35. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 13. febrnvarja.
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan «večer» izimSi nedelje in praznike, ter Telja po polti prejeman ca avstrij iko-ogerske dežele za Tse leto 16 gld., ea pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za Lju bljano brei pošiljanja na dom za vbc leto 13 gld., ea četi*t leta 3 gld. 30 kr.. ra jeden meset 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po lo kr. za meBer, po 30 kr. za četrt
leta. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če s« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne Tračajo. — Oredniatvo in upravnistvo je t Ljubljani t Frana Kolmana hisi ^Gledališka stolba". Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Čestitim gg. naročnikom »Slovenskega Naroda".
Na mnogobrojna nam dohajajoča vprašanja odgovarjamo, da je sedaj naročnina za „Slovenski Narodu za vse naročnike j e d n a k a, in da nam ni j mogoče se na želje in prošnje o znižanej naročnni ozirati. Dalje omenimo, da se vsaka poslana naročnina le za tist čas zaračuna, za kateri svota zadostuje.
Upravništvo ,,Slovenskega Naroda".
V LJubljani 13. februvarja.
Po mnogoletnem prizadevanji, po raznih nepri-likah in po trdih parlamentarnih bojih v obeh zbornicah izpolnila se je našim bratom Čehom vro<a želja. Dovoljeno je češko vseučilišče, katero prične uže v letošnjem zimskem semestru in katero je solastnik in deležnik vseh ustanov in vsega premoženja, katero so vladarji, stHnovi in posamni dobrotniki naklonili velestarej in veleslavnej univerzi Cerolo-Ferdinandea.
Veliko je veselje mej Čehi in mej vsemi Slovani sploh in to veselje je tudi opravičeno. Ako-ravno se s tem Čehom nij izkazala nikakeršna milost, nikakeršna koncesija, ampak se jim je le to dovolilo, kar bi se jim bilo moralo dati uže davno, česar so kot velevažen in zaslužen narod z oziroin na svoje število, na svoj razvoj, na svojo omiko na svojo narodno zavest zah te vati smeli in morali, navdaja vender vsacega nekaka zadovoljuost, ko vidi, da naposled vender, če tudi po dolženi boji zmaga pravična reč in da vse zvijanje in zatezanje levičarjev nij preprečilo tega bratom Čehom toli potrebnega zavoua.
To dovoljenje  češkega vseučilišča je pa tudi
nekaka politična zadostitev za vse avtonomiste, za vse Slovane, kaže namreč, da je grof Taaflejeva vlada po dolgem obotavljanji vender je-1 denkrat storila odločen korak, da je tako rekoč pokarala barvo pa tudi resno voljo, da hoče avstrij- j skim narodom biti pravična in pomirljiva. Da je ta korak v prvej vrsti koristil le našim bratom Čehom, ne vzbuja nikakor naše zavidnosti, marveč le radost, da se krepi in jači naš v tako važnej stra-tegičnej poziciji stanujoči slovanski brat in lako tudi jez proti germanskemu nasilstvu.
Ta odločnost vlade v tem vprašanji in njeni deloma skoro vidljivi pritisk na posamezne ude gosposke zbornice - kateremu gre tudi pripisovati nepričakovano večino 27 glasov, — dokazuje sicer, da vlada lehko vse izvede, vse da in vse dovoli, ako i m a J e resno voljo, a vender vsa ta od ločno <<t nij prišla sama od sebe, marveč to je prvi -nalili uspeh politike Seskih poslancev, kateri so vlado tako rekoč do tega pri tirali in p rini oral i in kateri svojemu narodu, zlasti pa svojim volilcem z nekakim zadostenjem in opravičenim ponosom kličejo: Glejte, to smo vam privojevali, to je sad našega postopanja, našega podpiranja sedanje vlade!
Ker pa i češki poslanci sami ne bi bili dosegli tega zlatega cilja, ampak so jim k temu pn-pomogli vsi drugi somišljeniki in politični zavezn ki, mej katerimi vidimo tudi kardelo poslancev slovenskih, pričakujemo, da bode ta Češki učinek ohrabril tudi naše zastopnike, da jih bode spodbadal k odločnemu delovanju. Mi m imamo tako visocih zahtev kakor Čehi, mi ne terjamo slovenskega vseučilišča, naša prepohlevna želja je za sedaj le, da nam raz bogato obložene mize, pri katerej sede drugi avstrijski narodi, pade vsaj skromna betva narodne ravno-pravnosti, da se pokaže nekoliko resne volje in se
tako opraviči jako izdatno število prijazno s t ij in uslug, izkazanih sedanjej vladi po naših poslancih.
Taaffejeva vlada naj se ne ozira samo tedaj na nas, kadar potrebuje /a dvomljive svoje predloge naših večino odločujočih glasov. Tudi mi ne potrebujemo ni milosti ni koncesij, ampak samo to, kar se nam po božjej in človeškej pravici, kakor Čehom, prej ali slej, dati mora, nam treba kruha, ne pa kamena, kajti jako jalovo'je vedno tolažilo: Jedenkrat bode tudi v naših ulcah somenj! S.
Hvala lepa!
Po naključji nam je prišel listič „Laibacher Schulzeitung" št. 2., 1882. 1 v roke, v katerem nahajamo nekaj stavkov, ki nam tako ugajajo, da mislimo, greh bi bilo, ako bi o njih ne izpregovorili nekaj besedic.
Ta list, ima namreč na drugem mestu (str. 18) Članek pod naslovom: „Zum Schulwesen in Laibaeh", v katerem se razmotrivajo uzroki, vsled kojih ho gimnazija in mestne šolo prenapolnene ter mej drugim piše: „Aber nicht nur zu den Mittelschulen, auch zu den Volksschulen in Laibach wird der Andrang vom Hachen Lande immer grösser. Der Grund dieser Erscheinung ist sehr bald gefunden. Wir haben nämlich allerdings schon viele vierklassige Volksschulen auf dein Lande, von denen die Schüler unmittelbar ins Gimnasium eintreten könnten. Trotzdem gibt es einen Hacken. Denn solche Schüler müssen Deutsch können, während der Unterricht aus dieser Sprache in den Volksschulen uuf dem Lande entweder gar nicht, oder nur zum Melaelne9 ohne jeden Ernst, gepflegt wird."
Prav dobro! Istina! Jako nas veseli, da tudi „Schulztg.", katera je dolgih devet let „hausirala" po  slovenskih ljudskih šolah z nemščino, v svojem
LISTEK.
Vodnikov večer v „Sloveniji".
Z Dunaja 10. febr. [Izv. dop.J
Na spomin Valentina Vodnika priredilo je društvo ^Slovenija" slovesen večer. Vrlo to društvo slovenskih rodoljubnih akademikov na Dunaji poče-stilo je ta večer lepo število odlične gospode, dara, častnikov, nepričakovrno mnogobrojno bila so zastopana slovanska akademička društva „A k a d em i c k i spolek", „Bukovina", „Ognisko", „Tatran", „Zora" in „Zvon i mir". „Slovansko Besedo" zastopal je nje podpredsednik ravnatelj K a 1 a n d r a ; „Slovenijo" počestili so ta večer ministerijalni svetovalec v naučnem ministerstvu g. Weber z rodo-7ino, dvorni sekreter g. Rybicka, g. prof. Suni an z rodovino, dr. Firbas, dr. Jelenec, dr.
/ e 1 o 11 i k itd.
Pevci zapeli so pod vodstvom g. Stanko Pirna t a geslo društva „Slovenije" (besede g. prof. dr. Detele), na kar je predsednik „Slovenije" v kratkih in jedrnatih  besedah   pozdravil mnogoštevilne
goste, slovanske in slovenske akademike. Krepko donela je potem pesen „Ilirija oživljena".
Zelo vanimljiv bil je govor predsedn ka Bab nika, kojemu bik je vsebina: „Koroška v slo-venskej zgodovini." Denašuji večer — pričel je govornik — namenjen je spominu pesnika „Ilirije oživljene" ; primerno je torej ozreti se na tisto deželo, katerej se denes kliče „Ilirija vstati'w — na Koroško. Govornik poudarjaj da, kar se navadno za zgodovino zahteva, drŽava — imena vladarjev — boji, nahajamo vse to, celo izraz „regnum Carin thiae", kar vsakako za moč te državice priča. Toda vse to še nij zgodovina. Kaj velja glede kulturnega stanja? Slovenci-poljed^lci. Prisedši v svoje kraje začnejo krčiti gozde, sumiti močvirja itd. vender tudi obrt in kupčija se nahajata. Doka'.ival je govornik vse to posebno na podlagi Miklošič-vili raziskovanj, iz krajevnih imen, deloma iz listin. Oziraje se na duševno življenje, opozoril je, da bri-žinski spomeniki niiso jedini ostanek, nego da nahajamo tudi druge pojave duševnega življenja pri gorotanskih Slovencih in sicer na polji — prava in njegove zgodovine. Razni pojavi slovenskega prava, ki se omenjajo v virih kot „sclavouica institutio", ki so mej sabo v tesnej zvezi ter dosledno izvedeni
iz jednega principa, da se moramo čuditi dovršenemu /istemu. G. Bahnik razložil je potem uredbo zadruge, župe, Vojvodine, katero BO Slovenci vse imeli ter kako je princip volitve in zagovornosti tudi v slednjej vladal, tako da je narod izvoljenemu stoprv takrat dal oblast, ko je obljubil, da jo bode rabil po „starej pravdi" le v narodov prid; to je pomen ustoljevanja na Gospe Sveti. — Ta prvobitni slovanski običaj — nekaj jednakoga nahajamo pri Hrvatih, Čehih, Poljakih in Rusih — pomešani so bili zelo s tujimi dodatki, vender jedro je ostalo.
Slovenski kmet dai je od naroda, 'zbranemu možu, ki je pred njega prišel, prestol v kmetskej obleki in govore slovenski. Ta spomenik slovenskega državnega prava je pravni svoj obstanek ohranil do našega stoletja. Vršil se je sicer zadnjič 1 1414, ali še 15. februvarja 1823 potrdil je cesar Franc I. kmetu Edlingeru ali Ilercegu iz Blažnje vasi, kojega rodovina imela je pravieo ustoljevanja, s ta re p ra v ic e. L. 1823 umrl je zadnji iz rodo-vme Hercegov in ž njim zginil je zadnji ostanek starega običaja, ki nam kaže vrhunec pravnega mišljenja našega narodu in ž njim zginilo je tudi drugo, ker tujci so vse, kar smo imeli, ugrabili.
„Ne v pravdnej rati nego iz prevare." — Go-
desetem letu vender sama uvidi, daje mlatila prazno slamo. Ali mar nij smo mi ravno zaradi tega nasprotniki nemščini po naših ljudskih šolah na deželi, ker smo se uže davno z lastno izkušnjo prepričili, da Be to pravi- bob ob steno metati, da je to potrata Časa, da nemščina le zavira temeljiti pouk v drugih predmetih, zaradi katerih je ljudska šola ravno ustanovljena.
To izpoznavajo tudi povsod drugod. Kajti ravno sedaj se bije ljuti peresni boj raei Nemci in Magjari na Ogrskem, ker zadnji silijo svojo magjarščino v nemške ljudske šole. In kako pametno pišejo Nemci, zakaj so zoper uvedenje t^ga jezika v svoje ljudske šole ; oni namreč posebno poudarjajo, da zavoljo tega, ker se potem njihovi otroci nc bi priučili niti temu niti onemu jeziku! Ali nij pri nas ravno tako? Ako bo pa Nemci ne upajo v ljudskih šolah naučiti dveh jezikov, da si ravno o sebi trdijo, da so narod in-teligencije, je potem jako nedosledno, da silijo v to ravno nas Slovane, o katerih mislijo, da smo infe-rijorne rage!
Kakor smo pa „Schulztg." hvaležni za potrditev, da se po naših ljudskih šolah na deželi z nemščino ne da nič opraviti, da si ravno so celo desetletje neumorno delovala vsa kolesca šolskega stroja za njen uspeh, vender se na drugej strani ne moremo dovelj načuditi nad nehvaležnostjo tega lista. In sicer zakaj ne? Zato ne, ker je znano, da Be je dalo, žal! ne malo učiteljev ravno po tem listu zapeljati, da so se ukvarjali s tem jezikom več, nego je koristilo drugim naukom ljudske šole, to tem več, ker so vrhu tega še tudi dobro vedeli, da to zelo radi vidijo šolski nadzorniki. Sedaj po trudapolnih desetih letih pa pride njihov „Leibjournal" in jim bere v zahvalo take-le levite: nVi hinavci, vi farizeji, ki se kažete vsi vneti za nemščino, lažete se, nij res, vi učite ta jezik samo na videz, ut aliquid fecisse videtur, ne pa iz prepričanja, samo da bi boljše službe dobivali in pa da bi vašo lenobo po-plačevala še deželni odbor in „Deutscher Schulverein". Sram nas je, da smo se toliko pehali za ta „Schein", če je tudi nemški l V resnici, mi smo radovedni, kako se bodo germarii/atorji slovenskih šol zahvalili za ta lep pok Ion !
Nedavno se je ^Učiteljski Tovariš" z „Deutscher Schulvereinom" malo pošalil; te šale pa „Scbulztg.", organ tega društva, ali nij razumela, ali pa je v novejšem času, odkar se nahaja „im "Wellenthale", postala tako resna, da jej mrzi vsaka šala. Če je poslednje resnično, potem se nadejamo, da bodemo v njej čitali v kratkem dva članka; jednemu bode naslov: r,Ueber die Dummheit der Phrase, dass man Krain, eine slavische Provinz, slovenisieren wolle", drugi članek pa bode imel, ker sedaj sama pravi, da se še celo na štirirazrednicah uči nemški jezik samo „zum Scheine", sledečo temeljito razpravo : „Ueber den Blödsinn der Einführung und Ilonorirung
vornik omenil je znani odgovor, ki ga je dal pravico zahtevajočemu slovenskemu kmetu tuji knez: „Ich verstaun diner sprach nith . . .!" naglaševaje, da za pravni čut narodov hujši udarec nij mogoč, kakor je tako — odrekanje justice. — Pravijo, da se še dandenes v nekaterih deželah tako godi . . .
Za temeljiti govor prejel je g. Babnik burno pohvalo.
Ko je nastopila gospica Š. ter izborno igrala na glasoviru, nastal je dolgotrajajoč viharni plosk, tako] da je svojej točki pridejala transkripcijo pesni „Kje dom je moj." Navdušeni klici v vseh slovanskih jezikih pač nijso veljali samo izbornej igri na glasoviru temveč tudi njenemu rodu, saj je to prva slovenska gospica, ki je nastopila v „Sloveniji". G.Stanko Pirnat pel je Ned ve d o ve „želje". S krasnim svojim glasom prikupil je občinstvu tako, da moral je pesen ponoviti. G. prof. Glaser igral je na citrah z lokom (Streichzither). Nastala je mej igranjem divna tihota. In ko je odmeval konec pre krasno ubranih slovanskih glasov, nastalo je viharno odobravanje, ki se je tako dolgo ponavljalo, dokler nij g. prof. Glaser zopet nastopil ter zopet igral. Vse je Čudilo se neopisljivej izbornosti g. Glaserje-
des deutschen Sprachunterrichtes an einklassigen slo-venischen Volksschulen durch den krainismeu Landes-ausschuss und dei deutschen Schulverein'. In če se to zgodi, o Čemer ne dvomimo, ker večjih be-dastoč od omenjenih dveh nij pod solncem, potem bodemo pa zopet rekli: Hvala lepa!
Iz gosposke zbornice.
(Debata o češkem vseučilišči.)
Z Dunaja 10. febr. [Izv. dop.]
Minuli sta uže dve desetletji parlamentarnega življenja v Avstriji, bili so se hudi parlamentarni boji o životnih vprašanjih avstrijskega cesarstva; z uma svitlim mečem, največjo bistroumnostjo in učenostjo borili so se govorniki raznih strank za svoja prepričanja, a tako sijajnega boja, kot Be je bil dne 9. t. m. v gosposkcj zbornici o zadevi češkega vseučilišči, do zdaj nij še bilo.
Najsrčnejša želja gmotno in duševno najbolj podkovanega slovanskega naroda v Avstriji stoji na tehtnici. Zagovorniki češkega vseučilišča, kot ga zahteva češki narod, nadkriljujejo nasprotnike kot nekdaj Demosten.
Ustavoverna večina naučnega odbora za Češko vseučilišče v gosposkej zbornici, katerej poročevalec je jedna korifej bivših ustavovernih ministerstev — dr. Unger — sicer tudi pripoznava, da češki narod sme zahtevati svoje vseučilišče. Razlika je samo v tem, da ustavoverci trde, da se za Čehe mora ustanoviti novo vseučilišče, staro pa z vsem premoženjem da je last Nemcev, da torej Čehi nijmajo zahtevati, da bi se staro vseučilišče smelo razdeliti po prostorih in ustanovah.
Čehi pa trde, da imajo ravno tako pravo na dozdanjem vseučilišči, kot Nemci, da je mnogo znatnih ustanov, ki so bile celo napravile se samo za Čehe, da imajo torej Čehi vso pravico zahtevati, da se pri ustanovljenji novega češkega vseučilišča dele prostorišča in ustanove, sploh vse premoženje dosedanjega vseučilišča.
Za to pravo Čehov bil se je v četrtek 9. t. m. v dveh sejah deset ur trajajoč boj. V zbornici nav-zočni so prišli iz najbolj oddaljenih kotov našega cesarstva. Galerija, sploh vsa prostorišča prepolnjena so odličnih poslušalcev.
Predsednik grof Trauttma, nsdorff otvoril j e sejo ob Val2. uri. Navzočni so vsi ministri. Predsednik naznani, da je zamrl član zbornice baron Burg. Novoimenovani član zbornice grof F ran Thun priseže. Dr. Unger kot poročevalec večine naučnega odbora poroča v ustavovernem smislu — za čehe, naj se ustanovi posebno vseučilišče, obe vseučilišči naj bodeta popolnem ločeni, vse premoženje dosedanjega vseučilišča ostati ima pri dozdanjem nemškem vseučilišči — tako ima se premeniti ukrep državne zbornice, ki je bil sprejet z veliko večino.
vih muzikalnih toček. Oktet „Slovenijew svršil je svojo nalogo vrlo dobro !
V zabavnem delu vršili so se pesni in krasni govori, kakor je to v „Slovenijiw navadno. Na na-pitnico slovanskim gostom odgovoril je prof. Šu-man. To so bile zlate besede, ki jih je govoril vzoren rodoljub slovenskej mladeži! Če bi slovenska mladež večinoma uže ne bila rodoljubna, omehčati bi jo morale g. Šumanove besede.
nV prace a vedeni jest naše spaseni" to češko geslo naj bode tudi slovensko, v tem bode mili nasej domovini spasenje; na našej mladini je cela slovenska bodočnost. V mladosti naj se uči, bistri si um, ter prisvaja si trden značaj. Veda, žarko, plemenito rodoljubje, premoženjo — vse to je treba za blaginjo slovenskega naroda. Da bode naš rod srečen, spoštovan, da naša mladina napreduje ter se jači nad dobrimi vzori in na prospeh vrle „Slo-venije" napil je g. profesor.
Gromoviti živio klici doneli so po prekrasnem govoru in vsa slovanska mladež prišla se je v dol-gej vrsti odličnemu slovenskemu rodoljubu poklonit. Iz grl pevcev pa je zaorila krasna pesen: „Domo-vina mili kraj". Predsednik „Siovenije" g. Babnik napil je navzočnim damam, osobito slovenskej gospici
Manjšina naučnega odbora, katere poročevalec je grof Friderik Schonborn, stoji na stališči ukrepa državnega zbora: da se ima dosedanje vseučilišče deliti, da to, kar se je vršilo zdaj na jednem vseučilišči, vrši se odslej na dveh, daje torej novo vseučilišče naslednik v dolžnostih starega vseučilišča ter da je utemeljeno, da novo vseučilišče na-sledu je tudi v pravicah staro.
Otvori se generalna debata. Za večino naučnega odbora upisani so: baron Tomaschek, vitez Hasner, knez Schbnburg, proti pa grof Belcredi (predsednik upravnemu sodišču), dr. Ran d a (vseučiliščni profesor v Pragi), dr. vitez Miklošič in b iron Helfert.
Govorniki večine naučnega odbora Tomaschek, Hasner. Schbnburg nijso imeli dobrega dne. Premle-vali so stare puhle ustavaške fraze. Njih govori cedili so se pa inače od samega sovraštva do naroda Češkega. Schbnburg zajašil je svoje kljuse ter ga z vso viteško silovitostjo tiral proti zdanjemu mi-nisterstvu, češ, da vlada ministerstvo brez načrta, ali pa deluje s skrivnimi načrti. Kratko, a jeder-nato pobil ga je minister Taaffe , tako, da so celo ustavoverni pairi bili o^upneni in preplašeni.
Sijajen dan imela je manjšina naučnega odbora. Mirno, premišljeno, jedernato, a z izredno pre-pričevalnostjo govorili so njeni govorniki. Izmej vseh govornikov napravil je grof Rih Belcredi najglo-kejši utis, ker je pravne razmere od početka praškega vseučilišča do denes z vso natančnostjo in bistroumnostjo temeljito osvetlil. S sijajnimi govori, prepričevalno doslednostjo odlikovala sta se dr. Ran d a in baron Helfert. Prav iz srca nas je veselilo, da je veleučeni naš rojkk dr. vitez Miklošič tudi na strani boriteljev za pravice češkega naroda !
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 13 februvarja.
V slednjem času bilo je brati v nekaterih listih pomirljive telegrame o vstaji na ju^u: ti telegrami so namreč poročali, da se vstaja ne širi in d* bode celo kmalu se polegla. Kakor se pa najnovejša poročila od glavnega poveljaištva v Sarajevu in od fml. barona Jovanoviča glase, nij še tako kmalu pričakovati miru. Poročila ta pravijo, da so vstaŠi osobito v dolini Narente mnogobrojni, dalje pri Gla-vatičevu in Bjehči, okolo Foče in na Krbljini. Baron .Tovanovič je baje dobro informiran o obsegu vstaje in številu vstašev. Zdaj drže se še naše čete defenzivno, a to ne bode dolgo trajalo, jele bodo napadati vstaše. Mi gorko želimo, da bi se kmalu umirili uporni duhovi in da bi jim potem vlada dala dobro upravo in da bi v okupiranih provincijah pričela Slovanom prijazno politiko.
Poročali smo uže, da so zaprli nekatere s u m-njive Kiiience zaradi Rusom prijaznih konspi-
Milki Š. Trinajst let svršila je „Slovenija", a prvikrat je nocoj sodelovala rodoljubna Slovenka.
Zdaj vrstil se je govor za govorom pesen za jiesnijo. Nij mi mogoče opisati tehtovitih iu navdušenih govorov zastopnikov raznih slovanskih akade-miškita društev. Jeden bil je lepši nad drugim. V imenu „akademickega spolka" govoril je stud. med. Riedl, za „Zvonimir" stud. med. Bianchini, za slovaške akademike predsednik „Tatrana" stud. med. Šimko, v imeau Srbov predsednik „Zore" g. Despotovič (poslanec srbskega cerkvenega kongresa), v imenu Poljakov govoril je ud „Ogniska* vitez Blažovvski, v imenu Rusov predsednik „Bu-kovine" stud. juris Dudykiewicz; omeniti mi je tudi lepih govorov Čeha Rvbičke (stud. med.), Slovenca Pre vca (stud. jur.), Slovaka Markoviča (stud. med.)
Da, ta večer ostal bode dolgo v spominu vseh, ki so se ga udeležili. „Slovenijitt skazalo je ljubav toliko rodoljubov, ž njo slavila so vsa slovanska dijaška akademiška društva nevenljivi spomin Vodnikov, naj le ona tudi v prihodnje goji plemenita načela, kakor do zdaj; naj budi v prsih svojih neusahljiv plamen gorke ljubavi do mile slovenske domovine, do slovanstva!
racij. Ti dogodki pa so nemškim listom prišli kaj po volji: Zdaj kar na jedno sapo vpijejo, da to delajo ruski agitatorji in >e več — ti listi zdaj tudi trd°, da nemirov na jugu nij prav nikdo drug vzbudil nego Rusija, in topel stra^iju >vt-t s panslaTizmom. Kar pa se tiče teb nemških glasov o Rutenrih in ruskega vplivanja na nje, pravi celo rPest. Ll.u, kateri, kakor znano, ima tudi večkrat jednake halucinacije, ta li-.t pravi, da so te vse vesti neutemeljene. Rusijo posebej pa zagovorjn tudi „Nordd. Allg. Ztg." in pravi, da Rus-ja ne kali miru v Avstriji iu ta list svari pred razširjenj eni takih vestij, Češ, da nij modro nakopavati si po nepotrebnem »ovraštvo tako močnega soseda,
\ ia,lll|4 dl/aie.
Diplomatična zveza mej Ro>lfpir!fr> in Turčijo se bode zopet pridela. Zastopnik Boiuarije bode Canov, Turčije pa Nehad paša! — Nekateri listi trde, da bode bolgarski minister za uk in bogočastje Ji reče k odstop 1.
„Nat Zig." poroča, da je nemški kancelar se izjavil, da se nikakor ne bode vzprejel zakon, kateri bi definitivno majniške zakone, odpravil.
Aniih-iiUa predložila je papežu imenik kandidatov poslanikov za Vatikan. Kandidatje so vsi katoliki.
in C. Leskovic. Iz I. razreda: J. Luckmann, dr. Suppan, dr. pl. Schrey in dr. Suppanta chitsch.
Po naavetu Šolskega odseka podeli se Debe-lakova dijaška ustanova t letnem znesku 300 gld. sorodniku ustanovitelja, prvoiolcu gimnazije, Juriju Polenšeku. — Računi mestnih ljudskih šol o porabi novcev za šolske potrebe in šolarske knjižnice se odobre in se tudi poročilo mestnega šolskega sveta o obiskovanji mestmh in privatnih šol vzemn na znanje. Iz zadnjega je razvidno, da je obrtno napre-dovalno šolo obiskovalo v štirih razreiih 287 učencev. Dr. Keesbacher konečno utemeljuje svoj sa-mostalni predlog, naj bi mesto za poskušnjo zidalo jedno hišo, namenjeno delavcem iz tovarne za tabak za stanovanje. Ta hiša naj bi se zidala blizu tovarne za duhan na mestnem ozemlji. Veljala bode 6000 gld., vsako stanovanje pa bode stalo 50 gld. na leto in glavnica donašala 5 °/0 obresti. Tudi naj bi se popravila za poskušnjo v tem poslopji večja spalna soba za 10 delavk (smodkaric). Predlog se izroči stavbenemu in policijskemu odseku v poročanje, potem se sklene javna seja.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 11. februvarja.
V včerajšnjej seji je bilo n.vv/.očmh 23 odbornikov. Stavbeni m pravni odsek nasvetu;eta, naj se odda oskrbovanje lesa, kolikor ga bode m^sto potrebovalo za stavbe in za kurjavo, zastopniku gospoda Karola Tavčarja in njegove žeue, g. Gregorju Trdini, kateri je odjenjal 5% od nastavljene cene. G. Janez Peterca ponudil je sicer, da odpusti od nastavljene cene 12%, a to še le po dražbi. Na tako ponudbo, pravi poročevalec pl. Zhuber, ne gre da bi se mestni odbor oziral, kajti to bi kalilo uradno poslovanje. G. Ilegali misli, če je mestu na korist, nij treba jahati paragrafov in nasvetuje, naj se odda preskrbljevanje mesta z lesom g. I. Pe-terci, ako se pa to neče, naj se razpiše nova dražba. Oba predloga se zavržrta in sprejme se odsekov predlog. O zidanji vojašnice za i¿onjike poroča dr. Suppan. Veljala bi taka vojašnica 530.000 gld., donašala tedaj komaj 8l/g°/oi zato nnsvetuje poročevalec, nuj se mestni zbor, kakor uže jeden krat, izjavi, da neče zidati take vojašnice, kar se sprejme brez ugovora. Kranjskemu deželnemu odboru se kot prostor, kjer se ¿ida vojašnica za bram-bovce, ponudi prostor, do sedaj za živinski trg rabljeni. Ako pa bi bil dotičnej komisiji kak drug prostor, kateri je lastnina mesta, bolj ugoden, si ga lehko izbere. Prostor pa, kateri je mejaš živinskemu trgu in bi bil morebiti za vojašnico potreben in katerega ponuja g. Tdnies za 40O0 gld., mesto neče kupiti, nego naj ga dežela kupi, če ga potrebuje. G. Regali misli, naj bi se o tej stvari ne sklepalo preveč naglo, in naj bi se ne stavile vse vojašnice v jednem in istem delu mesta, a njegov predlog ne obvelja, nego predlog odseka.
Po predlogu stavbenega in finančnega odseka, o katerem poroča g. Ziegler, se sklene, da se zida na uže izbranem prostoru blizu parnega mlina, vojašnica za pešce in to za cel polk (tri bataljone) in za polkovni štab, zraven pa stale za konje častnikov. Kar še zemlje manjka za zidanje vojašnice in za prostor za vežbanje vojakov (Exercierplatz) ne bode se kupilo od g. Jarneja Črneta, nego od g. Martina Hočevarja iz Krškega, kateri prostor baje bolje ugaja. Deželnemu odboru kranjskemu se bode sporočilo, da, ker bode vojašnica sedaj večja, tudi dežela primeroma več k stroškom doprinasa, ker je po postavi za vojaško umestenjc k temu primoraua. Stroški za stavbo vojašnice bodo znašali nad 400.000 gld., dohodki pa vsako leto 30.869 gld., tako da bode zazidana glavnica donašala o1 2"■,, obrestij. Novci zazidanje in nakup, vzeli se bodo iz zaklada loterijskega posojila. Vsi predlogi obveljajo brez razgovora jednoglasno.
Sledeči gospodje mestni odborniki izstopijo letos iz mestnega odbora in bode treba mesto njih nove volitve: Iz III. razreda: J. N. Horak; J. Jurčič in dr. Zarnik. Iz II. razreda: Fran   vitez  Gariboldi,   dr. Keesbacher
Domače stvari.
— (Za n N a r o d n i dom") obvezali so se vsakdanji gostje v gostilnici pri ,av atrijskem čaru" v Ljubljani vsak mesec plačati po 50 gld. Mi z veseljem pozdravljamo to domoljubno obvezo in izrekamo željo, naj bi se zavedni narodnjaki pobrinili zato, da bi gostje vsake gostilnice po krasnej domovini našej na jednak način udeleževali se velikega narodnega podjetja. To bode gotovo najplemenitejši način, po katerem se bode družilo „utile dulci".
Še njegovi pristaši so nevoljno majali z glavami, ki so morali poslušati neslane čenče „politiskega lehr« fanta" Foreggerja.
— (S Štajerskega) se nam poroča, da nameravajo nekatere občine, ki so leta 1879 poslale prošnje državnemu zboru za slovenske srednje šole, svoje prošnje ponoviti ter opozarjati državni zbor, da g. učni minister še vedno prezira zadnji dve resoluciji od I. 1880 glede rabe slovenskega učnega jezika v srednjih šolah in učiteljiščih. Tako je prav: Oglasimo se in poteg-jemo se sami za svoje pravice.
— (Prošnje na državni zbor) so koleka proste, samo ob sebi se razume, da se smejo poslati tudi v slovenskem jeziku.
— (Ljubljanski „Wochenblatt"), ta božjastna žurualističua prikazen, ki je ob jednem primerno glasilo božjastne ustavoverne naše klike, razgraja in razsaja v zadnjej svojej številki proti jednemu naših sodelavcev ter mu očita „mladostu, „samoljubje", .šolsko klop" itd. Gospod dr. Schrey in njegovi pristaš' navajeni so od nekdaj, da vselej, kadar jim primanjkuje argumentov, po osobi padejo ter smešijo nasprotnika z otročjimi očitanji, na primero, da je v se zaljubljen, da hoče postati justični minister za Kranjsko, da je mlad in da njegovi nazori diše po šolskej klopi itd. Take bedarije človek prav lehko prenaša in toliko lažje, ker nij nikjer zapisano, da sme Človek še le tedaj javno pisati, kadar je dobil plešasto glavo. O šolskej klopi pa ima nasprotni naš listič toliko menj pravico govoriti, ker je njegovemu „glavnemu redakterju" bila šolska klop tako visoka stena, da je nikdar preplezati nij mogel. Ravno tako smešno je pa tudi, če taki pa-troui komu priporočajo, da naj bere Glaserja ali Uugerja.   Uboge reve,  kaj  vi veste o Glaserji ali
— (Mestna občina črnomeljska) odposlala je peticijo na državni zbor za premestenje Uugerji? Kadar se vpraša, kako naj se uredi ta ali deželne nadsodnije v Ljubljano iz Gradca. Kakor oni biro za anonse, tedaj odpirajte usta, sicer pa čujemo, store to tudi vse druge občine Belokranjske, molčite! Sploh so pa vse te tirade, s katerimi se Vivat sequens!  Ganimo se! šopiri zadnji „Wochenblatt", kakor se govori, lost-
— (C. kr. okrajna s od n i j a na V rhn i k i nina samovestnega sodnika, ki spada mej tiste in slovenščina.) Gospod okrajni sodnik na Vrh- „charakterfeste Richter", katere zagovarja ta list v niki je znan Nemec in komaj je čakal, da je dobil svojem uvodnem, s psovanjem natlačenim članku! tudi on svoj konflikt. Njega nemško puritanstvo sega j Dokler se nam bode na ta mičin priporočala nemška tako daleč, da svojim avskultantom še celo obis- kultura, nij se nam bati, da se bodemo utopili v kovanje Vrhniške čitalnice prepoveduje. Žalibog, da I germanske valove!
so naši mladi ljudje še vedno tako mehki, da svo-j —(Domača zabava s petjem in ple-jemu sodniku na ljubo pozabijo na svoj narod in, so m,) katero so priredili posavski domoljubi včeraj na vse tiste dolžnosti, ki jih olikanemu Slovencu i dne 12. februvarja v gostilni pri »ruskem čaru" prepričanje naklada! Pri c. kr. okrajnej sodniji|na Jezici, izpala je vrlo lepo. Udeležilo se jo je na Vrhniki vložil je dr. Moschd računsko ne le množno število  domačinov, obiskalo jo je
tožbo z očitki. Ali ta sodnija zavrnila je to tožbo, češ, da se s takimi tožbami, ako »opisane slovensko, samo sodnija moles-tira! Konečno se z vsako vlogo sodnija raolestira! Dr. Mosche vložil je rekurz ter stvar ob jednem na znanil justičnemu ministerstvu. Itadovedui smo, če bode ju8tično miuisterstvo uže vender jedenkrat nekaterim ljudem po sodnijskih sobah glave omilo, kakor to zaslužijo! Sedaj smo uže res tako daleč, da nam vsak dan rodi nov konflikt! Danes je dr. Payer, jutri bode morda kaka druga obskurna osoba, ki bode z novim konfliktom svojo ime nepozablji-vosti izročila.
— (Železnica Celje-Spodnji Draj-berg.) V seji državnega zbora 11. februvarja so se obravnavale prošnje za zidanje te železnice. Poročevalec železniškega odseka Falke nasvetuje, da se vladi izroče „zur Erwägung und Würdigung", kar se zgodi s pristavkom od dr. Vošnjaka nasve-tovanem: „zur eingehenden Würdigung". G. baron G ö d e 1 in dr. V o š n j a k sta gorko podpirala prošnje, F or egg er pa se je spet prav pobalinsko obnašal. Brez vsake potrebe grizel je okolo sebe in psoval na večino, da si brez te večine bi prošnje šle v koš in ne bile vladi priporočene. G. dr. V o šnjaku se je zahvaliti, da se to nij zgodilo, ki je prosit večino zborovo, naj se ne da motiti po nepremišljenih, raz-žaljivih besedah Foreggei jevih, ampak naj z ozirom na,dokazano potrebo in želje dotičnib okrajev prošnje prijazno usliši. „Politischer Lehrjuoge*cBoregger — po pravici ga „Südsteirische Post" tafco imenuje — si je k mnogim blamažam še jedno nakopal na glavo.
tudi veliko gostov iz Ljubljaue, bližnjega Šentvida in od drugod. Prostori, odmenjeni za zabavo, bili so jako ukusno dekorirani. Krčmar skrbel je, kakor zmerom, za dobro kapljico, in ker se mora postrežba vseskozi vzgledna imenovati, bilo je vse zidane volje do ranega jutra. Pesen glasila se je za pesnijo in napitnice ter govori navduševali so zbrane goste, pozabili pa nijsmo tudi zavrtiti se z zalimi posavskimi dekleti. Mnogo smeha prouzročil je burkasti ples „grabcev tajč". Aranžerju čestitamo na lepem uspehu in izrekamo željo, da bi ne bila to prva in zadnja narodna veselica na Jezici. Sploh menimo, da bi bilo jako umestno in koristno, ustanoviti bralno društvo ali čitalnico, kar bi pri vzbujenej ondotnej mladini ne stalo preveč .truda. Na delo! P.
— ( Tržaška-faas tava. ) Našim bralcem je uže znano, da se pri sv. Andreji zasipa del morja, da se prostor za razstavna poslopja razširi. Minolo soboto se je dovršil vnanji zid, ki je sestavljen h ogromnih po 50O centov težkih skal, in meri po dolgosti 226 metrov. V treh tednih bo zasut ves prostor, ua katerem bo stalo glavno poslopje. Zdaj so dela tudi po noči. Poslopji št. 1. in 2. pa bosta kmalu dodelani. Oglasila za razstavo se iz vseh avstr. dežel tako množe, da se aže zdaj sodi, da bodo poslopja pretesna. Samo Tržačanov se je primeroma malo oglasilo; tega je krivo hujskanje nekega iredentovsktga časnika in strah, da se bode blago drugih obrtnikov nasproti tukaj izdelanemu po lepoti in ceni zelo odlikovalo. Torej je sklical dr. Volpi ta teden dvakrat obrtnike na zbor, pri katerem se jim je dajala spodbuja; kajti  imeli bi
se sramovati, ako Trst tako malo obrtnije pokaže. Obrok za oglašanje se uže 15. t. m. konča.
Telegram „Slovenskemu Narodu".
Dunaj. Tonkli in slovenski poslanci in-terpelirajo justiČnega ministra zaradi Waserje-vih določb glede slovenščine pri sodnijah in glede tiskovin za sodnije. Pričela se je glavna debata o budgetu; za Slovence bode govoril Tonkli. Pri posvetovanji o pouku govoril bode dr. Vošnjak. Za zvezo Rudolfove železnice s Trstom bode govoril Nabergoj. Dr. Vošnjak izročil je peticijo trga Mozirje za slovenske srednje šole.
Razne vesti.
* (Gotova pomoč.) Nek deček se je igral s denarjem in pri tej priliki jeden denar požrl. Zaradi tega so tete in sosede pritekle, zagnale silen hrup in posvetovale se, kako bi se denar iz dečka spravil. „Veste kaj — rekel je šaljivec — pošljite po dav-karja, če je le mogoče spraviti denar iz dečka, ta ga gotovo spravi."
* (Šolstvo v Španske j.) Na Španskem je 29.138 ljudskih šol; na vsako šolo pride po 56 učencev. Za višjo omiko skrbi nad 60 javnih zavodov z več kot 30.000 učenci. Španska ima nadalje 10 univerz, v Madridu, Barceloni, Granadi, Oviedu, Salamanki, Santjagu, Sevilji, Valenciji, Valjadolidu in Zaragosi, vse skup s kacimi 17.000 slušatelji; od teh jih pripade samo Madridu uže več kot tre tinja. Razen univerz je še 54 semenišč, več tehničnih in rudarskih višjih šol; gozdarska akademija in akademija lepih umetnostij v Madridu; več obrtnih in trgovinskih šol, kmetijska šola v Cordovi, mornarska šola v Ferrolu in več višjih vojaških Sol.
* ( I j a š k o častn iš t v o.) Laška stalna armada ima po najnovejših izkazih 12370 rednih, 2593 čez Številnih, 895 pomočnih in 3657 reservnih častnikov. Brambovci imajo 1651 rednih in 365 izvem ednih častnikov. Črna vojska (Landsturm) šteje 2340 častnikov.
* (Uzrok samomora.) V Milanu ustrelil se je 29. m. m. dijak iz Verone, in sicer, kakor sam v pismu, ki ga je zapustil poroča, „zgol vsled dolzega časa" — klubu pustu, ki zdaj svoje burke uganja.
* (Židje.) Od Židov prebiva največ, namreč 81°/o v Evropi, 7'5°/0 v Afriki, 4'5°/0 v Ameriki, 4J/0 v Aziji, 3°/0 v Avstraliji. Relativno največ Židov prebiva v Rumuniji, kjer je vsak štirinajsti človek žid; potem v Rusiji, kjer pride na vsacih 28 ljudi jeden žid. Pri nas v Avstriji je vsak šestinštirideseti, v Nemčiji vsak dvainosemdeseti prebivalec žid. Čudno je, da v Angleškej, katera je vender glede trgovine in industrije prva država na svetu, pride še le na vsakih 500 ljudi jeden žid.
* (Največja knjiga sveta) je v Lon donu izhajajoča „Pantheon angleških junakov". Ista je 4 sežnje dolga in 2 sežnja široka, črke v zlatu tiskane pa merijo v dolgosti 1 */a pa'ca. Za napravo papirja, kakor tudi tiskovin sezidalo se je posebnih parnih strojev.
Vsem preblagim gospodom darovateljem izre kajo podpisani javno najprisrčnejšo zahvalo. Bog plati!
V Grade i 10. februvarja 1882. V imenu opravilnega odbora „podpiralne zaloge slovanskih vseučiliščnikov v Gradci":
Prof. dr. G. Krek,       Prof. dr. H. J. Biderman, predsednik. blagajnik. Jo s. Lendovšek,
tajnik.
Umrli so v IJuMjani:
9. februvarja: Frančiška Jenač, hišna posestnica, 69 let, Gruberjevo ulice št. 3, za oslabenjem pluč.
10. februvarja: Marija Volščak, delavčeva hči, 2 L, Sodarska steza št. 4. — Valentina Zeschko, knjigovodje va hči, 15 let, Mestni trg št. 8, za sprijenjem drobu. — Franc Pire, pomočnega slugo sin, 1 dan, Kolodvorske ulice št. 12, za slabostjo.
12. februvarja: Alojzij Steuerer, dimnikar, 49 let, Karlovska cesta št. 9, za jetiko.
V deželne j bolnici: 12. februvarja: Martin Sifler. dninar, 50 let._
Poslano.
(54-4)
Poslano.
Blagorodni gospod dr. Josip Poki ukar, državni poslanec
menda na Dobravi.
Vaše „Poslano" v 33. štev. ¡,810*. Naroda" jasno kaže,\la ne ustrezate niti terjatvam slovenske slovnice niti Željam in zahtevani Svojih volilcev, kateri Vas gotovo nijso volili v ta namen, da boste „procul regotiis" zibali in pestovali otroke. Če nijste mislili izpolnovati dolžnosti poslanca, zakaj ste pa prevzeli mandat? Z omenjenim poslanim se nijste niti oprali niti zgovorili, ampak prav nerodno javno obdolžili.
V Ljubljani 12. februvarja 1882.
Več narodnjakov.
Javna zahvala.
V četrtej seii dne 9* februvarja t. 1. naznanil je blagajnik, da so „podpiralnej zalogi slovanskih vseučiliščnikov v Gradci" za narastek glavnice darovali blag. gg. G. dr. Srebre, odvetnik v Brežicah, dr. J. Vošnjak, državni poslanec, dr. K. Schmi dinger, c. kr. beležnik v Kamniku in gospa Nina Frbhlich p i. Feidan, zasebnica v Gradci po 10 gld., ter blag. gg. dr. B. I pa v i c, zdravn:k v Gradci, dr. Janko Srnec, odvetnik v Mariboru, OJbreza, državni poslanec, V. Pfeifer, državni poBlanec in dr. Žižek, tdravn>k v Gradci po 5 gld., ter gosp. Val. Krisper, posestnik v Ratečah 3 gld.
Meteorologirno poročilo.
A. V IJmblJanl:
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo krina v mm.
m 'C « > E X> ,4j O i—1	Ob 7. ari tjstraj •b l. ari pipoltdni •b i. iri ■vito	748-47 h. 745-93 ma 74V16m.	— 26°C + 5-8° C — 15°C	ilabotea jagaiahod ilabotea uhod ilabotfD uhod	ja»« jasa« JMDO	000 n.
rt 'C m > E x> v. i—<	•b 7. iri ijatraj •b 2. ari popoludai »b 1. ari tultt	74322 ■■. 740-3 mm. 740-46 mM.	- 8-0* C -f 7-4"C + 10° C	ilabotta uhod ilabotea uhod ilabotea zahod	jata« jasai jasa«	000 mm.
12. februvarja	•b 7. ari ijatraj »b !. ari p#ptludm »b 1. ari mfor	740- 95 mm. 741- 27 mm. 744*86 au.	— 7-2° C -1- 4-6° C — 2-40C	ilabotea uhod ilaboten jugouhod ilaboten jogoubod	jasa* jasao jam	000 mm.
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk so jo od preteč nih dni j le malo spremenil in je povsod precej jednakomerno razdeljen; razloček mej makeimom in minimum zuaša le 7 mm. Vetrovi so še zmerom povsod zelo slabotni; jeli so po v<č krajih južni vetrovi prevladovati nad severnimi. Nebo je bilo povsod ali popolnem ali pa saj deloma jasno, nikjer pa oblačno, dostikrat tudi megleno. Temperatura sploh jako spremenljiva, zjutraj precej podnormalna, opoludue pa visoko nad nor-malom, povprečno pa precej normalna, razloček mej maksi-mom in minimom znaša 1 0 C. Morje vedno skoro popolnoma mirno. Dežja a i snega nij palo nikjer nič; vremo stanovitno in precej suho.
IDuLnajsl^a, borza
dné 13. februvarja.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni državni dolg v bankovcih Enotni državni dolg v srebru .
Zlata renta ........
1860 državno posojilo.......129
Akcije narodne banke.......811
Kreditne akcije   ,........290
London............120
Srebro............—
Napol.............
(J. kr. cekini..........
Državne marke........
4% državne srečke ia 1. 1854    250 gld Državne srečke Ia I. 1HG4 .   .    100 „ 4u/0 avstr. zlata renta, davka prosta
73 gld. 75 , 92 .
9 5 58 118 171 91
Ogrska zlata renta 6°/&......117
4%
83
„      papirna renta f)<:/0..... 84
5°/0 štajerske zemljišč, odvoz, oblig. .   . 104
Dunavu retf. srečke f>u/0    .   .    100 gld. 113
Zcmlj. ohč. avstr. 4 Vi0/,, zlati zast. listi . 119
Pnor. oblig Elizabetiue zapad. železnice 98
Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 103
Kreditne srečke.....100 gld. 175
Rudolfove srečke.....                      10   „ 19
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120   „ 114
Trainmway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . 188
80 30 30
75
53 64 50
50 95 75 90 25
25 25 25
25 50
kr.
najcistije fužne
K1SEL1NE
poznate kas najbolje okrepljujude pice,
I kas izkaias llek proti trajnoa« kaalju pločevine I želodca bolesti grkljaaa I proti ■•faursln katar«,
*r 'pjrr ■ (pasti llen>
••m Hinke Mattonija
Svarilo!
Ker najni brat Dovrcnka nij v nikakeršnej kupčijskej zvezi ■ nama, zato •variva vsakega, naj inu nič ne posojuje denarja, ker ne liova za njim plačevala
(89—3)
Fran in Janko Cirman,
mesarja v Sent Vidu nad Ljubljano.
Mazilo za lase!
po prof. dr. Pvtlaa, jedno najboljših sredt»tev,  da se prostor,  kjer rasto lasje, utrdi in da lasje ne izptadajo. ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim uspehom pri tisočih.
1 lonček za dolgo časa samo 60 kr. prodaje pravo le lekarna „prl »urnorogu", v LJublfani na Mestnem trgu. (28—5)
KnjiflOTOuja in comjtoirista,
kateri je slovenskega, nemškega in laškega jezika popolnem zmožen ter ima lepo pisavo in kije vojaščino prost, sprejme valjui malin v Kranji. (91—1)
Vozni listki v Ameriko.
Kreiranje agentur, ki skrbijo za preseljevanje, ima nalog, da skrbi za varnost potujočega občinstva pred sleparijami inozemskih agentov. Doka/, temu je, da vsak mnogo potujoči, kakor n. pr. Angleži in Amerikanol s posebnim veseljem kupujejo svoje vozne listke pn avstrijskih agentih, k< r sc dobivajo vedno po originalnem tarif u. Svetuje in natančnejša poročila daje (70—7)
C. kr. k on ces i jo nira n;i glavna agentura Arnolda Iteifa,
apediterja za svetovni promet,
Dunaj, I. JtJcz., Kolowratring, Pestalo/zigasse Nr. 1
je nekaj denarja; kje da se izgubljeni novci dobe, pove is prijaznosti uredništvo .Slovenskega Naroda-.
Marij inceljske kapljice za želodec,
nopresežnu izvrstno zdravilo zopet vse bo lezui v želodci,
mi
mm
in nepresežno zoper ne slast do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz žeiorica), zoper krč v že-lodoi, preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Grlsa.vra«i s.si loy;u : Lekar V. llrudy, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica •/. navodilom, kako se rabi, stane JJaW
3Pxo,-\7-e ima sarao : V Lj u b 1 j a n i: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajakej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširuovem trgu. V Novem mestu: lekarna D o in. llizzoli; lekarna Josip liergmann. V Postojni: Anton Do ban. V(io-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna MichaolGuglielmo. V C e lj i: .lekar J. Kiipferscbmied. V Kranj: lekar Drag. Savni k. V Ki umiku: lekar Josip Močnik.
DC Svarite v! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posneinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kap-ljiee za želodec morajo imeti v sklenico ■ vtisnene besede: Eclite Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marij inceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno ziuianeaije in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim ziaaaue-njem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teb znako" istiuitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—24)
ludatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".