. številka. Ljubljana, v petek 25. septembra. XXIV. leto, 1891. Uhsjs vsak dan »▼e**r, icimEi nedelje in prssnike, ter velja po poŠti prejemati sa avstro-og«rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., s* Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. sa Četrt leta. — Zs> tuja deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za« oznan ila plačuje se od tetiristopne petit-vrsts po ti kr., £e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj M izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orsdniitvo in npravniitvo je v Gospodskih ulicah ftt. Vi. U p r a v u ifi t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rsklamacije, oznanila, t. j. vse admiuistrativne stvari. Zopet troj proti slovenskim krajnim imenom. Ni Se dolgo tega, kar smo poudarjali, da bo začeli Nemci sistematično tajiti ujim neljube priče o nekdanji razširjenosti slovenskega naroda in slovenskega jezika. Krajna imena, katerih deblo je dolgo časa veljalo mej učenjaki kot slovensko, tolmačijo ae sedaj drugače, celo iz roinansčine (n. pr. pf. Unterforchner v programih Litomoriške gimnazije 1. 1887—89), in priznava se jim k večemu le še nekak sloveusk .zvok*. Kjer pa naši nasprotniki ne morejo utajiti slovenskega izvora krajevnih imen, tam si pa pomagajo z zvijačno trditvijo, da so slovenski le prestave ali spake prvotnih nemških izrazov. To pa ne nasprotuje le zgodovinski resnici, marveč tudi zdravi logiki, ker vsakdo ve, da Slovenci že davno nemajo nobenega upliva več po nemških alt ponemčeuih deželah in da torej tudi neso mogli za nemške kraje slovenskih pozoamo-vanj izmišljati, kamo-li v veljavo spravljati. Dokler Nemci skušajo tajiti slovensk izvor krajevnih imen v deželah, ki so zdaj že popolnoma ponemčene, do tedaj ima taka tajitev le akade-miško veljavo in nobene praktične vrednosti. Vse drugače je pa, ako se skušajo iztrebiti slovenska imena v deželah, kjer žive Slovenei z Nemci pomešani, kjer je torej tudi slovenščina po zakonu zajamčeo deželni jezik. Tu ni treba braniti slovenskih imen le v tistih krajih, kjer še sedaj Slovenci stanujejo, uego braniti je treba Blovenske izraze tudi za že ponemčene kraje in zahtevati, da se jim uradno prizna ista vrednost, kakor nemškim imenom, ter da se jih sme v javnih pismih in uradnih zapisih ravuo tako rabiti, kakor nemška. Na Štajerskem menda do sedaj še ni prišlo niti najhujšemu nemčurju na um, od Slovencev zahtevati, naj pišejo »Graz* mesto Gradec, ali pa „Leoben" mesto Ljubno; da, niti „Maribora" jim ne vzkratujejo, dasiravno je to ime čisto po nemškem „Marpurbu* prikrojeno. Vse drugače je pa na Koroškem. Tam hočejo Slovencem prepovedati rabiti slovenska imena za sedsj že ponemčene kraje in zahtevajo, da imajo izginiti iz vseh javnih imenikov in zapisnikov izrazi: Đeljak, Trbiž, Trg, Sv. mesto, Svinec, Sv. Hema itd. itd. Nemci čutijo nekako ponižanje svoje narodnosti, ako vidijo in slišijo, da še sedaj, po toliko stoletjih tujčenja in tlačenja, neso mogli iztrebiti slovenskih krajevnih imen in ne izbrisati sledu, ali po njih mnenji „grđega madeža", da imajo tudi čisto nemški kraji še vedno pristna slovenska poznamovanju. Že pokojni Urban Jsrnik se je po pravici norčeval iz koroških Nemcev, da vsa njih krajevna imenu končujejo na „ach" in „weh !a Redko najdeš v nemškem, delu Koroške ime, ki bi moglo popolnoma zatajiti svoj slovenski izvor. In vender se je našel človek, ki se drzne temu oporekati, ki se drzne zgodovini v obraz biti, akoravno bi jo moral ravno on najbolj spoštovati, ker je arhivar „Koroškega zgodovinskega društva". A. pl. Jakš (kaj ne, to ime zveni popolnoma nemško?) izdal je letošnje poletje že drugo brošurico proti koroškim Slovencem, ki branijo svojo narodnostno svetinjo in visoko drže narodni prapor v tužnem Korotanu. On sicer taji, da bi hotel s tem politične namene dosezati in imenuje svojo brošuro „eioe offene Ant-vvort auf die vom kath. polit. Vereine herausgege-bene a n o d v m e Schnft" etc S tem pa ne namerava druzegu, nego izzivati spisatelja prve, v našem listu uvaževane knjižice „Zur Ortsnamenforschnng in Karuten*, da bi svojo brezimnost popustil in se s polnim imenom podpisal. To bi potem planili kot volkovi in ga trgali po vseh strupenih glasilih, katerih kar mrgoli mej ponemčenimi Slovenci, in če je ta pisatelj slučajno v c. kr. službi, spravili bi ga gotovo iz dežele, daleč tja gori na prusko mejo, in sicer samo zato, ker je resnico pisal! Katoliško-političoo in poljedelsko društvo za Slovence ua Koroškem je koj spoznalo veliko nevarnost, ki preti naši narodnosti od tacega pačenja slovenskih imen, in da prepreči morebitne hude nasledke, izdalo je drugo knjižico proti JakŠu pod naslovom „Schlusswort zur Ortaoanienforschung in Kiimten". Obe dve knjižici prodaja knjigar A. Kau-necker po 30 kr., in kdor se zanima za narodno gibanje na Koroškem, temu bodita omenjeni knjižici toplo priporočeni že z ozirom na to, da ne bode imelo omenjeno društvo poleg truda in delovanja še materijelne izgube. V prvem delu knjižice našteva gosp. pisatelj, kolikrat je p). Jakš po zraku udaril, mesto po avtorju prve knjižice. Očita mu, da se bolj briga za to, kdo je pisal, nego kaj je pisal. Dokazuje mu, da ni mogel nobene trditve prve knjižice ovreči, nego da si pomaga le zgolj s frazami, n. pr. da je ta prva knjižica pisana „bunt und kraus". Na nekaterih mestih se pl. Jakš pač umika in olepšuje ali ublažuje svoje napačne trditve ter jih nekako po ovinkih preklicuje. O pokojnem Jarniku izreka preostro, krivično sodbo. V drugi broduri trdi pl. Jakš već stvarij ravno nasprotno, nego v prvi in skuša postaviti se popolnoma na znanstveno stališče, Češ: Jaz se ne protivim slovenskim imenom, če so ljudstvu znana in v narodu ukoreninjena, nego jaz se borim le proti skovanim krajnim imenom." Ali slovenski pisatelj mu je dokazal, da to ni res, marveč da je ves njegov spis strankarsk, tendencijosen. Še bolj pereč za g. pl. Jakša pa je drugi del knjižice, v katerem mu dokazuje pisatelj tsko rekoč nevednost in nesposobnost za tolmačenje krajni h imen. Ni zadosti namreč opirati se samo na mrtve črke listin, kakor dela pl. Jakš, nego treba je preiskati, kateri je pravi, prvotni izraz za dotični kraj. Spisatelji listin so namreč krivo beležili Se celo nemška imena, kamo-li slovenska. Pl. Jakš nema ni pojma o slovenski slovnici, zato ne more razumeti, kako je nastalo iz „v Beljanah" Vellach in zato izvaja tudi Oslico od „csojen". Pa tudi iz nemščine mora njegovo znanje kaj plitko biti, drugače bi ne mogel trditi, da je „Eis" (Led) postalo iz „Eisen". Tudi zagovarja pl. Jakš mnenje, da bi bo morala slovenska krajevna imena dijalektičuo, ne po književnemu jeziku pisati. Gosp. pisatelj druge knjižice izjavlja odločno LISTEK. Pik dama. Povest, spisal A. S. Tunkiti, poslovenil Z. D. (Dalje.) 111 Kouaj je Lizabeia Ivanovna odložila, klobuk in plašč, ju že grolin,a pop j O poslala iti velela upreči voz. Sli sta k vozu, da bi vanj stopili. V tem trenutku, ko sta dva lakaja pomagala sturi dam« ustopiti v voz, zagledala jo Lizubuta Ivanovna tik voza svojega m/.enei ja; on to je prijel za roko, ona r»i mogla od htiahu zarudeti in mladi častnik je izginil pustivši v njeni loki pismo. Ooa ga je utn\; a v ruku.ieo in vso pot ni ničesar videla n ti slišala. (Ji'ofi'ija je imela navado, v vozu neprestano uptaŠevati: koga smo srečali, kako se zove ta most, kaj »sto t zanisanu na oni tubi;. Lizabeia Ivanovna je ves či-i čudno odgovarjala ni je & tem grofinjo razjarim. ■— Kaj se je tebi pripetilo, ljuba pola,? Si li čisto ottpuela? Me It nu sušiš ali ne razumeš? Hvala Bogu ! jaz ne jecljam uiti nisem prišla ob pamer. L'za buta Ivanovna je ni poslušala. Vrniv ši ho domov, ju hitela v svojo sobo in potegnila pismo iz rokavice; pismo ni bilo zapečateno. V njeni ji je častnik odkril svojo ljubezen; nežno, s spoštovanjem, in Od besede do bJ»ed ' p"sni'to po nekem nemškem romanu. Pa L'zabeta Ivanovna ni razumela nemškega m je bila » pismom zelo zadovoljna. Vender jo je to pismo zelo vznemirilo. Prvikrat se je podala v tajno /vezo z mladim možem. Njegova drgOOSj) jo je jorstiasiia.. Očitala si j« svoje neprevidne ravnanje in ni vedela, kaj bi storila. Bi ti v bodoča nn sedela več pri oknu in s preziranjem odvzeta m idemu cariniku veselju k na-daljneinu zaaiedovanju ? ali bi mu pismo nazaj poslala? ali mu hiuduo odgovorita2 Nikogar ui imela, s komur bi s« bilk posvetovala^ ne prijateljice niti svetbvalkgi Sklenila je odpisati*. Sedla je za mizo, vzela pero, papir, ni se zamislila. Nekolikokrat je začela j>ismo — nt ga zopet raztrgala; te besede so se n zdele predobre, one zopet prelimie. Nupo-stad se je vender oirčila in napisala pur vrste, h katerimi jo bilk zadovoljna, „Jaz Rein U ver jena — je pioaia — tki imate Vi p »"tene namene, iti da me ne b idete s kak.m nepremišljenim dejanjem raz-zalili; vender. 60 naše znanje ua tak način ne smo začeti. Vr.uaui Vini pismo Vaša in se uadejem, ua v bodoče n.) bon smela uzroka, se pritoževati za nezaslužen > preziranje; Dnigi dan, ko je videla H- rmana pribajati, je Lj zapeta Ivauovua u.sLtia od vezdne napotnice, šla v salon, odprla oknu in vrgla pismo ua ulico. zaupaje ua gibčnost mladega častnika. Herman je prihitel, ga prestregel in se podal v kotidiforijo. Odtrgal je petat in našel zraven svojega lastnega pisma tudi Lizabetin odgovor. On se je tega tudi nadejal iu se je vrnil domov, čisto ramišljen v svojo spletko. Tri dni potem je prinesla Lizabeti Ivanovni mlada bistroglednu deklieu, služeča v produjaluici modnih oblačil, pismo. Lizubeta Ivanovna ga je odprla z velikim nemirom, boječ se, da ne bi jo kdo terja', kar zapazi Hermuiovo pisavo. — „ Vi sto se zmotili, ljuba moja-, reče ona, „to pismo ni za mene". .Ne. Gotovo je za Vasa, odgovori ji predrzno devojka z lukavim nasmehom. „Ivolito ga le pre-čitati." Lzibeta je pročitala bi let. Herman je zahteval snidenje. — „To je nemogoče", reče L!zib*»ta Ivanovna ter Re prestraši te nezaslišan-* zaliteve. In s tem je raztrgala pismo v drobne kosce. — „£*• ni bilo za Vas, zakaj ste ga pa raztrgali", reč*1, deklica, jaz bi ga vsaj morala onemu dati nazaj, ki mi ga je dal". — Bodite tako dobri, ljuba moja, reče Liza-beta Ivanovna, pri tej opombi se razsrdivši, bodite tuko prijazni, in mi ue nosite v prihodnje nobenih pisem več, onemu pa, ki Vas ju poslu!, recite, da nuj se sramuje. svoje prepričanje, da, ko bi se praktično izveli toponomastičui nazori g. pl. Jakša, bi se s tem gotovo Škodovalo narodnim pravam koroških Sloven-cev. Kakor na Češkem, tako se hočejo Nemci tudi na Koroškem obdati z nedotakljivo trdnjavo, katere bi ne smel nihče napadati, sami pa da bi svobodno smeli streljati iz svoje trdnjave na razorožene Slovence. Da se to ne bode zgodilo, k temu je izvestno mnogo pripomogla ravnokar izdana knjižica kat. polit, društva za koroške Slovence. Tistemu, komur je bila namenjena, razpihala je pošteno žrjavico, da mu bode celo zimo zadosti vroče, a tudi njegove pokrovitelje, oziroma tiste, ki g. pl. Jakša naprej rinejo, prepričala bode do dobrega, kuko slabega prvobontelja so si izbrali za svoje krivične namene. Politični razgled. \otraiij4* dežele. V Ljubljani, 25 septembra. Nem&islna v Istri. Svoje dni bil je v Istri italijanski jezik izključno uradni jezik, katerega razširjanje je bilo državne uprave največja, da ne rečemo jedina skrb. Odkar so se pa začeli isteraki Slovani zavedati svojih pravic in terjati, da se ž ujimi govori v njih je* ziku, izpiemeuila so oblast va svojo metodo ovirati slovansko urudovanja, in nadomestila italijanščino v onih krajih, kjer se je stanovniki odločno in vstrajno branijo, z — nemščino. To je gotovo le izraz očetovsko skrbi in naklonjenosti do istrskih Slovanov, katero dokumeutujejo na tu način baš državni uradniki ua Primorskem, ki so svoji ljubezni do nas dali že večkrat primernega duška. Tudi magistrat Pazinski osrečilo je okrajno glavarstvo z nemškimi dopisi in namestuišt.vo je to novotarijo potrdilo, hoteč s tem pokazati narodni večini v mestni zbornici Pazinski jasno iu določno: .Vašega jezika ne prizuuvumo, če pa nečete, da Vam dopisujemo italijanski, dobro, Vam bodemo pa dopisovali nemški — hrvatski pa nikakor ne! — Proti odloku namestništva v Trstu pritožila ne je mestna občiua Paziusku na ministerstvo in te dni došla je rešitev, v kateri ministerstvo izreka , du mestui občini Pazinski ni smeti uradno dopisovati v nemškem jeziku, ker nemščina v Istri ni deželni jezik. — To je izvestno rešitev, ki bode imela dobrih posledic, glede mesta Pazina pa sodimo, da i zdaj ne bode dobival hrvatskih dopisov, ampak uamesto nemških — zopet itali)unske Češki realisti. Znana malobrojna skujnua čeških realistov, katero vodi nikdar zadovoljni prof Masar^k, prišla je, kakor je znano, v državni zbor le po milosti mladočeške stranke in se tudi Miudočehom pridružila brezpogojno. V svojih političkih nazorih pa se realisti še precej razlikujejo od mladočeških svojih kolegov, kakor posebno jusuo kaže prof. Masar}vka zadnji govor, katerega je govoril svojim, volilcem v Strakouici. Masaryk govoril je tudi o vnuuji politiki in se izrekel odločno proti Vašatvju. Jedro njegovega poročila je nastopno: „Kardinalna točka politiške situvacije je trojna zveza, ki Cehom ni simpatična n sicer baje zato ne, ker bi zveza z Rusijo olajšala izdatna bremena, katera nam je nositi vslud vednega pomnozevanju vojske. Kdor tO trdi, pozabil je, da smo bili svoj« dni z Knijo ali-jirani, da smo pa kljubu temu žrtvovali ogromne vsote v vojaške namene) Tudi Cehom ni koristila tedauja avstrijsko-ruska zveza čisto in gladko nič. Glede Rusije razširjeni so mej Čehi zelo krivi ua- Vender se Herman ni dal odvrniti, vsak dan je dobila Lizal eta Ivanovim pismo od nje^a, zdaj tem zdaj onim potom. Ti že niso bili več prevedeni iz nemškega. Ilermau je pisal zdaj z naudušenjem, govoril je s svojim lastnim jezikom. Pričali so jasno neupogliivost njegove zahteve in zmedenost njegove svojevoljne fantazije. Lizabeta Ivanovna ni več mislila na to, da bi jih nazaj pošiljala; bila je omamljena in začela odgovarjati — in njena pisma so poBtujala od ure do are daljša. Naposled mu je naslednje pismo skozi okno vrgla : „Danes je bal pri X-skem poslaucu. Grofinja bode tam. Mi ostanemo do dveh. Zdaj imate torej priliko, me videti. Kakor hitro so bode grotinja odpeljala, se bodo njeni posli najbrž razšli, vratar bo sicer ostal, pa tudi on se navadno poda v svojo sobo. Pridite proti poludvauujsti uri. Idite naravnost po stopnicah; če bi koga videli v predsobi, upra-šsjte, jeli grotinja doma V Odgovorili V*m bodo, da ne in potem se morate vrniti, najbrž pa ue boste nobenega srečali. Hišine so vse skupaj v neki oddaljeni sobi. Od predsobe idite na levo zmerom naprej do grotinjine spalnice. V tej spalnici bodete za zaslouom videli dvojna vrata, desna drže v kabinet, kojega grofiuja nikoli ne pohodi, leva pelje na koridor, in tu so ozke zakrivljene stopnice, ki peljejo V mojo sobo." (Daljo prib.) zori, toda ne oziraje se nanje, sme se uprašati: ali je za katero koli stranko koristno, da priporoča zvezo z Rusijo, ko je vender dognano, da je Av-vstrija sklenila za. celo vrsto let zvezno pogodbo z Nemčijo iu z Italijo? Ali morejo Cehi priporočati zvezo z Rusijo, ko se le-ta sama brani take zveze. In končno, so li aimpatije naroda češkega, ki je vseskozi liberalen narod in mrzi vae kar je policijskega, so li te simpatije uzrok, da bi zaupal brezpogojno baš ruski policiji. — Glede drugih strank avstrijskih rekel je Masar^k, da se poslanci naroda ne morejo družiti z visoko aristokracijo, katero prešinja nekrščansk stanovsk duh in preziranje do drugih poslancev. Mogoča je samo združitev na podlagi določenega programa. Isto tako ni Še misliti, da bi se Mladočehi v sedanjih razmerah mogli združiti z moravsko-češkimi poslanci, ki so zastopiki staročeških nazorov; tudi ž njim je mogoča le parlamentarna združitev, dočim je glede Poljakov in Hoheo\vartovcev treba še Čakati. Glede Nemcev Bodi Masar^k, da mej njimi in mej Cehi v materijalnih uprašanjih ni nobene razlike, pač pa, da so v politiškem oziru principijelne razlike, katerih je mogoče le premostiti, ako bi se državnopravno razmerje čeških deželu končno določilo. Državno pravo češko je po Masarvkovi sodbi jedina garancija za jednakopravnost. Splet tik i škof Nakić Že večkrat imeli bo priliko imenovati fa možnega škofa Spletskega ime, kadar koli je pa nanesla prilika, da smo se ž njim bavili, nikdar nismo vedeli povedati kaj dobrega. I zdaj je tako. Gospodine Nakić suspendiral je od službe tri hrvatske duhovnike spletske škofije, in sicer zato — čujte in strmite! — zato, knr so se vrnili na svoja mesta tri dni pozneje, nego jim je potekel dopust!! V nanje države. Nemška sodba o naši vojski. Odkar se je Avstija približala Nemčiji ter pristopila k trojni zvezi, prizadevajo si nemški politiki na \s) moč, da pomnožuje Avstrija svojo vojstvo, ne oziraje se niti na potrebo te ogromue vojaške sile niti na sposobnost davkoplačevalcev, polagati na altar domovine, tako silne deuarue žrtve. Znana , Norddeutsche Allg. Ztg." piše glede na zadnje terjatve našega vojnega ministra nastopno: ^Prizadevanje, vzdržati ravnotežje v budgetu, ima močno zaslombo v parlamentu in mej narodom, toda vzlic vsej izbornosti avstrjske voiske treba priznati, da so posamui kadri premajhni in da je mnogo premalo častnikov kar odpraviti je nujno potrebno". — Torej Nemcem v rajhu nt všeč, da naši zastopniki ne marajo dovoliti novih izdatkov; zakaj — tega pač ni treba povedati napose. Huška oboroževanja. Berolinski listi, ki pazno zasledujejo najmanjšo stvarco na Ruskem, poročajo, da zbira Rusija vedno novih vojakov ob zapadnih svojih mejah. „Kreuz-Ztg.B, znani organ pruskih aristokratov, ki ima tudi mej diplomati mnogo sodelavcev, javlja, da ni smeti verovati raznim časopisom, kar poročajo o ruskih manevrih itd., nego pravi, da so to zgol oticijozna poročila, katerim ie namen premotiti politiške kroge, kajti Rusija zakriva Ž njimi le vedno večje mase vojstva zbraue ob mejah. Fakt u m je, da so Rusi zdaj pred kratkim zopet nastanili sila mnogo konjice blizu nemške meje ter potrebne vojašnice in hleve sezidali znova ali pa vzeli pripravna poslopja v zakup. Reči se more, da so v kratkem svoje vojstvo ob meji potrojili in je nastanili povsem blizu meje, vzlic temu, da je bila doslej i z jedne i z druge strani navada, da ni bilo dve milje od meje vojaških gsrnizij. Vsa nabiranja vojakov vrše se zdaj, ko so že /.divna končani manevri, in isto tako se utrjuj zdaj v naglici vse ozemlje od Kovna do Varšave, kar gotovo ni dobro znamenje za evropski mir. Iz cerkvenih krogov. Te dni bila je v Lyonu volitev novega generala dominikaucev in sicer je bil izvoljen pater Andrej Fr(ihwirth z Dunaja. Glede te volitve izrekel se je visok cerkven dostojanstvenik, da jo je primerjati volitvi sedanjega predsednika francoski republiki. Izid volitve presenetil je najbolj volilce same. Novi general imel bode težko stanje v Rimu, kajti on pride z Dunaja, kjer je zdaj središče trojni zvezi, dočim s» vatikanski politiki približavajo kolikor mogoče Franciji, za katero je posebne važnosti, da ostane mej socii generalovimi tudi sedanji minister dominikancev otec Ilenri (Jbatillon. Tudi glede španjskega ministra so Francozi v skrbeh, kajti španjski dominikanci, kateri so pokristjanili ves Tonkin, imajo še zdaj v onih krajih mnogo upliva, in mogli bi Francozom mnogo preglavice delati. — Upati je, da bodo trojni zvezi naklonje-uega generala dominikancev že v Rimu napotili na pravi pot, da ne bode zgage delal. Se vedno J>artlanele. Turčija poslala je baje diplomatiškim svojim zastopnikom okrožnico, v kateri obravnava darda-nelsko uprašanje. Okrožnica konštatuje, da ruska prostovoljna mornarica, ki jadra s trgovinsko zastavo na jamborih, vozi že več let skozi Dardanele. Ker pa prevaža Časih vojake in kaznjence, primerilo se je, da so take ladije po pomoti ustavljali v Dardaneluh. Da se ogne Turčija takim nepravilnim dogodkom, sklenila je že večkrat omenjeno pogodbo z Rusijo, ki je pa povsem v zmialu Berolioskega traktata. Dopisi. Iz Novega ne«ta 23. septembra. [Izv. dop.] K dopisu, priobčenem v štv. 215 „Sloven. Naroda" o ravnanji našega Friderika viteza Schvvarza z dijaki, bodi še omenjen raport redarja o celi a-ieri. Isti se glasi: „Sinoči ob \i8. uri na večer poklical me je gospod c kr. okrajni glavar Friderik vitez Schvvarz v gostilno „k solncu*. da tam napravim red. Tje prišedši, najdem gospoda okrajnega glavarja viteza Schwarza, ki na vratih straži, in pri njem c. kr. vladnega končeptoega praktikanta barona Schonberger-ja. Gospod c. kr. okrajni glavar pa je, kakor že poveJano, na vratih s traži 1, da mu nobeden ne uide. Imenovani gospod zahteval je, da mu dijaki povedo svoja iineua, in ker mu tega niso takoj storili, zapoved«! je „v imenu postave mora vsak svoje ime imenovati", na kar So imenovali sledeča imena, katerih pa jaz morda nisem prav razumel. — — Na odločno zahtevo gospoda c kr. okrajnega glavarja naznanim jaz to slavnemu županstvu s tem prlstavkom, da ue vem, kaj bo dijaki zakrivili." Novo mesto je povsem slovensko; imamo sicer tukaj par Nemcev, ki bo si pa po večjem v svesti, da jih jo premalo, in tudi nekateri mej njimi spoznajo, da mej zgolj slovenskim prebivaljstvom žive, ter da je treba uvaževati slovensko pesen, slovenski govor tega prebivaljstva. Če bi bil kak Nemec, kateri se ima resnim jemati, tako ravnal, ko naš vitez Schvvarz, bi kak oktet dolenj. pevskega društva v isto krčmo, v kateri je petje pesni „hej Slovani" naš vitez Schvvarz prepovedal, iti, to pesem zapeti ter dotič-nega Nemca pozvati moral, ako se upa tudi teh pevcev z redarji ali drugače kako lotiti se, in to neglede tega, da kak tak vitez sabljo nosi, — 8 katero je že jedenkrat prav bedasto eksperimentiral; — ali Friderik vitez Schvvarz, c. kr. okrajni glavar, prej v Postojui, zdaj v Novem mestu, je to storil in — ustne se zategnejo v milovaten posmeh in .mirna Bosnau. Kakor izvem, je g. vitez Schvvarz se izjavil, da je vladi in dežel, šolskemu svetu poročal, da naši dijaci Nemce preganjajo. — G. vitez Schvvarz ima v slednjem času fiksno idejo, da je Nemec in da Slovenci v Novem mestu Nemce in seveda njega kot Nemca viteza še hujše preganjajo. G. vitez Sch\varz je namreč pred nekaj časa našega gimnazijskega ravnatelja na odgovor stavil, češ, da njegovega sina sošolci njegovi pretepavajo in to zaradi tega ker je Nemec ter tirjal za svojega Lotarja satisfakcije. G ravnatelj je izjavil, da tega o dijacih našegu gimnazija ne more misliti in vpraša g. viteza, če njegov sin ni morebiti zlagal. Kuj, kak vitez Schvvarz se bo lagal? Kaj mislite! — Na to velika preiskava mej dijaci, (g. ravnatelj g. viteza še ni dobro poznal,) in izid te preiskave je bil: mali vitez Schvarz se je norčeval, — nobeden slovensk dijak se ga ni lotil, le nemšk dijak iz Kočevja ga je jedenkrat namlatil ker mu je mali vitez nagajal. — S to iiksno idejo, da njega in njegove otroke Slovenci v Novem mestu preganjajo, hodi g. vitez Schvvarz tudi v urad in potem je lahko mogoče, da sega zdaj mej Sokole, zdaj udari na požarno brambo, zdaj mej dijake in po poti na slov. kmečke fante pa kar se sabljo. Bog ve, kaj še bomo vse doživeli tekom letošnje zime od strani našega Friderika viteza Schvvarza. Jaz sem si mislil, dokler je g. vitez na Notranjskem bil, da se isti ravna po načelu: lieber berlichtiget rein, als gar keinen Namen haben", — ali danes sem drugih misli). X JDoIenjNkega 23. septembra [Izv. dop.] Vse časti in hvale vredno je delovanje našega šolskega društva sv. Cirila in Metoda. Le-to pa vender ni prav, da ne zastavlja svoj vod, namenjen rešitvi nnše narodnosti, tudi v osredji slovenskih dežela, tam, kjer je to jako potrebno. Na Kranjskem imamo okolu Kočevja vasi Čisto slovenske narodnosti, ali pa vsaj mešane, otroci ušolani so pa v nemške šole. V nemških šolah so ne poučujejo slovenski otroci kar nič v materinem jeziku n. pr. v Poljan-cab (Polhi udi) itd. ali pa k večjemu po jedno uro na teden, kakor n. pr. v Maverlu, ako se dotičnemu učitelju to ravno poljubi. Na Primorskem, Koroškom, Štajerskem rešuje naše šolsko društvo sv. Cirila in Metoda dosti slovenskih otrok ponemčenja, prav doma, v osrčji Slovenije, se jih pa vendar le dosti ponemči. To godi se tem uspešnejše, ker so kočevski učitelji V8i skozi in skozi najzagrizenejši sovražniki slovenstva, in od nemškega šulferanjskega društva materijalno podpirani, da svojo narodno dolžnost tem radikalneje izpolnjujejo. Ali bi ne bilo torej na mestu, da načelništvo društva sv. Cirila in Metoda tudi periferijo Kočevja natančneje preišče, ter tudi tum svoj vod nastavi ? Sicer pa še jedno uprašanje. Ali je naSim deželnim in državnim poslancem res absolutno nemogoče to doseči, da bi se i kočevski otroci po veČ-razrednih šolah slovenščine učiti morali, kakor se morajo slovenski po celem Slovenskem nemščiue ? Res čudna pravica je to v nas. Slovenci se morajo nem&Čine učiti, Nemci (Kočevarji) se pa slovenščine ne smejo učiti. Domače stvari. — (Odkritje Gajevoga spomenika.) Jugoslovansko akademijo zaBtopali bodo gg. Rački, Torbar iu Tkalčič. Uredništvo „Narodnih Novin" zastopal bode g. Grlovič ter položil prvemu hrvatskemu novinarju in utemeljitelju lista srebrn lovorjev venec na spomenik. Tudi zastopniki akademije prinese soboj prekrasen venec, da okitijo ž njim Gujev kip. Mej božjo službo pelo bode tipografsko pevsko društvo „Sloga" iz Zagreba mašo Zajčevo. — (Poseben vlak k odkritju Gajevoga spomenika) v Krapini odpelje se v nedeljo zjutraj iz Zagreba ob 7. uri 10 minut. Pri* jave vsprejema do jutri zvečer tiskarna „Narodnih Novin". — (Goriška razstava.) Največje število obiskovalcev bilo je v nedeljo, namreč 6001 oBoba. Največ obiskovalcev prišlo je s Tržaškimi jutranjimi vlaki, ki so imeli vsled prevelikega navala zamude. V torek bilo je vreme skrajno neugodno in je bilo le 727 osob v razstavi. Dozdaj je obiskalo razstavo blizu 24 000 plačujočih osob. Oibor je ukrenil, da imajo šole in dobrodelni zavodi ob gotovih dneh prost ustop. Isto dovolilo se je vojakom Goriške posadke, ki so v sredo in včeraj mej 1 — 3 uro popoludne obiskali razstavo. Razstava lovskih in drugih psov bode 26 t. m. Razstavin odbor ustregel je splošnji želji ter se bode razstava podaljšala za 8 doij, to je do 4. oktobra. — (Z učiteljišča.) Na tukajšnji učiteljski pripravnici je letošnje šolsko leto 78 učiteljskih pripravnikov, 96 pripravnic. Na tečaji za otroške vrtoa-rice je 18 obiskovalk. Na vadnici za dečke je 114 učencev, na vadnici za dekleta 137 učeuk. Otroški vrt obiskuje 19 dečkov in 19 deklic. — (NeraStvo.) Na c. kr. gimnaziji v Mariboru je v prvem razredu vsprejetih 32 učencev v nemškem iu 46 v slovenskem oddelku, tedaj v celem 78 učencev. Več slovenskih dečkov pn ni našlo milosti pri c. kr. gimnazijskem vodji, ker niso zuali do volje nemščino, da-si so prav dobro odgovarjali v drugih rečeri. — (Germanstvo.) V Mariboru obstoji „zaveza Germauov" in v njej nosijo zvonec ti-le pravi pravcati Germani: dr. Ed. GJautBchuigg (Giančnik), A. Serpp (Srp), VViltschke (Vilčke) itd. Opomenimo pa še naj o tej zvezi to, da je ona v službi „viteza Jurija". — (Odpadniki.) Kdo širi na Slovenskem najbolj nemščino, to vidimo iz imen, ki jih nahajamo mnogokrat tam, kjer bi jih najmanj pričakovali. Tako so na čelu nemškega „Schulvereinu-a v Ljutomeru gg. odvetnik dr. Namesoik, poštar Mavric in lekar Šareč. Prva dva sta Slovenca, poslednji Čeh, vsi trije pa so navzlic temu strastni pristaši Weit-lofa in podpirajo germanizovanje slovenske mladine — (Češki gostje v Zagrebu.) Posebni vlak iz Prage v Zagreb k razstavi došel bode 4. oktobra. Hrvatje bodo gotovo češke brate vspre-jeli istotako naudušeno, kakor so Čehi vsprejeli hrvatske obiskovalce Praške razstave. — (Madjarski gostje v Zagrebu.) V soboto 26. t. m. pride s posebnim vlakom nekoliko sto gostov iz Budimpešte v Zagreb pod vodstvom grofa Zichvja. Na kolodvoru pozdravil jih bode mestni načelnik. Ob 3. uri popoludne gredo korporativno v razstavo, kjer jih bode pozdravil razstavni odbor. Zvečer prirede Zagrebška pevska društva v razstavi koncert. V nedeljo ob 5. uri popoludne da jim mesto Zagreb banket. — (Iz Oseka) doSel je včeraj poseben vlak v Zagreb k razstavi. Na kolodvoru jih je vsprejel in pozdravil župan z mestnim zborom. Pevsko društvo „Kolo" pozdravilo je goste s pesmijo na kolodvoru. — (Ivana Ortha) misterijozni roman plete se nadalje. Poleg tega, kar smo že prijavili, objavljajo nekateri listi vest, da je tudi igralka Jeny Stubel dobila poročila od svoje sestre Milke, ki je kakor znano soproga Ivana Ortha. Vest o udeležbi Orthovi pri bojih v Chileu se je raznesla, ker je došlo na njegovo mater pismo necega bivšega nemškega častnika, ki je poslal fotografi o nečega generala Toscana. Ta general, ki je frapantno podoben Ivanu Orthu ali bivšemu nadvojvodi Ivanu, udeležil se je vojne proti Balmacedi. — (Vojaškega davka,) ki ga plačujejo zarad telesne nesposobnost za vojaščino nepripravni* u plačalo se je doslej 12,453.000 gld. Podpore se je dalo rodbinam rezervistov iz te vsote 1.382 330 goldinarjev. — (Iz Bol ca) Danes v soboto bil je tukaj, prisedši iz Gorice, nudvojvoda Kar 1 Ludovik. Nadvojvoda mudil se je delj časa pri nas, ter po obedu v gostilni pri „pošti" odpotoval čez Predel ua Koroško. Nadvojvoda je jako ljubezniv iu mil in ima za vse dobro oko. Od Bolca naprej ogledal si je nadvojvoda natanko po povodnji zlo poškodovane kraje ter tudi tiekaternikom podelil podpore. Vsi kraji, kjer se je nadvojvoda vozil, bili so v zastavah, in ljudstvo je praznično pozdravljalo brata presvetlega cesarja. Bog ga živi in ohrani ! — (Tri konje zastrupil) je nezoan zločinec 21. t. m. posestniku Jaaezu Schillinger-ju na Perovem pri Kamniku. Živali: breja kobila, kouj in 27 tednov star žebiček, katere so bile izredno lepe rasti, poginile so tekom 24 ur. Pri preiskavi trupel našel je okrajni živinozdravoik strupa arseni k a (misnice) v toliki meri, da bi bila vsaka pomoč zaman. Lastnik trpi do 600 gld. škode. — (Tatvina na železuici.) Mej Vidmom in Gorico bilo je ukradeno iz poštne vreče pismo, ki je bilo zavarovano za tisoč lir, v katerem pa je bilo sedem tisoč lir. Po čudni pomoti prišlo je to pismo v poštno vrečo za navadna pisma. Neznani tatovi morali so vse to vedeti, kajti vrečo prerezali so z ostrim nožem in ukradli iz nje jedino le omenjeno pismo, na katero so menda prožili. Jed nake drzne tatvine neso redke na italijanskih železnicah. — (Izpred sodišča.) Pri okrožnem sodišči v Celji bila jo predvčeranjem obravnava zaradi železniške nezgode, ki se je pripetila 20. januarja t. I. pri Ponikvah. Kakor znano, je bil nudporočnik Mali težko ranjen, štirje drugi potovalci pa lahko in je bilo razdrobljenih več vagonov. Obtoženi so bili: železniški čuvaj Krahša, strojevodja Daradin in dva sprevodnika poštnega vlaka. Čuvaj Krabša bil je obsojen na dva meseca ostrega zapora. Strojevodja iu oba sprevodnika bili so oproščeni. — (Nova žandar m erijska postaja) ustanovila se bode v Št. Jurji poleg Kranja z dnem 1. oktobra. — („Učiteljsko društvo- za Sežanski okraj) imelo bode zborovanje v proslavo desetletnice svojega obstanka v četrtek dne 1. oktobra v Sežani. — (Povodnji in škode na Koroškem.) Ob Rablskem jezeru dela od ponedeljka 100 vojakov, lovcev in topničarjev iz Naborjeta, pri Bolski trdnjavici pa pijonirski oddelek, da popravijo škode, katere so napravile zadnje povodnji. Cesta je na več krajih odplavljena in se je morala zopet urediti stara, pred leti opuščena cesta ter napraviti dva nova mostova čez Žlico, ki sta se že vtorek izročila prometu. — (Potres.) V Savodji in v bližnjih dolinah ua Koroškem čutili so včeraj zjutraj ob polu četrti uri hud potres, ki je trajal štiri minute. Spremijo-valo ga je gromu podobnu bobnenje. — (Bralno društvo v V r a m u) na spodnjem Štajerskem ima v nedeljo 27. t. m. ob 4. uri popoludne svoje redno zborovanje pri g. Turuerji. Potovalni učitelj iz Maribora g. Bele bode govoril o napravi sadnega mošta. — („Milje i omilje*) bode naslov zbirki poezij, katere bode izdal v kratkem slavni pesnik Jovan SuudeČič. Obsezala bode ta izdaja mnogo že znanih, a tudi mnogo še nenatisnenih erotičnih pesnij. Ta vest bode gotovo obradovala vse prijatelje jugoslovanskega pesništva. —- (Srbski konzulat v Trstu.) Iz Be-legagrada se brzojavlja, da je ataše Mita Popovič pri ministerstvu vnanjih zadev imenovan srbski ni konzulom v Trstu. — (Cvetoča jablan.) Kakor poroča „Mar-burger Ztg.", je pri sv. Barbari pri Vurbeku neka jablan polna cvetja, ob jednem pa nosi tudi že zrela jabolka. — (Visoka starost.) Te dni pripeljali so v bolnico milosrčnih bratov v Zagrebu 104letno starko, ki se je nekoliko poškodovala. Starka je sama in brez pomoči dospela v prvo nadstropje. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Praga 24. septembra. Ob priliki poseta cesarjevega došla bodeta tudi ministra Falken-hayn in Schonborn v Prago. Falkenhavn došel bode še prej in bode že navzoč ob prihodu cesarja. Schčnborn, kateri ob svojem času ni bil navzoč pri oticijclneru otvorenji razstave, udeležil se bode oficijelnoga vsprejema cesarjevega v razstavi in bržkone ostal tri dni v Pragi. LiVOV 24. septembra. Poljski listi javljajo oficijozno, da glede povišanje vojnega budgeta ni misliti na uresničenje raznih projektov za reformo davkov, posebuo ne ni davčno olajšanje za malo obrt. Kodanj 24. septembra. Govori se, da se bodeta ruski car in carinja povodom smrti velicega kneza Aleksija jutri vrnila v Rusijo. Pot pojde preko Gjedesbva, AVarneniun.de, Be-rolina in Aleksandrova v Moskvo. DraŽdane 24. septembra. Giers došel popoludno in se odpetlje jutri v Italijo. Peterburg" 24. septembra. Prometno ministerstvo sklenila je graditi strategiško važno železniško progo od Kovna preko Kalvarije v Ostrolenko, kjer se bode združila z železnico ob Visli. Rim 24. septembra. Mej Rusijo in Italijo se vrše obravnave zarad trgovinske pogodbe. Frankfurt O. M. 25. septembra. Trgovinski minister Berlepsch izjavil, obiskavši borzo, da zastopniki trgovine in industrije smejo brez strahu se pečati s svojimi mirnimi opravili, ker vsem vznemirjajočim razširjenim vestim manjka dejanske podlage. Najbolje poroštvo za mir je volja cesarjeva, strinjajo se z voljo naroda, da se ohrani mir. Postojina 25. septembra. Pri današnji volitvi v tržni zastop narodna stranka zmagala s 55 glasovi veČine. Dunaj 25. septembra. Današnje poročilo o zdravji TaafTea: Trip in temperatura kakor včeraj, splošno stanje prav povoljno, oteklina še vedno, vender ponehuje. Kodanj 25. septembra. Ruska carska obitelj ob f>. uri 40 minut odpotovala v Moskvo preko Gjedesbva. Berolin 25. septembra. \Volfovemu bureau-u javlja se iz Kodanja, kot gotova resnica tam razširjena vest, da se bode srbski kralj Alekrander poročil s princezinjo Heleno, hčerjo kneza črnogorskega. Razne vesti. * (Samomor slavne pevke Marije Wilt) Z Dunaja se poročs, da je slavna pevka Marija VVilt včeraj v napadu blaznosti skočila s četrtega nadstropja hiše „Zvvettelhof" na ulico ter bila takoj mrtva. Ilivala je dva dni v zdraviluici dr. Holanderja v Haekingu blizu Dunaja, od kjer se je oddalija na skrivnem. * (Židovske manipulacije.) Šopronjska trgovinska zbornica ua/.nanila je nedavno trgovinskemu ministerstvu, da se je oddalo na nekaterih ogerskih postajah mnogo jaholčnika, ki se je potem pomešal z vinom ter razposlal kot pristno ogersko vino. Stroga preiskava pokuzalu je naslednje: Samuel Grtlnvvald, agent vinskega trgovcu M. Bauerja v Semeringu, nakupil je na štajerski meji mnogo juholčnika ter ga poslal na železniški postaji Felsb-br in Pinkafo kot jabolčnik Sobotiškemu špediterju Izidorju Faludiu. Ta je potem odposlal jabolčnik kot „vioou imeuovauemu vinskemu trgovcu v Semeringu. Na tak način po-dal se je štajerski jubolčnik kot ogerBko vino iz d»»ž>le. 01 14 marca do '2'2. avgusta poslalo so je na tak način Hit sodov jabolčnika v skupni teži 1.241) 610 kilogramov na razne kraje, dokler ni prišla na dan ta židovska mauipulacija. * (Čudna zbirka.) Mej kronanimi glavami nahaja se več nabiralcev raznih stvari?. Princ AVa-leški marljivo nabira pipe, ruski car zbira pismene znamke in pa jajca roparskih ptic, cesar Viljem podpise najznamenitejših voiskovudij tega stoletja, kralja švedski in rumunski zbirata avtografe. Naj-čuduejo zbirko nna kraljica italijanska Margherita : rokovice in črevlje Marije Stuartove, kraljice Ane angleške, Katarine II , Mar j * Aotoinete, cesarice Josipioe, cesarice Marije Lujize, bivše cesarice Ev-genije in druzih če živečih cesaric in kraljic. * (Smrt vh le d manevrov.) Po končanih manevrih pri LugoBU udeležil se je honvedski nad-poročoik Koreuyi še pogovorov mej častniki, potem pa odjezdil s štirimi tovariši v Lugos. Komaj je dospel tja, prišlo mu je slabo in so ga morali tovariši dvigniti iz sedla. Deset minut pozneje umrl jim je na rokah. Vsled velicega napora pri manevrih počila je mlademu častniku žila in mu odtekla kri. * (Ladija se je potopila.) Parobrod »Gronland", vozeč iz Antvverpena v Matiraš, potopil se je mej potom. Sedemnajst ljudij je utonilo. * (Preprečen dinamitni atentat.) Po telegrafičnih poročilih iz San Fraocisca razkrili so zaroto za razrušen je državne ječe v San Aiientuiu. Veliko množino dinamita so našli pod posteljami sedmih kaznjencev. Dinamit naj bi se razstrelil, ko so bili kaznjenci na sprehodu, potem bi se bili kaznjenci polastili orožja paznikov, jih pomorili in ubežali. Pomnožile so se straže in dobro oborožile. * (Zaradi svojih mačk zgorela.) V Annecvu na Francoskem nastal je požar, ki je upelil pet velikih poslopij. Dve poBlopji sta poleg tega v nevarnosti, da se zrušita Škode je dva milijona frankov, Neka stara devica je zgorela, ker je po sili hotela rešiti svoje mačke. * (Brivec in kmet.) V Bezierau na Francoskem bril je neki brivec kmeta, ki se mu ni dozdeval baš posebno prebrisan. Kmet je tožil, koliko ima miši Da svojem posestvu. Briv« c pravi v šali, da plača vse miši, kolikor mu jih prinese, po franku komad. Nekaj dnij pozneje pride res kmet z veliko kletko, v kateri je bilo 152 miši. Brivec bil je v zadregi, kajti ni vede), kako se znebiti nasledkov neumestne svoje šale. „Je li ste gotovi, da so vse moškega spola?" upraša kmeta, ki odgovori, da na to pač mislil ni. „ Pote m jih le vzemite nazaj" pravi brivec vesel, da se je tako duhovito izrezal iz stiske. Zdaj še le zupazil je kmet, da se je brivec norčeval ž njim. „Da bi miši nosil nazaj?" reče, raje Vam jih pustim zastonj. Rečeno storjeno, odpre kletko in izpusti vseh 152 miši po hiši. Kak obraz je naredil brivec, si je lahko misliti. Poslano. Velecenjenim p. n. prebivalcem Sežane! Ko je zadnjo nedeljo naše društvo imelo svoj izlet v Vašo sredo, okrasili ste svoje domove z zastavim! v znamenje, da smo Vam slovenski pravniki dobro došli. Lepi in nepričakovani ta vsprejem nas je utrdil v prepričanji, da smo prišli .svoji k svojim" in da narod Sežanski umeje duha, kateri vodi delovanje našega društva. Ta zavest nam je tudi dala tisto posebno veselje, s katerim smo tistega dne vršili na Vaših tleh svojo nalogo. In vsi pravniki, dasi iz razuih st rani j naše domovine, bili Brno tudi v tem složni, da smo Vam hvalo dolžni za podeljeno nam sijajno gostoljubnost. Podpisani odbor šteje si v poseboo čast, da Vam izreka občno zahvalo za vse, proseč Vas, da to blagovoli no vzamete na znanje. Bog Vas ohrani! V Ljubljani, dne 22. septembra 1891. Za odbor društvo .Pravnik": Dr. Fran Papež, Dr. Danilo Majaron, nućelnik. tajnik. Trn t nun j o porabo. Bolečine udov, proti nake in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se i gotovim uspehom ozdravijo z Moli-o v I in „Francoskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, e. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol I-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6(4 12) Vse one Čast. p. ii. uarocnlke, katerim Nnio včeraj prltiejnll nakaznice« proalmo prav uljudno, tla blagovoli — zaradi pravilnosti In reda v upravnl-Alvii — uaroenluo gotov«* do S. oktobra t. I. poslati, ker drugače Jim hode list brezpogojno ustavljen« Upravništvo „Slovenskoga Naroda". „LJUBLJANSKI ZVON" ■tojl sa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; sa četrt leta 1 gld. 15 kr. ■ ■■■■■■■■■■■1s^*»»*#»»po«pf»if»j»j TltJCl: 24. septembra. Pri Mntiei: Cors, Deutsch, Bstoer, Lavric iz Trsta. — Bleksiti iz Srbije. — Kegnst iz Gorice. — Tomitsch is Kočevja. — Zerk is Banjaluke. — Testi n is Prage. — Dr. Faber, dr. Krall, dr. Klinger, Buđinskv is Oradoa. — Oroscbl, Stein, \Veiss, VVtaterhollor, Sohick s Daasja. Pri Slona t Ksndernal, knes Auersperg, kostner, Blumrich, Morgenstern, Mautner, Schw*b, Pollak, Maver, Banm, VViener % Dunaja. — I.adnik. dr. Mahnert iz Gradca. — Demšar iz Železnikov. — Martine is Pulja. — Candoiini iz Trsu. — Hoflfman, Burich i Reke. — Mali i it Tržiča. Moline z Angleškega. — Traven is Idrije. — Eisler is Velike Ksniie. Meteorologično poročilo. j Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- j krina v j mm. I a. " £ 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739-2 ■■. 739*5 m. 742-8 mm. 100" C 130° C 90" C si. szh. m. vzh. m. vzh. jasno jasno jasno 000 m. Sreduja temperatura 10*3a, sa 3-6° pod normalom. 2DviX2.aJs2£a. borza dne" 25. septembra t. 1. (Izvirno talegrafičuo poročilu.) včeraj — ft«u«ta Papirna reuta.....gld. 90 7.") — gld. 91* — Srebrna renta ..... , 90 65 — , »0 90 Zlata renta.......109 M5 — „ 109 90 58/, marčna renta.....102— — . 102 15 Akcije narodne bniiko . . , 1009 — — „ 1010 — Kreditne akcije.....„ 276 75 — „ 27H — London........ 117 55 — , 117 35 Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4" , državne srečko it I. I mM Drlaviie srečke is I. 1H«4 Ogerska zlata renta iu!Q . . Ogerska papirna reuta u „...... 100 t f-0 Dunava rog. srečke 5° . ... ]Ht' s*st. listi . 1 In „ — Kreditno srečke......100 gld. 185 , — Kuri nI t<> v« srečke..... 10 „ 20 „ — Akcije auglo-avatr. banke . . PiO . 152 , 20 Trauiway-drnšt. vel j. 170 gld. a. v. . . . 228 „ — 9 31'/, — . 9-31 IHTO — , ft-58 57 75 — . 67 67 V, VSO gld. 134 gld. — ki. 100 . 180 „ 75 , ... 103 . 25 . v dobrem stanu, lepozvočen, je za 100 gld. na prodaj. Kje, pove tipravniltvo „Slov. Naroda". (761—4) Šolske knjige za ljudske šole na deželi, potem vse šolske potrebščine razpodilja točno in eeneno (799—1) ar. o-io ibTTiasri trgovec s knjigami in papirjem v LJubljani. Štev. 7816. (803) Upis tvrdke. Pri deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je v registru za posamezne firme upisala firma Ivan Tomšič obrt z lesom in kupčija z mešanim blagom v Ilirski Bistrici. V Ljubljani, dna 19. septembra 1891. / ..... -X Od pluga do krone. (745-13) ^/ ' =i=*=r=i=T=*=T=q=T=x=T=i=T:a=T=^^ Pri Karolu Till-u v LJubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. K Vso m --- (456-9) šolske potrebščine j| za pisanje, risanje in slikanje, za i vse šole po naročilu gg. profesorjev. f Velika izbera I risalnih skladnikov, risal itd. C J--- • mj Dijaški koledar za leto 1891/92 se dobi v „Narodni Tiskarni" in pri vseh knjigotržcih. m —# Glavna dobitka i goldinarje? 1 LOZI; 100.000 50.000 inarj6Y (707—15) LOZI po 1 gld. V Ljubljani se dobivajo lozi pri J. C. MAVER-ju. LOZI po 1 ffli Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne". 4513