PRIMC) DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini i* Abb. postal i gmppo - Lena 4U lir Leto XXI. Št. 53 (6031) TRST, četrtek % marca 1965 PO OSTA VKE SOCIALISTIČNEGA ŽUPANA V FIRENCAH Premostili so še zadnjo oviro ki je blokirala preosnovo vlade Seja ministrskega sveta bo verjetno že danes - Senator Lami S tar nuti, kandidat za novega ministra PSDI - Cattani o socialistični združitvi «La Civilta cattolica» o borbi proti komunizmu «1 RIM, 3, — Z ostavko socialističnega župana v Firencah odv Lelia Lagoria, ki je bil izvoljen s podporo komunističnih’ svetovalcev in ki je po zaprisegi na prefekturi podal ostavko danes zvečer na seji občinskega sveta, je padla ovira ki le zadrževala tudi rešitev preosnove vlade, ker je PSDI zagrozil z vladno krizo, če bi socialisti vztrajali na sodelovanju s KPI v firenškem občinskem svetu. Tako je tudi to vprašanje sedaj sicer rešeno, toda le formalno, ker stranke levega centra razpolagajo v firenškem občinskem svetu komaj z 28 občinskimi svetovalci od skupnih 60: če _ odklonijo podporo komunističnih svetovalcev, manjšinska uprava ne more doseči odobritve nobenega svojega ukrepa, če niso odsotni najmanj štirje svetovalci opozicije in če so hkrati prisotni vsi svetovalci manjšinske občinske uprave. Po odstopu župana Lagoria so tudi socialdemokratski parlamentarci določili senatorja Lami Star- i nutija za kandidata PSDI za ministrski resor. To so storili šele na večernem zasedanju, ko je bila že znana ostavka Laeoria. Na sedežu vodstva PSI je bil danes sestanek, ki so se ga udeleži-1- tajnik in namestnik tajnika stranke De Martino in Brodolini ter Mat-teotti, ki je načelnik urada za krajevne uprave. Na tem sestanku so obravnavali razvoj političnega položaja v zvezi z vprašanjem občinskega upravnega odbora v Firencah. V razgovoru z novinarji je Matteotti izjavil novinarjem, da je federacija PSI v Firencah vedno poudarjala svojo pripravljenost in voljo, da se sestavi občinski odbor levega centra, kakor so federacije stranke v drugih velikih mestih (v Milanu, Genovi in Neaplju) privolile v sestavo občinskih upravnih odborov levega centra. Tako bo seja ministrskega sveta, ki je bila predvidena že za danes, verjetno že jutri; na njej bodo izvedli preosnovo vlade z vključitvijo nekaterih novih ministrov, med katerimi bosta tudi Fanfani in Bo-sco, razen že omenjenega socialdemokratskega senatorja Lami Star-nutija, in nekaterih novih državnih podtajnikov. V poslanski zbornici so se najprej poklonili spominu nedavno umrlega predsednika avstrijske republike Schaerfa, nato pa so državni podtajniki odgovarjali na razna vprašanja poslancev, pretežno krajevnega vprašanja. Državni podtajnik za kmetijstvo Cattani je danes govoril v kulturnem krožu «Turati» v Milanu o temi «Cemu socialistična združitev« in dejal med drugim, da bi imeli daries v Italiji več politične jasnosti, pa tudi vlade levega centra bi bile bolj trdne, če bi prišlo qo združitve med letom 1956 in 1960; tako pa je združitev danes bolj daleč, kot je bila leta 1956. Ko je govoril o sedanjem političnem položaju, je Cattani dejal med drugim: «Ne vemo, kako se bodo zaključila sedanja pogajanja; toda gotovo je le, da iz tega novega lažnega preverjanja ne bo levi center izšel okrepljen, ampak o-slabljen in morda dokončno o-brabljen. To je posledica tega, da si zamišljamo politiko ko rešitev dneva, ne da bi prikazali deželi neko splošno idejo, ki bi jo mogla opogumiti in ji dati poleta. Ni res, da je vse to povezano z demokracijo: vse to je deformacija in farsa, ne pa bistvo in resnično oblič- ...."lili""""""..n,,,,,,,....................minili,,,",,,.... ZASADI LETALSKIH NAPADOV ZDA NA SEVERNI VIETNAM Poslanica predsednika Tita ameriškemu predsedniku Johnsonu Pogajanja za sporazumno rešitev so edina pot, ki lahko prepreči razširitev spopada - Stiki Jugoslavije z vrsto držav v tej zadevi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Predsednik republike maršal Tito je sinoči °n 'ponovnih napadih ameriškega in južnovietnamskega letalstva na Severni Vietnam v osebni poslanici, ki je bila izročena odpravniku poslov ameriške ga veleposlaništva v Beogradu na predsednika ZDA, izrazil zaskrbljenost in prepričanje jugoslovanske vlade in svoje osebno, da bi nadaljevanje bombardiranja ozemlja Severnega Vietnama lahko pripeljalo do razširitve vojne in da so pogajanja edina pot, da se prepreči razširitev spopada. Maršal Tito ugotavlja v posla-n*ci _ predsedniku Johnsonu, da stališče, ki ga zastopa vlada ZDA, DANES Diplomatska dejavnost za reševanje spora okoli jugovzhodne Azije s pogajanji dobiva vedno večji obseg in vedno konkretnejše oblike. Jugoslovanski predsednik Tito je poslal ameriškemu predsedniku Johnsonu poslanico, s katero ga opozarja, da bi nadaljevanje ameriškega bombardi-nja Severnega Vietnama lahko pripeljalo do raztegnitve vojne. l’ri tem poudarja, da je treba nujno iskali rešitev s pogajanji, da se prepreči hujše. Francoska vlada je pozitivno odgovorila na sovjetski predlog in sprejela skupno akcijo, da bi Pripravili velike države do tega, da začnejo pogajanja. Francoska vlada poudarja, da je sklicanje mednarodne konference edina Pot, ki vodi do miru. Izven te P°ti je samo vojna, ki se bo postopoma razširila na velik del Azije. Zdi se, da je tudi pekinška vlada pripravljena začeti pogajanja brez poprejšnjih pogojev. Vsaj tako sklepajo iz odgovora scvernovietnamske vlade tajniku OZN U Tantu. Te dni je v Pekingu pakistanski predsednik Ajub Kan. Kakor so javili včeraj, se je Ajub Kan razgovarjal s pekinškimi voditelji tudi o Vietnamu. Verjetno je Ajub Kan poizvedoval o možnosti začetka pogajanj. Seveda bodo pogajanja mogoča, le če bodo ZDA prenehale svoje napade na Severni Vietnam. Ostro so obsodili ameriške na-Pade na Severni Vietnam tudi Predstavniki devetnajstih komunističnih strank v Moskvi. Objaviti so resolucijo, ki poziva ZDA. naj ustavijo napade in naj umaknejo svoje vojake iz Južnega Vietnama. Konferenca bo zaključila danes svoje delo z objavo uradnega sporočila. Madridski študentje nadaljujejo akcijo, da bi dosegli priznanje pravice do svobodnega združevanja. V ta namen so ustanovil »svobodno študentovsko skupščino«, ki se bo sestajala dvakrat tedensko na sedežu univer-ze- Z akcijo madridskih študentov so izrekli solidarnost študentje skoraj vseli španskih univerz, ki so proglasili tudi solidarnostne stavke. da so nemiri v Južnem Vietnamu posledica vmešavanja sosedne demokratske republike Vietnama a ne notranje razmere stremljenja in razpoloženja ljudstva, vodi do sklepa, da je rešitev v vojaških akcijah proti Severnemu Vietnamu. Ta sklep, poudarja maršal Tito, Je po našem mnenju, zelo nevaren, ker grozi, da pripelje do resne razširitve spopada z nedoglednimi posledicami. Zatem izraža maršal Tito prepričanje, da je mogoče najti • izhod iz krize v jugovzhodni Aziji z miroljubnimi sredstvi ob takojšnjem prenehanju vseh akcij, ki vodijo k .razširitvi vojne in vseh ravnanj, ki lahko poslabšajo položaj. Stiki, ki jih ima jugoslovanska vlada te dni z vrsto držav v zvezi s tem vprašanjem, poudarja maršal Tito, me prepričujejo, da so pogajanja, ki bi pripeljala do politične rešitve brez vsakih predhodnih pogojev s katere koli strani, edina pot, ki lahko prepreči razširitev spopada. Maršal Tito apelira na predsednika ZDA, da upošteva, da so ohranitev in zagotovitev miru največja dolžnost in v interesu vseh držav. Maršal Tito je danes dopoldne obiskal veleposlaništvo republike Avstrije v Beogradu in izrazil sožalje ob smrti predsednika republi ke Avstrije dr. Adolfa Schaerfa V veleposlaništvu so ga pozdravili ve leposlanik Karl Hartl in osebje poslaništva. Maršal Tito se je v poslaništvu vpisal v knjigo 'sožalij. Ob smrti predsednika republike dr. Schaerfa so se v knjigo sožalij v generalnem konzulatu v Ljubljani vpisali predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček, predsednik republiškega izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj in predsednik mestnega sveta Ljubljane inž Marjan Tepina. B. B. padi« *z zasede vojaški odred ter ubila g vojakov, drugih 5 pa ranila. Komisija za Kongo končala delo NAJROBI, 3. — Komisija Organizacije afriške enotnosti za Kongo je zaključila danes svoje delo. Uradno sporočilo pravi, da bo komisija predložila številna priporočila svetu ministrov organizacije. Kongo in njegove sosede pa Je pozvala, naj se izognejo vsakemu dejanju, ki bi lahko poslabšalo sedanje stanje. Kiši posreduje zaradi Malezije MANILA, 3. — Bivši japonski ministrski predsednik Kisi je prišel danes v Manilo na razgovore s predstavniki filipinske vlade. Kakor je znano, je japonska vlada začela posredovati za rešitev spora med Indonezijo in Malezijo. K-iši bo ostal pet dni v Manili. Iz malezijske prestolnice poročajo, da je skujlina gverilcev na- 0 angleških vojakih v Zahodni Nemčiji BONN, 3. — Predstavnik bonske vlade je izjavil, da ta vlada ni pripravljena sprejeti znižanja britanskih vojakov v Zahodni Nemčiji, če bi britanska vlada to sklenila zaradi varčevanja. Dodal je, da bonska vlada obsoja napore za zmanjšanje britanskih bremen za vzdrževanje britanske vojske v Zahodni Nemčiji. NEW YORK, 3. — Južnovietnam-ski general Kan, ki je prišel včeraj v New York, bo jutri popoldne obiskal tajnika OZN U Tanta. Sinoči je general Kan obiskal ameriško delegacijo v OZN. je demokracije. «Bistveno vprašanje demokracije v Italiji je še vedno isto: ali težiti k razkolu in vertikalnemu padcu katoliške stranke, ali pa jo še nadalje smatrati za nujen element vlade in dežele, in kompenzirati njeno dekadenco z ostvaritvijo levičarske sile, ki bo zmožna danes sodelovanja, jutri pa biti hegemon. Upadajočo parabolo katoliške stranke je le začasno zaustavila obnovljena soglasnost: gre za to. da pie-prečimo. da bi prostor na iev!ci zasedla ali monopolizirala komunistična stranka, kar bi pomenilo likvidacijo sedanje italijanske republike«. Kar zadeva socialistično združitev pa je Cattani dejal, da si je, ne smemo zamisliti kot Dogajanje in aritmetično vsoto med PSI in PSDI; «ne sme se omejiti na posl edovanje med starimi ideološkimi shemami italijanskega makst-malizma in reformizma, ki nikakor ne ustreza več gospodarski in socialni stvarnosti Italije«. Organizacijska sinteza med PSI in PSDI mora biti premisa za bistveno novo stranko, laburističnega tipa in zadostno pragmatistično, da bi mogla zajeti vso demokratično levico. Tu se bo moralo postaviti vprašanje odnosov tudi glede katoliške levice in komunistov. Kar zadeva komuniste Je Cattani mnenja, da ni moč govoriti generično o delavski enotnosti, ker je to služilo do sedaj le za to, da so socialisti dobili čut manjvrednosti nasproti komunistom. Ugotoviti je treba, do kje bo napredoval v prihodnjih letih tako imenovani Amendolov reformizem: s tem delom KPI utegne biti koristna diskusija na daljšo perspektive, vendar pa je možna le po predhodni ustanovitvi združene stranke socialistov in mora temeljiti na jasni koncepciji države«. V zvezi s polemiko liberalcev in desnice proti tistim silam v KD devica, pristaši Mora in Fanfani-ja), ki zagovarjajo tezo, da se jo treba zoperstaviti komunizmu na demokratičnem terenu in z isino-kratičniml sredstvi (tako imenovani «Izziv» komunizmu), in zahtevajo «borbo» proti komunizmu, objavlja «La Civilta cattolicS« članek, v katerem poudarja med drugim, da je «borba proti komunizmu« za katoličane istovetna z «izzivom komunizmu«, «ker izven „izziva” je le nasilno zatiranje komunizma s policijo, ricinusovim oljem in maii-ganelom: te metode so moralno nesprejemljive in politično jalove, kakor smo videTi v preteklosti; niti dejstvo, da komunisti uporabljajo slične metode, moralno opravičuje katoličane in vse tiste, ki hočejo biti iskreni demokrati, da bi uporabljali take metode. Nastanek in uveljavljenje komunizma črpata svojo moč in hrano v obstoju nekaterih resnih socialnih in gospodarskih vprašanj, ki jih komunizem skuša rešiti: premagati in odpraviti more torej komunizem le tisti, ki je zmožen dati tem vprašanjem bolj polno in bolj človeško rešitev od one, ki jo nudi komunizem, kajti vprašanj ni moč zadušiti s silo, ampak jim je treba poiskati ustrezno rešitev«. Španski študentje vztrajajo pri borbi MADRID, 3. — Madridski študentje so se tudi danes zbrali na zborovanju na sedežu fakultete za gospodarske vede. Policija je še poostrila svoje ukrepe in močno za-stražila poslopje. Rektor madridske univerze pa je sklenil, da se z jutrišnjim dnem znova pričnejo predavanja na medicinski in leposlovni fakulteti. Madridska «svobodna študentovska skupščina«, ki so se ji pridružile podobne skupščine iz Salamance, Marcelone in Valladolida, se bo sestajala dvakrat na teden, in sicer ob torkih in petkih. Imela bo svoje vodstvo, ki se bo menjavalo vsak teden, študentovsko gibanje, da lii dosegli svobodo združevanja, se je razširilo skoraj na vso državo. Včeraj so bile študentovske demonstracije tudi v Salamanci ip Sevilli, ni pa bilo incidentov. V Barceloni, Oviedu in Saragozi sp študentje stavkali iz solidarnosti z madridskimi študenti. V Barceloni so bile tudi danes zaprte vse fakultete tamkajšnje univerze, ;,,cU-pine študentov pa so se zbirale pred vhodom Vendar pa ni bilo in cidentov. V Madridu se je okoli poldne zbralo veliko število študentov v bližini pravne fakultete, toda po i-aija jih je razgnala. Predstavn k vlade je danes izjavil, da je po i-cija aretirala kakih 20 študentov in Jih zaslišala v zvezi z včerajšn i-mi demonstracijami. Predstavil k je dalje trdil, da so se med študente pomešali «poklicni agitatorji«. V krogih ameriškega konzulata se je zvedelo, da so med včerajšn i-mi demonstracijami v Madridu i-retlrali 6 Američanov, in sicer dva turista in štiri študente. Vse so čez nekaj ur izpustili, tistim, ki so uosneli fotografije o demonstracijah, pa so zaplenili filme. Črnske organizacije ZDA zahtevajo spremembo ameriške politike v Afriki Slika kaže ameriškega črnskega voditelja Malcolma X, ki je bil nedavno umorjen, s hčerko Ilyeah na letališču Kenntdy iiiiuiniimiiiiiiiuiuiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiLiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiniii SPOROČILO FRANCOSKE VLADE Francija sprejela sovjetski predlog za skupno akcijo v zvezi z Vietnamom Mednarodna konferenca je edina pot, ki lahko pripelje do miru PARIZ, 3. — Franclja je sprejela sovjetski predlog za skupno akcijo, da bi pripravili velike države na začetek pogajanj glede jogo vzhodne Azije. To je sporočil po današnji seji francoske vlade, ki ji je predsedoval de Gaulle, predsednik vlade Peyrefitte. ------------- Peyrefitte je izjavil, da so na seji govorili o položaju v jugovzhodni Aziji in da so sprejeli odgovor na sovjetsko noto glede skupne politike obeh vlad, da bi dosegli mir v jugovzhodni Aziji s pogajanji. Kakor že javljeno, je francoski odgovor izročil včeraj predsednik republike sovjetskemu poslaniku Vi-nogradovu. Predstavnik je dalje izjavil, da je sklicanje mednarodne konference edina pot, po kateri je moč priti do miru, «Izven te poti je samo vojna, ki se bo postopoma raztegnila na velik del Azije.« Severnovietnamska vlada je objavila danes sporočilo vojaškega vrhovnega poveljstva, ki pravi, da so včeraj sestrelili nad Sever- iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiii DEBATA 0 OBRAMBI V ANGLEŠKEM PARLAMENTU Minister za obrambo zagovarja načrt o znižanju izdatkov Minister je poudaril tudi potrebo naporov za sporazum o preprečitvi nenadnih napadov in o zamrznjenju števila vojakov LONDON, 3. — Med debato o beli knjigi o obrambi je minister za obrambo Denis Healey izjavil, da «se zdi, da je bila naloga vsakega novega ministra za obrambo v zadnjih desetih letih razveljaviti nekatere načrte njegovega prednika«. Zatem je Healey govoril o te- žavah z novačenjem, o pomanjkanju tehničnih kadrov v mornarici in o težavah v letalstvu. Dejal je, da na nekaterih ladjah ne morejo uporabljati modernega orožja zaradi pomanjkanja tehnikov. Zatem je minister dejal, da je • obsedenost prejšnje vlade z. mitom neodvisnega zastraševalnega sredstva negativno delovala tako na sektorju solidarnosti zahodnega zavezništva kakor na sektorju širjenja jedrskega orožja*. Hkrati mota.* rati. Pripomnil je, da je absurdno misliti na splošno vojno v Evropi, ki bi se mogla podaljšati za več mesecev po uporabi jedrskega orožja, in da se tega zaveda tudi Sovjetska zveza. Pripomnil je: »Odstraniti moramo iz naših računov misel o premišljenem napadu in moramo posvetiti našo pozornost organiziranju naših sil, da bodo lahko vzdržale napad, ki bi ga povzročil vojaški ali politični nesporazum ali po- so se stroški obrambe tako povečali, da so postali neskladni z gospodarskim razvojem dežele. Prejš nja vlada ni mogla dati deželi vojaške strukture, ki bi bila sorazmerna z ogromnimi zneski, ki so jih porabili. Zaradi tega «je morala nova vlada iskati v tujini letala, ki jih letalstvo potrebuje*. Minister je nadaljeval: -Dejstva ter vojaška politična in gospodarska realnost onemogočata nacionalizem kot podlago obrambne politike. Dokler ne bomo prišli do neke oblike razorožitve, mora biti varnost dežele odvisna od moči in solidarnosti njenega zavezništva Z ZDA in zahodno Evropo.* Minister je nato izjavil, da so strateške koncepcije NATO zastarel« in de jdh je trebe revidi- Glede britanskih oboroženih sil v Zahodni Nemčiji je minister izjavil, da je treba resno upoštevati breme, ki ga te obveznosti imajo za angleško plačilno bilanco. Letos so stroški v ta namen narasli' na 85 milijonov šterlingov. Minister je dejal, da je težko prepričati povprečnega Angleža, da bi si prevzel bremena teh obveznosti, «ko Nemci tako malo storijo, da bi nas razbremenili«. Obljubil je, da bo Wilson govoril o zadevi med svojim obiskom v Bonnu. V zvezi z Malezijo je minister Healey izjavil, da bi v jugovzhodni Aziji prišlo do vojne, če ne bi britanska vlada spoštovala svojih obveznosti. Nadaljeval je: «Ne moremo stalno biti policaji v vsej Aziji in Afriki. Dnevi britanskega miru so končani. Deliti moramo našo odgovornost z drugimi državami.« Kar se tiče izdatkov za obrambo, je minister izjavil, da Velika Britanija porabi sorazmerno višji znesek kakor vsaka druga država njenega obsega (t. j. 6,8 odstotka narodnega dohodka). Zatem je minister napovedal znižanje izdatkov, kakor jih je predvidevala konservativna vlada. Ti se bodo znižali za 55 milijonov šterlingov. Ponovil je, da hoče vlada tak vojaški proračun, ki naj bo skladen z zmogljivostjo dežele. Proti koncu je minister izjavil, da upa, da bo kmalu poročal v spodnji zbornici o sporazumu s Francijo za skupno izdelovanje dveh tipov letal. Pozneje se bo s Francozi lahko diskutiralo o. skupni izdelavi helikopterja in radarskega letala za mornarico. Na koncu se je minister zavzemal za sporazum za preprečitev nenadnih napadov, ki naj bo povezan z medsebojnimi inšpekcijami. Zavzel se je tudi za sporazum o zamrznje-nu števila vojaštva na sedanji višini, s tem da se ohrani »ravnotežje, ki je potrebno za varnost.« Predstavnik za obrambo v konservativni vladi v senci Thorney-croft je v svojem govoru kritiziral belo knjigo o obrambi in je dejal, da sta atlantska jedrska sila in večstranska sila NATO mrtvi in da se bo morala vlada držati »izvrstnih strateških načel«, na katerih sloni sedaj obrambni sistem atlantskega zavezništva. nim Vietnamom 9 ameriških letal, mnogo drugih pa je bilo poškodovanih. Vladno glasilo piše v svojem uvodniku, da včerajšnji ameriški napadi na Severni Vietnam niso povzročili občutnih izgub. Dalje pravi uvodnik, da bodo 7,DA in Južni Vietnam, če bodo nadaljevali- svoje napade, deležni še hujših represalij, dokler ne bodo dokončno vrženi iz boja. Predstavnik ameriške vojske v Sajgonu je izjavil,- da danes niso izvedli nobenega bombnega napada na severnovietnamsko o-zemlje. Ameriška letala pa so še dalje bombardirala osvobojena področja v Južnem Vietnamu. V Earizu je bila seja sveta ministrov NATO, na kateri so razpravljali o jugovzhodni Aziji, A-meriški predstavnik je poročal o ameriških bombnih napadih na Severni Vietnam, ((Christian Science Monitor« objavlja komentar svojega izvedenca, ki piše o tihi diplomaciji generalnega tajnika OZN U Tanta in komentira odgovor, ki ga je U Tant prejel iz DR Vietnama. ZDA in Kitajska — piše komentator — so doslej postavljale nesprejemljive pogoje za pogajanja o Vietnamu. Odgovor Hanoja pa utegne pomeniti napoved, da bi bila Kitajska pripravljena navezati stike in se pogovarjati, če za to ne bi postavljali vnaprejšnjih pogojev. Odgovor DR Vietnama je zbudil živahno zanimanje diplomatskih krogov. Generalni tajnik poudarja, da je nujno treba navezati stike, v katerih naj bi si prišli na jasno o stališčih druge strani in o tem, kakšen izid bi si lahko obetali. Ostane pa odprto vprašanje, če bo DR Vietnam ostal pri svojin stališčih, ki jih je sporočil po diplomatski poti U Tantu, če se položaj spremeni — piše ((Christian Science Monitor«. Kosigin zopet v Moskvi MOSKVA, 3. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin se je danes vrnil z letalom iz Berlina v Moskvo. Letalo je odpotovalo z berlinskega letališča med divjanjem snežnega viharja. Preden je letalo odletelo, so morali očistiti vzletišča s plugi. Predstavnik bonske vlade je danes ponovil, da je vabilo Kosigi-nu, naj obišče Bonn, še vedno veljavno, čeprav je Kosigin izjavil, da ne namerava priti v Bonn. Predstavnik von Hase je Izjavil, da je vabilo Kosigina odraz namenov zahodnonemške vlade, da sovjetski vladi obrazloži zahtevo po nemški združitvi in da želi to storiti z vsemi sredstvi in tudi z neposrednimi razgovori. Zatem je von Hase izjavil, da Kosigin ni še odgovoril na novo vabilo in da Je samo sprejel - na znanje to vabilo «kot gesto dobre volje« ter je ob WASHINGTON, 3. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je sprejel danes nekatere predstavnike ameriških črnskih organizacij, ki so mu obrazložili stališče teh organizacij do ameriške politike v Afriki. Te organizacije, ki so se lani zbrale na skupnem kongresu, zahtevajo revizijo ameriške politike do Konga, Južne Afrike in portugalskih ozemelj. Zlasti zahtevajo ukinitev pomoči čombejevi vladi, predlagajo neke vrste Marshallovega načrta za Afriko in vkl.iu-čltev večjega števila črncev v ameriški državni departma. V Selmi, v državi Alabami, je bil danes pogreb mladega črnca, ki je umrl zaradi ran, ki jih je dobil 18. ljubil, da bo odgovoril, česar ni februarja med protestnim poho- do sedaj še storil. NOVI DELHI, 3. — Johnsonov osebni predstavnik Harriman je zaključil svoje razgovore v Afganistanu in je prišel danes v Novi Delhi. Jutri se bo sestal z indijskim zunanjim ministrom in s predsednikom vlade. V nedeljo bo odpotoval v Manilo. MOSKVA, 3. — Vrhovni sovjet je sklenil ustanoviti šest novih ministrstev, ki so do sedaj bila • državni odbori*. Ta so: 1. ministrstvo za letalsko industrijo, 2. ministrstvo za obrambno industrijo, 3. ministrstvo za radiofonsko industrijo, 4. ministrstvo za pomorsko industrijo, 5.. ministrstvo za elektrotehniko, 6. ministrstvo za strojegradnjo. KAIRO, 3. — Kubanski minister za industrijo Guevara je prišel sinoči na štiridnevni obisk v Kairo. dom proti rasni diskriminaciji. Policija je močno zastražlla cerkev, v kateri se je zbralo več sto pogrebcev: ni bilo incidentov. V New Yorku so danes aretirali še enega črnca v zvezi z umorom tinskega voditelja Malcolma X. Aretirani je član sekte ((črnih muslimanov«. Ajub Kan v Pekingu PEKING, 3. — Pakistanski predsednik Ajub Kan, ki je prišel včeraj na uraden obisk v Peking, se ’je danes sestal s -predsednikom republike in predsednikom vlade. Govorili so -predvsem o položaju v jugovzhodni Aziji in zlasti v Vietnamu, o odnosih med Kitajsko in Pakistanom, o -Kašmiru, o odnosih med Indijo in Pakistanom ter o odnosih med ZDA in Kitajsko. ' iiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiVmi„mt||||||||l|>||||||l|||||m,||l,|l|||lmmi||||||||,|||U,||9 RESOLUCIJA DEVETNAJSTIH V MOSKVI ZDA morajo prenehati napade na Severni Vietnam Ameriške čete naj se umaknejo iz J. Vietnama - Danes uradno sporočilo o razgovorih predstavnikov komunističnih strank MOSKVA, 3. — Predstavniki 19 komunističnih strank, ki se posvetujejo v Moskvi, so sprejeli skupno izjavo, s katero zahtevajo konec ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam in umik ameriških čet iz Južnega Vietnama. ((Barbarsko bombardiranje 'obljudenih krajev v Severnem Vietnamu, pravi resolucija, je ustvarilo nov položaj v jugovzhodni Aziji, ki bi se lahko še poslabšal in pripeljal do splošnega poslabšanja mednarodnega položaja«. Dalje poudarja resolucija, da imajo komunistične stranke za svojo mednarodno dolžnost skupno nastopiti, da pomagajo junaški borbi severnovietnam-ske vlade, ter izražajo solidarnost z vietnamskim ljudstvom. Zatem opozarjajo vse napredne in miroljubne sile na nevarni položaj, ki se ustvarja s širjenjem vojaške intervencije ZDA v Južnem Vietnamu in z njihovimi napadalnimi dejanji na Severni Vietnam. Izjava pravi dalje, da imperialistična reakcija širi svojo intervencijo in je namen napadov na Vietnam s silo zatreti narodnoosvobodilno gibanje, in to je odkrita kršitev pravic vsakega naroda, da sam odloča o svoji usodi. Resolucija poziva na koncu vse narode, ki se borijo za mir in napredek, naj okrepijo svojo akcijsko enotnost v borbi proti imperialističnemu napadu, za narodno neodvisnost za mir in varnost naredov. Nocojšnje «Izvestlja» objavljajo zelo oster članek proti ameriškim napadom. «ZDA, Je rečeno med drugim v članku, igrajo vedno nevarnejšo igro. ko Uporabljajo orofr jo kot politično sredstvo v jugovzhodni Aziji. S tem da je Wa-sbington prevzel vodstvo vojne, je odvrgel še zadnjo. krinko, toda ko-nec te avanture bo še slabši kakor konec avanture z umazano vojno francoskega imperializma. S tem da širijo vojno, bodo ZDA še razširile meje svojega poraza izven južnovietnamskih meja«. ((Redkokdaj so bile ZDA tako Izolirane kakor danes. Njihovo stališče ni nič drugega nego dokaz njihovega političnega avanturizma in njihove slepe obsedenosti. Brodolomec, ki se oprijema travnat« bilke, je bolj pameten«. Delo 19 delegacij komunističnih strank je praktično zaključeno. Jutri bodo pripravili skupno poročilo, ki bo objavljeno v petek. V po-učenih krogih pravijo, da dokument ne bo zavzel nobenega dokončnega stališča v zvezi s krizo v mednarodnem komunističnem gibanju, temveč bo poudaril potrebo prizadevanj za premaganje sedanjih težav. Zavzemal se bo za razvoj dvostranskih in večstranskih stikov med komunističnimi strankami. Prav tako ne bo dokument določal sklicanje mednarodne konference komunističnih strank, ki bo odložena za nedoločen čaa 4. marca 1965 — 2 — Združena socialistična stranka Indije se je po šestmesečnem po- > skusu notranjega sožitja znova razbila. Povod razcepa Je bil fizični napad skupine pristašev bivše socialistične stranke na voditelje bivše stranke Pradža v združeni stranki pred dnevi v Benaresu pred začetkom prve letne skupščine, vzroki ponovne ločitve obeh kril pa nezavidljiv položaj, ki ga ima stranka v parlamentu, nezmanjšani antagonizem znotraj stranke, pa tudi osebna nasprotja med voditelji tega političnega gibanja. Stranka se je tako spet ločila na socialistično Stranko Pradža, ali nekoliko drugače povedano, na stranko z radikalno, levo usmeritvijo in na zmerno stranko. Spor, zaradi katerega sta se stranki tokrat ločili, je nemara star prav toliko, kot je staro socialistično gibanje v Indiji, še ko Je delovala v okviru Kongresa, ki J* sprva združeval vsa napredna gibanja v Indiji, v nji ni bilo enotnih teženj, pa tudi nasploh ja razdvojenost socialističnih sil ostalo poglavitno obeležje indijskega socialističnega gibanja vse do današnjega dne. Upanja, ki so jih sprva gojili socialisti, da bo njihovo gibanje vodil Nehru, se niso uresničila, verjetno zato, ker je bil Nehrujev duh zanjo preširok, strankarska platforma pa zanj preozka. Ko je ob razglasitvi Indijske neodvisnosti leta 1948 socialistična stranka zapustila Kongres in se osamosvojila, se začenja drugo obdobje njenega nenehnega izgubljanja vpliva in moči. Njene politične tipalke so vsa povojna leta iskale neko posebno in zlasti samostojno pot, ki naj bi bila drugačna od poti kongresne in komunistične stranke, toda tako pot, ki bi bila res držala v popolnoma novo smer, je v Indiji težko najti, zlasti zato, ker se cilji frank v mnogočem pokrivajo. Zatorej si je gibanje ob izstopu iz Kongresa naložilo izredno težko breme. V praktičnem političnem b?ju In poskusih, da bi izdlferen-cirala svoja stališča od stališč drugih strank, je pogosto šla, namesto po poti tvorne social'stične miselnosti, po drugačnih stezah ali pa prehajala v nekonstruktivno opozicijo proti kongresni stranki pri reševanju domač'h problemov in oblikovanju indijske zunanje politike. Ob majhni podpori v parlamentu, splošni priljubljenosti Nehru-Jeve kongresne stranke in relativno močni komunistični stranki je včasih bstala kot nebogljen, toda ruihast otrok, ki se zdaj obesi na enega, zdaj na drugega, sam pa n kakor ne more najti svoje poti. To nenehno nihanje je nekaj-k"at povzročilo v stranki razdor m' celo razcep. Tako je Iz stranke leta 1954 Izstopil ugledni dr. Lo-h a Jn organiziral svojo socialist čno stranko, ki pa tudi nikdar ni mogla doseči notranje homogenosti in jasnega političnega kur->». čeprav je imela izrazito opozicijske tendence do vladajoče kongresne stranke. Po -oceni dr. Lohie se v tistem č su politika stranke splon ni mo-r a razi kovati od politike kon-g.esne stranke in je po njegovem mnenju prav zato Izgubljala vpliv. Toda na volitvah leta 16(12 sta cbe stranki dejansko izginili s političnega odra kot dve najmočnej-š. opozicijski grupaciji. Razcep leta 1954 je hudo prizadel vpliv in moč tako ene kot druge stranke, zatorej ni nič čudnega, če so po katastrofalnih volitvah začeli premišljevati o ponovnem zbližanju. Predvsem so menili, da bi bilo tako zbližanje .mogoče le ob odstranitvi nekaterih osebnosti, k! so močno vplivale na razdruževanje v preteklosti. Taka osebnost Je bil zlasti dr Lohla, k' se Je moral zaradi integralnih Interesov stranke žrtvovati. Ponudil Je, 'da se bo za šest mesecev umaknil iz stranke, dokler ne, bi bilo delo za ponovno združitev stranke končano. Vendar pa je bit s tem kompromisom rešen pravzaprav samo osebni problem h obstoječih nesoglasij. Vzporedno s prizadevanji za združitev obeh strank so pomišljali tudi na združitev z drugimi strankami, tako da bi se Bohi jeva radi kalna stranka združila s komunistično ' stranko,* socialistična stranka Pradža pa s kongresno stranko. Tako je ustanovitelj socialistične stranke Pradža Ašoka Mehta (ki so ga nekaj mesecev pred Nehrujevo smrtjo izključili iz stranke, ker je sprejel vabilo premiera in postal podpredsednik državne planske komisije) po Ne-hrujevi smrti pozval vse Socialiste in komuniste, naj se pridružijo kongresni stranki, ker je videl, da stranka, ločena ali združena, -za sedaj ne more nuditi alternative kongresni stranki, medtem ko so komunisti močno računali, da bi lahko sodelovali z «radikalno» socialistično stranko, ki Je zbirala Lohijeve pristaše, če bi se ta slednjič distancirala od desničarske opozicije, s katero je velikokrat koketirala. Del socialistov se je sicer res pridružil kongresni stranki; glavna posledica teh snubljenj z obeh strani z namenom, da se ogneta tako premočnemu vplivu kongresne stranke kot komunistične partije kakor tudi svojemu dokončnemu razsulu, združili v tako imenovano združeno socialistično stranko Indije in se poskusili vzajemno vsaj ohraniti. Toda združeni stranki je bilo usojeno vsega šest mesecev življenja. Pred dnevi je v Benaresu na svoji prvi in zadnji letni skupščini stranka znova razpadla na sestavna dela — na socialistično stranko in socialistično stranko Pradža, katere zastopniki so zapustili skupščino in nadaljevali zasedanje na drugem koncu mesta, obtožujoč socialiste, da so oni povzročili razcep potem, ko niso mogli .postaviti svojega voditelja na čelo združene stranke. - Dogodek v Benaresu ne pomeni presenečenja, ker so v združeni stranki že v začetku vladala nesoglasja. ki so se v šestmesečni ((preizkusni dobl» samo še zaostrila. Vzrok zaostritve ni bil v zvezi s temeljnimi vprašanji indijskega političnega in ekonomskega razvoja, temveč se je bolj nanašal na razlike okrog koalicijske taktike v boju za politični vpliv kakor tudi na zadnje čase zelo aktualno jezikovno vprašanje. Razlike med socialisti in socialisti Pradža so. podobne razlikam, ki zdaj vladajo med indijsko komunistično partijo in novo levičarsko komunistično, partijo. Tisto, kaj; so socialisti Pradža očitali Lohljevim socialistom, oi lahko očitali socialistom tudi sedaj — In sicer pripravljenost, da sodelujejo z reakcior|ftpfiirf)l strankami. Tako pripravljenost pa kažejo tudi levi komunisti, ker menijo, da je mogoče samo s takšno strankarsko kombinacijo izpodkopati mogočno vladajočo kongresno stranko. Kar zadeva jezikovno vprašanje, pa terjajo socialisti kakor tudi levi komunisti, naj bi angleščino takoj umaknili iz uradne uporabe in uvedli hindi, ki ga govore zlasti v severni Indiji, medtem ko socialisti Pradža bolj ali manj zagovarjajo preudarno vladno stališče, češ da je potrebno hindi uvajati kot prvi uradni jezik počasi m umirjeno, posebej, ker se je na jugu, kjer govore tamilščlno, vzdignil val demonstracij proti uvedbi hindijščine. Benareškl razcep pomeni potemtakem ponovno razdelitev indijske opozicije In raztele3enje integralnega vpliva stranke na politično življenje v Indiji, zlasti ker je zdaj njena moč razpolovljena tudi v parlamentu. Med šestmesečnim sožitjem je Imela združena socialistična stranka Indije osemnajst poslanskih mest v parlamentu tn Je bila po moči za desničarsko Svatantro druga opozicijska stranka, zdaj pa bosta ostali obe ločeni stranki čisto na repu. Socialistom Pradža ostaja v parlamentu dvanajst poslanskih mest, socialistom pa šest, tako da po številu poslanskih mest obe ločeni stranki zaostajata v parlamentu celo za KP, levo komunistično partijo in desničarskim Džanom Sangom. J. T. ltivti častnik S8 Rajakovič posluša čitanje obsodbe pred porotnim sodiščem na Dunaju. Obsodba je bila za tega vojnega zločinca izredno mila, tako da bo že kmalu prišel la zapora «Michelangelo» je že opravil kratko pot V nedeljo točno ob sedmih zjutraj je bilo prvič na novem super-atlantiku ((Michelangelo« dano povelje «počasl naprej«. Ladja se je iz ladjedelnice Ansaldo preselila v bazen genovskega pristanišča. Na ladji sta bila admiral Alberto Be-retta lz ladjedelnice «Ansaldo« ter višji kapitan Mario Crepaz plovne iružbe «Italia». Ta bo poveljeval iadji, ko bo izročena plovni družbi. ((Seveda je prehitro, da bi da.ial tako sodbo«, je dejal admiral Be-retta, «toda po izkušnji na 160 drugih ladjah lahko rečem, da gre za sijajno enoto; pravi dragulj«. Poveljnik Crepaz pa je dostavil: ((Vedno Je lep občutek, ko stopi človek na poveljniški most nove ladje, toda tu je nekaj več, česar pa ne znam izraziti. Tu se že počutim kot doma«. Sedaj bodo nadaljevali delo notranje opreme do 5. marca. Nato bodo sledili razni poskusi, nakar pride slovesnost predaje ladje družbi «Ita!ia». Odhod na križarjenje pred otvoritveno vožnjo je določen za 30. april: iz Genove v Cannes, Funchal, Tenerife 7. maja In povratek v Genovo, 12. maja pa bo transatiantik prvič odplul v ZDA. .................................................................................................mn..mn,..nmmmmi........mi POSLABŠANJE VREMENA SKORAJ PO VSEJ EVROPI Snežna odeja na Poljskem je ponekod debela 4 metre Precej škode na obali Tirenskega morja - Čiščenje snega z motorji za reakcijska letala PIŠA, 3. — Izredno močan veter, ki je ponoči pihal s hitrostjo čez 100 km na uro, je v sami Piši ter v obrežnih krajih povzročil mnogo škode. Poševni stolp se je dobro upiral viharju, pač pa sta se podrli dve cipresi v bližini stolpa. Veter Je podrl tudi dimnik na strehi vile prof. Silvia Ballarina, ki je v krogih znanstvenikov znan po svojih meritvah na poševnem stolpu; dimnik je podrl strop obedni-ce, druge škode pa ni bilo. Na neki cesti izven mesta Je neki «600» zaneslo v obcestno platano in ga razbilo. ^ Vozač je v dokaj resnem stanju v bolnišnici, kjer so ga že morali operirati. Na obrežju so na več mestih valovi preplavali ceste. Več kopaliških poslopij je utrpelo škodo, ker so se na več mestih tla udrla. Po cesti je nevarno voziti, zato karabinjerji vozače usmerjajo na bolj notranje ceste. Silni valovi so privalili kot kake prazne škatle velike, več ton težke skale z valolomov' ha obrežje. Razburkano morje se besno zaletava v vse ligursko obrežje. V več krajih so zabeležili znatno škodo. Pri takem morju tudi ribiški čolni iz S. Margherita Ligure, Rapalla, Portofina in Camoglija niso mogli nikamor. V Milanu je okrog 16. ure zopet začelo snežiti. Plaz je zasul cesto, ki pelje čez prelaz Falzarego. Masa snega, visoka 5 m, je zasula cgsto v dolžini 50 m. Manjši plazovi so tudi na drugih cestah. Po vsej deželi Furlanija-Julijska krajina je še slabo vreme. Preteklo noč in davi je snežilo na področju Dreke v Benečiji, na Matajurju In drugod. Reka Nadiža in njeni pritoki so napolnili struge, vendar pa niso prestopili bregov. Po vsej Kamiji je močno snežilo, zlasti na področju Saurlsa, kjer je nehalo snežiti po 37 urah. Snežna odeja je dosegla 75 cm. Cesta v Ampez-zo je bila blokirana zaradi 25 plazov. Poseben pojav so zabeležili danes v Nemah, kakih 15 km od Vidma. S skoraj jasnega neba so se druga za drugo utrgale tri strele, ki so podrle tri drevesa. Takoj nato je začelo snežiti, medtem ko je še nekaj časa bliskalo. V Gorici je deževje povzročilo usad na pobočju Kostanjevice. Na nekaterih mestih Je plaz dosegel višino do 6 m. Podrlo je tudi nekaj drogov električne napeljave. VARŠAVA, 3. — Sneg, ki pada skoraj nepretrgoma zadnje tedne, je popolnoma paraliziral promet v nekaterih področjih Poljske. Nekatera pokrajinska središča so čisto izolirana, kot Lublin in Rzeszow, kar povzroča že tudi probleme oskrbe z živili. Snega je v nekaterih krajih kar 4 m, tako da je nemogoč prehod po nekaterih arterijah, ki vežejo srednjevzhodno Evropo s Sovjetsko zvezo prek Poljske. Tudi najbolj moderni stroji za odstranjevanje snega si niso mogli odpreti prehoda In na pomoč so prišli še vojaški tanki. Neko poročilo prometnega ministrstva pa poroča o uporabi motorjev reakcijskih letal; motorji na posebnih železniških vozičkih so popolnoma usposobili železniške proge po vsej deželi. V bitki proti snegu je sodelovalo 40 posebnih vlakov in čez 17.000 oseb. Količina vode, ki jo predstavlja zapadli sneg, je mnogo večja od količine, kj je označena kot kritična zaradi katastrofalnih pomladanskih poplav. V Leipzigu, kjer je 80. mednarodni velesejem, so morali prekiniti letalski promet zaradi tega, ker neprestano sneži. Sneg je blokiral tudi vlake in avtobuse, ki od davi ne morejo več iz mesta. Oblasti so mobilizirale vojake in civiliste, da se očisti središče mesta. V Dresdenu, kjer je 1.20 m snega, so šole zaprli. V raznih pokrajinah so morali železniški promet prekiniti. Nekateri kraji so popolnoma ločeni od ostale dežele. Na vrhu Fichtelberga v višini 1214 m je skoraj tri metre snega. Kaj takega se ni ponovilo od leta 1944, ko so namerili 3.30 m snega. i V Berlinu je ta podaljšek zime v veliko veselje otrok, je pa popolnoma zmedel normalno življenje. Na Bavarskem je bilo preteklo noč še več kot 15 stopinj pod ničlo. V bolj goratih predelih pri-, hajajo jeleni in druge divje živali vse do vasi, ko iščejo hrano. V hribih Češke tudi ne manjka snega. Kakor na Poljskem so tudi tu uporabili reakcijske letalske motorje za odstranjevanje snežnih zametov. V Baltiku so pri Danski nastale v morju velike ledene plošče, včasih debele do 40 cm. Led se je napravil tudi ob obrežju Islandije ter ogroža (prvič po letu 1918) plovne proge trgovskih ladij. Na severnozahodnem obrežju otoka pa je ob obrežju nastala ogromna ledena plošča, dolga kar 35 km. LONDON, 3. — Mrzli val je zajel Veliko Britanijo. Preteklo noč je bilo na londonskem letališču 7 stopinj pod ničlo. Na mnogih cestah južne in srednje Anglije Bo ceste pokrite s plastjo ledu, kar .povzroča avtomobilske nesreče. Vlaki za London Imajo znatne zamude, ker so kretnice zamrznjene. V Berlinu že od včeraj popoldne neprestano sneži. Snega je že 20 centimetrov. VIAREGGIO, 3. — Dež in slabo vreme sta organizatorje karnevala v Viareggiu pripravila do tega, da so včerajšnjo prireditev preložili na nedeljo. Nova nahajališča premoga v Istri Skoraj vsa istrska obala od Plo-mina do Sečovelj je bogata s kakovostnim črnim premogom, ki dosega 6500 kalorij. Izkoriščajo pa premog samo v starih revirjih v Raši, Plominu in Pičanu. Tu so v zadnjih dveh desetletjih nako- pali okoli 14 milijonov ton premoga. V zadnjem času pa so Istrski premogovniki razvili zelo Intenzivno raziskovalno dejavnost. Za dela pri odkrivanju novih rezerv so dali iz lastnih sredstev 800 milijonov din. razen tega pa so dobil! še 200 milijonov din v te namene. To kaže, da je Izven same organizacije bolj malo zanimanja za financiranje raziskovalne dejavnosti. Rezultati dosedanjih raziskovanj pa so zelo ugodni. Tako so odkrili, da je na območju Istre 5 pomembnejših premogovniških bazenov, to je v Sušnjevici, Lupoglavu, Buzetu, Gradini in Koromačnu. Vendar v bližnji prihodnosti še ni mogoče računati na Izkoriščanje teh nahajališč, ker bi bilo treba samo za raziskovalna dela do 1. 1970 investirati okoli 700 milijonov din. Podjetje samo bo, kolikor mu bodo dopuščale možnosti, skušalo opraviti potrebna raziskovanja '/saj v Plominu, Koromačnu in Sušnje-vlci, («Gospodarski vestnikn) Trojčki FANO, 3, — V bolnišnici Santa Croce v Fanu so imeli primer rojstva trojčkov. Novorojenčki in mati se počutijo dobro. Od trojčkov sta dve deklici, eden pa Je deček. Smrtne žrtve prometnih nesreč VIGEVANO, 3. — Na nekem križišču sta se to noč zaletela drug v drugega dva avtomobila. Ena oseba je bila takoj mrtva, druga pa je umrla med prevozom v bolnišnico, dve pa sta bili laže ranjeni. CECINA (Livorno), 3. — Avto je povozil 23-letnega delavca, ki se Je s prijateljem vračal domov. Med prevozom v bolnišnico je delavec umrl. Hudo ranjen je bil še eden. POZZUOLI (Neapelj), 3. — V zgodnjih jutranjih urah se je pet študentov vračalo z avtomobilom domov. Na nekem ovinku je vozač — študent, ki je bil vinjen ln niti ni imel vozniškega dovoljenja — vozil z nezmanjšano hitrostjo čez 100 km na uro. Avto je zaneslo v obcestni zid. Pri tem sta oila dva študenta takoj ubita, dva sta pa hudo ranjena. Vozač, ki je bil le malo ranjen, je pobegnil, namesto da, bi ostalim pomagal. BARI, 3. — «Crno gledališče» Jirija Srneca, eden izmed čeških ansamblov, ki je dosegel največji mednarodni uspeh, je danes v Bariju pričelo svojo turnejo po Italiji. Jutri bo v A-scoli Pičeno, 6. t.m. v Milanu, 7. v Novi Ligure, 8. v Bellunu, 9. v Trstu in 11. v Piombirm. Kot vidimo, dokaj naporna turneja. To gledališče se imenuje črno■> zaradi tega, ker so igralci navadno oblečeni povsem čr- no in tudi roke in obraz imajo prekrite s črnim. Ti igralci se potem premikajo na črnem ozadju in postanejo tako občinstvu • nevidni*. Vidni pa so predmeti, ki jih oni gibljejo in ki so osvetljeni. S tem se ustvari svojstven efekt. Gledališče vodi kot režiser, igralec, avtor glasbe Jiri Srnec. Z njim je več igralcev, ki so skoraj vsi iz umetniške šole v Pragi. llllllllllimilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIlMIIIIlllllllll lili IIIIIIIIIMIIIIIHIIIIII Hill milili IIIHIIIIIHIIIUIIIIIIIIIMII •sr Drago Sega V kratkem eksplozija atomske bombe na Kitajskem LONDON, 3. — Angleški minister za obrambo je nocoj izjavil,' Tja bi prihodnje dni utegnila eksplodirati na Kitajskern.»druga jedrska -bomba. PripomhlT je, da je prva Kitajska atomska eksplozija negativno vplivala na mir v Aziji in vsem svetu m to bi se lahko ponovilo v prihodnjih dneh. Iz Washingtona javljajo, da je v nevadski puščavi eksplodirala pod zemljo nova atomska bomba, ki je že peta v letošnjem letu. Današnja eksplozija je bila med najmočnejšimi podzemeljskimi eksplozijami v ZDA. Branijo brke OSTENDE, 3. — študentje liceja v Ostendu so danes hrupno demonstrirali po mestnih ulicah ter protestirali proti prepovedi, da bi prt-najall v šolo z brki in bradami. Prepoved se seveda ne nanaša na profesorski zbor. Antologija slovenačkog književnog eseja ; ----- ' .............. Vihar je v Palermu med drugim podrl tudi neki cirkus (na sliki). Pri tem so dva medveda in en iev ušli iz svojih kletk, vendar njih svoboda ni dolgo trajala, ker so jih uslužbenci cirkusa kmalu spet ujeli iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiilliiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitminiiimniiiiiiuiiiiiiniiniiMHiiimiuiMMfnmuHnimuhiunmiHtH Lucien Rivard je pobegnil iz ječe MONTREAL, 3. — Lucien Rivard, ki je imel glavno vlogo pri škandalu, ki je povzročil krizo kanadske vlade, in ki je bil zapleten v prodajo mamil, je včeraj zvečer zbežal lz Jetnišnice v Montrealu, kjer je bil zaprt od 9. junija. Rivard je uspel pobegniti skupaj z nekim drugim kaznjencem, potem ko Je premagal neko stražo in se polastil 2.000 dolarjev, ki so bili v blagajni jetnišnice. Ko sta ubežnika prispela na cesto, sta ustavila neki avto, zapodila Iz njega voračfi. nato pa se naglo odpeHala. Avto s, r,<’st km"!u nRo spet pa'11. ko 1 sta ga ubežnika zapustila Doume vajo, da sta Rivard ln njegov tovariš oborožena. Policija je v svojih okrožnicah, ki Jih je poslala v vse večje kraje dežele, na obmejne bloke ln letališča, označila ubežnika kot «zelo nevarna«. V ZDA so pred kratkim pričeli postopek za Izročitev Rivarda, ker ga Imajo za enega izmed voditeljev mednarodne organizacije za tihotapstvo mamil čez mejo med Mehiko in ZDA. Politični škandal je nastal kma-'ii po aretaciji Rivarda, ko je Pier-■ e Lamontagae, odvetnik Iz Mon- treala, ki je predstavljal pravosodno ministrstvo ZDA, obtožil nekega visokega funkcionarja ministrstva za imigracijo (ki je pozneje odstopil), da mu je ponudil v Imenu kanadskih političnih osebnosti vsoto 20.000 dolarjev, da se ne ni protivll zahtevi po začasni svobodi Rivarda. Odkritje odvetnika je povzročilo veliko razburjenje in vlada je morala jeseni sestaviti posebno preiskovalno komisijo z nalogo, da ugotovi odgovornost parlamentarcev in visokih funkcionarjev, ki jih je v vso zadevo potegni! Lamontagae. F.e.skava se še nadaljuje. (Založba Nolil, Beograd) Beograjska založba Nolit je izdala knjigo Antologija slovenačkog književnog eseja. Sestavil jo je Drago Sega. V knjigi, ki obsega dobrih 300 strani, je zajeta doba od 1833, ko se je pojavil čopov spis o Kranjski Cbe-lici, do druge svetovne vojne. Sestavljalec pravi v uvodu, da o pravem eseju v slovenščini ne more biti govora pred Stritarjem. Tako so Čop, Trdina in tudi Levstik sprejeti v knjigo le kot predhodniki slovenskega eseja in kot prvi vidnejši predstavniki slovenske literarno-kritične misli. Po želji založbe je moral sestavljalec kolikor mogoče upoštevati. naj izbrani eseji govore predvsem o slovenski književnosti. Tako je knjiga dosegla dvojni namen: čitatelj se seznani s slovensko esejistiko, a obenem se seznani s tem, kar esej obravnava. Poleg omenjenih čopa, Trdine m Levstika so v to antologijo prišli: Stritar, Cele- stin, Levec, Kersnik, Prijatelj, Cankar, Zupančič, Vladimir Levstik, Izidor Cankar, Albreht, Koblar, Juš Kozak, Ferdo Kozak, Vidmar, Borko, Slodnjak, Jarc, France Vodnik, Srečko Kosovel, Božo Vodušek, Kreft, Ocvirk, Legiša, Pajk, Kalan, Ziherl, Brn-čič, Bor in Fatur. Na koncu knjige pa je sestavljalec zbral še važnejše bibliografske podatke o posameznih avtorjih, čeprav je knjiga izšla v srbohrvaščini in je namenjena srbskemu in hrvatske-mu bralcu, je vendar tudi za slovenskega bralca zanimiva, ker mu nudi zbrano to, do česar se ne more sam tako hitro dokopati. Knjigo je iz slovenščine prevedla J opanka Hrvačanin, verze pa je prevedla Desanka Maksimovič. Po temi je knjiga omejena zgolj na esej o literaturi — mogoče pa izide kdaj še antologija slovenskega eseja o drugih področjih, n. pr. o glasbi, slikarstvu, arhitekturi itd. Kongres pisateljev ruske republike MOSKVA, 3. — V Kremlju je pričel delo drugi kongres pisate Ijev republike Rusije, najbolj po membne v Sovjetski zvezi. Kon gresa se udeležuje okrog 400 de legatov. Pričel ga je pisatelj Mi hail Solohov v navzočnosti prve ga sekretarja CK KP SZ Leoni da Brežnjeva ter predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ Anastasa Mikojana. Romanopisec Leonid Soboljev, predsednik zveze pisateljev Rusije, je prečital poročilo o delu organizacije, ki ima več kot 3000 članov. Delo kongresa bo trajalo šest dni. Izvoljeno je bilo tudi predsedstvo kongresa, ki ga sestavlja 78 članov, med katerimi so tudi o-brambni minister maršal Malinov-ski, voditelj Komsomola Sergej Pavlov, pisatelj lija Ehrenburg. Tleksander Tvardovski ter Vse-volod Kočctav, ki ga imajo na splošno za predstavnika ((konservativcev«. Dva meseca počitka za Giulietto Siniionnto RIM, 3. — Zaradi hude živčne izčrpanosti je morala pevka Giu-lietta Simionato prekiniti delo za dva meseca. Tako ne bo mogla nastopiti v Palermu ter v neiv-porškem Metropolitanu. Upa, da bo lahko spet začela nastopati maja meseca, ko je v pariški Operi na sporedu Bellinijeva «Norrna». «Upam,» je dejala pev- ka, «da bom do tedaj že lahko spet pela skupaj z Mario Callas in Mariom Del Monacom.u Mlada Jugoslovanka bo pela v Metropolitanu Mlada operna pevka Ruža Pos-piš iz Zagrr Da je te dni opravila večdnevno avdicijo v' metropolitanski operi. Prihodnjo sezono bo nekaj mesecev peta v najslavnejši operni hiši. članica zagrebške opere Ruža Pospiš je stara 22 let in bo med najmlajšimi umetniki Metropolita-na. V povojnem času so imeli daljše ali krajše angažmaje v Metropolitanu naslednji Jugoslovani: Zinka Kunc. ki je še članica te opefe, Srebrenka Juri-nac, Marko Rotmiller, Biserka Cvejič in Vladimir Ruždjak. Festival jugoslovanskega dokumentarnega filma Za dvanajsti festival jugoslovanskega dokumentarnega in krat-kometražnega filma, ki bo od 19. do 25. marca v Bedgradu, so domači producenti prijavili sto novih filmov. Festivalska ocenjevalna komisija, ki se bo sestala te dni, bo odbrala največ 60 filmov za uradno konkurenco, preostale pa bodo prikazovali v informativni sekciji. Med dvema beograjskima festivaloma je bilo izdelanih 124 filmov, v prejšnjem letu pa 157. Padec filmske proizvodnje je bilo lahko pričakovati. Repertoarne načrte so izdelovali z več previdnosti in s strožjimi kriteriji. Obsežni načrti «Foruma» za izmenjavo knjig časopisno založniško podjetje «Forum» v Novem Sadu ima v načrtu letos izvoziti v Madžarsko, CSSR in Romunijo razne knjige v vrednosti 95.0(10 dolarjev. Za izmenjavo knjig jc vzpostavljeno široko sodelovanje z izvozno uvoznimi podjetji «Kul-turo» iz Budimpešte, s «Carti-meiomau iz Bukarešte in z «Ar-tio» iz Prage ter z več založniškimi podjetji in generalnimi direkcijami za založniško dejavnost. Na Madžarsko bode poslali knjige v srbohrvaščini, ki naj bi jih kupovali prebivalci jugoslovanske manjšine, ter več del jugoslovanske književnosti v madžarščini. za katere je čedalje več zanimanja med bralci sosednje dežele. Založniški podjetji «Ev-ropa» iz Budimpešte jn novosadski »Forumu bosta skupzj izdali v madžarščini šest knjig Miroslava Krleže m več del drugih jugoslovanskih pisateljev v madžarskem prevodu. ((Forumu bo za pripadnike madžarske, slovaške in romunske narodnostne manjšine v Jugoslaviji uvozil več knjig v vrednosti 185J100 dolarjev. S tem se bo še bolj izpopolnila že tako intenzivna založniška dejavnost omenjenih narodnosti v Jugoslaviji. Mimo del iz svetovne književnosti, strokovne m poljudno znanstvene literature bo podjetje uvozilo tudi več raznih revij in gramofonskih plošč. * * * BOLOGNA, 3. — «Teatro Minimo« v Bologni je razpisal natečaj za enodejanke, katerih uprizoritev ne sme trajati več kot tričetrt ure. Natečaja se lahko udeležijo vsi italijanski avtorji. Dela. ki ne smejo biti prej drugje uprizorjena, je treba predložiti tajništvu omenjenega gledališča do 31. marca. V ITALIJI ČEŠKO «ČRNO GLEDALIŠČE» :!:£:::i£!£££££:£££££££-££!£££i£US££££ii}i£££££££££!£££££££££i£i:!|££££££i££ii£££££££;!iji!i£££;£:!!|::::::;|ji::s:::::i)g:::::j::: Edward Hoch Veliko, zelo veliko časa je minilo od tedaj, ko je David Car-ton umoril človeka, Pravzaprav jih je ubil več. Bilo je to v drugi svetovni vojni. Zaradi tega je bil tudi odlikovan. Ko pa se je vrnil domov, v Ameriko, se je oženil s kolegico iz kolegeja, «ki je bila bolj lepa kot Pa brihtna», kot je včasih rekel svojim prijateljem. Nekaj let pozneje je dobil dovoljenje in si kupil samokres. Prav takšnega kakršnega je imel v vojski — kaliber 45 mm '— in s katerim je pobil Nemce, zaradi česar je bil tudi odlikovan, njegovi ženi, ki ji je bilo orožje, prav po žensko tuje, ni to prav nič ugajalo. Svetovala mu je, naj *e ga čimprej reši. Seveda je ni poslušal. Ker z zaposlitvijo ni imel sre-&e, je sprejel ponudbo nekega znanca, da za petsto dolarjev prenese zavojček mamila. Med nekim takšnim potovanjem ga je kakih deset kilometrov od doma ustavila policijska patrulja. Težko bi si bilo misliti, da mu bo policija preiskala ves avtomobil in da bo odkrila mamila. Ko pa se je eden od policajev približal zadnjemu delu avtomobila, da bi pogledal v prtljažnik, je Carton stopil iz avtomobila, pogledal proti luni, ki je pravkar zahajala za oblake, in u-strelil oba policaja, preden sta opazila, da drži v roki samokres. Njegova žena Kate Carton je še vedno vreščala od strahu, ko je še skučil v avtomobil, ga na prazni cesti obrnil in pobegnil... Umor dveh policajev je hudo razburil načelnika krajevne policije in njegove kolege v vsej deželi. Največji strokovnjaki so ponudili svojo pomoč za razči-ščenje primera. Za vodjo preiskave je bil imenovan kapetan Leopold. Na eni. izmed tako imenovanih internih konferenc je kapetan Leopold začel: — Sledovi so zelo pičli pet tulcev in štirje naboji. Po dva sta bila potegnjena iz žrtev — kolegov. Petega naboja ni. — So na cesti ostali sledovi gum? — je vprašal poročnik Fletcher. — So. Toda sledovi gum, katerih se največ proda v deželi. Edino, kar nam ti sledovi povedo, je to, da so gume nove in da jih imajo najnovejši modeli avtomobilov. Imajo jih avtomobili, ki so bili prodani letos... — In nič več? Nič. Niso znane niti pobude umora, niti orožje, prav tako ni nobene priče. Pobude, kot se zdi, so očit-ue. Ujeli so ga pri nekem nedovoljenem poslu in polotil se ga je panični strah. Ce so ga že zajeli pri delu, kako da niso uporabili orožja? — je vprašal eden od prisotnih policajev. Kapetan je le. razširil roke, ker ui vedel kaj odgovoriti. Po kratki pavzi pa je dodal: — Zberite in prinesite mi seznam vseh meščanov, ki so letos kupili nov avtomobil. — Mnogo jih je, gospod kapetan... — Vem. In kako veste, da je avto-niobil iz našega mesta? — Ko so ga ustavili je vozil Proti mestu. Vozilo, ki gre. ob dveh zjutraj proti mestu, je zelo verjetno proti koncu svoje poti. Bazen tega mi je znano, da so biL preiskani že vsi hoteli in moteli. Fletcher je pok 'mol, ker se mu je vse to zdelo logično. — Kmalu bom imel ves seznam, ki ga zahtevate, gospod kapetan. — To je še vedno na prvih straneh časopisov, Dav... Carton se je obrnil v postelji in pogledal v ženo: — Kaj si pa pričakovala? Reporterji verjetno nimajo o čem važnejšem pisati!? Menim, da bo to vsaj še za teden dni glavna tema. Kate je v teh nekaj dneh vidno ostarela. Vprašala se je, kako to, da je Carton vso to zadevo sprejel tako na lahko. Seveda, on m takšen, kakršna je ona. In nikoli niti ne bo. On je veliko bolj pameten. Čutila je krivdo m se bala posledic pred zakonom. — Kaj naj storimo. Dav? — Nič. Nobenega sledu ni, po katerem bi speljali svojo preiskavo. — Ko bi se vsaj rešil samokresa, Dav? — Ne vem, kam naj bi ga odvrgel, da bi ga ne odkrili. Celo jezero je te dni vse polno potapljačev. Registriran pa je na moje ime. Ce bi ga odvrgel, bi ga mogel nekdo najti. Izstrelili bi nekaj nabojev, jih primerjali s tistimi, ki so jih potegnili iz u-morjenih policajev in me spravili na električno stolico. Ne, to bi nikakor ne bilo prav. Najbolj gotovo mesto je tu, v hiši. Konec tedna je Fletcher imel seznam vseh lastnikov novih vozil. Bilo jih je skupno 324. Ko je kapetan prečital imena, je vprašal: — Koliko od teh je imelo kaj opraviti z zakonom? ~ Sedemnajst. In pravkar jih zaslišujemo. — Odlično. Naj nekdo ugotovi, kateri od teh ima tudi dovoljenje za nošnjo orožja in naj jih izloči od tistih, ki so prijavili samokres kalibra 45 mm, — Mislite, da je samokres registriran, gospod kapetan? — Kdo ve? V vsakem primeru pokličite vse lastnike novih vozil, ki imajo dovoljenje za nošnjo samokresov tega kalibra. Prinesejo naj svoje samokrese in izstrelite iz njih po nekaj nabojev. — Ali mislite, gospod kapetan, da ga bo morilec prinesel? — Seveda da ga ne bo. Javil bo, da ga je izgubil ali da mu ga je nekdo ukradel. In na tega človeka bodite še posebno pozorni. — Moji fantje so prišli do novega podatka. Zvečer pred umorom je bil ukraden nov avtomobil. Ima iste gume. Mladeniča so pravkar prijeli. — Koliko je star? — Sedemnajst. — Potem kar nadaljujte z delom, ki sem ga naložil. Ni ga mladeniča, ki bi iz vojaškega samokresa mogel umoriti dva izkušena policaja. To je mogel storiti samo nekdo, ki je služil vojsko in lej ima veliko izkušenj s tovrstnim orožjem. Policaj je sestavil seznam od 22 imen, * * * — Policija je danes klicala... — je rekla Kate drhte. — Hočejo, da jim prineseš svoj samokres. Carton je prižgal cigareto. Roke so mu nekoliko drhtele. — Pomiri se. Kaj si jim rekla? — Rekla sem jim, da si ga izgubil. — Odlično. Odlično si storila. In kako se je imenoval policaj, ki ti je telefoniral? — Fletcher, se mi zdi, poročnik Fletcher. — Javil se mu bom in mu rekel, da sem ga spet našel in da mu ga bom prinesel jutri zjutraj. — Si znorel? Kaj nisi sam rekel, da bodo po naboji h lahko u-gotovili, da so streli iz njega? — Danes da! Jutri pa ne nečistega večera je Carton odšel v drugo mesto in pri istem prodajalcu orožja kupil novo cev. Ko se je vrnil, jo je zamenjal in v kleti svoje hiše izstrelil nekaj nabojev. Nato je samokres dobro očistil in ga namazal. — Sedaj ne bo nihče mogel opaziti, da je cev nova! — je pojasnil ženi, ki je trepetaje opazovala vse to početje. * * * Naslednjega dne okoli poldne je poročnik Fletcher stopil v kapetanovo pisarno s celo kopico fotografij. — Našli smo morilca, gospod kapetan. — Kdo je to, povejte takoj! — David Carton. Davi je prinesel samokres na poskušajo, ker je bilo njegovo ime na obeh seznamih. — To pomeni, da imajo izstreljeni naboji iste sledove? — Ne. Glede tega je bil oprezen. Zamenjal je cev Toda Pozabil je, da pušča tudi druge sledove. Našli smo tudi pet tulcev. Udarna igla je zapustila iste sledove. Prav tako je tudi s stedo-vt izmetalca tulcev. Tudi na njih so sledovi enaki. — Pomeni, da ni tako parne-ten, tako brihten, kot je morda mislil o sebi. Ali ste ga aretirali? Fletcher je odkimal. — Nismo. Mislil sem, da bi tudi vi radi pri tem sodelovali, kajti vse to je bilo storjeno s pomočjo vaših idej. Leopold je pokimal; — Vsekakor Fletcher. Pokličite tudi kolege umorjenih. Prepričan sem, da bi tudi oni hoteli brihtnemu Car-tonu kaj povedati. — Ben, Jakec, pred lumparijami se ne reše več prou nobeden. Zdej so osle-parli prfina golobe u Benetkah. — Ma kaku? Golobe? — Ja, ja! Tam je bla ana zavarovalnica, ke je vre ne znam kolko let pošiljala tistem golobom vsak dan za jest. Jn so jemeli. anga moža, ke jem je nosu vsak dan po dvanajst kilov sirka. Jn uan jem je dajau namesto dvanajst vsak dan samo devet kilov. Jn taku j eh je vsak dan osleparu za tri kile. Tu je pogruntau aden od tistga društva za zaščito živali, Sej znaš, de uani vtikajo povsod svoj nus. — Kej češ, de je tu, če jem uni ni dau vsega sirka! Zastran tega gvišno ni krepav noben golob. Je pej dosti hujše kar je naredu tisti veleposestnik u Limi (tu je u Južni Ameriki) ke ni mogu videt aneh sindikalistov, zatu ke so organizirali kašne štrajke. Jn de se jeh anbot za zmiri odkriža, jeh je lepu povabu na an banket jn jem je denu u jedačo forte dosti diditi. Jn je vseh devet sindikalistov pomrlo. Jn se je najdu tudi an sodnik, ke je reku, de so tisti sindikalisti umrli od »kolektivne srčne napake« — E, dragi moj, oblast nikoli ne vi de rada tiste, ke organizirajo štrajke jn demoštraci je. Zatu ke vsaka taka reč nardi grdo figuro vladam zatu ke s tega shaja, de vlada ne more bet dobra, če so ledje nasajeni. Ke oblast če, de so ledje lepu u miri jn de ne govorijo od politike jn ves oke strategije, koker so nam anbot pisali po zidali. Vidi, denmo reč, tudi u Madridi se tisti štedentje forte neke j usajajo, zatu ke. čejo jemet svobodo združevanja. U uni be teli, de be se lahko nardili svoje štedentske organizacije kamer ne be vlada jemela nobene besede Ma tu vladi, se zna, ne gre u račun jn jem tega ne pesti. Jn alora so štedentje šli na cesto jn začeli delat demo-štracjone. Jn so šli ž nimi prfina štirje profesorji z univerze. Oblast je bla, se zna, forte jezna jn je poslala nanje policijo jn je biu velek batiboj. Jn so jeh tudi zaprli. Jn pole so bli glih tam tudi ani žurnalisti od angleškega televizjgna Bibisi, ke so teli vse tisto fotografirat. Ma jem je policija vse njeh aparate jn filme pgbrala jn jeh gnala na policijo. Ma ke so vidli, de so Angleži, so ž nimi vselili forte lepu ravnali jn so jeh tudi spestili. Ma filmov jem p.ej' niso. teli dat nazaj, zatu ke policija je rekla) de so tisti štedentje delali ilegalno propagando. — E, dragi moj, demoštracjoni jn štrajki so zmiri ilegalna propaganda. Jn tašne reči ne smejo prit na televižjon. Sej si vidu tle u Trsti kašna reč je bla zastran tistga kantjirja sv. Marka. Je biu ecu dan generalni štrajk, so bli demoštracjoni — ma tu ni pršlo na televižjqn. Zatu ke od tašneh reči ni smet dosti govort jn, se zastope, de tudi na televižjon ne smej prit. — Ja, m;t u Trsti so bli zastran tega forte jezni. De be 'ti slišan jn brou, kej so ledje vsega rekli jn pisali! So delali terpelacje če nu les jn proteste jn vse sorte. Jn televižjon pej neč. Ku de ne ‘Vide jn ne sliše neč. Jn so se ledje jezili, de kaku tu, de jemajo prostor za kazat kam rajžg Rita Pavone jn kod hode So-fia Loren jn druge take. naumnosti jn so rekli, de je videt, ku de je Trst prou zapeščen koker otroci nepoznanih staršev. — Ma morbet je tu glih zastran tega, ke je u Trsti forte dosti ledi, ke so. zatajili svojo mater jn nje jezelc jn taku so res brez staršev? Sedemdeset let je lahko dolga, lahko pa tudi kratka doba. Tako tedaj, ko gre za življenje posameznika, kot tedaj, ko govorimo o zgodovinskem razdobju. Sedemdeset let je veliko, ko govorimo o dobi, polni dogodkov, uspehov in doživljajev, o času, ki pušča za seboj veliko sledov. Dogodki, doživljaji, sledovi, čas dobo krajšajo ali daljšajo. In glede tega sl slovenski pisatelj, prevajalec, humorist France Magajna, ki prav danes slavi svoj 70. rojstni dan, nima.kaj očitati: vseh dosedanjih 70 let življenja je kar dobro izrabil. Ko smo ga dan pred njegovim jubilejem obiskali na domu v Gornjih Vremah, smo imeli srečo. Zunaj je dežemlo, kar lilo. Zato smo ga našli doma. Sicer nam je takoj povedal, da se s kmečkim delom zadnje čase bolj malo ukvarja, da je nekoliko izpregel, ni pa izpregel v svojem drugem poklicu — v pisanju. Pravkar dela na nekoliko daljši zgodbi, ki bi naj bila podobna Aleševčevi povesti «Kako sem se jaz likal«. To nam hkrati pove, da France Magajna tudi pri svojih sedmih križih, ali bolje na prehodu v osmega, ostaja «sebi zvest«, to se pravi hudomušen, šegav, zabavljic tudi na svoj račun. In vtem ko je zunaj lilo, smo se z njim sprehodili po svetu, koder ga je vodila pot: najprej še mladeniča v Trst, kjer se je v nekaj mesecih naučil italijanščine, nato pa leta 1913 v Ameriko, kjer je doživljal usodo vseh naših izseljencev, ki so v stiski morali prijeti za vsako delo, še dobro, ■ llllllllllllllll■lllllll■>l•UIIIIIIIIIIII■llllllllll■ll>l>■ll■tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||,|,,|,|,||||||||||||||||||||||||||||||||||I||||||t||||||||||||||||||||||||||||||•|||l|,,||„r(,m|„„|„|||||,||||||||||||m|||||||||M|||||||| RES DA SO PRIJAZNI, TODA TUDI ŠKODLJIVI Golobi kot nevarni prenašalci France Magajna sedemdesetletnik To je Judy Hilli, ki so ji v Memphlsu (ZDA) podelili naslov «kra-ljica bombaža® za 1. 1965 iiiliiiiiniimiHiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiittiiiHiiiiiiiiiitiiiiMiiiiniiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Nekaj novosti iz kozmetike mnogih bolezni Računa se, da so v najmanj 10 odstotkih primerov vnetja človeških dihalnih organov krivi virusi, ki jih prenašajo golobi - Tri najbolj znane vrste bolezni Nujno potrebno je, da bi se število teh živali vsaj omejilo O letošnji spomladanski modi vemo že vse — da je najbolj v modi modra barva, da so v modi zelo enostavni, a zato tembolj rafinirani kroji, ki poudarjajo vitkost ženske postave, da so v modi majhni ovratniki, da so krila krajša m da so predvsem moderne zelo mehke in lahke tkanine, iz katerih je možno' izdelati tudi razne plisseje, naborke in druge okraske. Pravzaprav vemo tudi, kako se bomo oblačile v poletnih mesecih in celo že, kakšna bo moda za zimo in spomlad 1965-66. Pa si oglejmo, kaj je novega tudi na področju kozmetike, ki je danes tako rekoč sestavni del ženske elegance. Tudi kozmetika je podvržena modnim novostim ter se mora po svoje prilagajati zahtevam, ki jih diktirajo modni ustvarjalci. Kozmetični saloni ter tovarne kozmetičnih sredstev so tako vedno v tesni povezavi z vsemi modnimi eksperti, ki jim svetujejo, kakšna rdečila, pudri in kreme so v skladu z novo modo. Modnih revij, ki bi prikazovale edinole dosežke kozmetične industrije, sicer še nimamo; vendar je vsaka modna revija povezana tudi s tem problemom, saj je zunanjost vsake manekenke, ki prikazuje nov model, usklajena s potrebami tega modela, kar pomeni, da je vsaka manekenka naličena tako, da so njen obraz, OVEN (od 21.3. do 20.4.) S tem, da se boste smatrali za močnejšega od svojega tekmeca, le-tega ne boste še premagali. Bodite bolj optimistični. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte si še bolj utrditi svoje finančne prednosti. Ne dovolite, da bi vas kdo izzival. . DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sprejmite nemudoma ustrezne u-krepe, da bi se mogli uspešno spoprijeti s konkurenco. Ne nasedajte svoji domišljili. RAK (od 22.6. do 22.7.) Danes boste v polni meri dokazali svoje sposobnosti. Zvečer vam bo uspelo razčistiti neki nesporazum. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite HOROSKOP j utegnili povzročiti silovito reakcijo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Previdnost nekaterih vaših družabnikov bo tolikšna, da si ne bodo obzirni. Ne posnemajte nekaterih lastnosti nekega svojega prijatelja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Realizem ter vztrajnost naj vas nikoli ne zapustita. Storite vse, da bi odpravili spor, do katerega Je prišlo med dvema dobrima prijateljema. TEHTNICA (od 23.9. do 21.10.) Neko kupčijo lahko sklenete samo na osnovi najsolidnejših zagotovil. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Skušajte v vsakem trenutku doka- več upali sprejeti nobenega ukrepa. Odpravili se boste na neko potovanje. zati svojo resnost in prizadevnost. svojih sodelavcev kar se da|S svojo pretirano iskrenostjo bilječih spletk. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaš gmotni položaj se bo še bolj utrdil. Prejeli boste nepričakovano darilo od nekega svojega sorodnika. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce ne boste takoj sprejeli potrebnih ukrepov, se bo vaš finančni položaj resno poslabšal. Skušajte dvigniti moralo v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pogoji so danes naklonjeni vsem, ki se ukvarjajo z umetniško dejavnostjo. Ne prikazujte se kot žrtev neobsto- oči in koža v harmoniji z obleko in tako v večni funkciji podčrtovanja ženske gracije in lepote. Zadnja leta je moda dajala velik poudarek prav očem, kar je imelo za posledico, da so vse kozmetične tovarne izdelovale vrsto krem, svinčnikov in drugih pripomočkov, ki so pripomogli očem kar najbolj do veljave. Ta moda se je uveljavila tudi letos, le z razliko, da bodo barve, ki bodo obkrožale in podčrtovale naše oči, manj močne, zato pa v takšnih pastelnih odtenkih, da bodo oči lepo bleščeče in zelo izrazite. Tej zahtevi so se morale prilagoditi seveda tudi vse kreme, pudri in druga lepotna sredstva, ki imajo nalogo, da lepoto in izraz oči še podčrtajo, istočasno pa podčrtajo tudi lepoto in Svežino kože. Iz mode so prišli zato vsi pudri močnih barv, kot tudi barvaste kreme; namesto teh, pa so v prodaji pudri zelo nežnih, rožnatih in celo zlatih odtenkov. Tudi kreme so v glavnem bele, ali pa zelo nežno rožnate in beige, tako da poudarijo belino in nežnost polti. Le za poletne mesece bodo dovoljene nekoliko temnejše barve pudrov in krem, to pa zato, ker bo naša koža že nekoliko ožgana od sonca, da bi bela krema ali puder ne bila z njo v prevelikem kontrastu. Kako mora torej moderna ženska izgledati' s pomočjo vseh teh lepotnih pripomočkov? Čimbolj naravno in čimbolj nežno. Zato naj se vsaka izogiblje premočnim rdečilom za ustnice ter naj izbira med bolj nežnimi in svetlimi barvami (vijoličasti in oranžni odtenki niso več v modi), za oči naj izbira svinčnike nekoliko svetlejših barv in tudi šminke, ki oči obkrožajo, oziroma osenčijo, naj bodo čim svetlejše in čimbolj nežne. Obraz mora biti po novi modi zelo negovan, toda tudi zelo naraven, kar prav gotovo prispeva k poudarku njegove mladostne svežine, ki si jo vsaka ženska prav gotovo tudi najbolj želi. Neredko prisostvujemo prizoru, ko kaka mlada mati vsa srečna in zadovoljna opazuje svojega sinčka ali hčerkico pri krmljenju golobov, naj bo to v enem od-.č postaviti Izključno s pomočjo laboratorija, naj si bo tako. da se tu virus izolira na tkivu prid pravic in napredka svojega ljudstva, tenkočutno spremljajoč tudi ves ostali razvoj po svetu, kt stremi za mirom in blaginjo ljudi tn narodov. Ob njegovem jubileju pa naj jubilanta, koroškega rojaka dr. Petka, spremljajo najiskrenejša voščila vseh zamejskih Slovencev kot tudi onih v matični domovini izražajoča predvsem željo, da bi zdrav in duševno svež dočakal še vrsto let in da bi končno dočakal tudi uveljavitev vseh tistih pravic za svoje Korošce, ki je zanje sam toliko prispeval. Sofija ne želi poroke? Znano je, da je Carlo Pont! pred kratkim postal francoski državljan. Javnost je pričakovala, da bo to postala tudi Sofija Loren. Italijanska igralka pa Je pretekli teden izjavila nekemu nemškemu časnikarju, da želi «ostati Italijanska državljanka«. Kakšen je razlog za to? Morda ne želi več postati Pontijeva žena? Mnogi radovedno ugibajo, kaj se utegne za tem skrivati. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 «Musici del Friuli«; 17.20 Italijanščina; 17.35 Lahka glasba; 18.15 Umetnost; 18.30 Glasbena oddaja za mladino; 19.00 Na pia-nolo igrata Big Little in Crazy Otto; 19.15 Vinko Beličič: «Krst pri Savici«; 19.30 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.35 «Veter s pampe«, radijska fantazija, delo je bilo priporočeno na lanskem natečaju RAI za izvirna slovenska radijska dramska dela; 21.30 Godalni orkestri; 22.00 Leo Deli-bes: Sylvia, baletna suita; 22.15 Večerni ples; 23.00 B. Sakač: Jezdeci apokalipse, J. Kalčič: Im-promptu za orgle. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Casamassima; 13.30 Med zgodovino in legendo: Trst, Ulica Montecchi; 13.40 Slmf. koncert. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 O-troški kotiček; 11.30 Glasovi in orkestri; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah, 13.40 Orkester Gino Me-scoli; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operni almanah; 15.40 Vprašanja tedna; 16.00 Tretja stran; 16.15 Popevke; 16.35 Operna glasba; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Melodije; 19.30 Prenos RL: 22.15 Pianist Joe Sul-livan: 22.40 Nočni motivi. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.05 Psi- ČETRTEK, 4. MARCA 1965 hologovo mnenje; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Beethovnova u-vertura, opus 72; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Plimska glasba; 14.35 Vreme na morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Nepozabne pesmi; 18.10 Zandonai: ((Sneguljčica«; 18.50 Orkester E-sposito; 20.25 Glasbeni program; 21.00 G. Courteline: »Bouhorou-che«; 21.50 Neapeljske melodije; 22.15 Pianist Luciano Giarbella. II. program 7.30 Jutranja glasba; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesar in motorji; 15.35 Kol. dirke po Sardiniji; 15.50 Melodije; 16.00 Raosodija; 16.35 Pesmi o Siciliji; 17.35 Ital. smučarsko prvenstvo; 17.50 Stendhal: «Luciano Leuwen»; 18.35 Enotni razred; 21.00 O opernem gledališču; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Španska kultura; 18.45 Martinujev kvartet štev. 3; 19.00 Sodobna medicina; 19.30 Ricclot-ti, Mozart in Bartok; 20.40 De-bussyjeva sonata za flavto, violo in harfo; 21.20 Sweeltnkove skladbe; 22.05 Na propramu Carter in Webem; 22.45 Priče naše dobe. Slovenija 8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Radijska šola; 9.25 Glasbena pravljica; 9.45 Slov. narodne; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Domače pesmi; 12.30 Kon-certantna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Slovenski solisti; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pihalna godba RTV; 15.40 A. Moravla: Resnica; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Pianistka Vlasta Žigon; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Izročilo XX. stoletja: Virginia Woolf; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Popevke; 23.05 Pri Bachovih sinovih. Ital. televizija 8.30 Sola: 15.30 Kol. dirke po Sardiniji; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kmetijska oddaja: 19.35 TV pošta; 19.50 šoort in ital. kronike; 20 30 Dnevnik; 21.00 TV priredba: Trlie sovražniki: 2150 Maša v italijanščini; 22.20 Pregled prireditev; 23.00 Zadnje vesti. IL KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Sejem sanj; 22.30 TV pošta; 23.15 Zadnje športne vesti Jug. televizija 10.00 TV Sola; 11.00 Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Mendov spored; 18.25 Obzornik; 18.45 Jekleno nebo — reportaža; 19.15 Glasbene marginallje; 19.45 Četrti četrtek — satira; 20.00 Dnevnik; 20.35 Poje Zehra Beo-vič — Studio Sarajevo; 20.45 Ekran na ekranu; 21.45 Komorni koncert; 22.15 O delu kongresa ZK BIH; 22.35 Obzornik; 22.45 Žrebanje za SPENT. '4 4. marca 1965 Vreme včeraj: naj višja temperatura 10, najnižja 7.6, ob 19. url 7.9; vlaga 52 odst., zračni tlak 998.6 naglo narašča, veter 30 km jugo. zahodnik, sunki burje 55 km, nebo 1 desetino pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 7.2 Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 4. marca Kazimir Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 17.55. Dolžina dneva 11.15. Luna vzide ob 7.32 in zatone ob 19.02 Jutri, PETEK, 5. marca Bogo PO PRISTANKU MINISTRSTVA ZA TRGOVINSKO MORNARICO v Se ta mesec začetek gradnje naftovoda od Trsta do Bavarske Občina Doberdob bo verjetno še la teden odobrila gradnjo naftovoda čez njeno ozemlje po spremenjenem načrtu - Gradnje naftovodov v Jugoslaviji Pripravljalna dela za gradnjo naftovoda lz Trsta na Bavarsko gredo h koncu. Prvotno je bilo sicer napovedano, da bodo začeli gradnjo še pred koncem februarja, vendar so se raziskovalna dela strokovnjakov in birokratski postopek nekoliko zavlekla, tako da bodo z gradnjo morda pričeli le proti koncu tega meseca. Z druge stra ni pa se je Izvedelo, da se bo družba SIOT kolikor mogoče potrudila, da bo dokončala z gradnjo novega objekta še pred koncem prihodnjega leta, ker se mednarodnim petrolejskim družbam na tem področju zelo mudi. Te dni sta bila v tej zvezi storjena dva nova koraka na poti skorajšnje realizacije po večmesečnih raziskavah končno izrekla za postavitev terminala v žavljah, lz Kima pa je dospela vest, da se je tudi ministrstvo za trgovinsko mornarico Izreklo za to varianto. Tako odpadejo druga za drugo še zadnje birokratlčne zapreke pred začetkom del. Glavni ravnatelj družbe SIOT ing. Di Monda je bil te dni v Rimu, kjer se je sestal s člani vladnega odbora za vnetljive snovi in razstrelivo, ki mu načeluje ing. Colangelo. Ing. Di Monda je predložil odboru podroben načrt o varnostnih napravah, ki jih nameravajo zgraditi na mostiščnem pomolu v žavljah, okoli rezervoarjev v dolinski občini in pa ob čr-palnih postajah vzdolž naftovoda. Člani vladnega odbora so se menda v načelu strinjali s predloženim načrtom, zdaj pa ga mora odobriti še vlada, ki bo hkrati pristala tudi na »koncesijo« za gradnjo naftovoda. Ko bo še ta zadnja formalnost rešena, bodo delavci lahko končno zavihteli kramp in lopato. Strokovnjaki družbe SIOT so se v zadnjih tednih sestali z nekaj zasebniki in predstavniki javnih organizacij, ki jih bo gradnja naftovoda iz tega ali onega razloga v bodoče prizadela. Tako na primer je znano, da so se proti gradnji naftovoda čez prizadeto ozemlje izrekli predstavniki. Bonifikacij-skega konzorcija v Krminu-Gradl-ški. Družba SIOT je po daljših pogajanjih sklenila s konzorcijem strezen sporazum, tako da je njegovo vodstvo umaknilo svoje ugovore. Občina Tricesimo in občina Doberdob se tudi še nista dokončno izrekli glede tega, ali bosta izdali dovoljenje za gradnjo naftovoda čez občinsko ozemlje ali ne. V Tri-cesimu je nastopil tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero, ki je skušal poravnati zadevo, medtem ko se bo občinski svet v Doberdobu verjetno izrekel za gradnjo na svoji prvi seji, ki je napovedana za te dni V Doberdobu je gradnja protosinhrotrona zahtevala, naj se naftovod umakne za okoli pol kilometra od prvotno zarisane črte. Družba SIOT je u-strezno spremenila prvotni načrt, novega pa predložila v odobritev Kvropskemu odboru za jedrska raziskovanja v Ženevi. Odbor Je odobril varianto in pristal na spremenjen načrt, čeprav bo to zahtevalo dodaten strošek 300 milijonov lir. Na Tržaškem in še posebej v dolinski občini pa je zaenkrat odprtih šo nekaj vprašanj, o katerih se bodo te dn! pogovorili predstavniki krajevnega konzorcija oškodi-vancev po naftovodu na sestanku z ravnateljem družbe SIOT ing. Di Mondo. Sestanek je napovedan za ta teden. Med tem časom se je iz Londona zvedelo, da je skupina velikih mednarodnih petrolejskih družb, v Kateri so velikani Essq, Shell, BP, Mobiloil, ENI, Marathon, Gelsen-bt-rg, D.E.A., Scholven in Winter-shall, prejela vrsto ponudb za financiranje velikega načrta, katerega uresničitev naj bi stala okoli 160 milijonov dolarjev. Doslej so ponudile sredstva za financiranje novega objekta štiri velike finančne skupine, in sicer skupina Morgan, skupina Hill, skupina Rothschild in skupina Read-Montagu. Deleži posameznih družb na glavnici konzorcija za gradnjo naftovoda pa so naslednji: Esso 21 od sto, Shell 17 od sto, BP 15 od sto, Mobiloil 11 od sto, ENI 10 od sto. Ostale družbe imajo mnogo nižje deleže. Pripravljalna dela za gradnjo drugega naftovoda iz Trsta v srednjo Evropo, to je naftovoda Trst- Schwechat v okolici Dunaja so zo-1 sklepa, da bo namreč zgradila 328 pet obtičala na mrtvi točki. V na-1 km dolg naftovod iz luke Ploče B. Broda. Zmogljivost novega sprotju s tem pa poročajo iz Jugoslavije, da se tamkaj pripravljajo na gradnjo dveh novih naftovodov z Jadrana v notranjost države. Zagrebško podjetje ((Industrija nafte« Je namreč v načelu že pristalo na gradnjo manjšega naftovoda iz luke Bakar do Siska, to je v dolžini 170 km, na katerega naj bi se pozneje navezal naftovod iz Podravine. Naftovod Bakar—Sisak naj bi začel obratovati v začetku leta 1968. Podjetje »Industrija nafte« se je odločilo za gradnjo naftovoda po daljši proučitvi položaja v železniških prevozih. Strokovnjaki podjetja so ugotovili, da bi morala rafinerija v Sisku v prihodnjih letih nabaviti za svoje potrebe vrsto železniških cistern, ki bi skupno stale okoli 85 milijard dinarjev, medtem ko bo gradnja 170 km dolgega naftovoda mnogo cenejši podvig. Rafinerija nafte v Bosanskem Brodu pa je s svoje strani prav v tem času prišla do podobnega naftovoda je preračunana na 10 milijonov ton surove nafte na leto, v okolici pristanišča Ploče pa nameravajo postaviti vrsto rezervoarjev s skupno zmogljivostjo 100 ton nafte. H gradnji naftovoda Ploče—Bosanski Brod namerava pristopiti celotno združenje Petrol-Union, v katerem so podjetja Ju-gopetrol iz Novega Sada, Bosanskega Broda, Skoplja, Sarajeva, Ljub-jane in Kotora, pa tudi podjetje, ki gradi novo petrolejsko čistilnico v Pančevu. Ta drugi jugoslovanski naftovod naj bi bil dograjen nekako v začetku leta 1969, speljali pa ga bodo po dolinah reke Neretve, Rame in Bosne do Bosanskega Broda, odtod naprej pa nameravajo zgraditi poseben podaljšek do Pančeva, to pa takrat ko bo tamkajšnja čistilnica dograjena. Odtod pa bi zopet lahko izpeljali nov odsek naftovoda do jugoslovansko—madžarske meje. E. F. Nadaljevanje borbe v tovarni Crane-Orion Stavka v podjetju Crane-Orion se nadaljuje in delavci stražijo v tovarni, da ne bi odvažali iz nje nedokončanih izdelkov. V zvezi z bodočnostjo tovarne so se razširile razne vesti o morebitni nadzorovani upravi, o njeni prodaji finančnemu koncernu IRI itd. Vse to pa so le domneve, ki niso bile potrjene. Gotovo je le ,da se z raznih strani potegujejo za rešitev podjetja, tako da bi delavci ohranili zaposlitev. Ce bi namreč izvedli napovedanih 180 odpustov, bi ostalo v podjetju le še kakih 60 delavcev in uradnikov, kar bi pomenilo začetek njegove likvidacije. Ne glede na razne razgovore, stike in poskuse rešitve tovarne so delavci odločeni, da se bodo borili za njeno ohranitev do kraja, čeprav jih stane to mnogo žrtev. Toda delavci so se v dolgotrajni borbi že utrdili, saj so morali v obrambo svojih pravic in dela v tem podjetju že neštetokrat stavkati. Odbor sekcije KPI v Miljah je na svojem sestanku razpravljal o položaju v podjetju Crane-Orion ter je sklenil, da bo pozval vladne oblasti, naj odločno posredujejo ter dosežejo od voditeljev podjetja, da prekličejo odpuste, tako da bo podjetje nadaljevalo proizvodno dejavnost, za katero so dani vsi pogoji. Odbor sekcije izraža solidarnost s temi delavci, ki jih mnogo živi v Miljah, ter jim želi, da bi njihova borba privedla k ugodni rešitvi spora. 1,11................................................... DELO TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA TROŠARINSKEGA ODDELKA Občina je imela lani od trošarine nad 2.515 milijonov lir dohodka V primeri z letom 1963 od trošarine zvišal se je kljub krizi dohodek za 142 milijonov lir Tržaška občina ima znatne dohodke od trošarin, čeprav je bila pred leti ukinjena trošarina na vino. Seveda bi bila občinska davčna politika bolj napredna, če bi se povečal dohodek od neposrednih davkov ter znižal dohodek od posrednih davkov (trošarin), saj znaša na primer trošarina za kg mesa enako za reveža kot za bogatina, čeprav jo revež mnogo teže plača. Toda nesorazmerje med posrednimi in neposrednimi davki je stara rakova rana italijanske davčne politike in zato tržaška občina pač ne more biti izjema. V sedanji krizi in pri velikem primanjkljaju mora občinska uprava storiti vse, da poveča svoje dohodKS, kar se ji je tudi v določeni meri posrečilo. Ko smo objavili podatke o družinskem davku, smo ugotovili, da se je njegova skupna vsota nekoliko zvišala v primeru s prejšnjimi leti, kar pomeni da so vendarle nekoliko bolj pritisnili tiste davkoplačevalce, ki imajo znatne dohodke. Sedaj so objavili tudi podatke o izterjani trošarini v letu 1964. Iz teh podatkov se vidi, da je občinski trošarinski oddelek izterjal lani skupno nad 2 milijardi in 515 milijonov lir trošarine, pri čemer odpade 1.872 milijonov na redno trošarino in 643 milijonov lir na dodatno (supercontribuzione). Za posamezne postavke veljajo naslednje skupne vsote redne in dodatne trošarine: za pijače 172.369 974 lir, za meso 642.788.847 lir, za druga živila 240.018.154 lir. za kurivo 558.374.764 lir, za gradbeni material 208.826.520 lir, za razne artikle 291.338.091 lir za preostale obdavčene predmete in dobrine 401.836.615 lir. Primerjava z letom 1963 kaže, da se je lani občinski dohodek od trošarine zvišal 142.896.348 lir, in sicer od mesa za 18.777.589 lir, od drugih živil za 3.711.127 lir, od kuriva za 24.478.775 lir, od gradbenega materiala za 72.732.545 lir, od raznih artiklov 22.599.283 lir, od preostalih obdavčenih predmetov 3.843.499 lir. Nazadovanje kaže samo trošarina od pijače, saj se je dohodek od nje znižal za 3.228.980 lir. Iz gornjih podatkov se vidi, da ni gospodarska kriza močno vplivala na potrošnjo, saj se je celo nekoliko zvišala, čeprav manj kot prejšnja leta. Seveda pomeni tudi manjše zvišanje potrošnje dejansko nazadovanje, ker v rednih razmerah potrošnja vedno teži k večanju. Trošarinski oddelek pa se ne o-mejuje le na izterjevanje trošarin. IIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllUllllllllllllllllllltlfUKMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllll VELIKO DELO TEHNIČNEGA URADA OBČINE Za 1.800.000.000 lir del na cestah v tržaški občini 0d te vsote odpade skoraj 700 milijonov lir na dela, ki so v teku, ostali del vsote pa odpade na dela, ki so v dražbi ali v postopku za odobritev Tržaška občinska uprava ima vsako leto velike težave za uresničitev načrtov gradnje, popravil ali preureditev mestnih ulic in občinskih cest ter kanalizacije. Pomanjkanje denarja vpliva tudi na ta važen občinski sektor, ki vsak dan sproti potrebuje denar tudi za najrazličnejša vzdrževalna dela. Kljub vsem tem težavam pa ima oddelek za ceste m kanalizacijo občinskega tehničnega urada vedno mnogo dela. Delovni program tega oddelka je zelo obširen in zajema stalno vzdrževanje obstoječih cest ‘n kanalizacije; popolno obnovitev obstoječih neprimernih cest in neprimerne kanalizacije; gradnjo novih cest za potrebe naraščajočega avtomobilskega prometa ter gradnjo nove kanalizacije v novih mestnih predelih; dela za položitev nove asfaltne gmote na izrabljena cestišča. Vsa ta dela zahtevajo od občinske uprave ogromen finančni napor. Sedaj so v teku ali v načrtu dela za skupno vrednost 1 milijarde 800 milijonov lir, ki so takole razdeljena: dela v teku 694.980.429 lir; dela, ki so bila že oddana na dražbi in ki se bodo v kratkem začela 86.076.016 lir; odobrena dela, za katera so v teku dražbe 39 milijonov 400.000 lir; odobrena dela, za katera pa je treba prilagoditi stroške na sedanje cene 238.100.000 lir; dela, za katera je v teku odobritev 751.710.000 lir. V okvir omenjenega programa je treba vključiti tudi nedavno odprt novi del Istrske ulice od pokopališča do Trga Valmaura, s katerim je bila Istrska ulica popolnoma obnovljena ter od Ul. Baiamonti znatno razširjena, da lahko z lahkoto prenaša vedno večji promet proti industrijskemu pristanišču in Istri. Poleg tega so sedaj v teku važna kanalizacijska dela pri Sv. Jakobu, kjer se obnavlja celotna stara kanalizacija, ki ne ustreza več higiensko-zdravstve-nim potrebam, obnovitev kanalizacije v Ul. Gambini ter številna dela za ureditev in obnovitev cestišč, pločnikov ter kanalizacije v raznih i krajih mesta. Za občino ugotavlja in izterjuje okolico. Ceste so bile spolzke ven-tudi druge takse in dohodke in dar se je promet v redu odvilai je inkasiral v preteklem letu kar brez zastojev, za 368 milijonov teh taks, oziroma skujmo s trošarinami nad 2 milijardi in 884 milijonov. Pri tem naj mimogrede omenimo, da je bila občinska trošarin-ska služba uvedena leta 1924, a jo je občina oddajala v zakup zasebnemu podjetju. S prvim januarjem 1948 pa je prevzela občina troša-rinsko službo v lastno neposredno upravo. Služba razpolaga s številnimi uradi v metnem središču, ob nimi uradi v mestnem središču, ob okolici. Vsak urad deluje na posebnem področju in je tudi temu primemo urejen. NA TRGOVINSKI ZBORNICI Pojasnila v zvezi s prijavami Vanoni 4. in 11. marca ob 18. uri bo v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicolb 5 dr. Guido Nas-siguerra, na pobudo odseka za zveze z javnostjo pri finančni inten-danci in na pobudo zbornice, pojasnil izpolnjevanje Vanonijevih davčnih prijav. Dr. Nassiguerra bo tudi na razpolago za dajanje vsakovrstnih pojasnil v tej zvezi. Vstop je prost. KATASTROFALNO NAZADOVANJE PROMETA V FEBRUARJU Le 100.000 ton blaga skozi Javna skladišča V prvih dveh mesecih lani je promet dosegel 457.000 ton, letos pa komaj 250.000 ton Po neuradnih statističnih podatkih je pomorski blagovni promet v okviru tržaških javnih skladišč v preteklem februarju dosegel komaj nekaj čez 100.000 ton. Skupen promet v prvih dveh mesecih je tako dosegel komaj okoli 250.000 ton blaga, medtem ko je znašal v prvih dveh mpsecih lanskega leta 457.516, leta 1963 pa 308.655 ton. To nazadovanje je precej hudo, čeprav se tudi v drugih evropskih lukah promet ne dviga s takim elanom, kakor se je v prejšnjih1 letih V letošnjem februarju se je zmanjšal zlasti promet z razsutim blagom, in sicer od lanskih 88.000 na 26.000 ton. V lanskem februarju so v Trstu zabeležili tudi nekaj prometa z žitaricami (16.000 ton), v letošnjem pa je ta postavka sploh odpadla. Posebno hudo pa je letošnje nazadovanje v prometu z lesom, ki je dosegel v obe smeri komaj slabih 3,500 ton. Ta količina predstavlja najnižjo mesečno raven tržaške lesne trgovine v zadnjih letih. Tudi postavka« raznega blaga« se je v preteklem februarju skrčila, in sicer na 71.000 ton, medtem ko je znašala v februarju lanskega leta nekaj čez 100.000 ton. Tudi celoten pristaniški promet, to je promet v javnih skladiščih, v industrijskem in v petrolejskem pristanišču, se je v letošnjem februarju občutno skrčil v primerjavi s prometom v ustreznem razdobju lanskega leta. Letos je namreč ta skupen promet po neuradnih podatkih dosegel le okoli 370-380.000 ton, medtem ko je lanski v lanskem februarju prekoračil pol milijona ton. prispevajte za DIJAŠKO MATICO I Odgovor sen. Vidaliju o delavkah bivše ZVU Na vprašanje senatorja KPI Vi-dallja o plačnem koeficientu delavk bivše ZVU za časa njihove uvrstitve v posebni prehodni državni stalež na podlagi zakona št. 1600, je notranje ministrstvo odgovorilo, da so uvrstili specializirane delavke v 5. kategorijo, navadne delavke pa v 6. Pri tem so nekatere uprave dodelile delavkam koeficient 125, druge pa koeficienta 139 in 151. Ko Je prišlo do pritožbe zaradi razlike plačnih koeficientov, je zakladno ministrstvo predpisalo, da pritiče navadnim delavkam koeficient 139, specializiranim pa 151. Ko je zatem 19 navadTTlff delavk predložilo tržaški kvesturi zahtevo, naj jim priznajo koeficient 151, so jim odgovorili, da nimajo pravice do tega koeficienta. Poleg tega so jim dali v podpis izjavo, da so jih seznanili z omenjenimi predpisi zakladnega ministrstva. Hkrati so jim vrnili tudi prošnje. Notranje ministrstvo zaključuje svoj od- govor s trditvijo, da ni nihče pritiskal na delavke, ki so zaposlene na kvesturi, naj umaknejo svoje prošnje. Odobritev javnih del Višji svet javnih del je odobril drugi spreminjevalni del načrta za zgraditev nove železniške proge med Zagrajem in postajo San Gio-vanni v Furlaniji. Dokončni načrt bodo odobrili v mesecu dni. Z zgraditvijo te proge se bodo skrajšali in izboljšale železniške zveze med Trstom in Avstrijo. Nadalje je odobril prvi obrok del načrta za odstranitev vode v podzemeljski železniški krožni progi v Trstu, ki ovira nadaljevanje del. Za ta prvi obrok del bodo potrošili 100 milijonov lir. Predsednik pokrajine sprejel sindikaliste Pokrajinski predsednik dr. Savo-na se je sestal s tajnikom Delavske zbornice Novellijem in tajnikom sindikata kovinarjev Fabric-cijem, s katerima je razpravljal o položaju v Sv. Marku in v tovarne Orion. Pismo ženske komisije KPI drugim ženskim gibanjem Zenska komisija KPI je naslovila na ženske komisije drugih strank pismo, v katerem jih opozarja na nevarni položaj v Vietnamu ter omenja ameriško vmešavanje v notranje zadeve Južnega Vietnama, bombardiranje južnovietnamskih vasi in Severnega Vietnama. Spričo dogodkov v Vietnamu ne morejo ostati brezbrižne zlasti ženske, na katerih sloni glavno breme družin in za katere je vprašanje miru življenjske važnosti. Zato se ženska komisija KPI obrača na druge ženske komisije, naj se borijo, da bi se italijanski politični voditelji zavzeli za mirno rešitev vietnamskega spora, odrekli ZDA solidarnost v zvezi z njihovim oboroženim posegom ter da bi prišlo do enotnih krajevnih pobud za rešitev omenjenega spora. Članice ženske komisije KPI so pripravljene na sestanek s članicami komisij drugih ženskih gibanj za morebitno izmenjavo misli in skupno akcijo. Ravno 8. marec, mednarodni praznih žensk, je primeren za izraz solidarnosti z vietnamskimi ženskami, ki jih je vojna tako hudo prizadela. Poleg tega pa bi lahko prispevali k ohranitvi miru, ki je tako važen za našo državo in naše družine. Sneg na Opčinah Okrog 11. ure zvečer je pričelo na Opčinah in v okolici snežiti, tako da je sneg v kratkem pobelil ...‘■"Hi"*.""""■"■"""""""""""i.................................i..milimi.n.mmimmmmmimmmii..........mmmmm TRADICIONALNE ZAKLJUČNE PUSTNE SLOVESNOSTI V Skednju sežgan, v Boljuncu izstreljen v Padričah pa spravljen za prihodnje leto «Boljunik IV.» je pusta ponesel onkraj meje, «veseli ostali» pa so se gostili z vinom, polento in polenovko - Povsod velike množice ljudstva Tako smo ga odpravili tudi za letos. Naj počiva in nas pusti v miru do prihodnjega leta. V Skednju so ga sežgali, v Boljuncu spustili v zrak, na Padričah pa shranili za prihodnje leto. 2e v prvih popoldanskih urah so začeli prihajati v Skedenj ljudje iz mesta tako da je bila okrog 16. ure prava gneča po glavnih ulicah. Pust je ležal m mrtvaškem odru blizu Sumanove gostilne. Prišla je godba in je zaigrala žalostinko, jokale so vdove sirote, pokojnika so pokropili z vinom, ga dvignili na rame in nesli med gostim špalirjem po Ulici Roncheto, Ul. Son-cini, Sktdenjski ulici in Ul. Giar-dini na travnik v «Tježi» nad livarno, kjer so ga sežgali. Pustni pogreb v Skednju ima pač že svojo staro tradicijo in vsako leto privabi na tisoče Tržačanov. Vsi domačini in veliko število sosedov ter meščanov so se poslovili od pusta tudi v Boljuncu. Na trgu je bila že postavljena visoka raketa z napisom Boljunik IV., v kateri je pust potrpežljivo čakal, da ga spustijo med oblake. Medtem sta Drejček in Vanek zbijala šale, vmes je igrala godba, na trgu pa se je zbiralo vedno več občinstva. Brez napovedi so začeli brezplačno točiti črno in belo vino ter deliti polento in polenovko. Namah se je tam okrog vse trlo in polenta s polenovko je šla vsem v slast. Boljunčani so ti fantje od fare. Drugod tarnajo o konjunkturi, oni pa brezplačno delijo hrano in vino. Ko se je bližala ura izstrelitve se je v častnem spremstvu «partnerjev», pustnih šem, glavne vdove in «priložnostnih», pustovih vdov ter godbe pripeljal pustni predsednik in njegov prokurator za razdelitev dote Josip Ota, v črni obleki, s cilindrom na glavi in cigaro v ustih. Ceremonijo so morali nekoliko skrajšati, ker so se kopičili temni oblaki. Predsednik se je vsem zahvalil za obisk in sodelovanje ter je razdelil zares bogato doto. Letošnji pust zapušča vodovod, naftovod in vinovod — iz tržaške proste luke (akvedoto, oljodoto in vi-nodoto). Po priložnostnih kiticah za slovo od pusta, ki jih je sam sestavil, je predsednik dal ukaz za izstrelitev, ki je uspela. Za hip se je pust zazibal, nato se je naglo dvignil in jo pobrisal čez Glinščico onstran meje p roti Kozini. Prav «Bol,junik IV.» tik pred izstrelitvijo na Lonjerskcm trgu takrat je začelo škropiti, čez nekaj minut pa je dež ponehal in je bilo spet vse v redu in vse polno v osmicah, gostilnah ter v dvorani. Lep pogreb so pustu priredili tudi na Padričah, pa jim je vreme zadnje minute bolj nagajalo. Pust je ležal na mrtvaškem odru na dvorišču pred gostilno, od koder so ga v dolgem sprevodu godbe in pustnih šem ter ostalih vaščanov nesli po vasi. Pohiteti so morali, ker je že deževalo nato na so celo naletavale debele snežinke in je slabo kazalo. Pust se je pač hotel pošaliti preden so ga spravili v hladilnik. S traktorjem so peljali voziček. na katerem je bil pust, vozičku pa je bil priklopljen voz z godbo in pustno vdovo. Uradni pogreb je bil do vrat na dvorišče pri Martinovih. V notranjosti pa je bil pogreb strogo zaseben in le za pokojnikove najožje sorodnike. Pri Martinovih so namreč pusta shranili za prihodnje leto in Boris ga bo skrbno čuval, da se ne bo pokvaril. Električar padel z lestve V tobačni tovarni v industrijskem pristanišču se je včeraj popoldne dogodila nesreča, katere žrtev je postal 25-letni električar Sergio Antoni iz Ul. degli Alpini 11. Antoni je uslužben pri podjetju Bonifacio iz Ul- Valdirivo 10 in je v nekem oddelku tovarne stai na premični lestvi in napeljeval električne kable. Nenadoma je na vrhu lestve izgubil ravnotežje in padel z višine treh metrov. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh, ker se je pri padcu pobil in ranil po čelu, pod levim očesom in levem kolenu. Antoni je začasno izgubi) tudi spomin. Vespist trčil v avto V Istrski ulici v bližini stavbe št. 14 se je sinoči okrog 20.30 dogodila prometna nesreča. 42-letni delavec Emilio Paoli iz Ul. B. Marcello 2 je z vespo TS 29796 trčil v fiat 500 TS 27478, ki ga je iz nasprotne smeri privozil 24-letni Guido Furlan iz Ul. Zonta 4. Paoli je pomaknjen precej na ievo stran cestišča vozil v smeri proti Trgu sv. Jakoba., Pri nesreči se je ranil in pobil po levem kolenu, pogačici, po levi roki ter si verjetno zlomil levi prstanec in mezinec. Ponesrečenega Pao-lija, ki je bil tudi pijan, so z rešilnim ^avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 2o dni. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v '(7?/ KULTURNEM DOMU v soboto, 6. marca ob 21. uri in v nedeljo, 7. ob 17. in 20.30 KONCERT OPERNE GLASBE Sodelujejo: ORKESTER GLASBENE MATICE dirigent Oskar Kjuder Darij Zlobec Solisti: Ljuba Berce . Košuta, Milena Furlan, Marija Bitenc, Nicolo Maeillis, Nerina Pelicon, Nadja Pertot, Ivan Sancin, Darij Zlobec Prodaja vstopnic od srede 3. marca dalje od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, tel. 734265. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi v soboto, 6. marca ob 20.30 na stadionu «Prvi maj« proslavo praznika žena 8. marec Sledi zabavni večer s kulturnimi prizori in drugimi točkami. Nesreča delavca na ladji «Raffaello» Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 51-letni električar Silvio Gropazzi iz Ul, Cunicoli 10, ki je uslužben pri podjetju «So-raka> iz Ul, Geppa 2. Gropazzi je v nekem strojnem oddelku motorne ladje v gradnji »Raffaello«, napeljeval električne kable, ko ga je nenadoma zadela v glavo kovinasta cev, ki je padla z višjega presledka oddelka. Pri nesreči se je Gropazzi hudo pobil po glavi ter si polomil tri sekal-ce. Z rešilnim avtom gasilcev so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku. Zdraviti se bo moral 8 dni. Darovi in prispevki Miloš Kodrič daruje 6000 lir za Glasbeno Matico Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina pok. Cirila Škerlja daruje Anica Gombač 1000 lir za Dijaško Matico. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 3. marca 1965 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 77.1etni Enea Gaber-sich, 79-letnil Carlo Bellotto, 56-letni Ricelottl V lami, 75-letni Valentino Russian, 72-letni Giovannl Marche-san. 49-letni Antonio Bergamasco, 78-leitnii Rodolfo Angelini, 77-letni Orlando Brisi-nello, 91.1etni Michele Ber-netti n i, 81-letma Maria Pltamic vd Gruppi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1. 3 — 7. 3.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; All-a Maddalena, Ul. deliTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S, Piero 2; dr. Gmeiner, Ul G-iulta 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Premdi. ni, Ul. T, Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1, Služba od 13. do 16. ure Dr. Gmeiner. Ul. Giulia 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul, Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alta Maddalena, Ul. deliTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2. Gledališča V L tl Lil Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo Puccinijeve opere ((Deklica z divjega zapada«, ki bo za red A v vseh prostorih v soboto ob 20.30. TEATRO SIABILE V Avditoriju jutri 5. t.m. ob 21. uri za abonente, ki niso izkoristili prve abonmajske predstave «Teatro comi-co» Carla Goldonija. . Tekst Luigi Lu-nari, režija Eriprando Visconti. Cene: parter 1000 Mr, za dijake 400 lir, balkon 300 lir Nazionale 15.30 «Questo pazzo, paz-zo, pazzo, pazzo mondo« Technico-lor. Spencer Tracy. Arcobaleno 16.00 «Cannoni a Batasi« Mia Ferroy. Excelsior 15.30 »Don-ne, vi insegno come si seduce un uomon Techni-color. Tomv Curtis, , Natalie Wood, Henry Fonda, Lauren Bacall. Fenice 15.30 «La congiuntura« Tech-nicolor. Vittorio Gassman, Joan Collins Grattaclelo 16.00 ((Strani compagnl di letto« Gina Lollobrigida. Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «Lemmy Cautiom o-perazione dollari« Eddie Constantl-ne. Filodrammatico 16,00 «Le bellissime gambe di mia moglie« Technicolcvr. Michele Mercier, Aurora 16,00 18.30 21.30 «L’uomo che non sapeva amare«. Cristallo 16,30 «La conquista del West» Metrocolor. Capitol 16.00 «Rio Conchos« Technl-color. Stewart VVitman, Richard Boone, Garibaldi 16.30 «1 guerriglieri delta Jungla« John Ireland. Impero 16.30 «11 giardino di gesso«. Vittorio Veneto 15,00 «11 treno« — Burt Lancaster, Jeanne Moreau, Moderno 14,30 18.00 21.30 «Lawrence d’Arabia» Alec Guinnes, Anthony Quinm. Astra 16.00 «P T 109 pošto di com-battimento« Astoria 16.30' «La pe-lle che Scotta«. Abbazia 16,00 »La belva di Salgon« Technicolor, B. Harris. Prepovedano mladimi pod 14. letom. Ideale 16.00 «Che gioia vivere« Alain Delon, Gimo Cervi, Ugo Tognazzi. Razstave V Občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo od 10. do 16. t.m. razstavljal slovenski slikar Robert Faganel Razna obvestila 12. t.m. so izžrebali listek občin, ske umetnostne galerije. Lastnik listka št 05660 prejme sliko slikarja Laura' Laghija. Sliko lahko prevzame v sobi 124 občinske palače. * * * Pogrebno društvo v Rojanu vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 7. marca t.l. ob 10. uri, v društvenih prostorih v gostilni pri Sker-lavaju v Rojanu, v Ul. Moreri 34. Ljudska prosveta V petek 5. marca ob 20.45 bo v društvenih prostorih pjd. »Ivan Cankar« v Ul Montecchi 6-IV. proslava 8. marca mednarodnega praznika žena. Na sporedu so recitacije in petčlanski kvintet prosvetnega društva «1. Cankar«. Vljudno vabljeni vsi člani in simpatizerji društva. FILATELISTIČNA RAZSTAVA V prostorih tržaškega fil. kluba «L. KOŠIR« Ul. Montecchi 6 n nedeljo, 7. t.m. od 10. do 13. ure Razstavlja član kluba Alojz Bucik dopisnice in kuverte z žigi prvega dne «Dan znamke republike Italije«. Žrebanje za brezplačni izlet v Prago in na Dunaj V soboto, 6. marca 1965 ob 17. uri ho v Ul. Montecchi 6 v četrtem nadstropju žrebanje med celoletnimi naročniki Primorskega dnevnika za dodelitev brezplačne udeležbe izleta v Prago in na Dunaj. Vljudno vabimo naročnike in zveste čitatelje Primorskega dnevnika, da prisostvujejo žrebanju. eh*; t-HI MAGAZZIhllJ KEL1CE — Trst, lllica Carducci II, DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, jopiče In srajce najboljših vrst in znamk do najnižjih cenah. VESPE LAMBHETE, vse potrebščine tn nadomestne dete ža vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite prt A.M.A.H. — Trst, via del Bosco N. 6 — Tel. 41-946 PRI tiAUTO STILE« Trst, Via U. Foscolo, 8 — blizu Trga Garibaldi — dobite vse potrebno za avtomobile. obloge, tepihe, električne baterije, verige nantigelo« itd. po zelo ugodnih cenah. Sintetične preproge in preproge za hodnike iz plastike «Balatum» in «MerakIon». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim esebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919. UNIVERSALTECNICA« RADIO — TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANDY - REX — CGE Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIVERSALTECNICA Trieste — Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Prekupčevalca z mamili obsojena vsak na dve leti zapora in globo Tihotapca Marsicha so agenti prijeli pri svetilniku na Greti z blagom v kovčku ■ Opij je iz Kopra pretihotapil Marussi Tržaško kazensko sodišče (predsednik Baschini, tožilec Ballarini, obramba Annoscia in De Marchi) je obsodilo dva prekupčevalca z mamili vsakega na 2 leti zapora in 200.000 lir globe. Ta razsodba je zaključila dolgo preiskavo v zvezi s tihotapljenjem in prodajo malih količin mamil v Trstu in Italiji-, ki so jo- vodili specializirani organi letečega oddelka tržaške kvesture. Že v začetku lanskega leta so po. licijski organi začeli sumiti, da se 21-letni Elvino Marsich. iz begunskega taborišča pri Orehu u-kvarja z nečednimi posli. Zasledovali so ga več mesecev in v decembru lani so končno želi svoj uspeh. Aretacija Elvina Marsicha je potekla tako. Okoli 12. ure 19. decembra lani so policijski agenti o-pazili Marsicha (mladenič med drugim šepa) v bližini glavne tržaške postaje. Budno so spremljali vsak njegov korak in kmalu nato so opazili, da se je pridružil nekemu drugemu moškemu (ki pa ni bil zapleten v afero) in da sta ■e skupaj odpeljala s taksijem pro. ti svetilniku «Vittoria». Ko sta prišla tja, sta izstopila iz taksija ter odšla v gostilno «A1 faro«. Pripomniti je treba, da je imel Marsich pri sebi majhen kovček, katerega je skril tedaj v bližini gostilne za nekim grmom. Marsich in prijatelj sta se mudila nekaj Časa v gostilni. Kmalu nato je stopil v lokal neki «Gino», ki se je potem nekaj časa pogovarjal z Marsichem. Takoj nato je odšel in kmalu potem je zapustil lokal tudi Marsich. Policijski agenti, ki so bili v bližini so opazili, da je mla. denič šel do grmičevja, iz katerega je privlekel majhen kovček. Cez nekaj minut se je pripeljal mimo že omenjeni «Gino«, ki je Marsichu nekaj povedal. Mladenič je pozneje izjavil, da sploh ni razumel, kaj mu je «Gino» hotel povedati, kajti ta je takoj pritisnil na plin ter izginil za ovinkom. To so goli dogodki, ki so se ti-stega dne. odigrali v bližini gostilne «A1 faro«. Zelo verjetno je neznani «Gino» bil konfident policije, ki je Marsicha zvabil na led. Že pred časom je navezal z njim stike za odkup 3 kg surovega opija. V gostilni «A1 , faro« je baje dejal mladeniču, da gre po denar s katerim bi odkupil blago, ki ga je Marsich skrival v kovčku. Dejstvo, da se je pripeljal mimo, ko je Marsich držal kovček v rokah in potem izginil brez sledu, je brez dvoma zelo sumljivo. Ni šlo torej za pravega kupca, temveč za neko osebo, ki je tihotapca z mamili spravila na led. Tako se je začela preiskava. Marsicha so policisti zasačili na delu ter mu ni preostalo drugega kot da prizna svojo krivdo. Kje Pa je dobil blago? Marsich )e dolgo časa vztrajal, da mu je opij izročil neki «Flavlo», katerega je spoznal v baru pri obmejnem bloku pri škofijah. Kdo pa je ta «Flavio»? so pritiskali policisti. Marsich je vztrajno trdil, da ga ni Ptej nikoli videl. Zakaj pa mu ie neznanec izročil tako veliko koli-čino opija? Marsich je dejal, da mu je neznanec izjavil, da ne po-®>a nikogar, ki bi si upal prodati oiago. Ker je hotel zaslužiti kako Jv?.* Je izjavil neznancu, da bo “P1 J prodal v Milanu ali pa v Ri-p.u' kjer ima baje več znancev. nrtfVi zato te istega usodnega dne odšel na železniško postajo. Upal da b0 morebiti doka-Rim FlaV1U>>’ da '^e res odP°t°val v „„5®snlca pa je bila nekoliko dru-?,a'?na- po dolgi preiskavi se je po-Posrečilo ugotoviti istovetnost «Flavia». šlo je za 24-let-Plavia Marussija iz Milj — ui. Belpoggio 6. Ta je pozneje prignal, da je Marsicha poznal že oalj časa. Ko je policiji uspelo, da je prijela Marussija (bilo je 19. januarja letos) se je zadeva še nekoliko polj zapletla. Marussi je namreč izjavil, da je dobil opij v Kopru od nekega jugoslovanskega državljana, ki je bil baje Srb po narodnosti. Mladenič je povedal, da se je večkrat peljal s svojim avtom v Koper, kjer je nakupoval razna živila za domače potrebe. Kakih devet mesecev prej je baje srečal neznanca, ki mu ,ie ponudil v odkup 3 kg opija. Marussi je odgovoril, da ne razpolaga s tako veliko vsoto denarja, da bi lahko odkupil blago. Tedaj ga je neznanec prosil, naj mu posodi 3000 dinarjev. Za jamstvo pa mu bo izročil opij, ki bi ga moral prenesti čez mejo. «Ce bo šlo vse po sreči ~~ mu je rekel moški — boš prejel za nagrado pol milijona lir. Za razpečavanje opija v Italiji, in sicer v Milanu, ali pa v Rimu. bom že poskrbel jaz.» Marussi je sprejel Ponudbo, skril opij pod sedež v avto ter srečno prepeljal blago do svojega doma. Potem je čakal in čakal, da se bo neznani Jugoslovan pojavil. Ker ga ni bilo od nikoder, se je odločil, da bo poskrbel sam za prodajo. Zato je izročil tri zavitke opija v najlonskih vrečicah Marsichu, ki Pa je bil tako naiven, da je takoj nasedel na limanice, ki mu jih je nastavila tržaška policija. Na razpravi sta oba obtoženca potrdila svoje prejšnje izjave. Sodniki so prečitali tudi poročilo izvedenca prof. Giacoma Coste, ki le v prisotnosti policijskih agentov odprl zapečatene vrečice, odvzel nekaj vzorcev zaplenjenega blaga *n ga analiziral. Njegov odgovor na zastavljena vprašanja se je glasil: 1. Gre za surov opij; 2. vsi vzorci so istega izvora; 3. gre za opij balkanskega tipa, ki pa ni uradno kontroliran, in 4. vse koli- Krmna predvaja danes, 4. t. m. ob 18. dobro voljo: čine so dobre kakovosti in dobro ohranjene. Javni tožilec je zahteval za obtoženca 3 leta zapora in 300.000 lir kazni. Zagovornika sta zahtevala najnižjo kazen, oziroma milostno razsodbo. Odgovor Bcrnetičevi o programu Radia Trst A Minister za pošto in brzojav je odgovoril poslanki Mariji Berne-tičevi na njeno vprašanje o skrčenju programa postaje Radia Trst A. Minister je 'rekel, da je vodstvo RAI/izjavilo, da ni bilo skrčeno število ur govorjenega programa v slovenščini, medtem ko so 30. novembra 1984 povečali število rubrik z novo važno rubriko o delovanju dežele. Ta oddaja je na sporedu ob 20.30 do 20.35. Nekoliko so spremenili rubriko »Koledar., ki se oddaja vsak dan ob 7. uri: ,od 4 podru- „M„M«i„„„l„l,U,„„„l„,rt,UH„,„„l„„„„,„„|l„„M,IM|,l,H„IH,„„l»l„„M„ll»MIMI„„„H,l,„HIM,MI„t DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE Deželni odbor nadaljeval razpravo o proračunih Zaključek splošne razprave o zakonskem osnutku o sedežu deželnih uradov brik sta ostali dve, in sicer »Svetnik dneva, in' »Gbd«; Rubriko samo pa so obogatili z novimi informacijami o astronomskih in meteoroloških podatkih dneva. Vodstvo RAI je izjavilo, da ni tržaški radio uvedel nobene druge spremembe v slovenskih oddajan ter da stalno proučuje možnosti izboljšanja oddaj, da bi bile čimbolj sprejemljive 7,a poslušalce, od katerih prejema razne predlo-ge. V ministrovem odgovoru so nato naštete vse dnevne oddaje Radia Trst A v slovenščini, ki znašajo nad 4000 ur na leto. Poslanska KPI Marija Bernetič je vprašala ministra za obrambo, ali namerava izdati odredbo, da bi se repentaborskemu prebivalstvu prihranila škoda, ki jo utrpi zaradi vojaških vaj na repentabor-skem strelišču. Vaje so ob delavnikih in praznikih, podnevi in ponoči, kar moti turiste, ki prihajajo v to občino, ter ovira delo na bližnjih poljih. Včeraj je deželni odbor nadaljeval razpravo o proračunih za leto 1964 in 1965. Kar se tiče zasnove proračunov, je prevladalo mnenje, da bo treba omejiti finančne posege .dežele na omejeno število , pobud, Jti hodo gospodarsko važne in ki bodo tudi imele velik vpliv na reševanje socialnih vprašanj. Samo na ta način bo lahko delovanje dežele res plodno ter se ne bodo razpršila finančna sredstva, ki ji bodo na razpolago. Prva deželna komisija je zaključila včeraj splošno razpravo o zakonskem osnutku deželnega odbora o sedežu nekaterih deželnih uradov. Uvodno poročilo je imel svetovalec Mizzau (KD), seji pa je predsedoval svetovalec Stopper. Danes pa bo začela komisija razpravljati o posameznih členih zakona. Prvi nen predvideva, da bodo premestili v Videm urade odbor-ništva za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo. Prav tako bodo v Vidmu uradi, ki se bodo ukvarjali z ureditvijo in območjem občin, z nadzorstvom nad sklepi krajevnih ustanov (občin, pokrajin itd,) z delom javnih ustanov za podpore in dobrodelnost ter krajevne, mestne in poljske policije. Ostali členi urejajo funkcije uradov, ki spadajo pod predsedstvo deželnega odbora, predvidevajo u-stanovitev tehnične deželne službe v okviru odbomištva javnih del ter vsebujejo nadaljnje predpise za razne druge deželne urade in razmestitev osebja. Z lambreto podrl žensko Žrtev prometne nesreče je postala včeraj zjutraj 25-letna gospodinjska pomočnica Anna Radn-vac por. Bembich iz Drevoreda D’Annunzio 22. Okrog 8. ure je Radovačeva, v bližini stavbe št. 3, drevoreda hotela prečkati cesto na zebrastem prehodu. Prav tedaj je v smeri proti Trgu Garibaldi z lambreto TS 25877 privozil 23-letni Elio Stančič iz Ul. Baiamonti 43 in Radovačevo podrl. Lambretist je ponesrečenki priskočil na pomoč in naprosil mimoidoče, da so poklicali rešilni avto RK. Ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Pri nesreči se je Radovačeva pobila m ranila po zatilju in spodnjih udih. je zadela srčna kap. Po opravljenih formalnostih so Portuesejevo truplo odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Napad ali samo šala? Predvčerajšnjim zvečer, nekaj minut pred polnočjo, so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico 44-letnega Giovannija Ohoviča iz Sesljana št. 104 ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi ran in udarcev po glavi in o-brazu. Ohovič, ki je bil pijan, je zmedeno povedal, da je malo prej nildt 11 1 •» ,‘t n,, nnnn J., Tf .. 1.. * . 1 PREDSTAVNIKI SKGZ Nfl RAZGOVORIH S POSLANCEM UZZER0M Slovenski kmetovalci na Goriškem in združenje «Alleanza coltivatori Predsednik deželnega odbora «Alleanze» je sporočil, da združenje sprejema predlog za ustanovitev goriške Kmečke zveze in njeno vključitev v združenje postal žrtev napada. Ko je šel iz „ ____....... Sesljana proti Naselju sv. Mavra, ieanza coltivatori«. Poslanec Lizze-torej nekaj korakov od doma, ga ro je obvestil predstavnike SKGZ je nekdo pahnil od zadaj ter ga ■ ..... celo s pestjo udaril po hrbtu. Ker Ohovič ni bil preveč trden na nogah je padel ter se poškodoval. Ni izključeno, da ni šlo za napad, temveč za potegavščino kake pustne šeme. da so osvojili ta predlog slovenskih kmetovalcev v celoti v predlagani obliki, saj bi ustanovitev goriške Kmečke zveze v celoti ustrezala določilom statuta in predvsem duhu načel, ki prevevajo na- ......................................... PREDSEDNIKU DEŽELNEGA ODBORA Vprašanje svetovalca Bergomasa o zahtevah dijakov strokovnih šol Dijaki zahtevajo pravno priznanje kvalifikacijskih diplom, da bodo imeli odprlo pot k raznim službam Pijanega šoferja prijavili sodišču 48-letnega mehanika Giovannija Deczeta s Stare istrske ceste 29 so agenti letečega oddelka policije aretirali, in prijavili sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb in vožnje avtomobila v pijanem stanju. Kot smo poročali v torek, je Deczet 28. februarja zvečer v Ul. Soncini z avtom po-*") 60-letnega delavca Izidorja Tenceja iz Ul. Soncini 74. Tenče se je tistega večera okrog 22 ure vračal proti domu, ko pa je bil nekaj korakov od vežnih vrat je za njim privozil pijani Deczet. trčil vanj in ga podrl. Tenceja' so nemudoma odpeljali v bolnišnico v hudem zdravstvenem stanju, ker se je pobil po glavi. Deczeta so agenti prometne policije tudi odpeljali v bolnišnico, ker so opazili, da je bil pijan. Po zaključeni preiskavi so ga predvčerajšnjim agenti prijavili sodišču Zadela ga je srčna kap Nenadna slabost je bila včeraj zjutraj usodna za 64-lebnega Giu-seppa Portueseja iz Ul. Rigutti 3. Okrog 9.30 je Portuese prišel v skladišče tvrdke »Schleimer* v Ul. Palestrina 5 ker je moral nakupiti neke stvari. Nenadoma, ko je stal pri prodajni mizi, ga je prijela slabost, prebledel je in se mrtev zgrudil na tla. Uslužbenci so poklicali rešilni avto RK, toda dežurni zdravnik Portueseju ni mogel več pomagati. Nesrečnika mmuk-, uri komični film za smeh in ALLEGRI VAGABONDI (VESELA POTOVALCA) Igrajo: STAN LAUREL in OLIVER HARDY (Stanio in Olio) Deželni svetovalec KPI Bergo-mas je poslal predsedniku deželnega odbora vprašanje v zvezi z zahtevami dijakov strokovnih šol, ki zahtevajo pravno priznanje kvalifikacijskih diplom za sodelovanje na konkurzih za javne službe in da bi lahko po triletnem šolanju mogli na podlagi opravljenega izpita nadaljevati šolanje na tehničnih zavodih. Dijaki zahtevajo od države sprejem zakona, ki jim zagotavlja vpis v dr-avne sezname tehničnega značaja in v javna in zasebna podjetja kot kvalificiranih delavcev in ne kot vajencev, če seve, uspešno prestanejo preizkušnjo. Obenem zahtevajo jamstva za zaposlitev v javnih ustanovah in v industrijskih podjetjih naše dežele. S tem v zvezi zahtevajo od naših oblasti stvarne pobude, ki naj jim po opravljenem študiju zagotovijo primerno zaposlitev, da se jim ne bo treba izseljevati v inozemstvo. Deželni svetovalec opozarja predsednika na zakonski osnutek poslanca Guia iz leta 1963, ki pa po sodbi dijakov in vsedržavnega odbora ne upošteva nekaterih o-snovnih zahtev. To je po dveh letih povzročilo dijaške proteste ter v zadnjem času zapuščanje pouka. Pri tem je Frandolič padel in sfe poškodoval. Takoj so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili poškodbe na obrazu in zlom desne roke ter so ga pridržali s prognozo okrevanja v 30 dneh. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Tržiča, ki je ugotovila tudi nekaj škode na mope-dll. ni v*’1 ro«*')’! Razstave v zvezi z za kar pa ne bo konkretnih težav. S tem širokim in konstruktivnim stališčem deželnega odbora organizacije «Alleanza coltivatori« je bil napravljen nov pomemben korak naprej, da se uresniči pobuda prizadetih slovenskih kmetovalcev na Goriškem, ki teži za tem, da se čimprej ustanovi avtonomna kmečka organizacija, ki se bo trudila, da bo zajemala vse kmetovalce slovenske narodnosti na področju goriške pokrajine, tako da jih bo v naporih za gospodarski razvoj in napredek. Poslancu Lizzeru se je za ljubeznivo vabilo na kongres zahvalil predsednik SKGZ Boris Race, ki je zagotovil udeležbo kvalificiranih predstavnikov tako na deželnem kot na vsedržavnem kongresu. Glede ustanovitve avtonomne organizacije Kmečke zveze, ki bo seveda včlanjena v organizacijo «Allean-za coltivatori«, pa je ugotovil, da gre za korak k uresničitvi teženj zveze, saj bodo na tak način najbolje zaščiteni interesi goriških kmetovalcev. MHIIIIO 11,»tl,I, HI«, HI, „11,11,11,,,,, III, „l,,„, II, IIMIIIMI, llll, 1,1,1, „11, „1,1,1111111,1111,1, ,11,1, II, IIHII,,,,, IM, ,„»„„,imi„,lll„H„0|l,„|l HIMIIMinU NHIIMII,,, NUJNOST GRADNJE ZADRUŽNE KLETI Včeraj se je predsednik deželne-1 predno vsedržavno organizacijo, čim bolje ščitila in jih združevala ga odbora združenja «Alleanza col- Dogovoriti se bo seveda še treba v "«nmHh »■> mttv,«orsw ™™«i tivatori« poslanec Mario Lizzero o nekaterih praktičnih vprašanjih sestal s predstavniki Slovenske v zvezi z zastopstvi, odbori itd., kulturno-gospodarske zveze, katero so zastopali: predsednik Boris Race, podpredsednik inž. Josip Pečenko in tajnik Bogo Samsa. Predsednik deželnega združenja kmetovalcev je povabil predstavnike SKGZ, da se udeleže deželnega kongresa združenja «Alleanza coltivatori«, ki bo v Vidmu v nedeljo 7. marca. Istočasno je povabil predstavnike SKGZ, da sodelujejo tudi na vsedržavnem kongresu napredne kmečke organizacije, ki bo prihodnji mesec v Rimu. V tej zveži je predsednik podčrtal velik pomen, ki ga daje kmečka organizacija udeležbi slovenskih predstavnikov in sodelovanju s slovenskimi organizacijami. Omenil je tudi, da bodo na kongresu prisotni predstavniki zadružnih organizacij iž Jugoslavije in to iz republik Slovenije, Hrvaške in Srbije, s katerimi bodo ob tej priložnosti razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo kmetovalce v Italiji in v Jugoslaviji. Predstavniki SKGZ so se prejš: nji mesec že sestali s predstavniki združenja «Alleanza coltivatori« in so takrat obširno govorili o organiziranju kmetov na Goriškem, kjer so zadnji dogodki ob razlašče-vanju zemljišč ponovno dokazali, da «bonomijanska» kmečka organizacija ne more dosledno ščititi interesov kmetov. V tej zvezi je bilo takrat Izrečenih več predlogov in se je predvsem razpravljalo o pobudi prizadetih kmetovalcev, da se tudi na goriškem področju ustanovi neodvisna Kmečka zveza, ki bo vključena v vsedržavno kmečko organizacijo «A1- NA SESTANKU POKRAJINSKEGA TAJNIŠTVA Sindikalna organizacija CISL zavrača odpuste tekstilcev Industrijska struktura Gorice in naše pokrajine ne more zaposliti odpuščene delovne sile - Danes na Zvezi industrijcev sestanek prizadetih strank Te dni se je sestalo tajništvo pokrajinske sindikalne zveze CISL kateremu je prisostvovalo vsedržavno zastopstvo in pa krajevni tekstilni delavci. Na sestanku so proučili uradno zahtevo, ki jo je v imenu ravnateljstva tekstilne tovarne poslala sindikalni organizaciji zveza industrijcev, da v o-beh obratih v Podgori in Ronkali odpusti 300 delavcev. Sindikat obžaluje, da so bili brezuspešni vsi dosedanji poskusi prefekta ter pokrajinskih oblasti, da ne bi prišlo do takšnega ukrepa. CISL na- Vedno večje povpraševanje po vinu v zaprtih steklenicah Strokovni tečaj za vinogradnike v Števerjanu Na osnovi statističnih podatkov, ki Jih Je zbralo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Gorici, se je v zadnjih letih precej zmanjšala prodaja odprtega vina in tudi prodaja po osmicah. Klienti v vedno večji meri povprašujejo po vinu v zaprtih steklenicah, ker Jim nudi večje jamstvo, da je vino pristno in originalno. To dejstvo je zopet nov dokaz, da bi bilo potrebno postaviti zadružno klet v Brdih in drugo podobno klet za vinski pridelek v furlanski nižini. Posamezni kmetje, razen nekaj redkih primerov bolj premožnih vinogradnikov, si ne morejo sami omisliti vsega potrebnega za umno kletarstvo in za vstekleničenje svojega vinskega pridelka. Zato bi se morali združiti v konzorcij za zaščito tipičnih briških vin ter preko njega omogočiti izgradnjo take kleti. Ko bo klet obstajala in delovala, bo preko strokovnjakov, ki bodo pri njej delovali, lažje preusmeriti tudi vinogradništvo s pomladitvijo vinogradov,^ in njihovo sortiranje s. tistimi vrstami trt, ki so za to področje najbolj priporočljive in prikladne. Tako bi končno res dosegli značilne vinske sorte, s katerimi bi naši vinogradniki preko zadružne kleti lahko prodrli ne samo na domačem, ampak tudi na inozemskem tržišču. Položaj na meji je ugoden zlasti za prodajo briških vin v Avstrijo in v Zah. Nemčijo. Omenimo naj še, da je kmetijsko nadzorništvo v zadnjem času organiziralo po raznih kmetijskih središčih naše pokrajine vrsto strokovnih tečajev iz kmetijskega strojništva, vinogradništva in živinoreje. Tak tečaj o vinogradništvu so organizirali tudi v Števerjanu, V Kaprivi pa so organizirali tečaj o umni živinoreji. SON: La fenomenologia; LAVAL-LE: Coraggio del Concilio; NICO-LINI: Saggi vichiani. Tehnologija in znanost: ASIMOV: Guida alla scienza dell’uomo moderno; FARRINGTON: Storia del-la scienza greca; HACK: Esplora-zioni radioastronomiche; JASPERS: La bomba atomica e il destino dell’uomo; SCIENZIATO (Lo) di-lettante; TERMAN: Manuale di in-gegnerta radiotecnica. Ekonomija in politika: CARTIER: Le cinquanta Amerike; CHAMBRE: Da Karl Marx a Mao Tse Tung; MADARIAGA: Ritratto d’Europa; MARSILLI: Economia politica; MEHNERT: Pecchino e Mosca. Zgodovina: BATTAGLIA: Storia della Resistenza italiana; BON-NARD. La civiltk greca; EISEN- HOVER: Gli anni della Časa Manca; FUIANO: Studi di storiografia medioevale; GIGLI: La , seconda guerra mondiale; MANN: Storia della Germania moderna; TOSTI: L’eta contemporanea; Williams: Storia degli Stati Uniti d’America. Gasilci so preprečili požar v pekarni Včeraj ponoči ob 1.50 so poklicali goriške gasilce v Ul. Formi-ca 27, v Gorici, kjer je bruhnil ogenj iz ogrevalne naprave pri pe či v pekarni Alde Uničin por. Stil-li. Gasilci so bili dobre pol ure na delu, da so odstranili nevarnost požara. Ker so pravočasno posegli, so tudi preprečili večjo škodo. sprotuje odpustom zaradi naslednjih razlogov: — industrijska struktura Gori,-e in naše pokrajine je takšna, d« ne more zaposliti odpuščene delovne sile: — dopolnilna blagajna [NFS zagotavlja minimalne gospodarske ugodnosti tud: suspendiranim delavcem z nič urami, ugodnosti., Ki bi veljale do polovice prihodnjega avgusta; stroški podjetja za zaposlitev teh delavcev bi bili minimal-ni; — ravnateljstvo podjetja odpušča tudi družinske poglavarje, »1 so edini v družini z rednim zaslužkom. Sindikalna organizacija nadalje sporoča, da bo danes ob 10. uri na zvezi industrijcev sestanek prizadetih strank, na katerem bodo proučili celotno vprašanje. Kakor poroča Fiot-CGlL se bodo zastopniki treh sindikalnih organizacij sestali eno uro poprej, da določijo enoten akcijski postopek. Tajništvo Fiot je pozvalo suspendirane tekstilne delavce na splošno skupščino, ki bo v soboto 6. marca ob 10. uri na sedežu Delavske zbornice v Gorici, Ul. 24. maja št. 1, na kateri bodo proučili razmere, ki so nastale zaradi zahteve po odpustih, ter sprejeli primerne ukrepe. immiiiimuiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiituitiiHiiiiiiiiiimiitiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI IZ STEVERJANA Potreben hi bil večji obisk v materinski posvetovalnici Posluje vsak prvi in tretji torek v mesecu na županstvu Planinska pustna zabava na Velikem Repnu Slovensko planinsko društvo lz Gorice je priredilo na pustni popoldan avtobusni izlet na Tržaško. Ker je bilo deževno vreme, niso obiskali razgledne točke na Sv. Primožu, ampak so se odpeljali h Križmanu v Veliki Repen, kjer so zasedli vso veliko sobo. S seboj so peljali tudi Petarinov trio, v katerem igra oče violino, sin harmoniko, hči pa poje. Ob zvokih tega ansambla so se planinci prijetno zabavali do pozne ure. Priredili so tudi srečolov s 15 dobitki. Zvečer so mladi planinci iz Stan. dreža dohiteli s svojimi vozili glavnino, ki se ie medtem že popolnoma razživela. Mopedist iz Doberdoba trčil z avtom v Tržiču Včeraj popoldne se je peljal Anton Frandolič iz Doberdoba, Ulica Vallone 21, po državni cesti v Tržiču v smeri proti Ronkam. Blizu Anconette je bil pred njim ustavljen avto Fiat 600, ki ga je ustavil njegov voznik, 58-letni Volpe iz Tržiča, Ul. Boito 33. V trenutku ko je mopedist prihajal po cesti, je Volpe pognal tudi avto ter ga hotel obrniti na cesti. Ker mopedist ni opazil njegovega manevriranja, je treščil s svojim vozilom v avto. V giuenji «Pro loco« na Korzu Verdi 100-E (pasaža) bo od 5. do 18. marca razstavljal slovenski slikar Robert Faganel. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Nove knjige v državni knjižnici V državni knjižnici v Gorici, Ul. Mameli 12, so v zadnjih tednih prejeli naslednje knjige, ki so na razpolago čitateljem: Filozofija in vera: FRANCHINI: Croce interprete di Hegel; FRANCHINI: L’oggetto della filosofia; Le origini della dialettica; JEAN- iiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii ZARADI MOČNEGA DEŽEVJA Zemeljski usad zasul cesto na Kostanjevici Gasilci in delavci z bager ji so jo včeraj zopet očistili Kakor po drugih občinah deluje tudi v Števerjanu materinska posvetovalnica ONMI, kjer dobijo matere koristne nasvete in tudi po. moč pri negovanju svojih dojenčkov. Posvetovalnica je odprta po dvakrat mesečno in sicer vsak prvi in tretji torek v mesecu, od 13. do 15.30 ure ter deluje v občinski ambulanti. V zadnjih tednih in mesecih pa se je obisk mater, z otroki ali brez, v posvetovalnici precej zmanjšal in če se bo to nezanimanje nadaljevalo, utegne ONMI opustiti svoje delovanje v tej občini. To bi bilo vsekakor škoda in zato občinska uprava priporoča materam, naj se že pričela, ker sedanji položaj ne dopušča odlaganja. Spričo tega položaja sta morala odbornika prekiniti svojo posredovalno akcijo ter odkloniti vsako odgovornost v zvezi s položajem, ki bo nastal v tovarni. Ze prejšnji večer so stanovalci v Ul. Cappella, ki pelje na Kostanjevico, opozorili goriške gasilce in mestna podjetja, da je, zemeljski u?ad, ki ga je povzrqčilo deževje zadnjih dni, zasul cesto proti strelišču na jugoslovanski strani ter preprečil vsak promet po tej ulici, Gasilci so včeraj popoldne poslali na mesto svoj specializirani oddelek. Ugotovili so, da se je breg nad cesto spustil' na cestišče v dolžini kakih 10 metrov ter nasul na cesto zemlje in kamenja v višino kakih 6 metrov, z zemljo so zdrknila tudi drevesa in padla počrez čez cesto ter pretrgala več žic pri elektrovodu. Ker je vse to predstavljalo nevarnost tudi za bližnje prebivalce, so se takoj lotili dela. Posekali so 7 ali 8 napol podrtih dreves ter odstranili pretrgane žice. Nato je podjetje Poletti poslalo še svoje bagerje, ki so odkopali nagrmadeni material ter ga naložili na tovornike, s katerimi so ga odpeljali. Gasilci so bili ha delu približno poldrugo uro, material pa so od peljevali ves popoldan in proti večeru je bila cesta končno zopet usposobljena za promet. Omenimo naj še, da je zemlja, kjer je prišlo do usada, last inž. Josipa Rustje iz Gorice. Povzročena škoda je sicer precejšnja, vendar pa na srečo pri vsem ni Ml nihče ranjen. Seja upravnega odbora trgovinske zbornice Upravni odbor trgovinske zbornica v Gorici je imel včeraj popoldne svojo običajno tedensko sejo. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsednika inž. Rigonata o njego. vem obisku v Rimti,' kjer Je imel stike z ministrstvom za industrijo in trgovino, kjer je poročal o položaju goriške industrije v zvezi z gospodarsko krizo. Poleg tega so razpravljali tudi o raznih drugih upravnih zadevah. Dve pomembni prireditvi v Novi (iorici in Mirnu Na Goriškem v jugoslovanskem obmejnem pasu bosta te dni dve pomembni prireditvi Dievi ob 20. uri priredita svet Kulturno prosvetnih društev Gorica in Radio zatečejo ob uradnih dnevih v ma-1 Koper večer z naslovom Moja de- Dražba v mestni zastavijalniei Danes dopoldne z začetkom ob 9.30 uri bo v prostorih mestne zastavljalnice v Gorici, v Ul. Carduc-ci, javna dražba zastavljenih predmetov in blaga, ki ga zastavljalci niso odplačali in dvignili s v zakonitem roku. Poleg tega bodo prodajali tudi partije novega blaga, ki so ga verjetno poslali v prodajo nekateri trgovci. VERDI. 16.30: «Uno sparo nel bulo«, P. Sellers in E. Sommer, barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 22. CORSO. 16.30: «L’uomo che non sapeva amare«, C. Baker in G. Peppard, ameriški barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERN1SSIMO. 15.00, 17.30, 20.00 in 22.30: «1 tre volti«, Soraya, R. Harris in A. Sordi, kinemaskopski film v barvah. Za ta film ne veljajo izkaznice in znižane vstopnice. VITTOR1A. 17.30, zadnja ob 21.30: «Tentazioni proibite«, Y. De Carlu In Alan Kamp. Kinemaskopski film v barven. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 16.30 «11 leggendario conquistatore», F. Lattimore 1n B. Mc Donald, ameriški barvni film, zadnja predstava ob 21.30. terinsko posvetovalnico, tudi kadar ni pomoč povsem nujna ter rabijo kakšen koristen nasvet. Morda je bilo v zadnjih mesecih krivo slabo zimsko vreme, da se marsikatera mati ni odpravila v ambulanto, zlasti kadar je iz odda. ljenih zaselkov in pelje pot čez briške klance. Sedaj gremo naspro. ti pomladi in bo tudi ovira slabega vremena v znatni meri odpadla. Zato bi bilo priporočljivo, da bi se poslej matere v večji meri po-služile ugodnosti, ki jim jo nudi posvetovalnica ONMI, kar bo nedvomno v korist njim in njihovim dojenčkom. Neuspelo posredovanje v sporu o Cotonificiu Triestino Posredovanje deželnih odbornikov Glusta in Marpillera za ureditev spora v podjetju nCotonificio Triestino« v Gorici, se Je dejansko Izjalovilo zaradi negativnega stališča vodstva podjetja. Za prihodnji ponedeljek so namreč določili sestanek v Milanu. Dotlej pa bi moralo podjetje prekiniti nameravane odpuste. Včeraj zjutraj pa Je podjetje potrdilo, da pristaja na domenjeni sestanek, da pa se Je odpustitev prve skupine delavcev V NEDELJO, 7. MARCA OB 4. URI POPOLDNE BO V PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO štev. 13 Proslava S, marca mednarodnega praznika žena NA PROGRAMU JE PESTER KULTURNI SPORED DELOVAL BO BIFE’! žela — ves svet, posvečen medna rodnemu prazniku žena. Na sporedu so recitacije, petje in glasba V nedeljo 7. marca ob 20. uri pa bo v prosvetni dvorani v Mirnu gostoval Slovenski oktet. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je od prta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI v Raštelu St. 26, tel. 33 49 TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-visjo temperaturo 10,2 stopinje ob 11.30, najnižjo 5 stopinj nad ničlo ob 6.50, povprečne dnevne vlage je bilo 67 odstotkov, dežja je padlo v torek 12,4 mm. ifmmiiiiiMiiiiiiiiiHiinmiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiittiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiHiitfititiiiNi Z otroške maškarade v Gorici V torek popoldne se je zbralo v prosvetni dvorani v Gorici veliko število otrok iz Gorice in okolice na pustni maškaradi, ki jo je priredila Slovenska prosvetna zveza. Otroci pa tudi odrasli so z zanimanjem spremljali lutkovno igrico o Butalcih, pozneje pa so se otroci, vsi oblečeni v okusne pustne šeme, veselo zabavali ob glasbenih zvokih SPoBB jIHMMIIMI ZA SMUČARSKIIZLET SPDT ■v Se nekaj mest na razpolago Smučišča na Livku SPDT priredi v nedeljo 7. t.m. smučarske tekme na Livku. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine: 1. ČLANI — tekmujejo v smuku in veleslalomu 2. ČLANICE — tekmujejo samo v smuku 3. NARAŠČAJNIKI — tekmujejo samo v smuku Nagrajevanje bo kot sledi: 1. ČLANI nagrajenih po prvih pet s kolajnami; poleg tega bo povrnjena vpisnina; I. dobi povrnjeno vso vpisnino II. dobi povrnjeno 75% vpisnine III. dobi povrnjeno 5011 o vpisnine IV. in V pa dobita povrnjeno 25% vpisnine. 2. ČLANICE nagrajene bodo prve tri s kolajnami; . vpisnina bo povrnjena kot sledi: I dobi povrnjeno vso vpisnino II. dobi povrnjeno 75% vpisnine III. dobi povrnjeno 50% vpisnine. 3 NARAŠČAJNIKI nagrajeni bodo prvi trije s kolajnami; vpisnina bo povrnjena kot sledi: I. dobi povrnjeno vso vpisnino II. dobi povrnjeno 75% vpisnine III. dobi povrnjeno 50% vpisnine. Vpisnina se povrne samo tistim zmagovalcem, ki pridejo na izlet z avtobusom SPDT; če se pripeljejo z avtomobili, dobijo samo kolajne. Tekmovalci se lahko prijavijo kot posamezniki ali kot društvo. SPIIT prosi udeležence izleta, da takoj poravnajo vpisnino in potovalne stroške ter opozarja, da je na razpolago še nekaj mest. ODBOJKA ZA ŽENSKI POKAL FURLANIJE-JULIJ,1iKE BENEČIJI! Obema šestorkama Bora glavne trofeje in kolajne Izreden uspeh druge ekipe športnega združenja V nedeljo je bil v Trstu končno na sporedu dolgo pričakovani finale ženskega odbojkarskega tekmovanje za pokal Furlanije — Julijske Benečije,, v katerega sta se uvrstili obe ekipi športnega združenja Bor: «A» in «B». Borovke pa so dosegle še večji uspeh, saj so se uvrstile z obema ekipama tudi v končni finale in tako osvojile pivo in drugo mesto, uspeh kakršnega doslej še niso zabeležile. Interju se je posrečilo danes po razburljivi tekmi ohraniti v povratnem dvoboju četrtfinala za evropski pokal poraz v častnih mejah, s čimer si je zagotovil vstop v polfinale. Medtem ko so Milančani zmagali v prvi tekmi s 3:1, so danes klonili enaj-storici Rangersa z 1:0. Gol je dosegel v 8’ prvega polčasa Forrest. Kotov je bilo 6:1 za Rangers. Tekmi je prisostvovalo kljub zelo mrzlemu vremenu 80.000 gledalcev. Začetek je potekel v znamenju premoči domačinov, ki so navalili na obrambo gostov. V 8' je na- srednji napadalec Rangersa Forrest I ostro streljal proti vratom Interja. ■iiiiiiiiHimiiiiiiiiiiin,Hilli.umi...... m Hiiuiiii Innu umu im ..............................................................mmiiiiui mil....................................................N Najprej sta bili na sporedu dve srečanji, veljavni za uvrstitev v kcnčni finale. V prvem je druga ekipa Bora z lahkoto premagala Porzio iz Vidma z 2:0, z enakim izidom pa je nato v drugi tekmi jutra odpravila tudi «A» ekipa Bora šestorko Pordenona. Nasprotnice Tržačank niso predstavljale hujše tehnične zapreke, saj sta to mladi ekipi, ki sta začeli delovati šele pred letom ali dvema in se torej še nista povsem izkopali iz začetniških težav. Zato pa bi kmalu prišlo do presenečenja v zadnji tekmi jutra, ko sta se pomerili obe Borovi ekipi v siečanju veljavnem za osvojitev pokala. Prva ekipa Je bila velik favorit in je končno tudi zmagala, toda njena pot do zmage nikakor ni bila lahka. Druga je namreč zaigrala kot doslej še nikoli. S skrbno igro, dobrimi servisi, požrtvovalnostjo, včasih pa tudi z nekoliko sreče je grenilo življenje svojim starejšim klubskim tovarišicam in se jim celo skoraj odvzele prvi set. Vodile so namreč že 10:14. ko je prva šestorka krepko poprijela in odločila niz v svojo korist. Tudi v drugem etu so mladinke že vodile z 9:2, ko je prvo moštvo vsililo svojo avtoriteto in tako osvojilo tudi letos pokal naše upravne dežele. Prva ekipa borovk je zaigrala kljub zmagi — na tem turnirju precej medlo, kar je nedvomno posledica — pustovanja. Druga šestorka pa se je odlično izkazala; pokazala je velik napredek v primeru z lanskim letom in je do segla z drugim osvojenim mestom na tem turnirju doslej svoj naj večji športni uspeh. Tehnični izidi turnirja so naslednji: BOR B — Porzio Videm 2:0 (15:1, 15:6) BOR A — Pordenone 2:0 (15:8, 15:0) Finale za 3. mesto: Pordenone — Porzio 2:1 Finale za 1. mesto: BOR A — BOR A 2:0 (16:14, 15:12) Borovi ekipi sta nastopili z slednjima postavama: BOR A: Olga Pavletič, Nadja Švab, Eleonora Zavadlal, Miranda Batista, Pia Hmeljak, Neda Mjot, Ksenija Nibrandt. BOR B: Nadja Kriščak, Mara Racman. Odila Bufon, Mira Stegu, Sonja Barej, Lučka Barej in Neda Lah. Po zadnjem srečanju je predstavnik Italijanske odbojkarske zveze gospod Ferruccio Gortan razdelil ekipam nagrade. Borovke so pre- jele lep pokal, plaketo in spominske medalje. T. O. Nocoj ob 20.30 se bo v prostorih kluba CGS La Soffilta v Ulici Monle Cengio začelo deželno prvenstvo II. kategorije za posameznike. IN a prvenstvu bouo razen Borovega igralca Borisa Košute sodelovali Se llurazzano, Crechici in Comelli (vsi Sol'-fitta) ter Floramo in Bruni (UNI). MLADINSKI NOGOMET Genoa zmagovalka (z žrebom) turnirja v Viareggiu VIAREGGIO, 3. — Zmagovalca letošnjega XVII. mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za pustni pokal je določil žreb. Ge. noa in Juventus, ki sta se uvrstila v finale, sta namreč zaključila razburljiv dvoboj tudi po streljanju enajstmetrovk neodločeno. Prvi polčas se je končal 1:1, drugi pa 2:2. Med podaljški ni prišlo do golov, zaradi česar je sodnik odredil, streljanje enajstmetrovk. Coramini je dosegel štiri gole za Juventus in prav toliko jih je dosegel Nocen-tini za Genoo. Ker ni bilo druge rešitve, je sodnik De Marchi vrgel v zrak novčič, ki je prisodil zmago sicer utrujenim, a radostnim igralcem iz Genove. ____ BOKS MADRID. 3. — španski prvak srednje kategorije Luis Folledo bo 5 ali 12. maja letos nastopil v dvoboju za evropski naslov proti Madžaru Laszlu Pappu. To je javila španska boksarska zveza, ki je najavila tudi, da bo dvoboj v madridski športni palači. V DRUGI ETAPI DIRKE PO SARDINIJI V Olbiji prvi Belgijec Sels Van Looy še na čelu lestvice OLBIA, 3. — Van Looy danes ni zmagal. Zmagal pa je njegov rojak belgijski prvak Edward Sels, ki je na cilju premagal šest kolesarjev in je pustil za seboj z zamudo 2 in pol minute celo skupino. Do odločilnega pobega je prišlo po 53 km vožnje po zaslugi Duranteja, ki je potegnil za seboj vrsto kolesarjev. Teh ni nihče več ujel in zmaga je pripadla najhitrejšemu od njih Selsu. Vrstni red na cilju 133 dolge druge etape Nuoro - Olbia: ' 1. SELS (Belgija) 3.38’49”. povprečna hitrost 36,468 km (čas za lestvico 3.3819”) 2. Durante z istim časom (čas za lestvico 3.38’29”) 3. Graczik (Fr.) 3.38’34” 4. Zandegu .............................................................iiiiiiiiiiiiiiii.m.....................................................“"""in KOŠARKARSKO PRVENSTVO ŽENSKE A LICE V GL A 5GO WU 1:0 (1:0) ZA RANGERS Kljub porazu INTER v polfinalu za evropski pokal GLASGOVV RANGERS: Ritchie, Provan, Caldow; Hynd, McKinnon, Greig; Henderson, Millar, Forrest, McLean, Johnston. INTER: Sarti, Burgnich, Facchetti; Tagnin, Guarneri, Ficchi; Jair, Mazzola, Peiro, Suarez, Domenghini. SODNIK: Tschenscher (Nemčija). GLASGOVV, 3. PRIJATELJSKI NASTOPI Zmaga Nabrežincev nad Zgonikom v namiznem tenisu V nedeljo sta se pomerila v namiznem tenisu ŠK Kras in PD Igo Gruden. Srečanje je bilo zelo zanimivo, le škoda, da sta bila prisotna lf dva Zgoničana, ker je Kocman nenadoma zbolel. Tako sta zastopala Kras Milič in B. Simoneta, Igo Gruden pa Radovič in Calmrija. Nedvomno je bil najboljši Radovič, ki Je z učinkovit'm napadom in dobrim pimplanjem zmedel oba nasprotnika, zlasti pa Slmoneto, ki je popolnoma razočaral. Milič in Oharija sta pokazala deber napad, obema pa manjka pimplanje. Izidi: Radovič — Milič 2:1 Caharija — Simoneta 2:0 Radovič — Simoneta 2:0 Caharija — Milič 1:2 A. R. ITALIJANSKO PRVENSTVO V ALPSKIH PANOGAH Paride Milianti prvak v slalomu Tekmovanje žensk so odložili na danes MADESIMO, 3. — Danes zjutraj se je začelo italijansko smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Na sporedu je bilo tekmovanje v slalomu za moške, kjer je proti vsakemu pričakovanju zmagal član kluba Fiarrime oro Paride Milianti. Na drugo mesto se je s pre cejšnjo razliko uvrstil njegov klub- ski tovariš Martino Fill, na tretje pa Felice De Nicolb. Spored je za popoldne predvideval tudi tekmovanje ženske v slalomu. Tega pa so odložili na jutri. Izid tekmovanja v slalomu za le- tošnji italijanski naslov je nasled- nji: 1. Milianti (Fiamme oro) 106”9 2. Martino Fill 108”53 3. Felice De Nicold 109”31 4. Mussner 109”82 5. Helmut Gartner 110”91 6. Zandegiacomo 111”99 7. Piazzalunga 112”94 8. Pezza 113”31 9. De Tommaso 114”76 10. Dibona 115”29 itd. r M. ŠAJINOV ) J SPENT Od 17. do 25. aprila bo v Ljubljani REPUBLIŠKA FILATELISTIČNA RAZSTAVA v počastitev SPE NT. Organizacijo razstave je u-pravni odbor FZS poveril filatelističnemu klubu ((Ljubljana«. Razstava bo v okroglem paviljonu GR. Odprta bo dnevno od 9. do 19. ure. Razstavni objekti bodo razporejeni v tri skupine: I. Zbirke s športno tematiko, II. prikaz nastanka in razvoja nove Jugoslavije, III. ostale tematske zbirke. Tri najboljše zbirke iz prve skupine bodo prejele priznanje SPE NT, tri najboljše iz ostalih treh skupin pa priznanje Filatelistične zveze Jugoslavije. TUDI NA 10 MILJ Nov svetovni rekord Avstralca Rona Clarka MELBOURNE, 3. — Avstralec Ron Clarke je danes izboljšal s ča som 47’12”8 svetovni rekord v teku na 10 milj. Prejšnji rekord je bil 47’26”8. Z današnjim exploltom je Ron Clarke dosegel že peti svetovni rekord. Do sedaj je namreč branil najboljše čase na svetu v tekih na 3 in 6 milj, na 5000 in 10.000 m. Z današnjim časom, ki ga je dosegel v teku na 10 milj. je Ron Clarke izboljšal za 14” rekord, ki je od 11. aprila lani pripadal Angležu Mplu Xattyju. BOKS CIUDAD MEXICO, 3. — Svetovni boksarski svet je danes javil, da je soglasno odbil zahtevo taj-landskega boksarja Poneja King-petcha, da bi pdložili do aprila dvoboj za svetovni naslov s Salvato-rejem Burrunijem. Isti svet je zagrozil svetovnemu prvaku, da ga bo diskvalificiral če ne bo, kot Je določeno, nastopil proti italijanskemu izzivaču marca meseca. Sarti žoge ni zadržal, temveč jo je le kratko odbil. Forrest je bil 'ponovno pri njej in je brez težave prisilil italijanskega vratarja na kolena. V 18’ so Milančani izvedli prvo nevarno akcijo. Facchetti je streljal in žoga bi gotovo končala v mreži, če jo ne bi bek Caldow ustavil prav na beli črti. Inter nikakor ni mogel prevzeti pobudo, ker so tekmeci popolnoma onemogočili Suareza. Prav zaradi tega sp se morali predati, vendar z najmanjšo škodo, ker so se vseeno uvrstili v predzadnje dejanje turnirja za naslov evropskega klubskega prvaka. * * * TURIN, 3. — Današnja tekma tretjega kola turnirja za pokal sejemskih mest med Torinom in zagrebškim Dinamom se je zaključila neodločeno 1:1 (1:0). Prvi gol je v 43” prvega polčasa dosegel Tu-rinčan Simoni, Zagrebčan Lam-za pa je v 4' drugega dela igre izenačil stanje. V 26’ d.p. je sodnik izključil igralca Dinama Puljčana. Kotov je bilo 9:1 za Torino. LEIPZIG, 3. — V prijateljski tek-mi ' je nogometna reprezentanca Vzhodne Nemčije premagala danes gostujočo Fiorentino 2:0. Tudi prvi polčas se je končal z dvema goloma v korist nemških reprezentantov. ♦ * * BEOGRAD, 3. — Nogometna reprezentanca Sovjetske zveze, ki je pred dnevi prispela na priprave za bodoče izločilne tekme za svetovno prvenstvo v Jugoslavijo, se je danes v prijateljski tekmi pred nad 40.000 gledalci pomerila z beograjsko Crveno zvezdo. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:0). Gole sta dala s sovjetske strani vodja napada Metrevali v 22’ in desna zveza Kozakov v 70’, za domače pa 'Prlinčevič iz enajstmetrovke v 50’ in Zajevič v 53’. Sovjetska reprezentanca bo prihodnje trening tekme odigrala 10. t. m. v Splitu s Hajdukom, 17. z moštvom Sarajeva v Sarajevu in 21. t. m. z Rad-ničkim v Nišu. Tržaška Ginnastica na predzadnjem mestu Fiat in Portorico skupno v vodstvu Ženska petorka Ginnastice Triestine se bolj in bolj pogreza v kalne vode. Po nepričakovanem podvigu, ki ji je prinesel dve povsem nepričakovani točki v prvem letošnjem nastopu proti tedaj vodečemu Portoricu, so tržaška dekleta, kljub nekaterim tehnično dobrim tekmam, le morala prepustiti svojim nasprotnicam končne zmage. V zadnjem kolu pa so bile v gosteh v Breseiji, kjer so se pomerile z ekipo, ki je bila zaradi slabega položaja na lestvici prisiljena dati vse iz sebe in zaigrati] brezkompromisno. Bolj tehnična | Ginnastica je kljubovala elanu do- 5. Adorni SPLOŠNA LESTVICA 1. VAN LOOY (Belgija) 10.58’4r 2. Venturelli 3. Sels (Belgija) z zaost. 2’48” 4. Poggiali 6’04” 5. Desmet Armand (Belgija) 6’05" Golobi prenašalci bolezni (Nadaljevanje s 3. strani) cije na osnovi neposrednega stika najbolj pogosto prihaja pri osebah, ki golobe krmijo z roko ali celo z usti. Nadvse nevarna in nepriporočljiva je tudi reja golobov, v kolikor lahko povzročajo okužbe ne samo izločki !•-teh, marveč tudi njihovo perje. Upoštevajoč vse to in pa dejstvo, / da golobi s svojimi odpadki povzročajo resne okvare-tudi na odtočnih kanalih strešnih žlebov, in sicer tako, da jih zama-še, kot tudi, da se s tem onesnažijo zidovi, spomeniki itd., postane s higienskega stališča popolnoma razumljiva zahteva številnih strokovnjakov in občinstva, da se število teh ptic, posebno v mestih, vsaj izdatno omeji. Prejkone bi z izginotjem, oziroma omejitvijo števila teh živalic, izginile tudi mnoge nevarne oblike vnetja na dihalnih organih, ki so človeku tako nevarne. mačih igralk le v prvem polčasu. V tem delu igre je dala celo slutiti, da bo zapustila neporažena igrišče. V drugem delu dvoboja pa Tržačanke niso zmogle enako trezne igre in domačinke so si priborile dve važni točki, ki sta v resnici vredni dvakrat več. S to zmago je Pejo preskočila Triestino, ki zdaj sameva na predzadnjem mestu ter ima zdaj dokaj slabe iz-glede na rešitev. Usoda mlade petorke iz Neaplja pa je že stoodstotno zapečatena. Niti v nedeljskem kolu ni bila ekipa zmožna svojiti prvi točki tega prvenstva. Sicer so njene atletinje zaigrale z vsem srcem in še nikoli prej niso bile tako blizu uspeha. Ravno tako mlade beneške igralke so namreč po napeti in izenačeni igri le odbile njihove poslednje napade in prisilile gostujočo petorko na še en, štirinajsti po vrsti, poraz. Ravno tako živa kot ona za predzadnje mesto je tudi borba za mesto tik za vodečo dvojico. Tu sta si nasproti milanska Standa in Bristot iz Trevisa. Do medsebojnega obračunanja pa je prišlo že v preteklem kolu in treviška dekleta so le zaustavila milansko petorko in jo tudi dohitela. Zdaj si ekipi delita tretje in četrto mesto: če ne pride do presenečenj, bosta tako vzajemno prečkali tudi ciljno črto. Ravno tako združena nadaljujeta svojo pot vodeča Fiat in Portorico Ker ni pričakovati, da bo kdo od njiju spodrsnil v igri z ostalimi petorkami, bo treba čakati na zaključno kolo in nato še na naknadno direktno srečanje, da bomo zvedeli za ime italijanskega prvaka v prvi ženski ligi. Fiat je na domačih tleh premagala precej nevarne nasprotnice iz Bologne, Portorico pa je potovala v Faenzo, kjer ji tamkajšnja ekipa ni delala preglavic in je z lahkoto osvojila obe točki. I. PATRIZIO PLANICA ZA MEMORIAL JANEZA POLDE V nedeljo 7. t.m. bo v Planici ob udeležbi najboljših skakalcev iz vse Evrope tekma za Memorial Janeza Polde. Tekmovanje, ki bo na 90-metrski skakalnici se bo začelo ob 10. uri Cvetočih lic. » Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti Na žalost, se ne spominjam več, kako je bilo takrat na skupnem izletu v Štanjelu, kjer je na prireditvi domačega društva zastopala naše društvo škrapova v brk vsem sklepom odborove seje in članskega sestanka. Vsekakor pa je gotovo, da dekleta čeprav so se «lepo obnašala«, se še niso odkupila, kajti na 3.'odborov! seji dne 3. 2. 27 je bilo spet govora o društveni disciplini, sicer bi Slavko ne zabeležil v zapisnik, da »tovarišica Petelinova (predsednica) predlaga ločitev tovarišev od tovarišic, s tem da se vzamejo v najem kje drugje prostori za tovarišice. Imenuje tudi razne vzroke, in sicer, da se tovarišice ne vedejo pravilno v društvenih prostorih. Za resnico se vpraša gospodinja, katera pove, da tovarišice res delajo škandal, ali hoče posebej, da se društveno delovanje za en večer skrajša, ker je štirikrat tedenska uporaba prostorov preveč. Po raznih predlogih in opominih in debatah se sklene, naj imajo tovarišice svoje sestanke v sredah, tovariši v četrtkih, seje naj se vršijo v petkih, športna predavanja naj pridejo na sestanke tovarišev v četrtkih, enkrat na mesec tfa društveni sestanek«. Obupana predsednica Olga Petelinova ni znala več, kaj naj bi. V svojem obupu je predlagala prav to, kar bi ne smela, in sicer ločitev tovarišev od tovarišic. Ni in ni mogla razumeti, da so se svetoivanska dekleta vedla tako neugnano živo samo zaradi veselja, ki jih je navdajalo, ker so našle v nas take fante, kakor bi jih nikjer v Trstu ne. Je že res, da je bil morda kdo izmed nas še skoro smrkav, toda bili smo le fantje od fare, da malokje tako in pred nami je bila še vsa bodočnost. In to je bil pravzaprav vzrok ((škandaloznega)) vedenja sveto-ivanskih deklet. Kakor je videti, je ((škandalozno« vedenje tovarišic, kar je potrdila sama gospodinja društvenih prostorov, imelo hude posledice, kajti spremenilo je popolnoma običajni red društvenega delovanja. Gospodinja, ki se je naveličala preživahnega in nenehnega smeha deklet (škandalozno vedenje tovarišic je obstajalo v nekoliko preveč temperamentnem in skoro nenehnem hihitanju in smehu za prazen nič nekaterih deklet v neumnih letih, kakor se temu pravi). Do tedaj smo smeli uporabljati društveno sobo štirikrat tedensko in smo imeli vsak teden društveni sestanek s predavanjem. Ker pa se je gospodinja, kakor rečeno, naveličala smeha in nam je dovolila shajanje v sobi le še trikrat na teden, je nujno moralo nekaj odpasti. In tako so odpadli društveni sestanki in predavanja, kar je bilo takrat vsekakor manj važno od samostojnih sestankov ženskega in športnega odseka. Kadar je hotel tajnik Škamperle kakega tovariša ošvrkniti, ker se mu je kdove zakaj zameril, se mu je maščeval kar z zapisnikom. Jaz sem :mel takrat funkcijo revizorja. V še ne zrelem presojanju se mi je zdelo, da lahko včasih malo ostreje nastopim proti odbornikom, kadar sem sodil, da ne izpolnjujejo v redu svojih dolžnosti. Seveda, zaradi tega je bil tudi Slavko podvržen moji kritiki. Danes ne morem trditi, če sem mu delal krivico bodisi kot tajniku, ali prej še kot knjižničarju. Zelo verjetno pa je, da sem mu krivico le delal, zlasti kadar se je kot knjižničar trudil, da bi članstvo z večjo marljivostjo segalo po knjigah društvene knjižnice, ki pa so bile skoro same večernice Mohorjeve družbe. Verjetno je, da se je Slavko čutil ob takih prilikah prizadet in ker se ni mogel kako drugače znesti nad tistimi, ki mu trenutno niso bili po volji, jih je zafrknil v zapisniku, takrat ko je tajnikoval. O meni je recimo napisal nekoč, da sem se nespodobno vedel na seji 3. 2. 27, in potrebna je bila kar cela anketa, da se je ugotovilo, v čem naj bi bila inkriminirana nespodobnost. Ker se mu je kdove zakaj zamerila Andrejina Železnik, je pri poročilu, ki ga je imela podati o ženskem odseku na petem članskem sestanku dne 3. 3. 27, napisal v zapisnik: «Ker tovarišica Železnik ni znala poročati o rednem sestanku tovarišic, poroča namesto nje tovarišica Petelinova, namreč, da je bilo število udeleženih pičlo.« Ker je ta zapisnik v svojem nadaljevanju zanimiv, dodajam v naslednjem še en odstavek, iz katerega je posneti, da so bile pri nas včasih razprave zelo napete. V nadaljevanju zapisnika je bilo zabeleženo: ((Predavala je tovarišica Kolerič o ročnih delih. Predavanje zanimivo. Tov. i * # je ' r^t V! . I :f j*v'( , % ■ i/* ' mlzLf % M ;» * \ 'rjfj 1 A &’• " .... ; fr* 4' * * Mladinsko društvo Prosveta . Sv. Jakob na občnem zboru leta 1926 Zajec omeni premajhno udeležitev tovarišic na društvenem sestanku. Tovarišica Železnik pa pojasnjuje, da so bile tovati-šice zadovoljne s tretjim sklepom II. odborove seje. (Gre za prepoved tovarišicam, da se za dobo treh tednov ne smejo udeleževati skupnih društvenih izletov). Tov. Furlani pa hiti povedati, da tovarišic ni zato, ker na predzadnjem ženskem sestanku so bile žaljene od strani tovarišice Petelinove. Tovarišica Petelinova pa mu pove, da na zadnjem ženskem sestanku ni bila nobena žaljena, ter mu odpove besedo. Tov. Zajec je mnenja, da se ta stvar vleče predolgo, ter predlaga, da se stavi «3. sklep« na glasovanje. Sklep je propadel s 4:19.» Na ta način je bil zloglasni sklep o izključitvi deklet, kar je že grozilo ohromiti društveno delovanje, dokončno razveljavljen. S tem je bila ta afera zaključena. Podoba je bila, da se svetoivanska dekleta od tedaj dalje niso smejala več tjavdan, kajti nikoli kasneje nismo imeli več potrebe razpravljati o ((škandaloznem« vedenju deklet. Uvidele so pač, da se pri Sv. Ivanu nihče ne sme smejati brez vzroka in da bi bila dotična, ki bi še vztrajala v takem smehu, bila lahko hudo kaznovana. Ni nobenega dvoma, da je za vzpostavitev reda imela veliko zaslug Olga Petelinova, ki je kot ženska v tedanjih hudih in burnih časih bila morda edina na čelu kakšnega mladinskega društva in je kot predsednica z veliko veščino, spretnostjo in energijo vodila tako razgibano in razborito organizacijo, kakor je bila naša. Navsezadnje pa je iz vsega tega le razvidno, da so tedanji mladinci fn mladinke razumevali društveno delo kot zelo resno zadevo in da je bila vsa zabava, ki jo je moglo nuditi društvo svojim mladim društvenikom, le kot nujnost, le kot nekaj, ki je sicer bilo potrebno za utešenje želja po razvedrilu, ampak da to razvedrilo ni bilo prvenstvenega pomena, temveč le sredstvo v sklopu borbe za narodni obstoj. (Se nadaljuje) ....................—------ ..lij . era Ulica Silvio Pellico l-II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrt STSTE --"S? 8? 2"^ «. ■»- - **». «« »*»» «« - * «** ™ « «« - »■- telefon 22-207, tekoči račun 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške In goriške pokrajine ori Narodni banki v Ljubljani 600-14-60386 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ((Societč Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst