Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. / =4 List Slovenskih delavcev v cAmeriki em počitka. Pcčitek je pa po druarih zatrdilih zanj tudi potreben, ker se mora baje pripraviti na predsedniško kandidaturo. V ostalem po dosedaj še ni bilo mogoče dobiti potrdila glede njegovega nameravanes^ odstopa. PREDSEDNIK SE POSLOVI OD VOJNE MORNARICE. Ko odplujejo oklopnice na Pacifik, se poslovi od njih v Hampton Roads. Washington, 9. nov. Predsednik Roosevelt odpotuje dne 15. decembra t. yachto Mayflower v Hampton Roads, kjer se bode poslovil od oklop-nic in mornarienih častnikov, kteri se podajo na pot kro~ Južne Amerike na naše paeitično obrežje. Predsednika bodo spremi je vali admiral Dewey, admiral vojne mornarice Metcalf, pomožni tajnik Xewberrv. rearadmiral Brownson, rearadmiral Conversee in mnogo druzih dostojanstvenikov. Podrobnosti za Javnosti, ktere se bodo vršile povodom slovesa, še niso znane, vsekako je pa že določeno, da bode predsednik pregledal vse ladije, predno odplujejo na daljno pot. -o- Povodenj v Vennontu. Brattlesboro, V t., 8. nov. Velika povodenj je nastala na Elmores Is-landu, kteri se nahaja med Hinsdale, N. H., in Vernonom, Vt., ob reki Connecticut. Zadnje dni je namreč neprestano deževalo. Imenovani otok je dobro obljuden in vsled tega je škoda, ktero j« napravila povodenj, velikanska, to tembolj, ker take povodnji že od leta 1865 naprej ni bilo. Tukajšnje železnice so bile prisiljene promet u-staviti, ker ni varno voziti po poškodovanih progah. Denarje v staro domovino ta $ 10.30 ............ 80 kron, za % 30.40 ............ 100 kron, sa $ 40.80 ............ £00 kron, aa $ 101-75 ............ 600 kron, u $ 903 60 ............ 1000 kron, aa $1016 00 ............ 6000 kron. Pottarina je všteta pri teh wotah Doma m aakaaane rrote popolnoma izplačajo trem vinarja odbitka. JVaie 4**arv« poMljatv« izplačuj* «. ter. poštni hranilni ara4 v 11. dt 1«. 4a«h ; Denar}* ua podati Je naJprtUt »«j# do tt5 00 v gotovini V p rt poro I fan MU ali reclMtrlraaem piamn, večj* naake po Donafltte Postal Mone? Order vH o* New Tork Baak Draft FTLAJTK IAJLIZX 00.. * 1M «»ranwkh tt, f«w York. JpM >t Olatr Ave- M. Denarna kriza. Texas brez denarja. BANKE, V KTERTH IMA DRŽAVA NALOŽEN SVOJ DENAR, NE MOREJO IZPLAČEVATI. Tudi v državi Alabami so bančni zavodi brez denarja. V DRUZIH DRŽAVAH. Austin, Texas, 10. nov. Banke, v kterih ima država naložen svoj denar, ne morejo dobiti za izplačanje potrebnega denarja. Vsled tega je bil sedaj upravitelj državne zakladnice prisiljen izplačevanje državnih nakaznic ustaviti, kajti on nima na razpolago gotovega denarja. Vlada države Texas ima v raznih bankah naloženega denarja v znesku rl.504,637, kteri je seveda zavarovan z drugimi vrednostnimi listinami in privatnim premoženjem. Razne banke so h tele državi izročiti menice, kajti gotovega denarja ni mogoče dobiti. Montgomery, Ala., 11. nov. V tukajšnjem trgovskem klubu se je včeraj zvečer sešlo nad «to trgovcev, kateri S4i sprejeli resolucijo, glasom katere se sklicuje dne 12. t. m. shod vseli trgovcev Alabame, nakar bod<> naprosili p>stavodajo, da ne izda ni-kakih novih zakonov, dokler se kriza ne konča. Portland, Oregon. 11. nov. Wm. l.add. predsednik Title Guarantee & Tru^i Company, ktera je radi finančne krize prenehala s po-slovanjem, naznanja. da bode imenovani finančni zavod v«e vi ge izplačal. Vlog imajo nad milijon dolarjev. M"n>ke£ree. Tnd. Terr.. 11. nov. Pat terson Mercantile Company je v sol*o-to zvečer poslala v Xew York milijon dolarjev gotovesra denarja, kte reira je dobila za bombaž. UČENCI EME GOLDMAN. Bankarjeva hči je ušla s svojim ljub-čekom. Pittsburjr. Pa., 9. nov. Clement J. Matthews in Miss Eliza de Bruxelles sta neznano kam zginola. Imenovana eospodier.a je hči nceega bank arj a v mestecu Cecil. Matthews je ostavil svojo trirovino, ženo in dvoje otrok. Po umoru predsednika William Mc Kinleva se je znana anarhistinj« Ema Goldman več tednov mudila v imenovanem mestecu in od onega časa nadalje je bil tam njen glavni stan. Tedaj se je seznanila z obema imenovanima rodbinama, kterima je naznanila vse podrobnosti o svojih radikalnih idejah. Pred tednom dni je Matthews vzel na tukajšnje j banki $600, na kar se je odpeljal. Istega dne je dvignila tudi njegova ljubica več sto dolarjev in se neznano kam odpeljala. Za omejitev naseljevanja. Washington, D. C., 10. nov. William H. Wheeler, član posebne nase-ljevalne pregledne komisije, se je danes povrnil iz Evrope in oddal predsedniku Rooseveltu svoje poročilo. Kakor on pravi, dosedaj še ni defini-tivno določena regulacija in omejitev evropskega naseljevanja, vendar se njegova kolega, senator Dillingham iz New Hampshire in profesor Jenks skladata v tem, da se naseljevanje omeji. Komisar Wheeler se bo sedaj naj-prvo podal v San Francisteo; pozneje pa odide vsa komisija na Japonsko in Kitajsko, da prouči orientalsko izseljevanje. Posledica finančna krizo. San Antonio, Tex., 8. nov. Woods National Bank je včeraj prenehala poslovati, ker ;ej primanjkuje gotovega denarja ia ker je Že vse svoje rezervne svote porabila. Brezplačno ia k najcenejši, najboljSi in najdirektnej-b progi ia Slovence. Piiite na Austro-i\mericana Line, Whitehall Building, Me« York. pof I jenu parnika, kteri -pa- M Veliki požari m v zapadnih državah. V SOTERIORJTJ, WIS., JE ZGORELO VELIKO ŽITNO SKLADIŠČE IN MNOGO DRUZIH POSLOPIJ. Požar v St. Panlu, Minn ; dva delavca zgorela, j eden se pogreša. Svarilo rojakom. PRERIJSKI POŽARI V son MINNE- Lhiluth, Minn., 10. nov. V petek zvečer nastal je v velikem skladišču žita v Superiorju, Wis., požar, kteri je razan skladišča uničil tudi tri mline, 40 hiš in 700,000 bušljev pšenice. Razan tega sta zgorela tudi dva vlažna parnika. Skupna škoda znaša 3 milijone dolarjev. Nek mož, ki je odšel v goreče poslopje Duluth Superior Company, da reši svoje orodje, se ni več vrnil iz gorečega, poslopja- Najbrže je zgorel. St. Paul, Linn., 10. nov. Velike delavnice Northern Cooperage Comp. so zgorele in pri tem sta zgorela dva delavca, dičim se jednega pogreša. Materi jelna škoda znaša $35,000. Bow.belis. N. Dak., 10. nov. V mi-nolej noči je tu zgorelo dvajset poslopij. Škoda znaša $130.000. Orookston. Minn.. 10. nov. Severno <«1 tukaj divja prerijski požar, kakoršnjega ž*> 14 let ni bilo. Požar s«- je približal tukajšnjemu mestu za par milj. Xa st tine ton sena je zgorelo. Norfolk. Va., 10. nov. Cosmopolitan hotel Lu gledišče na 99. ulit'i in Man-land Avenue blizo razstave v Jamestownu je zgorel. Požar je nastal vsled razstrelbe gazolinove svetilke. Tio^tje imenovanega hotela so se rešili, toda nek mornar, ki je spal v glediskem < ddelku poslopja, se pogreša. Škoda se ceni na $10.000. ZAPRAVIL JE TRI PREMOŽENJA Umrl kot berač. New Haven, Conn., 10. nov. Tridor Adam, ki je bil pred kakimi 50 leti eden najbolj veselih članov tukajšnje Jeune^se Doree in ki je v kratkem zapravil okoli milijon dolarjev, je v tukajšnji siromašnici danes umrl; če se njegovi sorodniki ne zavzamejo za njegovo truplo, da ga pokopljejo, bodo istega izročili dijakom Yale vse učilišča v svrho seeiranja. Adams je dosegel 76. leto; v mlajših letih je bil modni kralj v Connectieutu. Ko je zapravil že dve premoženji in postal berač, je po svojem stricu. Chester Adamsu podedoval tretje bogastvo, kterega je pa v teku treh meseeev popolnoma pognal. ODŠLO V IT VE SLOVENCEV, VATOV IN ITALIJANOV. Na Westfalskem in Renskem v Nemčiji bodo odslovili vse tamožnje inozemske delavce. Berolin, 10. nov. Renska in west-fa Iska podjetja in lastniki premogo-vih rovov so sklenili, da bodo v kratkem odslovili vse Slovence, Hrvate in Italijane, kteri delajo pri tamošnjih podjetjih. Po zatrdilu oblasti so namreč te narodnosti izkazale nesljive in zlasti Italijani ter Hrvatje se radi prepirajo ter so izvršili že mnogo zločinov, tako, da imajo sodi-šča vedno mnogo opraviti. Razan tega so tudi pretepi in pijančevanje na dnevnem redu. Na tisoče teh delavcev se sedaj vrača domov. Skrajšanje delavnega Dunkirk, N. T., 9. nov. Počemši s ponedeljkom, bi)de 2100 delavcev tukajšnjih Brook's Locomotive Works delalo vsaki dan mesto po 10 le po 9 nr, d očim se v nadalje ob sobotih po-poludne sploh ne dela. To je tovarna morala uvesti, ker so jej zmanjkala naročila za gradnjo 150 novih lokomotiv. To je posledisa finančne krize, ktera se vedno bolj spreminja v gospodarsko. Goljufi, o kterih smo v novejšem času v našem listu že večkrat poročali in rojake pred njimi svarili, so se po-novnp pričeli oglašati pri naših rojakih, na kterih neumnost računajo. Najnovejša pojava na polju vara-nja tiažiii rojakov je ta, da nek navidezni postenjakovič pošilja rojakom okrožnice, s kterim jim obljubuje, da jim hode podal popis avstrijskega cesarja, ako mn pošljejo naslove svojih prijateljev. Za tem poštenjakovičem se naravno skriva ravno ona tolpa ma-začev, kteri so svoječasno prodajali razne esence za izdelovanje vina iz vode in kteri tudi bolnike zdravijo — pismenim potom, ne da hi jih videli. Adrese, ktere sedaj na zgoraj omenjeni način love, bodo seveda potrebovali zopet za kako novo goljufijo, ker se na pošten način ne znajo preživeti. Rojake, kteri so dobili take neumne cirkularje, oziroma, kteri jih bodo ie dobili, poživljamo, da jih takoj uničijo in na način lopovom ne od govore. Vesti iz Rusije. Preprečen napad. NEPOZNANCI SO POREZALI SIGNALNE ŽICE PRED PREHODOM CARJEVEGA VLAKA. To jim je preprečil nek čuvaj v Lipovem, nakar so lopovi ušli. NOV ATA&EJ ZA POSLANIŠTVO V WASHXNGTONU. Iz Avstro-Ogrske. Avstrijski kabinet. Umori in uboji v raznih državah. V NEW TORKU, INDIANI IN GE-ORGUI SO SE IZVRŠILI ZADNJE DNI RAZNI ZLOČINI. Umor na ulici v Rome, Ga. — Umor v vlaku na potu iz zapada v New York. V INDIANI. Rome, Ga., 11. nov. Pred tukajšnjim Deland hotelom je profesor glasbe Mitehell ustrelil tovarnarja J. M. Sloopa. Oba sta se tekom dneva -»prla, ker je Sloop Mitehell ju očital, da je prišel neopaženo v žensko garderobo v imenovanem hotelu. Mitehell je štirikrat ustrelil na svojega nasprotnika, krerega je trikrat po-Hodil. tako da je skoraj na mestu obležal mrtev. Morilca so hitro odvedli v neko dru^o mesto, ker se je bilo bati, da burg. velja sedaj vožnja v Antwer pen. velja sedaj vožnjo v Roti er -Iv v Havre a francoskimi br?. -parniki. ▼ Havre s francoskimi pofct. nimi parniki. v Havre a francoskimi navadnimi parniki.' v Bremen z navadnimi parniki. v Bremen z ek»presnimi par-ni ki. v Trst ah Reko na parnikih Aostro-Americatia Line. C Te cene veljajo do preklica, gr Origineini listki aa doba prt Wreciwlek Hew lwk San "Franciseo, Cal., 9. nov. Kapitan Tilton od parnika Herman, kteri je dospel te dni iz lova na Severnem Ledenem morju, poroča, da se je pred mesecem dni v Unalaski pripetil jaV potres, vsled česar se je tamošnja gora McCulogh izdatno znižala. Potres je bil brezdvomno podmorski in tako jak, da je veliko goro omajal. Na otoka Bogoslov je pričel nek vulkan bluvati in sedaj se je dognalo da je imenovana vulkanska gora pričela ravno tako rasti, kakor se prva niža. ROOSEVELT KOT KRALJ. Vseučilišč ni profesor je mnenja, da prebivalstvo potrebuje Roose-velta za daljšo dobo. Ann Harbor, Mich., 9. nov. Jos. H Drake, profesor rimskega prava na michigatnskem vseučilišču je včeraj pri predavanju svojim učencem predlagal, da bi bilo umestno, ako se naš sedanji predsednik Roosevelt proglasi ameriškim kraljem, kajti le težavno bodemo kedaj dobili tacega vladarja, kakoršen je Roosevelt. Radi tega je tudi umestno, da se predsednik še za dolgo časa ohrani na vrhuncu, da bode nadaljeval s svojo vsemn prebivalstvu koristno vlado. To se pa zamore po profesorjevem zatrdilu doseči le tedaj, ako se proglasi Roosevelta ameriškim —— kraljem. Barcelona, Španska, 11. nov. Vsled potresa, kteri se je pripetil pri vasi Val Combre, se je velik del zemlje udri in prebivalstvo je prestrašeno bežijo. Ubit ni bil nih<"-e. vendar pa podrobnosti ni bilo mogoče dobiti. Rim, 11. nov. Po vsej Italiji že več dni dežuje in povsodi so nastale velike povodnji. kiere so poškodovale zlasti železnične tirove, tako. da je> promet zelo oviran. Tu«li mnogo hiš se je podrlo in mnogo živine je utonilo. Rim, 11. nov. V soboto so se vršile tukaj volitve v mestno zastopstvo in tem povodom so protiklerikalei dosegli tako sijajne zmaire v vseh okrajih, da kaj taeega v Rimu od osvoboditve nadalje še ne pomnijo. Volili so sedaj le mestne uradnike, toda volitve so bile popolnoma politične in njih pomen ni le lokalen, temveč upliva na vso Italijo. Volilna borba pomenja konec protikerikane kampanije, ktera se je pred leti pričela, ko se je duhovnom dovolilo udeleževati se političnega delovanja. Toulon. 11. nov. Detektivi so danes tukaj aretovali pet nevarnih ogledu-hov in pri tem po oblasti dobile razne važne listine, iz kterih je razvidno, da so ogleduhi že dalj časa prodajali razne vojaške #in m or na rit-ne tajnosti inozemstvu. Oblasti so o tem naznanile ministerskemu predsedniku. Berolin, 9. nov. Velika tvrdka Sie-:rl pisa in oHobnosti se ne aatixnejo. k Ueozr naj ae blagovoli pošiljati po Money Orvler. Pri" spremembi kraja naročnikov proeimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naxnaai, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom potiiijatvom naredite naslov : ««Glus Naroda*'; 109 GreenwichiStreet. New York City. Teleton t 127s* Rector. Stara pesem. 5000 mrtvih in 76,230 ranjenih — to so žrtve jednoletnega. prometa na naših železnicah, oziroma toliko nesreč se je v minolem letu pripetilo na železnicah v Z jed. državah. Skoraj jednak članek smo, kolikor ge spominjamo, objavili tudi pred osmimi leti, in sicer na ravno tem prost« ru v našem listu, in ono, kar smo tedaj pisali, velja tudi za današnji članek. Tedaj število žrtev naravno ni bilo toliko kakor sedaj, kajti pri nas ni bilo toliko železnic, ne toliko vlakov in naravno tudi tolikega prometa nismo imeli. Vse torej napreduje proporci jo ntrano in natančno s splošnim napredkom. Toda čim bolj se kaka stvar spreminja, tem bolj ostane ravno ista. Kakor nekdaj, tako je tudi danes tekmovanje med železnicami velikansko; vsaka železnica želi dati svojim delničarjem kolikor mogoče velike di-vidende in razun tega tudi ljudje, kadar potujejo, vedno nepremišljeno hite. samo da niti jedne minute ne zamude. Pri tem se ne ozirajo niti na tuje niti na svoje življenje. Oblasti, ktere nadzirajo prometna sredstva, so malomarne in tudi lene, do-čirn se za zakone, kteri predpisujejo varnostne naprave pri železnicah, nihče ne zmeni. Vse je torej danes ravno tako, kakor je bilo nekdaj. Po preteku let b> de zopet kak drug urednik na tem mestu "Glasa Naroda" poročal o nesrečah na železnicah in navajal jednake vzroke. Razlika med njegovim in sedanjim člankom bode le ta, da bode poročal tedaj o 10,000 mrtvih in 150.000 ranjencih, kajti: čim bolj se vse menja, tem bolj ostane vse pri starem... Naivnost. Ni jrden veter na svetu ni tako slab, da ne bi mogel goniti jadra po m rju, kajti naj že veje od ktere-koli strani, je za kako ladijo ugoden. Tudi velika finančna in gospodarska kriza je za marsikoga ustvarila mnogo mrodnega in koristnega-Tako je na primer Public Service Commission v našem mesta sklenila, da v nadalje ne bode več preiskovala poslovanje monopolov, kteri kontrolirajo naš ulični promet. To je imenovana komisija sklenila, ker z ozi-rom na sedanji finančni položaj ni umestno preiskovati finančno poslovanje velikih podjetij, ker bi to poslovanje napravilo radi kake mogoče napake v javnosti zelo neugoden vtis, iegar posledica bi bila, da bi prebivalstvo še manj zaupalo v itak slab finančni položaj. Ta sklep je pa naravno tudi za razne izkoriščevalce zelo ugoden, kajti na ta način je tudi kriza za nje ■godna, ker jim daje takega vetra, kakorsnjega so si že davno želeli. Radi krize jim sedaj ni treba polagati javnih računov, ker bi ti v javnosti napravili slab vtis in to pome-njs za izkoriščevalce — imuniteto za preteklost in morda tudi za prihod-njost. Nihče namreč ne bode tako srčen in predrzen, da bode provzro-čil novo krizo, ktera bi bila seveda Se hujša, nego je sedanja. Kakor čifutski modrijani, talno bodo sedaj tudi naši trustijani povadig-«ili svoje oči proti nebo ist dejali, da je tsdi kriaa prišla od Boga, kteri Jbs Je rafti aje napolnil Sepa. je pa tadi ju, - II. Ni vse zlato, kar se sveti, to velja tudi o mameči perspektivi, ki se pri prvem pogledu kaže Nemčiji, ako anektira avstrijske pokrajine doli do Adrijanskega morja. Nevarnosti te ekapanzivne politike bi bile ogromne, ker bi ta politika izzvala samo ljutega zunanjega odpora, marveč bi povzročila tudi hude konflikte in spore v svoji lastni hiši. Aneksija avstrijskih dežela po Nemčiji bi nesporno imela za nujno posledico intervencijo drugih držav, kar se sme s tem večjo gotovostjo trditi, ketr je notorično, da je hohen-zollernska država docela izolirana v svetovnem koncertu in nima niti enega odkritosrčnega prijatelja. Z okrepitvijo Nemčije bi bil zadan občuten udarec evropskemu ravnovesju. Prva država, ki bi stopila na plan, da prepreči opasno ojačenje Nemčije, bi bila Francoska, ki v svojem interesu ne more nikdar dovoliti v to, «la bi se Nemčija povečala na stroške Avstro-Ogrske, zakaj čim bi Nemci anektirali avstrijske pokrajine, bi bila Francija v nevarnosti, da izgubi svojo eksistenco kot velesila in vsak čas bi se ji bilo bati, da v doglednem času tudi za njo postane akutno vprašaiue o "biti ali ne biti ' \ vprašanje, kdaj pride tudi na njo vrsta, da jo pogoltne in požre nemški kol os. Denimo, da bi Angležka v tem konfliktu ostala neutral na, česar se absolutno ni nadejati, je več nego gotovo, da bi se zapletli v vojno Rusija in Italija, in sicer kot zvesti zaveznici francoske republike. Takisto pa je tudi sigurno, da bi v tem slučaju stopile na po zoriš če balkanske države, smatrajoč to za dobrodošlo priliko, da se odš kodu jejo na stroške Avstro-Ogrske. Kakor čudno to tudi zveni, vendar je verjetno, da bi v tem slučaju našla Nemčija najbrže edinega zaveznika v — Madjarih, a tudi te le proti koncesijam, ki bi nemara ne bile baš po vsenemškem okusu. Toda pomoč Ogrske bi ne bila posebne vrednosti za Nemce, prvič: ker Mad j ari nimajo svoje artilerije, drugič : ker bi se Rumunska ne mogla vzdržati skušnjave, da bi ne izkoristila te krize in ne skušala dobiti v svoje roke Sedmograške. Neizogiben resultat nemških poskusov si prilastiti avstrijske pokrajine bi torej bila evropska koalicija proti Nemčiji. Toda ne oziraje se na zunanje komplikacije, ni ideja aneksije avstrijskih dežela tako enostavna, kakor se zdi na prvi pogled. Ako bi se Nemčija zadovoljila s 7 nemški govorečimi pokrajinami, z Go-renjo in Dolenjo Avstrijsko, Solno-srraško, Tirolsko, Predarlsko ter z deli Štajerske in Koroške, kaj se naj potem zgodi s Češko T Čehi sami niso močni dovolj, da bi si v vsakega oziru zagotovili svojo popolno državno samostojnost, tudi v slučaju ne, ako bi ne imeli doma sovražne nemške manjšine, ki bi zapletala notranji problem. Na nnijo Čehov z Ogrsko ni misliti in tako bi Čehom ne preostajala dru-era pot, kakor naslanjati se na Rusijo in iskati opore pri krvnih sobratih na severu. S tem bi si Rusija kot pokroviteljica zlate Prage pridobila ogromne geografi č ne in strategi ene koristi in uresničile >bi se pro roške Bismarekove besede: "Gospodar Češke bode tudi vladar Evrope." Nemčiji bi torej ne .preostajalo dru-•rega, kakor anektirati tudi Češko z Moravsko, akcija, ki bi naravno izzvala najljutejši odpor med 6milijon-skim češkim narodom. "Vrtu tega pa bi nudili Čehom krepko oporo in zaslombo tudi Jugoslovani — Slovenci, Hrvati in Srbi, zakaj Nemci bi se v tem slučaju v svojem prodiranju proti jugu ne mogli ustaviti o red Celovcem ali Mariborom, nego bi si svojili i Trst in adrijatsko morsko obal. In dejansko se mora imenovati pojest pristanišča na Kiedozeznskem morju, ki bi bilo v direktni zvezi Hamburgom in Bremenom, kot glavna privlačna točka nemške ekspan-rivne politike. To bi pa naletelo na najobupnejSi >dpr»r pri vseh onih narodih, ki -ujejo na ustanovitev velikega jugoslovanskega kraljestva in povzročilo Si dolgotrajno in utrudljivo guearil-~ko vojno v slovanskih Alpah. Toda denimo, da bi se Nemčiji posrečilo uspešno zadušiti združeni slovanski odpor, vendar bi -»red kočljivim problemom, ▼ svoji Iržavi venomer držati na napetih Va ;etih 12 milijonov smrtnih avo^k "ražnikov — Slovanov. A to M le ne bilo vae! Okupacije Trsta M ne *ndf italijanski atrad, U M n kot Vojna s Italijo hi bila neizogibna posledica. Italija bi stopila na stran zapad-nih držav in Hohenzollerncem bi vstal morda kot edini zaveznik turški sultan Aibd nI Hamid. In Rusija T Ta bi se morda dala potolažiti z zagotovitvijo bogatega plena. In ta plen hi mogli edino biti Galicija in Bnkovina. Aneksija Galicije po Rusiji pa bi bil korak za vstajenje T?oljske. Združena glavna dela polskega naroda bi tvorila kompaktno državo s trinajst milijoni prebivalcev, kar bi imelo za nujno posledico, da bi Prusija svoje Poljake težje vladala, kakor kdaj preje. V tem pogledu bi se nevarnost preje povečala kakor pomanjšala z zmago ruske revolucije, ktere neizogibna posledica je, da se prizna Poljski popolna avtonomija. Toda tudi nemški državi v sedanjem sestavu bi aneksija avstrijskih dežela ne bila baš v korist. Pred--rsaan bi nehala biti — protestantska država. Sedaj šteje Nemčija okoli 35*4 milijona protestantov in 20 milijonov katolikov. Z aneksi j o avstrijskih pokrajin bi se razmerje med protestanti in katoliki spremenilo, k^r bi v tem slučaju štela Velika Nemčija 41 milijonov katolikov in samo okroglo 35^4 milijona protestantov. Daleko-sežna posledica te spremembe bi bila da bi si i z voje val absolutno premoč v državi katoliški centrum, ki že v sedanjem državnem zboru tvori jeziček na tehtnici. Ne da bi še razpravljali o nadalj-nih nevarnih posledicah za sedanjo Nemčijo, ako bi anektirala avstrijske provincije, lahko že na temelju povedanega z vso gotovostjo trdimo, da bi bila Nemčija tista država, ki bi prišla v največjo nevarnost in v najhujšo stisko, ako bi skušala s svojo ekspanzivuo politiko povzročiti razpad Avstro-Ogrske in se na njene stroške okoristiti! Vodilni krogi v Nemčiji vedo to dobro, zato bi si stokrat premislili, pre dno bi stopili na opolzko in opasno pot, ki vodi sicer k ruinu Avstro-Ogrske. a ne daje nobenih jamstev, da bi zajedno ne telebnila v prepad s težkim trudom jedva zvarjena država Hohenzollerncev! Torej s strani Nemčije ne grozi Avstro-Ogrski nobena nevarnost! S. N. DOPISI. Kulturni napredek Bolgarske v Številkah. Povodom dvajsetletnice vladarja kneza Ferdinanda je bolgarska vlada izdala ogromno delo, v kterem je vpisan ves kulturni in gospodarski napredek Bolgarije. Tako je leta 1888 bUo 2370 ljudskih šol, leta 1906 pa 3163. Po tem je tudi narastlo število učencev. Leta 1888 je bilo 3362 ljudskih učiteljev in učiteljic, danes pa .7241. Od 300,000 učencev se jih samo polovica poučava v šolskih zgradbah. Nad 1000 vasi nima šolskih poslopij, ter so otroci prisiljeni učiti se v poj edinih hišah, zapuščenih maše j ah itd. Od 1209 šolskih zgradb po ostalih krajih je dobra polovica v slabem stanju, ker so bile večinoma zgradjene brez načrta. Leta 1887 je bilo 97 srednjih šol, dočim jih je danes 188. Pred 20. leti je bilo 5 popolnih gimnazij z 2280 dijaki in 123 učitelji, dočim je danes 11 popolnih gimnazij, od kterih so 3 v Sofiji s 421 -učitelji in 8542 dijaki. Dekliških gimnazij je 6 s 3834 učenkami in 164 učiteljicami. Pred 20. leti sta bili dve učiteljišči s 304 dijaki in 21 učitelji, dočim jih je danes 5 moških in 1 žensko učiteljišče z 853 dijaki in 97 učitelji. Pred 20. leti je trosila vlada za srednje šole 1,200,000 levov (frankov), dočim trosi danes 3,620,000 levov. Leta 1896 je bila ustanovljena šola za risanje, ki ima danes 158 učencev im 17 učiteljev. Ta šola je tekom 10 let dala 52 učiteljev risanja, 19 umetnikov, dočim jih je 37 odšlo v inozem-svo na daljno izobrazbo. V Sofiji je bilo otvorjeno vseučilišče s skromnimi sredstvi in s samo eno fakulteto zgodovinsko-filozofsko z 78 profesorji in 49 slušatelji. To vseučilišče se je kmalo razvilo ter je že leta 1903 imelo tri fakultete ter se z zakonom pre ust rojil o v vseučilišče. Pod upravo naudnega minis te rstva se nahajajo nastopni kulturno-posvet-ni zavodi: 1. sofijska narodna knjižnica; 2. plovdivska narodna knjižnica; 3. narodni muzej; 4. narodno gledališče ; 5. centralna meteorološka postaja; 6. šola za gluhoneme; 7. šola za slepce. al, Sokolinec. Sibirska povest. Resnici na ljubo kot odgovor na vest "Domoljuba" štev. 42, dne 17. okt. Rock Springs, Wyo. Včeraj, 13. nov., sem bral * 'Domoljubov o '' vest v št. 42 z dne 17. okt. t. 1. pod naslovom ** Velikodušnost hrvaških delavcev v Ameriki". Resnici na ljubo poročam sledeče: Vso stvar sem imel jaz v oskrbi in je bila prva svota $80.00 za vdovo Matije Meseca, nabrana izkjučno med samimi Slovenci. Drugo svoto $296 in 60c so nabrali Slovenci v tukajšnjem premogokopu za nadaljno pomoč uboge vdove. Vsa stvar mi je dala preglavice, ker sem moral vse "tako urediti, da niso denarja upniki dobili v roke. Poslal sem bil "Glasu Naroda" pred mesecem pismo, v kterem sem se zahvaljeval ameriškemu konzulu v Trstu, da je vso zadevo tako uredil, kot smo želeli. Tukaj v Rock Springs nas Slovence nazivi je jo "Carniolans" in po tem je urednik "Tržaškega Uoyda" menil, da so to Hrvatje in na ta način je prišla pomota. Hrvate v Rock Springs vsak lahko na roko sešteje. Sicer smo pa vsi tukajšnji Slovenci (okoli 500) skoro sosedje umrlega Meseca; okoli 100 jih je doma iz iste vasi kot ranjki Mesec. Sedaj je za vdovo Meseca preskrbljeno. Dobivala -bode vsake tri mesece 25 kron in na koncu leta obresti od ostale svote, ker sedem ne— preskrbljenih otrok, najstarejši je star šele 11 let. To je stvaren popis celega dogodka. Denar za vdovo v Rock Springs ponesrečenega Meseca niso zložili Hrvatje, ker jih tu sploh ni, temveč Slovenci, njegovi ožji rojaki. S srčnim pozdravom Fran KeržiŠnik. VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO kojo priredi dmAtvo sv. Barbare postaja Bt. 80 ▼ Clarksville, Pa, t četrtek dne S8. novembra 1907 (na sakralen dan) •v prostorih g. - Tomaža Prerij, h kteri mm vljudno vabijo wa aam » »* %—■------m - - T m« onstva, KaKor tan rogači (t-IS—n> Ruski spisal Vladimir Korolenko. (Nadaljevanje.) Poletne noči leta 187* je plaval parnik "Nižnij Novgorod" na valovih japonskega vodovja, zapuščajoč v zraku temen oblak dima za seboj. Na levi je že stopalo na obzorje gorato obrežje v obliki ozke, modrikaste proge, na desno so odhajali valovi morske ožine La Perouse proč v nedosledno daljavo. Parobrod je plul proti Sokolinu, čigar skalnati bregovi pa šc niso bili vidni. Na krovu je bilo vse tino. Na sprednjem koncu ladije le so stale, od lune jasno obsevane postave pilotov in službujočih častnikov. Skozi line je blestela medla luč in se zrcalila na površju mirnega oceana. "Nižnij Novgorod" je imel pripeljati arestante na sokol ins ki otok. Zakoni mornarice so sploh že strogi, na ladiji s takim blagom so pa še strožji. Po dnevi so se smeli jetniki — gruča za gručo — izprehajati nekoliko po krovu, obdani od vejrige vojakov. Ostali čas so morali prebiti v svojih kajntah pod krovom. Velik prostor je bil to, z nizkim stropom. Po dnevi je prihajala luč v ta prostor skozi male line, ki so se odražale na temni steni kakor dve vrsti svetlih gumbov. Sredi skozi je vodil hodnik, ločen z železnimi mrežami in stebri od celic arestantov. Tukaj so stale, oprte na svoje puške, straže. Zvečer so gorele tukaj slabo brleče leščerbe. Vse življenje teh pasažirjev ae odigrava nezakrito pred očmi straž za onim omrežjem. Naj sipi je tropično solnce svoje vroče žarke na morje, ali naj tuli veter, naj se ječč krivijo jambori in se razbijajo valovi mogočno ob lad j in em tramovju — tukaj prisluškava tuljenju in besnenju nevihte na stotine vedno tesno natlačenih ljudij, ki nimajo nobenega interesa več na tem, kaj se godi zgoraj nad njihovimi glavami in onkraj teh sten; ki jim je vsejedno, kam jih pelje ta plavajoča ječa. Veliko več je arestantov na ladiji nego stražečih vojakov; zato pa je slehernemu giblje ju te gruče ljudi a krepko roko odkaaana gotova mera in ladija zavarovana zoper vsak morebitni pan t. Sploift je preskrbljeno za vse, eel© za najne verjetnejša slučaje; cela ako bi aa bokala vadigniti ta najb—nejŽa, šival in kljubovala največji ako ki streli akna «anl. je aa Ml wpaka in bi ta BwmI ka- ta- di potem še bi ostajalo poveljniku mogočno sredstvo. Treba bi mu bilo samo dol, kjer so stroji, zaklicati dve besedi: "Odprite ventil!" "Na ukaz!" — in takoj po teh besedah bi se razlili v celice arestantov iz strojnega prostora potoki vroče pare, kakor v špranjo z mrčesom. To originalno sredstvo zabranja najsigurneje vsak upor te peščice ljudij tam spodaj pod krovom. Vendar je živelo tudi pod pritiskom tako strogega regimenta to sivo krdelee ljudi za železnim omrežjem navadno, človeško življenje. V isti noči, ko je parnik sopihaje rezal valove, puščaj e za seboj temni dež isker, ko ao vojaki na straži, oprti na svoje puške, dremali na hodniku in so le-ščenHbe slabotno razsvetljevale prehod med celicami in ležišča arestantov — v tej isti noči se je za onim omrežjem neslično izvršil drama. Uklenjena občina je kaznovala svoje odpadnike. Naslednjega jutra se pri pozivu trije arestanti niso vzdignili več s svojega ležišča. Obležali so kljub žugajoč emu klicu njihovih predstojnikov. Ko so vstopili vojaki za omrežje in vzdignili plašče, s kterimi so bili oni pokriti, so videli predstojniki, da bi se ti trije na njihov poziv nikdar ne odzvali... Pod strašnim vtiskom te nočne tragedije je vladal po prostoru mračen molk; samo pljuskanje morskih valov in sopihanje stroja je odmevalo po ladiji. A kmalo so pričeli med jetniki pogovori in domnevanja o posledicah tega "dogodka". Oblast očitno ni bila voljna pripisati smrt slučaju ali nanagli smrtni bolezni. Znaki, da so umrli oni nasilne smrti, so ležali na dlani in vedla se je preiskava. Odgovori arestantov so soglašali. Ob kakem drugem času bi se bilo oblasti tudi posrečilo, da bi bila tega ali onega z grožnjami ali lepimi obljubami pripravila do ovadbe svojih tovarišev, a zdaj je bil jezik slehernega zavezan — ne samo s čuvstvom kole-gialnosti. Kajti kakor je bila tudi oblast strašna, kakor strašno je tudi žugala, "občina" je bila še groznej-ša; v tej noči, tam na onih deskah, pred obličjem straž je bila pokazala svojo moč. Brez dvorna marsikteri ni spal; marsiktero uho nemara je slišalo kratko ječanje ali tihi boj pod posteljno odejo, tisto grgranje in dihanje, ki je tako različno od dihanja mirno spečih. — Nihče pa ni ovadil izvrševalcev te grozne obsodbe. Oblasti pa ni preostajalo drugega, nego da se je lotila onih tovarišev, ki sta bila oficijalno odgovorna —»staroste in njegovega pomočnika. Še isti dan so ju uklenili. Knjige družbe sv. Mohorja bo demo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik dobi 6 KNJIG. V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnina ali ekspres-stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, O., in okolic« dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave.. N. E. Naročniki na te knjige, kteri ao spremenili svoj naslov, oziroma ki ao se preselili, naj nam naznanijo svaj novi in stari naslov, da knjige gotovo dobe. Slovensko katoliško podp. društvo Cr svete Barbari zaZjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dne 31. )anunr]n 1002 -v- državi Pennsylvi «l|l. -O—O- ODBORNTKI: Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box 374, Forest Okj, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kmm. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 007, Forest C£ty, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTTB, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUM1Č, P. O. Box 537, Forest City, Pa. - .... NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City. Pa KAtOL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Boo. 547, Forest City, Fa. FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddoek Avenue, l»ial doek, Pa. FRAN Sunk, m. nadzornik, 50 Afill St, Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TOENIČ, EL porotnik, P. O. Box 622, Format City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box «07, rest City, Pa. DruStveno glasilo je "GLAS NARODA". ZA BOZIC Nadalje smo dobili tudi PRAT1KE za leto 1908 Družinska, Blaznikova in Klein-maverjeva, so dobiti po 10 centov. Razprodaj aid, kteri jih vzamejo sto komadov, jih dobe sa |6. Dobe m pri FRANK SAKSEB CO.,f 109 Greenwich Street, New 7ork 6104 St. Glair Ave., Cleveland. O. JOHN VENZUL, Ml 7 E. iM Street. N. E-, C levelled, OUs Izdelovalec kranjskih in ncmlkih HARM ON I K, Delo napravim na sahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo tno in dobro. Trivrstni od $22 do Ploiie so is najboljšega cinka. Ix-»lujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80. Iščem JANEZ UDOVIČA. Doma je iz Sele pri Postojni, Notranjsko. Let' s spomladi je bival v West Virginiji. Kdor izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga blagovoli naznanit L Martin Češnik, K. M. S., Browns-▼ills. Pa. (8-11—11) in NOVO LETO pošiljajo Slo- ___ venci kaj radi darila svojcem v staro domovino [in iz Zje-d i njenih držav zgolj gotov denary to pa naj= bolje, najceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E.. CLEVELAND, OHIO. Velika zaloga vinn itn žganja. c'r : 0-2r5.il Prodaja belo vino po......7IVO ktrro {e varjmo iz na Mike Novak 1258 Mohlen Ave. Pneblo, Colo. Slavni Medica! Institute t Stem pismom se Vam zahvaljujem. ker šte ozdravili meje dete teilte notranje bolezni oteli mu življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil. — Bil som pri mnoeih zdravnikih in vsaki mi je rekel. da moje dete ne more ozdraviti. Slino se Vam toraj zahvaljujem in dovolim! da se to natisne v časopise. da vidijo rojaki, da ste Vi edini zdravnik, kateri v resnici za- more pomocati. Toliko na znanje našim rojakom Ameriki. — Liilež im se do croba V'am hvaležni Sem Antulič 1950 Washington Ave. Columbus O. Jaz se Vam lepo zahvaljujem. ker ste Die ozdtavili. da sedaj popolnoma dobro slišim, kakor da ne bi bil nikdar eJub. Priporočam Vas vsem rojakom Sitne Amerike kot najboljšega, zdravnica ter Vas pozdravljam Peter ŠlkoniJ« Box 2S5 Tiimuuntaiu, Mi-,h, Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših, /draviiili d a ne čuiiin ni kake bolečine več, 2 a kar seV'am srečno žahvaljniom. Če liodern še kedaj bolana.. se bodein ie vedela kam obrn:!i in tudi dru- cira Vas priproram.—Vas iMinlriivl- jam Vaša. do groba Vaii' hvaležna Marta Mec' 1168 Western Ave, Chicago Ills. Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja v oiesih. Box 151 John Polanc. Kock Springs. Wyo. Rojaki Slovenci ! ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod - tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari ? Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na : HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., Dr. R. Mielke, Medical Director. Ako osebno pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, — niškemn direktorju vsaki dan od 10 ui^ do poludne do 5 ure popoludne- Ob od 10 dopoludne do 1 popoludne. Nev. York, N. Y. - ordinirajočemu zdrav-nedeljih in pzaznikih raetne diamante nekterim svojim {la-nom, -da j« kemično in miner&logiSao preiščejo in analizirajo. j I. B. Bjepin, slavni ruski slikar, je 1 nepričakovano odložil svoje mesto profesorja na ruski akademiji umetnosti v Petrogxadu. Razmere ija tem zavoda so take, da je vsakemu pravemu umetnika nemogoče vzdržati ter se dati vpreči v te preživele in oka-menele predpise, kteri so kakor nalašč, da za tre jo vsako iskrico v resnici umetniškega duha v profesorjih in dijakih. Bjepin se preseli, stalno v Pariz, sedaj pa""je v Jasni Poljani, koder slika Leva Tolstega in njegovo ženo. To bode prva slika, na kteri bo Tolstoj s svojo ženo. Spominjajte ae ob raxnife prill*» aaše prekoristns dražbe Cirila l Metoda t Ljubljani! Mal pelofa i« tomn na oltar! (» * Pozor, Slovenci, Pozor ! Dr. J. E.HiompEoo, ravnatelj. N eovrgljiVa resnic« je, da je le lati zdravnik naj-boljii, kateri se ne hvali sam, temve£ katerega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaškega zdntvilča hvalijo tudi naSi rojaki, izmed katerih "»»" ravnokar en rojak javlja ; Veleučeni gospod profesor:— Poslana m i zdravila sem v redu sprejel in ista ratpr.l-o jo VeStn pjtepisu porabil, ter sem danes cjtt j c j c lr « n a zcifv, i sit d česar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in pripore čal Vasfcoden vsakemu bolnemu rojaku, ker vem, da res storite, Vai ctljutite. — V mojem zadovoljstvu Vas pozoiaxIjzn "Wn xec'ro ht alc^ni Mike Miller, 1020 Watroliet Ave., Denver, Colo. Rojaki ! Ne dajte se loia: n: t!ti;t n ciiii ti kakih ftirljlvih kotrpenlj ali institutov, temveč idile ali pteite v slučaju bolezni le oa to zdravičče, kjer bodete siforno najtoi]£e postreže ni. Bolezen morate natanko opisati, a pisma pa tako nasloniti : SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVISČE Ravnnteli: Or- J. E- THOMPSON, 33 -4 West 2Qth Street, New York, IV- 1 , Kdor- pošlje svoj naslov, dobi lep ttpomln zastonj. Boj a ki, naročajte se na "Glaa Na-roda' % največji in najcenejši dnevnik. Rcjaki, naročajte se na * *G1m Ha roda", največji in najcenejši dnevnik SE NIKDAR T VASEM ŽIVLJENJU! $ 26 vredna, ura., verižica. in privesek samo zlata verižica s pri veskom vredna $ 1000 T Zastonj! Ura jo iz napolnjenega zlata Solid g■ • bite zh in en j eno za novega alt pa denar nazaj — enako ako izgubite pismeno garanci'o. ________iročevatl ? PoSljite $100 na račun povzetje. Ako poiljete celo svoto naprej, dobite predmete po poiti priporočeno (registered) poštnine prosto. "S LA VIA" WATCH & JEWELRY CO, — - New York, N. Y. Pičite po etnik - dobite ga zastonj, Kodbina Polaneških. * poljski spisal H. Sienkiewica, posloveni] Podnrdi { Nadaljevanje.) Polaneški je planil pokonci ter stekel po zdravnika. Četrt ure kesneje sta se oba vrnila, ne vedoč vpričo zaprtih vrat, ali dete še živi ali ne. Vendar pa sta vstopila oba, najprej Polaneški, a za njim zdravnik, ki je ponavljal ves čas, kar so ga bili spravili iz postelje: t( Morila je to razvnetost ali strah.' Nekoliko zaspanih m prestrašenih služabnikov se je zbralo pred durmi ter pozorno poslušalo; v vsem stanovanju je nastala tišina, dolga, in težka kakor svinec. Naposled jo je vzrušila Marica, ki Je prva prišla iz zaprte sobe, bleda kakor platno, ter rekli« urno z drhtečim glasom: "Vode za gospo. Gospodična je mrtva." XIX. Jesen se časih v svojih poslednjih dneh 5e nasmihava ljudem otožno, toda obenem uljudno kakor ženska, ki umira za sušico. Takega lepega dne je bil tudi Litkin pogreb. V tem tiči bolest, spojena s tolažbo, da ljudje, ki so ostali, mislijo in čutijo dalje s svojimi rajniki. Polaneškega, ki je bil preskrbel pogreb, je ta lepi in otožni dan napolnil še z večjo žalostjo. Vendar ko se je spomnil Litkinih občutkov, si je domislil, da bi si bilo dete samo želelo takšnega dne, in našel je v tem veliko olajšavo. Doslej ni mogel niti pojmiti velikosti svoje žalosti. Takšna zavest pri le pozneje ter se prične šele takrat, ko je ljubljeno bitje že na pokopališču in se človek vrača sam domov v* prazno hišo. Priprave za pojreb so bile Polaneškemu pobrale ves prosti čas. Življenje je obkolilo z umetnimi oblikami ter ob-težilo tudi tako preprosto dejstvo, kakršno je smrt. Polaneški je hotel še izkaziti Litki to poslednjo službo, s ktero se sicer ni imel ukvarjati nihče. Vsp one življenske vzmeti, pod kterih vplivom človek misli, odločuje in ravna, so bile sedaj z Litkino smrtjo strte v gospe Emiliji. Bil je to za njeno nežno dušo prevelik udarec. . .Na srečo pa vsaka prevelika bolečina uconablja sama s«-be. ker zatopi človeško srce. To se je zgodilo tudi gospe Emiliji. Polaneški je zapazil, da je bil prevladajoČi izraz na njenem obličju neizmeren, otrpel strah. Kakor v njenih očeh ni bilo solzil, tako tudi na njenih ustnicah ni bilo besed, neg« zgolj nekamo tragičen in obenem detinski šepet, ki je kazal, da njena misel' ne umeva vse nesreče, nego se suče okrog malenkosti, ki jo spremljajo, da se jih oprijemlje in kaže pri tem tako skrb, kakor bi dete še živelo. V sobani, v kteri je Litka ležala na odru ter spala med cvetkami, se ni smelo pogrešati nič, zakaj materino srce, ki se je po bolesti nekamo pootročilo. se je neprestano oziralo po tem, česa ne bi utegnilo biti. Ko so jo poizkušali odtrgati od mrliča se ni upirala, pač pa je iztrubila še ostalo razsodnost ter se jela jokati, kakor bi ji bili prizadeli neznosno bolečino. Polaneški in Chwastowski, možev brat, ki je dospel nekoliko pred pogrebom, sta jo poizkušala odvesti tedaj, ko so na krsto pribijali pokrov. Ko pa je gospa Emilija jela otroka klicati po imenu, se nista drznila. Poerrebni izprevod so spremljali nosilci plamenic, za njim se je vlekel rep kočij, a duhovniki na čelu, ob otožnem petju pogrebnih psalmov; obko-Ijala ga je tolpa radovednežev, ki pasejo v novodobnih mestih svoje oči na Človeški bolečini tako, kakor so jo pasli v starodavnosti na Človeški krvi v cirkusu. Gospa Emilija, ki sta jo spremljala brat njenega moža in Marica, je stopala tesno za karavano s suhim in brez čutnim licem. Njene oči so videle sedaj samo edino točko, in njena misel se je izključno bavila z njo. Pripetilo se je, da je šop rumenih* kaj bujnih Litkinih las molel skozi krsto. Gospa Emilija vso pot ni umek-mla od njega svojih oči in ponavljala vsak hip: "O Bog, o Bog! Priprli so ji ku»!" V Polaneškem so se žalost, utrujenost, živčna razdraženost, izvirajoča iz bedenja, izpremenile v občutek neznosnega bremena. Časih ga je obšla nepremagljiva težnja, da bi se vrnil • te potif c d šel domov, legel na zo fo, ne misli! na nič, ne ljubil rrikdgar, ne čutil ničesar. Toda pri tem ga je kar osupljajo gibanje sebičnosti, tako da se je hudoval na samega sebe; vendar pa je vedel, da se ne vrne, da izpije to čalo trpljenja do dna, da pojde do konca, a ne zato, ker je treba, nego* zato, ker je bila ž*Jost po Litki in ndanost do nje močnejša nego ego-izem. Tndi je čutil dobro, da so se vsi dobčStki skrčili, da so zver^^Hkd* ima za ves svet, vsaj »vojem srcu velik nič. •er pa bile *f*II in čustva ,»ela zb<9Hp<; skladalo m je obo, zunanjih utiskov, ki so nastajali, ne da bi vedeli zakaj, ter Be spajalo povsem mehanično z občutkom žalosti in onemoglosti, časih se je oziral po hišah, mimo kterih se je vil pogrebni izprevod, ter je razločeval njih barve, časih se je zagledal v prodajalniški izvesek in ga preči tal, ne da bi vedel zakaj; zdajci se je domislil, da so duhovniki nehali peti, da pa zopet kmalu začno, in čakal je z nekako bojaznijo, kdaj se iznova oglasi potrebno petje. Časih je premišljal tako kakor človek, ki se budi iz sna ter se hoče prepričati o resničnosti. "To so hiše,* -i je dejal, fIze, zakaj ta klic je ostal brez odmeva. To je nekaj, kar razdira srce, ta malomarnost mrtvecev. Kadar postane oseba, ki se meni za vsako besedo, za vsak pogled, malomarna, ljubeča oseba otrpla in ledena, bližnja v vsakdanjem življenju in najbližja srcu vzvišena in oddaljena, pa ne pomaga nič ponavljati: "Smrt! Smrt!" Poleg vse bolečine, ki izvira iz izgube, čutimo še nekako razdirajočo prevaro, nekako pristno krivico, ki nam jo pro-vzroča to mrtvo telo, ki ostaja gluho za našo bolest, nemo za nas klic. Polaneški je v dnu svoje duše takisto čutil, da mu je Litka, ko mu je bila vzela samo sebe in odšla v krajino smrti, provzročila nekako veliko krivico ter se vrhutega iz tako bližnjega bitja izpremenila v oddaljeno, visoko, -veto in obenem v docela malomarno bitje za obup materin in za to bedno ■ ■samelost najbližjega prijatelja. Bilo je sicer v teh občutkih Polaneškega dokaj egoizma, toda da ni bilo tega egoizma, ki se ozira pred vsem dru-irim na svojo izgubo in svojo zapuščeno^, bi ljudje, zlasti oni, ki verujejo v življenje in srečo za grobom, ne po-milovali mrličev. Izprevod je prišel naposled iz mesta na bolj odprt in preglednejši prostor in se za vrati pomikal poleg pokopališkega obzidja, olepšanega z venci beračev in s kiticami iz jelk, pripravljenimi za grobove. Duhovniki v belih srajcah, pogrebni služabniki, karavana s krsto in ljudje, stopajoči za njo, so se ustavili pred vrati, nato so Litko vzeli z voza, in Polaneški, Biiriel, Chwastowski in Bukacki so jo odnesli k očetovemu grobu. Videti j« bilo,! kakor bi se bila tišina in praznota, ki po všakem pogrebu šele doma Čaka ljudi, prihajajoče od novih grobov, pričela že na poko-pilišču. Dan je bil lep in bled; tnpa-tam je odpadalo brez šuma poslednje zarumenelo listje z drevja; tolpa po-grebcev se je dokaj zmanjšala v teh prostornih, bledih prostorih, ki so se, posuti s križi, zdeli nekamo brezkončni, prav kakor bi to pokopališče se-zalo v brezkončnost. Črno, brezlistna-to drevje, z vrhovi, sestavljer^mi iz tenkih vejic, kakor zapaljenih v svetlobi, podobnih strašilu, sivkasti in beli spomeniki, velo listje, pokrivajoče dolg m raven drevored, vse to je res delalo utisk, kakor nekako elizej-sko polje, polno globokega mira, pa tudi globoke, zaspane melanholije, nekakih "mrzlih in tožnih" mest, o kterih je sanjala otožna glava Cezarjeva in h kterim je imela sedaj dospeti nova "animula vagula". Krsta je naposled obstala pred odprtim grobom. Oglasilo se je presunljivo "Requiem aeternam" in nato " Anima eius". Polaneški je skozi mešanico svojih misli in n tiskov kakor tudi skozi zaveso svoje žalosti videl kakor v snu okamenelo lice in zaprte oči gospe Emilije, solze Maričine, ki so ga v tem hipu dražile, bledo lice Bukackega, s čigar črt je bilo moči razločno videti, da ga je bila filozofija njegovega življenja, ki ni imela kaj delati na tem okopališčn, zapustila že pred durmi — in naposled krsto z Litko. Ko so jeli metati na po-v perišča peska, je tndi oa posneta zgled; ko pa je bila krsta po Vedno pri Zdravnik je mogoče dal+5 od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu- ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima 351etni 4 T4 rekord svojega vspeha. a I A Brez varnostne znamke ni pravo. 25 in 50 centov. F- AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. vrveh spuščena v grob ter ao se kame-nita vrata zaprla nad njo, se mu je iznova stisnilo grlo, tako da se je to vse, na kar je mislil in česar se je*epo-minjal danes, izpremenilo v eno edino ničnost. V duhu si je ponavljal preproste besede: "Litka, da se vidiva!* Pozneje, ko se jih je spomnil, so se mu zdele takisto prazen nič proti bolesti njegove po burji izmučene duše in nič več. Pogrebci so ee začeli polagoma razhajati. Polaneškega je prebudil čez nekaj časa veter, ki je pihal iz daljave med križi. Ob grobu je n-gledal sedaj gospo Emilijo z Marico, Bigielovo, z Waskowskim, Lit ki nem stricem. Sklenil je, da pojde poslednji od groba in — čakal, ponavljajoč neprestano v duhn besede: "Da se vidiva, Litka!'' ter mislil na smrt in na to, da tudi on mora priti na to mesto nadgrobnih spomenikov in da je to ocean, v ktere ga se iztekajo vse muli, vsi nameni in občutki.... Zdelo se mu je, da so on in vsi, ki so stali tam pri grobu, bodisi odšli, ali da so bili na ladji, ki je namenjena odjadrati v propast. Na življenje za grobom sedaj ni mislil. prih.) Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe. - severonsmškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA TOTJRAINE odpluje 14. novembra ob 10. uri LA LORRAINE odpluje 21. novembra ob 10. nri LA SAVOIE odplnje 28. novembra ob 10. nri . LA PROVENCE odpluje 5. decembra ob 10. uri LA TOTJRAINE odpluje 12. decembra ob 10. uri LA LORRAINE odpluje 26. deeembra ob 10. nri LA PROVENCE odpluje 2. januarja ob 10. nri LA TOURAINE odpluje 9. januarja ob 10. nri s odpluje 14. aoifmga ob 10. mi dop. MAIN odpluje 2L novembra ob 101 nri dop. . BARBAROS&A odpluje 28. novenribra ob 10. nri dop GROSSER KURFUERST odpluje 5. deeembra ob 10. uri dopol RTTEXN odpluje 12. deeembra ob 10 vi 4of GNEISENAU odpluje 19. decembra ob 10. nri dop MAIN odpluje 20. decembra ob II. sri 4of V HAMBURG: AMERIKA odpluje 14. novembra ob 12:30 popol PRESIDENT GRANT odplnje 16. novembra ob 2, uri popol PRETORIA odpluje 23. novembra ob 7. uri zjnti KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 28. novembra ob 1L uri dop PATRICIA odpluje 30. novembra ob 12:30 popol BLUBCHER odplnje 7. deeembra ob 6. uri zjutraj AMWKJ.KA odpluje 12. decembra ob 11. uri dop GBlAF WALDERSEE odpluje 14. decembra ob L uri popol. PENNSYLVANIA odplnje 21. deecmhtm ob 6. qitnj PRESIDENT GRANT odpluje 28. decembra ob 10:30 dopol KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 4. januarja ob 1L nri dopol dop. dop. dop. dop. dop. dop. dop. V BREMEN (proga severonemškega Uoyda): KAISER WTLTTELM DER GROSSE odpluje 19. novembra ob 10. uri dop. KAISER WILHELM IL odpluje 26. novembra ob 10. vri dof KRONPRINZ WILHELM odpluje 3. decembra ob 2. uri popoL KRONPRINZESSIN CECILTE odpluje 10. deeembra ob 10. uri dop. P©- V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) PHILADELPHIA odplnje dne 16. novembra. ST. PAUL odpluje dne 23. novembra. NEW YORK odpluje dne 30. novembra. ST. LOUIS odpluje dne 7. decembra. PHILADELPHIA odpluje dne 14. decembra. V ROTTERDAM (nizozemsko-ameriška prosa): POTSDAM odpluje 20. novembra ob 5. uri zjutr NIEUW AMSTERDAM odpluje 27. novembra ob 9. uri dopol Ako kedo želi pojasnila is o dna gib, na tekaj naznanjenih paznikih naj as s zaupanjem obrne paamenin potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich 8k, New York, in postrežen bode vsakdo vestno ii bttco. Kdor naznani svoj prihod, po ktar Železnici in kdaj dospe v New York pričakuje ga nai uslužbenec na po staji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ajco pa do spete v New York, ne da bi nam Ya* prihod naznanili, nam lahko iz postaj« (Depot) telefonirate po Številki 127V Sector in takoj po obvestilu poftljem« našega uslužbenca po Vas. La na ta način se je možno rojakom ki niso zmožni angleškega jezika, iz ogniti oderuhov in sleparjev v New Yorkn. j Vožnje listke za navedene parnik* I prodajamo po isti eeni, kakor v glav nih pisarnah pazobrodnih družb. PRANK BAKflKR CO., 10» Greenwich St, New York, M. T Za vas pobližne aH jaaafla dads potovanja pUttts FRANK RAKRER CO„ 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril la vas podotn e Dalje so is krani poštni paniki na raspolago, kteri odplujejo kakor sledi: V ANTWERPEN: SAMLAND odpluje 13. novembra opokidne. ZEELAND * odplnje 20. novembra ob fl. ihHiad • FINLAND pdpinje 4. deewnbia ob 3. on popol. VADERLAND odpluje U. deeembra ob 10:90 dopoL SAMLAND odplnje 18. deeembra ob 8. uri popol. KROONLAND odpluje 25. deeembra ob 9. mi V HAVRE: LA BREJAGNS odplnje 23. novembra ob S. nri NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom r Gary, Tnd, in okolici naznanjamo, da je sa tamošnji okraj nai zastopnik Mr. RUDOLF MAZAR, kteri je o tvoril v avoiem noslonjn novo urejeni SALOON. Rojakom Slovencem tat brstom Hrvatom ga toplo priporočamo. Frank flakier Company. pepoL LA GASCOGNS * odpluje 7. deeembryob 3. i LA BRETAGNE l«. i I Ako kaslias, ako si prekla-jes, ako imaS kake vrste katar, ako trpiš na kaki dragi bslezsi in si se naveličal Uravaifcoa de-■ar dejali, ne odlašaj pisati Mrs. Se k. Kaetpp takoj po knjižico: KA VODILO m CENIK (Kneippovih) Kneippovih zdravil" katero dob S sasftsaf ako dopošljeŠ poštno znamko za #va centa za poštnine. Kneippova zdravila- so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo * dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. trpeče sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov : AL AUSENIIC, 109 Greenwich St New York, 1ST, Y. 8. janearja 1907 kupil je na peiti.v Indianapolis, Ind., Money Order aa $2.65, sa kterega smo darfesj prejeli duplikat. Prosimo ga, da naj nam naznani, za kaj je uporabiti omenjena svota. New York, L nov. 1907. Frank Sakser Company, ((v d—do pr) NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. SHULTZ. 13 Iron Street, Canonsbnrg, Pa, nai zastopnik sa Canonsburg in okolico. P»Hn aa "Glas Na reda'9 in p sinja po aakam posredo-"ranjn denar v stari kraj ter m toplo priporočamo. Spoštovanjem Po^or Rojaki f Novoiznaj deno garantirano^mazilo plešaste in eolbbradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50 ! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na* ročni blagovolite denarje po Post Money Order pošiljatL Jakob Wahcic, P.nO. Box 69 GI.BVBLAND, OHIO. Rojaki, naročajte ae oa "Glas Na voda", največji in nalceasjii POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam veem potnjo Čim rojakom v Chicsgi, HL, in okolici svoj dobro urejeni —: S Ail* O O N. :— Na razpolago imam tudi lepo kec IJiMa. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, j ako dobro domače vin«, razne likerje ter prodajam fine smol ke. Postrežba solidna. Prodajem tudi in preskrbujem paro brodne listke za vse prekomorsks črt« po izvirnih cenah Pošiljam denar j* v staro domovino zanesljivim po ton po dnevnem kurzu. V zvez' sen i banko Frank Bskssr v New Yorku. Sveji k svojimi Z relespoitovanjem JOSIP KOMPAR* 8908 Greanbay Ave., So. Chicago, Hi a a a a a in m m m a dfc. ffe Rojakom ▼ Chicago. HL, in okolici nsananjamo, da jo aa taamoinji kraj naš sastopnik Mr. MOHOR MLA-Dlfl, 617 Booth Center Avenue, Chicago, I]L, valed česar ga vsem toplo priporočamo. OHULIO, 303 E. Northern Ave^ Pueblo, Ookk. pobira narofeino aa "Glas Naroda",, sprejema dene« as Slovensikd-ameri-kansiri kciedar, prauke in drage vsakovrstne knjige, ter ga rojakom tople-priporočamo. Nov* denarni zavod v stari domovini. Občinska hranilnica v, Kostanjevlci (Dolenjsko ) edina hranilnica v koManjei j£]ifm okiajn naznanja, da je i>ričela s poslovanjem v zadetku meseca avgusta t. 1. in se nahaja v občinski hiši zraven županskega urada. S ^strankam i posluje Tsako nedeljo in loiek od 8. do 12. nre dopoldne Ob navednih dneh sprejema hranilne vloge" in jih obrestuje = po 4°|o = ter pripisuje nevzdi^rnene obresti i takega yol If vorim v vseh slovanskih ^ - ^ -_________ |< obilni obisk. "Ililinuif iijiuiiii^iiui^i I «11JUI!..^' KAMAKILO. Cenjenim rojakom v Leadville, Colo., naznanjamo, da je Mr. FSAJVK USLlO, care of Sadar, 4C6 £ba 6t, L^advfll«, Cok, nai aaatopnik aa ramošnje mesto ter je pooblaMen pobirati naro&uno za "Glas Naroda". DINA POMOČ so PROSI ZftRAVLA. Berite to zahvalno pismo, katero nam je poslal naš rojak iz hvaležnosti za zadobljeno zdravje. Zdravil se je pri mnogih zdravnikih ali vse je bilo zamanj, ali ko se je obrnil na naše slavne zdravnike in ko je užival čudovita OROSI ZDRAVILA, je v treh tednih popolnoma ozdravi!. Citajte njegovo pismol Prepričajte se sami ! V zadnjem mescu je bilo ozdravljenih 719 bolnikov. ROJAKI ! Jast niže podpisani sem bolehoval na eni jako teški, dolgi in hudi bolezni. Nikdo me ni mogel ozdraviti ako ravno nisem žalil ne denarja ne truda. Res teSko je za človeka, ako vidi da mora mlad umreti in da ni za njega več pomoči in zato me bode gotovo vsaki razumil, da sem z veseljem privolil, to pismo v časopise dati in se mojim rešite I jom in dobrotnikom javno zahvaliti za zdravje katero so mi povrnili. Ubogal sem svet nekega prijatelja in pisal sem po zdravila na Amerika Europe Co. od katerih sem tudi takoj zdravita dobil in po preteku treh tednih si lahko vsaki misii moje veliko veselje ko sem ozdravil. Postal sem zopet vesel in čvrst in dobil sem 2opet veselje na svetu, katero sem popr^je že popolnoma zgubil, Želim in svetujem, da se vsaki slovenec in hrvat kateri boljuje. na te slavne zdravnike obrne, ker zagotovljen sem, da bodo vsakemu tako pomagali kakor so meni in jast jim klicem, "Bog jih živi ** še mnogo let v korist in pomoč našega trpečega naroda. M. S K RTIČ 3114 Canal St., Milwaukee, Wis. Ostanem vedno hvaležni. SLOVENCI ! Ako ste bolni in naj si bode kakoršnja koli bolezen da hoče, pišite na AMERIKA EUROPE CO., naši slavni zdravniki bodo VaSo bolezen preučili in na podlagii VaSe diagnoze Vam prava OROSI zdravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete ozdravili. Ako mi nismo gotovi, da Vas zamoremo- popolnoma ozdraviti. Vas ne sprejmemo v zdravljenje. Mi povrnemo vsakemu denar, ako bi nebi pri nas popolnoma ozdravil. Mozke ali ženske tajne spolne bolezni se ozdravijo popolnoma in naj hitreje od zdravnikov pri Amerika Enrope Co., ker mi imam^zdravnike kateri so Specialisti posebno za take bolezni. Na vsaki način pa želimo, da nas vprašate za svet katerega Vam radovotno in brezplačno damo. Pišite po na'o novo knjigo " SPOZNAJMO SE w, katera je vsakemu v korist in mi Vam jo bodemo poslali zastonj. Vsa pisma pošlite na zdravniški zbor, Dr. ROOF, Or. SPILUNGER, Dr. KNIGHT 1» America Europe Co. (OROSI) 161 COLUMBUS AVENUE, NEW YORK. Uradne ure so od q. ure dopoludne do 6. ure popoludne. -