Dolenjslci list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. — ŠTEV. 50. NOVO MESTO, 14. DECEMBRA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 OIN IZHAJA VSAK PETEK Novomeška garnizija pred desetletnico ustanovitve JUGOSLOVANSKE ARMADE Le še nekaj dni nas loči od 22. decembra — Dneva Jugoslovanske armade. Letos ima ta dan še prav poseben pomen. Deset let je preteklo, odkar je maršal Tito ustanovil I. proletersko brigado v vasi Rudo na Limu. Od takrat pa do danes je JA prešla slavno pot in predstavlja danes močan faktor miru v svetu in jamstvo mirne graditve socializma, srečnega in ustvarjalnega življenja vseh naših narodov. Od tedna do tedna Medtem ko na Koreji še vedno »sejejo mir« in se na dolgo in široko pogovarjajo o pogojih premirja, teče delo Generalne skupščine OZN v Parizu dalje. Na vrsti je bilo te dni vprašanje Nemčije, razne komisije pa razpravljajo o številnih vprašanjih posameznih odborov OZN. V času, ko je na zasedanju Generalne skupščine OZN padla tudi beseda o sprejemu Italije v krog držav, članic OZN, pa smo Jugoslovani znova priče nebrzdani neofašistični in šovinistični gonji italijanskih krogov proti novi Jugoslaviji. Ze večkrat smo pisali, da dela italijanska diplomacija slabe usluge svoji vladi z različnimi zaletavanji in izzivanji. Razgrete fašistične glave, ki se niso ničesar naučile iz neslavnega konca na glavo postavljenega Mussolinija, si vneto prizadevajo, da bi ob vsaki priliki izlivale cele reke črnita najogabnejših laži, zmerjanj, izmišljotin in čudovitih zahtev, kakršnih bi bil vesel celo pokojni fašistični mogotec Mussolini. Da v Italiji ni vse v redu, dokazuje tudi nedavni začetek izhajanja bivšega Mus-solinijevega časopisa, ki ga stari fašisti v novih srajcah kar ne morejo pozabiti Italijanska izzivanja pa gredo celo dalje. Izzivalnim izjavam novofašistov in šovinistov vseh italijanskih, barv so se pridružili tudi vojaški poveljniki redne italijanske vojske ob raznih vojaških paradah. Eno takih izzivanj, ki jih Italija — uradna in neuradna Italija! — ne more opravičiti, je bila vojaška slovesnost 4. decembra v V i d -mu ob obnovitvi tretjega gorskega artilerijskega polka divizije »Julia«. Ta polk je v torek 4. decembra dobil zlato medaljo za »junaška dejanja v Rusiji, kjer so alpinci 3. polka obnovili legendarna dejanja iz borb v Abesiniji in Grčiji«. Človeku uide nehote nasmeh, ko bere in sliši italijansko hvalisanje o »legendarnih dejanjih«. Dobro vemo, da so vsa taka in podobna »legendarna« dejanja italijanskih osvajalnih polkov in divizij v pretekli vojni bila v navadnem posiljevanju žensk, požigih celih vasi, v pokoljih nedolžnega prebivalstva, v mučenju in ubijanju talcev in v celi vrsti podobnih nečloveških dejanj, ki se jih »kulturni« italijanski fašistični vojak nikoli ni sramoval opravljati pri »razširjanju mej svetega Rima«. K »legendarnim dejanjem« bi kazalo pripisati seveda še marsikaj, ne v zadnji vrsti tudi pranje spodnjih hlač, s katerimi so imeli italijanski okupatorji posebno veliko dela v naših deželah, ko so bežali v svetem strahu pred partizani in ljudskimi množicami... Ni nam do šale v tako važnih vprašanjih. Svet sklepa in govori o stopnji italijanske demokracije, uradni italijanski predstavniki pa dokazujejo, da jim ni mar miroljubnih odnošajev med narodi. Gospod general Biglino, poveljnik. V. vojaškega teritorialnega poveljstva, je namreč z zlatom odlikovanemu polku dejal takole: »Tem vojakom in samo njih bo jutri pripadla čast, da bodo prvi vkorakali v Trst in na griču Sv. Justa razvili trobarvni prapor«... Kaj je povedal italijanski general? Za pisanjem novofašističnih listov stoje V Italiji najvišji vojaški krogi! Brez-primerna drznost, ki odlikuje tudi sicer značaj novofašističnih izzivačev, je značilna za veter, ki piha v Italiji Odlikovanje vojaškega oddelka za njegove zasluge v roparski osvojevalni vojni pa govori dovolj prepričljivo o duševni revščini v glavah vodilnih italijanskih političnih in vojaških voditeljev, saj kaže dovolj jasno najbolj preprostemu človeku na svetu, da se italijanski politiki in politikanti niso prav ničesar naučili v zadnjih desetletjih Taka izzivajna lahko samo resno škodujejo Italiji v njenih mednarodnih odnosih Z zahrbtnimi izzivanji Italija ne bo daleč prišla, nič pa ne bo opravila z zastraševanjem naših narodov, ki dobro vedo, da je s prenekatere fašistične vojaške zastave padla v pretekli vojni mnogotera zlata, bronasta in srebrna medalja v blato, ki so ga teptali partizanski koraki za bežečimi roparii Pa še nekaj je povedal italijanski general: ni verjeti uradnim izjavam o pripravljenosti na sporazumno rešitev tržaškega vprašanja! Obljube in izjave so v Italiji še vedno — prazna pena General Biglino je to 4. decembra ponovno in slavnostno potrdil. Jugoslovanski narodi, delavci, kmetje in delovna inteligenca, vsi se letos pripravljajo na slavnostne proslave 22. decembra. Skupno z Armado bodo proslavljali njen dan in dokazali s tem ljubezen do svoje ljudske vojske, do maršala Tita in Komunistične par- liko baklado z ognjemetom in slavnostnim zborom na trgu, s katerega bomo poslali pozdravno brzojavko Vrhovnemu komandantu in ustanovitelju JA maršalu Titu. Z udeležbo na bakladi in zboru bomo dokazali ljubezen do ljudske vojske in maršala Tita, s tem tije Jugoslavije, pod katere okriljem je naša Armada nastajala, rasla in se razvila v glavnega čuvarja pridobitev ljudske revolucije. k Tudi v Novem mestu se živahno pripravljajo na 22. december. 2e dalj časa tekmujejo podjetja v čast desete obletnice ustanovitve JA, mnoga so dosegla lepe uspehe; množične organizacije, društva itd. pripravljajo razne prireditve, fizkulturtia tekmovanja, predavanja in podobno. Prav poseben spored proslav pripravlja novomeška garnizija. Vojaki tekmujejo s starešinami, da bi v čast Dneva J A dosegli v učenju in vajah čim lepše uspehe. Sami pravijo, da bodo najlepše proslavili Dan JA s tem, da bodo lahko javili Vrhovnemu komandantu maršalu Titu, da so se kar najbolj izurili v upravljanju orožja, da so utrdili disciplino, si razširili obzorje v politični in splošni izobrazbi. Vojaške kulturne skupine se pripravljajo, da bodo na Dan JA nastopile v svojih enotah s posebnimi sporedi. Urejujejo stenske časopise, krasijo dvorane itd. Komanda garnizije je sklenila, da bo teden dni pred 22. decembrom organizirala posebno razstavo, ki bo odprta v Domu JA in na kateri bodo prikazane vse vrste orožja, življenje naših vojakov; mladino in ostale pa bo prav gotovo najbolj zanimala razstava težkega orožja, topov in strojnic. — Približno v istem času se bodo začela številna predavanja oficirjev garnizije po okoliških vaseh in v samem mestu. Oficirji bodo govorili ljudstvu o pomenu desetletnice obstoja JA, o življenju vojakov, o moderni vojaški tehniki, sodobnem načinu vojskovanja in o mnogih drugih zanimivostih. Posebno pozornost bo prav gotovo vzbudilo tudi predavanje na novomeški Ljudski univerzi, ki ga bo imel tovariš polkovnik Trikič o modernem načinu vojskovanja in napredovanju tehnike po drugi svetovni vojni. Na predvečer 21. decembra bo v Domu JA slavnostna akademija, na katero že sedaj vabimo vse Novomeščane. Pred akademijo bo garnizija skupno z množičnimi organizacijami organizirala ve- pa tudi ljubezen do svobodne in neodvisne Jugoslavije. Na sam 22. december bodo v vseh vojaških enotah slavnostni zbori, na katerih bodo vsem aktivnim borcem v NOB razdeljene spomenice, popoldne in zvečer pa bo na fizkulturnem igrišču in v Domu JA bogat kulturno-pro-svetni in fizkulturni spored. Proslava 22. decembra, Dneva JA, in desetletnice njene ustanovitve, bo ponoven dokaz vsemu svetu, da so naši narodi čvrsti in enotni, da so vedno pripravljeni s svojo močno Armado stopiti na meje naše domovine in dati vse za njeno svobodo, neodvisnost in socializem, ki prinaša nam in našim potomcem lepšo in mirno bodočnost. Major Stane Dolanc Kočevje bo slavnostno proslavilo Dan JA 2e na predvečer Dneva Jugoslovanske armade bo velika baklada v Kočevju seznanila prebivalce mesta s praznikom desete obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade. Pred Seškovim domom se bodo zbrali meščani, v kamnolomu in rudniku pa bodo streli naznanjali praznik J A. Ob sedmih zvečer bodo mladinci predvojaške vzgoje in učenci v gospodarstvu pripravili vojaški napad na Kočevje z južne strani, po končanem napadu pa bodo pritekli v štafeti in z baklami prižgali velik kres pred Šeškovim domom. Po govoru o pomenu Dneva JA bodo stari partizani obujali spomine na napad na Kočevje, pred kresom pa se bo razvilo ljudsko rajanje z igrami, deklamacija-mi in množičnim petjem. Sodelovala bo rudniška godba, harmonikaši iz mesta in pevske skupine. Dne 22. decembra bo popoldne zborovanje mladincev predvojaške vzgoje, v dvorani Seškovega doma pa bodo odlikovani mnogi borci NOV. Mladinci bodo prejeli knjižice predv. vzgoje, slavnost pa bo združena z raznimi nagovori in podobno. Zunanji izgled mesta pa bodo v teh dnevih dvignile zastave in okrašene hiše ter izložbe. A. BivAl aagrebćki nadškof Alojzij Stepinac. ki je bil po skoraj petih letih, katere je preživel v kazensko-poboljševalnem domu v Lepoglavj, dne 5 decembra leto« pogojno izpuščen v svoj rojstni kraj KraAić, je rlr B.l AOrielflVAlI T««;...... Aa «ni.L-Wni. n \ izpuščen v svoj rojstni kra.i KraAič, j dejal sodelavcu Tanjuga, da »nikdar n zahteval škofovske časti in jo sedaj ra< odlaga«. Izjavil je, da nima namena biti nadškof katoliške cerkve in bo v Krafiieu opravljal navadno duhovniško službo, bodisi tudi do 6voje smrti. Pogojna izpustitev bivšega nadškofa, ki je med vojno z vsem srcem podpiral in blagoslavljal usta&ke klavce in nasilno prekršceval Srbe na Hrvatskem, je izzvala po svetu vrsto različnih mnenj. Med listi, ki jim tudi izpustitev Stepinaca ni všeč — izgubili so namreč enega izmed svojih »dokazov« o preganjanju vere v Jugoslaviji — vodi vatikanski list »Osservatore Romano«, ki je izpustitvi bivšega nadškofa zagnal vik in krik obrabljenih gramofonskih Pj^c. da je »vera v Jugoslaviji preganjena«. Proglašafi so Stepinca za mučenika in svetnika, z njegovo izpustitvijo, pa jim je ta karta padla iz rok. Vatikan noče sprejeti tega mučenika k sebi. ker pač upa. da bo morda Stepinca še lahko enkrat naredil za malega, 6e i® ne za velikega mučenika. — Kje, prosim? Na Četrti strani? Takoj preberem! Kaže. da bi nekaj k tel mučeniški »slavi« prispeval Stepinac 6am. Dejal je namreč med drugim ob svoji izpustitvi časnikarjem kljub Izjavi, da noče govoriti o političnih zadevah, da je sporazum med cerkvijo in državo možen le, če »e uveljavi odnos cerkve do šole. zakona in tiska. To bi njemu in ostalim gospodom od klera seveda najbolj ugajalo — dokopati s« »pet do strahotnega vpliva, ki ga je imela cerkev nekoč v stari Jugoslaviji v šolah, y »klepanju zakonov in tiaku. Pozabljajo pa ti gospodje, da se je naš razvoj oprostili srednjeveških okovov i« zaprek, ki so mu pod pogoji sovražnih režimov zavirale svoboden razmah. Vatikan im z njim vred Stepinac pozablja, da hočemo danes živeti im delati v miru za napredek domovine in da ne bomo nikdar dopustili, da bi kdorkoli skušal rovariti pri tem našem delu. Zaveda naj se. da naši narodi niso pozabili strahot, ki so jih povzročali narodni izdajalci, med njimi tudi tisti, ki so šli z njegovim blagoslovom v pokolj zavednih in svobodoljubnih prebir valcev hrvatskih vasi. Če misli gospod Stepinac kakorkoli nadaljevati s svojo neslavno preteklostjo, bo zanj osebno še najbolj prav. da bo mirno in brez izzivanj bral svoje maše v vaški cerkvici v Krafiiču, tako vsaj obljublja sam — na med \n suhih sliv. Tavlani M je toplo zahvalil jugoslovanskemu odpPBvniku poslov za pomoč jugo slovanske vlade ter je n oglasil, da je ta pomoč pomembna ne le rudi materialne vrednosti, temveč tudi zaradi solidarnosti in sočustvovanja, ki so ga jugoslovanski narodi pokazali proti Italiji in hudo prizadetemu prebivalstvu v dolini reke Pad. — Poleg Številnih človeških žrtev, porušenih hlfi, za leta uničenih polj itd. jo ulonilo v teh poplavah nad M OOfl krav in volov, nad 10.000 konj, 35.000 praćićev, nad 10.000 ovac itd. Kratke vesti RIM. — Po začasnem zatišju je prišlo v Italiji zopet do velikih scavk. Na Siciliji stavka čez 10.000 delavcev v rudnikih žvepla. Prav tako grozijo s stavko rudarji ter delavci italijanskih papirnic. ZENICA. — Zeniška železarna je dobila spet nekaj novih modernih objektov. 28.. novembra sta začeli obratovati dve veliki kovaški kladivi, težki več deset ton. DUNAJ. — Avstrijski parlament je imel nedavno zelo burno zasedanje, ko je ponovno razpravljal o notranjem vmešavanju sovjetskih okupacijskih oblasti. Avstrijske oblasti so poslale sovjetskim zasedbenim oblastem pismen protest, na katerega pa seveda niso dobile odgovora. GORICA. — Po uradnih podatkih je v goriški pokrajini, kjer živi pretežno slovensko prebivalstvo, okoli 11.000 brezposelnih. V mestu Gorica je 2700, v Tržiču 2600, v malem mestecu Kaninu pa 740 brezposelnih. V tem mestu je skoraj vsak peti prebivalec brez službe. CETINJE. — Pri Cetinju se je te dni zgodila težka avtobusna nesreča. V prepad je zdrvel velik avtobus, v katerem je bilo okoli 40 potnikov. Na srečo se ni nihče ubil. Hudo ranjena sta bila le šofer in sprevodnik, manj nevarno pa 15 potnikov. Ostali potniki so dobili le neznatne praske. TUZLA. — Pri Tuzli so zgradili veliko tovarno azbesta. Zdaj montirajo strojne naprave in prve dni januarja bo tovarna že začela obratovati. 8541 Stran 2 DOLENJSKI LIST Stev. 50. so bili v novomeškem okraju doseženi lepi uspehi Iz dokaj skromnih porodili, ki jih po-šilj-ajo posamezni delovni kolektivi in organizacije o tekmovanju na čast desete obletnice ustanovitve JA, lahko povzamemo, da je tekmovanje moćno razgibalo in zajelo velik del naših delovnih ljudi. Ta skromna poročila, ki samo v zelo majhni meri zajemajo v tekmovanju dosežene uspehe, pa prepričljivo govore, kako naše ljudske množice gledajo in cenijo svojo ljudsko armado. Dobro vedo, da brez te armade ne bi bilo svobodne im neodvisne domovine, ne bi biilo mirne graditve boljše bodočnosti. Navajamo samo nekaj doseženih uspehov v času tekmovanja: Delovni kolektiv splošnega gradbenega podjetja »Pionir« se je tudi tokrat v celoti udeležil tekmovanja. V tem času je dvignil storilnost dela za 2%, po vrednosti za 2,4%. Letno obveznost so izpolnili že 14. novembra, torej dobr h 14 dni prej, kot so se zavezali. Imeli so Šahovski turnir in fizkulturni dan, ustanovili so štiri strelske družine in imeli 11 strelskih tekmovanj Nastavni center predvojaške vzgoje v podjetju je še vedno najboljši v okraju. Samo v prvih petih mesecih tekmovanja so proglasili 568 udarnikov. Med njimi so dvanajstkratni udarnik Nikola Papac, enajstkratni udarnik Viktor Rudman, več deset- in devetkratnih udarnikov in tudi sedemkratna udarnica, vodja težaške skupine Jožefa Mjler. Kot tovari Ško pomoč so poklonili obolelim članom 10.200 din, 8 kub. metrov drv, 300 kg jabolk in 500 kg krompirja; obiskov bolnih članov je bilo v tem času 147 Prizadetem družinam članov so poklonili skupno 14 tisoč dinarjev Zgledno je delo organizacije PAZ v podjetju, največ pa pove uspeh tekmovanja v prostovoljnem delu: 12.860 ur! Pri vsem tem niso pozabili na lastno izobrazbo, izvenatmadno vzgojo, na izlete in razvedrilo ter na dvig delovne discipline 0 uspehih delovnega kolektiva tekstilne tovarne v Novem mestu smo že pisali Predčasna izpolnitev proizvodne naloge po količki in vrednosti, dobra delovna disciplina, najbolja organizacija PAZ, uspelo fizkultuTno tekmovanje pri katerem je sodelovalo 87 članov in članic, stalna borba za dvig kvalitete izdelkov in 952 ur prosto\'oljnega dela — to so oblike dela ;n uspehi tekmovanja tega delovnega kolektiva Kolektiv postafe Novo mesto je imel v Času tekmovanja 18 sestankov, tri igre, V zniževanju Občutno znižanje cCn Industrijskih Izdelkov, zlasti življenjskih potrebščin kot mast, sladkor itd., vse to mora nujno vplivati na znižanje cen v gostilniških obratih To. predvsem pa manjši promet v gostilnah, sta bili osnovi, da so posamezni gostinski obrati že sami zniževali cene. Da pa bi bile cene po vseh ohr.illh Čimbolj Ijud ■ke, se prav] v skladu s kupno močjo potrošnikov In cenami osnovnih življenjskih pred metov je Poverjenlštvo za trgovino In preskrbo OI.O Novo mesto mkllralo na skupni posvet upravnike državnih gostinskih podjetij In gostilničarje nedržavnega sektorja Novega mesta, da se pogovorijo o enotnem znižanju cen v vseh gostinskih obratih CENE SE ZN12AJO ZA POVPREČNO t»% Cene alkoholnim pijačam se morajo znl žat| že na podlagi uredbe Ne glede na to pa so se dogovorili, da bo bo cena ravnala Mar res ne ho konec mrtvila v nekaterih sind. podružnicah? (Ob sindikalnem plenumu v Novem mestu) Marca letos Je članstvo sindikatov Izvolilo v plenum 4(1 članov, b katerega se Je izvolil poseben Izvršni odbor, ki bi pravilno moral delati le ob konzultaciji ter »opomočl Članov plenuma Vendar pa sa Je kljub prizadevanju OSS, da le-te aktivlzira. odzval od vseh le pičel procent OSS je bil prisiljen voditi vse delo mimo plenuma in le ob konzultaciji podružničnih predsednikov in tajnikov. Ker se Je skrčilo na OSS število plačanih funkcionarjev na eno moč, je bilo nuj no, da bi se podr odbor) in delegati plenuma bolj zanimah za delo, redneje obveščali OSS o svojih problemih, pa tudi sami osebno prihajali na OSS. Pa tudi tega ni bilo. Mnoge konference sind funkcionarjev že s&mega Novega mesta so bile naravnost porazno slabo obiskane. OSS Je skušal vsaj ob zaključku leta kon zultlratl delegate ln Je sklical za nedeljo 9. decembra drugI plenum, ki bi moral biti pravilno Že — 1., a Je prišlo le 18 članov ter bilo 5 opravičenih od 35 članov. Zanimivo je bilo, da so prišli delegati Iz Mirne peči in Dol. Topite, ni bilo pa nikogar z Dvora, St. Jerneja. Šmarjeških Toplic in s velike večine sindikalnih podružnic Novega mesta: TIN, Keramika, OILO. Obrtniki, Cegrad, Okr. magazin, Narodna banka. Železnica, Zdravstveni dom Kaže, da je pri teh podružnicah zavest sindikalnih odbornikov slabo utrjena in delegati niso imeli niti toliko čuta odgovornosti, da bi se opravičili! Navzlic temu Je plenum zasedal In sprejel vrsto sklepov, ki so obvezni za vse podružnice. Delegati so zahtevali, da se vse neopravičeno odsotne pokliče na odgovornost, nadalje uvede redno poročanje sind. podr. OSS o svojih problemih, za praznik JA pa bodo večji kolektivi s svojimi kult. grupami gostovali v parti zansklb krajih. Sindikati se bodo tudi pripravili že sedaj za Novoletno jelko ln se povezali s šolami, jim priredili prireditve ter obdarovanje. Da bodo občni zbori v bližnji prihodnosti res prelomnica v dosedanjem mrtvilu, ki vlada v dve tretjini podružnic okraja, se bodo podružnični odbori skupno z delegati plenuma že sedaj pogovoril) ln naredili plan ter ga Izvedli vsaj v Januarju, to je pred izvolitvami delavskih svetov. Prepričani sme, da bo članstvo slud podružnic poklicalo na odgovornost vse svoje odbore In delegate, ki malomarno Izvršujejo svojo dolžnost ter Jih Izmenjalo. To bodi tndl dolžnost našega članstva poleg ostalih dolžnosti in pravic. Poudarjamo, da Je v naših podružnicah vse premalo prave revolucionarnosti, kjer bi članstvo dejansko za Itli-vaio od Izvoljenih odbornikov, da poro-f-ajo o svojem delu ln jih v primeru nede lavnostl izmenjalo Res. člani sindikatov se lega prav gotovo prav malo zavedamo! Zato se bomo na občnih zborih morali poslužiti tudi te dolžnosti In pravice. M Tratar iCfl^O, tudi zame velja? Takoj pogledam na zadnjo stran! 20 študijskih sestankov, opravil je 1450 prostovoljnih delovnih ur in nabral 2000 dinarjev prostovoljnih prispevkov za Novoletno jelko. Okrajni telovadni odbor je v času tekmovanja dosegel vrsto lepih uspehov pri srečanju z drugimi Športnimi klubi, o katerih smo že pisali. Na novo so vključili v svoje vrste 39 članov in 51 pionirjev in pionirk. Vadbenih ur je bila v tem času 716, prostovoljnih delovnih ur pri urejevanju igrišča pa 555 Okrajni ljudski odbor oz. člani tega sindikata so v času tekmovanja posvečali največjo pažnjo strokovni izobrazbi uslužbencev Sind kalna podružnica je organizirala strokovni seminar. 70 odstotkov uslužbencev je napravilo v tem času strokovne izpite. Poživili so šaihovsko sekcijo, ki ima 12 članov, ustanovili strelsko družino, ki ima 42 članov. Pri delu na cesti so napravili 1830 ur prostovoljnega dela, poleg tega pa še pri pomoči v dedu in sejah krajevnim ljudskim odborom 4176 ur. Delovni kolektiv Lesnoindustrijskega podjetja Novo mesto je v času tekmovanja dosegel prav lepe uspehe, saij je obveznost sečnje in spravila lesa Izpolnil do Dneva republike. Sestankov z delovnimi skupinama na raznih delovisčih je biilo 145. Priredili so več vaj PAZ na obratih, kj so dobro uspele. V sindikat se je vključilo 17 članov, v ZB 8 članov, v gasilna društva 6 članov, na časopise se je naročilo 31 članov Člani kolektiva pomagajo pri postavljanju spomenika padlim borcem v Gor. Polju in pri gradnji gasilnega doma v Podturnu. Državno posestvo lin šola na Grmu imata eno najboljših sindikalnih organizacij Uredili so si rdeči kotiček, imeli vrsto kulturnoumetniškilh prireditev, več strokovnih tečajev, poleg tega pa imajo še 450 prostovoljnih delovnih ur pri raznih delih Podobne uspehe ima tudi sindikat zdravstvenih delavcev, ki je poleg naporne službe članov imel tri kulturne prireditve, tri skupinske izlete, skupno pa so napravili še 834 prostovoljnih delovnih ur O tekmovanju v počastitev JA poročajo še iz Ajdovca, kjer pripravljalo igro, usta.navliajo KUD in podobno. V Smihelu pri Žužemberku se prav tako učijo igro, v št Petru pa orforavljajo vel'ko kulturno prireditev Podobna poročila pa eo v tednu pred praznikom naše Armade vedno pogostejša. P. R. cen in večji /e pot k dviganju po kvalitet] pijače, to je stopnjah alkohola (mallganov). To velja za vino in žganje. 1'ri preračunavanju nabavnih cen, stroškov In dovoljenega zaslužka za posamezne vrste hrane v gostilnah so prišli gostilničarji do zaključka, da so cene odločno previsoke. Na podlagi take ugotovitve so določili najvišje cene posameznim vrstam In ohrokom brane, ki veljajo za vsa gostišča v Novem mestu: svinjska pečenka tO din. meso v Juhi 4« din. obara 10 din, golaš 50 din, mali golaš 30 din. telečja pečenka 50 din, kranjska klobasa 6.1 din, pečenica 70 din, testenine 21 din, krompirjeva solata 10 din. zelena solata 10 din, zakuhana Juha |0 din, čista Juha 5 din, palačinke 15 din, čaj brez alkohola C din, žemlje s Šunko 15 din Itd Te cene so povprečne nižje od prejšnjih za 20 '/*, veljajo pa za poštene obroke, saj so na primer predvidevali pri svinjski in telečji pečenki kilogram mesa za štiri porcijo. Cena hrani za abonente Je bila predmet živahne razprave, saj občutno posega v iepe delavcev ln uslužbencev. Povprečna cena celodnevne hrane Je okrog 2S40 din na mesec In Je enaka ▼ državnih In privatnih gostiščih Pri nespremenjenih plačah, ko Je precej uslužbencev z mesečnimi dohodki Izpod 3000 din brez dndakta nadomestka za pre-hranhene bone, Je to pereče vprašanje. Podrobno preračunavanje posameznih stroškov nabave ln zaslužka pri hrani abonentov Je pokazalo, da trenutno ni mogoče bistveno znižati cene, pač pa se da dvigniti kvaliteta hrane. Dosedanja cena za abonente (zajtrk 8 din, kosilo 50 din In večerja 30 din) temelji na predpostavki količine živil za posameznega abonenta za en mesec; bele moke 12 kg, koruzne moke 2 kg, testenin 2 kg, krompirja 13 kg, mesa 1 kg, solate 5 kg, maščobe 120 kg, sladkorja 1 kg poleg ostalih začimb ln pripomočkov, ki so potrebni, da je hrana okusna. Seveda je tudi od abonentov samih odvisno, da bodo te količine hrane tudi jjahte-vall. ker jim pripadajo. Iz poročil, ki Jih Prejema poverjenlštvo, je razvidno, da Je rana po posameznih gostiščih dokaj različna, fte najbolj so zadovoljni abonenti v dobivate zastonj Takole okoli novega leta se človek odloči, kakšen časopis si bo naročil ali obdržal. Jesenski in zimski čas dajeta tudi kmetu dovolj prilik za branje knjig in časopisov, mnogi pa brez časopisa že kar ne morejo več prestati ne poleti in ne pozimi V zadnjih dveh letih si je utrl »Dolenjski list« pot v prenekatero dolenjsko hišo, lepo število pa ga odhaja vsak teden po vseh krajih države, kjer žive in delajo naši Dolenjci. Celo v Ameriko, Kanado, Uragvaj, Brazilijo, Belgijo, Italijo, Avstrijo in še marsikam drugam ga naročajo Dolenjci svojcem-izseljencem, znancem in sorodnikom. Vse bolj in bolj postaja Ust pravo glasilo Dolenjske in njenih ljudi, njene slavne preteklosti in slika naporov, borb in načrtov za njeno bodočnost v socialistični domovini. Iz pisem, ki jih na primer pošiljajo svojcem in uredništvu lista mnogi fantje in možje, ki služijo vojaški rok v vrstah naše Jugoslovanske armade, govore takile stavki: »Dolenjski list nam pomeni vsak teden prav toliko kakor pismo z doma. Prinaša nam novice, spomine in dogodke z domače grude, zato ga v resnici vsak teden znova težko pričakujemo..,« Pa poglejmo ▼ naše vasi: niso redki primeri, da kroži številka »Dolenjskega lista« od hiše do hiše, posebno takrat, če je vaški dopisnik napisal o življenju svoje okolice kaj novega — ali pa Če jo je primahal mimo Janez Popotni s svojo vedno odprto bisago... V mnogih vaseh Bele krajine se Šolarji domov grede kar ne morejo sporazumeti, kdo bo list že na cesti »pregledal« in ugotovil, »če je tudi od nas kaj notri...« V Orehku, na Verdunu, pa v Stopičah, Ajdovcu, Dolžu, Dobrniču, v Mirni, Adlešičih, Predgrađu in v vaseh kočevskega okraja krožijo številke našega lista od hiše do hiše. In vendar — »Dolenjskega lista« v marsikakšni vasi le še ne poznajo. Morda ima vas dva, tri naročnike, ki pa Ust kar neradi dajejo iz rok; raje ga čistega shranjujejo v kot h knjigam in družinskim papirjem. Zato smo se odločili za tole geslo: V vsako dolenjsko hišo »Dolenjski list« I Pomagajte nam to uresničiti! Obračamo se do vseh naročnikov in bralcev, da pokažejo naš tednik sosedom in znancem in jih pridobijo za nove naročnike. Čim več naročnikov bomo imeli, tem boljši in — cenejši bo »Dolenjski list«! proizvodnji življenjske ravni hotelo Kandija tn pri Lampretu na Drogu. Ugotovili so, da s« žemlje pri pekih po 5 din odločno predrage, sal stane moka, peka in drugo za vsako žemljo le 4.25 din. Vsekakor bi morala gostinska podjetja oziroma obrati prejemati žemlje s popustom, da hI jih lahko prodajali po isti ceni kot pekarlje. Zniževanje cen po zakonu ponudbe in povpraševanja bo marsikje postavilo vprašanje boljše postrežbe ln znižanja režijskih stroškov v obratu. Tudi nakupovanje raznih potrebščin po previsokih cenah lahko povzroči izgubo. Vprašanje p«'ne zaposlitve in znižanja neproduktivnega kadra v obratih se vsak dan postavlja z večjo ostrino, kajti ta zakon bo neusmiljeno pritisnil ob stran vsakega, ki bi hotel z malo dela in na račun drugih veliko zaslužiti. Nesmiselno je tudi držanje najvišjih cen oziroma nekih predpisov. Res so določene nekaterim uslugam In predmetom najvišje cene, nikjer pa ni zapisano, da te ne smejo biti nižje. CENE OBRTNIM STORITVAM BODO OSTALE PRIBLIŽNO ISTE V prvem trenutku po odpravi živilskih nakaznic je marsikateri obrtnik že računal, kako bo sedaj lahko dvignil cene obrtnim storitvam. Trezno računanje z dejstvi pa je razRodnejšlm obrtnikom pokazalo, da pravzaprav ni nobene prave osnove za dvig cen, pač po bo treba bolj čvrsto prijeti za delo. Zato Je večina novomeških obrtnikov sklenila, da tudi v bodoče ostanejo pri istih cenah, urarjl pa so se celo pogovarjali, da Je treba dosedanje cene še znižati. Novomeški čevljarji, krojači, šivilje In mizarji so že Izjavili, da ostanejo pri starih cenah obrtnih uslug. Cene so dvignili le dimnikarji za 100"/. In brivci za nekaj manj odstotkov, pa tudi ti so že sprevideli, da po teh cenah ne bo šlo Med obrtniki, ki so znižali cene svojim proizvodom, Je slaščičar Lenarčič na Ljubljanski cesti S tem bo prav gotovo prisilil k znižanju cen še ostale slastičarske obrate v mestu. Tako je pravilno. Tisti, ki Je sposoben boljše ln ceneje nuditi blago, bo Imel več prometa in več zaslužka. Za trud, Id ga boste imeli, vam bomo priznali tudi skromno nagrada Če nam pridobite 10 novih naročnikov, ki bodo plačali celoletno (ali vsaj polletno) naročnino vnaprej, boste prejemali v letu 1952 naš tednik vse leto brezplačno. Nagrado priznamo seveda le za nove naročnike, ne pa za take, ki so bili že letos na list naročeni. Če bo teh 10 na. ročnikov plačalo polletno naročnino, boste list dobivali brezplačno 6 mesecev. — Kdor bo pridobil 5 novih naročnikov, Id bodo plačali celoletno naročnino, bo prejemal naš list pol leta zastonj, če pa bo pridobil 3 nove naročnike, ki bodo plačali celoletno naročnino vnaprej, bo dobival »Dolenjski list« četrt leta brezplačno. Novi naročniki so včasih nezaupljivi, ker časopisa še ne poznajo. Morda jih bo težko prepričati, da bi plačali naročnino kar za vse leto vnaprej. Svetujte jim zato, naj plačajo polletno ali vsaj četrtletno naročnino. Če pa pomislimo na izdatke za poštnino in pristojbine, pa se prav gotovo vsakomur bolj splača ob novem letu poravnati naročnino za vseh 12 mesecev vnaprej, pa nima več skrbi — in ne jeze z opomini in ustavljanjem lista »Dolenjski list« bo v 1952. letu izhajal v povečanem obsegu. Poskrbeli bomo, da bo še bolj zanimiv, pester, poln novio in dogodkov; razširili bomo krog naših sodelavcev, že zdaj pa lahko povemo, da so obljubili sodelovanje mnogi vidni Dolenjci iz vseh krajev države. Objavljali bomo razne gospodarske zaimivosti, nasvete za kmete in gospodinje, v »Kotičku za starše« pa bomo pisali o vzgoji, Šolstvu in podobno. Zanimivi podlistki bodo prinašali spomine na partizanska leta in našo revolucijo, segali pa bomo z njimi tudi v poljudno znanost, medicino, zvezdoznanstvo, kmetijstvo, tehniko, splošno gospodarstvo itd Precej prostora bo odmerjenega za kulturno in prosvetno delo na Dolenjskem, redno pa bomo seznanjali bralce tudi s poHtičnimi dogodki doma in po svetu. Upoštevali bomo nadalje mnoge dobre nasvete in želje, ki smo jih dobili v letošnji anketi »Kaj mislite o Dolenjskem listu?« Končno pa bomo še in Še prosili naše bralce in sodelavce, da nam bodo sproti povedali, kaj bi v »Dolenjskem listu« še želeli, da nas bodo sproti opozarjali na pomanjkljivost in seveda tudi skupno z nami pomagali listu do nadaljnjega razmaha in novih uspehov. Pri vsem tem pa nas bo vodilo tole načelo; V vsako hišo Dolenjski listi Vsaka vas, ustanova,podjetje in tovarna naj ima dopisnika za Dolenjski list! Uredništvo in uprava »Dolenjskega lista« A/i že poznate nofvečlcga sovroZitiha safovntahov? V zadnji številki smo na kratko poročali o izidu nove knjige znanega mariborskega strokovnjaka inž. Vilka Mastena »Boj ameriškemu kaparju«. Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani je s to knjigo napravila našemu gospodarstvu pomembno uslugo. Knjiga inž. Mastena na poljuden, vsakomur razumljiv način opisuje največjega sovražnika našega sadjarstva — ameriškega kaparja in učinkovit boj proti njemu. Knjiga, ki je izšla v 5000 izvodih, je res privlačna tako po vsebini Gornjo fotografijo prinaša v naravnih barvah knjiga inž. V Mastena. Prikazuje ka-parjevo okužbo na vejici jablane, na jabolku in pod povečevalnim steklom. kot po krasni opremi, ki jo med drugim krasi celostranska barvna priloga, Id prikazuje kaparja na sadni vejici, jabolku ln pod povečevalnim steklom. Mnogo slik je tudi med besedilom knjige, na posebnih pr logah pa so na prvovrstnem papirju slike, Id kažejo močno povečanega kaparja v raznih oblikah in razvojnih stopnjah, Če računamo, da je v Sloveniji okuženih po kaparju že 4 milijone dreves, pomeni to za naše narodno gospodarstvo strahotno škodo. Borba proti najnevar. nejšemu uničevalcu našega drevja mora zato letos postati množična povsod tam, kjer doslej zaradi malomarnosti, nevednosti ali kakorkoli že, še ni postala naj-resnejša skrb vseh kmetov, sadjarjev, ljudske oblasti itd. V prihodnji številki bomo o kaparju pisali malo več, vsakemu gospodarju pa priporočamo, da si knjigo inž. Mastena čimprej kupi v najbližji knjigarni ali pa jo naroči pri »Kmečki knjigi« v Ljubljani. 99 V napad tovariši - jaz moram umreti!" Oeira in huda zima 1944-45 leta je bila razen močnega in drznega sovražnika ena najtežjih ovir za borce sreimske fronte Sovražnik je bil od nas oddaljen komaj 400 metrov, ponekod pa celo manj Krogle iz pušk in strojnic so žvižgale svojo smrtonosno pesem, globoki jarki, rovi in zaklonišča pa so skrivali na ti- soče borcev 6remskih divizij. Neposredna bližina sovražnika je zahtevala od ©lenem eg a borca vso pozornost, kajti nemški snaijperji 6o dan za dnem ubijali v naših vrstah najboljše tovariše V pod-zemnicah in skrivališčih so tleli ognji, zunaj pa je divjal mraz in na debelo zaledeni! nepreorane sremske ravnine. Stab 1. Proletarske divizije opazuje razvoj operacij pri PleternlcJ (v Slavoniji). Zjutraj 16. februarja 1945 je prišel v rove prve bojne črte naš Vrhovni komandant tovariš Tito. da pregleda položaje in obišče borce Razgovarjal se je v njimi o vsem mogočem, se zanimal za njihovo oborožitev im sovražnikovo dejavnost. Prihod tovariša Tita je borce presenetil Njegova navzočnost je močno vplivala na vse; slednji borec je hotel videti in slišati svojega Vrhovnega komandanta, kajti Titove besede so vlile vojakom in oficirjem novih moči za odločilni boj. Srečanje s Titom je vsakemu borcu za trenutek ustavilo dih, njihova srca so i tolkla razbujeno, saj so mnogi tovariš' zdaj prvič in zadniič videli m slišali ljubljenega tovariša Tita Sedemnajstega februarja na vse zgodaj je sovražnik začel ofenzivo na vsej širini fronte Glavno moč je usmeril vzdolž desne obale Donave, na komun kaciii Vukovar—Šid Trinajsta Pr©let«#»ka brigada z drugimi enotami Prve Proletarske divi-ziije v sklopu 11. Armade se ie uprla sovražniku nu odseku Uača—Tovarnik, peti bataljon pa je branil komunikacijo Tovarnik—Vukovar Tukaj ie sovražnik imel precej tankov ;n prodrl je z njimi v bližino samega Tovarniška. Namestnik komandanta bataljona, poročnik Mandič, ki mu je krogla pred petimi dnevi zdrobila kost v roki, je ta dan ušel iz bolnišnice z roko v mavcu in se priglasil v batalionu za borbo »Težko je biti v bolnišnici,« je dejal, »in poslušati pesem strojnic in pušk, pa ne vedeti, kaj se godi v bataljonu s tovariši! Zato 6em prišel in se hočem boriti, čeprav samo z eno roko.« Enote 117 nemške divizije so « tanki vztrajno in drzno napadale naJe položaje, toda vsi napadi so bili odbiti z juriši bataljona XIII. Proletarske brigade To se je ponavljalo pozno v noč. Na cesti, dva kilometra pred Tovar-nikom, se je vnel boj s sovražnikovimi tanki. Naše, čeprav nezadostno protitankovsko oroiie je dajalo odpor in zadrževalo vdor tankov proti Tovarniku. V borbi je padel, tik na robu ceste, strelec protitankovske puške. Njegovo OTožje je pograbil poročnik Mandič in z eno roko pošiljal smrtonosne krogle v žeJezne nemške gigante Uničil je en tank, takrat pa ga ie krogla iz drugega tanka zadela v junaško srce Rekel je samo dve besedi: »V napad, tovariši, jaz moram umreti!« Tako je končal svoje mlado življenje tovariš Mandič, sdm kršne Like, iz vasi Jošana Njegov svetal vzgled bo ostal večno v spominu njegov h tovarišev. Besede poročnika Mandiča so bile izpolnjene. Njegovi tovariši so bili in pobili sovražnika na svojih tleh. Njegova brigada je prodirala v glavnih operat v-nih smeireh Srema in Slavoniie proti Zagrebu in prišla na obaile tržaškega zaJiva, Borci slavne XIII. Proletarske brigade »Rade Končar«, razen poročnika Mandii-ća m drugih neznanih herojev — junakov Srema, Pletern ce in Vrbovca, 6o videli zmagoslavno majsko sonce ko je tonilo v jadranske valove Kapetan Sime Kapov 693156 Štev. 50 DOLENJSKI LIST Stran 3 IZ nASiH HJlAJfiV ŠT. PETER V St. Petru Imamo Dom ljudske prosvete, ki pa služi za vse drugo v Tec.1l meri kot za prosvetne namene. Ce se ne bo kdo pobrigal za njegovo popravilo, pa ne bo služIl kmalu nikomur veći Dom je last krajevnega ljudskega odbora, ki pa *e kai malo briga zanj. Vsekakor naj bi dom pripadal tamkajšnjemu kult umetniškemu društvu, ki bi poskrbelo, da bi bil primerno vzdrževan ln služil svojemu namenu. Sedaj so razne prireditve velikokrat v šoli; ker je dom že pravo skladišče, Je seveda temu primerno zanemarjen. Sploh se krajevni ljudski odbor v St. Petru kaj malo briga za stavbe, ki so pod njegov« upravo. Stavba, kjer Je pisarna krajevnega ljudskega odbora in trgovina splošne zadruge, je bila pred Leti dozidana, vendar gornji prostori še danes niso upo rahni. ker bi jih bilo potrebno obmetati In vzidati okna in vrata, ki so tudi že priprav-Mena Če bi se K 1.0 količkaj pobrigal, bi lahko tu pridobil lepo stanovanje, katerih tudi v St Petru primanjkuje. V DOL. TOPLICAH SO ZBOROVALE ČLANICE AFŽ V Toplicah so se sestale žene iz topllške-ga sektorja in okolice Sestdnek je vodila članica okrajnega odbora AF2. Pogovorile co Be o sodelovanju in pomoči pri izobraževalnih tečajih, katerih Le brdo tudi one udeleževale. Pripravile bodo vse potrebno za novoletno jelko k| mora biti prav svečana. Delale pa bodo tudi na tem, da še ostale organizacije bolj poživijo svoje delo. PREDGRAD OB KOLPI 19. novembra si ie pocestnica Katarina Markovi« iz Dola na vožnji s konji zlomila nogo. IZ ŠKOCJANA Zanimanje za zimske strokovne tečaje Je tudi v Skocjanu veliko. Za splošni gospo dlnjski tečaj se je prijavilo že toliko žena ln deklet, da so Jih morali razdeliti na trt skupine. Vodstvo tečaja so prevzele učiteljice, kmetijska zadruga pa Je dala na razpolago prostore. Tudi fantje ln možje ■o Izrazili željo, da bi bil v Skocjanu kakšen tečaj Iz kmetijske stroke ali splošnega gospodarstva. Ker kmetijskih strokovnjakov, ki bi predavali na takem tečaju, v Skocjanu nI, ho treba fckocjancem pomagati iz mesta. Vsekakor je treba ustreči željl| mladih ln starejših kmetovalcev, ki se želijo priučiti oziroma Izpopolniti v naprednejšem gospodarstvu. Frontna organizacija In kmetijska zadruga bosta poskrbeli, da bo v Skocjanu kmetijsko nadaljevalni tečaj, k] bo prav tako dobro pripravljen kot gospodinjski. V STOPIČAH JE CVETELA ŠOLSKA JABLANA V Stopičah je cvetela šolska jablana. Na Gorjancih sneg, pod njimi cvetoče jablane ... Snrrii nismo verjeli, dokler nam šolska upravnica iz Stopič tx>v. Fanči Novakova ni pretekle dni poslala v uredništvo v pismu lep. nežno rdeče oharvan — zadnji jablanov cvet Zahvaljujemo se za pozornost, naši bralci pa bodo prav gotovo z nami vred presenečeni nad muhavostjo letošnjega vremena. IZ MOKRONOGA Naš partizanski trg Mokronog so si Preteklo soboto ogledali pevci sindikalnega kulturno-uraetniškega društva železničarjev mesta Ljubljane "Tine Rožanc« ter so povabili šolsko mladino na kratek vokalni koncert, kjer so v dostojni obliki podali mladimi lep šopek slovenskih narodr.ih in umetnih pesmi. Mladina osnovne šole in nižje gimnazije je z zanimanjem sledila izvajanjem tega pevskega zbora in se razšla zadovoljna s kulturnim darilom, ki ga ,ie tako nepričakovano in v tako lepi obliki sprejela Želeli bi. da na« »Rožančevi* obiščejo ob priliki e celovečernim pevskim programom, sa.i imamo v našem trgu in okolici mnogo ljubiteljev vokalne glasbe, ki bi gotovo radi slišali ta znani pevski zbor mesta Ljubljane. V impnu mladine pa topla hvala za res izreden glasbeni užitek. I. T. IZ SEMIČA Pred dobrim tednom je padel z dlrjajočega konja cigan Janko Hudorovec mlajši Iz Ga bra In Je bil na mestu mrtev. i Gasilci Iz Semiča so 18. novembra priredili v Domu ljudske prosvete »Vinsko trgatev«, Cisti dohodek bodo porabili za plačilo motorne brlzgalne ln nakup cevi. Mladinci, člani gasilskega društva, pa so Srlčelt s pripravami za študij Igre, ki jo bofl uprizorili v deremhru. Med svojim bivanjem v Sloveniji je major Jonos obiskal tudi partizanske kraje v Bell krajini, med temi Prlblšje in Semič. Pr) odhodu lz Semiča je dejal tajnik« KLO. naj fiove ljudem, da se vrne spet čez eno ali dve etl, toda takrat bo ostal v teh krajih dalj časa. • Na večer pred 29. novembrom je KUD Se-mlč priredilo proslavo. Referat Je imel upravitelj šole tov. Rajko Kunaver Pri programu so sodelovali pionirji |2 Mladinskega doma, učenke gimnazije in učlteljstvo. Udeležba Je bila prav zadovoljiva 13 decembra ae je zaradi hude teme pre vrnil z vozom tov. Janez Slmonlč Iz Podre-bra, k| se Je tako poškodoval, da Je moral Iskati pomoči v novomeški bolnišnici. pr Odkritje spominske plošče ob obletnici SKOJ - 4. xi. 1951 v Semiču. IZ ČRMOŠNJIC Črmošnjice so ae prebudile 29 novembra smo praznovali Dan republike, ki smo ga pod vodstvom učiteljice Vide Košir obhajali prav slovesno Tovarlšica učiteljica je pokazala, kaj se da narediti z dobro voljo Pionirje J* naučila lepo otroško Igrico »Janko In Met ka«, ki so Jo zaigrali prav lepo Za temi so nastopili mladinci z recitacijami, nato pa Je bila prosta zabava, na kateri so Igrali mladinci. Na harmoniko je prav lepn lKrala Zln ka Turkova. Po dolgem časn smo v našo vas dobili elektriko, zaenkrat še v bolj majhnem ob «egu, upamo pa. da se bo počasi še boli raz širila. NOVO MESTO Frontovci I, terena, ki so se zbrali v lepem številu na letnem občnem zboru i. decembra, so obširno razpravljali o kul-turno-prosvetnem delu In drugih nalogah Fronte. Predmet žive razprave Je bil tudi vodovod, oziroma pomanjkanje vode v tem delu mesta. Sicer Je že zbor volivcev sprejel sklepe, da se preskrba z vodo izboljša, vendar dosedaj nI še ničesar pokrenjenega, kar hi kazalo na izboljšanje. Frontovci so na občnem zboru sprejeli sklep, da pošljejo preko Mestnega odbora OF Mestnemu ljudskemu odboru zahtevo po delitvi cementa po nižjih cenah. Zbor volivcev ie namreč sklenil, da se v tem delu mesta zgradita dva večja vodnjaka, da bi bili prebivalci preskrbljeni vsaj s pitno vodo, dokler vodovodno omrežje v Novem mestu ne bo Preurejeno. Frontovci I. terena priznavajo Mestnemu ljudskemu odboru velike napore, kt jih vlaga za ureditev mesta v velikem obsegu, mišljenja po so, da tudi majhnih zadev ni zapostavljati, ker so prav ta večkrat vzrok nezadovoljstva prebivalstva, a Jih Je laže uresničiti kot velike. člani frontne organizacije L terena so bili v letošnjem letu najboljši pri prostovoljnem delu na cesti. Sklenili so, da hočejo to prvenstvo obdržati tudi v bodoče. Frontovci II. terena so na občnem zboru razpravljali o političnem položaju v svetu, o delovanju nasprotnikov znotraj države, o vzgoji mladine ln podobno. Predlagali so, da Je treba v mestu začeti z raznimi predavanji, zlasti zdrav-stveniml, za katere se posebno zanimajo žene in mladinke. Sprejeli so sklep, da se naj čimveč članov Fronte vključi v razna kulturno prosvetna ln druga društva. V tem terenu so najbolj aktivne žene, pa tudi ZB je v letošnjem letu dobro zastavila delo. Novo Izvoljeni devet članski odbor v katerem «0 štiri žene, ki so znane po svojem aktivnem delu kjerkoli Je potreba, Je jamstvo, da bo delo Fronte v II. terenu v bodoče še bolj plodno. Važno sporočilo? Večji obseg Dolenjskega lista, nagradno Žrebanje in še kaj? Vse na četrti strani današnje številke? To moram prebrati! TAKTIČNI PREMIK ALI PRAVILO LJUDSKEGA PREGOVORA* Stanovanjsko krizo v Novem mestu menda najbolj občuti sam stanovanjski urad. Pa ne samo vsled tega, ker mora reševati eno najbolj perečih vprašanj v mestu, pač pa tudi zato, ker ne more nikjer dobiti stalnih prostorov za svojo pisarno. Letos ie bil enkrat že na cesti, najmanj štirikrat pa se Je že selil Iz zakotnih v druge Še bolj zakotne prostore. Ne ve se, ali je to samo taktični premik, da t" stranke težje najdejo, aH pa drži ljudski pregovor, da je kovačeva kobila največkrat bosa? IZ TRIBUČ Nedavno Je bila seja KO OF Trlbučc, katere so se udeležili vsi člani odbora, vsi okrajni delegati množičnih organlzacil ln odborniki gasilskega društva. Pogovorili smo se o zdužltvl nekaterih odborov OF, o gospodarski dejavnosti Fronte, pri čemer smo ugotovili, da najbolj zaostaja vas Bedenj. V kulturno prosvetnem delu so najdclav-nejšl v Trlbučah, kjer so Imeli letos tri prireditve, prt katerih Je izdatno pomagalo učlteljstvo Zelo delavni so bili tudi gasilci, ki so najboljša organizacija v kraju. Kmalu bodo začeli graditi svoj dom na ponudo od bora. — Pri plačevanju članarine pa Je najboljša vas Bojane!, kjer je treba pohvaliti blagajnika Nlkota Vrlinlča. — Poročilo o novih gospodarskih ukrepih nam Je podal član okrajnega odbora OF. Pri razpravljanju smo se pomenili o volitvah, za 22. december pa bodo po vseh vaseh predavanja o JA. V. R. RIBNICA NA DOLENJSKEM Na najlepšem prostoru v Ribnici bo stal spomenik padlim borcem. Zveza borcev, OF in ostale organizacijo so doslej zbrale za spomenik že 142 000 dinarjev. TRILETNI OTROK POVZROČIL P02AR Plat zvona tn nenavadni oblak dima, ki se Je 28 .novembra vlekel iz Dolnje Težke vode proti St. Joštu, je s filmsko naglico zbral naše vrle fante gasilce na mesto nesreče. Samo njim gre hvala, da so ogenl lokalizirali In kljubovali vetru, ki Je besno raznafial gorečo koruznim. Gorel je kozolec tov. Potočarja Iz Dol. T. vode. Bil Je poln sena in koruznice. Povzročitelj nesreče Je triletni otrok. Skoraj pre-težka obtožba! Pravilneje bi se glasila: Povzročitelji so nepazljivi starši, ki brezskrbno puščajo otroke po ves popoldan prepuščene same sebi. Odkod ln kako bo prišle vžigalice v roke triletnemu otroku? Mati, ali nisi opazila, da ti manjkajo na ognjišču? Zakaj jih lahko mišljeno puščaš kjerkoli? Se zavedaš soodgovornosti? 8aj de še triletni otrok zaveda, kaj Je storil, sicer ne bi revček po dejanju zbežal v gozd ln se oglasil šele po dveurnem iskanju. Starši, poglejte včasih, kje vaši otroci pasejo ln kje zakurijo ogenj, da se grejejo. To nI prvi požar, povzročen po otrocih pastirjih, naj bo pa vsaj zadnji! N. F. IZ RUDNIKA KANIZARICA Na svojem volilnem sestanku so mladinci rudnika Kanlžarlca pregledali dosedanje delo odbora In ugotovili, da so bili na kulturno-Prosvetnem področju prav delavni. Naštudl raU «o dve kulturni prireditvi, od katerih so Z ^"""astoplll doma, z drugo pa so gostovali v hočotj,, samostojno so študirali razne go-kn1"® *n5š,n vodilnih ljudi Ustanovljeno Je ■ no tudi nogometno društvo »Rudar«, ki Je "1 "^"»»vanjlh že večkrat zmagalo. Tudi iin SsSu m* proff0 r>°boj.BanJa Inka so poslali svoie ciane. prl urejanju parka pa so napravili skupno 68 prostovoljnih delovnih ur ■ a PH Ptanakth nalogah rudnika Je btla mla dina udeležena 95-odstotno, saj le vBako ne-organlzae jo so vključili še pet mladincev organizacijo so vključili š epet mladincev Tudi za razvedrilo s0 poskrbeli. Vsako nedeljo Imajo v svojem kotičku zabavne večere v. iIiZV-,,,,.«Si° nov°, v°d»tvo aktiva, ki bo Še bolj poprijclo za delo. j, q. ŠMARJETA Kulturno-umetnlško društvo se pripravlja na zimsko sezono ln se ie odločilo Še bolj razviti svojo delovanje kot prejšnja leta Na letnem občnem zboru 8 trn so ae člani pogovorili poleg dela še o razCIrltvI Naročniki, preberite! Današnji številki smo priložili položnice tist-m naročnikom, ki so dolžni naročnino za zadnje mesece oziroma za leto 1951. Na prvi strani časopisa je poleg naslova znesek.ki ga naslova k dolguje do koncu etoš njega leta. Vse prizadete prosimo, da nam takoj nakažejo dolžno naročnino, ker jim sicer lista ne bomo mogli več pošiljati. UPRAVA »DOLENJSKEGA LISTA« društva, ker je zanimanje za njegovo delo veliko. Sedaj ima društvo 38 članov In tri sekcije; dramatske, šahovsko In knjižnico, pripravljajo pa še kino sekcijo, v ta namen so poslali na prakso enega člana, da se bo usposobili za ravnanje a kino aparatom, ki Jim je že zagotovljen. Dobro dela knjižnica. 1 Ima 518 sodobnih knjig. Ljudje radi se gajo po knjigah, posebno sedaj v zimskih mesecih. Za gospođinjsko-kuharskt tečaj, ki ga že Imajo,je veliko zanimanje. Udeležuje se ga 2« deklet ln žena. Ker nimajo dovolj velike kuhinje, da bi se praktično učile vse hkrati, je tečaj razdeljen na dve skupini. Udeležba pri teoretičnem in praktičnem pouku je vedno popolna. Lepo priznanje je treba dati mladim foto amaterjem. Prqd dobrimi tremi meseci ao ustanovili v Smarjetl foto klub Ljudske tehnike, ki šteje Že 12 članov. Uredili so si temnico In sami napravili povečevalni aparat. V letošnjem Tednu tehnike Je Glavni odbor ljudske tehnike v Ljubljani razpisal nagradno tekmovanje za najboljše posnetke. Tega tekmovanja so se udeležili tudi mladi foto amaterji iz šmarjete in v hudi konkurenci najboljših kino klubov Slovenije dosegli deseto mesto z 2.365 priznanimi točkami. To je bil tudi edini klub novome-škega okraja, ki se Je udeležil tekmovanja. R. IZ DOL. NEMŠKE VASI Na dopis objavljen pod tem naslovom v Dolenjskem listu dne 29 .novembra, nam Je tov. Ignac Meglic poslal pismo s tole vsebino: »V Dolenjskem listu od 29. novembra Je bil objavljen članek krajevnega dopisnika lz Dol. Nemške vasi. v katerem podaja nekaj primerov davčne obremenitve v KLO Dol. Nemška vas ,ln sicer za posestnika Ignaca Meglica ln Alojza Ladlho. Ker pa se lz dopisa vidi, da krajevni dopisnik ni bil dobro poučen o vseh pogojih, kt so vplivali na davčno obremenitev omenjenih, je nujno, da k temu dopisu dodam naslednje pripombe: Dejstvo je, da Ima Ignac MegliČ dejansko samo 15 ha skupne zemlje, od te • ha obdelovalne. Poleg tega Je dopisnik pozabil omeniti, da ima Meglic pet nedoraslih otrok, kakor tudi ne drži to, da Ima tri otroke sposobne za delo, ker sta samo dva, težko pa Je smatrati za delo sposobno tudi ženo, ki Je stara 50 let ter Je mati 14 otrok. Po drugI strani pa Je dopisnik pozabil omeniti, da je Ime) Ladlha od kmetijstva davčne osnove 13(000 din, medtem ko je Imel od prevozov 5000 din davčne osnove. Krivda davčne komisije In volivcev samih Je, da niso na zboru volllcev povedali, da Je Ladlha zaslužil z vožnjo v letu 1950 najmanj 50.000 dinarjev. Zdi se ml potrebno tudi to, da bi pogledali, kje so se v preteklem letu ustavljali avtomobili ter nakladali Ladlhove poljske pridelke po prostih cenah, za katere vemo, kakšne so bile. Tudi pri njegovi najeti delovni sili ni vse v redu, saj se ve, da dve njegov] služkinji nista socialno zavarovani ter sta na ta način Izkoriščani. Pri tem bi bilo potrebno omeniti tudi to, da Jože Prešeren lz Dol. Nemške vasi, kate-rega tudi omenja dopisnik, nima davčne osnove samo od kmetijstva 21.539 din, ker ima S500 din osnove od najemnine za poslovne prostore, katere uporablja K Z, kar je treba smatrati za Izredne dohodke. Namen tega dopolnilnega članka nuj bi bil, da bi krajevni dopisniki pri zbiranju raznih podatkov, ki jih nameravajo objaviti, bolj pazili ter objavljali v dopisih vesti, ki so kritike all pohvale vredne. Le pravilna, zdrava kritika doseže avoj namen, medtem ko objavljanje neresničnih vesti ali premalo obrazloženih podatkov čl-talce, katerim je resnica poznana, samo raz burja.« Ignac Meglic. USPELA PRIREDITEV ZVEZE BORCEV Prijetno so nas presenetili preteklo soboto člani Zveze borcev II. novomeškega terena z zunai navidez skromno, a zato nič mani prisrčno kulturno zabavno prireditvijo v Domu J A. V dvorani se je že pred napovedanim časom zbralo lepo število ljudi. Pozdravne besede je spregovorila tov. Marija Kapov, članica odbora ZB, nato pa je tov. Roman Kobe napovedal spored. Po Učakarjevi uverturi »Partizanka«, ki jo je učinkovito zaigral simfonični orkester Doma JA in SKUD »Dušan Jereb«, smo slišali dobro podano recitacijo Kajuhove pesmi matere treh partizanov, ki jo je predvajala Eva Nifergalova. Orkester je nato zaigral odlomek Lz Kalifa Bagdackkega, tov, Jože Perpar pa je recitiral Av6e-njakovo Pesem o ljudski oblasti. Borci JA so nato v prijetnem kvartetu — harmonika, violima in dve kitari — zaigrali in zapeli dve partizanski pesmi, borec JA, dober violinist, pa je zaigral 6olo točko iz Traviate. Z recitacijo Kajuhove Matere padlega partiizana, ki jo je z občutkom podala tov. Dragica Kobetova, je bili kulturni del sporeda zaključen, nakar Sie je začela sproščena zabava s plesom. Za prehrano, ki je bila dobra in cenena, je bilo dobro poskrbljeno, za kar gre priznanje delavnemu odboru ZB in vsem, ki so mu ta večer pomagali V plesu in prijetnem kramljanju je minil U6peli večer. Želimo sii še več takih in podobnih prireditev — morda nas v kratkem presenetijo tudi ostali terenski odbori ZB Novega mesta? — Dobiček prireditve j« odbor I. terena ZB namenili za partizanski spomenik in Novoletno jelko partizanskim sirotam. Odboru naše priznanje za pokazano vnemo in dobre namene! Gibanie prebivalstva v ohram Trebnje V novembru 1951 se je v trebanjskem okraju rodilo 34 otrok, od tega 17 dečkov in 17 deklic. Umrlo le 23 oseb, poorok pa je biilo 28. Nove družine Kmet Jakoš Janez iz Telč in hči Grm-Aek Matilda iz Telč. Rudar Bajt Framčišek in Povše Marija, hči posestnika, oba iz ftt. Janža. Železniški upokojenec Dežmam Franc in gospodinja Sedlar Marija ,oba iz Št. Janža. Sin kmeta Hočevar Jože in hči kmeta Grabnar Alojzija, oba iz Miirne vasi. Sin kmeta N ah t Ural Rudolf in Trebelnega in hči kmeta Brajer Jožefa iz Cešnjic. Gozd-delavec Novak Franc in kmečka delavka Zore Antonija, oba is CeSnjic. Sin kmeta Robek Franc im Gorenc Ana. kmetica, oba is Mdrne vasi. Sin kmeta Kocjan Jože in hči kmeta Ljubi Jožefa, oba iz čečnjic. Sin kmeta Barbo Alojz in hči kmeta Kotar Terezija, oba iz Čateža. Miličnik Budihna Viktor iz Divače (Sežana) in natakarica Zaman Angelca i« Ljubljane. Sin posestnika Resnik Franc in kmetica Strah Marija, oba iz Sv. Križa. Sin kmeta-zadružnika Potrebuješ Angel in hči kmeta-zadružnika Božič Jožefa, oba iz Sv. Križa. Rudar Šuštar Jožef iz Llboj (Colje-okoiHca) in gospodinjska pomočnica Kovač Marija iz Št. Ruperta. Kmetski delavec Šuštar Viktor iz Št. Lovrenca im hči posestnika Krajšek Frančiška iz Št. Ruperta. Kmečki delavec Dolemšek Andrej in kuharica KalčiC Justina, oba iz St. Ruperta. Kmet Berk Adolf im hči kmeta Kos Marija, oba lz Bistrice Kmet Avsee, Stanislav iz Bistrice in trg. pomočnica Rugeli Avgusta iz Št. Ruperta. Kmet Rožnik Janez iz Horjula (Ljubljaina-okolirtati ln hči posestnika Vrhove« Marija iz Velike Loke. Kolarski pomočnik Kunstek Janez in kmečka delavka Korbar Angela, oba iz Mirne. Železniški nameščenec Obreza Martin iz Stičr>e in šiviljska pomočnica Murn Ana iz Dobrniča. Čevljar Ilnikar Jože in delavka Anžur Marija, oba iz Doberniča, Rudar Lužar Feliks iz Št. Janža in delavka Krevs Pavla iz Dol. Nemške vasi. Kmet Lah Jožef in hči kmeta Dim Marija iz Miirne. Km«t Koželj Alojz iz Doberniča in hfti kmeta Sladic Ana iz Mirne. Sin kmeta Vidmar Jožef in hči posestnika Retelj Marija, oba iz Dol. Nemške vasi. Kmet Vrhovšek Jožef in hči posestnika Kaferle Marija, oba iz ftt. Lovrenca. Avtomehanik Mede Jožef iz Straže in Smoljč Ana, trg. pomočnica is St. Janža. Šofer Zaman Franc iz Prdmsko-vega in Kozlevčar Angola iz Trebnjega. Umrli ao: Gospodinja Ostanek Jožefa, 52 let, Čatež. Dojenček Stamoar Karolina, 11 dni. Cee-njrtce. Gospodinja Zupančič Ana, 92 let. Cešmjioe. Gospodinja Šenica Ivana, 72 let, Dobernič- Delavka TJrSič Ana, 54 let, Dober-nič. Sin posestnika Vidmar Adolf, 10 let, Dol. Nemška vas. Kmet Kolenec Alojzij, 49 let. Dol. Nemška vas. Kmetica Kasič Antonija, 75 let, Mirna. Gospodinja Graeaff Frančiška, 59 let.. Mirna. Kmet Mežmar Andrej, 72 let. Mirna, Kmet Lunder Franc, 43 let, Mirna vas. Užitkarioa Zore Ana, 89 let, Mokronog. Užitkarioa Hlebec Marija. 81 let, Mokronog. Kmet Kastelic Jamez. iz Sela-ftumherka, 72 let. Dojenček Koželj Ana, 17 dni, iz Sola-Sumheka. Podlesmik Venceslav. kmet, 41 let, St. Lovremc. TJžit-kar Markovič Anton. 92 let iz ftt. Lovrenca. Kmet Zaje Alojjjtj. 74 let, št. Lovremc Gospodinja Strmole Marija. 48 let, St. Lovremc. Gospodinja Sa.je Marija, 72 let. ftt. Lovrenc. Mali kmet Kužnik Franc. 43 let. Trebnje. Upokojenka Majer Frančiška, 65 le*. Tržišče. Užitkar Culjkar Janez, 82 let, Vel. Gaber. Gospodarska podetfa, ustanove, obrtnike in ostale opozarjamo, da bo novoletna številka našega tednika imela višjo naklado in večji obseg. Prosimo, da nam pošljejo pismena naročila za reklamne oglase in novoletna voščila najkasneje do 20. decembra t. L UPRAVA »DOLENJSKEGA LISTA«, NOVO MESTO, LJUBLJANSKA CESTA 25 V trebanjski gostilni „Patnik" še nt reda V gostilni »Potnik* j© na hraini večje število abonenlov. Nismo zelo izbirčni, vendar smo e hrano vse prej kot zadovoljni. V začetku oktobra smo abonenti sklicali sestanek, na katerega srno povabili tudi upravnika in kuharsko osebje. Prvi se je izmaknil, češ, da gre v posteljo, da ie bolan; kuharskega in strežniškega osebja pa sploh nismo mogli dobiti na sestanek. Hoteli smo se pogovoriti o cenah in kvaliteti hrane. Z oktobrom se je hrana podražila. Kosilo stane 4« din. Pričakovali smo. da se bo tudi kvaliteta izbolišAla. toda zaman. Po sestanku, ki je sicer ostal brez uspešen, je bil nekaj dni jedilnik nekoliko izmenjan, toda samo toliko, da smo se malo potolažili. Cez nekaj dni pa se je začela spet stara pesem. Od oktobra dalje je cena nekaterim živilom kot masti, olju, sladkorju in mesu v celi državi občutno padla. Pričakovali Damsko-frizerski salon ADAM IVAN NOVO MESTO, GLAVNI TRG 28 naznanja svojim cenj. strankam, da so ostale cene vsem frizerskim uslugam skoraj neizpremenjene smo, da bo cena prehrane v gostilni padla vsaj z mesecem decembrom, pa nam je upravnik odgovoril: >Niti dinara više, niti dinara manje!« »Dobro« smo si mislili, »ti lahko govoričiš, Če pa bi užival to. kar nam primeso na mizo, prav gotovo ne bi tako govoril.« Prepričali smo se. da je v mestih mnogo teže za živila kot na podeželju, lahko pa Primerjamo kakršno koji menzo ali gostilno kjerkoli, pa nudi svojim abonentom za tak denar vse kaj drugega, kot pa gostilna v Trebnjem. Naj navedemo samo jedilni list za kosila v 1 tednu: Ponedeljek: prežgana juha, zelje im 2 krompirjeva cmočka: 2 komadiča kruha. Torek: Gosta jesprenjčkova juha, čebulova orna ka in krompir; dva komadića kruha. Sreda: Juha z zasipanim zdrobom. 2 koščka mesa v nekaki paradižnikovi omaki, nekaj koščkov krompirja v kosih, 2 kornadiča kruha. Četrtek: Prežgana krompirjeva juha (voda brez krompirja), nekaka tekoča ješprenova rižota brez mesa. nekaj solat; 2 koščka kruha-Petek: Prežgana juha, paradižnikova ali vinska omaka im pražem krompir; 2 koščka kruha. Ho bo ta: Krompirjeva juha (krompir na pol kuhan), zelje z zdrobom (kot polenta); dva koščka kruha. Dvlgnlmo dolenisho sadiurstfo Sadjarstvo prištevamo med najvažnejše panoge našega narodnega gospodarstva, saj spada med najbolj plodne ln donosne; lepo ln zdravo sadje najde kupca povsod ln Je povpraševanje po nJem vedno večje. PREJ PUSTE GMAJNE — ZDAJ OREHOVI NASADI Kraške golicave po pobočjih nad Kolpo pod vasmi Predgrad, Kovača vas, Stari trg in Špeharji—Dalnje njive so začeli pogozdovati že pred vojno. Ker so se poizkusi dobro obnesli, zlasti bor se je lepo razrasel, s pogozdovanjem nadaljujejo tudi po vojni. Letošnjo jesen nameravajo pogoz-diti vsaj 5 ha površin. Pa še en pameten poizkus nameravajo napraviti spomladi. V Beli krajini na splošno zelo dobro uspevajo orehi. Ob cesti Speharji —Sinji vrh so se zadnja leta prav lepo razrasli, čeprav jih nihče preveč ne neguje. To je dalo povod, da so sklenili zasaditi z orehovimi drevesi del gmajne nad navedeno cesto. Za enkrat imajo pripravljenih 800 sadik oreha. Da bodo orehi na pusti zemlji bolje uspevali, jim bodo pognojili s cestnim blatom. Znano je namreč, da orehom zelo prija to gnojilo. Nedvomno bo poizkus ob skrbni negi uspel, saj je tu podnebje zelo ugodno za rast žlahtnega drevja. Priporočljivo bi bilo, da bi napravili slične poizkuse še drugod in morda tudi z drugimi vrstami koristnega drevja. Za prvo tovrstno orehovo plantažo v Beli krajini se posebno zanima okrajni gozdar Maks Pavlin. Navzlic važnosti na sadjarstvo na Dolenjskem še daleč nI na taki stopnji kot bi moralo bltt. Koliko Je prt nas še neizrabljenega sveta brez vsake koristi, kjer pa bt lahno uspevalo sadno drevje! To so strmi In ka. meniti kraji, ki niso primerni za njive, za sadovnjake pa bi hlll. Tudi široki pasovi oh njivah bi lahko bili zasajeni z drevjem. Celo travnikom ne škodujejo drevesa, če so posajena dovolj narazen (18--28 metrov). Za dvig dolenjskega sadjarstva pa so potrebne tudi drevesnice Dolenjci so do sedaj sadili gozdne divjake, Jih presajali v sadovnjake In jih cepili, ne da bi gledal] na primernost In kakovost ceplčev. Nekateri kupujejo cepljena drevesa na Grmu, k| pa ne more kriti vseh potreb, zato jih naročajo tudi Iz drugih drevesnic. Pred zadnjo vojno so nameravali narediti državno drevesnico za Dolenjsko v Soteski na bivšem Auerspergovem posestvu Soteska Ima pri Dol. Toplicah lepo In za vzgojo mladih sadnih dreves prav primerno lego. Za drevesnico v Soteski se je zelo zanimal sadjarski strokovnjak in vrtnarski nadzornik i>oknjn| Drago Humek Kar pa se v stari Jugoslaviji nI dalo narediti, bt ae lahko se daj. Tu naj h| gojili sadna drevesa, ki so primerna za Dolenjsko ln Jim prlja dolenjska klima. Drevesnica v Soteski bi mnogo pri pomogla k napredku dolenjskega sadjarstva. To se ponavlja iz dneva v dan, iz tedna v teden, že iz lela v leto. Močnatih jedi sploh ne poznamo, razen zadnje čase krompirjeve cmoke. No, tudi to so jedi. ki so užitne, če so okusno pripravljene. Toda sprememba človeku prija, zato smo se te enoličnosti več kot naveličali. Kuharice v trebanjski gostilni so še daleč od kuharske umetnosti, zato ne vedo, kaj gre skupaj. Ne vedo. kdaj je preveč paprike, česna, soli, niti kdaj tega ni dovolj. Meao se nam malokdai prikaže na mizo in še takrat ne vemo ali je gulaž ali obara ali omaka. Okusa nima nobenega. . . Mnogokrat romajo krožniki polni nazaj v kuhinjo, pa se tam ne zmenijo, zakaj nismo pojedli, če lačni odhajamo nazaj na delo e kritiko in brez volje do dela. Ce bi abonemti pari svojem delu kazali tako malo čuta odgovornosti, prav gotovo ne bi več bili na svojih mestih, za svoje delo pa bi morali dajati pošten odgovor nadrejenim. V trebanjski gostilni pa so sami svoji gospodje, saj jim, kot kaže, nihče ne more do živega. Ko smo upravnika vprašali, zakaj je tako slaba hrana, se je izgovarjal da kuharica »ne zna kuhati«. Kuharica pa trdi, da kar dobi to lahko porabi. Ko smo predlagali upravniku, naj poišče drugo kuharico, se je izgovarjal, da ne more boljše dohiti nikjer. V časopisu pa smo brali, da glavna Uprava za gostinstvo hn turizem ponuja v malih oglasih verzirane kuharic«. Ko se bo okraj razformiral, se bo število abonentov znižalo. Ker verjetno prehrane do tedaj no ho nihče uredil, bomo abonenti orl h a ja li vsaj s to zavestjo, da so nas dolgo izkoriščali in si polnili žepe na naš račun, da pa je mnogim potekla, vsaj v Trebnjem »zlata, dobičkonosna doba!« Abonent trebanjske memze Pri »Potniku« JOko KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 14 do 17. decembra: angleški film »S čredami čez kontinent«. Od 18. do 20. decembra: angleški film »Itlanrhe Fur>«. Od 21. do 25. »Zapleši v a«. decembra: ameriški film BRIVSKI IN DAMSKI FRIZERSKI SALON SVEffC IVAN Novo mesto, Ljubljanska21 naznanja svojim cenj. strankam da so ostale cene vsem brivskim in frizerskim uslugam skoraj neizpremenjene Ogžasi ZLATO ZAPESTNO URO sem Izgubila v ponedeljek in decembra med 9. In 10. uro v Novem mestu. .Najditelj naj Jo proti na gradi vrne na upravo »Dolenjskega lista« PREKI.ICUJEM Izgubljeno sindikalno Iz kaznlco ln Jo proglašam za neveljavno. — Pungerčar Anton, Grčvrh 15, p. Mirna peč. MESTNA POPRA V I.,IA LNICA ČEVLJEV v Novem mestu sprejema vsak dan vsa v stroko spadajoča dela In izdeluje novo obu tev po meri. Cene so ostale Isto kakor pred I. novembrom! Prepričajte se z naročili In s popravilom vaše obutve! NAGROBNI KAMEN ALI PLOSCO vam uredi Mestno kamnoseštvo Novo mesto. Gerdešlčeva nI. št. 8 (poleg novega mostu v Ragov log). Ce potrehujete novo ploščo, spomenik ali robnike, se obrnite na nas Klešemo In barvamo črke oz. napise na spomenikih In spominskih ploščah. MESTNO MIZARSTVO v Novem mestu. Ljubljanska c. 28, telefon 101, sprejema vsa v tapetništvo spadajoča dela In po pravila. Oreja uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnlk - Naslov uredništva in uprave Novo mesto Ljubljanska oesta 2A, telefon •U. 127 - Postni predal 93 - Tekoči račun pri Komunalni banki v Novern mestu štev >!1fi-l 'HW22 I - Tetrtletn« naročnina 75 db uolletna 150 din oeloletu*. 300 din - Naroč lina se plačuje vnaprei - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani Stran 4 DOLENJSKI LIST Stev. 50. Prosvetno Zlvlfcnfc med votoki y Bršltinu Ko trobentač ob pol 8. zvečer zatrobi zbor, vojaškt novinci, ki so se šele nedavno navadili na postrojitev, vedo, da ee začenja kulturno delo v četi. Razen vojaškega in političnega udejstvovanja imajo vojaki JA vsestransko možnost tudi za izobrazbo in kulturo, kar je bilo v stari jugoslovanski vojski docela onemogočeno. V eni edinic Bršljinske garnizije pri Novem mestu je kulturno delo po prizadevnosti vojakov in komande posebno dobro razvito. Vojaki imajo 6voj pevski zbor in so že dosegli kar lepe uspehe. Tako 60 za dan Republike pripravili dve pesmi: »Zastavo Partije« in »Republiko«. Imajo tudi živahno delujočo folklorno skupino s 24 člani, ki je nastopila že dvakrat. Skupino vsak dan vadi podoficir Ivaš, ki je prej sodeloval v kulturnoumet-niiškern društvu v Sisku. Seveda ima težave! Od mladih vojakov, zbranih iz vseh republik, ki naj plešejo različne in nepoznane plese, je treba osnovati kolektiv, ki bo res prikazoval bogastvo naše folklore. To jim bo pomagalo, da bodo kasneje v svojih vaseh in podjetjih lahko organizirali folklorno udejstvovanie. V četi je tudi skupina recitatorjev, ki so že dvakrat nastopni na četnih prireditvah. Skupina si prizadeva, da zajame čim več čla-.nov in jih izobrazi za recitiranje. Stenčas stalno izhaja. V njem vojaki zastavljajo i,n rešujejo vprašanja, važna za njih in vso edinlco. Rubriki »Verjamete ali ne« in »Kaj kdo ljubi« sta nedvomno najbolj brani. Prav tako imajo svoj odbojkarski m nogometni klub. Ker je v četi tudi državni reprezentant v bantam kategoriji, Sradanovič, so že Važno sporočilo naročnikom in bralcem za 1952. leto V letu 1952 bo prihajal »Dolenjski list« k vam v razširjenem obsegu. Enkrat do dvakrat na mesec bo izhajal na 6 straneh, dvakrat do trikrat na 4 straneh, večkrat na leto pa na 8, 10 in 12 straneh. Cena posamezne številke bo po obsegu tednika 8, 10 oziroma 12 dinarjev, stalni naročniki pa bodo vse številke prejemali po enotni nižji ceni: celoletna naročnina za 1952. leto bo 400 din, polletna 200 din in četrtletna 100 din. Za naročnika bomo šteli samo tistega, ki vnaprej plača vsaj četrtletno naročnino. Plačate lahko ali osebno v naši upravi v Novem mestu ali na naš ček. račun št 616-1-90322-1 ali pa po navadni poštni nakaznici na naslov: Uprava »Dolenjskega lista«, Novo mesto, poštni predal 33 — Ljubljanska cesta 25. Prosimo, da na položnici ali nakaznici napišete »star« oziroma »n o v« naročnik. Dosedanjim naročnikom bomo priložili v eni prihodnjih številk položnice. Prosimo, da nam naročnino čimprej nakažejo. Kdor v letu 1952 ne namerava ostati naš naročnik, naj prvo januarsko številko vrne s pripombo: Ne sprejmem. Starim naročnikom Sn vsem rednim dopisnikom nudimo 10% provizije za prodajanje »Dolenjskega lista« in za zbiranje malih ter reklamnih oglasov, ki jih objavljamo. Interesenti naj se pismeno ali osebno javijo upravi lista, nakar jim bomo dali natančnejša navodila. Vsi naročniki, od katerih bomo celoletno ali polletno naročnno za leto 1952 prejeli vsaj do 20. januarja 1952, bodo deležni velikega nagradnega žrebanja, ki bo 21. januarja v upravi našega tednika. Prva nagrada — 1000 di. narjev, petnajst knjižnih nagrad itd. Pozdravlja vas UPRAVA »DOLENJSKEGA LISTA« organizirali nekaj tekem v rokoborbi. Tako je omogočeno treniranje v tej športni panogi novincem kakor tistim, ki so se že doslej udejstvovali v rokoborbi. Džes je sestavljen iz 6amih vojakov in ima tri harmonike, štiri kitare, vio- zumljivo, da jim predpostavljeni nudijo vso pomoč. Vojakom je dano popolnoma na volijo, v katero smer kulturnega dela se vključijo. Nekatere veje kulturno-množičnega deila 60 ozko povezane z vojaškim in. političnim poukom. Vojaki pri »srbskem kolu«. lino, nekaj tamburic, flavto in klarinet. Zdaj je sicer še neubran, toda kaže, da bo kmalu postal odlično sredstvo za zabavo v četi. Kino obiskujejo vojaki enkrat na teden. Prav talko jim je omogočeno branje časopisov. Vsak tretji vojak je naročen na »Borbo« ali »Politiko«, na armadmi tislk ali kak lokalni časopis. Za časopise so določene posebne ure zvečer. Vsaka učilnica ima »vojaški koaiček« oziroma ročno knjižnico, ki jo zalaga centralna knjižnica, in tako vojak lahko vedno dobi v roke dobro knjigo. Predavanja iz raznih področij so pogosta. Šah je priljubljena igra, ki se je je naučil že vsak rekrut. Da kulturno delo tako lepo uspeva, imajo zaslugo sami vojaki 6 svojim kulturno-prosvetnim odborom; seveda je ra- Taiko množično kulturno delo se lahko razvija samo v resnično ljudski armadi, kakršna je naša. S tem si vojaki širijo svoje politično in kulturno obzorje ter zore v dobre vojake, ki bodo znali zvesto braniti domovino pred komer koli. Kulturno razvit vojak tudi laze razume, zakaj mora sovražiti sovražnka svoje domovine in vsakodar, ki ograža našo svobodo. Naši vojaki vedo, da je Sovjetski zvezi in njenim satelitom Jugoslovanska armada najhujši trn v peti, kajti ta armada je bila in ostane največje jamstvo naše svobode in neodvisnosti. Jugoslovanska armada je tista, ki vsem našim delovnim ljudem omogoča mirno, us tvari ailno delo v graditvi socializma in ki stoji kot trden branik m>iru v svetu. Kapetan Ante Živković Rednim naročnikom našega tednika pripravlja uprava lista prijetno presenečenje. Vsak naročnik, ki bo izpolnil svojo dolžnost do lista s tem, da bo že pred ali takoj po prvem januarju 1952 plačal celoletno ali pa vsaj polletno naročnino za leto 1952, bo sodeloval v velikem n a g r a d n em žrebanju, ki bo v upravi lista 21. januarja 1952. Nagradnega žrebanja bodo deležni vsi naročniki, od katerih bomo najkasneje do 20. januarja prejeli celoletno ali vsaj polletno naročnino za novo leto. Ker prihajajo nekatera vplačila s čeki do nas šele po 14 dneh, svetujemo vsem naročnikom, da vplačajo naročnino na najbližji pošti (ali pa pri nas osebno) takoj po 1. januarju. Vsi, od katerih bomo vsaj do 20. januarja prejeli celoletno naročnino (400 dinarjev), bodo sodelovali v prvi skupini nagradnega žrebanja. Za te naroč- nike smo pripravili te-le nagrade: 1, nagrada — 1000 dinarjev v gotovini, 2. —9. nagrada — krasne knjige, ki bodo v ponos vsaki knjižnici. Vsi, od katerih bomo vsaj do 20. januarja prejeli polletno naročnino (200 dinarjev), pa bodo sodelovali v drugi skupini; za te smo pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada — »Dolenjski Ust« za leto 1952 — brezplačno, 2. nagrada — »Dolenjski list« — polovica leta brezplačno, 3. —7. nagrada — lepa knjižna darila. Kdor je v zaostanku z naročnino za leto 1951, mora seveda prej poravnati zaostanek, hkrati pa naj nakaže predplačilo za leto 1952. V nagradnem tekmovanju Jfodo sodelovali tudi vsi tisti naročniki, ki plačujejo naročnino za »Dolenjski list« za svojce v inozemstvu. Uprava »Dolenjskega lista« 0 preimenovanju novomeških ulic in trgov mesta po prizadevnosti sedanjega Mestnega ljudskega odbora vendarle začenja dobivati lepše lice, je treba z vso resnostjo misliti tudi na odraz njegovega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja, kar naj izpričujejo imena njegovih ulic in trgov. Na novembrskem zboru volilcev Novega mesta je biilo obravnavano tudi vprašanje preimenovanja novomeških trgov in ulic. Ker je stvar toliko važna, da je ne more zadovoljivo rešiti samo za to postavljena komisija, niti ne samo enkratni zbor -volilcev, začenjamo v našem listu z javnim razpravljanjem o tem vprašanju, da bi tako vzbudili zanimanje čim širše javnosti in dosegli sodelovanje vseh, ki jim je Novo mesto pri srcu. Oglasijo naj se ne samo današnji prebivalci Novega mesta, temveč tudi oni Novomeščam, ki j h je službena dolžnost raztresla po vsej državi ali sedaj stalno žive izven domačega kraja, pa jim še vedno Novo mesto utripiije v mislih in čustvu z vso intimnostjo rodne hiše. Le taJko bomo prišli do zadovoljive rešitve vpraišanja, ki je prav tako kot regulacija mestnih ulic in popravilo ter pozidava hiš v mestu važno za odraz središča Dolenjske, če lepo urejene ulice in snažne hiše ustvarjajo mestu lepo lice, mu poimenovanje ulic in trgov daje pečat njegovega življenja od davnih dm njegovega začetka do najbolj žive in aktualne sodobnosti. Oboje je enako važno in sedaj, ko zunanje lice Še o Trdinovi podobi Dolenjski list le prinesel v 48. St. za-nlmlve spomine »ov, Dolenjca o tem, kako je pred skoraj pol stoletja fotografiral pisatelja Janeza Trdino. Nič čudnega nI, če se je po toliko letih marsikatera podrobnost v spominu zabrisala, nastala pa tudi ta ali ona netočnost, ki se pa s pomočjo nekaterih zanesljivih virov da dopolniti In popraviti. Dr. Aleksander Hudovernik, dober Trdinov znanec, kt je sam dal pobudo za fotografiranje je namreč osem let po dogodku natanko popisal, kako je bilo. Takole pravi; »Bilo je 28. majnlka 1905, ko se na« je napotila četvorica v Novo mesto pozdravit pisatelja Janeza Trdino na preddan njegove petlnsedeindesetletnice. Čutil sem se dolžnega, da baš ta dan pozdravim svojega starega znanca lz dijaških let, kl ga skoro leto dni nisem videl. Poznal sem ga kot nekdanji novomeški dijak dolgo vrsto let ter se seznanil ž njim, ko sem na novomeški gimnaziji obiskoval tretji razred. Sešll smo ae tisti dan, (potem) ko sva bivši župan Hribar In jaz Trdino že prej pozdravila na njegovem stanovanju, opoldne ž njim v gostilni pri T neku. kjer je navadno obedoval. Že na potu v Novo mesto »em premišljeval, kako bi se dalo pripraviti Trdino do tega, da se da fotografirati, ker nismo imeli do tedaj nobene njegove slike. Kakor sem poznal Trdino, sem vedel, da ga bom k temu Ie težko pripravil. Obvestil sem navzoči dami, gospo Hribarjevo ln svojo soprogo, kaj nameravam ter ju naprosili pomoči. V nadi, da se ml nakana posreči, sem takoj ob svojem prihodu obvestil fotografa Dolenca, da se naj po obedu zglasl v TučkovI gostilni. Med obedom sem se za nekoliko trenutkov odstranil Iz gostilniške sobe, med tem pa »ta začeli dami Trdini prigovarjati, da se naj da skupno z družbo fotografiral i, češ da bomo imeli v»l trajen spomin na njegovo petinsedemdesetletnlco. Trdina nt bil nič kaj naklonjen tej Ideji, češ: ,kajblsedalstar dedec fotografirati', nazadnje se je vendarle vdal. Ko sem stopil zopet v gostilniško sobo, so me obvestili, kaj so med tem sklenili. Misel sem toplo pozdravil, poklical fotografa, ki je takoj pričel svoje delo. Ker nI bilo v sobi prave razsvetljave, se fotografija cele družbe nI posrečila, pač pa se je dobro posrečila Trdinova podoba, In to Je bila glavna stvar — dne 15. julija, tedaj komaj šest tednov po sestanku, me Je presenetila tužna brzojavna vest, da je ob polu šesti url dopoldne Trdina preminil«. (Ljubljanski Zvon 1918, 124—125) Da podatki dr. Hudovernlka drže ln da je omenjena družba pisatelja pregovorila, da se je dal slikati, dokazuje tudi Trdinovo pismo dr. Zbašniku 1. 1905: »Po svoji volji bi se. Jaz ne bil dal nikdar fotografirati aH prisililo me Je društvo, najbolj ima to na vesti gospa županja. AH do zdaj še nisem dobil nobene slike. To se razume samo po sebi, da Vam rad ustreženi (z njo), kadar ml bo mogoče.« (Odmevi 1930, III., 120) Prav to Dolenčevo fotografijo Je kmalu po pisateljevi smrti objavila revija Slovan 1905, str. 280, uredništvo pa je na koncu številke dodalo razlago, ki polnoma potrjuje Hudovernlkovo poročilo. Zaradi podatkov o sliki naj ga navedemo v odlomku z Jezikovnimi napakami vred: »Na dan svoje (!) 75. letnice pa ga je posetla družba intimnig znancev Iz Ljubljancintej se je posrečilo, pregovoriti ga, da se je dal fiotograflrati. In slučaj je botel, da je ta prva fotografija Trdine tudi zadnja. Novomeški fotograf Dolenc je napravil Iz cele skupine posebne slike pokojnika ter Jih oddaja po K 1.C0 s poštnino vred.« Povsem tem lahko rečemo tole: maja 1905 so Trdino obiskali Iz LJubljane Ivan Hribar, dr. Hudovernik In njuni soprogi. Na željo vse družbe Je s Trdinovo vednostjo Dolenc vse skupaj fotografiral v Tučkovi gostilni. Posnetek se nI posrečil v celoti, pač pa Trdinova podoba. Prav to Je fotograf razmnožil ln je po pisateljevi smrti tudi prodajal. Fotografiranje torej nI v nikakl zvezi z Izdajanjem Trdinovih zbranih spisov, kakor se včasih bere, ker so le-tl zaceli Izhajati poprej, ampak je dal pobudo zanj le obisk prijateljske družbe iz Ljubljane. Pa še nekaj o podobnosti fotografije. Tov. Dolenc zatrjuje, da je fotografija zelo verna, dosti bolj, kakor pa risba, ki jo je v naglici In kar na navadno vizitko narisal pri Tučku Ivan Vavpotič, ko je bil še študent praške akademije (posnetek je prinesel tudi T»varlš 2. junija 1950, str. 354). Tudi o tej stvari so mnenja deljena: dr. Niko Zupančič, ki Je kot novomeški študent Trdino gotovo z zanimanjem večkrat opazoval, sodi, da Vavpotič ni pogodil le glavnih potez obraza, »ampak Je verno Izrazil flzlo-gnomtjo ln karakteristične atribute osebnosti« (Dom ln svet 1924, 42). Prilika je lepa: obe sliki, narejeni za pisateljevega življenja, sta blil večkrat posneti po časopisi, tudi Novomešftanl, ki so Trdino dobro poznali, niso tako redki, na bi lahko mimogrede presodili, katera slika Je vernejša. Bčr. Gojenci kmetijske šole Grm so gostovali v Dolenjskih Toplicah Kmetijska šola na Grmu ne skrbi samo za strokovno izobrazbo svojih gojencev s podeželja, temveč jim daje tudi splošno kulturno izobrazbo. V nedeljo 25. novembra so igralci grmske šole gostovali v Dol. Toplicah z uprizoritvijo ljudske igre Domen. Prostorna dvorano novega zadružnega doma so gledalci skoraj popolnoma napolnili. Igralci, sami kmečki fantje in dekleta, kažejo do odrskih del veliko veselje, vendar se jim je poznalo, da odra še niso dovolj vajeni. Tudi govorica igralcev, ki so doma iz raznih krajev in se poslužujejo domačega dialekta, je precej motila. Navaditi se bodo morali odrske govorice. Med njimi so igralci, ki se bodo ob dobri režiji lahko razvili še v prav dobre igralce-diletante in ki bodo po končani šoli lahko tudi v svojih domačih krajih precej pripomogli k dvigu vaških odrov. Z nastopi in z razumevanjem zahtev odrske umetnosti si bodo grmski igralci pridobili več spretnosti in njihovi nastopi bodo vedno boljši. 2e to, da se poleg svojega dela posvečajo tudi dramatiki, je razveseljivo dejstvo. D. G. Kad ar 6e lotimo revizije uličnih imen, moramo imeti pred očmi nekatera osnovna načela, ki se nam jih je pri tem držati: ohraniti je treba take nazive, ki nam razodevajo vJogo dotičnega mestnega predela ali ulice v stoletnem mestnem rnz-voju, ohraniti ali poimenovati je treba ulice po osebah ali ustanovah, s katerimi je Novo mesto povezano s splošno slovensko kulturno rastjo, in ne najzadnje uporabiti nazive, s katerimi bo izpričan delež in podčrtana vloga mesta v usodnih letih osvobodilnega boja ter izražena zahvalnost onim, ki so svoje delo in življenje žrtvovali osvoboditvi slovenskega ljudstva. Drugo, kar je pri podeljevanju uličnih imen treba imeti pred očmi, je posebnost posameznih mestnih predelov ter v po-štev prihajajočih ulic. Treba je ločiti med zgodovinskim jedrom mesta in novimi, iz njega organsko rastočimi mestnimi deli z novo nastajajočimi trgi in širokimi ulicami, ki so sedaj dostikrat komaj 6 širokimi obrsi označeni in čakajo še razumne in tenkočutne roke urbanista in arhitekta, da jim začrta trdno in ustrezno obliko. Tretje, o čemer si je treba biti na jasnem, pa je skrb, da je ulica ali trg dostojna imena, ki ga naj nohi. Ne spuščali bi se danes v podrobnejšo obravnavo predlogov za poimenovanje ulic; o tem bi spregovorili prihodnjič. Hoteli bi poudariti le še to, da je vsaj tako važno kot podeljevanje novih imen ulicam, važna tudi njih ureditev. Poleg tega pa naj ima vsaka pomembnejša ulica na svojem začetku tudi obrazložitev svojega naziva. Kako naj bo to izvršeno, je stvar arhitekta in umetnika. Prav tako bi bilo treba misliti na okras mesta z estetsko polnovrednimi kiparskimi in arhitekturnimi spomeniki in podobn;m, česar mesto danes sploh nima. Da bi bilo treba to reševati hkrati z novim poimenovanjem, je na dlani, ker bi s tem posamezni mestni predel ali večja ulica dobila tudi svoj lepotni in umetniški poudarek. Vemo, da tega ne bo mogoče izvršiti v nekaj dneh, porazgovoritj pa bi se veljalo tudi o tem, saj je to tudi del kulturne politike Novega mesta. Te pa nikjer ni mogoče vodit; samo z vidikov trenutne koristnosti in potrebe. Obvestilo dopisnikom Zaradi pomanjkanja prostora so v tej številki izostali številni prispevki donrits-niikov iz Žužemberka, Šmihela. Gpadaca, Metliko, st. Jerneja. Novega mesta, Stopič. Trebnja itd. Objavljeni bodo v prihodnji številki, ki bo izdla v povečanem obsegu. Uredništvo Jože Dular Kulturni delež Bele krajine (OB STOLETNICI SLOVENSKE KNJIGE) Bela krajina, deželica uklenjena med Gorjanci in Kolpo, med žumberške hribine in kočevske hoste, je svet zase. Pomaknjena na jug prav tako kot Prekmurje na vzhod in Koroška na sever, tvori z onima dvema skrajne mejnike našega rodu m naše besede, zlasti naših pradavnih obredij, ki so se do dane« ohranila edinole v teh obrobnih pokrajinah. Koroški ziljski rej in štehvanje, prekmurski rmeštrski plesi in podravski orači z ostanki korantovanja, belokranjska kola, jur-jevanje, kre6nce, robčeci, metliški turn in petelinji boj! To je poezija, to je moč, to je zakoreninjenost v izročila očetov, ki so naredila, da stoje mejniki tam, kjer so jih naši predniki zasadili. Bela krajina je postavila mejnike in ni odstopila od njih Bili so Turki, pre-olavili so jo — ne enkrat! — toda vzdržala je! Dežela je bila v pepelu in ruševinah — kako praznih rok stoji tu dostikrat umetnostni zgodovinar! — toda osta-a je! Osemnajstkrat so Osmani napadli ^elo krajino, petkrat je bila Metlika pogana ali razrušena Meč v en:, zidarska Jica v drugi roki, to je bil opravek Be-lokranjcev skozi dolga desetletja. Kakšen naj bo torej kulturni delež te revne deželice? In vendar ga je dala. Ne sicer takšnega kot na priliko 6elška ali 60rška dolina, kjer so njeni ljudje imeli ljubljanske šole in njihovo učenost skoraj na dosegljaj. Sele čez Gorjance se je Belokranjcu odpirala pot v svet. Šli so drug za drugim. Peš, z domačim in poštnim vozom in z vlakom v zadnjih desetletjih. V Novo mesto, Ljubljano, Gradec, na Dunaj ... Po vsej evropski zemlji in še čez morje. Šli so kot šolniki, književniki, kiparji, slikarji in glasbeniki, slovstveniiki n znanstveniki, publicisti in politiki. Bili so seme, dovolj bogato za to revno deželo. Tako je Metlika, kot nekdanje središče Bele krajine (Metliška marka), dovolj častno odrinila svoj delež. Iz nje je kot najodličnejši izšel kipar Alojzij Gangl (1859—1P935), ki se je iz skromnega podo-barskega vajenca razvil v samoniklega umetnika in ustvaril Slovencem vrsto monumentalnih del. Njegova stvaritev sta Vodnikov in Valvasorjev spomenik v Ljubljani, marmorno poprsje Prešerna, portreti Josipa Cimpermana, Emestine Jelovškove in Josipa Stritarja. S svojmi kipi in reliefi je okrasil ljubljansko Opero (Veseloigra, Žaloigra, Genij, glasba in drama), 6tolno cerkev v Djaikovu, cerkev v Presfibaunu pri Dunaju, na metliškem pokopališču pa stoji njegov bronasti Kristus — osameli popotnik. Dolga vrsta njegovih del je v zasebni lasti Umetnik, ki so ga utesnjevale ozke domače razmere, je večidel svojega življenja prebil v tujini, na Dunaju in v Pragi, kjer je tudi umrl. Žaro z njegovim pepelom so prepeljali v domovino na metliško pokopališče. Pod isto streho kot Alojzij Gangl 6e je štirinajst let pozneje rodil njegov nečak, pesnik in pisatelj Engelbert Gangl (1873— 1950). Lepo je število knjig, e katerimi je bolj ali manj uspešno obogatili našo književnost, zlasti mladinsko. Že z osemnajstimi leti se je oglasil v »Ljubljanskem zvonu«, 1897 izdal pesniško zbirko »Iz luči in teme«, v kateri se je ponekod dovolj srečno otresel Cimpermanove in Stritarjeve formalistične šole. Kot dramatik je bil uspešen — zlasti med izseljenci — s štiridejanko »Sin« (1899), ki so ji kmalu sledile drame »Sad greha«, »Dolina solz«, »Sfinga« in »Veseli ljudje«. Svoje ožje rojake je opisal v knjigah »Veliki trgovec« (1902), »Trije rodovi« in »Beli rojaki«. Kot šolnik je sestavljali šokka berila in deloval kot pedagoški pisatelj in žur-nalist, zlasti pri sokolskih glasilih. Leta 1900 je ustanovil mladinski list »Zvonček« in začel izdajati »Zbrane spise za mladino«, ki so kasneje drugič ;,zšli v desetih knjigah pod naslovom »Moja pot«. Engelbert Gangl je bil duševno čudovito prožen in delaven prav do zadnjih dni svojega življenja, kar priča bogata neobjavljena literarna zapuščina. Tu sta dve zbirki pesmi »Belokranjske popevke «in »Pot v življenje«, dalje »Bela krajina v sonet h«, »Soneti o dobrem in zlem«, »Soneti s potovanja«, »Izbor sonetov 1941—1945«, »Milivoj in Mila da — roman v sonetih«, »Rudar Janže — roman v prozi«, »Učitelj in kmetje — iz starih šolskih kanonik«, ki je pravcata epopeja Bele krajine. V zadnjih letih pred smrtjo je napisal v verzih tudi trilogijo »Stare slave dedovina«, ki vsebuje tri žalne igre v petih dejanjih: »Samo«, »Solunska brata« ter »Črtomir in Bogomila*. Alojzij Gangl (1859-1935) Iz Metlike sta bila brata Navratila, od katerih je poznan zlasti Ivan Navratil (1825—1896) kot narodopisec, jezikoslovec n urednik »Vedeža«, prvega slovenskega mladinskega časopisa (1848—1850). Napisal je mnogo narodopisnih in jezikov- nih razprav (1. 1850 je izdal slovnico), Trdina pa ga hvali kot začetnika in očeta olikane slovenske konverzacije, ki je po letu 1848, zlasti v društvih, vse bolj začela izpodrivati nemščino. — Njegov brat Anton Navratil (1830—1897) je študiral na zagrebški univerzi in bil vzgojitelj otrok Jelačičevega brata Djura Jelačiča. Večinoma je živel kot zasebnik v Metliki, se zanimal za narodopisje in bil kot pristaš ilirizma med stebri narodnega življenja v Beli krajini. V Metliki se je rodil tudi dr. Evgen Lampe (1874—1918), urednik »Pomladnih glasov« (1897), »Doma in sveta« (1900—■ 1913) in »Slovenca« (od 1900 dalje), Po poklicu duhovnik je v politiki in književnosti ostro odklanjal vse, kar 6e ni skladajo s katoliškimi nravstvenimi in verskimi načeli. Metličana sta bila tudi naša šolnika Martin Ivanetič (1797—1881) in Franc Hočevar (1853—1919). Ivanetič je veljal za enega najboljših učiteljev tedanjega časa m je za 6voje uspehe tudi postal častni ljubljanski meščan. Napisal je dva nemška jezikovna priročnika, medtem ko je Hočevar izdal več dobrih matematičnih knjig za srednje šole. Bil je profesor matematike na tehniki v Brnu in kasneje na tehniki v Gradcu, kjer je tudi umrl. V Metliki se je rodili tudi zdravnik dr. Mirko Černič (rojen 1884), avtor raznih zdravniških razprav im »Kliničnega besednjaka«. Veliko se trudi za pravilno slovensko zdravniško izrazoslovje (knjiga »Slovenske zdravstvene besede«) in je tudi urednik Zdravstvene knjižnice. 061945