LETNIK XXVI CELJE, MAREC 1979 ŠTEVILKA 3 Korak naprej za glasilo Že dolga leta tiskamo interno glasilo Cinkarnar v tiskarni Papir-konfekcije v Krškem. Tiskarna je majhna, tiskanje pa poteka po klasičnem sistemu tiska, kjer tiskano gradivo strojno stavijo v svinec na stavnem stroju »Linotype«. Nato ročni stavec oblikuje strani po navodilih tehničnega urednika. Strani odtisnejo, opravijo korekture po straneh in priprava za tisk je zaključena. Na- krat pristopili k razgovorom o tiskanju glasila doma. Doslej tiskarna v TOZD Grafika ni bila tehnično sposobna, da bi zadovoljila našim potrebam, vendarle pa se je odločila, za poskusno številko internega glasila, ki je sedaj pred vami. Samoupravni razvoj tiskarne v Cinkarni do danes ni omogočal pristopa k tisku internega glasila, ker so s tem tiskom povezane določene ML > ► * r M H pn 1 m zadnje strani zložijo, zgibajo in obrežejo. Čakalni rok od oddaje prispevkov do izida številke, je že nekoliko predolg, ker se srečujejo s težavami pomanjkanja kadrov. Tiskarna v Krškem je daleč, zato smo že več- Nastanek tiskarne sovpada z začetkom dela grafične proizvodnje leta 1966. Z nakupom dvobarvnega stroja Solna je bila postavljena osnova dela v naši tiskarni. Razširitev in posodobitev tiskarne je potekala z razvojem prolz-dnje grafičnih plošč in grafičnih barv. Leta 1972 je bil izvršen nakup enobarvnega tiskarskega stroja Perle 127. V kolektivu tiskarne je zaposleno 52 delavcev. V tem letu je predviden obseg poslovanja v višini cca 2 milijardi. Razvoj In program dela tiskarne Je usklajen s investicijo proizvodnje grafičnih materialov in bo sledil razvoju celotnega TOZD. organizacijske spremembe v sami tiskarni. Tiskarna je te organizacijske spremembe izvršila, in sicer je postavila kvalitetnega stavca in korektorja ter uredila prostorsko problematiko. Tiskarna je izrazila pripravljenost pri pripravi glasila Cinkarnar v domači hiši, saj ima vse oddelke kot velika tiskarna, je pa neopremljena s stroji, ki bi omogočali boljše delo. Tiskarna ima v svojem področju dela tisk razglednic, koledarjev, tehnične in turistične prospekte, etikete, plakate in raznovrstni propagandni material. Ta ista proizvodnja se sooča s težavami, katere nastajajo pri prevzemu obveznosti zaradi neo-premljenosti v pripravi in dodelavi tiskovin. V svojem proizvodnem procesu ima fotomehanični stroj za postavitev stavka. Ta stroj je primeren za vse oblike naročanja tiskovin, ni pa primeren za hitro pripravo teksta ali stavka, ker ima zastarelo tehnologijo, ki je povezana s fotopostopkom razvijanja filma. Z zamenjavo sodobnejšega in namenskega fotostav-nega stroja, pa bi se proces priprave zmanjšal najmanj za 50 odstotkov. V samem finalnem delu proizvodnje so težave zaradi neoprem-Ijenosti pri zbiranju, zgibanju in ostalih opravilih, ki jih zahteva proizvodni proces. Z nujno nabavo strojev pa je zagotovljen nemoten potek pravočasne priprave internega glasila, pa tudi morda še ostalih internih glasil drugih delovnih organizacij. S tiskom Cinkarnarja v naši tiskarni si obetamo izboljšave, ne samo s kvalitetnejšo vsebino, ampak je ta sprememba povezana z boljšo kvaliteto papirja, sodobnejšo in pri-ročnejšo obliko in navsezadnje je tisk v več barvah. S temi pristopi bi se naše glasilo lahko primerjalo z ostalimi glasili drugih delovnih organizacij, na primer Gorenja, Hmezada itd. Obetamo pa si tudi bolj pestro in pravočasno informiranje delavcev v združenem delu. Verjetno se bodo pri tej obliki stroški nekoliko zvišali, kar pa ni napak zaradi tega, ker bo denar ostal v delovni organizaciji, nastali bodo le prelivi iz ene v drugo temeljno organizacijo. Tiskarna bo po zaključku te poskusne priprave glasila podala točno kalkulacijo. Urednica '/dem o/ S. tnatcu — DELO SAMOUPRAUNIH ORGANOV Dne 31. januarja je predsednik Jože Hrovatin sklical 11. redno sejo CDS. Pri pregledu sprejetih sklepov na prejšnji seji je bilo ugotovljeno, da so bili vsi uresničeni. V nadaljevanju so delegati obravnavali poročilo družbenega sveta ter v celoti potrdili predlagane ugotovitve in stališča in sicer,'da Cinkarna s svojimi poslovnimi rezultati ter potrebami po vlaganjih v investicijsko izgradnjo in modernizacijo proizvodnje, ni v nobenem primeru sposobna zagotoviti potrebnih sredstev, zato je nujno poiskati rešitve na ravni širše družbenopolitične skupnosti z združevanjem sredstev za sanacijo obstoječih ekoloških žarišč. Vsekakor pa je potrebno razlikovati med sanacijo obstoječe industrije ter izgradnjo zaščitnih naprav pri novih investicijah, tem čimprejšnjo sklenitev družbenega dogovora o združevanju namenskih sredstev na ravni republike. Pri reševanju ekoloških problemov TOZD Titanov dioksid mora z nepovratnimi sredstvi sodelovati tudi partner VVB Lacke und Farben, Berlin iz DDR, ki pa svojega deleža ne more pogojevati z izgradnjo druge faze Ti02. Kajti o izgradnji druge faze Ti02, se ni mogoče pogovarjati, dokler se ne razrešijo v celoti odprti problemi ekonomskega in ekološkega značaja iz prve faze. Istočasno so delegati potrdili razširitev sestava družbenega sveta in to za enega člana, ki ga bo delegirala KS Aljažev hrib. Delegati so bili informativno seznanjeni o potrebnih sredstvih za najetje premostitvenih kreditov za naložbe ekologije. Potrebna sredstva za ekološko sanacijo, ki so se po prvem izračunu močno povišala, bo potrebno ponovno strokovno proučiti in dokončno ovrednotiti. Temeljne organizacije bodo morale temu vprašanju posvetiti izredno pozornost, saj potrebne naložbe za sanacijo obstoječih ekoloških žarišč ne bodo v nobenem primeru prispevale k povišanju dohodka, ampak bodo le dodatna finančna obremenitev. Strokovne službe bodo pripravile stroškovnik, ki bo vseboval potrebne investicije za sanacijo ekoloških žarišč ter istočasno potrebna finančna sredstva ter ga posredovale v razpravo temeljnim organizacijam. Poročilo o izidu referendumov, ki sta bila dne 21. novembra (pristop k samoupravnemu sporazumu o združitvi v poslovno skupnost svinca, cinka in antimona in pristop k samoupravnemu sporazumu o združitvi v poslovno skupnost barve in laki) in 7. decembra 1978 (statuti TOZD), so delegati sprejeli. Pri podanem poročilu centralne inventurne komisije, so delegati nakazali problem skladiščenja tistih OS, ki so izven uporabe, ali so odpisana pa še imajo vrednost, ali pa so zaradi ustavitve proizvodnje za določen obrat neuporabna, pa bi bila v kakšnem drugem obratu ali TOZD še koristna. Delegati so podprli predlog, da je potrebno čimprej urediti takšen prostor ter zadolžiti osebo, ki bo vodila točno evidenco navedenih OS ter bo po predhodni ocenitvi zadolžena za odprodajo. Na podlagi 463. člena ZZD je razpisal referendum, na katerem bomo delavci sprejemali samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO in plan za leto 1979. Potrdil je komisijo za ugotavljanje materialne in druge odgovornosti v naslednjem sestavu: DSSS - Maks Plauc, Vida Aleksič; TOZD Kemija - Slavko Ojdanič; TOZD Grafika Vera Golner; TOZD Vzdrževanje in energetika - Dušan Slokan. Do priprave dokončnega poslovnika o delu komisije in verifikacije na CDS-u, lahko komisija opravlja svoje delo po začasnem poslovniku. V komisijo za urejevanje okolja so imenovani iz DSSS Breda Kosi, Marinka Kačičnik, iz TOZD Kemija Peter Naraks, iz TOZD Grafika Adi Vrečer, Marjan Mirnik, iz TOZD Ti02 Aleksandra Živec, iz TOZD Transport Branko Cmok. TOZD metalurgija naj po postopku imenuje svojega člana in ga v potrditev dostavi CDS-u. V združenje kemične in gumarske industrije je imenoval naslednje delegate: V skupščino kemične in gumarske industrije Jože Punčuh, Jože Naraks, Nada Bedek in Marko Tukarič. V IO združenja: Jožica Farčnik in kandidacijsko komisijo združenja Leopold Slapnik. Na podlagi 25. člena Zakona o ljudski obrambi ter kadrovskih spremembah v DO je za predsednika koordinacijskega odbora za LO in DS DO imenovan Bernard Krivec, dipl. oec., glavni direktor. V skladu s sklepi odborov za medsebojna delovna razmerja in predloga kolegija DO, je potrdil uvrstitev na listo kadrovskih stanovanj kandidate: iz TOZD Kemija Celje Staneta Jakšeta, iz TOZD Ti02 Dušana Pravdiča in Antona Krušiča. Stanovanjsko komisijo je zadolžil, da do prihodnje seje CDS, ki bo konec meseca februarja, pripravi dokončno razdelitev kadrovskih stanovanj iz liste predlaganih kandidatov. Delegati so obravnavali sklep DS TOZD Kemija Celje o pristopu k realizaciji investicijskega programa za proizvodnjo železooksidnih pigmentov z letno proizvodnjo 3.000 t po planu ter podal le načelno soglasje za pričetek investicije. Predhodno je potrebno pridobiti soglasja pristojnih samoupravnih organov v TOZD. V skladu s 44. členom poslovnika o delu organov upravljanja je potrdil sklep DS TOZD Kemija Mozirje o adaptaciji mlinarne za potrebe polnilnice poliuretanskih pen. Tajništvo samoupravnih organov Delavka v združenem delu V sredini meseca decembra 1978 je bila v OZD »Metka« v Celju organizirana problemska konferenca »Delavka v združenem delu«. V razpravi je sodelovala večina prisotnih in sprejela kar trinajst stališč oziroma predlogov za hitrejše in boljše reševanje problemov, ki zadevajo delovno ženo. Ugotovitev, da je v občini Celje zaposlenost v primerjavi z lanskim letom padla, oziroma se je povečala brezposelnost, je zaskrbljujoča. Predvsem ni delovnih mest za priučene in nepriučene delavke. Udeležba na vodilnih delovnih mestih je še vedno zelo skromna, kar nalaga vsem nosilcem kadrovske politike, da se bolj odgovorno opredelijo do takšne kadrovske politike, ki bo zagotovila enakopravno udeležbo žensk na vodilnih položajih v združenem delu in družbenopolitičnih organizacijah. Vprašanje nočnega dela žensk je neločljivo povezano z modernizacijo tehnološkega procesa in nabavo nove opreme. Pogoji dela v katerih delajo ženske se še vedno močno razlikujejo. Največji delež žensk je zaposlen v delovno intenzivnih, a pogosto nizko akumulativnih panogah. Sistem informiranja v delovnih organizacijah je še vedno pomanjkljiv. Ženske pogrešajo predvsem povratne informacije o izvajanju sprejetih sklepov, ki se nanašajo na urejanje njihovega položaja. Preventivno zdravstveno varstvo žena še vedno ni dovolj uveljavljeno. Velik problem predstavljajo delovni invalidi, kjer nastajajo problemi za razporeditev delavk na primerna delovna mesta, ki pa jih običajno ni na razpolago. V OZD je potrebno razmišljati o gradnji posebnih Invalidskih delavnic. TOZD morajo vnesti v svoje samoupravne akte dela in opravila s skrajšanim delovnim časom. Družbena prehrana mora postati predmet širše družbene skrbi in planiranja. V obratih družbene prehrane naj bi se hranili vsi člani družine In tako bi ženi bilo prihranjeno mnogo dela in skrbi. Prizadevati si moramo za takšno vključevanje v SLO, ki bo ustrezalo njihovemu dejanskemu prispevku v druž-beno-prolzvodnem procesu. Bolj je potrebno razmišljati o športni rekreaciji kot o ohranjanju vitalnih In delovnih sposobnosti ter o redni vadbi med delovnimi odmori. V Celju je predvsem problem varstva dojenčkov. Poseben poudarek je potreben predšolski vzgoji. Veliko je pomanjkanje servisnih In obrtnih dejavnosti za dom in družino, zato je na tem področju potrebna posebna angažiranost krajevnih skupnosti. Nakazan je neenakopraven položaj kmečke proizvajalke glede na položaj delavke, predvsem zaradi porodniškega dopusta In varstva otrok. Reševati je potrebno tudi vprašanja delavk Iz drugih republik. J. A. DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Akcija sindikatov, da se v vseh delovnih sredinah poglobljeno razpravlja o zaključnih računih za leto 1978, je stekla. Sicer pa nam dolžnost spremljati rezultate svojega dela in rezultate poslovanja TOZD nalaga tudi 139. člen Zakona o združenem delu. Osnovnim organizacijam ZS, zborom delavcev, samoupravnim delovnim skupinam in delavskim svetom, so analize in podatke posredovale strokovne službe in poslovodni organi. Tak je bil skupen dogovor na sestanku 1. februarja 1979 na katerem so bili prisotni predsedniki OOZS, sekretarji ZK, direktorji TOZD, člani kolegija, predsedniki DS in vodje delegacij. Ob pregledu poslovanja za preteklo leto je potrebno, da smo v razpravah še bolj kreativni in konkretni predvsem takrat, ko bomo obravnavali plan gospodarjenja za leto 1979. Kritično je analizirati vzroke slabšega gospodarjenja v letu 1978, izpostaviti odgovornost poslovodnih, političnih in samoupravnih organov in nakazati postopno in dokončno odpravo vzrokov za izgube, ki jih v planih prikazujemo. Prav gotovo se s tako zavzetostjo, kot v tem obdobju nismo še nikoli soočali, tudi ne s tako dobro pripravljenimi podatki in materiali, ki so jih pripravile strokovne službe v DSSS in v TOZD. Le posamezniki bodo krivi, če bo šla razprava mimo njih. V vseh OOZS so bili imenovani koordinacijski odbori za učinkovitejše gospodarjenje. Ti odbori so si zadali že konkretne naloge, med njimi je tudi ta, da bodo odbori po končanih razpravah pripravili dokončen'' predlog in oceno ukrepov, ki bodo predlagani. Upajmo, da bo takšna zavzetost in aktivnost poslovodnih organov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov le pripeljala do boljšega gospodarjenja in s tem do lepših dni vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji. Tajništvo DPO LETNO POROČILO INVENTIVNE DEJAVNOSTI Komisija za inventivno dejavnost deluje kot posebna komisija Centralnega delavskega sveta. Sestavljena je po delegatskem sistemu iz po dveh delegatov TOZD in DSSS. V lanskem letu je komisija imela 9 rednih sej. Njeno delo je zajemalo: -obravnavo inovacijskih predlogov; - sprejem samoupravnega sporazuma za inventivno dejavnost; - skrb za izobraževanje predstavnikov TOZD na občinskih seminarjih; - pripravo predlogov za občinske nagrade »Inovator« 78; - pripravo za ustanovitev društva DIATI in ostalo; - spodbujanje inventivne dejavnosti v TOZD - ustanovitev komisije. REŠEVANJE PREDLOGOV V LETU 1978 1. Potek reševanja Avtorji prijavljajo svoje predloge direktno analitiku inovacij; ta predloge posreduje TOZD koristnikom, ki na komisiji za inventivno dejavnost TOZD rešujejo predloge. Značilno za OZD Cinkarno je, da so prijavljeni pretežno predlogi, ki potrebujejo za pripravo in uvajanje v proizvodnjo daljše obdobje in so vezani na znatna finančna sredstva. 2. Ocenitev predlogov; Pri ocenjevanju predlogov se je komisija srečala s sledečimi problemi; - časovni razmak od prijave do realizacije traja tudi v nekaterih predlogih po več let; -finančni pokazatelji niso prikazanj; - pomanjkljivo sodelovanje med TOZD in avtorji ter komisijo; - TOZD zavlačuje z obravnavo, uvajanjem in preverjanjem predloga; - DS TOZD rešuje sklepe komisije prepočasi ; - nezagotovljena sredstva TOZD za inovacije; - družbeni dejavniki se niso aktivirali, niso sodelovali pri reševanju problematike okrog inventivne dejavnosti. 3. Reševanje predlogov v letu 1978 Vsi predlogi, ki so bili obravnavani v preteklem letu so prikazani na strani 4. Od 60 obravnavanih predlogov je bilo prijavljenih v letu 1978 42 predlogov; 15 predlogov je prenešenih iz leta 1977, 3 predlogi pa so prenešeni iz 1976 leta. Skupni letni prihranek od 24 predlogov znaša din 5,671.317,-, obračunane nagrade pa 555.370,- oziroma 9,4 %. Od 24 predlogov je bilo le pri 8-predlogih prikazan prihranek, pri ostalih rešenih predlogih ni prikazan prihranek ampak so izredne ekološke pomembnosti. Od tega je bilo doslej izplačanih nagrad v višini din 246.785,-, ostale so še v postopku DS TOZD. ZAKLJUČKI Komisija za inventivno dejavnost pri CDS se srečuje pri svojem delu z velikimi problemi. Komisije za inventivno dejavnost pri TOZD so ustanovljene, toda ne delajo ažurno. Pri delovanju komisij smo lahko zadovoljni z delom komisije v Metalurgiji, ki svoje predloge rešuje sproti. Do neke mere še dela komisija v Kemiji, medtem ko ostale ne delajo. Posebej za zaživitev inventivne dejavnosti morajo biti odgovorne DPO. Vsi IOOOS imajo v svojih akcijskih programih točko inventivne dejavnosti, toda ugotavljamo, da na svojih sejah ne obravnavajo problematiko inventivne dejavnosti. DS TOZD so potrdili samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti. Komisije po TOZD bodo morale delati po samoupravnem sporazumu, s tem se bo skrajšal postopek od prijave do realizacije in nagrajevanja predlogov. Samoupravnemu sporazumu daje boljše pogoje za množično dejavnost, ki jo bo potrebno pospešiti. V vseh delovnih sredinah moramo ustvariti boljšo klimo za povečanje storilnosti, izboljšanje kvalitete in delovnih pogojev. INOVACIJSKA DEJAVNOST OZD CINKARNA V OBČINSKEM MERILU V letu 1977 je bila Cinkarna v občinskem merilu po vrednosti inovacij na drugem, po številu predlogov na drugem in po višini izplačanih nagrad na drugem mestu. Na nagradnem razpisu INOVATOR 75 sta prejela tovariša Anton Žerjav 1. nagrado v višini din 10.000,- in Peter Omer-sel 2. nagrado v višini din 5.000.- za skupino inovacijskih predlogov. Na razpisu INOVATOR 76 občine Celje je bil Maks Pečnik za skupino inovacijskih predlogov nagrajen s prvo nagrado v višini din 15.000-. Na razpis INOVATOR 77 občine Celje je komisija za inventivno dejavnost predlagala sledeče kandidate: Avgust Deržek s skupino avtorjev z inovacijskim predlogom: - stroj za izdelavo-oblikovanje uitorov v obratu Keramika, vsi so prejeli diplome in nagrade INOVATOR 77. Franjo Mesareč z inovacijskim predlogom: konstrukcija ploščatega ventila na batnih črpalkah v obratu Nevtralizacija. - prejel je priznanje INOVATOR 77. Vojo Ružič za raziskovalno dejavnost - prejel je posebno priznanje. Branko Pustoslemšek je predlagan za 1. majsko nagrado v zveznem merilu. SMERNICE DELA ZA LETO 1979 - uvesti samoupravni sporazum v prakso; -ažurno reševati inovacijske predloge; -oživiti množično inventivno dejavnost; - povezati razvojne in inovacijske naloge s skupnimi razpisi; - uvesti predlagane ekološke inovacije in razpisati nove naloge; - organizirati predavanje o inovacijski dejavnosti; - izdelati poslovnik postopka reševanja inovacije od ideje do realizacije. Komisija za inventivno dejavnost Zap. Naziv predloga Št. Avtor Nagrada 1. Voziček za dviganje in prevoz sodov za olje Zupanc Cveto 1.000 2. Predelava sklopke Lužar Zdravko 5.439 3, 4. Priprava izdel. ofsetnih plošč — ing. Kramberger nov proizvod Kemorapid ing. Zupančič Mirnik 118.663 5. Čiščenje filtrata v Nevtralizaciji Pustoslemšek 48.063,07 6. Šifra »Koleit« dopolnitev ing. Ružič, Skale ing. Omersel, Kerstain 58.888 7. Direkten dovod izpiralne tekočine f. Petersen Krušič Anton 1.000 8. Tipala za ravnanje platna nevtralizacij Krašovic, Vodlan 1.000 9. Pršišče hladil, stolp. Pustoslemšek 1.000 10. Rekonstrukcija BAS peči ing. Kocjan, Žele ing. Verbnjak, 5.000 11. Čistilna naprava modri baker ing. Kosi Breda 1.000 12. Čiščenje odpadnih vod »OOB« Lešek Karel 2.000 13. Rekonstr. rotac. peči Litopon Lužar, Tekavec 3.686,50 14. Rekonstr. v obratu Litopon Mak, Kos 2.000 15. Rekonstr. v obratu Litopon Mravlak 2.000 16. Rekonstr. v obratu Litopon Potočnik A. 2.000 17. Rekonstr. v Zn sulfatu Potočnik, Šmon, ing.Kocijan,Vrbnjak 10.000 18. Zaščita vlivnega lonca Domjanič 1.000 19. Izboljšava odp. zapiranja kamina Govedič 1.000 20. Transport posteljice iz donjega redlerja Govedič 1.000 21. Saržiranje odpad, v talilno peč Hodej, Balaško 2.500 22. Racij, kurjenje v talilni peči Hodej, Balaško 4.000 23. Zmanjšanje odjava v talilni peči Zn Gutenberger s sodelavci 30.913,68 24. Izboljšanje funkcion. palete Nikolič Mirko v rešev. 25. Kontejner palete Nikolič Mirko v rešev. 26. Portalni žerjav - tenalna kolesa 27. Ponovna uporaba vode v površinski obdelavi Repar Ivan v rešev. 28. Ponovna uporaba vode iz Žepine za apneno Pustoslemšek v rešev. mleko Pustoslemšek v rešev. 29. Sušenje suspenzije Ca S04 Pustoslemšek ing. Ružič v rešev. 30. Bisirenje 23 % HaS04 po Moor I ing.Cankar, Kuder v rešev. 31. Priprava apnenega mleka Mesareč Franjo rešeno 32. Rekonstr. napeljave hladilne vode Nevtraliz. Mesareč Franjo rešeno 33. izboljšava vijakov na polnilnem ventilu Mesareč Franjo rešeno 34. Zmanjšanje št. vetrikov za črpalj. v Nevtraliz. Mesareč Franjo rešeno 35. Predlog za namestitev mokrih el. filtrov Črepinšek v rešev. 36. Preureditev skladišča odpad, železa Ti02 ing. Cankar, Kuder v rešev. 37. Odstranjev. blata iz akumul. bazena Pustoslemšek v rešev. 38. Izdelava sušilnika z razpršilno šobo Barbulovič v rešev. 39. Mikro procesor ing. Omersel v rešev. 40. Sušenje in spajanje filterskega platna Pustoslemšek v rešev. na rotacijskih filtrih v Nevtralizaciji Kasnik, Zakošek v rešev. 41. Ojačitev vijač. spoj. na kalcinir. Litopon Ovter M. v rešev. 42. Namest. transp. pod filtrom v modr. Cu Ovter M. v rešev. 43. Doziranje sialž. svinca v bartone ing. Kosi M. odst.od p. 44. Večcevni tankoslojni aksidator ing. Kocijan odst. od p. 45. Dvocevni tankoslojni aksidator ing. Kocijan odst. od p. 46. Tankoslojni aksidator ing. Kocijan odst. od p. 47. Tlačna pakirna naprava ing. Kocijan v rešev. 48. Manevrirana paleta ing. Kocijan v rešev. 49. Nova tehnologija modr. bakra ing. Verbnjak dop. pred. 50. Oblaganje keram. opeke za štiri oglate in ing. Kocijan okrogle kadi ing. Verbnjak v rešev. 51. Intenzivni filter ing. Kocijan v rešev. 52. Novi postopek varilnih mest ing. Kocijan, Ramšak v rešev. 53. Grelna kad Ramšak v rešev. 54. Zmanjšanje porabe goriva rotacij, peči ing. Kocijan v rešev. 55. Rekonstrukcija grelne naprave Litopon Potočnik v rešev. 56. Pakiranje galice in kromov. galuna Hrovatin, Žele v rešev. 57. Sprememba tehnol. proizv. Humovita Hrovatin v rešev. 58. Nove mase v gradbeništvu ing. Ojdanič v rešev. 59. Tehnološka izboljšava odvoza Barijevega Žele, Hrovatin, v rešev. sulfida v obrat Litopon Žgajner 60. Skrajšana obdelava prispevkov Mirnik 8.274 Predlogi od št. 1 - 23 in št. 60 so bili rešeni s strani komisije. Predlogi 18-23 so bili ažurno rešeni (2 - 3 meseca). Predlogi od 31 - 34 so bili rešeni, toda niso bili nagrajeni zaradi premalega prihranka. Inovatorji od štev. 43 - 46 so odstopili od predlogov. Ostali predlogi so v reševalnem postopku. KAKO BOMO PROSLAVILI 8. MAREC - DAN ŽENA Vsebinska izhodišča občinskega sveta ZSS Celje poudarjajo, da uresničevanje družbeno-ekonomske in politične enakopravnosti žensk ni bilo in ne sme biti samo skupek pravnih parol in propagandnih fraz, ampak nenehen boj, da v praksi uveljavimo tiste objektivne pogoje, ki bodo ženski omogočili, da se bo potrdila kot ustvarjalna svobodna osebnost. Problemska konferenca »Delavka v združenem delu« je nakazala,da moramo še kar veliko storiti, da bi ženskam zagotovili pogoje, da bi se lahko vključevale na vsa področja družbenega in političnega življenja. Zato je prav da ob 8. marcu tudi v naši DO nakažemo probleme, ki so prisotni in naredimo delovni načrt, kaj bomo za odpravo problemov storili. Prav zato pa je potrebno dati prazniku delovno vsebino. Na svoji seji se je Aktiv žena odločil, da skupaj s Svetom za spremljanje druž-beno-ekonomskega položaja žensk pri OK SZDL dne 7. marca 1979 ob 12,00 uri organizira srečanje žensk Cinkarne z ženami - kmečkimi proizvajalkami. Razkazali jim bomo nekatere obrate naše DO in izmenjali izkušnje in poglede na probleme. Že nekaj let smo sredstva namenjena za proslave, zakuske in obdaritve žensk naše delovne organizacije namenile za humanitarne namene. Predvsem so bila ta sredstva namenjena za razne aparate za zgodnje odkrivanje raka in drugih diagnostičnih aparatur ter šolam za učne pripomočke. Prav gotovo bomo nekaj sredstev tudi letos namenili v te svrhe. Aktiv žena pa je Poslovnemu odboru tudi predlagal, da se za skromno obdaritev žena odobrijo finančna sredstva. Anica Justin TAKTIKA Tovariš Franc je bil strašno agilen. Na sestankih je vedno o vsem debatiral, če lomil ga je delavec ali vodilen, on vneto oba je na moč kritiziral. Kako bi utišali glas šibajoči, pričeli so razmišljati vsi po vrsti, kajti resnica je, da zvonenje po toči, je isto kot, da živ si v krsti. Pa spomnil se je nekdo in zmagoslavno dejal: »Imam blazno idejo, da mu usta zamašimo; Ce hočemo, da naš Franc bo molčal, mu funkcijo eno ali dve naprtimo.« NAS POGOVOR Če kličeš devetico »Halo!« izgovorijo neštetokrat na dan trije sodelavci v naši delovni organizaciji. To so telefonisti, ki se nam večkrat oglašajo skozi slušalke na telefonih v pisarnah in delavnicah. Vsi jih poznamo; to so: Majda, Breda in Jaki. Ob šestih zjutraj preklopijo linije iz nočnega spoja, ki je vezan pri vratarju na telefonsko centralo. Tako se začne njihov delovni dan. Petnajst linij je zasedenih vseh osem ur. Dnevno vežejo okrog tisoč dohodnih pozivov in približno 200 medkrajevnih, 300 lokalnih in nekaj mednarodnih pogovorov. MAJDA VIDOVIČ. BREDA ZAVERŠEK Majda VIDOVIČ, že trideseto leto vrti številčnico na telefonski mizi. Povedala je, da še vedno rada dela kot telefonist, le da si včasih želi malo več razumevanja in spoštovanja. »Zgodi se,« po-jasnuje, »da po 1 uro ne dobiš številke, katero zahtevajo, potem pa mislijo, da sem pozabila. Za našo delovno organizacijo bi moralo biti več linij, ker je teh nekaj daleč preobremenjenih.« Tudi Jakob KOROšEC-Jaki, ki ima že dolgo delovno dobo (23 let) kot telefonist, je zadovoljen s svojim delom. »Po svoje je zanimivo, a je tudi precej živčno delo.« Jaki je invalid od otroštva, saj ima poškodovan vidni živec. Telefonsko mizo ima prirejeno tako, da z otipanjem gumbov spozna, kdaj se poziv prične in konča. Prav tako ima prirejeno številčnico. Njegovi prsti so navajeni vseh prijemov, tako da je delo kljub invalidnosti neovirano, hitro in uspešno. Breda ZAVERŠEK je telefonist le dve leti. Zadovoljna je z delom, a se v prostem času dodatno izobražuje. Ko bo izdelana dodatna telefonska centrala, bo- do prostore telefonistov preselili v novi del tovarne. Z boljšimi napravami in večjimi prostori bodo vezave boljše. Več bo linij, ki bodo omogočile še hitrejše delo in manj motenj. Delo telefonistov bo manj naporno. Ob koncu sem jih vprašala kako sodelujejo v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah. Na moje presenečenje smo ugotovili, da so zaprti v svojem krogu. Nimajo nobene funkcije v samoupravnih organih, niti delegacijah. Prav bi bilo, da bi se funkcionarji zamislili ob tem, saj tudi oni žele prispevati svoj delež k samoupravljanju. Po 14. uri priklopijo linije k vratarju, ki sprejema popoldanske in nočne pozive. Mira Gorenšek JAKOB KOROŠEC RAZŠIRITEV TELEFONSKE CENTRALE V nekaterih temeljnih organizacijah se že dolgo kažejo potrebe po telefonskih številkah. Posebno pa bo potrebnih več številk ob zaključku investicijskih gradenj. V mesecu decembru lani se je začela montaža nove telefonske centrale. Oprema, za katero smo odšteli šest milijonov Sdin in je bila že uporabljena v Ljubljani in Reki, bo nameščena ob stari telefonski centrali. Ta sistem opreme sicer' že izločujejo iz prometa, vendar se Cinkarna ni mogla odločiti za moderno opremo, saj so zanjo potrebna večja denarna sredstva in primerni prostori. Izvajalec opremljanja je servisna služba Iskre iz Kranja. Zunanje kabelsko omrežje so razpeljali v preteklem letu. Stara'telefonska centrala še ni dotrajala, vendar pa se na njej vrši generalni remont. Razširjena centrala bo prinesla 200 novih številk in 15 linij. Tako bo več prostih linij, hitrejše in boljše zveze, z remontom stare centrale pa bo manj motenj in okvar. Centrala ne bo več ločena na dva dela kot dosjpj. Morebitne okvare bodo s tern,, prej''odstranjene. Istočasno s končarto montažo bo sestavljen nov interni telefonski imenik. Vsaka TOZD bo imela svojo začetno številko. Ce ne bo nepredvidenih zapletov, bodo izboljšave na področju telefonije zaključene nekje meseca marca. M. G. DEL TELEFONSKE CENTRALE komisija... komisije... »Tovariši, predlagal bi, da izvolimo komisijo, ki bi nadzirala komisijo, katera nadzira komisijo, ki je zadolžena za spremljanje dela stanovanjske komisije.« OBVEZNICE ZA ONKOLOŠKI INŠTITUT sta darovala: šprajc Vid v znesku 800,00 din. Preložnik Marija 1.000,00 din Spomin nanj bo živel Zastalo je srce velikega revolucionarja, velikega človeka, misleca in teoretika Umrl je največji, najimenitnejši sin, kar jih je rodil slovenski narod - tov. Edvard Kardelj, član predsedstva SFRJ in član predsedstva centralnega komiteja ZK Jugoslavije. 10. februar 1979 bo zapisan v kroniki slovenskega in jugoslovanskih narodov s črnimi črkami. Smrt je^presekala plemenito in ustvarjalno življenje enega največjih mož naše socialistične revolucije, pa ne samo naše, tudi mednarod nega delavskega in svetovnega neuvrščenega gibanja. Edvard Kardelj je bil eden od najuglednejših voditeljev jugoslovanskega delavskega gibanja in teoretikov sistema socialističnega samoupravljanja. Pol stoletja ustvarjalnega dela in žrtvovanja ni pomembno samo za slovensko narodno zgodovino, zakaj tovariš Kardelj je že zgodaj postal ugledna osebnost celotnega jugoslovanskega delavskega gibanja, vseh naših narodov in narodnosti. Titovo geslo o bratstvu narodov in o enotnosti delovnih ljudi Jugoslavije je postalo vsebina in način njegovega dela in mišljenja. Več desetletij je tesno sodeloval z Josipom Brozom - Titom pri izgradnji KPJ, organizaciji zmage socialistične revolucije in neprestanem poglabljanju socialističnih odnosov, v boju za ohranitev neodvisnosti in krepitev socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Rodil se je 27. januarja leta 1910 v Ljubljani v delavski družini.Ko je bil star 16 let, je postal član zveze komunistov mladine Jugoslavije. Od leta 1928 dalje je bil član komunistične partije Jugoslavije. Leta 1929 je Kardelj končal učiteljsko šolo, vendar ni poučeval, ker so ga že decembra istega leta oblasti zaprle. Septembra 1930 so ga obsodili na dve leti zapora. V začetku leta 1932 so ga izpustili.Takoj se je vključil v aktivno partijsko delo, pri čemer se je predvsem boril za vpliv komunistov med delavskim razredom, kmečkim prebivalstvom in v vrstah inteligence, kakor tudi v okviru naraščajočega narodnoosvobodilnega gibanja slovenskega naroda nasploh. Ob koncu novembra leta 1934 je odšel Kardelj na partijsko delo v ZSSR in ostal tam dve leti, nakar se je na Titovo zahtevo v začetku leta 1937 vrnil iz Moskve.Sredi februarja je prišel v Slovenijo in z drugimi tovariši pripravil ustanovni kongres KP Slovenije, ki je bil 18. aprila leta 1937. Kardelj je bil skupaj s tovarišem Titom in drugimi voditelji KPJ eden od organizatorjev narodnoosvobodilne vstaje proti fašističnim okupatorjem in zmagi socialistične revolucije v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno. Opravljal je vrsto vodilnih funkcij v najvišjih organih narodnoosvobodilnega gibanja. Odločilno je pripomogel, da je naše ljudstvo iz globoke zaostalosti krenilo na pot svobode, revolucije in socializma, ker je bil med tistimi, ki so največ prispevali k novi zgodovini jugoslovanskih in vseh njenih narodov, ker je znal svojo misel naravnati tako, da bo lahko iz nje črpalo človeštvo še dalje v prihodnost. Z njegovo nenavadno osebno skromnostjo so povezana orjaška dejstva, ki pomenijo usodo milijonskih množic. Pred dobrimi petdesetimi leti se je prvič pokazal v javnosti, a že hip zatem je bil med obnovitelji komunističnega gibanja na slovenskem. Bil je oče slovenske partije, rojene na Čebinah in istočasno že snovalec nove družbe mnogo širših razmerij. V vsem povojnem obdobju si je Kardelj aktivno prizadeval za izgradnjo družbenoekonomskega in političnega sistema Jugoslavije. Neposredno je vodil pripravo besedila Ustave FLRJ iz leta 1946. Bil je predsednik ustavne komi sije zvezne skupščine, ki je pripravila ustavo leta 1963. Po letu 1970 je bil predsednik koordinacijske komisije skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja. Najneposredeje je sodeloval pri koncipiranju, pripravi in dokončnem oblikovanju zakona o združenem delu. Kardelj je avtor študije Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki je bila sprejeta kot teoretična, znanstvena in politična osnova nadaljnje izgradnje političnega sistema socialtične samoupravne demokracije v Jugoslaviji. Poleg tega, da je opravljal politične in državne funkcije, se je Kardelj intenzivno ukvarjal s publicističnim in znanstvenim delom, posebej s teoretičnim raziskovanjem družbenega razvoja, ekonomske in politične izgradnje socialistične Jugoslavije, kakor tudi mednarodnega delavskega gibanja in mednarodnih odnosov. Kardelj se je prav tako ukvarjal s problemi držav v razvoju. Meni, da je osnovna politična predpostavka za uspešno reševanje problemov držav v razvoju boj proti kolonializmu in vsem oblikam imperialističnega podrejanja. Poudarja, da morajo biti nosilci politike pospešenega gospodarskega razvoja sami narodi držav v razvoju, da morajo s svojimi napori aktivirati vse svoje sile in se boriti za gospodarsko enakopravnost in da je poleg tega, da se oprejo na lastne moči, drugi nujni dejavnik - akcija mednarodne pomoči. Živel je polno življenje, do konca je delal in do konca je vztrajal. Bil je kot hrast, ki s svojo krošnjo sega daleč čez domače ograde in žive meje. Hrast se s koreninami razrašča globoko in na široko v zemljo. Ko ga izruje vihar in obleži, je kmalu pozabljen. Toda s človekom hrastom ni tako. Njegovih korenin ni mogoče izruvati in njegove veličine ni mogoče spodrezati. Toda, ko bo vse povedano in izrečeno, če bo sploh mogoče vse povedati in izreči - ostane tisto glavno - njegov človeški pogum. Ne samo pred vojno in med vojno, ko je bil potreben resničen pogum. Za vse nas je spodbuden njegov človeški pogum pred smrtjo. Ni lahko zreti smrti v oči in živeti polno življenje do konca, delati do konca, vztrajati do konca. Nekaterim redkim ljudem je dano, da so po smrti še prav tako živi, kot so bili za časa življenja in Edvardu Kardelju je to dano. Vsako leto se veča število obiskovalcev naših gora. Za delovnega človeka je planinstvo ena izmed najboljših vrst rekreacije, saj mu poleg užitkov nudi tudi dobro telesno kondicijo, ki mu je potrebna ob napornem delavniku. Z razmahom planinstva ugotavljamo, da so naše planinske postojanke premajhne, slabo opremljene in marsikatera ne more nuditi najosnovnejših potreb utrujenemu planincu. Res, da smo planinci skromni, vendar samo streha nad glavo, kar se v sezonskih mesecih često dogaja, je le premalo. Tako so nekateri naši planinski domovi potrebni temeljitih preureditev. Med te spada prvenstveno Kredarica. Ni ga planinca, ki ne bi poznal tega našega naj višjega visokogorskega doma. Vendar pa z vsakim obiskom ponovno ugotavlja, da se mora na Kredarici nekaj spremeniti. Dom je premajhen, dotrajan. Tako je že pred tremi leti stekla akcija za razširitev in obnovo Triglavskega doma na Kredarici. V prvi fazi bo potrebna izgradnja tovorne žičnice, ki bo speljana iz Krme. Žičnica je nujno potrebna tudi zaradi oskrbovanja planinskih domov pod Triglavom: Planike, Kredarice, Doliča in Staničeve koče. V slučaju nesreče bo možen takojšen transport v dolino. Za izgradnjo žičnice, preureditve dosedanjega doma in izgradnja prizidka, ter opremo je potrebno okrog 70.000.000 din. Sredstva se zbirajo po več virih. Tako lahko pravne in fizične osebe odstopajo sredstva v ta namen. MOŽNO JE TUDI ZBIRANJE OBVEZNIC POSOJILA ZA CESTE. Tej akciji se pridružuje tudi Planinska sekcija Cinkarne. Vse planince in ostale cinkamaije vabimo, da se pridružijo tej akciji. Denar ah OBVEŽNICE bosta zbirala Vrečer Adi - Grafika in Pečnik Marija - Center za organizacijo m AOP. Ob zaključku akcije bomo objavili v Cinkarnarju vse darovalce. Cez par let ne bo več problem povzpeti se na našega očaka, saj se bomo lahko povzpeli spočiti, ko bomo prebili noč v *epo urejenem Triglavskem domu. Kredarica kliče - potrebuje pomoč, zato dragi prijatelji planin ne oklevajte. Planinska sekcija Cinkarna Celje f t * P P P P P f p P f f f P P f: p P P p p p LETOVANJE V LETU 1978 V lanskem letu smo glede na izkušnje iz prejšnjih let skušali omogočiti letovanje čimvečjemu številu članov kolektiva - tudi tistim z nižjimi osebnimi dohodki, ki si drugače težko privoščijo dopust ob morju. Služba družbenega standarda je zato že v mesecu marcu najela kapacitete (50 ležišč dnevno - kar je za 35 % več kot prejšnje leto) v različnih krajih ob Jadranski obali. Najete kapacitete smo imeli v naslednjih krajih: Krvodajalci, ki so kri darovali vsaj 10 krat, od tega v zadnjih dveh letih vsaj 1 krat letno, so lahko letovali brezplačno v kapacitetah s katerimi je razpolagala Cinkarna. Tako je letovalo 14 krvodajalcev. V Cinkarni Celje je precejšnje število delavcev, ki so neobhodno potrebni počitka, pa si tega spričo visokih cen ne morejo privoščiti. Zato je komisija za družbeni standard sklenila, da OOS TOZD regresirali, in sicer od 700,00 do 1.460,00 din. Lasten počitniški dom ima Cinkarna samo v Logarski dolini, in sicer 11 sob s 26 ležišči. Dom je sodobno urejen, zato je interes članov kolektiva za letovanje in oddih v njem narasel. Predvsem je bilo zanimanje veliko ob vikendih. Kljub temu pa je dom še vedno premalo zaseden. Najbolj je to opazno v času nesezone, ko so le redki obiskovalci ob sobotah in nedeljah. Penzion za naše delavce je znašal 130,00 din, za tuje goste pa 160,00 din. Naši gosti so se hranili v domu Izletnika. kraj št. ležišč na dan cena penziona št. CC delavcev Št. svojcev UMAG 8 150 19 31 RAB - BANJOL 13 155 32 50 PAG 12 160 35 46 PRIMOŠTEN 7 152 31 42 SUPETAR 10 160 24 40 50 141 209 Do dodatnega regresa so bili upra- in DSSS na predlog vodstva TOZD izbe- vičeni vsi člani kolektiva in po'njih zava- rejo po dva delavca za brezplačno leto- rovani svojci, ki so koristili najete kapa- vanje. Predlagali so, da se izberejo pred- citete Cinkarne. Dodatni regres je zna- vsem dolgoletni delavci (najmanj 10 let šal od 80,00 do 130,00 din dnevno glede delovne dobe), pridni, disciplinirani in na višino povprečnega OD na člana družine. Tudi v letu 1978 je bil glavni namen omogočiti letovanje čimvečjemu številu delavcev z najnižjimi OD. V ta namen so služile naše prikolice, ki so bile kampi-rane v Medveji (4) , Rabu (4), Stella Ma-risu (4) in Medulinu (3). Da bi razdelitev dekad bila čimbolj pravična, je služba na osnovi števila zaposlenih v TOZD razdelila dekade med posamezne TOZD, nato pa so le-ti razdelili dekade svojim delavcem. Ker je polna cena za eno prikolico na dan računano glede na to, da se koristi samo 70 dni med sezono, znašala 450,00 din dnevno, smo tudi prikolice regresirali kot ostale kapacitete. Prispevek delavcev je bil minimalen in je znašal od 20,00 do 60,00 din za en dan. Skupaj je v prikolicah letovalo 134 cin-karnarjev in 295 njihovih svojcev. Obratna ambulanta je v letu 1978 predlagala 218 delavcev Cinkarne, pri katerih so bile prisotne zdravstvene indikacije za klimatsko, oziroma preventivno zdravljenje. Služba je vse imenovane delavce pismeno obvestila o predlogu in zbirala prijave. Od tistih, ki so se povabilu odzvali in izpolnjevali pogoje se je zdravilo 57 delavcev našega podjetja. V ta namen smo imeli najete sledeče kapacitete: ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE - 490 penzionov cena penziona je znašala 230.00 din ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA - 40 penzionov cena penziona je znašala 290.00 din ZDRAVILIŠČE RADENCI - 70 penzionov cena penziona je znašala 227.00 din šibkega zdravja. Iz tega naslova je brezplačno letovalo 16 delavcev. V otroški koloniji v Baški, ki jo organizira Center za socialno delo iz Celja je letovalo 29 otrok naših delavcev. Cena 14 dnevnega letovanja je znašala 1.460,00 din. Letovali so lahko le otroci stari do 14 let. Tudi otroško kolonijo smo dodatno Vsa sredstva za regresiranje letovanj so se krila iz sklada skupne porabe. Vsi, ki so koristili naše najete kapacitete, so bili z njimi zadovoljni, kar je razvidno iz izvedene ankete. Vsi si še želijo letovanja na ta način. Iz izvedene ankete je služba dobila nekaj koristnih nasvetov kako in kaj naj stori v bodoče, da bo to organizirano letovanje še bolj zanimivo in dostopno vsem drugim delavcem, ki ga še niso koristili. Vse predloge, ki so bili dani in je možna njihova izvršitev, bo služba v tem letu upoštevala. Tudi v letošnjem letu bo poskrbljeno za organizirano letovanje. Služba bo skušala najeti vsaj toliko kapacitet kot lani, če pa bo zanimanje večje, pa še dodatne kapacitete. POROČILO O DELU ŠAHOVSKE SEKCIJE V OBDOBJU 1974-1978 Naša sekcija in posamezniki so se udeležili v tem obdobju 92 različnih tek-vanj: kot so interna ekipna tekmovanja med temeljnimi organizacijami, hitropotezni turnirji posameznikov, moštvena tekmovanja celjske regije, sindikalno moštveno prvenstvo Celja, hitropotezni moštveni turnirji celjske regije, turnirji posameznikov celjske regije, prvenstvo celjske industrije ter sindikalno prvenstvo Slovenije posameznikov, kakor tudi ekipnega prvenstva Slovenije. Kot veste, smo se morali za prvenstvo Slovenije predhodno kvalificirati, to se nam je posrečilo po daljšem obdobju letos, ko smo postali prvaki celjske industrije. Ker je teh tekmovanj bilo precej, ne bi našteval kdaj in v kaki postavi smo nastopili. Moje poročilo bi bilo predolgo in tudi morda nezanimivo, saj sem o vseh pomembnih tekmovanjih poročal v našem glasilu Cinkarnar, če je le-ta redno izhajal. Posebno v zadnjem času, ko smo dobili novo urednico našega lista, sem lahko vsa tekmovanja sproti redno objavljal, seveda, kolikor je bilo v moji moči. Če bi na kratko opisal naše uspehe in tudi neuspehe, mislim, da naša šahovska sekcija v zadnjih štirih letih ni stagnirala. Lahko trdim, da smo sodelovali na vseh pomembnih turnirjih, razen na tistih tekmovanjih, na katerih se naša sekcija ni mogla udeležiti zaradi finančne plati kot so: Delavska šahovska ekipna olimpiada ter posameznikov, kakor tudi »Kup Maršala Tita«. Obenem pa bi rad pripomnil in se zahvalil v imenu šahovske sekcije vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da naša sekcija še vedno aktivno deluje; posebno bi se zahvalil za vso pomoč komisiji za šport in rekreacijo ter tudi referentu Marjanu Lebanu. Kot vemo, je naša sekcija ena najstarejših, ne samo v podjetju, temveč v sami celjski regiji, zato je tudi prav, da bi še imeli naprej možnost sodelovati na vseh pomembnih tekmovanjih kot do-sedaj, seveda pa je to odvisno od samega prizadevanja članov sekcije. Ker že naša sekcija dalj časa ni imela možnosti sodelovati na moštvenem ekipnem prvenstvu za »Kup Maršala Tita«, ki je vsako leto spomladi, predlagam novemu tehničnemu vodji in odboru, da se tega tekmovanja v letu 1979 udeležimo, saj vemo, da bomo ravno v tem letu praznovali 30-obletnico obstoja naše sekcije. Moja želja pa je, da bi ravno na to tekmovanje poslali naše šahiste vete- rane, ki so na raznih tekmovanjih v tem obdobju največ prispevali k ugledu naše sekcije. Prepričan sem, da uspeh ne more biti prevelik, zato mislim, da je takšno tekmovanje kot je »Kup Maršala Tita« za šahovsko sekcijo čast, da zastopa, svoj kolektiv. Ko sem že ravno pri našem praznovanju, ki bo v tem letu, predlagam, da že danes na tem občnem zboru izvolimo turnirski odbor, ki bi bil zadolžen za izvedbo nagradnih turnirjev kot so: moštvena tekmovanja med TOZD-i, interni brzoturnir posameznikov, ekipni moštveni brzoturnir, na katerega se povabi predvsem moštva, s katerimi smo v teh 30 letih največ sodelovali in imeli prijateljske stike. Novemu odboru pa predlagam, naj bi bil pokrovitelj vsega tekmovanja in proslave glavni direktor. Ker bodo potrebna še dodatna finančna sredstva, da se vse to nemoteno izvede, že danes naprošam turnirski odbor in novo izvoljenega tehničnega vodjo, da predvidi koliko sredstev oziroma denarja se bo za vsa tekmovanja potrebovalo. V parih vrsticah bi rad opisal tudi moje težave, katere sem imel v zadnjem letu mandatne dobe. Ko je bilo potrebno sestaviti moštvo za razna pomembna tekmovanja, sem sicer dobil obljubo, ko pa je bilo potrebno zaigrati, pa se je pripetilo, da vseh najmočnejših in izkušenih šahistov sploh ni bilo. Ali so se opravičili, ali pa še to ne; to poudarjam zaradi tega, ker se nam je pripetilo, da sploh nismo bili številčno polni, saj tokrat tudi rezervna igralca nista prišla, pa čeprav je šlo za zelo pomembno tekmovanje - kvalifikacija za sindikalno prvenstvo Slovenije. Kljub težavam smo tekmovanje odigrali, sicer pa tudi uspeh ni bil takšen, kot bi sicer lahko bil, če bi zaigrali v najmočnejši postavi ali pa vsaj skupno. Zato naprošam vse aktivne igralce, da se udeležujejo vseh pomembnih tekmovanj in tako pripomorejo novemu tehničnemu vodji lažje delo ter, da sekcija nemoteno deluje in se udeležuje vseh pomembnih tekmovanj kot dosedaj. Vemo tudi, da smo v zadnjih dveh letih kupili še dodatne šahovske ure, šahe in šahovnice tako da glede tega nimamo več težav. Vem, da v času mojega petletnega vodenja sekcije tudi jaz nisem bil brez napak zato bi želel, da pri diskusiji po poročilu date pripombe na moje vodenje sekcije. Predno pa končam moje skromno poročilo, pa bi se še rad zahvalil vsem šahistom, članom sekcije, ki ste ka- korkoli pripomogli in mi tako olajšali delo. Posebno pa bi se rad zahvalil članom sekcije za njihovo nesebično prizadevanje, saj mi tekmovanja niso skoraj nikoli odklonili. Ti igralci pa so sledeči: 1. Ružič 4. Jančič 2. Pipuš 5. Lazič 3. Škrobič 6. Pohole Novemu tehničnemu vodji ter odboru pa želim plodno in še uspešnejše delo z željo, da se"šah, ta zares plemenita igra, kot je tudi imenujejo kraljeva igra, v našem podjetju dvigne tako, da bi bili ponovno med vodilnimi sindikalnimi ekipami v Celju. Uspeh igralcev, ki so v tem obdobju igrali za našo sekcijo (pri tem niso všteti igralci, ki so igrali interna tekmovanja in prijateljska srečanja): odigral partij dosegel št. točk % 1. Franc Dečko 296 171,5 57^r 2. Vojislav Ružič 216 178 82,4 3. Zvonko Arh 173 142,5 82,3 4. Iskren Pipuš 102 67 65,7 5. Vlado Zelenovič 92 65,5 71,2 6. Milorad Lazič 83 43,5 52,4 7. Branko Škrobič 81 54,5 67,2 8. Mirko Mežnar 69 46 66,6 9. Jože Jančič 26 10,5 40,4 10. Jože Šnajder 22 14 63,6 11. Ciril Počivalšek 19 11,5 60,5 12. Ivan Pohole 12 4,5 37,5 13. Stanko Celestina 7 2,5 35,7 Tehnični vodja šahovske sekcije Franc Dečko občni zbor Šahistov PREŠERNOV DAN - SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Celjska Kulturna skupnost in SZDL občine Celje sta ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili več proslav in delovni dogovor o vsebinskih izhodiščih za načrtovanje v kulturi. Podeljena so bila tudi priznanja in nagrade posameznikom in skupinam. Ob prazniku se spomnimo tudi na knjige Prešernove družbe, ki prihajajo brez posebno velike reklame med naše naročnike že celih 26 let. Knjige so na videz dokaj skromne, toda z bogato vsebino in primerne za posameznika kot družino. Za naročnike so knjige tudi zelo poceni, saj bodo za pet knjig v broširani izdaji plačali 150,00 din, za vezano v p atno pa 210,00 din, šesto knjigo pa bodo prejeli naročniki zastonj. Knjige so v prosti prodaji znatno dražje tudi do 100 %. V mesecu novembru 1979 bodo na- ročniki prejeli naslednje knjige: Prešernov koledar 1980, J. Kislinger: Debele zgodbe Petra Fuleža, Jurčič-Ker-snik: Rokovnjači, M. Lalič: Prvi sneg, C. Jeglič: Vrtnarjevi spomini in nagradno knjigo R. Rolland: Miklavž Breugnon. Lahko pa naročite tudi zbirko romanov »Ljudska knjiga« in mesečno revijo »Obzornik«. Knjige boste plačali v mesecu maju pri izplačilu osebnih dohodkov, naročite pa jih v pisarni sindikata. Vsi tisti naročniki pa, ki knjig za leto 1978 še niso dvignili naj to store čimprej. A. Justin nesreče pri delu V mesecu januarju 1979 je prišlo do 5 nesreč pri delu in 4 nesreč na poti na delo in z dela. Od S ponesrečenih pri delu so se trije že vrnili z bolniškega staleža in imajo skupaj 30 izgubljenih delovnih dni. Eden bo boioval približno 20 dni, eden pa približno 2 meseca. Dne 4.1.1979 ob 7. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Ko je delavec ravnal ščitnik na kompresorju, mu je padel tujek v desno oko. Ponesrečenec je bil zaradi tega v bolniškem staležu 3 dni. Dne 4.1.1979 ob 17. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Pri varjenju dimne komore, je delavcu padel prah v levo oko. Ponesrečenec je zaradi tega boioval 3 dni. Dne 13.1.1979 ob 10. uri je prišlo do nesreče pri delu v transportu. Pri razbijanju zmrznjenega pirita je delavec držal železni drog po katerem je s kladivom udarjal sodelavec. Pri tem je kladivo zdrsnilo in mu poškodovalo desni palec in levi sredinec. Vzrok za nesrečo je krivda druge osebe. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 22 dni. Dne 15.1.1979 ob 13 . uri je prišlo do nesreče pri delu v gradbenem vzdrževanju. Pri rušenju topilniške peči je na železni konstrukciji popustil var ter je delavcu padlo kotno železo na desno roko in jo poškodovalo. Vzrok za nesrečo je slaba organizacija dela. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno 2 meseca. Dne 18.1.1979 ob 19. url je prišlo do nesreče pri delu na novi žvepleni. Ko Je šofer kamiona stopil poleg cevi za Izpust pare, ga je vroča para opekla po desnem gležnju. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri hoji. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno 20 dni. Šimun Pinjušlč Kadrovske spremembe IZSTOPI V MESECU JANUARJU Boro STOKIČ I. transportni delavec, gradbeni, Isuf MALOKU oprav, peči in agreg. v k. p.Jitopon, Nikola ILIČ rafiner,zn-prah, Vujadin TOMAšEVIČ vozač surovin in drob. šamota, keramika, Brahim AHMETI oprav, filtrov in meš. naprav, soli in pigmenti, Marta MASTNAK delavec v flnalizaclji, tiskarna, Viktorija POLAJŽER delavec v finalizacijl, tiskarna, Bojana PANIČ delavec v finalizacijl,tiskarna, Darinka BUTO-LEN delavec v finalizacijl,tiskarna, Stanko VARJAČIČ II. transportni delavec, transport, Imer MUSLIJA oprav, filtrov in meš. naprav, soli In pigmenti, Žlka MILENKOVIČ lzmenovodJa,zn-prah, Marjan MIRNIK sistemski organizator, CAOP, Jakob RASPOTNIK svetovalec gl. direktorja, uprava, Ivan ČRETNIK pomožni transportni delavec, transport, Milan KRIZMANIČ II. ključavničar, predelava gume, Konrad SVENŠEK oprav. filtrov in meš. naprav, modri baker, Bojan PIRIH III. elektro mehanik, elektro, Ivana FABČIČ IV. tehnolog v razvoju, razvoj Grafike, Jožo JOSIČ pakoval. ib posnem. v zn-prahu, zn-prah, Ivan TREZIČ lil. ključavničar, strojni, Stjepan JURENEC pakovalec tržnih produktov, betonski elementi, Vlado ČERNELI II. strugar, strojni, Stjepan P.OLANČEC delavec na filtraciji, TIOa, Milan KUKOVIČ II. obratni električar, elektro, Franjo RUMBAK III. ključavničar, strojni, Juso KRIŽEVAC pripravnik »S«,TI02, Ismet SOFTIČ III. strugar, strojni, Marjan LEDINSKI pakbvalec tržnih produktov, betonski elementi, Franjo GORIČAN IV. ključavničar, strojni, Franjo SABOLIČ III. ključavničar, strojni, Dragan BARUKČIČ III. vodovodni inštalater, strojni, Peter BABNIK III. ključavničar strojni, Josip SVRŽNJAK pakovalec tržnih produktov, betonski elementi, Jože GORIŠEK III. transportni delavec, transport, Milenko TADIČ IV. ključavničar, strojni. Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu januarju Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,26 din. Faktor Pov. fakt. Pov. fak. Skupni Stroškovno mesto variab. točk za točk za faktor dela norme usp. dela 100 Splošna uprava 0,95 0,95 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 0,95 0,08 1,03 102 Center za org. in AOP 0,95 0,95 103 Fin. računov, sektor 0,95 0,95 104 Kadrovski sektor 0,95 0,95 105 Samski dom 0,95 0,95 106 Splošni sektor 0,95 0,95 107 Družbena prehrana 0,95 0,95 108 Pralnica in šivalnica 0,93 0,05 0,98 109 Zunanja trgovina 0,95 0,95 110 Počitniške kapacitete 0,95 0,95 111 Osebni avtomobili 0,95 0,95 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 0,98 0,98 215 Skupne službe metalurgije 0,98 0,98 216 Keramika 0,68 0,55 1,23 217 Sušilnica ferosulfata 0,87 0,07 0,94 218 Žveplena kislina PIK 0,82 0,08 0,90 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 0,86 0,08 0,94 220 Pražarna ferosulfata 0,87 0,08 0,95 221 Žvepl. kislina iz ferosulfata 0,87 0,10 0,97 222 Cinkov prah 0,76 0,02 0,78 223 Sekundarna proizv. cinka 0,89 0,08 0,97 224 Baterijske čašice 0,86 0,09 0,95 225 Žičarna 0,87 0,07 0,09 1,03 226 Žlebarna 0,87 0,06 0,93 227 Valjarna 0,79 0,46 1,25 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 0,98 0,98 331 Barvila Celje 0,92 0,92 332 Soli in pigmenti 0,88 0,88 333 Litopon 0,91 0,91 334 Cinkovo belilo 0,87 0,13 1,00 335 Zaščitna sred. - modri baker 0,89 0,89 336 Rastni substrati 0,95 0,20 1,15 338 Gradbena lepila 0,95 0,22 1.17 339 Betonski elementi 0,89 0,89 340 Zašč. sred. - modra galica 0,88 0,88 TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 0,96 0,96 442 Barve in premazi 0,91 0,16 1,07 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 0,98 0,98 546 Tiskarna 1,03 1,03 547 Tiskarske plošče 1.01 1,01 548 Preparati za grafiko 1,02 1,02 549 Tiskarske barve 0,97 0,97 550 Razvoj grafike . 0.98 0,98 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 0,84 0,01 0,10 0,95 657 Strojno vzdrževanje 0,84 0,21 0,07 1.12 658 Elektro vzdrževanje 0,84 0,31 0,10 1,25 659 Vzdrževanje ARM 0,84 0,05 0,10 0,99 660 Gradbeno vzdrževanje 0,78 0,08 0,09 0,95 662 Energetika skupne službe 0,84 0,06 0,09 0,99 663 Kotlarna it. 1 0,80 0,09 0,10 0,99 664 Predelava PTFE 0,75 0,59 1.34 666 Plinarna 0,80 0,09 0,89 668 Transformatorske postaje 0,78 0,20 0,09 1.07 670 Galvana 0,75 0,36 1.11 672 Embalaža . . . 673 Predelava gume 0,73 0,22 - 0,95 674 Predelava umetnih mat. 0,73 0,73 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 1.10 0,04 1.14 776 Železniški promet 0,87 0,13 0,01 1.01 777 Interni ostali promet 0,84 0,48 1,32 778 Avtocisterne za kislino 0,82 1,50 2,32 779 Nakladanje in razkladanje 0,84 0,23 0,01 1,08 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 0,95 0,95 991 Skupne službe tit. dioksida 0,76 0,76 992 Investicijska služba 0,76 0,76 993 Priprava vode tlt. dlok. 0,76 0,76 994 Kotlarna tit. dioksida 0,76 0,76 995 Transformat. postaje tlt. dioksid 0,76 0,76 996 Nevtralizacija 0,76 0,76 998 Povriinska obd. tit. dlok. 0,76 0,13 0,89 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 0,76 0.76 VSTOPI V MESECU JANUARJU Piero VENIŠNIK operater sistema COAOP, Ismet SOFTIČ III. strugar,strojni, Juso KRIŽEVAC pripravnik »S« TI02, Ulja DIMEVSKI pakoval. In posnem. v zn-prahu, zn-prah, Drago PODVORNIK retuier, tiskarna, Franc VRHOVNIK posluževalec disolverja. tiskarske barve, Ismet MEHINOVIČ pak. in posn. v zn-prahu, zn-prah, Milenko ŠIMEK lil. ključavničar, strojni, Marjan BUKOVEC stavec v tiskarni, tiskarna, Dragoslav MILENKOVIČ III. ključavničar.strojni, Marjan KRAŠOVEC III. preoblikovalec UM, predelava umetnih m., Marjan KOROŠEC I. merilec, merilni, Franc BRUMEC lil. transportni delavec, transport, Marinko ZRNIČ III. transportni delavec,transport, Aslan šABANI IV. analitik, gl. laboratorij, Milan ŠTRAUS delavec na pole-tizaclji, TI02 pov. obdel., Drago ŽIVANOVIČ delavec na filtracljl,TI02 površinska obdelava. Pustna križanka % J r/\ CC KDOR SE JTOPI PLAHA ,OZDNA ŽIVAL AVTOM. OZNAKA TUNUllf DEL iARDE- ROBE BRALKA 3AS preči- ščeva- nje »loven. PRIRO- ČNIK. EZER.0 V AFRIKI SILVO ČAS POMLAD MESEC ENOTNO- ST 9 ČRKA \BEARVA KART KEM- FLEMENT danska HRV ANS- 61RUPA IVO loStrek OCET PGfclCA LVJOOLF- ŠTEVILO SAM 0(5, L- CC IDA KRAVANJ^ (RlNA^ ORG ANJ VIDA NAŠ OTOVZ CHAPU' NOVA zfna TRGOV- Podjetje V CELJU KALCIJ OČRT, OPIS VEZNIK. POL J E DEL. PRšPOM. ZAČ AS** RT0.ISTR- AVTOM- G.ORA V JULI JCIVA RIMSKA PET F»LM. 1G«R fAROW ^LOJ MARIO DEL OBALE AVA VZKLIK LAT- vezNiK JONAH* PRAVLJIC, PETER delova- nje MOTORJA RANJER. TVJE i. IMF (UBKOV.) SAMOGl naSa v*5TA kowJa rOKRAj. \foCTV- naklon cc P^ATELJ LILV KDOR, . kontaktu/ Po Ročev. Agencija GORSKI PRELAZ 24.ČRKA PO&AVJEK KLICA Tuje zensko IMF KRSTA, RAKEV ARTlRAT 8 ČRKA LAF ŽELEZOV OKSIP PODA 1-IN IZDFL- OGLJA jeza, &FS GLASBENI INSTR.. NA TlPKt besedna VRSTA OSE »A a &RŠKF IWWOi|. VOJAŠKO VOZILO POLMER IVO JAN T0J6 Z- IME LEPOTICA *VETA TONE BOLKA R10JE JAJČECE VSZNIK. Ž. IME Polmer. P0TE6.I Z NOŽEM KALIJ priPad. ASKETOV ANDREJ TONE l&RA Z kartam VEZNIK TVRŠ*U„ VEUKAS PRIRODA VOKALI • ^TORKUf TOVARNA ŽIVAL- HRAtOft ital m a PRtPtfS BESEDA PRfD VfNŠKtM PRIIM KOI* ENA OD TEŽ SAMUEL AVSTR. PO ROČ. A&fNC. CEOM. POJEM NF2N- V matcm IO>OZ KAJ TOPI Tuje ŽENSKO IMG NADA, UPANJF PRILF- ZNItF Pernat ŽIVAL VEZNIK MITDLOŠK ose&A RIMSKA Ena pRf&o- voR VA$e ZAPRTA SKUPIN A CC DOMAČF ŽFIVEKO IMF | □ O gore naše, naše ve planine slovenske zemlje čudoviti kras! Za njo, za vas naj nam ljubezen vroča preveva dušo in srce vsak čas! To bodi geslo nam, to potreba živa, saj le v gorah neskaljeno je veselje, saj le v gorah prostost se vsa uživa. Tako je zapisano v planinskem domu na Resevni, kjer nas je prijazno sprejel dolgoletni predsednik Planinskega društva Šentjur tov. Gaberšek, sedaj oskrbnik tega doma. Izlet na Resevno dne 27. januarja 1979 je bil združen z delovnim zborom P S Cinkarna. Delovni zbor je obsegal: - pregled dela v preteklem letu - program izletov za leto 1979 - prikaz diapozitivov Po poročilu o delu PS v preteklem letu povzemam le del tistega, o čemer smo se pogovarjali. Prav tako je težko reči, kaj je pomemnejše. Prvi izlet je bil organiziran 28. januarja 1978 po Savinjski poti (Vipota-Tolsti vrh-Svetina-Resevna-Sentjur). Prav tedaj smo se tudi odločili, da bo delovni zbor na Resevni. Zadnji izlet pa je bil izveden v mesecu novembru v manj obiskane planine v Slovenskih goricah in Prekmurju, kjer poteka tudi razširjena pot Slovenske poti. Izvedeno je bilo 17 izletov, med katerimi pa so bili poudarjeni naslednji: -Spominski zimski pohod na Stol; z ozirom na težak pohod je bila udeležba zelo številna. -Za člane Svjetlosti iz Sarajeva je bil v počastitev dneva Borca in 200 obletnice pristopa na Triglav pod vodstvom DELOVNI ZBOR PLANINCEV Planinske sekcije organiziran in pod zelo težkimi pogoji izveden izlet na Triglav. Ko smo stali na vrhu Triglava, se je Aljažev stolp takrat videl približno 1,4 m izpod snega. - Zelo lep je bil tudi izlet s PD AERO v Paklenico in na bližnje vrhove Velebita. Tega izleta se je udeležilo samo nekaj članov naše sekcije. - Izredne rezultate pa smo dosegli, ko smo se udeležili tekmovanja v veleslalomu na Loki pod Raduho, ki ga je pri-dilo PD Luče. -Z našim pohodom na Triglav, obiskom vseh bližnjih planinskih postojank in prisotnostjo zaključne proslave na Ribičevem lazu smo počastili 200 letnico prvega pristopa na Triglav. - Najtežji in najzahtevnejši pa je bil vsekakor pohod nekaterih naših planincev na Mont Blanc. Prvič, odkar obstaja planinska sekcija Cinkarne (30 let), sta se povzpeli na najvišji vrh Evrope tudi dve planinki naše sekcije. Omembe vredno je tudi, da je nekaj članov sekcije opravilo 230 prostovoljnih ur pri izgradnji koče na Loki pod Raduho. Tako smo tudi tu prispevali svoj delež za planinsko zavetišče. - Poskrbeli smo’ tudi za kader, tako da imamo štiri izšolane planinske vodnike. Prav tako pa sta napravila izpit za gorskega stražarja dva člana naše sekcije. Po enournem premoru je zbor nadaljeval svoje delo in v razpravi je bil predlog izletov za leto 1979. Ko smo se pogovarjali o izletih, smo bili mnenja, da je program izletov sprejemljiv, da so izleti organizirani po takšnih poteh, kjer je možna udeležba od začetnika do bolj izkušenega planinca. Izlete pa naj bi po možnosti vodili izprašani planinski vodniki, ki bi bili odgovorni za organizacijo izleta. Bili pa so pomisleki glede finančnih sredstev, ali jih bo dovolj na razpolago za realizacijo celotnega programa. V nadaljni razpravi se je pogovor razvijal kako razširiti in popularizirati planinsko dejavnost v Cinkarni. To bi se naj, predvsem še poleg dobrega obveščanja o izletih z našimi plakati, kakor s propagandnim materijalom in slikami v našem planinskem kozolcu, prizadeval še vsak član sekcije, ki bi v svoji delovni sredini propagiral planinstvo. Več naj bi pisali o planinstvu tudi v našem našem glasilu CINKARNAR. K sodelovanju vabimo vse planince. Komisiji za šport in rekreacijo smo predlagali, da pripravi za člane kolektiva tekmovanje o orientaciji v primerni in lažji obliki. Organizacijo pa bi prevzela planinska sekcija. Po končani razpravi je Slavko Cankar prikazal zelo lepe diapozitive iz nekaterih naših izletov v lanskem letu. Na naše vabilo se je zbora udeležil tudi Renato Vrečer, pomočnik vodje odprave Zasavskih alpinistov na Gronland. V približno enournem predavanju z enkratnimi diapozitivi smo imeli priložnost videti tudi ta del sveta. Ker pa je tega dne popoldne imela svoj občni zbor na Resevni tudi Planinska sekcija TOPER, smo tudi njih povabili na skupen ogled diapozitivov. Delovni zbor smo zaključili s prijetnim družabnim popoldnevom in se i nato zvečer podali v Šentjur. Program izletov za leto 1979 Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Celje-Vransko-Orehovac- Predkovica-Krešica-Tolsti vrh-Čreta- Letuš-Celje Stol,spominski pohod Celje-Polzela-Korbarjev vrh-Vinski vrh-Oljka-Polzela-Celje Spominski pohod na Porezen Grebengrad-Cevo enodnevna transverzalna pot Veleslalom na Loki pod Raduho Kumrovec-Sveta gora-Kumrovec Logarska dolina-Olševa Peca Storžič-Kališče Vršič-Prisojnik-Razor-Kriški podi-Bavški Gamsovec-Stenar-Vrata Matterhorn Kranjska gora-Krnica-Špik-Kranjska gora Logarska dolina- Okrešelj-Mrzla gora-Matkov kot Ojstrica-Korošica-Škarje-Grlo-Logarska dolina Dan planincev Begunje-Kriška gora-Dobrča-Begunje Zasavska transverzala Občni zbor Izleti so eno, dvo in trodnevni, vendar jih nismo datumsko določili, pač pa bomo o vsakem izletu s plakati pravočasno obvestili zainteresirane udeležence. A. V. »CINKARNAR« - izdaja Cinkarna Calje, metaluriko kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani delovne organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Mira Gorenftek. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 24000 interna 251. Tiska: Tiskarna, Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v Izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5.4.1974).