16 via, n dvakrat po u vta., u trikrat aH vtčkrat po 12 vra. Parat ta zahvala vrata 20 vta, Poalaao vrata 90 vis. PM većfin ioaerdjah po dogovora. Upi«—Uh« aoj ae pošiljalo oarocnine, reklamacije, iaseratf UA, ta je adantaiaaratJvne stvari •StovcatU Naaad' m Avotpo-Ograko: ealo teto slupaj naprej , K 2fr— pol leta m m . . la-_ celrt leta . . . , . 6*50 oa aaaajnj „ • • • • 2-30 Vtl|»P*pc4tti » Ne»ajoi celo leto naprej ... K *Y>-< a Ameriko ki vae drage de ide: odo kdo naprej .... K 95.-^ Vpralnnjfm glede Inatraaav na naj prikaži sa odgovor dopisnica att znanka, nanvnmvnanHpai (nnndmJ Am^Mt» \m\ aT»■!!■■■ — M— aa n *-■-■-- ** ^* ^n»^w^^w^^ i*pooaj, ovvnnme ieve% mamBmwm nuanai mL a* tajiajaajni aab OT^ Svetovna vojna. Položaj na naših bojiščih. — Francoski plen na Vlsn. — Novi boji na nemškem desnem krtin. — Utrdba Champs de Roumalns padla. — Di-plomatični stiki med Turčijo In Ameriko prekinjeni. POLOŽAJ NA NAŠIH BOJIŠČIH. Kakor poročajo vojni poročevalci in sodijo vojaški strokovnjaki, je nova razporedba naših armad na severu končana. Ruska težka artileri-ja je poskušala obstreljevati naše pozicije, toda njen ogenj radi prevelike oddaljenosti ni imel nikakega uspeha. Podrobna poročila o boju pri Sieniavi kažejo, s kolikimi težkoča-mi se morajo boriti ruske čete, ki slede naši vojski- Navzlic vsej opreznosti trpe velike izgube od strani naših zadnjih čet. Na srbskem bojišču napredujejo naše operacije prav uspešno. Ob cesti, po kateri prodiramo, v gosto zaraščeni in razorani pokrajini Podrinj-ski, so se vtaborile močne srbske čete, ki so vznemirjale naše prehodne operacije pri Zvorniku in Ložnici ter so poskušale, motiti naš tren. Naše čete so morale Podrinje izčistiti. Po večdnevnih ljutih bojih smo zasedli višine pri Krupnju, katerih glavne pozicije Jagodina, Črni vrh in Bilek 50 za našo nadaljno ofenzivo jako važne. Bregovi in griči, ki se razprostirajo v smeri proti Valjevu, so sedaj našim četam brez težav dostopni. Položaj je za nas izvrsten in etapna zveza je varna ter dobro posluje. Iz pisma nekega častnika v graških iistih sledi, da bodo naše operacije v Srbiji dovedle skoro do popolnega uspeha. Imenovani častnik poudarja posebno, s kako bravuro se bore čete »vražje divizije , Hrvati - domo- I branci. Vreme je ugodno, naš taktičen položaj dober; napredujemo počasi, toda sigurno. Častnik poroča tudi, da so bile naše čete obveščene o izbruhu revolucije v centralni Srbiji, kmečko prebivalstvo se upira in srbska armada bo pač kmalu razbita. Toda. pripraviti se maramo tudi na guerilla - vojno in potrebno bo, da deželo okupiramo. Navdušenje naših vojakov je naravnost povzdigujoče; aprovizaci-ja v najboljšem redu. FRANCOSKO BRODOVJE PRI VISU. Spljetsko -»Naše Jedinstvo« z dne 21. t. m. poreča o »operacijah« francoskega b rodov ja pri otoku Visu te-Ie podrobnosti: V soboto ob 3/4 na 11. se je pojavilo francosko b rodov je pri otoku Visu. Bombardiralo je Smokvico in svetilniki. Krogi je so mu pokvarile krov. Nekaj granat je padlo na vrt pri mestu. Tu v Spljetu smo slišali več strelov. Na obrežju so našteli 19 svetilke. Kroglje so rnu pokvarile so francoske ladje, kolikor smo informirani, izstrelili več kakor 100 strelov in sicer tekom tričetrt ure. Kakor čujemo, je bil n naši strani eden mrtev, enega pa ; )gre-šajo. Bilo je mnogo francoskih 1 par angleških ladij. O francoskem plenu poroča isti list: Francozi so se izkrcali pri svetilniku ob morskem vhodu Stončič, preiskali so ču-varjevo hišico ter zaplenili 2 kokoši, 30 malih pisk, 2 goloba. 1 kanarčka, 1 kozliča in pol hektolitra vina. Čuvar je bil pobegnil. Od strelov je padel eden v staro angleško trdnjavo, kjer so izložene rimske starine in v Gradino blizu mesta. Višani so zbežali iz mesta ter so z bližnjih bregov opazovali neprijatelja. Nekoliko francoskih ladij je stalo tudi nri Komiži, druge pred Biako in Miino. NOVI BOJI NA NEMŠKEM DESNEM KRILU V FRANCIJI. — ZA-TVORNA UTRDBA CAMP DES ROMAINS PADLA. — NEMŠKE ČETE PREKORAČILE MAAS. Berlin, 26. septembra. (Kor. ur.) Uradno. Veliki glavni stan 25. septembra zvečer: V nadaljnem poteku operacij je prišlo na skrameni desnem krilu do novih bojev, ki pa so ostali dosedaj še neodločeni. V centru bojne fronte ste izvršili obe stranki posamezne napadalne sunke, drugega pa se a! zgodilo ničesar. Kot prvi izmed zatvoralh fortov južno od Verduna je padel danes Catnp des Romains pri St Mihiel. Bavarski polk »von der Tann« je razobesil na trdnjav] nemško zastavo. Naše čete so tam prekoračile reko Maas. V ostalem ni na zapadu in na vzhodu nikake spremembe. Francoska premoč v bitki pred Parizom. Ko se je začetkom minulega tedna razvedelo, da se je nemško vojaštvo umaknilo od svojih pozicij pred Parizom, se je vse začudeno vprašalo, kje so Francozi dobili tako premoč. Na to vprašanje odgovarja seda i nemško časopisje na sledeči način: Francozi so prav zadnjega svojega moža mobilizirali. Ravno tiste dni je bil izšel ukaz vojnega ministra, s katerim je bilo poklicano pod zastave vse, kar ni kruljavo ali slepo. Nadalje je bilo poklicano iz Maroka vse regularno vojaštvo in tudi vojaštvo maroškega sultana, končno pa tudi legija tujcev, ki so jo Francozi na vse načine pomnožili. Tako so potnike, pristojne v ne-tralne države, kar prisilili, da so vstopili v legijo tujcev. Med njimi sta tudi dva dalmatinska mornarja. Vrh tega so Francozi poklicali v Pariz velik del svojih pomorskih vojakov in utrdili mesto s topovi. k; služijo sicer za obrambo obrežja. * Ogromne izgube na francoskih bojiščih. Kakor sodijo vojaški strokovnjaki, je padlo v velikanski bitki, ki se bije sedaj na francoskem bojišču, na vsaki strani že nad 100.000 mrtvih in ranjenih. * * * Veliki boji na Francoskem. Posebni poročevalec »Lokalan-zeigerja« je poslal svojemu listu naslednje poročilo o veliki bitki na francoskem bojišču: Pozicije, ki jih zavzemajo naše vojske, vzdržujemo zmagovito ter držimo sovražnika z železno pestjo. Energične poskuse našega nasprotnika predreti naše pozicije smo zmagovito zavrnili. Na-daljni poskusi pač niso več mogoči. Odločilni udarci se pripravljajo, treba pa je v tej gigantični vojni časa, da dozore. Naše izgube v teh bitkah in bojih so res zelo težke, izgube sovražnika pa so še večje in še težje. Upravičeno upamo na zmago, o tem pričajo tudi dolge kolone vojnih vjet-nikov, ki so jih pripeljali v soboto in nedeljo izpred Reimsa. Zaupanje se-verofrancoskega prebivalstva v naše voditelje kaže, da sta disciplina in nastop našega vojaštva vzorna, do-čim so nastopali Francozi kakor divjaki. O veliki bitki na Francoskem poroča »Ccrriere della Sera Turški poslanik Je sporočil predsedniku Wilsonu. da bo v dveh tednih zapustil Ameriko. Turški poslanik je baje grajal protest Amerike proti odpravi eksterttcrialnega prava inozemcev v Turčiji. Romunija in Rusija. Dunaj, 24. sept. »Reichspost javlja: Romunska vlada je zavrnila pritožbo ruskega poslanika, ki je protestiral proti prepovedi prevažanja ruskih čet po Donavi v Srbijo. Romunija se sklicuje na svoje dolž-notsi kot nevtralna država. Obsedno stanje v Romuniji. Kakor porora ^Fransburter Zei-tung^ je proglasila romunska vlada v nekaterih mestih obsedno stanje in sicer za to, da se preprečijo nadaljnje demonstracije proti nevtralnosti Romunije. Rusija in Balkan. V vladnih krogih na Dunaju prevladuje prepričanje, da so se izjalovila vsa upanja Rusije na podporo nevtralnih balkanskih držav in da so slonela ta upanja na napačnih računih in na slabih informacijah. Ofici-jozni dunajski listi poudarjajo soglasno, da ni ne na Romunskem, še manj pa Bolgarskem kako nagnenje, opustiti nevtralnost in pomagati Rusiji- Pravi se, da so bila vsa snubljenja Rusije ravno tako brezuspešna, kakor vse njene grožnje. Romunska se ni dala niti po teritorijalnih obljubah Rusije zapeljati, zaman je ruski rubelj torkljal po bukareštskih redakcijah, Romunska ostane, kakor priča najnovejši sklep romunskega kronskega sveta, na vsak način nevtralna. Tudi na Bolgarskem so bila vsa prizadevanja rusofilske stranke brez uspeha, nasprotje napram Rusiji še narašča, pristašev Rusije je čedalje manj, želja po boju s Srbijo pa čedalje večja. Macedon-ski problem se Je neki tako poostril, da se lahko vsak trenotek zgodi eksplozija. Tako je Rusija doživela dva velika politična poraza, še predno je meč izrekel zadnjo besedo, kajti nevtralnost Romunske in Bolgarske je za Rusijo poraz prve vrste. Dunajski oficijozi pa poročajo še, da se tudi v Srbiji pripravlja preobrat .Vojna Je provzročila na Srbskem strašno streznenje ter porodila spoznanje, da se mora Srbija odvrniti od Rusije in ponetajtf 5 svrto vazateko politiko. J> » • *" Norvtiko časopisje In KrlfttlMUa, 25. septembra. (Kor. urad.) »Morgenbladet« piše: Anglija se pritožuje and postopanjem norve-škegm Časopisja, ker primila le brzo-Javke \\ olffovega urada, brzojavke iz Londona pa večinoma ne objavlja, vsled česar niso v Angliji već dopuščeni norveški časopisi Pogled v tukajšnje časopise kaže, da zavzemajo londonske brzojavke največ prostora. Angleška pritožba ni nič drugega nego hinavščina in neresnica. BOJ PRI Sir NI A VI. V »Novi Reformi« opisuje očividec boj naših čet proti Rusom pri Sieniavi. Iz njegovega poročila posnamemo naslednje: V utrdbah v Sieniavi je bilo le malo naših čet, morda trije bataljoni pehote, tri baterije in nekaj kavalerije, dočim sta prihajali proti nam približno dva ruska armadna zbora tudi s težkimi topovi. Kljub temu je bilo sklenjeno, držati pozicijo kakor dolgo mogoče, vsaj pa tako dolgo, da prispe ruska težka artilerija. Raztegnili smo svojo fronto kolikor mogoče ter na ta način preslepili sovražnika, da je mislil, da ima proti sebi več polkov. Naša pehota je uspešno podpirala naše baterije in tako se nam je posrečilo, ustaviti sovražnikovo ofenzivo. Streljanje ruske infunterije in artilerije nam je malo škodovalo, tako da smo se držali v svoji poziciji tri dni. Držali pa bi se bili še delj, da ni dospela težka ruska artilerija, katere streljanje je pomenilo pripravljanje velikega napada sovražne pehote. Sedaj je bilo treba naše čete spretno spraviti nazaj. V tem drugem odlomku bitke je bila naša naloga, prizadejati Rusom kolikor mogoče veliko škodo ter jim zabraniti prehod preko reke Sana. Pod leseni most preko reke za Sieniavo, so bili že prej naši pijonirji položili mine. Vendar nismo hoteli omejiti svojega delovanja samo na ^izstrelitev mostu, načrt našega poveljnika je šel delj. Zapustili smo Sieniavo nekako opoldne. Najprej smo spravili preko mostu svoje bolne in ranjene tovariše s sanitetnim osobjem, potem konjenico s štirimi baterijami, ki so nam bile dobro služile in končno infante-rijo s strojnimi puškami. Pot nam je razsvetljevala goreča Sieniava. Kaka 2 km onstran reke smo našli dobro pozicijo, kjer smo postavili svoje topove in strojne puške dobro maskirane. ' Rusi so začeli pozno popoldne s prehodom preko mostu. Najprej je prekoračila most kavalerija. nato ena baterija in končno infanterija. Morda en sovražni bataljon je že bil prekoračil reko, ko je bilo slišati strahovito eksplozijo mrn. Kjer je stal most, se je dvignil visok plamen. Ruski vo-;aki, ki so bili na mostu in v njegovi bližini, so bili vsi mrtvi. Bilo jih je nekaj sto. Eksplozija je provzročila v sovražnih vrstah silno zmedo, zlasti pa med onimi, ki so bili že na našem bregu. Istočasno so začele streljati naše strojne puške. Med Rusi je izbruhnila panika in skoro vsi Pusi. ki so bili most prekoračili, so : :tdli v našem ognju. Le malo sovra ".likom se je posrečilo zbežati. Štor:M smo svojo nalogo in odšli. Na r€ i San so plavala trupla ubitiURusov in voda je bila vsa rdeča krvi. Zveza za osvoboditev Ukrajine. V prvi številki »Ukrajinskega korespondenčnega lista«, ki ga izdaja načelnik ukrajinskega kluba, dr. Konstantin Levyckij, se obrača Zveza za osvoboditev Ukrajine do javnega mnenja Evrope proti Panmoskovit-stvu, ki stremi za tem, da si osvoji morske ožine in Carigrad, kamor gre pot po receptu ruske diplomacije preko Dunaja. Nadalje izvaja oklic, da more tvoriti le prosta Ukrajina, ki se naslanja na trozvezo. močno zaščito cele Evrope proti Rusiji. Ukrajina ie bila vedno najhujši sovražnik Rusije, zato bo zastavila tudi sedaj vse svoje sile, da končno obračuna z Rusijo. Oklic apelira na vso Evropo, da naj podpira stremljenja Ukrajincev, ki s svojim odporom služijo obenem stvari evropske demokracije. Nikdar se ne bo Evropa pomirila, nikdar se ne bo oprostila grozeče invazije ca-rizma, nikdar ne bo s vesta svojih kulturnih pridobitev, dokler se ne ustanovi na širnih stepah Ukrajine obrambna država proti Rusiji. Iz Varšave v Petrokov. »Berliner Tageblatt« prinaša poročila svojega poročevalca, ki se je vrnil z ruskega Poljskega: Iz Varšave v Petrokov železniški promet do danes ni prekinjen. Med tema dvema mestoma vozita začasno dva vlaka na dan, na kolodvorih pa vlada panika. Vsi zmešani beže nekateri iz Petrokova v Varšavo, drugi zopet « Varšave v Petrokov. Železniško progo gražijo v velikih razdaljah ■mpi vojaki. Do Sbferafevfc lokomotiva, kakor navadno, vozi pred vozovi. Od tam naprei pa Jo postavijo za venev*. Kakor izjavljajo železniški uradniki, se to cofi v to svr-ho, da aa da za slučat fie se prikaže nemška patrulja, protipara in da vozi vlak nazaj. Na kolodvorih ni nobenega vojaka. Kot dobro delo se občuti energično postopanje nemških oblasti napram banditom. V okolici Zloczeva je že od srede meseca avgusta divjala roparska tolpa osmih oseb. Vodil jo je nek* Tomaž Janoirski. Poveljnik nemške armade je ukazal, naj se zasleduje ta tolpa. Kmalu so bili vsi roparji vjeti in vsled razsodbe vojnega sodišča na mestu ustreljeni. Po cestah mesta Radom, ki so ga Nemci zapustili, gaiopirajo koza-ki. S seboj vlečejo tri 2ide. Eden v dolgi suknji iz atlasa, ostala dva v spodnjih oblekah. Bledi so in molijo. Za njimi, priganjam od kozakov z na-gajkami, cela tolpa Zidov. »Kam peljejo te ljudi ?« je vprašal tujec. »Obesili jih bodo, druge bodo prisilili, da prisostvujejo eksekuciji.« »Kaj so zakrivili?^ »Nemški armadi so izkazali usluge.« V vasi Przytyk, nedaleč od Ra-doma, dobavljajo trgovci oves za kozaške konje. Kozaki dajo oves konjem. Kmalu leži 50 konj mrtvih na tleh. Oves je bil zastrupljen. Poveljnik ukaže kozakom, naj napadejo vas. VeČino hiš zažgo. Skoro vse židovsko prebivalstvo pobijejo. Varšava je polna lazaretov. Poslopje poljske banke so izpremenili v »vojni hospital k sv. Mihaelu«. — Znani hotel de Rome, last bogatih bratov Przeuorski. služi kot bolnišnica za vojake. Ruski ran;enci, ki so ležali v njazdowski bolnišnici, so bili z oskrbo tako nezadovoljni, da so zbežali ter šli domov. Gre večinoma za ljudi, ki so bili ranjeni na vzhodnjem Pruskem. Več tisočim nemških in avstrijskih podanikov, ki so vsled svojih premoženjskih in pridobitnih razmer navezani na Varšavo, so svetovali, naj se pobrigajo za naturalizacijo. — Oblasti hočejo Slovane naturalizirati, od Nemcev pa samo one, ki so v Rusiji rojeni. Ker primanjkuje premoga, skoro splošno rabijo šoto. NEMŠKO - FRANCOSKA BITKA. Velikanska bitka med Nemci in Francozi, ki traja že toliko dni. se nadaljuje še vedno in še vedno ni dosežen noben odločilni uspeh. Splošno pa je med vojaškimi kritiki mnenje, da mora priti kmalu do odločitve. Han na dan naznanjajo uradna poročila, četudi s kratkimi besedami, kaki boji so se bili, tako da ni verjetno, da bi se mogla odločitev v tej nitki še kaj dolgo zavleči. Bo li izid te bitke tudi za celo vojno med Nemčijo in med Francijo odločilen, tega doslej ni nihče trdil, pač pa prevladuje mnenje, da se bo vojna nadaljevala, tudi če bi bili Francozi v tej bitki poraženi. Najbolj interesan:en je še vedno boi, ki ga bije francosko levo krilo, prodirajoč počasi iz pokrajine La-signi proti zapadu Novona. Med tem, ko se na obrežju reke Oise metodično nadaljuje boj, se Nemci s podvojeno energijo gibljejo na vzhodu, to je v okolici močne trdnjave Verdun. Opozoriti je treba, da se je trdnjava Verdun s svojimi okrog nje stoječimi visočinami dvigala iz celega morja nemškega vojaštva, ki se je razsulo po pokrajini. Nemško fronto deli planjava, ki sega od Lirouvilla v Richecourt prav-do gora in na te gore je bil v zadnjih dneh obrnjen silen boj nemške armade. Uspeh ni izostal. Nemci so zavojevali več krajev, ležečih v smeri proti trdnjavama Oenicourt in Trovon. Da se popolnoma razume velika važnost teh bojev na lotarinški strani in specijelno v smeri na Verdun, je treba upoštevati konfiguracijo ozemlja, vode in gore, ker vse to otežko-ča v veliki meri nemško prodiranje. Vrh tega sta tu dve velikanski trdnjavi. St. Michel in Verdun, na severu pa trdnjavi Troyon in Genicourt. Ti zapirajo edine poti, ki bi nemški armadi omogočile prebiti francosko linijo. Vojaški kritik »Berliner Tagblatta« major Morat, polaga ravno na boje pri Verdunu največjo važnost. Nemško armado, ki se tu bojuje, vodi nemški prestolonaslednik. Boji pri Verdunu so po sodbi majorja Morata silno težki in je vsak tudi manjši uspeh največjega pomena. Ker je prestolonaslednik že 10. t. m. zavzel jugozapadne višine pri Verdunu, ker je odbil silni izpad ver-dunske posadke in dobil višine okrog Verduna, tako da streljajo nemški topovi že na Verdun sam, trdi major Morat, da se Verdun navzlic vsemu silnemu prizadevanju Francozov ne bo mogel več dolgo držati Iz dolgih težkih bojev, piše Morat, izhaja Jas- no, da so francoske sile, stoječe od Verduna do Belforta neobičajno velike in je to dokaz, kako potrebno je biki, da so Nemci zaceli svoje opera-' cije severno od tega trdnjavskega omrežja, namreč iz Luksemburga in iz Belgije. Če bi ne bili tako začeli, bi nemška armada še ne bila tako daleč na Francoskem, kakor je sedaj, nego bi bila stalno ogrožena od francoskega levega krila. Tudi vojaški kritik »Vossische Zeitungc ceni važnost Verduna in ondotnih bojev tako, kakor njegov tovariš od »Berliner Tagblatta«. Tako piše: Verdun je trdnjava prvega reda in je samo 55 kilometrov oddaljena od Metza. Verdun je bil v zadnjih letih na vse strani izpopolnjen in zlasti je dobil dvojen pas trdnjav, tako da bi pri naskoku nanj premagati velikanske težave. Okrožje ver-dunski trdnjavi meri nad 50 kilometrov. Trdnjave obstoje iz 17 velikih trdnjav in 21 silnih z zidovi utrjenih nasipov ter 50 permanentnih baterij. Vrh tega so Francozi napravili nad Verdunom in med Toulom zatvorne utrdbe na gorah. Nemci so nekatere teh utrdb že zavojevali, toda dobiti morajo vse v roke, da bi prodrli na Francosko in da bi na francoskih tleh boreča se armada dobila direktno zvezo z Nemčijo. Nemška taktika meri torej kakor potrjujeja strokovnjaka »Beri. Tagblatta« in »Vossische Zeitung« poglavitno na to, da zavzame Verdun in združi obe nemški armadi, tisto, ki je že na Francoskem in tisto, ki še stoji v Lotaringiji. Upanje, da to doseže, potrjuje dejstvo, da so vsled deževja francoske vode narasle tako, da stoje francoski in angleški vojaki ponekod do pasu v vodi. O bojih na severu reke Aisne, o katerih naznanjajo uradna poročila, da položaj še ni nič premenjen, naznanjajo korespondence: Na obeh straneh reke vlada nekak mir, ki ga pa niso provzročile strojne puške, ampak utrujenost. Pogled na reko je ponoči veličasten. Nobena beseda ga ni v stanu popisati. Vso dolino razsvetljujejo projektorji. 2arki preiskujejo nasipe sovražnikov in osvetljujejo na gričih postavljene baterije. Tod in tam hitra eksplozija. Dolgo deževje je vzrok, da so vode narasle. Boj pa se vendar nadaljuje ponoči in podnevi. Izgube so velikanske. Videl sem težko francosko artiljerijo, ko so jo peljali čez reko. Nemški topovi so jo ljuto obstreljevali. Bil je to eden najstrašnejših tre-notkov, kar sem jih videl v tej vojni. V soboto zvečer sem bil v Amiensu in sem videl francoskega biciklista, ki se je pripeljali od 30 kilometrov oddaljene fronte. Vse ga je obsulo in ga izpraševalo. Mož je povedal, kar mu je bilo znano in je končal z besedami: Tam je pekel, na ulici v St. Ouentin smo se borili tri dni; vsa 15 kilometrov dolga fronta }e gosto posuta z mrliči. Ni čuda. če se govoreč o tej bitki, spominjajo vojaški kritiki rusko-japonske vojne. Bitka ob Marni se je začela na goli ravnini in sicer s francosko ofenzivo. V bitki ob reki Aisne so Nemci zavzeli pozicije, ki so že po svoji naravi jako solidne, ki pa so jih še izdatno utrdili in vsestransko organizirali. Tako je bitka ob reki Aisne zadobila značaj bojevanja za utrdbe, kakršna bojevanja so se doslej vršila samo v Mandžuriji. Artiljerija igra pri tem posebno veliko vlogo ter pripravlja pot za vojevanju nasipov in jarkov, pred katerimi so napete žice in ki so opremljene z strojnimi puškami. V takih razmerah je vsako naglo napredovanje izključeno; napredovati je mogoče le počasi, takorekoč korak za korakom in zgodi se dostikrat, da na dan še 500 metrov ni priti naprej. Ali je spričo tega res upravičeno upanje, da pride v tej velikanski bitki že v kratkem do odločitve, ni mogoče reči. Z avtomobilom pred Verdun. Vojni poročevalec »Pesti Hirla-pa«, ki se nahaja v nemškem taboru poroča: Pripeljali smo se z avtomobilom čez Belgijo do Longwyja. Nemške čete so se bile v okolici te trdnjave težavno borile s franeti-reurji, za kazen so požgale in porušile vasi Athus in Aubande. Pred malim mestom Halency smo videli 10 velikih z ovsom natovorjenih avtomobilov napol zgorelih, ker so jih bile zadele granate. Od daleč zagledamo Longwy. Gornji del mesta je popolnoma razrušen, v spodnjem delu stojijo celo še dimniki tamkatš-nih tovarn. V Halencv leže velikanski kupi orožja« tornisftrov, municije — Francozi so jih proč pometali. Na poljih prekrasne okolice gnije cela letina. AvtotnobH dirja skozi vas Musson, hiše so deloma požgane, deloma porušene, na zvoniku plapola I mogočna nemška zastava. Boljše ohranjena je vas Barancv. Tam vidimo prve ogromne grobe. Nemški vojaki, ki tvorijo posadko, nam ogorčeno kažejo francoske dum-dum krog-Ije. Polja okrog vasi so razorana, povsodi so izkopani globoki jarki in okopi za infanterijo. V njih leže pa-troni, puške . . . Pri cerkvi v La-tourn zagledamo nove velike grobove — v nje so položili po krvavih bojih 2. avgusta prijatelje in sovražnike in priprosti križi naznanjajo, da jih tu počiva na stotine. V Virtonu vidi-mo raztrgano železniško progo, razdejana kolodvorska poslopja; vozimo se mimo 100 metrov dolgega žel. predora pri Montmedvju, katerega so razstrelili Francozi in ki ga morajo sedaj zopet izkopavati — vjeti francoski vojaki. V Dampicourtu si ogledamo artiljerijske pozicije, kjer so še pred kratkim stali francoski topovi. Zemlja je razorana, kakor bi bili velikansi krti rili po njej. Ob krasnem bregu reke Maas se vozimo od razvaline do razvaline. Idilično mestece Dun-sur-Meuse je napol razrušeno: Francozi so pri nekem izpadu iz Verduna prenizko streljali in njih granate so padale v mesto, pred katerim se nahaja lep, sedaj žalostno v vodo viseči most. Dospeli smo v tabor zrakoplov-cev. Častnik nam pripoveduje, da se da zrakoplov, ako je treba napolniti v 20 minutah in da se nekaj trenutkov pozneje že nahaja v 100 meter-ski višini, odkoder telefonira svoja opazovanja. Bližamo se mestu Montfaucon, ki je v plamenu. Polje, po katerem dirja naš avtomobil, se takorekoč še kadi — včeraj, predvčerajšnem je na njem še divjala kruta bitka. Trupla padlih še niso pokopana, vidimo jih na stotine, zagledamo divje črne obraze francoskih Zuavov, katerim se še v smrti pozna ves strašni bojni bes. Nahajamo se neposredno pod verduuskimi topovi in granate iz trdnjav bi nas lahko zadele. Moramo se vrniti, mimo gorečega mesta Da-nevoux. v katerem ni nikogar, ki bi hotel ali mogel gasiti. Krenemo zopet nazaj v mirnejše in varnejše kraje. O potopljenih treh križarkah. London, čez Berolin, 25. septem« bra. (Kor. urad.) »Dailv Chronicle« poroča vl Harwicha: O ničemer drugem se ne govori, nego o potopljenih treh križarkah. Pogumni čin nemških podmorskih čolnov, temelji brez-dvomno na načrtu, ki so ga prej konstruirali. Flotila podmorskih čolnov čaka ugodne prilike za napad.Sprem-Ijajoče ladje so imele holandsko zastavo in se niso prav nič trudile, da bi rešile potapljajoče se vojake. Eksplozija na »Aboukirju« je bila tako močna, da je od S00 vojakov le 48 preživelo katastrofo. Časopisi nagla-šajo ,ko pišejo o izgubi oklopnih kri-žark, da sta bili dve križarki zadeti od torpedov, ko sta reševali moštvo najprvo zadete križarke, ter menijo, da je potrebna revizija običajev pri reševanju moštva ladij, ki se potapljajo, posebno napram sovražnim ladjam. Časopisi naglašajo, da bi angleške ladje, ki so v boju pri Helgo-landu reševale nemško mornariško moštvo, lahko doletela enaka usoda. Časopisi nadalje naglašajo, da bodo Angleži, čeprav se dosedaj niso posluževali podmorskih min, prisiljeni, uporabljati jih, da polože verigo okoli sovražnikove dežele, s čemer bi bile zaprte sovražne velike vojne ladje, kakor tudi podmorski čolni. Anglija bi rada krivdo glede vojne zvalila na druge. Berolin, 25. septembra. (Kor. urad.) >Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše o poročilu bivšega angleškega poslanika na Dunaju de Bunsena z dne 1. septembra, da ni težko spoznati, kakšen je namen, da se je to poročilo priobčilo, namreč ta, da bi se Anglija razbremenila vsake krivde glede izbruha sedanje vojne. Anglija bi rada to krivdo zvalila na Nemčijo in Avstro - Ogrsko in sicer bi rađa Nemčiji podtaknila veliko večjo rivdo na sedanji vojni, kakor pa Avstriji. Časopis označuje za naivnost, ako se angleški veleposlanik pritožuje, češ, da nemški poslanik na Dunaju ni prosil pri svojih mirovnih stremljenjih ne za njegovo podporo, ne za podporo ruskega aH francoskega poslanika. To je bilo nemogoče, ker je bil že Greyjev poskus, da bi avstrijsko - srbski konflikt spravil v svrho majorizacije Avstro - Ogrske pred forum velesil, proglašen kot spletka proti avstrijsko - nemški zvezi in odklonjen. Stremljenja nemške vlade, ki je neprestano po svojem preudarku delovala za mirno razrešitev, kar pa je Anglija v Petrogradu zamudila storiti, bi se pokazala v zelo čudni luči, ako bi na mesto zaupnih nasvetov TI9. StCT. »SLOVENSKI NAICUU-« one *d. tepionora ivi«. stran 9« stopilo evropsko razsodišče. Nemčija bi naj torej svoje zvezne odnošaje k Avstro - Ogrski spravljala v nevarnost, dočim se je Anglija skrbno Čuvala, da bi ozIovoHila svojega prijatelja ob Nevi. »Nonddeutsche Allg. Zeitung« zavrača trditev, da je Nemčija & svojim ultimatumom motila ves uspeh obetajoča pogajanja med Dunajem in Petrogradom, dočim bi par dnevni rok ohranil Evropo pred to strašno skušnjo. »Norddeutsche Allg. Zeitung* poudarja, da bi bila vojna brez roka, doseženega vsled nemškega posredovanja na Dunaju, ki ga pa Anglija ni izrabila v Petrogradu, izbruhnila že več dni preje, ker je Rusija že dne 24. julija uradno izjavila, da ji je nemogoče, da bi ostala v avstnjsko-iTbskem sporu nevtralna in ker so tej izjavi sledile vojaške odredbe, ki SO značile že dolgo pripravljeno mobilizacijo ruske armade. To je razvidno iz carjeve brzojavke na cesarja Viljema dne 30. julija, v kateri je povedano, da so bile one vojaške odredbe že sklenjene dne 25. julija. »Norddeutsche Allg. Zeitung« našteva na to v kronološki razvrstitvi ruske mobilizacijske odredbe po raznih gubernijah, ki so se izvršile, vkljub zagotovilu vojnega ministra, zastavljeno napram nemškemu vojaškemu atašeju s častno besedo, da še ni bila izdana nobene mobilizacijska naredba, da še niso bili asen-tirani konji in da še niso bili vpoklicani rezervisti. Dočim je nemški cesar še nadaljeval svoje posredovanje na Dunaju glede ohranitve miru, je Rusija dne 31. julija dopoldne za-ukazala splošno mobilizacijo svoje armade. Že istega dne ob 2. popoldne je car brzojavil cesarju Viljemu, da gre pri tem samo za vojaške priprave, ki so postale potrebne vsled avstro - ogrske mobilizacije, ki pa jih iz tehničnih vzrokov ni več mogoče ustaviti. Vzpričo te očitne dvoreznosti ruske politike je morala nemška vlada v interesu varnosti nemške države staviti znani ultimatum, kateremu je sledila, ker ni bilo na ultimatum nobenega odgovora, napoved vojne. Vkljub naknadno izdelanim aktom angleških diplomatov velja še danes ono, kar je državni kancelar v beli knjigi že 3. avgusta izjavil, da je ruska vlada s svojo mobilizacijo neposredno pred uspehom razbila z velikim trudom izvršeno posredovalno delo evropskih državnih pisarn. Mobilizacijska odredba v zvezi s stremljenjem, da bi se jo utajilo, izpričuje jasno, da je Rusija hotela vojno. »Nordd. Allg. Zeitung« naglasa dalje, da je tudi Anglija hotela imet! vojno, ker bi enostavna izjava, da trojni sporazum ne podpira panslavi-stičnih stremljenj Rusije proti Avstro - Ogrski, zadostovala, da bi zmanjšala rusko vojno navdušenje in dala Franciji možnost, da bi se odtegnila zvezni dolžnosti. Končno citira imenovani bero-linski list kot dokaz, da je Anglija sokriva, da je zmagala ruska vojna stranka, poročilo belgijskega poslanika v Petrogradu belgijskemu ministru zunanjih del z dne 30. julija. V tem poročilu se pravi: Nesporno ostane, da se je Nemčija tako v Pe-trogradu, kakor na Dunaju trudila, da bi našla kako sredstvo, da bi preprečila splošni konflikt. Pri tem svojem stremljenju pa je naletela na neomajno odločnost dunajskega kabineta, i ni otel uiti za korak odnehati, na drugi strani pa na nezaupanje ruske vlade. Nadalje se beleži v poročilu belgijskega poslanika. Začetkoma je Anglija dala razumeti, da se neče vmešavati v konflikt. Sir George Buchanan, angleški poslanik v Petrogradu, je to odkrito izjavil Danes pa so v Petrogradu trdno prepričani o tem, da imajo celo zagotovilo, da bo Anglija pomagala Franciji. Ta podpora je izredne važnosti in nemalo pripomogla k temu, da je zmagala vojna stranka. Angleške in francoske laži. »Ogrski kor. urad« poroča iz vojnega tiskovnega stana: Poročila časopisja trojnega sporazuma o dozdevnih ruskih zmagah v Galiciji so že smešna. Angleži hočejo vedeti, da ena izmed naših zmagovitih armad ne^eksistira več in da znaša število našega vojaštva v Galiciji le še 60.000 do 100.000. Pariz se tolaži s poročilom, da znašajo naše izgube več 100.000 mož in da so se nemški zbori, ki so prišli baje nam na pomoč, umaknili. Rusi menijo, da ne bodo naše trdnjave igrale nobene vloge več. Ce se sovražnik na ta način ceni, tedaj ne morejo izostati iznenađenja. Pariški »Journal« ima drznost trditi, da vodi nemška armada s seboj oddelke kaznjencev, ki so oblečen* v uniform* in \i sr dobili «**& 1 naj francoske vasi. da cel* toUM- ce in samostane polivajo z bencinom ter zažigalo. List navaja dozdevne slučaje in pristavlja, da nemški poveljniki odgovarjajo na jokanje in prošnje siromašnega prebivalstva z zasmehljivtm rezanjem. (?) Skoda vzfcodM Preste. Rusi so imeli v vzhodni Pruski zasedenih 67 mest in 2600 vasi. Od 2,225.000 prebivalcev jih je okroglo en milijon pobegnilo. Največ jih je Ilo v Berolin. Tudi tretjino vse živine je smatrati za izgubljeno. Vsa živina je bila vredna 430 milijonov mark, torej je škode kakih 143 milijonov. Pred vojno je znašala vrednost zemljišč 7800 milijonov mark, zdaj se pa ceni kvečjemu na 5000 milijonov. 720 milijonov vojne odškodnine. Oficijelna lista izkazuje, da je poveljstvo nemške armade naložilo v Belgiji in na Francoskem plačilo naslednjih vsot za vojno odškodnino; mestu Bruselj 200 milijonov frankov, provinci Liege (Ltittich) 50 milijonov, mestu Louvain 100.000, mestu Lille sedem milijonov 200.000, mestu Armieres 500.000, mestu Lens 700.000, mestoma Roubaix ^j Tou-resing en milijon, provinciji Bra-bant 450 milijonov, mestu Gent 100.000 frankov, mestu Amiens en milijon. — Od teh vsot je bilo doslej mogoče izterjati le majhen del. Tako je Bruselj plačal od naloženih mu 200 milijonov le 30 milijonov, nekatera mesta pa sploh nič. Borba na življenje in smrt. Častnik, ki se je ranjen vrnil iz francosko - nemške vojne, pripoveduje : Ves dan dne 20. septembra sem stal v ognju ter motril napad za napadom. Kakor deževni oblaki so v gostih vrstah prodirali sovražniki in šele pred večerom so se sovražne formacije nekoliko razredčile. Na naši srrani smo jih sprejeli s strahovitim šrapnelskim ognjem, s tako groznim in smrtonosnim, da sem na svoje oči videl, kako so sovražni častniki dajali svojim vojakom znamenje, naj se umaknejo. Na to so jele padati granate. Učinek granat je bil strahovit. Vsaka granata je izkopala globoko jamo v zemljo in pokopala v njo neštete sovražnike. Groza je objemala nas same ob vsakem takšnem prizoru. Na tleh so ležala spačena trupla, po zraku pa so leteli kosi odstreljenih nog in rok. V naših vrstah so nekateri vojaki peli cerkvene pesmi. Drugi so jih poslušali in občudovali. Proti večeru je petje utihnilo: vsi pevci do zadnjega so padli. Okrog 1. popoldne je nam pošlo streljivo, za to ogenj strojnih pušk ni mogel več ustavljati sovražnika. Takrat so se jeli sovražniki zbirati, iskali so zavetje na gričih ter jeli napadati v gostih množicah Zaslišal se je krik in vik; bil je divji in strašen. Pred našimi okopi niso opazili gostih mrež, spletenih iz bodičastih žic, ter so se zaplet! v nje. kleli so tuleč kakor divje zve~ in trgali okrog sebe bodeče žice. da se oproste iz mrež, a meso, razparano od bodiljk. jim je krvavelo. N iši vojaki so krčevito stiskali puške z bajoneti, ali niso bili brez bojazni, ker niso imeli nabojev. Toda žal žične mreže niso ustavile sovražnikov, ki so s škarjami in bajoneti rezali in trgali žice. V tem trenotku smo dobili streljivo za strojne puške, ki so takoj jele streljati na zgnetene množice sovražnikov, ki so se skušale osvoboditi iz žic. Vsa masa je bila razbita. Toda sovražnik je bil predivji, pre-vstrajen, da bi odnehal. Na novo so naskočili ter pričeli s peklenskim ognjem na naše pozicije, na naše vrste, ki še niso imele streljiva. Na to so naši pričeli z napadom na bajonete. Prizor je bil strašen. Lica vojakov so navzela zverski izraz, zdelo se je, kakor da bi bili žejni krvi. Mržnja jim je sevala iz oči in zobje so jim škripali. Tudi na obrazih sovražnikov je bilo opažati neutešljivo željo po maščevanju, neko peklensko besnost. Neki naš vojak je skočil kakor blazen, pred svoje tovariše ter zakričal, ali pravzaprav zatulil: »Ne dajte jim pardona!« Samo en hip kasneje se je ta vojak zgrudil na zemljo, zadet od svmčenke, sovražni podčastnik je skočil k njemu, kakor da bi bil razumel njegov vzklic. ter mu hladnokrvno z bajonetom prebo-del rebra. Toda v tistem trenoHcu je telebnil na tla tudi ta podčastnik, takisto prehoden od bajoneta: v padcu je objeL onega našega vojaka, katerega je preje sam usmrtil Mnogo sovražnikov se je zapletlo v žice. ooremBene z ogronurind tiski ta so obviseh kakor ribe. S patroni, ki smo lih Se imeli, smo jih postreljali do zadnjega. Neki sovražni častnik je bil ves zalit s krvjo. Niti gledati ni mogel, ker mu je kri lila tudi s čela, vkljub temu je kakor besen mahal s sabljo na desno in levo, dokler ga ni svin-čenka zadela sredi srca. Priskočili so njegovi vojaki ter hoteli odnesti njegovo mrtvo truplo. Vsi so padli. Misleč, da ima ta častnik kakšne važne spise pri sebi, je naš poročnik z močno četo navalil na sovražnika z namenom, da bi mu otel mrtvo telo častnikovo. Za posest tega mrtveca se je vnela ljuta, naravnost obupna borba. Tu se je streljalo, klalo, grizlo, paralo, skratka prava mesnica, klavnica. In končno po dveh urah krvave borbe se je nam posrečilo odvzeti sovražniku častnikovo mrtvo truplo. Preiskali smo ga, a nismo našli pri njem nobenih važnih spisov. Potoki krvi so torej tekli zaman. Med tem se je razvila bitka na vsi črti. Napadi in protinapadi so sledili drug drugemu. Sovražnik je z vso trdovratnostjo naskakoval naše pozicije in mi smo se morali dvakrat umakniti, da jih potem zopet znova osvojimo. Ko smo izvršili zadnji protinapad, se je na celi fronti pričelo nepopisno, grozno klanje. Sovražnik se je moral zopet umakniti skozi bodičaste mreže. Kupi mrtvecev so se gomilali drug na drugega, a sovražnih se je vzpenjal preko njih, kakor preko kupov drv ali kamenja. Potoki krvi so tekli po jarkih, tako da so morali vojaki skopati male kanale, da se je kri odtekla iz jarkov. Med tem klanjem sem popolnoma odrevenel, srce mi je postalo, kakor kamen. Po bitki sem se od utrujenosti zrušil na tla in zaspal kakor zaklan sredi človeške krvi. Kjer je vojna. Eden izmed vojnih poročevalcev na francosko - nemškem bojišču slika vtiske tako - le: Pringv, Mausignv, Automme, Chambrv, vasi in vasice so zastrte z dimom, ki ga podi veter in ki zastira obzorje. Smrad požara se razprostira vsepovsodi. Hiše in kopice sena gore brez plamena v samiti. Pred nami se dviga vitek zvonik, razrušen, raz-streljen na vseh straneh. Pred njim je razdejan vrt, opustošen, pust. Toda zvonik še stoji. Tu je vas Barcv. Vsaka hiša ima poškodbe, vsako je zadela krogla. Eksplozije so zadele tudi strehe, opeka leži razmetana po tleh, kakor da bi bila iz papirja. Okna so razbfta. Granate so eksplodirale v notranjosti hiše in uničile vse. Zidovi kažejo ogromne črne rane. Uradno poslopje stoji tu napol razrušeno, arhiv, poln uradnih, resnih stravi, je nagnjen in izza rdečega zastora se sipljejo resni uradni spisi. Tam je cela vrsta kmetskih hiš. Vladalo je v njih skromno blagostanje, starinsko, resno in vedro. Velika stara drevesa, hlevi, a ob strani sadovnjaki in vrtovi. Nekaj teh hiš gori. Na dvoriščih drugih je polno slame, cunj, razbitih predmetov, vojaških stvari, razmetanih pušk, zlomljenih bodal, porabljenih in neporabljenih nabojev, vmes pa teče črna kri. Prvi sanitetni oddelki opravljajo svoj posel na teh dvoriščih in na hodnikih hiš. Več ranjencev je tu umrlo in patrulje sedaj iščejo mrtvece. Streha cerkve je prebušena, dnevna svetloba prihaja z vseh strani v njo. M al gotičen hram božji je bil to, sedaj je porušen, okna so razbita, na cerkvenih tleh pa leže granate in teče kri. Vsi prebivalci so zbežali, v vasi je ostala samo ena samcata starka. Ob odprtih vratih svoje koče sedi in buli v svet z očmi prestrašene živali. Zblaznela je revica, starka, zato je ostala tu. Oklic. Na vse mogoče načine se občinstvo v sedanjem času prizadeva, da bi z dejanskimi m požrtvovalnimi dokazi svoje ljubezni in skrbnega sočustvovanja omililo vojskine trdote. Za oskrbo ranjenih in bolnih pripadnikov vojske skrbe družba Rdečega križa in za zaostale družine v vojni se nahajajočih krajni pomožni odbori in vojni pomožni urad, ki so se v tem obziru že z največjim uspehom obrnili na požrtvovalnost občinstva. Dolžnost človeške ljubezni in hvaležnosti pa je, da se spominjamo tudi v vojski se nahajajočih hrabrih branilcev domovine in tudi tem svojo skrb posvečamo. Ta plemeniti namen si Je za svoj cilj postavil pri c in kr. vojnem ministrstvu ustanovljeni vojni oskrbovalni urad. Dasi je avstrijski vojak od voja-ike uprave nrav izvrstno opravljen, oblečen ter s hrano DreskrbHes, vea- dar pa naj mu praletična darila prinašajo dobrodoSle pozdrave iz domovine. Skoraj vsakdo izmed nas zaostalih ima med v vojni se nahajajo-čimi bližnje sorodnike, prijatelje in znance, katerim bi rad napornosti in težkoče vojnega življenja olajšal. Nanje naj misli in pri tem tudi onih ne pozabi, ki so sami na svetu ter nimajo pričakovati daril ljubezni od doma. Podpisani se toraj obračate na občinstvo z iskreno prošnjo, da naj se jim v svrho obdarovanja v vojski se nahajajočih vojakov posije darila bodisi v denarju, za katerega se bodo darila nakupila, bodisi v naturali-jah. Vsakdo naj pri tem plemenitem delu po svoji moči pomaga. Vsak tudi najmanjši dar se bode porabil. Kot darove v naturalijah se želi: čaj, čokolada (kola), kakao, sladkor (sladkorčki), suho pecivo (cakes, prepečenec, Iect itd.), trdi sir (prim-sen sir v zaprtih posodah), prekajeno meso (to v pozni jeseni in po zimi), sardine, salami in suhe klobase, pre-suseno sadje, kompoti, marmelade, če mogoče v lesenih zabojčkih, orehi in kostanj, zdravilna vina, rum, mineralne vode, sadne šoke, smod-ke, cigarete, tobak za kajo in za žvečenje, cevčice za smodke in cigarete iz lesa ali papirja, žepni noži, praktična užigala, pipe za tobak, jedilno orodje, milo in milnati listki, thermo-steklenice, svinčniki, pisalni papir, krpe za noge iz ovčje volne, nogavice, nočne čepice (cevkaste snežne oglavnice), jopiči vseh vrst, ovratne rute vseh vrst, zapestniki (približno 10 cm dolgi), ušesniki, volnene rokavice, kukala in buzole. Vrhna obleka mora biti sive barve. Darila v naturalijah gori omenjenih vrst naj se blagovoli oddati v deželnem dvorcu ali pa pri c. kr. deželnem predsedništvu v Ljubljani, Erjavčeva ulica št. 13, I. nadstropje. Darila v denarju naj se z označbo »za vojni oskrbovalni urad" pošljejo deželnemu predsedništvu v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica Št. 20. V Ljubljani, 13. sept. 1914. Karla baronica Schwarz. Bogumila Šusteršič. Ranjenci v ljubi], bolnicah. V bolnico, prirejeno v domobranski vojašnici št 27.: |e došlo dne 17. t m. še. 216 ranjencev. Več ranjencev, oziroma bolnikov, je že zapustilo bolnico, deloma odšlo v domačo oskrbo, deloma na dopust. Izmed teh so bili pri polkih, v katerih služijo Slovenci, ti-le: Pešpolk št. 27.: Hafner Miha, inf., strel. — Pešpolk št. 87.: Zanič o Alojzij, inf., strel. — Domobranski polk št. 4.: S p e c h t Ivan, inf., zadet od šrapnela; Rečnik Fran, inf., strel; Adamer Josip, inf., re-vmatizem; Reissenauer Fran, enol. prostov.; Plat ter Alojzij, inf., strel; I g e r c Ivan, inf., strel. — Domobranski polk št 26.: Preme l č Josip, inf., revmatizem; S c h e n k e 1 Josip, inf., bronehitis; M e 11 i č a r Fran, inf., strel; Samec Andrej, inf., strel; G r a d i š e k Peter, inf., strel; Strmecky Fr., inf., strel; M 1 a k e r Martin, inf., strel; Vodišek Martin, inf., strel. — Domobranski polk št. 27.: Fin-žgar Mihael, inf., strel; Pušar Ivan, inf., revmatizem; P e r t o t Matija, inf., zadet od šrapnela; Nemec Jaroslav, inf., zadet od šrapnela; Košek Josip, inf., strel; Kve-d e r Lovrenc, inf., revmatizem; Brožič Anton, inf., strel; Bar-t e 1 m e Štefan, inf., strel; Palhar-tingen Matija, inf., strel; Zupan Ivan, inf., strel; Zvirn Ivan, inf., strel: Ha sel Josip, korporal, strel; F e r j a n c Fran, inf., revma; B a -h o r i č Josip, inf., revma; P o r e n -ta Fran, inf., revma; Kome 1 j Josip, poddesetnik, strel; Sepec Anton, inf. — Domobranski polk št. 37.: F rjave c i Fran, poddesetnik, revma, V Ljudskem domu je bilo nastanjenih 17, septembra 79 vojakov, ki so prišli z bojišč, med njimi je 12 ranjencev. Domačini so naslednji: Pešpolk št 87.: Cerlon Ivan, inf., iz Dinjana pri Pulju, ranjen na desni roki; Godina Ivan, Valle pri Pulju, lahko ranjen od šrapnela. — Pešpolk št 97.: C u r k Josip, Dolga poljana pri Postojni; Jakončič Rudolf, Medana, Gradiška; Seme-n i č Peter, poddesetnik, iz Vipave. — Domobranski polk št 4.: Gasser fvan, korporal, Spital, Koroško. — Domobranski polk št 27,: Cici g o i Irenej iz Pulja; K o m e 1 Josip iz Solkana na Goriškem; P e t e r i n Janez, &L Andrež pri Gorici. — Lovski bataljon št 20.: Koler Fran il Idrije. — Havbični polk št 3.: Mare ni c Henrik. Karmin. OradiSka; toomčar Jerman Janez iz Kopra; iitfMterist Trost Andrej iz Sent VMi Pri Vipavi. V bomttflict prirejeni v vojašnici št 27-, so nastanjeni še naslednji domačini ranjenci: Pešpolk št. 7.: Moser Matija, 14. stot; I šola Ivan, 5. stot; W a 11 n e r Ivan, 4. stot.; S e 11 a -c h e r Edvard, L stot.; Gregor-š e k Ivan, 10. stot; Klade Juri, 12. stotnija. — Pešpolk št. 17.: Skroj-nar Miha, 14. stot; S u starši č Ivan, 10. stot.; K o p r i v e c Peter, 15. stot.; Oswald Ivan, 16. stot; T r e n t e 1 Fran, 10. stot. — Pešpolk št. 27.: W i c h e r Fran, 11. stot; Minterberger Henrik, 7. stotnija. — Pešpolk št. 47.; M a 1 e i n e r Ivan, 2. stot; Krainer Fran, 2. nadom, stot; Wurzinger Josip, 3. stot; P e e r z 1 Kristijan, 3. stot; — Pešpolk št. 87.: Mika Mojzes; Rabel Leopold, 1. stot.; Zazijal Fran, 4. stotnija. — Pešpolk št. 97.: Vesnaver Ivan; Križnic Josip, 2. stot; K o v Š c a Ivan, 4. stot; Č e r n e t i č Josip, 1. stotnija. — Domobranski polk št. 24.: Duhko-v i č Ivan, 4. stotnija. — Domobranski pešpolk št. 26.: K r o j n i k Ivan. — Domobranski pešpolk Št. 27.: M i-h e 1 j Anton, 1. stotnija. — Lovski bataljon št 8.: Pirker David, L stotnija. — Lovski bataljon št. 9.: K r a u s Ivan, 3. stotnija; Graf Klemen, 3. stot; Bauernhofer Fran, 3. stotnija. — Lovski bataljon št. 17.: V o I e j n i k Aleksander, 4. stot.; Schneider Maks, 12. stot. — Topničarski polk št 7.: Vrhov-n i k Fran, mimic. kolona. — Topničarski polk št. 9.: Pravic Ivan, nadom. odd. — Dragonski polk št 6.: S e v č i k Ivan, 4. nadom. esk. — • * • Ranjenci, ruski vojni vjetniki. V šentpeterski vojašnici so nastanjeni ti-le ranjeni ruski vojni vjetniki: A n t o r u k Ivan, pešpolk št. 42., iz volvnske gubernije, strel v leva pleča; S t a v a c i Kocijan, pešpolka š.t 42., iz gubernije Kutais, Južno od Kavkaza, vbod v desno nogo; D v o -r i c k i i Atanazij, pešpolka št. 42., iz volvnske gubernije, strel v desna pleča; D a d o v s k i j Vladimir, pešpolka št. 42., iz volvnske gubernije, strel v desno roko; V o r o b j i n Aleksander, pešpolka št 51., iz Jekate-rinoslava, strel v levo nogo; S u -g o r j a n Restov, pešpolka št 136., iz Besarabije, strel v leva pleča; A r -g i b u s Rudolf, pešpolka št 152., iz estlandske gubernije, strel v desno roko. Dnevne vesti. -j- O narodnostnem sporazumu je priobčil nedeljski »Pester Lloyd«, oficijozno glasilo ogrske vlade, zanimiv članek, v katerem se naglasa med drugim: »Prebivalstvo čuti in se sigurno nadeja, da bodo narodnostne borbe po končani vojni dobile docela drugo lice, kakor so ga imele preje. Narodni sporazum se bo dal neprimerno laglje doseči, a državi kot objektivnemu sodniku v narodnih nesoglasicah se bo rade volje priznala večja avtoriteta kakor dosedaj. Zelje posamnih narodov, ki se vkljub nesporni njihovi upravičenosti niso mogle izpolniti radi neugodnih naci-jonalnih sporov, se bodo brzo in brez truda lahko izpolnile po končani vojni, v kateri se je s skupno prelito krvjo razvilo čustvo vzajemnosti. Ne bo se pozabilo in ne sme se poza« biti, da so se nemški, madžarski, slovanski in italijanski vojaki z enako požrtvovalnostjo borili za skupne interese, a tudi sami ti vojaki bodo Iz te vojne donesli domov novo, bol} zdravo državno čustvovanje, spojeno z medsebojnim spoštovanjem in z medsebojno obzirnostjo.« O tem smo tudi mi prepričani. — Saj ni kolere! Včeraj popoldne se je pripeljalo v Ljubljano nekaj oseb, ki so dale povod, da ie na-. stalo med občinstvom precej razburjenja. Imenovane osebe so bile namreč odpravljene v takoimenovani »Koleraspital« in ker so na kolodvoru desinficirali nekaj uslužbencev, se je hitro raznesla govorica, da htiajot ti tujci kolera Ta govorica pa ni utemeljena. Med rečenimi beguni je te ena oseba, ki je bila sumljiva, da zna biti bolna — najbrž za grižo — a iz previdnosti, so bili vsi došleci internirani, da se tekom nekaterih dni do-žene in izkaže, če so zdravi ali bolni. Taka previdnost je pa potrebna, ker se je na Dunaja primerilo že nekaj slučajev azijatske kolere. — Poroke nadomestnih rezervistov. Rezervno (nadomestno rezervno) moštvo, ki je bilo vpoklicano k vojnim dajatvam, ne potrebuje v svrho poroke nobenega dovoljenja od vojaške oblasti. — 2rvinozdravnlškji visoka šola na Danil naznanja, da se vrii na njej vpisovanje od 28» septembra do 14 oktobri. — PiMHt* m mrnu minil kJLlzPnlla se le morala teohti mati § sedmerimi ottocL moli m ttvh Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 26. septembra 1914. 229. štev. držali na delu v arzenafa. Mati }e do- | spela v Ljubljano brez denarja ter ni mogla dobiti za svojo kopo otrok ne stanovanja, ne hrane. Zatekla se je na magistrat, kjer je dobila podporo in na posredovanje magistratovo je g. Emil Navinšek, hišni posestnik na Krakovskem nasipu št. 10, od-kazal siromašni družini v svoji hiši brezplačno veliko sobo. V sobi sme družina ostati dotlej, da si najde stanovanje, ki ga bo mogla plačati. Ta plemeniti čin zasluži vse priznanje. Posnemajte ga! — Mestni dekliški lice] v Ljubljani. C. kr. deželni šolski svet kranjski je vzel na znanje imenovanje dosedanjih suplentinj: Fride Kleč, Ir-me P, e t e k in Albine Z a 1 a r za prave učiteljice na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. — Iz ljudskošolske službe. Deželni šolski svet kranjski je vzel na znanje izstop učiteljice Marjete Trattnik in vstop učiteljice Marije Tschada na nemško privatno šok) na Savi-Jesenicah. Angela Hafner je pripuščena k brezplačni šolski praksi na deški ljudski šoli v Kranju. — Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi danes teden dobrodelni koncert s sodelovanjem odličnega slovenskega pevca ter društvenega moškega in mešanega zbora. Z ozirom na to, da je čisti dobiček koncerta namenjen deloma Rdečemu križu, deloma rodbinam vpoklicanih vojakov, je pričakovati mnogoštevilne udeležbe iz vseh slojev ljubljanskega prebivalstva. Podrobnosti prihodnji teden. Umrl je — na ranah, dobljenih na severnem bojišču — v dunajski bolnišnici g. poročnik Franjo H o 1 z, tajnik c. kr. štajerske kmetijske družbe. Za njim žalujejo njegovi kolegi - uradniki — pri družb je bil prvi zastopnik Slovencev v njenem uradu — še bolj pa oni spodnještajer-ski kmetje, katerih spoštovanje in ljubezen si je pridobil s svojim neumornim delom in s svojo veliko požrtvovalnostjo. Lahka mu zemljica! — Stotnik Blaschke 27. domobranskega polka, o katererft se je poročalo, da je padel na bojišču, je sa-mo lahko ranjen. Dospel je v Ljubljano in stanuje v hotelu Union«;. — Na bojišču padli in ranjeni V Gradcu je umrl enoletni prostovoljec 27. pehotnega polka inženir Jaroslav A n t o š. ki je bil ranjen na bojišču. — Ranjena sta tudi polkovnik Ivan H e f f n e r. poveljnik pehotnega polka št. 63 in Rudolf Franke, nadpo-ročnik čmovojniškega pehotnega polka št. 36. — Znani kolesar Fran Gregi je bil težko ranjen. Leži v gamizijski bolnišnici v Jožefovem na Češkem. — Smrt plesnega učitelja Mor-terre. Kakor poroča »Edinost*, je umrl v Trstu znani plesni učiteli Julij Morterra v 62. letu svoje starosti. Zadela ga je kap. Plesni učiteli Morterra je bil tudi v Ljubljani splošno znana oseba. — Ranjenci v Gorici. V Gorico so dospeli med drugimi še sledeči ranjenci: nadporočnik Frid. Strel, 47. polk; korporal S c h e r, Celovec; Josip 2 i ž m o n d, Šempeter, 97. p.; Anton K 1 e d e, Ločnik, 27. pl. polk; Alf. P i t a m i c, Gorica, 20. bat. lovcev; Vladimir V 1 a š i č, Mala vasica, 70. polk; Anton M a r a g o n, Kopriva v Furlaniji, 27. plan. polk; Jožef S i n i g o j, Trnovo, 8. art. polk; Ivan Uršič, Kobarid, 8. art. polk; Josip C ep lak, Šmartno, S. art. polk; Franc Pahor, Dol na Krasu, 4. do-rnobr. polk; Jožef Tinta, Anhovo, 27. domobr. polk; Franc Cigli, Šte-ferjan, 8. art. polk; Josip B r e š a n, Ločnik, 97. polk; Ivan Ljubic, Podgrad, 97. polk; Benedikt Boem o, Gradež, 27. plan. polk; Rusig V e r g i U Tržič, 27. plan. polk; G a 1-las Leon, Čopris, 27. plan. polk; Anton F u r 1 a n, Trži i, 27. planinski poik; Miha Zupančič, Kresnice pri Litiji, 7. lov. bataljon; Josip Uher, Praga, 6. ulanski polk; Josip Pran, Dunaj, 8. art. polk; Franc Kogoj, Bate; Miha C o t i č, Gorica: Josip Z on g, Romans; Valentin Trevisian, Topoljan; Ivan Ju-govac, Pazin; Ivan Medeot, Fara, vsi planinski polk št. 27; Ivan Štekar, Kojsko, 47. polk; Andrej Slavec Ljutomer, 8. art. polk. -— Med obolelimi so: Alojzij R e i c h, Ljutomer, 8. art. polk; Leonardig Cezar, Gorica, 8. art. polk; Gvida Brešan, Ločnik, 97. polk; Ivan F e r I u g a, Trst, avtom, oddelek. — V Radovljici je otvoril v hotelu Bastl svojo odvetniško pisarno g. dr. Mirko Triller. — Žrebanje razredne loterije. V četrtek so bile izžrebane te-le številke: po 5000 K je zadela št. 61.275, 91.739; po 2000 K št. 28.665, 30.139, 31.680, 36.268, 36.718, 59. 241, 76.269, 77.632, 81.017, 82.411, 94.071, 101.943, 102.638, 111.263, 119.373, 119.802, 131.989, 147.932, 148.213 in po 1000 K štev. 662, 2433, 2464, 2493, 6284, 16.549, 17.875, 18.494, 20.213, 21.161, 2U^, S?JUS$$f 33.7y7f 43.358, £3.417, 47.040, 48.703, 51.467, 56.907, 57.998, f 60.382, 61.425, 63.207, 64.445, 65.437, 70.586, 71.364, 77.760, 78.695, 88.854, 89.264, 96.774, 105.533. 108.708, 109.913, 111.686, 116.540, 117.256, 121.455, 123.7*. 126.743, 127.825, 129.768, 139.923, 143.470, 147.443, 150.738, 151.867. 152.619 in 157.122. Vače. V sredo zvečer okrog 8. ure je pogorel na Hosti kozolec posestnika Severja. Prihitelo je mnogo ljudi in tudi vaško brizgalno so pripeljali na lice mesta, a kozolca ni bilo mogoče več rešiti. Ker so druga poslopja precej oddaljena, se ogenj ni razširil. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. Najbrže je morala biti zraven zlobna roka. Smrtna železniška nesreča. Dne 21. t. m. dopoldne je šel 91etni čuvajev sin Stanislav Šebenik iz Laz po železniškem tiru proti Planini. Pri kilometru 477.203 je opazoval tovorni vlak št. 69, ki je vozil proti Trstu. Tedaj pa je privozil tržaški brzovlak, podrl dečka na tla ter mu stri glavo. Utonil. V ponedeljek zvečer se je vozil mizarski pomočnik Pavel letina iz Sela s čolnom po Ljubljanici. Čoln se je prevrnil. letina ie utonil in so ga v torek zjutraj Izvlekli pri hiši na Zaloški cesti št. 25 iz vode. Izgubljene in najdene stvari v času od 17. do 24. septembra 1914. Najdene stvari: 1 srebrna ura, 5 K 70 v v papirju zavitih, 1 ščipal-nik s koščenimi obročki, živ majhen prašiček, 1 zamot tiskovin za šole, 20kronski bankovec, 1 zastavni listek štev. 1915, 1 bankovec za 2 K. — Izgubljene stvari, v času od 17. do 24. septembra 1914.: 1 črna narnica s 14 K in potni list, i rjava denarnica z 1 bankovcem za 10 kron, 1 zastavni listek na zlato verižico in srebno uro, 30 K v bankovcih brez denarnice, 1 rjava denarnica z 18 K, 1 črna denarnica s 4 K, 1 črna torbica s srebrno uro in verižico, 1 rjava denarnica z 20 K 50 v, 1 črna denarnica z 9 K. Gospodinjam. Se nikdar se ni izkazala taka potreba štediti kakor sedaj. Ne zavrnite starih nogavic, marveč jih pustite podplesti, s čimer si prihranite najmanj 50 odstotkov, katere bi izdali za nabavo novih. — Opozarjamo na oglas tvrdke E. Šinkovec. Brzojavna poročili?. Cesarjev god. Dunaj, 25. septembra. (Kor. ur.) Vsled naredbe predsedstva škofijskih konferenc je bil 4. oktober, ki je godovni dan cesarjev, določen kot molilni dan za celo monarhijo. Poveljniki nadomestnih čet. Dunaj, 25. septembra. (Kor. ur.) Z ozirom na visoko stanje nadomestnih čet je bila podeljena njihovim poveljnikom, če komandirajo oddelke, disciplinarna pravica poveljnika čet, če pa komandirajo pododdelke, pa disciplinarna pravica detaširane-ga poveljnika oddelka. Kolera na Dunaju. Dunaj, 25. septembra. (Kf r. ur.) Slučaj aziatske kolere na Dur. a ju se je bakteriologično konstatiral. Zbolel je neki vojak, ki je prišel 24. s Uem-bra s severnega bojišča in ki so ga takoj oddali v bolnišnico. Kuga. Basel, 25. septembra. Glasim poročila „Journala de Geneve" iz Neapla so konstatirali v več pristaniščih Sredozemskega morja kugo. Posl. Jožef Goli kot prostovoljec. Dunaj, 25. septembra. (Kor. ur.) Državnozborska korespondenca poroča, da je prišel na Dunaj poslanec nemškega »Nationalverbanda^ Jožef Goli. ki je vstopil prostovoljno v vojno službo ter kmalu po pričetku vojne odšel na severno bojišče in so ga že dalj časa pogrešali Prideljen je bil kot podčastnik, se udeležil zadnjih bojev Danklove armade. Dobil je grižo v izolirno bolnišnico v Kro-merižu. Zdaj je dobil daljši dopust. Morski volk. Trst, 26. septembra. Pri otoku Rabu fo vjeli ribiči morskega volka, ki meri skoraj 5 m. V želodcu zverine so našli: otroške in moške čevlje, otroško in moško nogo, kose obleke in bel robec s črko S. Kose človeškega mesa so pokopali na pokopališču v Rabu. Gre očividno za ostanke nesrečnih žrtev katastrofe Llovdovega parnika nBaron Gautsch*. Kolera na Ogrskem. Budimpešta, 25. septembra. (Kor. biro.) Notranje ministrstvo javlja: V Miskolczu, Szatmur-Kemethv, Ungvor in v Gellertovi bolnišnici v Budimpešti so dognani po eden in v Tokodu trije novi slučaji kolere. Laiki krali popolnoma zdrav. Rim, 25. septembra. (Kor. urad.) »Agenzia Stephani« poroča: Kralj tVtktor Eroanud ie o4 kontuzu *% kvi nogi, ki jih ie dobil pred kratkim pri f padcu s konja, popolnoma ozdravel in je danes dopoldne dalj nego dve uri prisostvoval taktničnim vajam čet rimske divizije na višinah Tivolija. POLOŽAJ NA NAŠIH BOJIŠČIH. — LAŽI SOVRAŽNIKOV. Duaai, 26. septembra. (Kor. u.) Uradno se razglaša: Zbiranje naših čet po bitki pri Lvovu, zahodno reke Sam al dalo samo časopisju entente povoda za najhudotmeiše izmišljotine in za najbolj smešne komentare, marveč je tudi drugod izzvalo napačno pojmovanje položaja naše vojske. Temu nasproti ie treba opozoriti na to, da se je izvršilo omenjeno zbranje popolnoma prostovoljno. Kot dokaz za to je treba samo navesti, da sovražnik tega zbiranja ni mogel nikjer motiti, niti tega ni poskusil. Trditve sovražnika, da je imel kake uspehe na črti reke Sana, so popolnoma neresnične. Gre samo za posamezne, z velikim navalom čet, težkih topov in municije Inscenirano bombardiranje proti poljsko zavarovanim in slabo zasedenim prehodnim mestom, ki smo jih po izpolnitvi njih namena in razsireliivi mostov zapustili prostovoljno. Iz Londona izhajajoče poročilo o padcu dveh forov v Premvslu, ie seveda popolnoma izmišljeno. Na balkanskem bojišču je položaj tudi po zadnjem, zadosti jasno govorečem komunikeju, ostal * neiz-premenjeno dobro. Zastopnik šefa generalnega štaba: pi. n 6 f e r, generalni major. Papež in vojna. Kolnisclie Zeitung« objavlja dopis svojega vatikanskega kores-pondenta, ki pravi, da vpliva sedanja vojna tudi zelo na razmere pri papeški stolici. Papež se nahaja v jako neprijetni finančni situvaciji, evropski katoličani ne pošiljajo ni-kakega »Petrovega denarja« več, le katoliški Amerikanci še nekaj prispevajo. Tudi politično se Vatikanu ne godi dobro: zveze z Evropo so pretrgane, stiki s škofi večinoma prerušeni. Papežka stolica je bolj, kakor kdaj obsojena k pasivnosti. Grofica Štefanija Lonvav. Budimpešta, 25. septembra. (K. urad.) Grofica Štefanija Lonvav, ki jo je župan dr. Barczv naprosil, da bi prevzela protektorat akcije centralnega pomožnega odbora za materinsko varstvo, je v pismu, poslano županu, izrazila svojo zavalo za to čast. V tem pismu pravi med drugim: »NeizreČno sem vesela, da morem uspešno delovati za vrlih naših vojakov žene, matere in sirote, s katerimi sočustvujem v gorki ljubezni in s čutečim srcem. Prosim Boga, da bi spremljal vsako dejanje patri-jotske akcije s svojim blagoslovom, da bi lahko z največjim uspehom opravljali to svoje delo. Katedrala v Reimsu. Koln, 25. septembra. (Kor. urad.) >KoInische Zeitung« poroča iz Bero-lina: Iz francoskih virov je prišlo poročilo, da je papež pri cesarju Vilie-mu, oziroma pri nemški vladi protestiral proti poškodbi katedrale v Reimsu. Ta vest ni resnična, res pa je, da je nemški poslanik pri papeževi stolici razložil resnične dogodke in da se je izrazil papež, da je s tem pojasnilom zadovoljen. Berolin, 25. septembra. (Kor. u.) Nemško časopisje konstatira, da pravijo celo Nemcem sovražni inozemski fisti. da katedrala v Reimsu ni popolnoma razdejana. Iz tega sklepajo nemški listi, da je Delcasse direktno govoril neresnico, ko je v svoji protestni brzojavki na tuje vlade, sporočil, da je katedrala le še razvalina. Turčija izziva. Turška vlada je zopet nekaj ukrenila, kar jo spravi v navskrižje z vsemi velesilami. Pokrajina Libanon je vsled posebne pogodbe iz leta 1861. avtonomna in ima kristijanske-ga guvernerja, ki ga irnrnuje sultan vedno za dobo petih let. Ta pogodba je bila sklenjena na pritisk velesil po strašnem masakriranju kristijanov L 1860. Zdaj je pa turška vlada to pogodbo enostransko in svojevoljno razveljavila in iz libanonskega ozemlja, ki je bil doslej »priviligira-na provinca«, napravila navaden vilajet. Treba je počakati, kaj poreko kristijanski Maronitje in velesile, ki so sklenile s Turčijo zgoraj omenjeno pogodbo. Še neznano pismo grofa Moltkeja. Cristiania, 25. septembra. (Kor. urad.) »Wolffov urad« poroča: General feldmaršal grof Moltke pravi v pismu z dne 14. marca 1887, ki je pisal nekemu prijatelju na Norveškem in ki do sedaj splošnosti še ni bilo dostopno: Morda se bodo svoj čas spomnila vsa germanska plemena svojega skupnega izvora ter bodo napravila potem nepremagljiv jez I nroti navalu z yzhoda in zahoda. HfaMkflburcove zmge te angleške f ML Berolin« 25. septembra. (Kor. u.) »Norddeutsche AUgemeine Zeitung« piše, razpravljajoč o poročilu »Daily Maila« o zmagah generalobersta Hin-denburga: V svetovni zgodovini osamljene nemške zmage, zavijajo veliki angleški listi ter jih pretvarjajo v sijajno strategično dejanje ruskega voditelja. Če bi ne morali občutiti proti tem lažem in izkrivljenjem, ki kažejo angleško dušo v vsej njeni hi-navščini, gnus, bi se morali tem lažem res iz srca smejati. Poštnine prosto razpošiljanje italijanskih listov. Iz Rima se nam poroča: V spoznanju velevažne naloge, ki jo vrši v sedanjih resnih časih Časopisje, je italijanska vlada odredila, da se smejo vsi italijanski listi počenši s 1. oktobrom razpošiljati po pošti brezplačno. Mehika. Amsterdam (preko Berolina), 25. septembra. (Kor. urad.) »Han-delsbladet« poroča iz Londona: Med Carranzo in Villo je izbruhnil dolgo pričakovani konflikt. Villa se pripravlja, da zasede mesto Mehiko. Vsled tega je mogoče, da ameriške čete Veracruza ne bodo zapustile. Rožne stvari. * Puške v palicah. Kakor poročajo listi, so uporabljali belgijski franktireurji puške, skrite v palicah. * Grof Cristalnigg padel. Šef generalnega štaba 15. inf. divizije, major Aleksander grof C h r i s t a 1 -n i g g p I. G i 11 i t z s t e i n, je padel 28. avgusta pri Tiszowcih na Ruskem. * Skozi glavo ustreljen. Na Dunaju se nahaja vojak, ki je bil na ga-liškem bojišču ustreljen v glavo. Krogla mu je šla pod desnim sencem v glavo, letela skozi usta in šla skozi levo lice ven. Ranjenec ima seda] pač nekaj bolečin v očesu in je nekoliko otekel, sicer pa krepak in bo kmalu zdrav. * Srečen ranjenec. V bolnici v Osieku na Hrvatskem leži pijonirski častnik v rezervi, inženir Oton Schick, doma iz Prage. Schick je bil ranjen v bitki pri Šabcu. Te dni mu je oče \z Prage brzojavno spročil, da je v Novem Jorku umrl njegov ujec, ki mu je zapustil en milijon kron. * Vnuk grofa Tostega v vojnem vietništvu na Češkem. V Lipniku pri Novih Benatkah se nahaja 200 ruskih vjetnfkov. Med njimi je tudi Mi-haljev Iljič Tolstoj, vnuk grofa Leva Nikolajeviča Tolstega, 201etni enoletni prostovoljec, ki je bil vjet pri Kumarovu. Ruski vjetniki večinoma grade cesto iz Lipnika do Mlade. * Šrapnel v cerkvi. Menih reda sv. Frančiška, p. Matkovič, le bil pred par dnevi v Zemunu ubit pred oltarjem, P. Matkovič je ostal v Zemunu, čeprav se je vse prebivalstvo pred prihodom sovražnika umaknilo. Ravno je bral sv. mašo. ko je udaril sovražni šrapnel v cerkev ter eksplodiral ravno pred oltarjem. Pater Matkovič je bil na mestu mrtev. * Oče in sin padla kot junaka. Ko je izbruhnila vojna, je odšel na bojišče tudi stotnik generalnega štaba \ViIIy Reimer. Njegov oče, 651etni umirovljeni ritmojster istega imena, ki se je bil boril že v Šlezvigu in pri Kraljevem Gradcu, je smatral, da ne sme ostati doma. Priglasil se je prostovoljno ter odšel na ruska bojišča. Usoda je hotela, da sta sivolasi oče in mladi, krepki sin se udeležila iste bitke in da sta padla oba istega dne. Junaka krije ruska zemlja. * Vojak nima nobenih grehov. V slavnem samostanu Klosterneuburgu je kakih 1000 ranjencev, za katere je jako dobro preskrbljeno. Samostan jim daje dobro in izdatno jed in je preskrbel za dobre zdravnike. Tudi ljudje iz okolice prinašajo ranjencem jedi in pijače. Ker so ranjenci nastanjeni v samostanu, so ljudje nosili v dar tudi molitvenike, rožne vence, svetinjce itd. Naposled je pa bilo enemu samostanskih duhovnikov tega le preveč in je odločno izjavil: »Kdor je bil za svojo domovino ranjen, nima nobenih grehov več. Prinesite ranjencem raje kvarte, da se bodo razvedrili.« Ta poziv je imel uspeh in ranjencem sedaj ne manjka kvart za kratkočasje. * Eden izmed mnogih. Sliko z bojišča pri Metzu, ki jo je podala sestra >Rdečega križa«, ponatiskuje »Reichsdeutsche Volkszeitung«: Se Je na bojišču polno krvi in smodnikovega dima. Povsod ljudska in konjska trupla, razbito orožje, razriti in pohojeni kosi zemlje in ruše poho-jeni deli opreme — sploh ena sama grozna puščava. Stoki in turobno klicanje na pomoč se sliši nad ravnino, tupatam se krčevito dvigne roka, telesa ranjenih vojakov se dvigajo in že — le da se rezervna stotnija žene v divjem gonu za fcežečim S0t vražnikom — že se pojavljajo postave usmiljenja, posamezne in v skupinah, noseče pasove »Rdečega križa«, nosila, avtomobili se bližajo in že se začenja razbiranje ranjenih in mrtvih. Solnce, ki je ves dan žga-lo, polagoma zahaja in nebo se na-lahkoma rdeči — od daleč se sliši signal trobente, kakor da hočejo naznanjati večerni mir. V tem hipu se je prikazala četa jezdecev: siva, zmučena, zaprašena, šerpe generalov so zakrite. Sredi čete jaha cesar Viljem II. Cesar se dviga v sedlu. Gleda s širokim, žalostnim pogledom pusto polje. Poklada si roke na oči, kajti solnčni žarki še preveč grejejo — vrisk zmage je še nemogoč, ker so Še vse rane zalite s svežo krvjo ... In tu — glej! Na robu ceste se dviga ranjenec s krvavim obrazom in krvavim grlom v uniformi, ki je gotov dokument težkih bojev. Poleg njega čepi Francoz, čegar hlače krasi generalski pas. Vjetnik. Roke vjetnika so zvezane z jermenom, ki ga drži ranjeni vojak v desnici, v kateri se pregiba tudi ostanek prapora s trikoloro. Ko ranjeni vojak zagleda cesarja, začne vstajati. Njegov vjetnik noče tega storiti. Vojak ga vzpodbode s sunkom in ostrim poveljem in tako vstane tudi vjeti general. Vojak v veliko začudenje prožno vstane in salutira cesarju. — »Ti si vjel lep plen, deček! Kako se imenuješ?« — »Emil Richter, Veličanstvo!« odgovori ranjenec s tresočim glasom. Cesar mu poda roko, močno mu jo stisne ter se obrne k svojim spremljevalcem, da bi dobil pomoč, ker se vidi, da je vojak težko ranjen. Darila „Rdečemu ferižu". Za Rdeči križ, oziroma za ranjence v sedanji vojski so darovali v Kamni gorici 150 K (in sicer po gosp. župniku Ažmanu: S. Ažman. župnik, 10 K. Adolf pl. Kappus, župan in poštar, 5 K, M. Arh 3 K, Jan. Kappus 3 K, Jan. Zbontar 1 K, Matej Pogačnik 1 K. Ivana Šparovic 1 K, Tom. Pogačnik 1 K, Anton Kappus 1 K, Jan. Vari 1 K, Jan. Rešek st. 1 K, Jan. Rešek ml. 1 K, Mar. Ažman 1 K, Mar. Arh 1 K, Val. Arh 1 K, Fr. Udir 2 K, Ant. Kralj 3 K, Antonija Šolar 1 K, Jak. Vari 50 v. Josip Kapus 40 v, Pavel Lazar 40 v, Franca Smreker 40 v, Andrej Zvan 40 v, Jožefa Bevc 40 v, Terezija Tomaževič 1 K, Marija Bevc 2 K 50 v, Mar. Tomaževič 2 K, Agata Erman 1 K. Jera Pogačnik 1 krono, Marija Kapus 1 krono, Katarina Vari 1 krono 20 v., Marija Bohinc 1 K, Ignacij Hrovat 2 K, Anton Rezman 2 K, Mar. Bohinc 1 K, Mar. Svetina 30 v, Mar. Kapus 30 v, gdčna. Beti Ferjan 3 K, Nikol. Rih-taršič 2 K. Josip Šolar 1 K. Jernej Vari 1 K, Josip Šlibar 1 K, Mar. Šli-bar 20 v, Neža Vari 70 v, gdčna. Pavla in Minka Pesjak 5 K, Mar. Špendov 2 K, Mar. Vari 60 v, Mar. Bevc 20 v, Andrej Novak 1 K, Ignacij Bajželj 3 K, gdčna. Roža in Fani Žvan 5 K, Ana Pezdič 1 K, Marka Pogačnik 1 K, Ivan Kralj 1 K, Miha Arh 1 K. Matej Vari 1 K, Jan. Vari 1 K, Simon Pogačnik 30 v, Miha 1 ombar 80 v, Jan. Vari 40 v. Mar. Šparovic 1 K, Tomaž Kapus 20 v, Tomaž Gregorč 40 v, Katarina Rešek 10 v, Fran Vari 40 v, Elizabeta To-rnan 1 K, Agata Zelje 1 K, Beti To-inan 3 K, Ivan Bohinc 1 K, Helena Arneš 1 K, Miha Toman 40 v, Elizabeta Špendal 1 K, gospa M. Novak 2 K, Fran Kalan 1 K, Mar. Erman 20 v, Jožefa Cvenkel 1 K, Josip Ber-toncelj 40 v, gospa Rozina-Hlava 10 K, Lovro Kapus 40 v, Andrej Ter-pin 60 v. Mar. Bohinc 3 K, Franc Šlibar 3 K, Fr. Kapus 50 v, Neža Bene-dičič 70 v, Luka Lazar 3 K, Ivan De-bevc 2 K, gospa Marija Debevc 2 K, Jernej Vari 1 K, Matija Mikelj 5 Kt Josip Svetina 3 K. — Zunanje vasi: Spodnja in Zgornja Lipnica in Mošnja: Katarina Noč 1 K, Mar. Bohinc 1 K, Mar. Rozman 60 v. Mar. Zupane 40 v, Franca Koselj 1 K, Marka Vidic 1 K, Blaž Zupan 20 v, Mar. Erman 70 v, Josip Erman 2 K 20 v, Polona Mihelič 20 v, Uršula Podobnik 60 v, Mar. Gohnajer 1 K, Florjan Golrnajer 40 v, Josip Zaje 1 K, Helena Černivc 20 v. Meta Erman 1 K, Fr. Bukovnik 1 K. Ana Lotrič 50 v, Mar. Erman 1 K, Franc Eržen 30 v, Mar. Dežman 2 K, Iv. Troha 1 K, Tom. Čufar 40 v, Jakob Dežman 20 vin., Antonija Pogačnik 20 v, Josip Tomaževič 30 v, Mih. Bajželj 1 K* Mar. Pernuš 50 v, Kat. Bajželj 50 v, Ana Mulej 1 K, Marjana Grilc 3 K, Florjan Erman 80 v, VaL Justin 40 v, Anton Ažman 1 K, Ciril Potočnik 2Q vin., Franc Kunšič 1 K, Matija Grilc 90 v, Ivan Pogačnik 50 v, Ivana Bohinc 1 K, Mihael 2bontar 1 K, Jernej Brile 60 vin., Mar. Štmerle 1 krono 60 vinar., Ivana Zbontar 1 K, Matej Koselj 2 K, Janko Troha 20 v) županstvo v Drašici zbirko 74 K 05 v. ~ Podružnica Rdečega križa v Kočevju 553 K 06 v ( in sicer: zbirka pomožnega odbora v Stari Cerkvi \ 105. K. kazenski donesek c* ta okr, 229. Štev. .»nVBMiig NAROD*, in »okote sa skoro a*leoftauo :: MBA) na malo« pri podjetja :: „Hermea" liilSf tiWiiT fetapi ili IM. 5 Ostanke pošiljamo s poito fsiU aaa takoj ko dobimo naročilo- Našlo? za pisma zadostuje 3345 m Hrt U „HERMES", IjlUjUl 11/5. ZiMi mi nit M nfiahi. Zaltnaiti »1011111 tiatn. sodnije v Kočevju št. 305/1914, 50 K, darilo g. Gjjjinhut-Bacholettu soproge stavbnega nadsvetnika, 10 K, od zbirke župnega urada v Polomu 26 K SO v, darilo Jakoba Pellicha v Kočevju 5 K, c. kr. okr. sodnija v Kočevju od G. J. U. 277/1914 92 vin., zbirka občine Koprivnik 150 K, zbirka občine Spodnji Log 45 K, zbirka župnega urada Reka Kočevska 25 K, c. kr. okraj, sodnija Kočevje od G. J. U. 320/1914 kazenski donesek 30 K, od prodaje razglednic Rdečega križa po trgovcu Mat. Romu 6 K, darilo trgovca Franc Rothel v Liez 50 K, darilo trgovskega kegljaškega večera v Kočevju 50 K, od tega 66 v stroškov). Nadaljna zbirka gospe dr. Žu-steršičeve, soproge deželnega glavarja, v znesku 979 K 39 v (in sicer: županstvo Crešnjevec pri Semiču, nabrane prispevke 152 K 72 v, gospa Cilka Eisselt. poštarica v Št. Vidu rri Zatičini, nabrane prisnevke 19 K, St. Vid nad Ljubljano, prispevke 139 kron 14 v, župni tirad Brezovica pri Ljubljani, nabrane prispevke 196 K 68 v, župni urad Bela peč, nabrani prispevki 31 K 05 v. krajevni odbor Tomišelj-Vrbljenje 212 K 80 v. Šute Draga nabrala v Jelendolu pri Dolenji vasi 40 K. Hranilnica in posojilnice v Komendi 40 K. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Križu pri Litiji 50 K, dekliška Marijina družba v Metliki 30 K. župni urad Sv. Trojica v Tržišču 34 K, Hranilnica Žiri 20 K. župni urad Vojsko 14 K). Amalija Ogrizek in Cecilija Konšek v Trojani (po »Slov. Narodu«) zbirko 26 K 61 v, Anton Foerster 10 K, Ivan Kilar, davčni nadoficijal (po gdčni. V. Stri-tof) 10 K, Julij Elhert. trgovec. 40 K. Franc Pirker. trgovec v Ribnici. 1 prstan. 2 tolarja; po gospe Nebenfiihrer 12 K (in sicer: Ana Priveršek 2 K, dr. Mina? 10 K, Mira Krni: in Frelih v ?t. Ruperu od igre 7 K 20 v. m —- " ————.——^—^————^— Darila. Upravništvu naših listov je posla! «a „Rdeči križ" .,izvošček" 2 kroni. Hvala! Današnji lis! obseaa 10 stran?. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar, Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. MetGoro!o$ično poročilo. V;S'a» nad morjem 306*2 bređnj« zračni tlak 73« mm fJlS S-aale Sta Š "P"0" met?; 15 Vetrovi Nebo " ™* T mm ČH 25. 2.pop. 741 7 10 8! si. jug oblačno ., 9. zv. 7417 8*5 si. zab. del. oblač. 26 7. zj. 741-5 42 brezvetr. vis. megla Srednja včerajšnja temperatura 9*1°, norm. 135° Padavina v 24 urah mm 0*0. lipa kiiriia * Sposobna tudi z?, samostojno gospodinjstva i*|&e slnžbe k enemu gospoda. Ponudbe pod „J. S>. it- 68" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. ^—— ____________^___^__—■■■■ Dobro ohranjen kratek 3143 glasovir se ceno proda. Radeckega cesta štev. 3. v pritličju pod svetilko. v* prijazno sobo se sprejmeta dva gospoda ali gospodični na stanovanje in brano pod zelo ugodnimi poeoji SilOn Gregorčičeva ulica 11. L leve- 3347 IMet* 3330 zanesljiveia lelaici. ki se spozca tudi v mlinarskem obratu Ponudbe pod „M. I. 3330" na uprav. »Slovenskega Naroda«. Kot 3324 domač učitelj ieiira dobiti mesto v Llnblfani. Naslov v uprav. »Slo ven. Naroda«. Potrebujem dva ali tri 3323 voznike za vožnjo tramov na kolodvor. Ivac Kristan, Vače pri Litij!. IHitlflliu in izprašan kurjač (Kesselheitzer) išče službo. — Naslov Franc Selan, Skollica, tovarna. 3309 Skoro nova 3335 plinova peč se ceno proda. Lud. Csrse, Wol!ova ulica št. 3. f|l vi g iee čedno ohranjena se knpi Cenjene ponudbe na upr. »Slov. Nar« 3344 £pre?rse se izurjena 3343 modistinja vstop takoj. — Ponudbe ca uprav. »Slov. Naroda« pod „medisilnia IS." Sprejme se samo iz mesta Ljnbljnne uienec v veliko manuf. trgovino. Ponudbe na B. V. poštni predal 89. LfiibSi&na. 3346 Tračnice (Grubenschienen) 5-6 cm visok' , rabljene, dobro ohranjene 3349 gpp" se kupijo li Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. S m dobro ovinjene sta- ,*■*, ^M ^at re *n nove» ma^e *n arai arH H vti:kc ima naprodaj IIII11 Ivan Bnogeiig, mM sodarski mojster, K1!«««««« Cesta U U U na Sadelfovo te-^^■^Iesuiee štev. 7. 3279 Krpili uKi (Tagschneider) 3342 se sprejme takoj pri tvrdfci A. KUNC, Ljubljana. SANATORIUM -EMONA/ ZA NOTRANJE -IN-KIRURGICNE BOLEZNI. M ■ POR0CN3SNICA L JUBLiJANA KOMENBKEGA ULICA 4 U g£F-zowNK f^^ DR FR.DERGANC \1 tttoU 80 3329 2 nelliiini siki s vporabo kuhinje. — Eventualne ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ------ „dve sobi". -- . — Iščem zanesljivega, vojaščine prostega strojnika, ki se spozna tudi pri električni razsvet-v Ijavi in akumulatorjih. Ponudbe pod 9fM. L 3331" ua uprav. »Slov. Naroda«. a^ll^O 3315 namizno olje 5 kg pošiljatve v kositrasti posodi samo 8 K Franko pri predplačilu z nakaznico drugače po povzetju. J. Pangarc. Dolina pri Trstu. atetiawftai?!iraoaltiJT8i! sedanjo mesto tnomte MiMi Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3333 lllf'ST— IP i|lii"iiNllilllli^lllMSI.....BUHI 2 pomočnika enega za fino in enega za navadno delo sprejme takoj 3340 Ivan Zamlfen, čevljarski mojster, ; Ljubljana! GradiSče štev. 4. : Kapi se dobro ohranjen pisalni stroj poljubnega sistema. Ponudbe s ceno je poslati na upra^. »Sloven. Naroda« pod „Pisalni s4ff©!M» 3317 sns te sprejme v manufakturni trgovini Štefan Stekarfa v Ajdovš&aL 3322 ■ 10 letni mladenič I laos alaase kakršnekoli najraje h konjem. ti Janko OeUniek, Peste restante No. 80, j\ Pest Lena; Salzbara. 3310 Gsspii ali dijaki se sprejmejo 3337 na lepo zračno stanovanje in hrano pri L. Verbošek, firadišče &t 15, ------^ 1IL nadstropje. 11 Izgubil se Je le vaU pes fermač z dolgim repom v bližini dolenjskega kolodvora. Najditelj istega se prosi, da ga cdda proti nagradi hišniku t,Hote!a pri Malico".__________________________3328 Varstveno orožje za dom : puško za na lov : prve vrste kakovosti pole* drugih predmetov za lov kupite ugodno samo pri staroznani tvornici orožja ANT. AHT0NITSCH v Borovi fah, št. 34, Koroško. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. 289S Z gospodično ki bi imela srednješolsko ali podobno višjo izobrazbo z maturo, veselje do znanstvenega dela, samostojnost ter primerno premoženje si želi dopisovati mlad in samostojen akademik s praktičnim znanstvenim poklicem. Pod Šifro: „Praktična 1315 '3339lf na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3339 Snpi se vec vagonov debelih bukovih plohov 5" debelih in 4 do 6 metrov dolgih. Proda so 1000 komadov dobre : zabele: Ponudbe pod „plohi" in „Zd- bela" 3334 rta upravništvo »Slovenskega Nareda«. 3334 Dobro vpellaaa 3303 špecerijska trgovina na zelo prometnem kraja v Ljubljani so odda s L novembrom ¥ najem« Pogoji zelo ugodni. — Pojasnila daje tvrdlia Fran Babic, Dolenjska o« Začetek oktobra 10 prtino pouk y krojnem rtsanfn, prlkroje-vanjn In Izdelovanju ženskega In otroikega oblačila po najboljšem SlStOmn. 3288 | J. Hubmayer nčiteljlea za krojno rlsanje9 Mestni trg 24, II. nad. v LJubljani. Plača po dogovoru. Sprejemalo se učenke celo leto. k Zrele sveže h cešplje in hruške (tepko) kupuje in plača po najboljši ceni ; M. Rosner & Co. veleiganjama sadja v LJubljani zraven pivovarne ..Union", F^oflzor*! Oddati imam večjo množino belega po novem sistemu in snažno naprav« ljenega garantirano pristnega namiznega vina. Vzorci resnim kupcem na razpolago in franko. Vino stane 34 K hI, postavljeno na post. Ajdovščino proti takojšnjemu plačilu. Manj kot en sod, to je 15hektot se ne more oddati. 3064 Frane Dolenc, posest, v Vipavi Št. 44. Vetje tevaniiks Mflfatf« IM« u ikanitaH ■■■!§! iMiIbi pisarniško i moč ki ima v vseh trgovskih delih spretno izkušnjo. Znanje drugega delelesf jezika pogoj. Samski prosilci v starosti od 26 do 28 let naj svoje ponudbe pod šifro „K $470* naslove na Bintsrtfia k Vegter A. 0. Masa) L ■------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■————------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.....- -----------------------------------------------------------------------------------------------——— prijatelj moj. Gre aa vsako eot z nenojt Ker se večkrat z njim krepčan, ¥edae zdrav žeM*c imam. ■ggfc krepale žeieto! Badkl InnrenU. M ^^.. & IE- Skabeme Ljubljana, Mestni trg 10. Specijalna trgovina pletenin in trikotaže. Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko - jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni Ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. e*s|e is w«MHl« ilake. — Tctra ptrfflo. — SpalM mk PliW to prored Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. Teodor jftorn (poprej Henrik Kom) pokrivalet streli in klepar, vpeljalec strelovodov, ter instalater vodovodov Ljubljana, Poljanska testa it. I. PriporoCa se si. občinstvu za izvrševanje vsakrgnih kleparskih de! ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Skril jem z .sktti-tnnt.ii ttril jen (Etenit) patra! »atsthek z izbočno in ploščnato opeko, lesno« cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. ilm ii koalajsk. apnu. PostekljtM posodi Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. UiilaH. SUnteion iliu 9. i Sprejema zavarovanja človeškega irv-Ijenja po najiazuovrstnepth kouettaa-cijata pod tako ugodnimi pogoji, ko Zlasti ja naodno ......aauja aa doživetje in osart s lainjlnjaFoal aa 12 vplačili. „mi^AVIJA" ,-.-.% vaaiamao mmwma»mwmla.a. fcaaalta. w a*t»mmL «v • .«• nar laurnu nama i laai'atrt^raaataBaia -aa Zavaraju peaaafu In premičnina proti saaaaaa oaaaaat pa aajntfjta cena* sauna aaaMa uuon) m aejioaaatneja apsa> vOaaasfcl tavati ped tele ugedV priporoča svojo bogato zalogo raiaemtnik pušk in samokresov afaalllhU mUUUPHHHHHIHa Un^nr^oa^n^n^^n^a^aaalUJ aU^UUUa UlU^Um ua^n^a^n^OF UV^^a^^^Pv^ naftni ujnjj p pjjffl ram Popravila polk, tainokrtaov ia bidklov tocao aiaaHomo. 229. štev. .SLOVENSKI NAROD', dne 26. septembra 1914. Stran 7. Franc Furlan adsat Unmi iktt kljocavalcaratvo zaloga štedilnikov m aahais; 172 Ambrožev trg štev. 9. Ljudevit Borovnik puškar- v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vamkavrataui posek za. lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelata stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-vainici in od mene preizkušene. — liuatro- 41 van! canik! ra«?onl. ~ Mnald! ~ Supcrfosfafl so v ceni precej znižani. Dokazan t • naječinkovitej-Še, nafceaeJŠS nadomestilo za fosforjevo kislino ia vse vrste z^mlfe in vse vrste sadežev, prekašajo po zanesljivem, hitrem ' učinku vsa druga priporočena gnojila s fosforjevo kislino. Amonijakovi, kalnevi, solitrovi superfosfati najcenejša, najdonosnejša snoji-a dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, kupče- valci in kmetijska društva. Centralna pisarna: 7 lathfik FsrtsBT. Pratra, Pfikapv 17. Proti 9 aHA io §ii za izborno delnie dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Lfnblfanl, Heslfeva cesta štev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila rnefi člani bolniških blagajn jnž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljnbljant Melcsine-nstna In zobca vođa. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blacr. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mfltn KanrinnvifV kr nnšfp rvpštar '. 1368 sijajno preizkušeno Bergerfevo medicinsko kotranovo milo tvrdite G. HELL & COMP. ^i ga priporočajo odlični zdravniki, skoro v v»eh evropskih državah z odličnim uspehom upor&Mjn prori vsake vrste izpuščajem -'lasti proti kroničnim in ln«kina*tim litjem in paraaitarnim -ouščajem, iuskinam na giavi in v bradi, ima v sebi 40 odstotkov lesnega lintrMi in m razlikuje bistveno od vseh dragih kotra novih mil, ki se nahajaj« v trgovini. Pri trdovratnih kožnih boleznih rabite jako uspetno liergerjevo kotranovo - žvepleno milo. Kot bUtje kotranovo aaUo ta ionska in otroke: Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. Dalj« brez kotzana jako slovito: Bergerjevo boraksovo milo n «eer proti ogrnem, ogorosfo, »oaan. smoioljeai Ia drugim aeprfllkcm kote- Cena komada vsake vrate a navodilom o nporabi 70 vinarjev. S'ovo: Bergerjevo tekoć« kotranovo milo je izvrstnega učinka pri kožnih boleznih lu" dt t_^j.Mr A ^^roL^B •redstvo se rast las. Steklenic* 1 K 50 vin M^f se^si Zahtevajtepo lekarnah inzadrvnihtrgovinahBCLl^^^^Si •ključno Bergerfeve kotranova mila 'm^K^t^n^^^L r.azite na poleg stoječo varstveno znamko ^^^št*2^^^^ n na polegstoječi tirmin podpis ^2 Jb ^ O. Seli * Co. na vsaki etik-d VS^V^^^^l— dlikovan s častno diplomo na ^f'^^^^o^O^ZM I>unaj j 18S3 in s zlato zve- m^o**^ snjo ne svetovni razstavi v Perica leta 1900. Tvornica: L Ren & Csmp,, Opava n Cnaj L, Heltatiltafr. 11/0 V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milna* Leastaa dodloa, Po. Ur. Joofto Ciimar, J. Hajr, S. Piceoll OooJzjpL Perje za pooioljo iti puh - priparais s* Mjattjih cssah EMIL KRAJEC preje F. Niti Pred Škofijo Utw. 20. Znsaaja naroČila se tata* imftiijejo. bii.hu zaloga nmiiii h unnit.il otroških vozičkov in aavaoao sto nalttaefae žime* ML Paklč ▼ L(nbl|.isiL lenim n untnikno si 99-1« S ptvZttlfa, parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženie oblek. Apreiura sukna. .108. REICH Poljaki \m - Ozka ulita št. 4. SprejemališČe Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. I. AHA v LUanl tajska aH 21 Velika zaloga sfeklonine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov i. t d. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoča po našnlžjih cenih. Hm. MARK otroke 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje Olfe iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180. Zoper kašelj, zaslize-nost in prealafenje je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Aaa". Vadio Jim Riiint ipnialfiti Otidaf afo M tndi zdravila za člane vseh s^aliklb blaga|a. Razpošilja se 2 krat aa daa aa vse straaL vlnkTiiSiblai lekarna pri zlitta orli UsjMiajaa. JarittOV ofH la A.KUMST ZMeveka -Ho* itev. 4. Velika zaloga obuval ia "fraka fo veaae aa Ukor o, Vsakriaa sarortla se iiTTSajeja toča* ia f aizki eeoL Vae mera se saraajajejo ia zataaaajeja. — Pri zooaajtli sarodUs aaj se elefaiali f tarče poslati. 40 Josip Stupica icrmtnar ia ooaMor v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših koniskih oprav =------- krasno niranl'eae =-------: kočije, dru^e vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebit ečlne, že obrabljeno vozove In u —— konjeks oprave* — Lasne kite najfineje kakovosti po 5, 7, 9 ia 12 krots — vse vrste lasne podlago in mrežice — barva za laso in bradi* „Meril" po 2 ia 4 K toaletne potrebščino — lasulje, brade in dnine potrebščino za maskiranje, vse po zolo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec in lasničar Ljubljana. Pod Trančo št 1, (vogal Meatnega in Starega trga). u Postrežba točna m vestna. :: k Roji modni otelile : za gospode: Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške s uniforme: po meri v najkrajšem času. Nijoitja ratim lir volne za pletenja na kakntsK a bkovajc životna asov, aofiric, sadila keic, rtkatic, nnsMI nststk ia aariolnv As* knsjrcjov). TONIJAGBft UliatLJAMA naovrta aHea 5. SANATORIJ ELISABETIHUH zdravilišče za notranje, kirurgične in 2enake bolezni. Bolniška oskrba sester križark. — Pi*oata izbira zdravnikov« — Cene zmerne. — Moderno opravljena Rdntgenova soba. — Udobno urejeno kopališke z vsemi zdravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo tudi porodniški slučaji« PoHoaaha oosta li. 1059 Telefon it 141« Ei Šinkovec. Lillana, Stari trg M. 8 priporoča svojo raznovrstno zalogo perila, bluz, pletenin et-:z^e^: domačega izdelka ter potrebščin za šivilje. ■■ Podpletanje nogavic. 3311 Najnižje cene. Točna postrežba. BattRV ^a»* aauatTOr! g*^z *'~;r*/ »jot N/^ ^bv^ aa po jako nizki ceni in najsolidneje izdelano dobite edinole pri .prvi kranjski mizarski zadrugi' v St. Vidu nad Ijubljano noeosoaafaa ^iaosai^fe. 2491 Spalne oprave z maraior. ploši. in zrcali od 230 K napre]. Izdelnlefo so tad! vsakovrstna stavblnska dela. -------------------- Proračuni in ceniki brezplnćno in poštnine prosto. ———^—— Mestni dekliški licej. Vpisovanje n oviti nćenh bode 30. septembra in sicer za lice] in trgOFski tečaj. L oktobra sprsfemni in ponavljala! izpiti, 2« oktobra so bodo sprejemale gefenke, ki so že bile na zavodu« Vpisovalo se bode v Narodnem domu v pritličju. Šolsko leto 1914/5 se prične dne 3. oktobra s slovesno službo božjo V rmevski cerkvi. 3182 Eventualni drugi tečaji se otvore pozneje. Ravnateljstvo. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske promogokopse dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten PortlandVcement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilfoioči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2181 raznih nradov in naj slovite] šib tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L. Maximilianstrasse 9. 1672 j Uranili Mita ■ |o posebnost želodčnega likerja ■ iz zdravilnih rastlin, kateri iz« B borno vpliva proti slabostim v B želodcu ter radi toga v nobeni Jt družini no bi smel manjkati« St 16.924. ^^ 3204 Razglas. Z ozirom na vojne dogodke obstoja nevarnost, da se zaneso k nam koze. Cepljenje proti kozam je najuspešnejše sredstvo, da so zavarujemo proti tej bolezni. Javno, brezplačno cepljenje prod kosam pričalo so bodo 12. septembra 1914 la vršilo vsak daa (tudi ob nedeljah) do 30. septembra 1914 v voUU dvorani Mostnega doma In sicer za moške ob pol 1 opoldne, m ionsko In otroke ob 3. nri popoldne. Podpisani mestni magistrat nujno vabi vse one, ki Se niso bili cepljeni, in vse tiste, pri katerih je že poteklo 6 let po cepljenju, da se sedaj dajo cepiti, oziroma na novo cepiti proti kozam. Mestni magistrat ljubljanski. dne 10. septembra 1914. _____________________________________________________________________________________________________________________ -- ■------------------------------------------------------------------ --------------------------------------------------------------------------------------------* Naznanjam cenjenim damam ta in na deželi otvoritev fllijolke, Dvorski trg it 1 aa* aiodne trgoiiae s Uobnki a dane ia deklice, kakor tati aa ceaice te drage v eejo obrt spadajoče stvari. Ana Stuchly-Maschke ■lavna trgovina Židovska atioa štev. S. Strni S. .SLOVENSKI NAROD-, tet 2* septembra 1914. 229. štev. Luserjev obliž za turiste lafetam** prt makm/m wšmm Isrooa* l*s*rjev ofeHft sa turiste P* ■ *••» najbolj« te najzanesljivejši pomoCek proti kurjim očesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. Glavna zaloga lekarna A. Schwenk, Dunaj-Meidling. Premnoge ponarcdbe, ki nikdar ne dosežejo Lnnvrjeve originalne ona mkd«,efcazujejo izborno kakovost imrHmi obliža za turiste. Pozor pred nonaredbami! B. Gotzl pilp štela svoje voSke zalege vsakovrstnih olblek *«* dijake. ■flfclrt......I MMuMitHitil MtfbMH! LJUBLJANA, Mestni trg št. 19. Stanje denarnih vlog na knj. in tek. raCnn 31. dec 1913: K 236,833.922-—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver Stanje den. vlog na bran. knjižice 31. avgusta 1914: :s K 82,338.131--. :: CMtrau na snun. — Ustuovijeu U64. - 29 iodnžuc iwi lariiii ifi-Si. Petra cista d HS MlsHtiraziiii biBeraiD. - Delniški kapital in reserv* 65,000.000 kron. I Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje teoarolai vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vriojoealaia papirja v strogo v okviru uradnih kurznih poročil — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Naikulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskJh in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izZrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-nirjev, Hstin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nakazila v Ameriko in Iz Amerike. 1660 Ustaiana In pismena pojasnila in naavatl o vaafc v bančna ttrako eaanajnelh t ramaakel jah veafcalar brezplačna. aOorBrsofavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon štev. 41 PATENTE vseh dežela izposluje Inženir 33 IfM» ^rtW-Wj eeMA^EJS. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik nm Dunaju Vl.y naarlatillforatraaaa at* 37. Franr Hnt£iBb,iI"' ^5£5?s llfllll IlUd SobaiHo. —* -«1—"»' Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, oo oono veliko nižjo. Svetovno znani! Originalni motorji „Otto" za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd. Motorji la surovo olje „sistem Diesel". Bencinove lokemMlo. Najmodernejša konstrukcija. Največja tvornost! NajvarčnejSi obrat! Doslej prodanih čez 121.000 motorjev z 1,300.000 konjok. silami. Specialni prospekt 541 grotlo« Langen a Wolf, Dunaj Z., Lazenbnrgerstr. 53. aL Brez konkurence! F. L Popper čevlji za gospode k gospe ao nogam najbolj prileJai, lični la najboljšo kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI ŠTOR, Ljubljana Prešernova nJica št. 5« Goysserski čevlji za tariste, bigijeničnl čevlji za otroke in Laam-tennis-CevUL K 12*50—1650. MARX0VE EMAIL la flanra m tli Iiborat speclaHtete, U m hitro svio tal (ik vsmk lahko rakL Zaloga tovarne za lake LmMka Marsa 9ri IrrAi ferata Eberi. Llibljasa. -- Tovarna oljnatih in. laka in firneža ? BRATA tiko.likafia.lakiraria.MBa Proda jalnica s Miklošičeva ulica št. 6. nasnrnti hr.tpla ..UnionU. EBERL in pnhiltvena pleskarja .*. 41 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Zaloga pohištva m tapetniškega blaga. Jrf&arstvo. Fooolna soaina oprava; 2 postelji. 2 omari, 2 nočni omarici in t umivalnik 3 marm. ploščo in ogledalom J% 350'—. Jamči se 5<* solidno delo* Cene konkurenčne* Zahtevajte najnovejši kota- log, k&teri obsega nad 300 modernih slik* 800 J. Pogačnik, JLjubljana, Jtfarije Jeremije cesta št* ?3—18. Vojni čas! Usodno priliko! Vsled obtle zaloge ar, zlatnine tat srebrnine, nndim cenf. odjemalcem seda) se blago po starih cenah, zato naj nihče ne zamndl ugodne priliko In naj si nabavi potrebno. V vojnem časa le neobhodno potrebna fina, zanesljivo idoča ura ali topna badllka, kakrino dobite samo pri stari ros domači tvrdJd JR\ ČUDEN LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 1. ■Mar aannta ioni v M***,« • prtti, aa| aaro« s sallr, M — M*1!« «otoa| ia poitalao prosto. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v LJubljani — AAit obrestuje hranite vloge to čistih Rezervni zaklad ud X 800.000. brez odbitka rajna Pavka. njj i Ustanovljena leta 1881 729. Ster JLOVEHSm NAROD*, «w 96 scpicabn 1914. ——^—1^———■ I II —«H^—, u i i. Stran 9. Ztgni polno janaeafk li stroji za obdelovaaje lm fNh vrst zlasti pateatoi bnodelni jaraenik. jameatkl eepilniki. (saaice). »eatcan-.*. ,\ siri jnrmenik .\ A enoHstnl in dvoHstnt V$* strofi za mizarje, kolari«, atregarie, ao-4mt*, tessfle Ite. IM. Val strofi za izdelovanje pohištva iz vpognjenega lesa. Strofi u lapllenf a lasa. m Strofi ma laano volno. Tumm x na*Pa*k» isas^|nOvl|o. frecta^aki fOgajtalarJL ------Patent prijavljenu — aMOaMa) 390 TBalBSIlIIlJI. Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje L L tvaajake elektr. eea-L trale* ItvMalptllii Tvornica strojev a. TuNNDSS, L|abl|uui p. jjj Zapomnite 5. ^S da dobite vsakovrstne gtro|e kakor mline« proio za sadje in grozdje, mlatilnice, s!araorezniee, vratila, susilce za sad|ev trijerje, pa|klne, razhčne trombo za ▼ino vodo in gnojnico, motor- |a za nagon obrtnih in poljedelskih strojev in sploh vso železuino na;ceneje in najbolje pri Kari Kavšeka nasl. Mrita Itaiv sek v Ljubljani, (Dunajska cesta 16. ) CenlSi:: brezpbčnfl na rozsoicgo! LMijsca Fr. Ševčlk asaju puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 217 pušk in samokresov s s te e ga izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih m čeških strogo reizknčealh pnik, za katere iamćim Ta dober streL Posebno priponam lahke trocevke in pnske Bock s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin IMP* po najnižjih cenah. ~^MS Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zaneslitvo. Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto« ™eVera American Shoe za gospode m dame SO dosoeli \ iz Amerike. €dina prodaja % Ssanfaer Ljubljana Setenburgova ulica ft * S. Aston Presker krojač • Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in pla&čev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Vsak dan svež in leisaa kaira se dobi v slaščičarni J. ZALAZN1K Stari trg s*. 21. (j. Cadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Lrbanćevc mannl. trgovine priooroča klobuke slamnike čepice, razno miško Krile, kravate, ovratnike iti iti. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. LMIRUJCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoCa svojo veliko izber dežnikov In eahiftnifcov. Popravila se izvrioiejo točno in sonsee. Ivtfrtnf trg 6. Velika zaloga Jurčičev trg 3. najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih čevljev za dame, gospode in otroke« Viktorija Sterniša Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. I Gg. učiteljem, učiteljicam in drž uradnikom 15% popusta. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo ~ uoznih koles. M M •^ % ev*^ za rodbiao in nbrt. Irezoafei krni za vezenje v Iti Pisalni stroji „ADLER", pletilnl stroji vseh velikosti. Al C^|M7 D F! 1? THT I \l nčite^ G,asl)€ne Matice in edin AL r v vi L d K L £ nI IR zs&jssr**^ Lfablfana, Kongresni trg 15 (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev In harmonijem ca iu^u Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzikalj. Edilil založnik Hvornih in komornih tvornic: Bosen- dorfer. Holzl & Heitzmann, Forster. Ehrbar, Gebriidei Stin^I, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss Hofmann in Hofberg i'amerk. harmoniji). Obroki od K 15-— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10letna postavno obvezna garancija. Na* emu: na najnižja. Zamena najugodnejša. Ugleševante ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izključno le faz za Kranjsko v zalogi, svarim pred .nakupom falsifikate v in navideznega „pofelna" pri kričačih, ki se drzne;o govoriti o „dobrem blaga", dasi nimajo ni jednega romembneea fabrikata v zalogi. tena aaHa 1.1 Mas Ljnbljana, Kongresni trg št. 12. 232 sa spalne In fedflne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zasioril, modroci ca vzsidi žlmnati modroci, otroški vozički Itd. „Anker"' družba za Svljensko In rentno zavarovanje na Dnnaju generalni zastop u v Gradca, Herreejssse It. 18. in glavni zastop za Kranjsko Lmpiin Granfeld in Fran Anmann v MIlani prevzemalo ▼sek vrst iivljenska in rentna zvarovanja. i Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogo- ] jev že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avtomatičnim podajšanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tudi vojii rizike in invalidnostne sozavarovanje, katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tudi Se garantira za ves čas trajanja zavarovanja prejemanje rento v visokosti 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. januarja I. 1911. na novo uvedeni dividendni načrt C. zagotavlja zavarovancu družbe izdatno udeležbo dobička ki s« v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in brezplačno generalni zaatoe v Gradcu ter ■lavna zastopstva v Ljubljani, Leopold GrOnfeld In Fran Jtaniaan, v Golovcu In Mariboru ter vsi gospodje Inšpektorji In agenti. Staaje zaTaroranj Keacc 1913 čer 60* milijonov kron i Aktiv .... Koaec 1»13 čez 200 milijonov kron I Izplačil . . . Konec 1013 čez 400 aiujonov kron \ Oseke, U iamaje zveze v kelfiik krogih, se vabile de arovzaavo nase zastopstvo. Stran 10. »SLOVENSKI NAROD4, dne S6. septembra 1§14. 229. §tev. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■ m^^nm«^^ ■ Mao Strltarjava uliaa atav. 2. i^Mf.^..,,^^gg Poslovalnica L o. kr. avstrijske državno razredne loterije. Podružnice v Spljetu, Celewou, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejeme vloge ne knfiiloe bi ae teke« racnn M II 01 Kapale la proeaja srećke in vrednostne papirje s ter 11b oerestnle o* ine vloge pe čistih s TT |2 (0 s s s vseh vrst po dnevnem korzo, s :: = Bne^Bn^BnHBnsn^B^BVBVB^B^HBlB^B^B^BlB^HB^MB^B^B^B^B^BVBlMB^BlB^HB^Bma, ■ -^———----------------------------------------------------------------------------------------------------------- __________________________________________________________________ Matica aimft Jj\m DRENIK »*"*"• Volna za naše vojake v obrambo proti mrazu: snežne kapice, sviterji, zapestke, koleniki, životni pasovi, noga« vice i. t. d. Ivan Bizo ličar umetni In togo?ski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno • : izdelane vence, Šopke m trakove. :: Dalje ima na razpolago :: za izposoievanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najli-neffte dekoracijske cvetlice za dvorane s la balkone, s Imam tudi vsakovrstne sadike do naižlahtnej-Ših cvetlic in zeleniad'. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naroČila se izvršujejo :: točno in solidno. :: 5rxotavke: L Staevicer, 9 vrtaar. LJubljana, s Cfetlični s^lon Viktor Bajt ŠeUsoH 16. mm platns im. Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po nain!i