Naročnino mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdtija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/IH Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050, — nočna 20%. 2994 in 2050 COVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. "563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprav«: Kopitar-jevii 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dnu zjutrnj, razen pondeljka in dneva po prazniku Romunija na delu Bukarešta julija 1931. Nedavno je romunski predsednik vlade profesor Jorga v svojom uvodnem govoru, v katerem je napovedal nove drakonične štednje v državnem proračunu, izrekel besede, ki jih je namenil Romuniji, katere pa veljajo ravnotako tudi za marsikatero drugo državo, četudi bi se nahajala v bolj srečnem položaju, kakor njegova domovina. »Mi ne smemo več zapravljati denarja v isti meri, kot smo ga do sedaj, ker sicer bomo padli v brezno. Načela skromnega življenja in štedljivosti, ki so ustvarjala velike in močne narode, se morajo uko-renrniti globoko v romunskem narodu. Za naša razvajena ušesa so to morebiti neprijetne vesti, toda potrebne so, kajti ni je boljše šole, kot je šola resnice in poštenja, v kateri bi jaz rad vzgojil bodoče generacije našega naroda.« Spričo cele vrste narodnih slavnosti, katere je zadinja dva meseca romunska vlada organizirala, so se našli nekateri hudobni jeziki, ki so rekli, da se Romunija v svojem veseljačenju prav nič ne zaveda težkih gospodarskih prilik, ki davijo romunskega kmeta, nič manj, kakor povsod v ostali Evropi. Slavnosti, res, bilo jih je nekaj, in lepe so bile! Dne 6. julija so obhajali z razkošnimi ceremonijami obletnico povratka kralja Karala iz inozemstva in njegov prihod na romunski prestol. Nekoliko kasneje je romunski narod zopet proslavljal 60 letnico svojega predsednika vlade profesorja Jorge, ter se veselil neštetih priznanj, ki jih jo dobival iz vseh krajev sveta, kamor je segla njegova učenja-ška slava. Dne 21. julija je vlada zopet pozvala ljudstvo, naj se širom države v toplih manifestacijah spominja smrtnega dne velikega romunskega državnika Take Jonescu, genialnega ustvaritelja Velike Romunije in zgradi t elja t razveze Male an-tanle. V prvih dneh julija je ljudstvo prisostvovalo večdnevnim slavnostim letalskega kongresa, sedaj na koncu meseca pa hoče zaključiti svoja slavja z nacionalnimi svečanostmi ob priliki poroke lleane z nadvojvodom Antonom Habsburškim. To prazniško razpoloženje, v katerem se navidezno vzdržava romunski narod, pa ne sme zakriti trdih borb in resnih poizkusov romunske vlade, da odslrani vse rane, ki jih je zadala dolgoletna brezvestna uprava in katere je do neznosnosti povečala gospodarska kriza. O profesorju Jorgi se nmenja delijo in dosti jih je, ki nočejo odobravati načina, kako je on prišel na vlado in metode, katerih se sedaj poslužuje. Velika nezadovoljnost v vrstah kmeteke stranke je prišla do izraza v odstopu njihovega vodje dr. Maniua in je dovolj jasna in glasna priča, da se v širokih plasteh romunskega ljudstva zbira neurje, ker se mu dozdeva, da je bilo omalovaževano in da njegov glas in njegove želje ne najdejo upoštevanja pri sestavljanju nove potrebne zakonodaje. To so brez dvoma ne-dostatki in nevarni eksperimenti. Ako pa pre-iremo te pogreške in razne več ali manj prikrile poskuse, da se uvede diktatorski način vladanja — saj je Romunija dejansko tudi pod Bratianuji stalno živela v diktaturi — bomo našli v delu, ki ga vrši profesor Jorga, veliko državnih činov, katerim nepristranski opazovalec ne sme odreči odkritega priznanja. Ko je Jorga prevzel vlado, je našel dve stvari, katerim je moral posvetiti prvo pozornost: gnilo in brezvestno upravo, ter prazne državne blagajne. S strogimi odredbami se je lotil čiščenja med uradniki. Take vrste delo napreduje le polagoma in trudoma in še nikdar ni želo občega priznanja. Tudi v Romuniji ga ni. Šele, ko bodo pretekla desetletja in ko se bodo pokazali sadovi d rak-ničnih in včasih celo navidezno krivičnih odredb, bo Jorgovo čiščenje Avgijevega hleva našlo svoje zgodovinsko priznanje. Kdor je poznal staro Romunijo, kommpirano urad nI št vo, nepotizem in porodičarslvo — saj so skozi dolga desetletja vladale Romunijo samo nekatere družine — bo vesel napredka, ker se sedaj polagoma odpirajo možnosti. da pri vstopu v državno službo ne bo več odločevalo ime ali sorodstvo ampak duševna kvalifikacija. Reforma je dolgoročna in ne zdi ee pravično, če se Jorgi očita, da ni v par mesecih preobrazil državne uprave po zgledu zapadnih držav, kjer sloni na starih tradicijah domoljubja in neoporeklji-vega poštenja. Kar se desetletja zastruplja, bodo leia morala zdraviti. še težja je druga naloga, namreč najti denarja za državne potrebe, oziroma državne potrebe tako zmanjšati, da jih bo mogoče kriti, ne da bi se bednemu ljudstvu nalagala nova bremena. Romunska vlada je pravilno razumela, da pri kmetu ne more več ničesar pobrati, ampak da mu mora nasprotno pomagali, da postane zopet zdrav in normalen konzument in reden plačnik davkov. Zaito se je Jorga obrnil na meščanske sloje, ter njim naložil davke, ki so za gotove kategorije 20 krat večji od predvojnih. Za podporo kmetskega prebivalstva pa je ustanovil novo poljedelsko hipotekarno banko, ki pod državno kontrolo daje kmetom posojila do polovične vrednosti zemljišča in sicer po 10% obreslni meri, kar je naravnost blagoslov za Romunijo, kjer je kmet moral obrestovati posojila z 20 ali še višjimi obrestmi. Nadalje si je Jorga v svoji skrbi za kmeta in ko! realen politik brez ozira na morebitne očitke stanovskih politikov in ne da bi holel počakati na negotov konec celoletnih, a brezuspešnih agrarnih konferenc, zasigural v Nemčiji izdaten trg z« romunski ječmen in koruzo. Tu je izhodišče romun-sko-nemške trgovinske pogodbe, ki je izzvala to-liko nervoznosii v krogih Male antanle. Jorga se je zavzel tudi za dva najvažnejša romunska industrijska produkta, to sta les in ]>etrolej. Izvozne carinske tarife za lo blago so bile tako občutno znižane, da bo odslej lahko zmagovito prodrlo no inozemski trg, leni lažje, ker je romunska vilada v gotovih slu- Versko sovraštvo še tli v Pri protikatoliških izgredih so pogorele 4 cerkve — sveto mašo — Duel na ulici med guvernerjem in stanje v Veracruzu »Slovenec« je včeraj kratko poročal o novih protikatoliških izgredih, ki so izbruhnili v Mehiki in so (jo vedi i do krvoprelitja in do obžalovanja vrednih razdejanj. Danes so dospela še sledeča obširnejša poročila: Newyork, 28. jul. os. Iz Jalupe v Mehiki javljajo, da je vlada uzakonila naredbo, po kateri se mora število duhovnikov znižati od 2000 na 13. Izvedba zakona je povzročila velikanske verske nemire, ker jc silno razburila katoliške kroge, ki so mislili, da bodo sedaj, ko se. je izživelo prvo krvavo preganjanje katolicizma, lahko živeli v miru in svobodno mogli spolnjevati svoje verske dolžnosti. Istočasno je usoda nanesla, da se je izvršil atentat na guvernerja, kar je nervoznost po mestu šc povečalo. Guvernerja jc obstreli! neki mladenič, ki se jc skrival med stebri guvernerjeve palače, v trenotku, ko je ta zapuščal svoj urad. Guverner je segel po svoj re- volver in streljal v smeri od koder je priletela krogla in ga ranila. Mladenič jc streljal nazaj, tako da je nastal sredi ulice in sredi onemelega občinstva pravcati duel med guvernerjem in njegovim napadalcem. Oba sta v teku boja večkrat svoje revolverje znova nabasala. Slednjič je prišel od zadaj neki višji uradnik, ki je potegnil svoj revolver iz žepa iu napadalcu usmrtil. Napadalca nc pozna nikdo, pri sebi ni imel nobenega papirja, tako da ni bilo mogoče izvedeti kdo je in odkod prihaja. Razburljivi prizori so povzročili med ljudstvom divjo paniko, ki se jc kakor požar razširila po vsem mestu. Protiverski agitatorji so to razpoloženje izrabili in nnhujskali množico, da je vdrla v zalogo bencina, katero je popolnoma izropala, bencin pa odnesla v divji procesiji v smeri 4 cerkva, katere je ž njim oblila ter jih zažgala. Ena cerkev je zgorela do tal, druge so deloma rešile požarne hrambe in vo- Duhovnih ustrezen med atentatorjem — Obsedno jaštvo, ki jc priteklo na lice. mesta in razgnalo rn^besnele množice. V neko peto cerkev, katere niso zažgali, so zdivjani fantalini vdrli ravno med otroško službo božjo ter začeli streljati iz revolverjev na vse strani. En duhovnik je bil ubit pri oltarju, dva druga sta bila smrt-nonevarno ranjena, več otrok pa je zndobilo težke poškodbe. Proti napadalcem so se obrnili nekateri odrasli navzoči ter istotnko streljali, tako da se je razvila v notranjščini cerkve pravcata bitka. V večernih urah je šc vedno vladala tako napetost, da je moral guverner proglasiti nad mestom obsedno stanje. Velike množice vojaštva so zasedle glavne ulice Jalape in Verncru-za, da preprečijo nove izgrede. Za enkrat vlada mir toda ozračje je zelo napeto. Vlada se posvetuje in namerava preklicati protikutoliški zakon, da se izogne šc večjim nemirom, ki prav lahko povzročijo revolucijonarne pokrete. Gospod zlatih miljard Študija guvernerja Angleške banke Mr. Montagu Normana (Od našega londonskega dopisnika.) Med redkimi velemožmi, ki odločilno vplivajo na razvoj svetovnega gospodarstva in ki takorekoč nosijo v svbjih rokah gospodar, bodočnost Evrope, se mora v prvi vrsti imenovati guverner angleške banke Sir Montagu'Norma. Kljub njegovemu znanju, kljub njegovi gospodarski moči in popularnosti, ki jo vživa, je med množicami docela nepoznan. Vedno govorijo o njem, nikdar ga ne vidijo. Diskreten, tih, boječ v svojem nastopu, se Norman skrbnu' ogiblje javnih nastopov in glasnih družabnih prireditev. Noben razkoši salon angleških dam se ne more pohvaliti, da ga je imel v svoji sredi, pri nobeni državni ceremoniji tega velikana ne najdemo. Velika mondenska poročila, ki se po angleških listih širijo v več kolon, njegovega imena, nikdar ne omenjajo. On ljubi tišino in samoto, ter govori samo toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Njegova okolica pripoveduje, da čestokrat daje na-redbe samo s znamenji, največkrat pismeno, le redko kedaj z besedo. Njegova zunanjost prav čisto nič ne odkriva, da se v njegovih žilah pretaka angleška kri: kratke brčice, mala koničasta brada, počasen, nekam len korak. Samo njegove oči, te mrzle plave oči, pravijo, da živi v njem jeklena moč. Doslej se še nobenemu ni posrečilo, razbrati iz te brezstrastne krinke kakšno notranjo tajnost. Mož, ki vodi in regulira evropski denarni promet, je vladar samega sebe in se nikdar ne spozabi. Mode Norman ne pozna in se ji ne klanja. Oblači se skromno in vsako čast odklanja. V tej deželi, kjer se ljudstvo rado ponaša z bleslečimi naslovi in kjer bi on lahko dobil najslavnejšega, je ostal stari demokratični lihi in skromni Norman. Mister Norman, kot se je imenovala skromna družina, iz katere je izšel. V Moor Plače, kjer živi njegova kmetska družina in kjer se sklanjajo stoletna drevesa nad škotskimi brdi Much Hatham, ga imenujejo kapetana, titel, katerega si je priboril v vojni z Buri. Tja rad zahaja k svojemu bratu, očetu peterih otrok, kjer ee on, stari osiveli samec, ogreva v družbi malih. V Londonu ima svojo pisarno prav v srcu bančnega dela mesta v tisti finančni trdnjavi, ki se med kapitalisti sveta vedno omenja le z največjim spoštovanjem. Angleška banka, na zunaj mrzla in nedostopna, stoji kot obrambni zid med borzo in rotovžem, kjer kraljujejo londonski župani. Že deset let vodi on usodo tega največjega denarnega z;i vod a sveta. On je bil tisti, ki je spoznal težave nnstale iz svetovne vojne in ki je s sigurno roko krmaril banko in rešil angleški denar v trenotku, ko so se rušile docela vse valute v Evropi. Bilo je treba sprejeti velikanska bremena, naložiti ljudstvu težke davke, Norman je podpisal in narod je sprejel. V tem je živel takrat poosebljeni odporni duh angleškega ljudstva, ki postane trdno in neomajno; kadar je nevarnost največja. Narod mor- arjev, narod morskih viharjev, arod, ki je zgradil svetovni imperij. Anglež še nikdar ni rajši dal in rajši dajal, kakor takrat, kadar je njegova domovina rabila njegovih žrtev, da vzdrži svojo moč med narodi sveta. Kadarkoli je angleški državnik znal pričarati pred oči angleškega ljudstva sliko o vesoljnem imperiju, v katerem vladata britska kri in britski razum, še vedno so vztrepetale v njegovi duši najplemenitejše strune, njegova roka se je odprla 111 nobena žrtev ni bila pretežka. V Londonu še vedo radi pripovedujejo, kako mirno se je Norman vrnil iz Amerike, ko je v imenu brit-skega naroda podpisal pogodbo za odplačevanje 600 milijard dinarjev, katere je Anglija med vojno najela v Ameriki. Kakor takrat so ga tudi odslej videli povsod, kjerkoli je. bilo živčevje najbolj napeto. Večina mednarodnih pogodb, ki so se sklenile v povojnem času, je bila inspirirana od njega, akoravno se njegovo ime skoroda nikdar ni imenovalo. Tudi sedaj že sloviti Hooverjev predlog je on prvi imel v rokah; ravnotako kot je prisostvoval razgovorom v Chequersu. Norman, ta tihi patriot in mrzli strateg na računski deski, brez dvoma vsak dan tiho pozdravlja kneza Wellinglona, ki zre dol na njega s svojimi bronastimi očmi, kadarkoli zapušča svojo finančno trdnjavo. Ta dva se razumeta. Oni na konju, ki jo svoje dni izobličil imperij in ta, ki skrbno varuje njegovo premoženje. Zvečer ga odpelje skromen avto tja proti severnemu delu Londona v hišico sredi cvetočih vrtov, kjer se odpočiva mož, ki drži v rokah vse niti evropske finančne politike in ki s svojimi odredbami posega v gospodarsko živčevje vsega sveta. G. Teror in kri v Indiji Indshi nacionalisti zopet začeli — Ali bo Gandlii prišel v srajci, ali brez nje? London, 28. jul. Čim bolj sc bliža čas, ko se otvori druga konferenca okrogle mize, h kateri ima priti narodni voditelj Indcev, ma-hntma Gundhi, tembolj se v Indiji sami oja-čuje protianglešku propaganda levega krila nacionalistov. V teku zadnjih tednov so se zgodili zaporedoma trije teroristični atentati proti angleškim funkcijonurje.m indske vlade, katerim sc je včeraj pridružil četrti. Neki dijak je streljal nu boinbajskega guvernerja ob obisku nekega koledža v Bombayu in je guverner le |H> čudežu ušel smrti; kroglja sc je namreč ustavila ob gumbu na levem prsnem žepu. Kmalu nato so neznanci ponoči v vlaku ustrelili dva .speča angleška častnika in nato zbežali. Včeraj pa je neki arhitekt Bitnal Guptu. ki je stal v Kulkuti pred sodnikom zaradi obtožbe soudeležbe pri umoru angleškega uradnika Jamesa Pcddieju preteklega meseca v Midnaporu, nenadoma sko-čivši z obtoženiške klopi, ustrelil sodnika Rol-phu Garlika. Ko so policisti atentatorja hoteli prijeti, je nameril nanje revolver, nakar ga je neki policist ustrelil, tako da je takoj obležal mrtev. Sodnik |ki je pri prenosu v bolnišnico na ]>oti izdihnil. Bimal Gupta jc sodniku ustrelil iz maščevanja, ker jc bil Rulph Peddie obsodil nedavno na.smrt njegovega sorodnika Di-nes Gupto, ki je 2. februarja tega leta ubil gonerolnegn inšpektorja jctnišnic, polkovnika Simpsona. Izve sc tudi, da so nacionalistični teroristi nedavno razstrelili nek most blizu Srinu-darja. Indske zadeve se zadnji čas nevarno zapletajo tudi zaradi neprestanih spopadov med llindi in Muslimani, ki so sc že na več krajih izrodili v prave pokolje. Vzrok je v toni, da se Iz španske konstituante Alfonz se je odpovedal prestolu London, 28. julija, ž. Daily Ekspress« prinaša senzacijonalno vest iz Madrida, glasom katere se je kralj Alfonz na rodbinskem sestanku odrekel prestolu v korist svojega četrtega sina. Istotako se odrekajo prestolu trije starejši sinovi v korist svojega brata Alfonza. Kralj Alfonz je prispel včeraj zvečer ▼ London. čajih obljubila izvoznikom lesa in petroleja izdatne nagrade. Izpad nemških reparacij nalaga Romuniji nov križ. Tudi tega bo nosila, ako se bo potrudila, da ohrani življenjski slik 7, ljudstvom, ki .je vedno 110-sitolj državnosti in ki je takrat pripravljeno do največjih žrlev, kadar vidi in čuti, da ga domovina I>olrebuje in um ljubezen vrača z ljubeznijo. Madrid, 28. julija, ž. Sinoči so kortezi dokončali verifikacijo mandatov in pričeli z delom kot konstituanta. Najprej je bil dosedanji začasni predsednik parlamenta prof. Bcsteiro izvoljen za definitivnega predsednika z 326 proti 6 glasovom. Desničarji so nato predlagali, da se obenem izvoli tudi predsednik republike. Temu se je uprl predsednik republike Zamora, ki jc imel velik govor. Pr.edlog desničarjev je bil odbit z veliko večino. Radikalna socijalna stranka, ki ima 56 poslancev in je torej tretja najmočnejša stranka, je imela svoj kongres, na katerem je sklenila vložiti predlog, da se kaznujejo vsi politični zločini in administrativni prestopki od leta 1921 naprej. Obtožence naj hi sodili kortezi. Izvajale naj bi sc nafstrožje kazni razen smrtnih obsodb. r> hindski nacijonnlisti še doseduj niso sporazumeli z Muslimani v zadevi naeijonalnega kuri-jalnega zastopstva muslimanskega prebivalstva v bodočih občinskih in parlamentarnih zastopstvih indskih držav. Tako je prišlo pred |>ur dnevi v Kašmirju do velikega masakra med Hindi in Muslimani. Dne 26. t. 111. so bili po mošejuh po vsej Indiji shodi, lin katerih so Muslimani vlado pozvali, du naj energično nastopi proti provo-kacijam hindskik nacijonulistov. Nič manj skrbi pa no prizadeva v Londonu vprašanje, ali bo Gandhi prišel septembra mescca na konferenco okrogle mize res napol nag, kakor napoveduje. Absolutno se namreč prvak Indije brani, da bi oblekel vsaj srajco, če že noče obleči jopiča. Londonski zdravniki so na tozadevno vprašanje vlade odgovorili, do je absolutno izključeno, da Gandhi v takem slučaju ne bi staknil hude pljučnice, radi česar jc več ko verjetno, du se sploh ne bo več vrnil v Indijo, če bo vztrajal pri svojem sklepu. Zakaj meseca septembra bi niti nujutrje-nejši Anglež ne prenesel živ sprehoda po londonski ulici z golim telesom. Nek važen funkcijonnr dvora je izjavil, da je naravnost absurdno in smešno, da bi se Gandhi v Londonu pojavil napol nag. Kajti kralj Jurij bo priredil vsem članom konference svečan banket v svoji palači. Kako bi se neki mogel tu pojaviti med najodličncjšo publiko v frakih in paradnih uniformah Gandhi brez jopiča iu srajce? To se v zgodovini Anglije ni zgodilo še nikoli in se tudi sedaj ne bo. Podkralj lord Willingrlon, ki biva v Sinili, se zelo trudi, da Gandhija pregovori, naj ni vztraja 110 svojem sklepu. Baje je Gandhija pripravil do sedaj do tega, da se bo odel t neke vrste tuniko, ki bo pokrivala celo telo. Neprestano izzivanje Trst, 28. Tukaj je imel v domu Balille v Ro-janu nek N. Deretto, tajnik akcijskih čet Dalmacije!!), govor o politično-vojaški organizaciji Jugoslavije.' Med drugim je trdil, d,i ima Jugoslavija organizirane četaše, ki naj v slučaju vojne z Italijo zastrupljajo vodnjake! Govor je končal s pozivom na osvoboditev Dalmacije! Čuditi se je, da se take provokacije, ki so naperjene proti miru, mirno trpijo. Lloyd George bolan Londnn, 28. jul. tg. Lloyd George je precej hudo obolel na krvnvljenju ledvic, tako, da so zanj precej v skrbeli. Liberalna stranka je izdala danes liolezensko poročilo, da je bolnik noč prestal precej nemirno. Njegovo splošno stanje pn je zadovoljivo, krvavljenje ni več. tako veliko. Canossa . • o Mussolini povabil francoskega predsednika vlade na sestanek — Kje so Iko je Mussolini grozil s topovi in črnimi srajcami — Železni zakoni gospodarstva C£3S«, Pari .. 28. jul. fr. V političnih krogih se ve uradno še vedno nepotrjena vest, da l,u \ kratkem prišlo do -eslunka med francoskim i •r-t.-lm predsednikom Lavalom in Mussolini-:n. S-stnnek so že razglasili nekateri inozemski Kes je taca krat samo t«, da se jc italijanski cl ;-!«>«i'iiiU zadnje dni nekolikokrat pojavil v ; rci's-dntštvu vlade in da je oh tej priliki izročil l.nvnf-.i p.iTnhilo Mussolinija. naj pride y Italijo na 1... , »o- o spornih vprašanjih, ki tičejo obe državi iu usodo Kvropc. Ni se dolgo tega, ko jc Mussolini i :-io*lasnem govoru v Livorno zapel himno topo-vom ;n bombam tcr zagrozil preko Alp, da lcgijoni črnih srajc čakajo na sovražnike Italije, da jih ponižajo. Vsako tono, katero bodo sovražniki Italiji dodali k svojemu hrodovju, bo dodala tudi Italija k svojemu, itd takrat ni šc preteklo dolgo časa, toda razmere so dokazale, da besede šc ne ustvarjajo dejanj in da sc bo franeosko-italijansko vprašanje moralo v prid Italije rešiti na drugi najin. kakor pa s topovi in s tonami vojnih ladij. Italija bi jih imela premalo. Tako sc jr zopet enkrat morala politika kloniti pred nujnostmi gospodarskih težav, ki so ohromile polet, ki ga je Mussolini oznanjal v Livorno. Lani na londonski konferenci so Italijani še vedno govorili glasno. Vsa prizadevanja Francije, da pride do sporazuma so se razletela na ponosni odpornosti Italijanov, ki so rekli, >da nočejo hiti ujetniki na morju, ki jc svoje dni bilo last rimskega cesarstva.« Od takrat sc jc stališče Italije vedno bolj mililo. Pri zadnjem zasedanju Zveze narodov je Grandi celo podpiral Brianda, ko je napadel avstro-nemSko carinsko zvezo. Sedaj je prišlo do direktnega povabila italijanske vlade, naj se Francozi pridejo pogajat na italijanska tla. Canossa? Ta beseda ni na mestu, ker Francija gotovo ni iskala ponižanja svoje sosede, ampak samo priznanja svojih pravic. V dobro informiranih krogih sc šušlja, da jc ameriški finančni minister Mellon, ki sc mudi na italijanski rivijeri, t veliki meri pripomogel Miiseoliniju, da jc liolj konkretno videl dejanski položaj, v katerem sc nahaja Italija. Ona rabi denarja, kakor mnogo drugih držav v Evropi. Po denar jc šla v Ameriko. Grof Volpi sc jc vrnil praznili rok, Schanzcr so je vrnil praznih rok, dc Štefani sc jo vrnil praznih rok. Mellon je obljubil zlato jabolko, toda pod pogojem — Američani radi stavijo take pogoje — da sc Italija sporazumi s Francijo glede pomorskega oboroževalnega programa. Sestanek mod italijanskim in francoskim mi- nistrskim predsednikom je dobrodošel ludi v Franciji. Nu velikih konferencah prihodnjega leta so zavezniki dobri, čeludi se imenujejo Italija. Ako pride do sporazuma, so bodo zrušili tudi marsikateri drugi visokoleteči načrti, ki so pod okriljem Italijo dozoreli v srednji Evropi in n;i Balkanu. I11 to je tudi dobiček. Italija noče zaosiaii Mussolini skliče novo konferenco sedmih držav Rini, 2S. jul. ž. Agencijo Štefani prinaša iz. Londonu vest, du se v tamkajšnjih političnih krogih radi potovanja Macdonalda in Ilender-sona v Berlin vzdržuje vest, da bo po sestanku britanskih in nemških državnikov v Berlinu sklicala Italijo novo konferenco, nn kateri bodo sodelovali predstavniki 7 držav, ki so prisostvovali konferenci v Londonu. Fašistični listi so mnenja, du bo ta konferenca imela čisto političen značaj. O nameravanem obisku francoskih ministrov v Berlinu se fašistični listi preccj skeptično izražajo, pri (eni pa pišejo, da šc ni potrjena vest, da bo Laval nn potu v Berlin obiskal tudi italijansko vlado. »Tribuna« opozarja, da bi bil prihod francoskega ministra v Rim zelo velike važnosti, ker bi bilo s tein dokaznno, da je postala Italija prvorazredni politični faktor v Evropi. Antiirancoski blok Francija proti vmešavanju Amerike Pariz, 28. Tu se je izvedelo, da je imel ameriški državni tajnik Stimson v Berlinu sestanek nemškim vojnim ministrom GrOnerjem. Stimson je baje Gronerju izjavil, da Amerika nujno želi, da bi Nemčija ne gradila tretje nameravane nove križarke in da bi vrhtega ustavila gradnjo dveh križark, ki se že konstruirata v ladjedelnicah v Kielu. Čeprav je ta ameriški pritisk na Nemčijo na prvi pogled v prilog sporazumu s Francijo, so francoski listi novico o sestanku med Stimsonom ) in Gronerjem sprejeli z veliko nejevoljo. Pravijo namreč, da Amerika na ta način skuša ustvariti ; protifrancosko fronto Amerike, Anglije in Italije, I kateri bi se pridružila Nemčija z namenom, da se na razorožitveni konferenci februarja meseca 1932 Francija prisili k taki redukciji svojih vojnih sil, kakor to želi antifrancoski blok. Stimson je Gronerju baje dejal, da je le v prilog Nemčije, če vtakne sabljo v nožnico in neha ražljati z njo, ker bo na (a način Francijo moralno prisilila k razorožitvi v smislu anglo-ame-riške in italijanske politike. Nemčije bo s prostovoljno redukcijo svojega oboroževanja dobila na svojo stran vse antifrancoske sile. Naj bodo besede Stifnsona predane točno ali ne, na Quai d'Orsayu so informirani, da Anglija in Amerika v sporazumu z Italijo delate na neke vrste tihem antifrancoskem koncertni. Kot odgovor na to je vojni minister Mnginot imel v Arcachonti govor, v katerem je izjavil, da bo Francija privolila v redukcijo oboroževanja le pod pogojem, da za Nemčijo veljajo naprej določbe versajske mirovne pogodbe, ki onemogočajo, da bi Nemčija ogrožala Francijo. Kako Bolgarijja rešujje kmeta Drahonične naredbe nove bolgarske vlade — Žitni monopol povzročit paniko med borznimi špekulanti — Borba za inozemski trg (Od našega bolgarskega dopisnika.) Sofija, 24. julija. Znano je, da je nastopila gospodarska kriza v Bolgariji že veliko prej, kot pri vas v Jugoslaviji. Že leta 1928 je strahoviti potres v Južni Bolgariji, radi katerega je zlasti trpelo mesto Plovdiv, zrahljal gospodarstvo Bolgarije ter se od takrat -tanje vsako leto poslabšuje. Bolgarija je izrazito agrarna država. S padcem cen najglavnejših izvoznih produktov žita in tobaka na svetovnem trgu je postal položaj ogromnega dela bolgarskega naroda — bolgarskega kmeta — skrajno kritičen. Njegova /.»/111« moč je popolnoma padla, r sled česar ju nastal popolen zastoj v trgovini. Velik del kmetov je hit prisiljen, ker se krediti na hipoleke težko dobe, hranilnic iu posojilnic, kakor so v Sloveniji, pa sploh ne poznajo, zadoliiti se, pri privatnih osebah seceda po tul iraških obrisi ili. Namera nove vlade, v kateri so zastopani zemljedeJci (kmelska stranka) s 3 ministri, je, dn reši bolgarskega kaneta iz. rok oderuhov. V to svrho zbira bolgarska zemljedelska banka statistične podalke ter se namerava, da ona prevzame obveznosti bolgarskega krnela napram zasebnim in drugim terjatvam ter dobi kmet dolgi rok za odplačilo svojega dolga. Da zamore podkrepili bolgarskega kmeta, ie xktenila vlada uvesti v Bolgariji žilni monopol. Poverjena direkcija za nakup žita naj nakupuje pšenic n po i leva< (Din 1.60) Jrankn nalmorjeno v vagon zn 1 kg. med tem ko se je lani še kupovalo od kmetov po 2 dn :i leva kg. Bazi i ko nakupne cene ter prodajne cene nn svetoi:rtem trgu vaj nosi država. Pa tudi v državi sami naj bodo vsi mlini pri-inorani kupovati vso [w»trebno množino žila pri imenovani direkciji. Cena še ni točno opredeljena, govori se pa, da bode znašala 3 leva za pšenico. Namera rlatle je zadela r sršenovo gnezdo. Borza in zveza trgovcev je izročilu vladi energičen ]rrotesl, ter napovedala najostrejši odpor v narodnem so- 1 70% se plača v gotovini, ostalo /. boni, ki se lahko ujiorabijo za plačanje davka in raznih obveznosti pri zemljedelski banki. branju-, ki bo sklicano koncem meseca avgusta. Navajajo v svojih spomenicah, du bo povišanje cen žila povod podraženju kruha, ki sedaj stane za kg iz mešane moke leva 4.50 (Din 1.80) in leva ti (Din 2.40) iz bele moke. Sigurno je, da bo vlada s svojim načrtom prodrla, ker je načrt sprejet od cele vlade. Tretji projekt za saniranje bolgarskega kmeta zlasti onih iz Južne Bolgarije, je uvedba monopola za tobak. Tudi proti temu načrtu so se dvigniti v obrambo svojih interesov trgovci in industrijalci, navajajoč razne pomisleke proti uvedbi monopola. Fakt je, da bo vlada tudi pri uvedbi monopola morala napraviti kake koncesije nemški družbi, avstrijski in italijanski režiji, ki so tu investirale mnogo kapitala v napravah skladišč, pisarn itd. ter imajo tu svoje osebje. Zadeva se še poučuje, zatrjuje se pa, da vlada nc bo odstopila od svojega načrt n. i Izvoz z.eniljedelskih produktov hoče vlada pospešiti tudi 7. raznimi ugodnostmi pri prevozu v Bolgariji, kakor tudi v inostranstvu z zaključilvijo raznih trgovskih, veterinarskih i. dr. dogovorov ter jo Jugoslovanska vlada že na pred kratkim vršeči se konferenci v Belgradu dala razne olajšave, zagotovilo hitrega tranzitnega prevoza, kar je izzvalo tU zlasti v zemljedelskih krogih veliko radost. Nova vlada upa na ta način, da podpre zdrav temelj države, svojega kmeta in z njim vred dovede Bolgarijo k ozdravljenju današnjega težkega gospodarskega položaja. K. Macdonald svari .Jeklene čelade" 99 j Zanimivosti berlinskih pogajanj Poleti Po vsaki kopel ji bodisi hladni ali topli namočite tnali robcc ali brisačo z „AtQO" in nalahko nadrgnite telo Občutili boste prijetno ir» trajno svežost ALGA dobiva se povsod I steklenica 16 Din Berlin, 28. jul. Ig. Mac Donald in Henderson sin imela danes dopoldne dveuren sestanek z Brii-ningom in Curtiusom v palači državnega kanclerja. Nato stn bila angleška ministra sprejeta p'ri predsedniku republike Hindenburgu. Odšla sta poteiji v svoj holel, kjer je Mac Donald radevolje podal časnikarjem pojasnila na najrazličnejša vprašanja. Pri tem je prišlo do mučnega incidenta. Zastopnik nekega lista, ki jc pristaš železnih čelad, jc vprašal Mae Donalda z ozirom na njegov včerajšnji govor, ali nc bi hotel sprejeti depiitnri.jc železnih čelad, da bi spoznal ideale nemške mladine. Mae Donald pa jc odgovoril, da v svojem vccrnjšnjcin govoril nI apeliral samo na nemško mladino, temveč na mladino iz vsega sveta. Smatral hi za nesrečo, če bi bila dannšnja generacija kdarkoli prisiljena nastopiti druga proti drugi v odkritem sovraštvu. Cilj mlade generacije in njen ideal hi moralo biti sodelovanje v mednarodnem smislu. Prisotni so odgovor navdušeno pozdravljali. V ostalem je Mac Donald izrazil zaupanje, dn bo Nemčija radi svnje ekonomske in industrijelne sposobnosti prebrodila krizo, dasi ima Se vedno pričakovati težkih dni. Pri tem 1e Mac Donald izrazil 11 panje, da sr bodo nemsko-angleški odnošaji še nadalje stalno boljšali. Na vprašanje o razvijanju gospodarskih odnoša.iev narodov med seboj, se je izjavil Mac Donald za načelo svobodne trgovine. Denarni odtok iz Anglije je pojasnjeval s tem, da je angleška banka na najgeneroznejši način izpolnjevala dolžnost! čtivarice bančnega s vel a. Angleška banka je torej ua Tiajdalekosežnejši način podpirali Avstrijo, Nemčijo in druge evropske države. Ves položaj pa seveda ni mogel oslati brez vpliva ua angleško banko, ki je še vedno centralni depot za vso države. Ne samo Iz Francije, temveč tudi iz drugih držav so zahtevali v Londonu vračanje de-potov. Lahko pa trdi, da danes še vedno, kakor prej velja stavek: Tako varna, kakor angleška narodna banka. Zelo se je opazil ludi odgovor Mac Donaldov na vprašanje, ali bo angleška vlada ostala še nadalje pri tradicionalni politiki ravnotežja med državami: Ualance o I' Povver. Mac Donald je odkrito izjavil, da jc ravno nasprotno res. Politika, kakor jo zasleduje sedaj angleška vlada, nima nobenega opravka z Balnnce ol' Power; na sprotno pa hoče splošno razorožitev, dočiini pomeni Balance ol' Povver nadaljnje oboroževanje. Samo tedaj, če bodo države sodelovale, bo mogoča razorožile v. Politični izleti po jezerih Berlin, 28. julija. Ig. Obisk angleških ministrov gre h koncu. Zunanji rtiinisler Henderson jc danes zvečer z. železnico zapustil Berlin, Mac Donald pa se bo jutri dop.ddne 2 vojaškim letalom vrnil v London. Danes so v glavnem govorili o razorožitvi. Po dopoldanski dveurni konferenci je sledil popoldne političen izlet od 1 do 7 z motornim čolnom po Uavelskem jezeru, katerega s,> se razen angleških ministrov udeležili: dr. Bruning, dr. Curtius, angleški poslanik in vrč uradnikov 'zunanjega ministrstva. V času med obema tema konferencama pa sta bila Mac Donald in Henderson povabljena na kosilo pri pruskem ministrskem predsedniku Braunu. To kosilo pa ni bilo političnega značaja, temveč je bil to samo sestanek z voditelji nemških socialnih demokratov, rudi česar so se ga udeležili tudi pruski notranji minisler Sievering. voditelj socialne demokratske stranke \ Vol Is ter vodilni poslanci dr. Breltselleid, Uril mann in dr. Hilferding, ki so skoraj vsi dobri znanci Mac Donalda in Hendereona. Pogajanja §mnc.-angleških bank Pariz. 28. jul. tg. Pogajanja francoskih in angleških bank o rediskontnem kreditu francoske narodne banke angleški narodni banki, so sicer včeraj /.večer prinesli načelen sporazum, vendar pa niso bila formalno zaključena. Francoska narodna banka je /. ozirom nn nujne predstavke Angležev izjavila, da je pripravljena dovolili angleški emisijski banki rediskontni kredit za 3 mesece do višine llK) milijonov dolarjev, torej približno 20 milijonov funtov. Negotovo pn je ostalo. nI! st-bodo tega kredita udeleževale ludi velike francoske banke s polovico, a upanje Jc, da bo še danes prišlo do končnega rezultata. N'a današnjem sestanku .se bo najbrže razpravljalo ludi o vprašanju, kakšno stališče bodo zavzele francoske privatne banke glede načrta za finančno mirovanje za nemške Uredile, ki so ga določilu vlade v Londonu. Domneva se, da bodo zavzele francoske banke ktm-cilijantno stališče, ker sla sc francoska narodna banka in francoska vlada resno prizadevali za tn. da se mirovnlni načrt ne bo prekrižal s francoske strani. Najprej sc je zdelo, da zahtevajo francoske banke za svojo udeležbo francoskega rediskontnegH kredita Angliji jasnost o tem, koliko iina določenih kreditov v Nemčiji. Avstriji in Mad,jurski. Kolikor jc dosedaj tukaj znano, imajo angleške banke v Nemčiji terjati še okoli 7(1 milijonov funtov pri menicah in drugih kratkoročnih kreditih. Pri sedanjem kreditu moril angleška narodna banka pre vzeli vse jumslvo z.a francoski denar. 1'ildl Federai Reserve Bank je baje že izjavila, da jo pripravljena to akcijo olajšati. Nemčija sama pri kreditni akcfji ni udeležena, četudi zasleduje rediskontui kredit očividno la namen, da sc angleškim bankam da možnost pustiti v Nemčiji tamkajšnja dobroimetju kakor pariški li.sti soglasno izjavljajo. 11 i 111 n novi milijonski kredit služIti saftio zalo-dn se vzdrži kmz angleškega funta nad zlato točko iu prepreči nadaljnji odlok zlata iz Londona. temveč tudi zato, da se londonskemu kil-pitalneniu trgu olajša obveznost pri udeležbi mirovne akcije napram Nemčiji. Suuervvcin oznanja v -.MatiniK, dn pomoč francoske narodne banke ni potrebna sumo zato, du st: podpre angleški funt, temveč tudi zato, da se omogoči londonskemu trgu izpolnjevanje mednarodni h obveznosti. Pertbiax pa izjavlja v Eclio dc Parisu«, da so londonske banke preveč angažirale svoja likvidna sredstvu za Srednjo Evropo in z.a gotove države Južne Amerike, ki danes vse trpijo radi' krize. Polnoč francoski; narodne banko ni saino iz.ru/ naravne solidarnosti med Anglijo in Francijo, Icmvcč tudi ukrep zn samoobrambo Francije, ker bi sicer moral vsak nejjovoljen dogodek v Londonu hudo in direktno vplivuti na pariški trg. Nelasen položaj v Čile Neir.nork, 28. julija, tg. Dočim so bivši pred-sodnik Ibanez in njegovi pristaši zbežali čez Ande in neovirano dosogli argentinsko mejo, je glavno mesto Santiago sredi neprestanih kabinetnih zmešnjav. Tekom zadnjih 24 ur sta poslala državna predsednika, pa tudi že odšla, senatni predsednik Letelicr. daljo Opazo, ki je dnljnji sorodnik Tbn-nezov. Trenutno ima sedaj oblast predsednik Junn Esteban Montero, katerega je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Gospodarski položaj je še po-I polnoma nepojasnjen. Izkazalo se je za |>otrebno, j da se razglasi splošen štiridnevni moratorij za pla-j čila. V teh 1 dnevih bodo zaprle ludi vse banke. Župani-uradniki Bukarcšt, 28. julija, ž. Listi poročajo, da jc i novi zakonski predlog o državni samoupravi odobren. Po tem zakonu bodo župani postali državni uradniki, ki se ne morejo premeščati, njihov delokrog pa se bo razširil. Istotako jc bil sprejet zakon o reformi uradniškega zakona. Končno bo vlada izdala nov volivni zakon. Grške „$eklene čelade" Atene, 28. julija. AA. Listi so zelo nezadovoljni z vestmi, ki so jih dobili iz Soluna, da se tam ustanavlja novo nacionalistično društvo pod imenom - Jeklene čelade grškega .severa. »Estia« opozarja vlado na nevarnost, ki ji preti, če dovoli delovanje takih nepotrjenih društev in navaja v dokaz temu del proglasa tega društva, ki bo čisto po nepotrebnem razburil prebivalstvo grške Makedonije. Proglas med drugim pravi; Nas še niso videli, kakšni smo v resnici, organizirani po pravi vojaški disciplini. Videli pa nas bodo 15. avgusta prihodnjega leta, ko bo cel polk jeklenih čelad obiskal Florino, kjer se bo zbralo 18 sekcij te pokrajine, članov naše lige. Mi nimamo namena proti nikomur demonstrirati, Mi samo hočemo defilirati ob meji, da dvignemo moralo obmejnega prebivalstva, da pokažemo, da ideje inlernacijonalizma niso pokvarile mladine in da je vse pod organi-' žacijo jeklenih čelad pripravljeno na vse. »Estia« opozarja na nevarnosti takega defileja solunskega guvernerja, ker zbuja vtis, da vojaške oblasti posebno podpirajo to gibanje. „Zep pelin" Ljeningrnd, 28. jul. AA. Zrakoplov -Grof Zeppclin« je v bližini Francjožefove zemlje in jo stopil v radio-telegrafske stike s sovjetskim ledoloinccm Mnliginoin. Dr. Eckcner jc izjavil, da bo 3t. julija zopet v Nemčiji. London, 28. jul. AA. Ameriška podmornica »Nautilus« je danes odplulu iz, Plyinoiitha proti severnemu tečaju. Pristala bo \ Bcrgnu 1111 Norveškem. Za izvoz sadki Belgrad, 28. julija, ž. Centralna komisija za izvoz sadja pri ministrstvu trgovine in industrije je pričela 25. t. m. z delom. Predsednik te komisije je g. Boič, načelnik trgovinskega ministrstva, a tajnika sta Gjorgjevič in Stanišič. V komisiji se nahajajo tudi predstavniki poljedelskih zadrug, j Zveza izvoznikov iz Belgrada in predstavniki poljedelskega in prometnega ministrstva. Za velik vinogradniški in sadjarski kongres, ki se vrši 20. septembra skupno z razstavo od 20. do 25. septembra, vlada veliko zanimanje. Prometni ininisHcr jc odobril prevozne olajšave za blago in udeležence. Poljedelski minister bo določil nagrade za najboljše razstavljalcc. Drobne vesli Belgrad, 28, julija. AA. Na podlagi člena 17 zakona o državnem prometnem osobju jc prometni minister predpisal uredbo o zvanjih zvaničnikov , I. in II. kategorije in služlteljev. Belgrad, 28. julija. AA. V svrho pravilnega , in enotnega postopka na podlagi čl. 66 zakona u j državnem prometnem osobju je generalna direk-! cija drž. žel. izdala pravilnik o zdravniškem pre-I gledu. j Belgrad, 28. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralju je na predlog zunanjega ministra sprejeta ostavka našega častnega konzula v Aleksandriji, Mukič-beja. Split, 28. julija, ž. V avgustu pridejo semkaj medicinci in profesorji iz Romunije. Obiskali bodo | vse dalmatinske kraje in nato odšli v Primorje. | Napoli. 28. jul. Kakor znano, so Iti uu coni i eksplodirale bombe. Fašisti so radi tega hitro aranžirali demonstracijo v protest proti anti-fašističnim elementom. Prebivalstvo so prisilili, da je izobesilo zastave. Tolmin, 28. -julija, AA. Vojni minisler Gaz-zera jc prisostvoval vež.bam padovanske divizije na obronkih Črne prsti. Umrla je v Ilrunilniški ulici š(. 6 v Ljubljani gospa Frančiška P I e s t c 11 j a k , roj. Požcncl, v Mi. letu starosti. Pogreb bo v četrtek ob 3 popoldne. ■Svetilu ji večna luč! Žalujočim naše iskreno so- žolje! Zagrebška vremenska napoved: Precej vedro, nekoliko oblačno. Vreme se bo poslabšalo. Dunajska vremenska napoved. Na severu in severovzhodu deževno in hladno, tla jugu spremenljivo, deloma deževno vreme. Hladno, Svarilo rojakom v Ameriki »Jugoslovan« št. 168 z dne 24. VII. t. 1. je objavil svarilo na naše izseljence, du ne smejo verjeti razširjenim vestem, da se gradi v Jugoslaviji tovarna, v kateri 1k> zaposlenih 300.000 delavcev. 1/. druge strani smo zvedeli, da je razširjena v Ameriki vest, da je dograjen« v Ljubljani tovarna, v kateri bo zaposlenih 30.0(H> delavcev. Nastane vprašanje, kdo razširja take vesti. Po našem mnenju taki faktorji, ki iščejo pri tem dobiček, to so razne pisarne, ki nabirajo ljudi za pu rob rod ne družbe. Kakor je znano, so svoj čas take pisarne pri nas delale veliko reklamo za izseljevanje; j>ilo je tudi veliko konkurence, samo v Ljubljani je imelo 20 pnrobrodnih družb svoje zastopnike. Da ne bi kdo trdil, da to ni res, naj jih naštejemo: Cunard Line, Comp. Gen. Transntlantique, Navigazione Generali Italiana, Canadian Pacific, United American Line, Red star Line. The United States Line, American Line, Whithe Star Line, Hamburg Amerika. Norddeutscher Lloyd, Holandski L!oyd, Hamburg Siid, IIol-land Amerika Line. Royul Mail Line, Cosulich Line, Mesageries Maritimes, Chargeurs Reunis in Lloyd Sabaudo. Ker je Severna Amerika našim izseljencem svoje meje zaprla in ker je naša vlada izseljevanje v Južno Ameriko radi tam vladajočih zelo neugodnih razmer vstavila, so postajali ogromni parniki navedenih družb čim-dalje bolj prazni, in ker osobje v Ljubljani in drugih krajih naše države obstoječih izselje-liiških pisarn niso imeli nikakršnega pos'u, so njih poslovanje vstavili, tako da obstoji da up v Ljubljani samo še 7 zastopstev pa rob rodnih družb in tudi tem tečejo zadnji dnevi življenja. V živlenju je pa tako, da se vsakdo, ki ni zblaznel, brani smrti in vzame, če treba, tudi svojemu najboljšemu prijatelju rešilno bil- ko ne oziraje na to, če tudi potem pogine; tako je tudi pri pnrobrodnih družbah, ki prevažajo ljudi .čez Ocean. In ker ni ljudi, katere bi vozili tja, jih hočejo voziti pa nazaj če tudi za prav nizko ceno. V to svrho delajo v Ameriki reklamo za vrnitev v domovino, kakor so delali svj čas za izselitev v Ameriko. To bi bilo sicer iz našega državnega stališča v redu, če ne bi sledilo temu razočaranje. Naši dragi rojaki iz Amerike ne najdejo v domovini tistega zaslužka, kakor se jim je sanjalo; res je sicer, da so sc razmere v naSi domovini zboljšale, ali tako napredovali še nismo, da bi n. pr. postavili v Ljubljani tovarno za 30.000 delavcev. In pa rob rodne družbe računajo že danes z dejstvom, da vračajoči naši izseljenci v domovini ne bodo našli tistega, kar sc jim jc obetalo in da se bodo zopet vrnili slej ali prej v Ameriko ter da bodo imeli zopet masten zaslužek, ker od vsakega izseljenca dobi tukajšnji agent 10 dolarjev provizije. Poznamo agente, ki so odpravili letno preko 500 izseljencev ter so zaslužili pri njih 5000 dolarjev, to je 280.000 Din. Po tem dobrem zaslužku jim skomina, zato se že sedaj pripravljajo, da vse one, katere izvabijo zastopniki pnrobrodnih družb v Ameriki v domovino, v doglednem času odpravijo pod eno ali drugo pretvezo zopet v prekomorske kraje. Slišali smo. da komaj je dospel kdo i/ j Amerike domov, že dobi pismo od agenta z vabilom, naj se oglasi pri njem, pismeno ali osebno, glede pojasnila za vrnitev v njegovo novo domovino. Našim izseljeniškiin uradom in njih organom priporočamo zato veliko pažnjo, da ta-ko koristolovstvo in izžemanje naših izseljencev preprečijo. Majdica posluša Radion. Ta lepa. mola skrinjica, iz katere se čuje tako d><:ia glasba, delf Majdici mnogo veselja Imcnujf jo svoj Radion. „kei samasvira" Mala Majdica zamenjuje namreč radio z Radionom, o katerem ve, da sam pere in da napravi perilo brez vsakega truda čisto in snežnobelo. SCHICHTOV PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Rudarske plače znižane Juniorska štuicta (3X100 m) v sestavi: Kiirbos, Vilfan iu Maier je postavila nov rekord v času 3:59:6 (prej 4:04. Sz našega znanstvenega življenja Ljubljana, 28. julija. Po enoletnem bivanju v Jugoslaviji je pred kratkim odpotoval iz Ljubljane g. dr. Carl H. Mc C o n n e 1 1 s svojo gospo soprogo. Kot gojenec ameriške ustanove za pospeševanje znanosti Research C o n u n c i 1, ki je nele sorodna Rocke-fellerjevi ustanovi, temveč sta tudi vodstvi obeh v precej tesni zvezi, je g. dr. Mc Connell znanstveno delal v zoološkem institutu ljubljanske univerze in je pod vodstvom vodje tega instituta, g. prof. dr. Jovana Hadžija s polnim uspehom dovršil raziskovanje o razvoju živčnega sistema na brstih sladkovodne Hydre s pomočjo izboljšane metode selektivnega barvanja »instra vitam« (na živi živali) z metilenovo modrim barvilom; pred.ibjava prvih rezultatov je že izšla. Na temelju uspešno izvršenega dela v Ljubljani je g. dr. Mc Connellu podaljšana štipendija še za eno leto in je odšel na sloviti biološki laboratorij, ki ga vzdržuje »Kaiser-Wilhelm-Gesell-scliaft« v Dahlenu pri Berlinu. Mlademu ameriškemu paru so razmere v Ljubljani in v Jugoslaviji sploh zelo ugajale, prav tako kot obema ameriškima profesorjema, ki sla prišla na obisk iz Pariza kot sedeža evropske veje ameriških institucij za podporo mladih prirodoznanstvenikov. G. dr. Mc Connell je hodil po Jugoslaviji z odprtimi očmi, marljivo študiral in delal s svojo filmsko kamero posnetke, tako da bo lahko avtentično seznanjal svoje rojake z našimi razmerami. G. dr. Mc Connell je prvi Američan svoje stroke, ki so ga poslali k nam v Jugoslavijo v svrho specializacije. Da 6e oddolže za vse, mlademu ameriškemu znanstveniku storjene usluge, je Rockefellerjeva ustanova podelila pomočniku vodje zoološkega instituta, g. docentu dr. Romanu Kenku enoletno štipendijo za študijsko potovanje v severoameriške Zedinjene države. Naša vlada je, pravilno pojmujoč to zadevo, podelila g. dr. Kenku enoleten hono-riran dopust in za nekaj dni odpotuje g. dr. Kenk preko Trsta na Virginia-Universitj-, na kateri je g. dr. Mc Connell dokončal svoje študije. G. docentu želimo, da bi imel obilo uspehov in dn se srečno povrne. Upati je, da bodo tudi v bodoče naši mladi znanstveniki imeli priložnost za po dobila študijska potovanja, ki so se ne samo zanje osebno, temveč tudi za medsebojno spoznavanje in skupno znanstveno delo v mednarodnem znanstvenem svetu, največjega pomena. Tudi naš agilni mladi antropolog, g. dr. Božn i škerlj je dobil štipendijo Roekefellerjeve ustanove i in pojde v jeseni v Oslo in v Berlin, da se spe-l cializira. Ljubljana, 28. julija. O poteku pogajanj med zastopniki rudarjev in zastopniki TPD dne 21. julija smo že poročali. Iz poročila je zvenelo, da bodo prišli do sporazuma v vseli točkah, razen v mezdah. To domnevo je potrdila razprava dne 27. julija, ki je trajala s kratkim presledkom ves dan. Ko je prišel razgovor o mezdah, so stavili delavci minimum, od katerega niso mogli odnehati. Družba je nasprotno vztrajala pri znižanjih. Preko mrtve točke je prišla na ta način, da je kratkomalo objavila svoj sklep, da stopajo s 1. avgustom 1931 v veljavo nove mezdne postavke, seveda poslabšane, in sicer: 1. Temeljne plače (gosposke dnine) se znižajo za 5%. 2. Akordne postavke za 2%—12%. 3. Premije od 45—50%. Ti procenti pa bodo šli še višje, ker je uveden v nekaterih obratih nov akordni sistem. Minimalne mezde bodo: I. kat. 38 Din, II. kat. 33.25 Din, III. kat. 28.50 Din, IV.a kat. 23.75 Din, IV.b kat. 19 Din. TPD je izjavila, da je pripravljena po preteku treh mesecev sklicati pri posameznih rudnikih razpravo, pri kateri se ventuelno revidirajo neodgovarjajoče akordne in premijske postavke. V ostalih točkah se je dosegel sporazum: 1. Dodelitev akorda se izvrši na kraju delovnega mesta najkasneje tri dni po nastopu dela do-tične naredbe. Zaslužek ne sme biti pod minimalno mezdo. Ako bi bil brez krivde delavca, ima pravico zahtevati doplačilo k akordu do višine minimalne mezde. 2. Delavec se sme premestiti iz dosežene kategorijo v nižjo le v slučaju kazni. 3. Jamski les in ves tozadevni materijal se pripravi pravočasno v etažah. Ce se ne more dostaviti pravočasno, pripada delavcu odškodnina. 4. Za izredno uporabo streliva se da posebna odškodnina, za normalno uporabo je pa že upoštevano v akordnih postavkah. 5. Za delo na sveti večer od 10 zvečer do 6 ure zjutraj, potem na božični praznik in veliko Akademski kipar Jurkovič pri delu Ljubljana, 28. julija. Ponosno se dviga skoraj dograjena stavba grafičnega doma, ki si ga je zgradilo naše grafično delavstvo. V vogalu bo ta dom samozavestno nosil velik tiskarski emblem: leva z dvema tiskarskima batoma. Tega leva izdeluje akademski kipar g. Ivan Ju r ko v i č. Ta mladi kipar velikih zmož- Planike zahtevale smrtno žrtev Mojstrana, 28. julija. V spominu je še pretresljiva tragedija mladega Mihajla Webra v Kamniških planinah pred dvema tednoma. Sedaj pa so zahtevale planine že drugo letošnjo in še mlajšo žrtev in sicer so jo zahtevale tokrat Julijske alpe. Smrtno se je ponesrečil 14 letni Emest Košir, sin lovca ljubljanskega finančnika in podjetnika Josipa Luck- Skupinski skok z 10 metrov visokega stolpa o priliki plavalnih tekem za prvenstvo Slovenije. Izvajali so ga Srcbrnič, Trost in Strnad. manna, Janeza Koširja. Luckmann ima v najemu mojstranski lov v Vratih, kjer ima v najemu tudi lovsko kočo in kjer se sedaj mudi. Za postrežbo, za donašanje pošte in drugo pomožno delo je Janez Košir dodelil svojemu gospodarju svojega sina Ernesla. ki se je mudil že teden dni v Luckman-novi koči. V nedeljo popoldne pa je naenkrat izginil. Luckmann je bil prepričan, da je deček odšel k staršem v Mojstrano ter se zato ni vznemiril-ker je mislil, da se bo deček že vrnil. Toda dečka ni bilo tudi v ponedeljek nazaj in zato je Luckmann sporočil Janezu Koširju, da se njegov sin še ni vrnil. Sluteč najhujše, je oče alarmiral prebivalstvo. Dečka je odšla iskat reševalna ekspedicija. ki so jo tvorili Janez Rabič, Gregor Lah in Henrik Zima. Ekspedicija je dečka res našla, toda, žal — mrtvega. Z razbito glavo in z zlomljeno levo nogo je ležal pod visoko steno Stenarja, s katere je padel, ko je nabiral planike. Deček si je najbrž hotel preskrbeti majhen postranski zaslužek, da b; planike prodal letoviščarjem, pa ga je pri tem dohitela smrtna nesreča. Dečkovo truplo so že prenesli v Moistrano. Ta žalosten dogodek je pretresel vse prebivalstvo. Požar v Vin'ah K včerajšnjemu poročilu smo prejeli še naslednje: Dne 27. julija ob pol 1 ponoči je pogorel dvojni kozolec Alojziju Repniku, p. d. Lukaču, posestniku v Vinjah pri Dolskem. Zgorelo je v njem 60 nasadov pšenice in 15 voz lepe mrve, trije vozovi, sodi in drugo. Na kozolcu sta spala domača dva sinova, eden 17 letni in mlajši, ki sta se še pravočasno rešila iz grozno kakor baklja gorečega poslopja. V bližini stoječa domača hiša, deloma zidana in lesena, je bila v veliki nevarnosti. Škoda je ogromna, zavarovan pa je bil kozolec le za par t isoč. Poleg kozolca Je uničenega tudi nekaj mladega sadnega drevja. Prihiteli so takoj gasilci iz Dolskega na pomoč. Gašenje je bilo skoraj nemogoče, ker ni v tej gorski vasici radi velike suše skoraj nobene vode. Nesrečni mož-poštenjak, mali posestnik, s kopico še malih otrok jo v tej gospodarski krizi pač pomilovanja, še bolj pa nujne in izdatno pomoči usmiljenih src vreden.' Leseno ogrodje za leva, ki pride na grafični dom. Poleg ogrodja majhen, že izdelan model leva iz mavca postavljen v ogrodje kakor bo postavljen na palačo. nosti je vzbudil pri nas že precejšnjo pozornost, dasi je nekako izoliran med slovenskimi umetniki. Naprosili smo g. Jurkoviča, naj razloži način svojega dela, naj se izjavi o svoji umetnosti. G. Jurko-vič je vstal od visokega ogrodja iz lesa in žice, v katerem je takoj spoznati bodočega leva, in pričel razlagati: »Lev, ki pride na poslopje grafike, bo visok dva metra in pol in bo v sedeči pozi. Vlit bo v bronu. To, kar vidite tukaj, je ogrodje, na katero bom polagal potem ilovico. Ogrodje je sestavljeno iz močnega železa, na katero so pritrjeni z žico leseni deli. Vsak del lesa mora visc*i navpično nn težišče, da ga lahko potem pregibljem po svoji volji višje ali nižje. Proti glavi, ki visi, je večja Konstrukcija lesa, ki je je čimdalje manj, čim nižji so levovi deli. V peroti leva pride mreža, pritrjena na močne žice, ki so upogljive, da jih lahko naravnam, kakor pač zahteva umetnina. Ko nedeljo se prizna 100% doklada minimalne ali akordne mezde. 6. Glede dela pri slabem vremenu so se sporazumeli: Vsa dela, ki so neobhodno potrebna, se morajo upravljati tudi ob slabem vremenu. Izvzeti so le nalivi in neurja. Tistim delavcem, ki pa niso neposredno v zvezi z jamskim delom, se po možnosti dodeli drugo delo. Za vsako delo pri deževju dobi delavec 50% temeljne plače več. Ce pa kak delavec noče delati pri slabem vremenu, gre lahko domov. 7. Vsem delavcem, katerim družba ne more nuditi stanovanja, se plača stanarina. Oženjenim 00 Din, samcem 20 Din mesečno. 8. Uvrstitev in napredovanje rokodelcev se v delavske kategorije izvrši po zmožnosti dotičnega. Naddnevni delavci se uvrstijo najkasneje po osemletni službi pri družbi v kategorije kopačev. 9. Vojaška vežba se ne smatra za ukinitev službenega razmerja in se da delavcem dopust. Pri sprejemanju novih delavcev se bodo v prvi vrsti upoštevali iz aktivne vojaške službe vr-nivši se delavci in svoječasno reducirani polnopravni člani bratovskih skladnic ter sinovi rudarskih družin. 10. Deputatni premog dobivajo vsi oženjeni delavci, ki so v kopaški kategoriji. Polovico depu-tatnega premoga pa dobivajo izjemoma tudi samski delavci kopaške kategorije, ako žive s starši v skupnem gospodinjstvu. 11. Vsi spori, ki so lokalnega značaja, se urejajo v sporazumu z dotičnim obratnim vodstvom. Prizadeti delavec se zaslišuje v prisotnosti zaupnika II. rudarske skupine. Mnenja smo, da je šla družba pri znižavanju plač predaleč. Položaj rudarjev' bo še težji, zlasti ker ni zajamčeno stalno delo. Že pri prejšnjih mezdah so zaslužile nekatere družine zaradi nestalnega dela komaj od 300 do 600 Din mesečno. Vemo, da je težak položaj tudi za družbo, toda pri še tako težkem položaju ne bi smelo nobeno podjetje ili preko eksistenčnega minimuma delavcev. bom dovršil leseno ogrodje, bom pričel nalagati ilovico, ki jo bom sproti umetniško modeliral. To je način, po katerem delani jaz, drugi kiparji pa po drugih, vsak ima namreč svoj način pripravljanja ogrodja, toda za take viseče figure, kakor je ta lev, se mi zdi ta najbolj primeren.« »Povejte še kaj o sebi in o svoji umetnosti!« »Rojen sem Ljubljančan, iz Šiške. Na Dunaju sem dovršil štiriletno umetnostno akademijo in nato še štiriletno specialno šolo. Moja dela, kakor spomenik v Škofji Loki in Cankarjev spomenik na Vrhniki ter spomenik na Borovnici so vam najbrž znana. Dovršil sem tudi več zasebnih portretov in kipov, dalje kiparska dela na palači poštne hranilnice, za Zagreb sem napravil neko delo za nagrobni spomenik, tudi v Ameriki imam nekaj del iz brona. Javno sem pričel delati leta 1920, ko sem dovršil umetnostno akademijo. Delam bolj za sebe in se ne silim v ospredje. Ža sedaj imam naročilo tudi za spomenik padlim vojakom v Starem trgu pri Ložu in v Ljubljani za neko poslopje osem velikih figur.« Kakor je skromna izjava, ki nam jo je dal, tako skromen in nevsiljiv je Jurkovič. On pusti, da zanj govori njegovo resno delo. Nova šola na Slalniku Šmihel pri Novem mestu, 27. julija. Pred par dnevi smo brali v »Slovencu«, da začno na Malem Slalniku z zidanjem nove šole. Res je tako. Tudi nihče ne taji, da ima zasluge za zidanje omenjene šole predvsem in izključno šolski odbor na Malem Slatniku. Res je tudi, da je šola na Malem Slatniku kolikor toliko potrebng in tudi v novem šolskem zakonu utemeljena. Veliko vprašanje pa je, ali je graditev novega šolskega poslopja tako nujna, da se mora pričeti takoj sedaj v času najhujše krize našega kmeta in pod lako neugodnimi pogoji. Vse naj se sezida nn posojilo? Kdo bo plačeval amortizacijo in še obresti polmi-lijonskega dolga? Ali ne bi bilo bolj uvidevno in pametno, da bi se pri občini zbiral vsakoletni prispevek in ko bi se nabral potreben kapital, nai bi se pričelo z zidanjem? Pred par dnevi so začeli razpošiljati položnice za davčni nalog. Povsod zdihovanje in tarnanje, kje vzeti denar. Že sedaj so bremena tako velika, da jih najboljši posestniki komaj zmorejo. Posestva so kar po vrsti zadolžena in prav veliko že do polovice. Kje naj reven kmet vzame denar za najpotrebnejše, da se preživi? Saj niti posojila ne bo več dobil! Ali naj kar pred celo podgorsko vasjo zapoje boben? Ali se bomo potem čudili, če se ljudstvo po vseh vaseh radi nove dajatve vznemirja in razburja? Ali se bomo poleni jezili, če je ogromna večina — z izjemo onih odbornikov skoraj vsi — davkoplačevalcev proti zidanju z občinskim odborom vred, če pa je sila tako velika? Nn to bi se naj bil domislil omenjeni odbor, ki se hvali, da je izsilil zidanje šole. Zapostavil naj bi bil osebne koristi, s katerimi računa, pa bi ne bilo nobenega vznemirjenja. Nismo nekulturni, da bi bili proti šoli, vemo pa tudi dobro, da je prvo življenje, potem šele kultura. Oblast pa prosimo v skrajni sili, naj že vendar enkrat uvidi žalosten položaj našega kmeta in naše okolice in naj zidanje šole na Slatniku za ekaj let vsaj odloži. Pridobivajte novih naročnikovi Novi zvonovi na Brezjah Ob veličastni slovesnosti preteklo nedeljo na Brezjah, kukor že večkrat ob enakih slovesnih prilikah, se je posebno živo čutilo, kuko so sedanji li reški zvonovi — železni — nedo-statui zu našo nujvečjo božjo |K>t, zn slovensko narodno svetišče. Zvonovi, kakršne iinu inarsi-kaka navadna podružnica. Ti zvonovi so bili nabavljeni pač za prvo silo. ker en sani nu taki veliki božji poti pač ni mogel bongljati v zvoniku. Za vedno jki tako zvonilo za Brezje vendar ni. Saj se morajo romarji, ki slišijo doma lepše zvonenjc, skoro spotikati, češ, da Brezje boljšega ne premorejo. Prejšnje zvonilo, dasi nc posebno težko, je bilo vendarle prav lepo in je zelo slovesno (krnelo, j >ozd rti valjajoč prihajajoče romarje, ali oznanjujoč na \ se zgodnje jutro s krušnim pritrkuvuiijem nov slovesen r»slop-jem. Prileten oče je vsled onemoglosti nedavno izročil hišo hčerki Frančiški, ki se je poročila s čevljarjem Avancetom. Ker je bil ta siromašen, si je moral najeti jvosojilo, da je mogel izplačati očetu nekaj denarja zu prevžitek, nekaj pu nevestini sestri Mariji. Kljub revščini pu je vladala«v hiši slogu in so si z dobro voljo lajšali težke čuse. Povsod pa naletimo med dobrimi ljudmi tudi ua zavistnčže. Tudi tu so se hudobni jeziki trudili, da bi zanetili v hiši razdor, a zaman! Kar se jim pa ni |>osrcči!o na tu način, so jKiskusili drugače. Hudobna roka je pod-takniln ogenj in Avance.tova hišica je bila v zgodnjem jutru v nedeljo upepeljena do tal. Vsi domači so rešili le golo življenje. Nimamo besedi, s katerimi bi mogli opisati potrtost in obupanost teli nesrečnikov. Skoro neznosen jo bil^pogled nanje, ko so v nedeljo za kosilo nemo zrlj v tla nn sosedovem vrtu. Le tu pn tam jo temu ali onemu od družine ušel jioglcd tja, kjer so šc jired par urami še imeli svoj skromni dom. Zlasti jc potrt mladi gospodar. Kur je pristrodul od boregn čevljarskega zaslužka. je vtaknil v to hišo in se je moral šc zadolžiti. Popolnoma nemogoče je, da bi z lastnimi sredstvi postavil novo hišico, ki je razdejana do tal. Zavarovan je za celih (>00 kron, kar ni niti zu šipe. S čevljarsko obrtjo si ne bo mogel nikdar toliko zaslužiti, da bi si postavil bajto. Kredita pa niti ne )>o mogel dobiti. če zadene slična nesreča kakega posestnika, dobi lahko vsaj posojilo, ki ga sčasoma končno le jioravna. Upamo pa, da se bodo kljub težkim razmeram našla usmiljena srca, ki bodo obupanemu nesrečniku vsaj deloma pomagala. Če je kdo potreben v današnjem času, je Avanco! Kdor količkaj zmore, naj pošlje kak prispevek na župni ali občinski urad na Igu. 1'ožur pu je vsaj posredno zahteval tudi človeško žrtev. Devet najstlotni Župec Anton je imel hudo srčno napako. Vsako izredno veselje ,skrb ali strah je bil opasen zu njegovo življenje. Ob pogledu nu strašen ogenj in obupani Marijino kopališče na Prulah, o katerem se je že toliko pisalo iu še več govorilo, so včeraj začeli pošteno razdirati. Začeli so snemati strešno opeko in jo spravljali ua kupe. Ostalo so itak vse od prve do zadnje treske odnesli prejšnji stanovalci v svoja nova bivališča v Mestnem logu, kjer jim bo gotovo vsaka še tako drobna deska dobro služila. Danes popoldne so nadaljevali z razdira-njeiti. Raztrgali so pode, sneli in razbili vrala in podobno. Ves les so zmetali sredi stavbe ua tla, kjer naj bi popoldne ob 4 zakurili veliko grmado, ki bi vžgala vso hišo. Brez dvoma je bil to najkrajši proces, da bi se vsi nešteti drobni in mrgoleči prebivalci te starodavne hiše uničili. Popoldne so znosili strešno opeko na kupe, skopali okrog hiše nizek jarek, v katerega so nasuli živega apna, tako da je bil beg vsemu mrčesu preprečen. Ljubljanski radovedneži, ki so že preje pridno zasledovali razvoj dogodkov, so okrog 4 naravnost navalili na Prule iu Trnovski pristan. Kratkohlača in kratkokrila mladež iz Žabjaka je storila gost kor-don okrog hiše, in ko se je pripeljal avto z gasilci, je doseglo napeto pričakovanje svoj vrhunec. Gasilci so iz hidrata napeljali cevi, ki bi služile za vsak slučaj, če bi se hotel požar preveč uveljaviti, nakar so polili notranjščino stavbe in kup lesa z bencinom ter zažgali nato stavbo na več krajih. Ogenj se je v začetku hitro prijel in je slika zgte-dala kakor velika peč, v katere notranjosti gori' velikanski plamen. Ker pa na strehi ni bilo strešnikov, ki bi zadržali vroči puli ognja, se kljub velikanski vročini ogenj ni prijel strešnega ogrodja. Vse jc kazalo, da bo ogenj naposled vendarle objel tudi ostrešje, vendar se je širil mnogo prepočasi. Proces požara je opazovala ogromna množica. Zlasti je bilo ob Trnovskem pristanu do transformatorske postaje navzgor vse 'živo in črno. Gledalcev je bilo na obeh bregovih najmanj 3000, ki so z največjo nestrpnostjo komaj pričakovali, kdaj bo vendar bolj pošteno zagorelo ter začele stenice pokati. Pa se zgodi, da se prav takrat nebo, ki je bilo že prej oblačno, pošteno stemni in vlijc huda ploha. Ljubljanski ftrbec je bežal na vse strani, pa ne zalo, ker bi se bal dežja, umpak radi tega, ker je prva žrtev plohe postal ogenj, ki so ga debele kaplje močno udušile. Množica je žalostno ugotovila, da se ogenj ljubljanskih gasilcev tako bojj, da ob njih navzočnosti sploh ne mara pošteno zagoreli. Iz požarne senzacije je nastala mokra senzacija, golazni in mrčes imajo večjo srečo kakor ljudje. Stavbo bodo jutri najbrže pošteno polili z vodo in razkopali. Takrat najbrže ne bo toliko gledalcev. Škoda! Ljubljanski firbec je bil zopel enkrat ogoljufan, Ljubljana pa prikrajšana za veliko senzacijo. dolinskega marveč uu /.iaie i »■" — i . , , ., . , ... . ", , .■ roda -ploh". Združimo so loga dne na naših lepih j J<>k jm krik^rizadetih ga jezadela kap in jc gorenjskih tleli in pokažimo z obilno udeležbo na tej svečanosti kako globoke, nerazdružljive vezi spajajo oba naroda. Posebej še opozarjamo na to, planinsko svečanost naše planince in jih vabimo, da v čim večjem številu počnste spomin pionirja našega planinstva. Sadna letina v okolici Ljutomera Okolica Ljutomera ima letos bogato sadno letino. Gospodarska, posebej vinska kriza nas Je izmučila lako, da bi tekom letošnjega leta bil ves okraj ob tla, ako bi na.s letos ne rešila sadna letina. Časi se spreminjajo. Nekdaj smo jabolka j prešali in delali sadjevec za domačo porabo in | za delavce, danes pijemo vino za domačo porabo i in tudi delavcem ga privoščimo, pa sadje prodajamo, Ves vinorodni predel, Presika, Nunska gra- j ba. Temner (sadovnjak križnižkega reda na Tem- | nerju je vredno pogledati, celi kompleksi sortira-nih dreves, polnih, da komaj držijo), Podgradje s i Slamnjakom in Grezovčak je poln jabolk. Pa tudi dalje proti Sv. Tomažu, Mali nedelji, Sv. Juriju in Gor. Radgoni, enako na Murskem polju v okolici Sv. Križa, so se jabolka dobro obnesla. F udi v sosednem Medmurju je sadna letina bogato ob- i rodila. Pravijo, da bo prišla od tam posebno lepa ' kvaliteta. Mnogo sadia bo dalo tudi Prekmurje, j okolica Beltinc, Bogojine, Murske Sobote, Can- j kove. Gornje Lendave in Sv. Jurija. Kvaliteta jabolk je letos prav dobra, poseb- 1 no v gosposkih sadonosnikih, kjer so razni stro- . kovno naobrsženi oskrbniki znali za drevje tekom leta poskrbeli in ga negovali. Žal se pri nas ra negovanje sadnega drevja še premalo žrtvuje. Na jablanih ni opaziti prav nobene bolezni. Vsemu okraju je letos toča hvaležno prizanesla. Edino tam, kjer je suša preveč pritiskala, so jabolka nekoliko drobnejSa. ko dru^a leta. Dež zadnjih dni bo zamujeno nekoliko nadomestil. Glede sadnih sort v okraju ni posebne enotnosti, zlasti v starejših sadovnjakih ne. Prejšnja !eta nihče ni mislil na to. Da se bo več naprezalo, to je bilo glavno. Sadjevec pa je celo boljši iz ■ loščic . Nnjvečji sadovnjaki imajo tudi več dreves ene sorte, kar je pri sadni trgovini velike važ-nosti. Izmed Jahtnih sort se najpogosteje najdejo: beličnik (pšeničnice), rambor, zlatoparmen-ka. mošancclj, bobovec, kanada, jonatan, reneta itd. Od več posestnikov pa ie dobi ene sorte tudi na vagone. — Sadna trgovina se je že pričela in je prav živahna. Loka Pred tednom smo se prebivalci kapucinskega predmestja pritožili o razgrajanju pijancev v neki gostilni našega predmestja ter prosili oblasl, da Napravi red. loda kakor v zasineh nam in oblasti — je v nedeljo popoldne in zvečer spet odmevalo iz omenjene gostilne oglušujoče vpitje. Ponovno vprašamo: Po kakšni postavi smo primorani trpeti v našem predmestju polmjšliivo pijančevanje ter poslušali natančno do policijske ure neznosno vpitje? Opozarjamo, da ne bomo odnehali, dokler ne bomo dosegli zazeljenega miru. — Eden v .mena mnocih. pri jiriči izdihnil. Tuk. g. župnik je že umirajočemu podelil sv. odvezo. Zločinec pa se ni nn.sitil, dasi je dosegel svoj ogabni namen, škoda, du mu roka pravico zaenkrat šc nc more do živega I Jesenice Poročil se je gosp. Miloš Regovec, stavbeni podjetnik na Jesenicah, z gdč. Jerico Rek ar, trgovko na Jesenicah. Poročni obred jo izvršil g. svetnik Kastelic na Brezjah. Godba Krekovega j>rosv. društva je svoji članici in bivši odlični igralki na društvenem odru na predvečer poroke priredila |Kxloknico. Novojioročencema obilo sreče. Po daljšem prcHledku je imel jeseniški občinski svet sejo, na kateri se je v glavnem razpravljalo o vodovodnih števcih in pa o razlastitvi po novi agrarni reformi. Gosp. župan je med drugim ludi povedal, da je |>odal ostavko na svoje mesto kot žuj>an, dosedaj pa Je ni bil razrešen. Olepševalno društvo se je pred komaj dvema © Nova kolonija stanovanjskih hiš. Spričo stanovanjske bede. ki noče pojenjali, se je mestna občina odločila, da /.gradi še eno stanovanjsko kolonijo in sicer ob Vodovodni cesti. Hišice bodo enodružinske ter podobne onim v Koleziji in preidejo sčasoma v last stanovalcev. Kredit za te hišice je že določen v znesku 800.000 Din. 0 Stanovanjske odpovedi. Do včeraj opoldne je bilo pri okrajnem sodišču v Ljubljani vloženih ravno 000 stanovanjskih odpovedi. Že za mesec september je bilo vloženih nad 100 stanovanjskih odpovedi. Mestna občimi je odpovedala 18 družinam stanovanje v Gramozni jami ob Vodovodni cesti, ker bodo barake odstranili in jamo zasuli z blatom iz Ljubljanice. 0 >Zeta« cigarete v novih ovojfkili. Predvčerajšnjim so se jiojavile po ljubljanskih trafikah tudi cigarete »Zeta. v zavojčkih po 20 kosov. Do-sedaj so bile v škatljicah po 20 kosov le takozvane boljše (reci: dražje) cigarete, kakor Drina, Var-dar, Jadran, cigarete Vrba« pa tudi v škatljicah po 10 kosov. Novi zavojčki so res praktični in tudi nič dražji, kakor cigarete ir, škatlje. © Točnost Herschlovih napovedi. Včeraj je bil ščip in po znanem Hersehlovem ključu je bilo za danes in prihodnje dni napovedano deževno vreme. Res je pričelo pojioldne deževati, na obzorju pa so se zbirali temni oblaki, ki so grozili s ploho. Dobova - Čatežhe toplice Tako bi so morulo glasiti ime železniške, postaje Dobova. Tako bi si marsikdo, ki si išče zdravja v Čatežkih toplicah prihranil precej povpraševanja do kam in do katere poptnje sc mora peljati, dn pride v to zdravilišče. Č* težke toplice ležijo ob vzhodnih obronkih gozdnatih Gorjancev, na desnem bregu Save ob ccsti Bre-Žkc—-Samobor. I km jiod prijaznim selom Čatež, kjer se izliva Krka v Savo, Kopališče za-glcduš šele. ko že stojiš pred kopališkim poslopjem. tako je odeto v drevje. Najbližji kolodvor jc, kakor žc rečeno, Dobova, kjer čakajo v sezoni pri vsakem vlaku številni i/.vošč-ki. Podnebju kopališča je izredno milo. Hiter razmah in še lepša bodočnost kopališča je posledica izredno zdravilnega učinka kopališkega vrelca, ki je brez. vsake reklame zaslovel po domovini in privablja vsako loto veliko zdravja iskajočih gostov. Slavo vrelcev so raznesli obiskovalci, ki so občutili njegovo zdravilno moč. Čnložke toplice so radioaktivno termalno kopališče. Voda vrelca je akratoterma 46.8° C. je kristalno čista, brez vonja, nevtralne reakcije, spec. teža t.002, trdota 13.8 nem. stopinj. Izmed raztopljenih anorganskih sestavin vsebuje kremenčevo kislino, železni trpkis, manganov, kalcijev. magnezijev, natrijev oksid, titanov dvo-kis, klor. žvepleni (rokis ter vezano in nn pol vezano ogljenčevo kislino. Najvažnejša lastnost vrelca pn jo njegova radioaktivnost, ki je razmeroma visoka (6.4S Machcjevih enot) in nadkriljuje v tem innoge druge termalne vrelce. 0 Kolonija krajevnega odbora Rdečeg.v križa v Ljubljani se vrača iz Polhovega gradea v soboto, dne 1. avgusta ob 8 in prispe v Ljubljano ob 0 pred Mestni dom. Vabimo starše, da pridejo po svoje sinčke. ©Proti potepuštTii. Vsakodnevne racije proli potepuhom, ki jih je uprizarjala zadnje čase ljubljanska policija, so imele precejšen uspeh iu so znatno očistil« mesto raznih delamrznežev in kla-težev. Včeraj so je policija spravila zopet na delo, ujela pa je le lii potepule, lako temeljito ji' bilo mesto očiščeno. Vse tri potepuhe bo policija izgnala iz mesla. 0 Žalostna zakonska zgodba. Včeraj je prišel v Ljubljano z Gorenjskega potrt možakar in na policiji pripovedoval svojo zelo žalostno zakonsko zgodbo. Mož Je bil nekaj dni odsoten z doma, medtem pa mu je pobegnila žena z njegovim 27 letnim pomočnikom Jakobom K. Pred begom pa je možu ukradla 30.000 Din gotovine in mu prodala vse stroje In sploh vse orodje. Kam mu je žena ušla, mož ne ve, domneva pa, da najbrže kam proti jugu. Mož je prosil policijo, naj bi izdala za njegovo nezvesto ženo tiralico, da bi si na ta način, ce mu najdejo oblasti ženo, rešil vsaj del pogrešanega imetja, čc mu že ne morejo vrniti prejšnje sreče. 0 Nočno službo imata lekarni: dr. Plecoli, Dunajska c. G in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. vesti V Ajdovščini so nn tO. t. m. aretirali dva mladeniča, ko sta jiela pesem -Sinoči je pela« ob spremljanju z violino. Enega so gnali vklenjenega v Gorico, drugegu pa pridržali v ajdovskih zaporih. Po Vipavski dolini je suša naredila že do sedaj veliko škode. Fižola ne bo nič, krompir droban; koruza tudi že vene. Sadja letos ni kur nič. Edino, kar še kaj obeta, jc grozdje. V bližini Ajdovščine so razlastili obsežno polje in začeli urejati letališče za zrakoplove. Dve kmečki hiši so zasedli in jih preuredili za vojaške namene. Lastniki jiolja so se morali dolgo vojskovali, da ne bodo morali šo davkov jilačovati od letališča. Organist Iz Berinn v Istri, Martinčič znan iz procesa proti hrvaškim knjigam, je bil nedavno poklican pred konfinucijsko komisijo v Pulj, da se zagovarja radi obtožb protidr/av-11 epa početju. Tako jo v Italiji hrvaški jezik že snm jx> sebi protjdržavnu reč, (udi v knjigah, ki se tiskajo v isti Italiji. Peter Sironič iz Trviža v Istri je bil i/- Perinn prepeljan v Pulj in bo gotovo odveden v konfinncijo. Sorodnikov no pustijo do njega. Iz Brkinov (Scv. Istra) poročajo, da bo slaba letina. Suša močno pritiska. Kmetje so vedno huje zadolženi in nc morejo niti obresti plačevati v redu. mesecema osnovalo, a že po tako kratkem &uw se j .. v,s<% temperature v^lm grelec pokažejo uspehi. V drevoredu pred kolodvorom so j javljajoče na živčevje in k ^ postavili tri lične klopi, katerim pa slede še druge. šiijc delovanje krožnih /le/. „, t men a o ( k Potujoče občinstvo, ki je moralo čakajoč na vlake, i mil sokov. Zato se z uspehom vporablja. voda postavati okrog kolodvora, se bo odslej lahko udob- j no odpočilo na novih klopeh. Tudi košare za papir in druge odpadke bodo v kratkem napravili, tako da jeseniško mesto ne bo prav nič zaostajalo za marsikaterim večjim mestom. Šoštanj Gasilska skupščina. V nedelio, 26. t. m. se je vršila v tukajšnjem Zadružnem domu redna skupščina slovenjgraške gasilske župe, na kateri so bila društva po svojih delegatih polnoštevilno zastopana. Skupščino je vodil župni načelnik g. Kopač; iz njegovega kakor tudi iz poročil ostalih funkcionarjev lahko posnamemo, da so društva pokazala v preteklem poslovnem letu veliko požrtvovalnost in aktivnost. Od lani je župa narastla za 3 nova društva. Eden glavnih sklepov nedeljske skupščine je tudi ta, da se slovenjgraška župa vsled velikega števila edinic in svojega velikega teritorija razdeli v dve župi: na sloveujgraško, ki bo obsegala društva v Mislinjski dolini, in na šoštanjsko, ki bo predstavljala dosedanje šaleško gasilsko okrožje. Šport. Preteklo nedeljo je gostoval SK Šoštanj v Žalcu in igral proti tamošnjemu klubu nogometno tekmo. V prvem polčasu je še šlo. V 25 minutah drugega polčasa pa je prišlo baje vsled nekih odločb sodnika do incidenta. In vnel sc je strahovit prepir in malo je manjkalo, da ni prišlo do fizičnih spopadov ... Tekma je bila nato pri stanju 3 : 3 prekinjena. — Koliko taka »tekma« koristi telesni kulturi in razmahu športa, pa menda m treba razlagati. Nabori so letos potekli v znamenju miru in dostojnega vedenja fantov. Orožništvo ni imelo prilike kje vines poseči. Fantje ludi letos niso opustili svojih lepili tradicij: okrašeni vozovi, harmonika, petje, vrisid,. . Znaki zdravial pri sledečih boleznih: Pri revinulizmu sklopov ! mišičevja, protinu, nevrulpičnih trganjih, išin-) su. nervoznosti. ncvrn=tcniji, živčni utrujenosti, I zastarelih poškodbah kosti, sklepov in mišičev-I ja. ki imajo /a posledico ohromelost, otrpne-njo, nepravilno razvitje kalusn, atrofije itd. i pri vseh kroničnih eksudniih in gnojenjih v ; glavi, prsni in trebušni votlini, posebno pri j ženskih Boleznih, pri vseli kroničnih katarjih ' žlez. dihal, prebavil in drugih organov, pri ro-■ konvaiesceniih, slabotnih in bledičnih. Protindieirana ie vporabn vrelca samo pri le/kili srčnih napakah, težkih z.vapn jen jih žil 1 in pri odprti tuberkulozi: zufo se gostje s temi boleznimi, kakor tudi z drugimi nalezljivimi in kožnimi boleznimi no pripuščajo. Z motorno sesnlko gre vodu v kad. kjer jo na razpolago tudi ohlajena vrelčevn vodu tako, da se lahko pripravi kopelj za vsako temperaturo. Nn razpolngo so solne, in ogljenčevo kopeli. Tango, termofori. ročna masaž«, galvanizacija. farndizncijn. diatermiju. puščanje krvi. Kopališče imn svojega kopališkega zdravnika. Kopališče imn udobna stanovanja, je električno rzsvetljeno. Tudi hrana in pijača so prvovrstno. Tem toplicam pa je treba dnti še lep^o obliko. marsikaj še manjka. Dohod preko brorla in travnikov do toplic: je slab. Prav jo, du ni tnkrga razkošja knkor drugod, kjer se svobodno giblje snmo bogatin, tu v naših topliesli so svobodno sprehajajo tudi priprost človek, ki si je prišel iskat zdravja na račun težko prihranjenih kovačev. So gostje, ki so iskali zdravja po vseh .svetovnih toplicah, misleč, kaj bodo neki Čatežke toplice. A v naših toplicah jo zn dobil marsikdo zdravje iu se marsikdo hvaležno vrača in ponovno okušn moč zdravilnega vrelca. Čaka pn naše toplice še najlepša bodočnost. Bistrici jo zu bivši kaplan zupnega Tnliacki, V Trnovem pri upravitelja Imenovan rodom Poljak. V Trstu so neki večer fašisti prirc.djli majhno demonstracijo z vzkliki: Abbasso il I upa (dol pupežem), voglianio ta (esta del ve-seovo (zahtevamo škofovo glavo), in podobnimi. Stvar ni prav nič vžgala in je ostala k t a vern poskus. Kurz fašizma sloji tako nizko, da ga ne kaže razglašati po ulicah. Na deželi se organizacija Buljita le slabo opri jeml je. V neki boljši vasi v Istri se ni dozdaj niti on otrok vpisal. Če vprašate dočaka: »Ali sc ne boš zapisal v Bnlile?« vam odvrne: »Jaz že ne. Jaz ne maram biti Itali-jnn.c ko so Bulile iz drugih vasi v bližini Mile delali ve/bo, so jih domači olroci hodili dražit: »«alila se bo v graben zavalila.« Orožniki so jih morali strašiti, da so opustili tako demonstracije. n/ovo mesto I o: ne je prevrnil. Pred kratkim ie peljal 23-leln| posestnikov sin Lojze Gospodaric, h polu pri Trebnjem, železniške pragove, katerih je bilo naloženih okrog 2000 kg, po komaj dober meter široki (Kili. Konji so potegnili malo preveč v stran, da je voz zavozil v mojo ter se. nenadoma prevrnil. Pod seboj je pokopal mladega Gospodarica. Ogromna teža mu jc zlomila desno nogo, levo nogo in desno roko pa mu je občutno poškodovala. Pod vozom ie ležal skoro četrt ure; rešili so g« šele ljudje, ki so prifiii mimo. Prepeljali so gu v kan-dijsko bolnišnico. /.lobnoKl, ali 1,-ajf Dela na stavbi novega Prosvetnega doma se bližajo koncu, in v nedeljo dne 2. avgusta bo doni slovesno blagoslovljen Avla in galerija sta tlakovanj z llnolejom. To tlakovanje Izvršujejo z vso pažnjo posebni deluvei-Bpeclalisli. Ves njihov trud pn je v noči od nedelje na ponedeljek uničila zlobna roka. Nekdo jo, kljub temu, da je dobro zagrnjeno na galeriji, uničil precej tega tlaka. To je čisto navadno pobalinstvo. Če ie stavba komu na poli, pa naj se ji od daleč ogne, ne pa da bi napravlial toliko škodi* Dnevna kronika Fantovski tabor v Vojnihu j I)ne 5). avgusta se vrši v Vojniku velik 'um- j lovski tabor sa dekanijo Nova Cerkev ter sosednjo J župnije Celje, Teharje, Sv. Jurij ob j. žel., l>raniljo, j Spitalič, Konjice, Zreče, Stranice in Gornjo Ponikvo. Spored je sledeč: ob 10 služba božja v župni cerkvi. Po svetein opravilu v posojilniški dvorani fantovski tabor. Kot govornika nastopita dr. Basaj in dr. Vatovec, zastopnik mariborske Proavelne zveze. Nato sledijo pozdravni govori fantov iz posameznih župnij. Fantje! Sveti oče Pij XI. je v svojih okrožnicah ponovno povdarii; da je krščanska mladina ikvas preroda ter poroštvo lepše bodočnosti narodov in človeštva. Zatorej pohitimo vsi dne 9. avgusta polnoštevilno v Vojnik, kamor nas vabi mariborska Prosvetna zveza, in pokažimo, da gori v naših srcih ogenj katoliških načel in žarka ljubezen do našega slovenskega iroda. Jugoslovanska lutkarska zveza Ustanovitev Jugoslovanske lutkarske zveze v Ljubljani jo banska uprava dravske banovine potrdila in so pravila dobila prnvomočno veljavo. Namen zveze je širiti in gojiti lutkovno umetnost, ki jo bodo oživljale našo narodne pesmi pravljico in bajke, združiti vsa lutkovna gledališča v veliko in močno zajednico s skupnimi cilji, jih podpirati v stremljenju po umetniški popolnosti, širiti zanimanje do lutkovne literature, ustanavljati nova gledališča ler vzpostavljati v banovinah poverjenike. Zato zveza prireja tečaje, razstave, predavanja, predstave iu gostovanja, izdaja strokovno glasilo, knjige, brošure in tiskovine. Član more biti vsak ljubitelj lutkovne umetnosti. Člani se delijo v častne (pravne in fizično osebe); ustanovne (pravne in fizične oseb«), ki Maribor plačajo enkrat najmanj Din 2000 (dvitisoč): pod porne (pravno in fizične osebe) najmanj '200 Din (dvesto); izvršujoče, med katere spadajo ona včlan. lutkovna gledališča, ki so plačala vpisnino 10 Din dn redni letni prispevek 100 Din; posameznike, ki plačajo vpisnino 10 Din in letno članarino (K) Din. Sprejem izvršujnčih članov se izvrši po prestani šest nipsečni dobi, v kateri mora lutkovno gledališče dokazati svojo življenjsko silo. Vsako včlanjeno lutkovno gledališče pošlje na redni in izredni kongres po dva delegata s potrebno poverlliijco. overjeno od vodstva dotičil'"«! lutkovnega gledališča. Delegat ima pravico, da zastopa poleg svojega samo še ono lutkovno gledališče. ki mu izda za zastopstvo pismeno pooblastilo. Zveza daje tudi podpore onim gledališčem, ki imajo posebno zasluge za lutkurstvo. Ce so dano priljke. določi zveza v banovinah evojrga nover-jenika, ki je obenem član uprave in Ima dolžnost, da pregleduje delo posameznih gledališč v dotični banovini in mesečno poroča zvozi o njihovem delovanju. Nn rednih kongresih, ki se vršijo letno, se prirejajo lutkovne razstave, ki naj omogočijo, d-i se vsi sloji v državi spoznajo s to vrsto mladinske vzgojno ustanove. Dolžnost lu!kovnih gledališč je, da na kongresih prirejajo konkurenčne predstave, ki jih zveza po žiriji nagrajuje. Na medarodnih lutkarskih kongresih >Unime nastopajo zvezo trije delegati, ki jih voli za vsako leto redni kongres. Pripravljalni odbor je izvršil tako svoje delo. V kratkem se bo sklical kongres, Id naj voli člane bodoče uprave in da razrešnico pripravljalnemu odboru, kar bo pravočasno javljeno. Koledar Sred«. 29. julija: Marin, devica: Bentrtka, mučeniea. še i p ob 13.48. Ilerschel napoveduje veliko dežja. Osvbne vesli — Imenovanji' pri sodniji. Za višjega pisarniškega ofjcjjala pri okrajnem sodišču v Kranjski gori je imenovan g. Josip K on tel j. = Poročil se je v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Adalbert Miroslav Potočnik, učitelj v Zagorju, z gdč. Gabrijelo Berbučevo, učiteljico istotam. Poročil ju je ženinov sorodnik g. dr. Anton Dolinur. Obilo sreče! = Poroka. V ponedeljek, 27. t, m, se je no-ročil na Brezjah g. Ivan Čibašek, avtoizvošček s Sprnuč, z gdč. Maro Ahlinovo, gostilničarjevo hčerko z Jezice. Poročal jc ježenski župnik gosp. Košir Franc, Mlademu paru želimo obilo sreče! — Iz vojaške službe. Imenovani so med drugimi za sanitetnega poročnika privatni zdravnik dr. Slavko Belič; za vršilca dolžnosti sodnega referenta poveljstva II. armijske oblasti sodni podpolkovnik Hupo Žirovič; za vršilca dolžnosti sodnega referenta poveljstva lil. armijske oblasti sodni podpolkovnik Gustav Dolinšek! zu vršilca dolž-nosli sodnega referenta poveljstva drinske divizij-ske oblasli sodni major Otokar Žlindra; za vršilca dolžnosti sodnega referenta poveljstva kosovske di-\ izijske oblasti sodni major Vladimir Dolezil; za namestnika stalnega sodnika vanjarskega divizij-skega vojaškega sodišča sodni podpolkovnik Gustav Dolinšek; za vršilca dolžnosti namestnika stalnega sodnika dunavskega dlvizijskega vojnega sodišča sodni major Josip Hudin; za vršilca dolžnosti namestnik astalnega sodnika bosenskega divizijske-?a vojnega sodišča sodni kapetan I. razredu Albin Dmahen; za vršilca dolžnosti upravnika celjske začasne vojne bolnišnice san. kap. 1. razreda dr. Janko Mandil in za namestnika začasnega sodnika mora vskega divizijskega voj. sodišča konjeniški podpolkovnik Tonči Kokalj. Ostale vesli — Pevski tečaj. Knezoškofijski ordinarijat v Lijubljani je tudi letos dovolil, da sinejo cerkvena predstojništva dati tudi letos primerne podpore iz cerkvenega premoženju organistom, ki se udeleže pevskega tečaja Pevske zveze v dneh od 3. do U. avgusta. — V. Lavrič, predsednik Pevske zveze. — Ugodnostni polovičnih voženj za turiste. Zveza planinskih društev kraljevino Jugoslavijo je Iionovno intervenirala v Belgradu zn znižanje do-očenega števila skupin po 10 oseb ter poudarjala, da je to število absolutno previsoko, ker je skoraj nemogoče, da so zberejo tako močne skupine turistov. Nu to jc Zveza prejela sledečo rešitev: Na Vašo prošnjo od 4. t. in., naslovljeno uu gospoda ministra prometa glede znižanju štovjla oseb, ki ge po členu 4. Potniške tarife zahteva za uživanje ugodnosti iz omenjenega člena, Vam sporočamo, da je g. minister s svojim odlokom pod gornjo številko od 20 julija 1031 ugodil Vaši prošnji v toliko, dn je odobril znižanje števila od 10 na 0 (šest). — Petnajstletnica mature. Bivši dijaki novomeške gimnazije, ki so malurirali leta 1916, obhajajo letos petnajstletnico maturo v Zagrebu, Podpisana tovariša prosita, da se vsi zbero dne 2. avgusta v Zagrebu, kakor smo se bili dogovorili pred petimi leti v Novem mestu. Program: ob desetih v slovenski cerkvi pri ev, Roku maša za pokojne tovariše, po maftl fotografiranje, nato skupni obed v Gradskem pgdrumu. Vsi, ki še niste prijavili svoje udeležbe (s soprogo), nemudoma to storite! Pričakujeta Vas tovariša Viktor Pintar in Jože Marjetič. — Belokrenjcem se proroča, da bo Rev. John Plevnik 2. avgusta t, I. maševal pri Treh farah. 2 njim bodo tudi drugi glavni uradniki KSK Jednote, Kdor bi torej hotel kakih vesti od svojcev iz Amerike, naj se ta dan oglasi pri Treh farah, — Rokovnjači v Kamniškem domu. Kamniški igralci vprizore v soboto, dne 1. avgusta v Kamniškem domu Govekarjevo narodno igro s petjem »Rokovnjači«, Igra je bila v Kamniku že nekajkrat predvajana in vedno z velikim uspehom ter obiskom. Nadejamo se, da bode isto tudi topot, ko igramo kamn. igralci v prid domačega športnega kluba. — Prostovoljno gasilno društvo v Majsperku si je nabavilo v kratkem času obstoja najmodernejšo motorno brizgalko, ki bo v nedeljo, dne 9. avgusta t. 1. pod pokroviteljstvom veleuglednih obitelji tovarnarjev Novak — Kubricht na slovesen način blagoslovljena, ob tej priliki priredi veliko ljudsko slavje,, Na predvečer bo bakljada z umetnim ognjem naslednji dan dne 9. avgusta pa blagoslovitev s službo božjo, ki bo darovana na prostem. Nato se vrši banket, popoldan pa velika ljudska veselica na slavnostnem prostoru načelnika gosp, Švaršnika. Opozarjamo na slavnost gasilstvu naklonjeno občinstvo bližnjih in daljnih i krajev. — Strašna smrt nastiricc. V Gornjih Igranih pri Splitu se ie te dni pripetila težka nesreča. Pastirica Pera Šulenta je pasla svojo čredo na nekem travniku pod visoko steno. Naenkrat pa se je stena odkrušila in padla na nesrečno dekle. Za njo se je oddrobila še velika skala, težka okrog 600 kilogramov, ki je tudi padla na ubožico, Pera je bila seveda takoj mrtva. Od njenega telesa ni ostalo drugega kakor kepa krvavečega mesa. — Težka prometna nesreča v Zagrebu- V ponedeljek popoldne okrog po! 3 se je v spodnjem delu Savske ceste pripetila nerodna prometna nesreča, ki bi lahko imela še mnogo težje posledice. 32 letni krovec Dominik Vrbanc se jc peljal z motornim kolesvm po neki stranski ulici na Savsko cesto. Ni pa opazil avtomobila tipa »Steyr-, ki je z veliko naglico drvel vzdolž po Savski cesti. Na la način sc je zgodilo, da je motorno kolo s polno hitrostjo zavozilo v avto. Nesreče ni moglo niti preprečiti takojšnje zaviranje avtomobila, Vrbanc je v velikem loku zletcl / motornega kolesa in obležal te/ko ranjen na tleh. Motorno kolo se jo povsem razbilo. Vrbaoca so prepeljali v bolnišnico in sodijo, da ima poleg številnih težkih zunanjih poškodb tudi težje notranje poškodbe. — Tatvina v sarajevski slikarski galeriji. Te dni je ponoči neznan vlomilec vdrl v sarajevsko slikarsko galerijo in odnesel študijo Silvia Bonaci »Črnogorci — Pravkaj- je izšel četrti zvezek »Heilige Saat« Predigtskizzen fiir da.s ganze Kirchenjahr hrsg, v. Gcngler mit Burgcr, Obendorfer, Wolpert, Klassen. Zvezek vsebuje propovedi za 13 do 24 nedeljo po binkoštih, za praznik angelja varuha, 1 roženvensko nedeljo, misijonsko nedeljo, za praznik Kristusa kralja, Vseh svetnikov, Vernih duš, za nedeljo cerkvenega posvečenja, zahvalno nedeljo in razne priložnostne govore. S tem zvezkom je zaključeno celotno delo, ki tvori poleg praktičnih vrednot povsem nov lip propovedi literature in se odlikuje po jasnosti, resničnosti in nazornosti naravnost neizčrpne vsebine. Cena nevezanemu zvezku je Din 95.—, vezanemu Din 124.—. Knjiga se dobi kakor tudi prejšnji trije zvezki v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Nova pota v fotografiji Vuin odpira naš pravkar izišli cenik, ki se Vam na zahtevo gratis in 1'ranko dopošlje. Drngcrija (iregorič, Ljubljana. Prešernova ulica 5. — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Jožef« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Jožefi voda, posebno v srednji in starejši življenski dobi, izborno čistilo za želodec in čreva. »Franz-Jožef« grenčica se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo vinah. Dobrna pri Celju Veselica v -»Hudičevem grabnu« se vrši vsako | nedeljo. Čeprav je od Dobrne oddaljeno 1 uro iu to še po zelo strmi poti, je vendar vsako nedeljo tam polno raznih tujcev, kateri gredo pogledat planinsko kočo, ki stoji v kraju s tako čudnim imenom. Nujna potreba bi bila, da bi se do planinske koče cesta vsaj za silo popravila, da bi ne bil promet ogrožen, ' kot je na nekaterih krajih sedaj. »Mlada Breda,. V nedeljo priredita tukajšnji Rdeči križ in pevski odsek prosvetnega društva opereto Mlada Breda . V nedeljo se vrši v dvorani Ljudskega odra na Dobrni, v ponedeljek pa v dvorani Zdravilišča na Dobrni ob poi 0 zvečer. Tujski promet. Naval tujcev na Dobrno je sedaj naravnost ogromen. Vsa stanovanja, zdraviliška, kakor tudi privatna na vasi, so popolnoma nabita. Marsikateri sicer mehke postelje navajen Dobrčan, je sedaj zamenjal svojo posteljo in sobo s kakšnim trdiin divanom ali pa tudi s senom na marofu, samo da je prostor za tujce, kateri vsako še tako slabo sobo in posteljo dobro plačajo. Kakor se gostje izražajo, je Dobrna zelo lepa in privlačna letoviščna točka Jugoslavije. Tukaj je doma mir in nekaterim mestnega hrupa vajenim ljudem toliko zaželjena tihota. Niti železnica nc moli tukajšnjega deviškega kraja. Ne imenuje sc zastonj Dobi' n a. Hoče Prireditev v dvorani Katoliškega gosp. iu izobraž. drušlva jc bila obenem skromna proslava 60-letnicc pisatelja igre Divji lovec , Finžgarja. Vaški norček Tonček nam je lepo v hudomušni obliki vse pojasnil. Hvaležni smo občinstvu, da sc je v tolikem številu odzvalo. Dvakral so igralci nastopili ob 3 in ob 8 zvečer. Vse kaže, da jc povečanje dvorane nujno potrebno. No, in ali bi smeli malo pokritizirati. Večja točnost, discipliniranost mora šc zavladati na naših deskah in čc slučajno ne bo kdaj potem počil slrcI, ko bi moral, nič zato. Sicer pa naše društvo razpolaga z izvrstnimi močmi, smo videli. Pa — pravi človek jc vesel, če mu odkrijejo napake. Ljufa borba z velikim grešnikom Pet koles je ukradel. Maribor, 28. julija. V c eni j okrog poldnevu ,s«> ga zasačili nu Glavnem trgu. Ljudi .ji' bilo kakor listju in trave. Trije stražniki so gn užngavali. Naposled so ga uklonili ter prisilili na muli voziček in ga odpeljali nn stražnico. Todu Mihec se je zopet oprostil spon ter /dirjal. Naposled so gn pu le ujeli ter u/.ugnli. Nc bo Mihcu lahko. □ Gradnja carinske pošte. — gotova stvnr. Odobritev je prišla že od vseh merodajnih oblaslev; ker je bilo trebn radi gradnje nove carinske po*te staro lampisterijo podreti, se je to že izvršilo in se sedaj gradi nova lampiste-rija. Kakor hitro bodo ta delu gotovo, se prične z. gradnjo carinske pošte; ako bodo dopuščale vremensko prilike, se bodo gradbenu dela pričela žc jeseni. Z gradnjo carinske pošte se 1*1 pred glavnim kolodvorom uredil trg ter se bo Aleksandrova cesta pred kolodvorom tlakovala. □ Ustanovitev švnbsko-nemške prosvetno zveze (Sehvviibisch-deutschcr Kiilturbund). V ponedeljek zvečer je bil ustanovni občni zbor omenjene zveze. Po uvodnih poročilih so sledilo volitve, pri katerih je bil izvoljen odbor z odvetnikom dr. Lotarjem Milhlejsenom nn čelu. /, ustanovnega občnega zbora je biki poslana udunostna brzojavka Nj. Vel. kralju iti i*o-zdravna br/.ojuvku ministrskemu predsedniku gen. Petru /ivkovjču. Namen omenjene zveze bo, prirejati gledališke predstave, predavanja ter ustanovitev nemške knjižnice v Mariboru. □ Seja občinskega sveta preloženo. Radi odsotnosti več referentov občinskega svetu se je morala seja občinskega sveta, ki bi se imela vršiti dne 6. avgusta, preložiti na četrtek dne 13. avgustu. □ češkoslovaško odlikovanja, Z redom Belega orlu 4. stopnje je bil odlikovan docent dr. Ivun Matko, z redom Belegu levu 5. stopnje odvetnik dr. Rcjsmunn. □ Poziv narodni javnosti, članom Narodne odbrane, Jadranske straže, Slov. planinskega društva. Obrtnega društva, Kolesarskega društva in klubu Meje toplo priporočamo, da se udeleže izlptu v Apače dne 2. avgustu nn drugo veliko prireditev ta mošnje Narodne odbrano. Prijave se sprejemajo v pisarni N. O. v Graski ulici 5 vsak ilun od 18 do 20. — Za predsedništvu imenovanih narodnih društev: prof. Kenija, dr. I.e.skovur, in/, jelene, I. Kvas. 1. lllcbš iu dr. Irgolič. □ Novi potni listi. Mariborska mestna policija, (oddelek /n potne liste) razglaša: »Po nn-re-dbi ministrstva notranjih zadev se s t. septembrom I. I. razveljavijo dosedanji jugoslovanski jiotni listi in se bodo izdali novi po 20 Din komad, Vaakdo, ki hoče potovati v inozemstvo, si morn po I. septembru t. I. nabaviti novi poini list, ki se bo izdal samo nn podlagi krstnega in domovinskega listu ler <1 veh predpisanih novih slik. □ Tudi v naši podružnici na Aleksandrovi cesti 6 (Prosvetna knjižnica) lahko opravite vse posle, ki spudujo v delokrog uprave, knkor naročanje lista, oglaševanje ter razna druga pojasnila v oglasnih zadevah. □ Mariborski orožniški vpokojenei imajo v nedeljo dne 2. avgusta svoj redni občni /bor pri Senici z običajnim dnevnim redom m n pričetkom ob 10. Vljudno vabljeni. □ Zdravniška vest. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah prične svojo zdravniško prakso dr. Henrik Sollug, dosedaj sekundarij v tukajšnji splošni bolnišnici. □ Vprašanje nove carinarnice — v novcr.i študiju. Kakor znano se je navedeno vprašanje lansko leto zapelo ob vprašanju svetu, na katerem stojijo sedaj vojaška skladišča. Frar je bil sicer pripravljen odstopiti ta svet, toda prott temu, da orlstopi občina erarju v zameno vse vojašnice. Tega seveda mestna občina ni mogla sprejeti. Sedaj so pa v teku |w>gnjnnja, dn se zasigura za gf-silnjo nove carinarnice nov prostor, ter je upati, da bodo privedla ta pogajanja do zažcljenegu uspehu. (7! Spremembe naslovov. V Ključavničarsko ulico 2 so se začasno preselili: Anton T. radi tatvine kolesa, Josip K. radi tatvine dveh koles ter Marija B. radi neke .tajne« zadeve. G Rcvanfna misel jo prevzemala že del j časa prizadete fnnte: v nedeljo /večer se jim je nudila prilika za revanžo. Vračili se jo. 27 letni Anton Lnščak, delavec, iz Pob rež j a doma, iz nekega vinotoču s svojo /eno domov. Navalili so nanj na pripravnem mestu ter mu zadali z nožem zelo globoko rano v prsn; nato so se spravili še na njegovo ženo ter jo oklofutnli. Zadeva bo imela svoj zaključek pred sodiščem, potem ko bo Lnščak okreval. □ Knkor Pilat v vero tako j p prišel 29 letni delavec Martin Vindiš v neko storijo, ki se je odigrala v neki gostilni na Teznem. Vilice, dvignjeno razpoloženje itd., pesti in nazadnje noži. Žrtev je postal Vindiš, ki so ga nu glavi z nožem ranjenega prepeljali v splošno bolnišnico. Tezetiski orožniki vršijo poizvedbe. □ Mariborski šport. Drevi ob 18 na Mari-' borovem igrišču prijateljska tekma med Mari-j borci in Železničarji. Sodi dr. Planjnšek. — ! Mar i bore i gredo v nodcijo v Ljubljano, kjer j bo finalna tekmu zu prvenstvo Slovenije. — | Itapidovci pa gostujejo v Celju proti SK C olju. □ še drugi cirkus pride. Drevi tvoritvenn predstava Amurjevega cirkusu; v prvi polovici avgusta pu pride v Maribor Se /nuni veliki cirkus Schneider, ki razpolaga z nad 100 repov broječo levjo družino, ki nastopi skupaj v ma-neži. Razen tega nastopijo tudi sloni, tul.jeni ter številni spretni ariisti, ki v svojih izvajanjih celo prekušujo v nekaterih veščinah artiste slovitega cirkusa Kludskyja. Nekaj posebnega je zaključni nustop, ko se maneža v trenutku spremeni v ribnik, ki zaživi v bajnem in zabavnem življenju. Ima pa 180 vozov, 300 oseb in 800 m/.nili živali. □ Ostre so kn/ni, katerih poslanejo deležni tihotapci in tihotapke. Tihotapska sezona je tu in vsa ku vzevotenje tega /abrn n jenega posla je treba / ostrostjo kazni /e v kali /utreti. Pri Sv. Križu nad Mariborom so naši vestni obmejni organi zalotili zakonsko dvojico Josi-pino in josjpa M., ko sta ravno kanila lostrun meje. (20 /abojekov eiguretnegu papirju, večjo množina lobaka /a noslunje ter vžigalic so našli pri njiju. I/govori, pojasnila itd. Nje! OIi-sodhn se je glasila: 10.000 Din ali 90 dni /upora. □ 45,834 Din globe je dobila krojačevn /ena Ana K. / Dunaju, /a preko dva kg saharina je prinesla s seboj / Dunaja: pa so naši neumorni in eiiječi carinski organi kočljivo robo i/taknili. Nič ni pomagal izgovor, du je su-liariučku pripeljula v našo državo v >noklon Prava poletna pijača ne smo samo za trenutek osvežiti, da začutimo pozneje šc vefjo žejo in utrujenost, temveč mora istočasno povečati tudi našo odporno moč, da se lažje upremo poletni žoji in utrujenosti. Nu tu način bomo ohranili energijo in živahnost lako za delo, kakor tudi za razvedrilo. — Pri tem nain najbolj pomaga Pripravlja so z Ovomix-kozarcein, ki ga morete dobiti povsod, kjer se prodaja Ovomultinc in sicer za ceno Din i5'—. svoji sestri v Daruvarjiu. Obsodba se je glasilu: 45 j ure kov in več ali pa leto dni kelie. □ Pri knliiku jc bilo... Včeraj je sedel na zatožni klopi 23 letni Andrej Steber i/ Bren-gove v Slovenskih goricah. Obtožuje da je na bnnovinski cesti Sv. Trojiru-Urpiiflovu dne 16. maja t. 1. ob priliki, ko so ua omenjeni cesti opravljali kuluk, zalučal 20 dkg te/.nk kamen v tovorni uvlo, na katerem so bili Frane Fidler stur., Franc Fidler ml. in l.ina Fidler. s toliko silo, da je kamen domala prebil steno šoferjeve šusije. Obto/eni Steleer pravi, d., je bil navedenega dne vinjen in da pravzaprav m ve, zakuj je vrgel kamen. Razpravo je vodil ss. dr. Lešnik, dr. Kotnik in Kolšek prisednika. Obtožbo je zastopal dr. I)ev. Obtoženec je bij obsojen n« 5 mesece strogega zoipora. □ Očeta je pretepel... Neki I. L. Ubogi oce je pred udarci nehvaležnega sina inoral iskati pomoči pri stražniku; potem stojijo v policijskih bukvah še druge stvari, ki jih ima I. I-. ua vesti. □ Dekletce se je ponesrečilo. Pri telovadbi se je ponesrečila 6 letna Ana Kovueič i/ Pra-protnikove ulice 25 v Krčevini. Pri padcu je /adobilo občutne poškodbe na glavi. Zdravi ,s,-v tukajšnji bolnišnici. Murska Sobota Otvoritev nove lekarne. Novo lekarno gdf. m. pharni. Zmavec je pregledala posebna komisija, ki je našla vse v najlepšem redu. S tem se je lekarna otvorila. Dragocene slike. Tukaj se je mudil g. ravnatelj narodnega muzeja v Ljubljani. Iz zbirke grofa Szaparyja je kupil dve sliki za 70.000 Din. Razen Szaparyja je kupil dve sliki za 70.000 Din. Razen tega je v knjižnici izbral za muzej več knjig. Karani bol. Tukajšnji trgovec g. I. Gašpar se je peljal na motornem kolesu proti Beltincem. I/ neke stranske ulice je hipoma privozil kolesar in se /alefel v motorno kolo. G. Gašpar jc naglo uporabil zavore, a tako nesrečno, da je zletel s kolesa in se je precej hudo pobil na čelu in po ostalem delu telesa. Nesrečo je zakrivil kolesar, ki je gluh in ni slišal znakov. Polhovgradec V nedeljo popoldne je imela tukajšnja počitniška kolonija ljubljanskega krajevnega odbora Rdečega križa v Marijinem domu, krasno uspelo akademijo v jirid tukajšnjemu krajevnemu odboru Redečega križa. Dijak Boris Zidarič nam je povedal, kaj je Rdeči križ, /lasti poudarjal abstinenco, ki nam je na deželi tako potrebna. Dijak Dušan Pavelič, je igral na violino prav leke komade. Nad vse so nas pa presenetili palčki. Tako lepo uspele igre še nismo kmalu pri nas videli. Vsaj se pa moramo nad vse zahvaliti navdušenemu in požrtvovalnemu delovanju gosp. tajnika Malnariča, ter obema gospodoma nadzorovateljema gosp. učitelju Zdravku Omerzi in g. Malnariču mlajšemu, ki se niso ustrašili nobenega truda, da so pripravili dečke do tako dobro uspele igre. Dečki so zelo pridni in veseli, ne delajo nikomur neprilik, vidi se jim pa tudi, kako dobro jim ugaja pograj-ski zrak. Še enkrat najsrčnejša hvala vodstvu, kakor tudi dečkom za tako krasno uspelo prireditev Žena in delo Ena najusodnejših posledic industrijaljza-cije je pritegnitev žene v tovarno; v tem trenutku stii uničeni žena in družina. /Sena je v tistem trenutku zašla ua tujo |iot, ua tisto pot. ki silno redkokrat pelje do pravega cilju. Ne-glede uu lo, da je tovarniško delo /a ženo nenaravno, njenemu telesnemu ustroju neprimerno in nezdravo, pušča tovarniško delo na našem ženstvu še druge, /a človeško družbo morebiti še hujše posledice. Tovarniško delo podim človeštvu zadnje stebre, na katerih sloni nn*a kultura. Kdo naj nadomesti ženo-j mater, /eno-vzgojitel jieo. žono-propovednico srčne kulture, rnzširjevnlko dobrodelnosti, to-lažnico žalostnih? Človeštvo skuša ubežati temu zlu na razne načine. Ustanavljajo se zavetišča za otroke onih mater, ki delajo v tovarnah. / zakoni se prepoveduje nočno delo /a ženske, z zakoni sc določa minimalna plača (pri nas to še ni urejeno), se določa maksimalni delovni čas itd. — Vidimo trud Mednarodnega urada dela, vidimo prizadevanje naše jugoslovanske zakonodaje (Zakon o zaščiti delavcev, Zakon o inšpekciji dela, Zakon o zavarovanju delavcev itd.), pa gre vendar nu slabše. V julijski številki Rudniške zaščite« ugotavlja I. L, da ženske vedno Iiolj in bolj poplavljajo delovni trg. člankar pravi, du se pri Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani ves čas obstoja tega uradu opuža, du je relativno vedno več zavarovanih žena, nasprotno pa relativno število moških zavarovancev stalno padu. Žene so tvorile ob ustanovitvi Okrožnega urada eno četrtino vseh zavarovancev, sedaj pa tvorijo Že eno tretjino. Težko je najti vzrok tega usodnega pojava, čeprav moramo priznati, da mora v mnogih slučajih žonn nn delo zato. ker je moževa plača poč nezadostna. — Toda čemu silijo v mesto in v tovurne dekleta / dežele, ki bi mogle ontnli na svojem domu in pri delu, ki jo njihovim telesnim in dnšervnini lastnostim najprimernejše? Kupitnlistični duh je z>nnl s sRed.stvj. ki so mu nn razpolago in /. vztrajnostjo, ki je le njemu lastna, vzbuditi potrebo po ogromni množini nepotrebnih predmetov. Moda je njegov prignnjač. reklama pu uspešen snubile.. Seveda je. treba za vse to denarja. Tedaj se pojavi kapitalist in ponudi 2. " in 4 Din na uro, in uspeh je gotov. Ali je mogoč dviir naroda, države in Mo-veštvu v lakih okolščinall? Zdravo družba bo nastala le po zdravi družini, družina pa bo /drnvn šele tedaj, ko bo imela telesno m duhovno zdravo mater. Tovarna (in tudi pisarna) pa so uničevalec prave ženskosti in materinstva. Breme, ki vse tišči gre« pod Eckenerievim žezlom na »Zeppelinu«. S sedanjim socialnim zavarovanjem ni nihče popolnoma zadovoljen: ne zavarovanci, ne delodajalci, ne zdravniki. Vsi občutijo socialno zavarovanje kot breme, ki tako tišči, da bi ga vsi radi kako preložili — da se odložiti nc da, jc vsem jasno. Tako se ne godi samo pri nas, marveč tudi po vseh drugih deželah s socialno zakonodajo. Povsodi iščejo poti, po kateri bi se dalo socialno zavarovanje preosno-vati, da bi, če mogoče, zahtevalo manj bremen, na vsak način pa prinašalo zavarovancem večje koristi. Tod in tam se pojavljajo določni novi predlogi. Naj navedemo tu le enega, ki ga je objavil v »Schonere Zukunft« (Dunaj, 17. maja 1931.) zdravnik dr. Jean Kotmaier — Mainz. dali bi morali zavarovanci — na podlagi zdravniškega izpričevala — sami odločati, v koliko je ponesrečenec res nesposoben za delo. Ker bi šlo vedno neposredno za skupno korist zavarovancev, bi sc vzgajal med njimi čut odgovornosti in solidarnosti ter bi odpadli vsi poizkusi simulacije, ki so predvsem nravno pogubni za si mulante same. Kar se tiče podpore za slučaj brezposelnosti, jo Kottmeier priznava, toda le tedaj, če delavec brez lastne krivde nenadoma izgubi delo in res ne more najti druge zaposlitve. Drugače pa mora veljati načelo, da mora v sili vsak prijeti za tisto delo, ki rabi delavnih moči in stile sme omejevati na določeno stroko. Dokler je na razpolago delo, nima nihče pravice do brezposelske podpore. Posebej se ozira dr. Kottmeier na družinske očete in zahteva, da naj se zanje zavarovalne premije znižajo, ta primanjkljaj pa naj plačajo samski zavarovanci. Za ženine in neveste naj se uvede obvezen zdravniški pregled in zdravniško izpričevalo; samo tisti zakonci, ki so po zdravnikovem mnenju popolnoma zdravi in sposobni za zakon, naj bodo deležni olajšav pri zavarovalnih premijah in davčnih dajatvah. Slednjič predlaga dr. Kottmeier, da bi se morali dati vsi zavorovanei vsako leto ali vsaj vsako drugo leto zdravniško preiskati, ako v tem času niso bili v zdravniški oskrbi. Marši ' koga bi bilo mogoče obvarovati prezgodnje smrti ali dolgotrajnega hiralstva, ako bi se bolezen pravočasno odkrila in poskrbelo za zdravljenje. Angleški predsednik Macdonald, ki potuje na-vadno z letalom. Uvodoma se sklicuje dr. Kottmaier na Gustava Hartza, ki je s številkami dokazal, kako potrebno je, da se socialno zavarovanje v Nemčiji osvobodi iz birokratičnih vezi. Hartz je izračunal, če bi delavec denar, ki ga plačuje sam in pa njegov delodajalec za socialno zavarovanje — to je povprečno 262 mark letno — ou 20. do 60. leta svoje starosti vlagal v hranilnico proti 5 odstotnim obrestim, bi imel, ko bi dopolni! 60 let, 33.230 mark lastnega premoženji! s katerim bi svobodno razpolagal. Če bi pustil ta denar dalje naložen, bi mu nesel po 1661.50 mark samih obresti (po 5 %), dočim znaša po prečna invalidska renta samo 420 mark. Hartz predlaga namesto socialnega zavarovanja prisilno štedenje in vpošteva pri tem deloma brezposelnost, bolezen in invalidnost. Ne vpošteva pa možnosti zgodnje smrti. To pomanjkljivost hoče odpraviti dr. Kottmeier s svojim sistemom prisilnega zavarovanja za življenje. Glavne točke Kottmeierjevega predloga bi bile: Zavarovale naj bi se osebe, ki imajo letno po 3000 do 5000 mark dohodkov. Zavarovanec bi plačeval letno povprečno višino dosedanjih prispevkov za socialno zavarovanje, to je okroglo 170 mark. Ko bi dosegel starost 60 let, bi unei 14.000 mark premoženja na svobodno razpolago. To je sicer znatno manj nego bi mu prineslo Hartzevo obvezno štedenje, toda zato bi bil pa zavarovan za slučaj zgodnje smrti za 20.000 mark, ki bi jih dobila njegova družina. Če bi se zavarovanec pohabil in postal 50 % invalid, bi zavarovana vsota v znesku 14.000 mark takoj zapadla v izplačilo ali pa bi si zavarovanec namesto tega izbral dosmrtno rento. V slučaju 20 -40 % invalidnosti bi dobival zavarovanec primerno rento in imel zajamčeno zajamčeno pravico do dela. Ves čisti dobiček, ki bi ga izkazovala zavarovalnica, bi se moral zopet porabiti izključno v prid zavarovancev. Zanimive so dr. Kottmeierjeve zahteve glede preosnove kontrole med zavarovanci: kontrola naj sc prepusti zavarovancem samim, da drug drugega nadzorujejo. Za njihovo osebno lastnino in koristi gre, torej bodo sami najboljši nadzorniki in imajo tudi vso pravico do nadzorstva. Vrhu tega najbolje poznajo socialne razmere svojega razreda, svojih tovarišev in se medsebojno najlažje nadzirajo. Tudi pri nezgo- Pivnice na morju. Odkar je Amerika -suha«, hodijo Američani pit na ladje, ki plovejo izven prepovedanega pasu (tri milje od obale) in točijo vse mogoče pijače. Poceni v teh pivnicah seveda ni in si morejo hoditi semkaj žejo gasit le petični ljudje. 5000 let staro žito Dunajski profesor dr. Menghin je pri Kairu odkril sledove davne, doslej neznane kulture. Naselbina leži pri Maadi-ju in spada na konec egipčanske predzgodovinske dobe, tako da jo loči od sedanje dobe približno 5000 let. Tlorisi hiš kažejo, da so imele okroglo obliko; spredaj so imeli velik prost vhod, in to so bile v tleh velike lončene žare, v katerih so imeli vodo in žito. Poleg tega so imeli za živila in druge potrebščine kleti v obliki jain; v njih so našli še ostanke zalog. Lonci, ki so jih našli, so večinoma nad en meter visoki. V nekaterih so našli še do 5000 let staro žito. V manjših skledah so našli ostanke okra, ki je služil za barvanje telesa. Med kostmi so ugotovili govedo, drobnico in prašiče. Proo ameriškrii svetnica V Rim je prispelo poslanstvo ameriških katoličanov, da izroče sv. očetu prošnjo za ka-nonizacijo ameriške redovnice Seton. Prošnjo je podpisalo 100.000 Američanov. Redovnica Seton, ki je ustanovila v Sev. Ameriki mnogo samostanov, jc umrla 1. 1821., ter je 1. 1870. pred lagal že kardinal Gibbon, da sc proglasi za svetnico. Pokrajinske slike z otokov okrog Franc Jožefove dežele. Onemi pod evropskim klobukom Še včeraj je pomenila beseda »orient«, »ori-entalec« — psovko, na vsak način pa nazad-njaštvo, danes se je pa stvar že zasukala. Evrop ska in ameriška civilizacija se hitro selita na Vzhod. »Najstarejše mesto sveta«, Damask, vežejo preko Sirske puščave z mestom vseh pravljic — Bagdadom — redne zračne zveze. Bagdad ima zračni promet s srcem Indije, Delhijem. I/, j Teherana' moreš s potniškim letalom potovati v Moskvo. Iz Arabije te ponese letalo v Kairo Ni ga skoraj večjega mesta, ki ne bi imelo zračnih prometnih zvez. V Perziji ntoreš potovati z letalom naokolu. Tam je letalo tako vsakdanje | prometno sredstvo, kakor v Evropi tramvaj. Mnogo se je izpremenilo v Orientu, in kdor potuje tja, naj šotor le doma pusti. V Bagdadu imajo claridge = hotel in v Širasu, mnogoope-vani Hafisevi domačiji, hotel s čistimi sobami in prav dobro hrano. Po vseh mestih imajo električno luč, radio, kabarete. V Perzijskem zalivu, Teheranu, Balirenskih otokih moreš poslušati predavanja iz Berlina, Pariza. Radio aparatov po zasebnih hišah nimajo veliko, ker manj ka dovolj močnega toka; zato pa povsodi najdeš gramofon. V najtemnejšem Kurdistanu so Kraji, kjer nimajo mošeje, a gramofon imajo. Avto — hotel — letalo — gramofon — s tem se uvaja v Aziji evrameriška civilizacija: hiša se začenja graditi na strehi. lialeb-Aleppo, eno izmed treh velikih sirskih mest, še danes nima vodovoda. Jeruzalem, Bagdad, Teheran — tudi ne. Glavno je — klobuk. , To niti ni zgolj prilika, marveč resnica. V Perziji je Riza šah svojim 10 milijonom podanikov ukazal, da morajo perzijsko nošo zamenjati z evropsko. Turban je prepovedan kakor rjavi plašč iz kamelje dlake, ki je bil tako lahak in ponoči gorak in pripraven, ker si je bilo mogoče v peščenih viharjih vanj zaviti tudi glavo. Ukaz je velel, da mora vsak nositi paletot in klobuk, ki sta za perzijsko podnebje tako malo primerna. Marsikdo si je pomagal na ta način, da je nosil spodaj turban, na njem pa evropski klobuk. Volk sit in koza cela! Prava sreča, da ukaza glede obleke niso preveč strogo izvajali in tako se je večina kmalu vrnila k praktični stari noši. Samo klobuka ni hotel nihče več pogrešiti — vrhu turbana. 2e iz patriotizma nc. tudi šah nosi klobuk. Klobuk je zavladal po vsem Orientu, prav kakor gramofon. Italijanski tenorist Lauri Vulpi, ki ni hotel nastopiti izpod 25.000 lir za večer, zaradi česar so prepovedali njegov nastop po vseh italijanskih opernih gledališčih. javno nastopajo, je 2000, veslačev 1581, jahačev 2200, plavačev tekmovalcev 1526, smučarjev 10.000, turistov 16.000, hockeyistov 1300, lahkih atletov 1400, težkih 1600, rugbystov 1600, aero-klubi imajo 1600 članov, strelcev je organiziranih 21.000, sabljačev 1800, kolesarjev 3500, av-tomobilistov 1950. Ženski športni klubi štejejo 1500 članic. — Nemška športna in telovadna društva na Čehoslovaškem štejejo 470.000 članov. Ako seštejemo češkoslovaške in nemške telovadce in športnike, vidimo, da se v republiki redno posveča telesni kulturi 1,7500.000 oseb. Tujec: »Ura na gradit kaže napačno; zakaj je ne uravnate?« Domačin: »To ni potrebno, ker vsi vemo, da če kaže štiri, bije šest in da je ted.r ločno pol treh.« TeSesna šmifaira v Čehostovašhi Grad Pelei v Rumuniji, kjer se je vršila poroka princezinje lleane. Na razstavi telesne kulture in športa v Če hoslovaški republiki, ki je tačas odprta v Par dubicah, so zbrani zelo zanimivi podatki, ki kažejo, kako sta tam telovadba in šport zajela vs?.-sloje. Utnljivo je, da stoji »Sokol« — v Tyrševi domovini — po svojem članstvu na prvem mestu: rednih članov z naraščajem in ženskimi č'a-nicami šteje 620.000, od tega aktivnih moških telovadcev 250.000. Drugo mesto zavzemajo — po številu članstva — delavska (socialistična) telovadna društva — D. T. J. — z 118.000 člani, od tega aktivnih telovadcev 50.000. Tretjo zna čilno čchoslovaško telovadno skupino tvori katoliški »Orel«, ki ima 112.000 organiziranih članov. Četrta gimnastična organizacija je Fed eracija proletarske telesne kulture, ki pa zadnja leta o svojem članstvu ni izdala nikake statistike. Športne organizacije na Čehoslovaškem so združene v Vsesportnem odboru, ki zastopa 210.000 članov. Posamezni športi so zastopani naslednic: nogomet 58.000 članov, boksarjev, ki -Preklicano — platno sva pozabila napeti!« Jugoslavija : Češkoslovaška V nedeljo čaka naš nogomet zopet težka preizkušnja. Po večletnem presledku se srečata na zelenem polju reprezentanci Jugoslavije in Češkoslovaške. Pred leti sta se vršili skoraj vsako leto dve tekmi, na Vidov dan v Zagrebu in na češki narodni praznik v Pragi. Toda tekme z našo reprezentanco niso bile tista privlačna točka, kot bo Čehi želeli, zato so opustili tekme 7, nami. Prolesi-jorializem ne pozna nobenega idealizma, zahteva samo tekme, ki končajo s suficitom. To pa tekme z nami v Pragi niso bile. V zadnjih dveh letih so se pa razmere temeljito spremenile. Jugoslavija jc pričela Iskati nasprotnike doma in ustanovljena je bila konkurenca za balkanski pokal. K velikemu ugledu jo pa največ pripomoglo lanskoletno svetovno prvenstvo, kjer se je naša reprezentanca sijajno odrezala. Pokazali smo, da je naš nogomet napredoval. Nato je pa. prišla še sijajna zmaga nad inadjarsko reprezentanco in naenkrat smo postali nekaka velesila v nogometu. Ni več podcenjevanja. Pod takimi pogoji so zopet Čehi obnovili stike z nami. Zvezni kapetan se pa tudi v polni meri zaveda, kaj pomeni za naš nogomet nedeljska tekma S češko reprezentanco. Pes, da nam neuspeh proti Romunom ni koristil, škodoval pa tudi ne toliko, da bi izgubili ugled, ki smo si ga priborili s tolikimi uspešnimi tekmami. Pil je pa ta neuspeh vseeuo dober nauk. Zvezni kapetan je uvtdel, da dobrega moštva ne more sestaviti brez treninga. Za jutri je pozval v Belgrad vse najboljše igralce. Pozval pa ni samo starih reprezentantov, posegel je tudi po novih močeh. Prve koristi liginih tekem se pokažejo lahko že pri tekmi s Češko. — Zvezni kapetan, ki je, sam prisostvoval več ligi-nim tekmam, jc lahko opazoval, kaj znajo igralci iz klubov v manjših mestih. Te igralce je pozval za jutri na trening tekmo. Naravno, največ je še vedno belgrajskih in zagrebških, ni pa izključeno, da bo v moštvu nastopil kak nov reprezentančni igralec. Kolikor je večja izbira, v toliko je lahko boljše celo moštvo. Tekma s Češko pride, kakor smo rekli, ravno v zelo ugodnem času za naš nogomet. Imeli bomo takoj priliko pokazati, da je neuspeh proti Romunom samo slučajen. Tekmi s Čehi bo pa sledilo še več reprezentančnih tekem, ki so pa vse odvisne ravno od nedeljske tekme. Ker je la tekma zelo važna, nima zvezni kapetan ravno lahkega stališča. Ravno tako tudi v Pragi še niso odločeni kdo bo zastopal barve Češke v Belgradu. Prvotna namera, da bi nastopila kompletna Spar-la, se je izjalovila. Kajti radi neodločnega izida obeh tekem v srednje evropskem tekmovanju, mora Sparta odigrati še tretjo tekmo. Slavija namerava v inozemstvo, tako dn še danes ne vedo, kdo bo nastopil v Belgradu. Lahko se zgodi, da bo ravno v času, ko je pri nas nogomet najmočnejši, Gospodarska kriza in MlJD (l)alje.) II. del. Neposredni ukrepi organizacije mednarodnega urada dela proti brezposelnosti Toda nai se li vse delovanje naše organizacije v sedanji grozni krizi omeji edino na i .. --1___ y_ 1 . . . 1 : _____I.M„ lan 4nl//\. 11/li l> L' i \ 1' I t II Naša letina 1931 nasprotnik slaba čeSka reprezentanca. To je seveda le teorija, kajti v Pragi imajo toliko prvorazrednih igfaleev, da jc približno vse eno, kdo igra. — Nedeljska tekma bo štirinajsto srečanje obeh državnih zastopstev. Tabela tekem s Čehi je naslednja: 28. avgusta 1920 na Olimpijadi v Antverp- | nu 6:1; 28. junija 1022 v Zagrebu 3:4; 2«. okto- I bra 1923 v Pragi 4 :4; 28. septembra 1925 v Zagrebu 2 :0; 28. oktobra 1925 v Pragi 7 :0; 28. junija 1920 v Zagrebu 0:2: 31. juliia v Belgradu 1:1; 28. okotbra 1927 v Pragi 5:3; 27. oktobra 1928 v Pragi 1 :3: 28. oktobra 1928 v Pragi 7:0 Pravkar je kmetijsko ministrstvo objavilo podatke o stanju kmetijskih kultur in živine v prvi polovici meseca julija. Iz podatkov je razvidno, da ju stanje v Dravski banovini sledeče; zelo dobro kažejo: krompir, pesa, konoplja, čebula, hruške, orehi. Dobro je stanje: hmelja, livad in deiteljišč ter jabolk. Slabo pa kažejo sjive in pašniki. Zdravstveno stanje in prehrana živine je bila povoljna. Vreme je bilo pretežno toplo in suho ter je zelo pomagalo dozorevanju rži in pšenice ler razvoju okopavm dočim se je poslabšalo stanje rastlin za živino in zeleniad. Kakovost ovsa je nekoliko .slabcjša, dočim je ka- 28. junija 1929 v Zagrebu 3:3; 28. oktobra 1929 i kovost pšenice, ječmena in rži zelo dobra in bolj- to vlogo, četudi naj bi bila •še tnko učinkovita iu izvedena z največjo vestnostjo? Ni li bila naša organizacija osnovana, da bi povzročim izptemembo z ozirom na krivičnost, bedo in pomanjkanje, ki tlači toliko delavcev, zlasti pa da bi se borila proti brezposelnosti? Nima li nuša organizacija pri takih okoliščinah nobene lastne naloge? Ni li njena dolžnost, da nudi državam tudi neposredne |>oinožne ukrepe? Priznuvamo, du je zu vsako gospodarsko novotarijo preiskuvu potrebna v zvezi / zastopniki delodajalcev; da je važno sodelovanje zastopnikov delojemalcev na preiskavah in odločitvah Društva zveze narodov, vendar bi pa bilo pomisleka vredno, če bi se hoteli v bodočnosti omejiti na znanstveno po načrtu izvedeno postopanje, pri tem bi pa zanemarili korake. Ki naj bi vodili neposredno in kmalu do uspehov. Kajti koliko let bo še preteklo, da bodo padle carinske meje n li pa da se bodo potom skupnega sodelovanja znatno omilile? Koliko let bo potrebnih, dn se bo izvršila liolj-šu razdelitev kapitala? Koliko let, dn bo konč-noveljavno upostavljeno obojestransko zaupanje med posameznimi državami? Ali se nc izpostavljamo nevarnosti, da bomo pri iskanju za temeljnimi odpomož.niini sredstvi proti brezposelnosti zanemarili bolj znana, neposredna in tudi učinkovita sredstva. Nekateri stojijo sicer n« stališču, da se ne more staviti državam predlog o odpomožnih sredstvih brezposelnosti, dokler niso natančno preiskani vzroki zla. Na lo moremo le to odvrniti, dn slede odločitve vsepovsod, v narodnostni in medna rodnost ni politiki na podlagi dejstev. V zadnjih petdesetih letih n. pr. bi ne mogli skoraj nič storiti, ako bi predpostavljali za vsako novotarijo izčrpno proučevanje celotnega vprašanjskegu obsega. Na noben način pa ne smemo prezreti, da moramo smatrati brezposelnost kot tako za ftocinlno zlo in ne le kot znamenje za gospodarske krize. Gotovo, brezposelnost je posledica motenj v produkciji, nereda v izmenjavi blagu. Deloma pa se vendar moremo proti njej boriti ali jo vsaj omiliti z ukrepi, ki so neodvisni od gospodarskih razmer. Končno si lahko predstavljamo organizacijo dela. ki bi bila dovolj izgrajena, dn bi nudila delavcem stalno zaposlitev, tudi neodvisno od gospodarskih kolebanj. Tako se je organizacija inedn. urada dela deset let sem neprestano in ua svoj način borila proti brezposelnosti — seveda v mejah svoje pristojnosti. Ni pa nikoli smatrala, da se nc bi moglo njeno postopanje razširiti in v koristnejše preobraziti. Konvencije in priporočila so bilu sprejeta, od držav ratificirane in prevedene. Izdali smo razne študije. Ne dn bi prej uvedli preiskavo gospodarstva, smo določili in uporabili nu podlagi izkustev ukrepe. Lahko bi šli še korak dalje in trdili, dn so se gospodarske razmere uklonile in prilagodile tem čisto socialnim ukrepom. Danes pa, v sredi krize, ki zavzema ne-čuven obseg, smatramo za svojo poglavitno dolžnost, du preiščemo, če zadostujejo novim ruzmeruin ukrepi, za katere smo ipodali pobudo iu katere smo priporočili, da jih uporabljajo vsepovsod. Niso li potre.lme nadaljne izgraditve: ni li nujnu izprememba z, ozirom na njihovo bistvo in pomen, ni li celo potrebna njihova ukinitev z ozirom nn njihov nepričakovan učinek? Z eno besedo: Naj li organizaciji mednarodnega urada dela z ozirom na sedanji položaj svoj boj proti brczmoseJnosti nadaljuje na dosedanji uačiuf v Pragi 4:3. — Skupni seore, /.naša 50 :24 za Čehe. Igrali smo 13 tekem, izgubili 8, dobili samo 2, tri so pa končale neodločeno. Kako bo pa izpadlo 14. srečanje je zelo negotovo. Skoro enaki izgledi za obe moštvi. Menda ni še za nobeno tekmo vladala taka negotovost, kdo bo zmagal, kakor ravno za nedeljsko srečanje. h S tekem za plavalno prvenstvo Slovenije. Na tretji strani današnje številke prinašamo sliko Kftrbosa, Vilfana iu Maierja. Pomotoma je izostalo, da je to junijorska štafeta Primorja. Delavska olimpijada na Dunaju Dunaj, 28. jul. 1931. Danes je bil višek delavske olimpijade. Dopoldne sprevod vseh narodov, med katerimi je bila tUdI precej močna delegacija iz Jugoslavije, popoldne pa telovadni nastop ter finalne tekme i igrah, lahki atletiki itd. V rokometu premaga Avstrija Nemčijo v razmerju 10:9 (6:0). Tekma je bila prav lepa ter sta bili obe moštvi enako vredni. Vodni skoki mož s stolpa (10 m): 1. Greusing (Avstrija) 60 točk. 100 m plavanje moi, prosti stil: 1. Hawlik (Avstrija) 1.00 min. 200 m prsno plavanje mož: 1. Paananen (Finska) 2.57,6 min. V vaterpolu premaga Avstrija Nemčijo v razmerju 10:3 (2:1). Tretje mesto je zasedla Čeho-slovaška. Tudi v nogometu premaga Avstrija Nemčijo v razmerju 3:2 (0:0). Avstrija je bila ves čas v lahni premoči. Gledalcev je bilo 60.000. 110 m zapreke: 1. Schenner (Avstrija) 15.9 j sek. Kopje: 1. Takkinen (Fine«) 02.08 ni. 800 ni tek mož: 1. Guseff (Finska) 1:57.5. 10X 60 m štafeta žen: L Avstrija 1:17.2. 5.000 m: 1. Salini (Finska) 15:25.7 mm. 10X100 m šlaletn mož: 1. : Avstrija 1:60.9 min. Sicer se nekako podcenjuje delovanje organizacije mednarodnega uradu dela, češ da ne vodi resničnega l>oju proti bre/|x>selno»ti. ker ne more vplivati no njene vzroke, oinpuk j da more kvečjemu omilili bedo l)rez|>oselnih. In sicer s tem, da jim nudi podpore nli du jim : preskrbi delo, ali pu dn ustvari zanje nove delovne prilike. Recimo, dn je razlikovanje med sredstvi, ki omilijo, in med sredstvi, ki odpravijo /le. bistroumno. Vsekakor pn obstojajo v peklu brezposelnosti, v katerem živimo, taka olajševalna sredstva. Ta sredstva so se izkazaln kot učinkovita. Ali si bo tipal kdo trditi, da velja isto tudi /a vsu lečilna sredstva, /a vse gos|x>-darske in finančne korake, ki «o bili državam ' priporočeni? Saj vemo. nu koliko težkoč nuleti celo uporaba sredstev, ki so se izku/nla kol zanesljiva, če hoče organizacija mednarodnega urada delu pokazati silo iu izdutnost svojega delovanju v sednnji kri/i. mora imeti in obde-lovati svoje lastno polje. Kdor svojo nalogo ncglede na okolščine do koncu izvrši, nuj ima zavest, dn je dovršil delo, ki ni brez veličine. Zlasti pa more nn oooinlnem polju prodreti dn jedru socialnih iu gos|xidurskih vprašanj tisti, kdor popoliiomu i/vr-i omejeno, vendar pa zanesljivo delo. Končno pa more lajšajoče Ted«lvo če ga vporabljamo v pravilnem razmerju do /la, proti kateremu se borimo, dovesti do globokih gospodarskih preoblikovanj. Ako bo tvorila naše IzliodfSče dolžnost ljubezni do bližnjega in dolžnost do skupnosti bomo prišli neizogibno do prepričanja, da moramo podvreči ponovni preiskavi načelu in pota socialnega roda. Ako hoče orguni/acija mednarodnega uradu dela dostojno i/vršiti v mirovnih pogodbah določeno nulogo in ako noče varati upanju delavstvu vsega sveta, ki ga stavi na njo. mora ponovno pretresli, razjasniti in ojačiti svoje lastno postopanje napram brezposelnosti. V tem smislu bomo obravnavali v kratkih sestavkih razne ukrepe naše organizacije. Radio Programi Radio-Litiblfana t Sreda, 20. julija: Opoldanski program odpade. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 P. dr. Roman Tominee: Portreti iz svetovne literature in umetnosti (dT. France Prešeren). — 20 Salonski kvintet. — 22 Čas, dnevno vesli. Četrtek, 30. julija: 12.15 Plošče, _ 12.45 Dnevne vesti. — 13 čas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Dr. Bajec: Slovensko pravo-rečje. — 20 Drago Ulaea: Gimnastične vaje. — 20.30 Adamičev večer: L Uvodno besedo govori dr. Stane Vumik. — 11. Samospevi gospe Pavle Lovšetove in Mirka Jelačina. pri klavirju g. Li-povšek Marjan. — 21.^0 Cello koncert g. Bogi,ta Leskovi™. — 22 Slovenske narodne poje in spremlja na hnrnianiko g. Ivan Germ iz Amerike. — 22.30 čas, dnevno vesli. Drugi programi) Četrtek, 30. julija. Hetfirad: 12.45 Koncert Radio-orkeslra. — 11) Klavirski koncert. — 19.30 Narodne pesmi. — 20.80 Ljubljana. — 22.50 Koncert Radio-orkeslra. — Z»-ffrrb: 12.30 Plošče. — 20.30 Ljubljana. — Budimpešta: 12.05 Pianinski koncert. — 18.10 Citre. — 19.50 Vokalni koncert. — 21.40 Orkestralni koncert, nalo ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 13.15 Plošče. _ 10.30 Pestra ura. — 20 Salzburg: -»Tajni zakon«, liomična opera (Dom. Ciniorose). — 22.50 Jara-glasba 111 ples. — Milan: 11.18 Pestra glasba. — 13 Plošče. — 19.15 Pestra glasba. — 20.45 Zapravljivi sin«, opera. — Otln: 20.30 Viodincello. — 21 Operne arije. -— l'ra-grt: 20 Salzburg: Tajni zakon . — Lan^rnberp: 20 »Ta jni zakon t (Salzburg), op. — 22.50 Plesna gla-ba. — Rim: '21 Simfonični koncert. — Berlin: 20 Salzbung. — 22.40 Plesna glasba. — Katovice: 20 .Salzburg. — 22.45 Lahka in plesna glasba. — Toulousc: 12.45 Koneerl. — 13 Popevke. — 13.15 -lazz-orkegtei'. — 2ftJ!0 KonrarL - ša, kakor lani. Važnejša sezonska dela: žetev žita, spravljanje sena itd. so se vršila v ugodnih razmerah. Poleg suše je zelo veliko škodovala toča, in sicer v sledečih okrajih: Kočevje, Novo mesto, Krško, Litija, Ljubljana, Celje, Šmarje, Kamnik, Brežice in Ptuj. Deloma je škodovala tudi ščitasta uš na slivah. Nadalje objavlja ministrstvo tudi podatke o količini letošnjega pridelka. Iz teh podatkov je Iz tega je razvidno, da je bil pridelek v naj< važnejši banovini, to je donavski, ki obsega skoro polovico vsega pridelka, znatno majhen. Nadalje je bil manjši pridelek ludi v dnn&ki, vardarski, vrbaski, dravski in primorski banovini, večji pa je bil pridelek v savski ln moravski banovini. Pridelek rži je bil v posameznih banovinah sledeč (v tisočih stotov); razvidno, da je bil tveni donos sledeč Pšcnica donavska savska drinska vardarska moravska vrbaska dravska primorska zetska Letina ječmena o posameznih banovinah že- P° . , (v milijonih stotov) 1931 9,421 3.647 2.088 1.913 2.700 1.203 568 381 244 je bila 1930 10.338 3.488 3.290 2.334 2.200 1.260 601 416 245 1920-1928 8.6% 2.963 2.484 1.668 1.763 1.278 626 389 336 v splošnem manjša, edino v drinski in dravski banovini je bila večja, kakor le-ta 1930. Najznatnejši padec pa izkazuje v vardarski in primorski banovini. Končno navajamo po banovinah še pridelek ovsa (v tisočih stotov): 1933 702 507 499 280 225 205 198 103 52 vrbaska savska drinska moravska vardarska donavska dravska zetska primorska Letina ovsa je bila v splošnem le malo manjša kakor lani. Največji primanjkljaj v primeri z lanskim letom izkazuje donavska banovina. 1929 750 491 530 240 272 387 247 170 80 1920-28 723 550 440 292 290 481 205 160 75 1930 1929 1920-28 vardarska 807 970 535 savska 415 401 351 dravska 271 344 279 vrbaskn 105 217 126 moravska 206 200 138 zetska 101 101 79 donavska 61 94 64 primorska 60 69 '72 drinska 39 33 33 Pridelek rži jc bil splošno manjši, rlasti ne je zmanjšal v vardarski in naši banovini. Letiua ječmena je dala tc-le rezultate (v tisočih stolov): vardaraka savska donavska primorska moravska drinska vrbaska zetska dravska Nadalje je kmetijsko ministrstvo že zbTalo podatke o letini v celi državi. Po teh podatkih ki so zaenkrat provizorični, pa se vendar ne bode kasneje dosti spremenili, je znašala letina ftv pn datki so izračunani v tisočih stotov) 1931 1930 1920-28 779 1123 781 560 616 537 523 555 356 474 645 527 -100 500 380 315 140 280 229 309 268 228 _ _ 175 157 194 Zbor scHnih Irgouceu v Celju V nedeljo se je vršilo v "Celin zborovanje vseh sadnih trgovcev iz dravske banovine, ki ga je sklicala Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani na inicijativo Društva sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru. Zborovanje se je vršilo v mali dvorani Celjskega doma pod predsedstvom g. Rudolfa Pevca iz Ormoža, ki je v svojem otvoritvenem govoru ugotovil razveseljivo dejstvo, da sc jc konlerence udeležilo proti pričakovanju prav lepo število delegatov sadne stroke iz vseh krajev nate banovine. S tem je podana uada za uspešno delo. Predočil je navzočim v kratkih potezah ogromno in težko delo, ki ga je moralo društvo sadnih trgovcev opravili v poldrugem letu svoje ustanovitve. Žal. v svojih akcijah m uspelo, ker interesenti kljub vabilom niso hoteli s svojim pristopom dati društvu čvrste podlage. Ker društvo, ustanovljeno na podlagi prostovoljnega članstva nc more izvesti vseh nalog, je sklenilo, da ostvari Osrednjo sekcijo sadnih trgovcev pri Zvezi trg. gremijev v Ljubljani, v kateri bodo vsi trgovci ,-adne stroke prisilno včlanjeni. Zvezni tajnik g. Kaiser je nalo v daljšem govoru ilustriral položaj naše sadne trgovine na domačem trgu in na podlagi skrbno sestavljenih statistik obrazložil, kako važno mesto zavzema ta panoga v našem izvozu. Intcresantno jc bilo slišali tudi, kako važen faktor je sadna trgovina na inozemskih tržiščih, kjer se produkcija goji čisto na komercijalni podlagi. Največji napredek modernega sadjarstva, ki stremi za zboljšanjem kvalitete in povečanjem produkcije, beležimo v Ameriki, kjer je prišlo do popolnega preokreta v sadjarstvu. Ameriško sadje igra na evropskem sadnem tr-žitču jako važno vlogo in je najvplivnejši konkurent evropskemu sadju, tako v ceni. kakor tudi v kvaliteti. Te ugotovitve ne smemo prezreti, ker opažamo, dasiravno uvažamo iz Amerike približno le 22.489 mtc., da si ameriško blago sukcesivno prisvaja tržišče za tržiščem, Iz naše države izvažamo največ sadja v Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo. Naša tendenca mora biti, da si kot agrarna država prisvojimo sukcesivno še ostala trgovska tržišča, kar bo seveda glede na Ameriko silno težavno. Zato bo treba sadni stroki v naši državi posvetiti mnogo več pažnje kot doslej, da bo zmožna konkurence. Podani so najboljši izgledi za osvojitev trga na Poljskem, kamor uvoz z vsakim letom narašča, in pa na Danskem. Izvoz našega sadja je bil doslej odvisen le od konjunkture. Računati pa moramo n« organiziran odpor inozemskih sadjarjev. Naša država je to uvidela in je sestavila pravilnik o kontroli izvoza svežega sadja, ki bo po vsej priliki stopal v veljavo že v letošnjem septembru, torej tik pred sezono. Ta pravilnik, ki je sestavljen le teoretično in ima v glavnem namen, da naše sadje pridobi v kvaliteti svetovni sloves, ustvarja pri naših trgovcih veliko skrbi in odpor. Četudi je pravilnik v zamisli idealen, je vendar vidno, da ga niso sestavili prakt. strokovnjaki. Ker bi utegnil ta pravilnik v praktičnem izvajanju naši sadni stroki prej škodovati kakor koristiti, je bilo po dolgotrajni in burni debati sklenjeno, da se pošlje k banski upravi, kakor tudi k trgovskemu in kmetijskemu ministrstvu deputacijo, ki bi obrazložila merodajnim faktorjem težnje naše sadne trgovine, ki so absolutno neskladne s pravilnikom. Da pa bo ta sklep izvedljiv, je treba ustvariti orga-1 nizacijo v smislu sklepa sadnih trgovcev v Mariboru, ker le ta se bo znala uveljaviti v našem j gospodarskem življenju. Sprejet je bil sklep, da tvori sedanji odbor j društva pripravljalni odbor Osrednje akcijc in da : ."e naj loti takoj delo po Intcncijah, sprejetih na tej konferenci. Borza Ljubljana, 28. julija. Denar Tudi danes so bili devizni tečaji čvrsti. V Berlinu in Budimpešti ni prometa in notice. De-viza Trst nadalje popušča. Promet jc znaten. Llubljana. Amsterdam 2269.86—2276.70, Bruselj 785.72—788.08, Curih 1098.15—1101.45, Dunaj 791.75—794.15, London 273.33—274.15, Newyork kabel 5630.72—5647.72. ček 561972—5636.72. Pariz 1920-28 1929 1930 1931 pšenica 20.072 25.855 24.223 23.064 lečmen 3.439 4.119 4.187 3.712 rž 1.703 2.100 2.428 2.06J oves 3.211 3.508 5.417 2.772 V splošnem je bil letos pridelek raanj&i kakor lani. Najmanj se lo občuti pri pšenici, katere smo pridelali le milijon stotov manj kol lani, vendar je pridelek večji kakor v povprečni 1920 28 Tudi letina ječmena in rži kakor tudi ovia j« bila manjša kakor lani in tudi kakor 1929, vendar je bil pridelek razen pri ovsu višii kot v povprečju 1920—28. M inistrstvo ugo'uvl a v svoictn poročilu, da je kukovosl letošnjega pr.delka bo'jša 220.61—221.27, Praga 166.89—167.39, Tr«t 294.40— 295.30. Zagreb. Amsterdam 2269.86—2276.70, Dunaj 791.75—794.15, Bruselj 785.72—788.08, Undon 273.33—274.15, Milan 294.40 -295.30, Newyork kabel 5630.72-5647.72, ček 5619.72 - 5636.72. Pariz 220.61—221.27. Praga 165.89 167.39, Cunh 1098.15 —1101.45. — Skupni promet brez kompenzacij 3.35 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2269 86—2276.70, Briueli 785.72—788.06, Curih 1098.1*—1101 45, Dunaj 791.75—797.15, London 273.33—274.15, Ncwyork 5639.72—5636.32. Pariz 220.61 -221 27, Praga 166.89—167,39, Trst 291.40-295.30. Curih. Belgrad 9.09, Pariz 20.095, London 24.89, Newyork 512.75, Bruselj 71.55, Milan 26 82. Madrid 46.50, Amsterdam 206.70, Dunaj 72.05, Stockholm 137.15, Oslo 137.05, Kopenhagen 13705. Sofija 3.73, Praga 15.18, Varšava 57.55. Budimpešta 90.025, Atene 6.65, Carigrad 2.4325, Bukarešta 3.05, Ilelsingfors 12.9275. VRI-DNOSTNI PAPIRJI Domači državni papirji so danes bili zopel nekoliko slabejši in so njih tečaji nekoliko popustili. Prometa je bilo znatno manj kakor včeraj. Dolarski papirji so bili nekohko čvrstejii. Bančni papirji so stali popolnoma neizpremenjeni, do zaključkov jc prišlo v običajnih delnicah. Med industrijskimi delnicami je danes prišlo do zaključkov samo v delnicah Unionmlina po 65 in Trboveljske po 215—227, torej so ostali na včerajšnji višini. Ljubljana. 8?,', Bler. pos. 88 bi., 7% Bler. pos. 78 bi., Celjska pos. 150 d., Ljublj. kred. 120 d.. Praštediona 950 d.. Kred. zavod 195 d., Vevče 120 d.. Stavbna 45 d.. Ruše 145 d. Zagreb. Drž. pan.: 7"', inv. pos 82 -84, agrar-ji 44—16.50, vojna škoda ar. 356—358 (358). kasa 356—358 (356), 8. 355 d.. 12. 366-368 (368. .3671. 8% Bler. pos. 86.50 87.50 (87), 7% Bler. pos 75.50—76 (ar. 77, kasa 76). 7»,', pos. Drž. hip. b. 76.50—78 (78). 6% begi. obv. 59—61. — Bančne delnice: Hrvatska 50—60, Katoličk« 13—35, Polio 53.50—55, Kreditna 121 — 126. Union 150 152 (1501, Jugo 67—68 (67). Lj. kred. 120—123, Narodno 6500 bl„ Obrtna 36 d., PrašUdiona 957.50 -965. Srbska 190—192, Zemaljska 120—121 1120). — Industrijske delnice: Nar šum. 25 d., Guttmann 110 d., Slavonija 200 d., Našice 65 d., Pivara Sar. 210 bi., Drava 235 d, Šcčerana Osiek 225—235. Osj. ljev. 200 d., Brod. vag. 51 bl„ Union 55 60 (60|, Vevče 120 d., Tsis 04 bl„ Ragusea 300 d., Trboveljska 222—225 (215, 227, 225). Belgrad. Narodna banka 6.250—6.300, 7",', inv. pos. 82—82.75 ( 50.000), sgrari 44 -47, vojna škoda 356—357 (200 kom.), begi. obv. 61, 7% Bler. pos. 76—77, 7% pos. Drz. hip. b. 76—77. Notacija drž. papirjev v inozemstvo. London. 1% Bler. pos. 72.50--73.50. Ncwyork: 8% Bler pos. 82.50—84.50, 1% Bler. pos. 72.25—73, 1V„ pos. DHR 72—75. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.50, Wiencr Rank-vercin 14.20, Escomptegcs. 149, Alpinc 13.55, Trboveljska 27.90, Leykam 1.85. Žilni trg Sombor. Pšenica: sr. nova 7"> kg 2"„ 162.50 166, slav. nova 79 kg 2% 161.50—164. — Oves bč., sr., slav. novi 150—155, — Ječmen: bč,, sr. novi 115—120. — Otrobi: pšen. bč. 112.50—117.50. \se ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpreme-njena. Promet: 62 vagonov. Živina Živinski sejem v Mariboru, 28. julija. Prignanih je bilo 24 konj, 15 bikov, 319 volov, 381 krav ter 23 telet. Skupaj 762 komadov. Cene: Debeli voli 4.50- 5.75, poldebeli 3.50—4, plemenski 3— 3.50; biki za klanje 3.50—5; klavne krave, debele 3—5, plemenske krave 2.25—2.75, molzne 3—4, breje 3—4; mlada živina 3—4, teleta 6. — Prodanih je bilo 340 kom. Od teh za izvoz v Av strijo 80. v Italijo 54. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdkc Fd-vard Saborsky et Co., Dunaj.) Na trg je bilo pripeljanih 11.673 pršutarjev in 4430 špeharjev, iz Ju goslavijc 3170. Cene: špeharji najboljši 1.55, L 1.45 —1,50, 11. 1.40—1.45, kmetski prašiči 1.45—1.60, najboljši 1.65, pršutarji 1.50—1.90, najbolji 2.05. Tendenca: prvovrstni špeharji so se pocenili za 10 tfrošKv, ostale kvalitete za 10—:15 tfrošev. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas - 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Praktikania (injo) takoj sprejme stavbeno podjetje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Pozneje plača« št. _srn_ Hišnik oženjen, brez otrok, se takoj sprejme. Služba primerna za mlajšega upokojenca. Reflektanti naj se zglasijo pri zavarovalnici »Dunav«, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. R m tiafln HHNHkMBS 1 Stroj. miz. pomočnik in risar želi službe. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zanesljiv«. Mlad fant vojaščine prost, želi službo sluge ali kaj temu primernega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8514. Žagar dobra moč z večletnimi spričevali, išče službo. -Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8515. iluzbodobe Služkinja zdrava in poštena, vajena kuhe in gospodinjskih del, se sprejme takoj v boljšo hišo v Ljubljani. Naslov v upravi »SI.« pod št. 8469. Gojko Pipenbacher koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prosoeiu št t6 zastoni Pišite poni! Starejši moški vesten, ki se razume na vsa gospodarska dela, se takoj sprejme na kmečko posestvo. — Bogataj, Turjaški trg 5/1., levo, osebno ali pismeno. Šoferska šola oblastveno koncesijonirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Prihodnji redni tečaj 1. avgusta. Sobo in kuhinjo oddam v Magdalenskcm predmestju. Naslov v podružnici »Slovenca« v Mariboru. Stanovanje soba, kuhinja, shramba in vse pritikline, se odda — najraje starejšim osebam ali pa samici — takoj ali s 15. avgustom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8511. Čist prostor iščem za shrambo eno-sobnega pohištva čez zimo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Kabinet« št. 8495. I.okal za skladišče, hlev ali delavnico oddam takoj na Sv. Petra cesti št. 67. Delikatesa, slaščičarna in mlekarna se takoj odda zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8500. Lepo posestno v Celovcu-Klagenfurt, Rosentalerstrasse Nr. 42/e obstoječe iz enonadstopne hiše-vile, dalje tovarniškega in gospodarskega poslopja, dvorišča in vrta je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Resni kupci dobe nadaljna pojasnila le pri lastnici gospe Amaliji Kučera v Zagrebu, Ilica br. 21. Osvald DoDctc-LluDljana Pred SKolljo $1. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga i« najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C blaga po najnižjih Na dciteio! in C. M. S. predmetov. nogavi Na drobno! Trgovina dobro vpeljana, s stanovanjem vred, se odda pod zelo ugodnimi pogoji 1. sept. v najem v Sv. Pavlu pri Preboldu. Natančnejše informacije pri F. Piki istotam. Hišo dvostanovanjsko, z nekaj vrta, kupimo. Ponudbe z navedbo cene pod »Gotovina« na upravo »Slov,«. Nova vila v Rožni dolini, z dvema stanovanjema, vsemi pri-tiklinami in obširnim vrtom, se odda takoj v najem za daljši čas. Porabiti se more tudi le za eno stanovanje. Vila ima elektriko, vodovod in kanalizacijo. Do tramvajske postaje 5 minut. Natančnejši pogoji se dobe pri Ljudski hranilnici in posojilnici na Viču. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. STHMPffiSSHISPSS LiEaU^B Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja Kovaško delavnico ' s stanovanjem, pri deželni cesti, na prometnem kraju, prodam. — Franc Drobnič, Sp, Slivnica — Grosuplje. Strešnik-bobrovec star, kupim. — Ljubljana, Kapiteljska ulica 5. Pisalna miza malo rabljena, se kupi. -Ponudbe pod št. 8331 na upravo »Slovenca«. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava -Merkur«, Ljubljana • Šelenburgova ulica 6 II nadstr Brzojavne droge bor, smreka in jelka, več tisoč komadov od 6 do 10 m dolžine, za sukce-sivno dobavo proti takojšnjemu plačilu, kupim. -Ponudbe na: Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal št. 4. Kopalne čevlje od 20 Din naprej, dobite pri »Luna«, Maribor — Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna. 2059 Preinog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 l^aiinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarn« Dr. G. 1'ICCOLl, Ljubljana. Dunajska c. ti Vreče nakup in prodaja. AL Grebene, Dunajska c. št. 36. Priporoča se domači naravni molinom tvrdke »MALINA« d, z o. z. Ljubljana VII Medvedova c. 4. Trgovec na deželi sprejme v komisijsko prodajo razno manufakturno blago, kakor tudi vsakovrstne čevlje (sploh obuvala). Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Solidna kupčija« št. 8501. Opekarna »Emona« d. d., Ljubljana-Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke: zidak, votla opeka, oblikovna opeka za železobet. strope, strešniki: zarezni in bobrovci, drenažne cevi. Na zahtevo postavljeno na stavbi-šče ali na kolodvor. Cene izredno nizke, za kakovost blaga jamčimo. Razprodajo ima Ogrin Ivan, Gruberjevo nabrežje št. 8, Ljubljana, tel. 24-26, kateri daje vsa pojasnila. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32 Debel« Mnarteotrobe kupile aoiceneje prt tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Reslieva centa 24 Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Komen-skega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se vsa popravila. Takojšna postrežba. KoJesa - šivalni stroji nadomestni deli, pneumatike in vsa spadajoča popravila najceneje pri tvrdki FRANC SAUNIG, LJUBLJANA, Pražakova ulica 2 nasproti Gospodarske zveze ob Dunajski cesti. mmmm^m^mm Stavb. ob glavni cesti proti Št. Vidu, kakor tudi v Št. Vidu, poceni naprodaj. Poizve se pri F r a n j i C i r m a n , Št. Vid št. 17. Zavarovalnica »Dunav« ima v svoji palači na Aleksandrovi cesti še na razpolago eno 3 sobno in eno 4 sobno z vsem komfortom opremljeno stanovanje, V svrho doznanja najemnih pogojev in ogleda na stavbi se naj zglasijo reflektanti pri podružnici zavarovalnice »Dunav«, Šelenburgova ulica 3/1. Direkcija rudnika Velenje razpisuje za dan 5. avgusta 1931 ob 11 nabavo izvedbe železnega odra Načrti in pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. •j se as » O NUDI PO IZUEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE ISi S«® rOIO ODDELEK JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE V LJUBLJANI nudi amaterjem Kamere in vse fOtO pOlreMOlIC svetovnoznanih tovarn. Imamo slalno izbiro plošč, filmov, papirjev, kemikalij in drugih amaterskih pripomočkov. — RAZVIJAMO plošče in filme ler kopiramo slike po zmernih cenah. • Zahtevajte cemh? Zahvala Ob nenadni in bridki izgubi našega ljubega soproga, dobrega očeta, starega očeta, brata, tasta, gospoda Hntona Kuharja posestnika in mesarja smo prejeli mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, za katere izrekamo tem potom, kakor tudi vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, našo srčno zahvalo. Duplje, dne 27. julija 1931. Žalujoči ostali. »■■■■■■aMBBaiRSBSISlilSaeaiilBilBSiffiiSttii^iS^ X so a ©O S.D '•sjjršt x J — S -r »»•a^n, ni 23*1 i s* ! D \ > Otfrid v. Hanstein: 101 - r S * — -g "O . a-jSm Scog S. N N s - s sa & 38 S S . g. . I os .0 - I o I I- 1 1 a 1 Q 11 c A = « ■■ ~ f N > J£ a> N „0; " 1 a!! « -h aQ ' T mml ■• ~ . -i s -a a cKJ ^ - S f M! c -j • s c4 O Sj " a ® =» iS' d •e _ . 1» a> Q a a a > ■žsaž 1 Strahotno potovanje na luno Egon Je pogledal proti Korusu, videl ga jo poskočiti hitreje ko navadno, videl, kako je na glavo zletel na dno nove razpoke in tam obležal, ne da bi se ganil. Egon je planil dol, ne meneč se za to, da se vsak hip brezno lahko še globlje odpre, tla začne morda celo bruhati ognjenik, saj kaj je mogel vedeti, ako ni morda mesec znotraj še žareč! Toda nobena stvar se ni več zganila, Korus je ležal nepremično, velika ledena gruda, kakršne na zemlji še premakniti ne bi mogel, mu je ležala na glavi, potem ko mu je zmečkala čelado. Egona je zgrabila za srce najstrašnejša skrb, strah, da je izgubil zdaj še Korusa! Odvalil je ledeno klado, tovariša pobral in ga nesel v kabino, ki se tudi ni več i zganila. »Ali se že peljemo?« Poklical ga je Američan, i Egon pa ni odgovoril, ampak snel čelado. Korusu se ni zgodilo nič, samo nekoliko pritisnilo ga je; ko ga je slekel, je pu opazil, da je poškodovana ne samo še druga čelada, ampak tudi umetna koža. Ni bila sicer še strgana, pač pa počena in zato nerabna. »Kaj se je zgodilo?« Zdaj je Egon že vse razumel. »Nič takega. Mraz mesečne noči je tako zelo pritisnil, da je počila ledena skorja, ki jo je bilo solnce omehčalo. Zopet smo odkrili nekaj novega. Zdaj si lahko razlagamo, zakaj na mesecu nenadno nastajajo razpoke.« V kabini mu ni bilo obstanka. Stopil je torej k vratom zatvorne cevi, ni psi se upal na tla, da ne bi morda postal žrtev novega potresa, zlasti ker ga zdaj no bi mogel nihče več rešiti, saj sta drugi dve obleki bili uničeni. Toda nič se ni zganilo. Raketo jc pri potresu zazibala sidrova vrv, zdaj pa je bila mirna. Zvezdni utrinki so švigali preko neba, tako pogostni, kakor se v nekaterih mesecih tudi na zemlji vidijo. Žareča iskra je privršala in Egon je nehote počenil. Čisto zraven njega je priletel na mesec prav majcen meteor in se razletel v žareče iskrice. Nekatere so mu sfrčale preko glave, padle na grudo kisika in zgorele s svetlim plamenom. Tedaj pa — Egonu je zaprlo sapx>! Neka iskra je predrla sneženo klado, ki je je bil prinesel z druge polute, pa — ni zgorela — ampak ugasnila! Egon plane tja. Iskra je ob trčenju sneženo grudo preklala. Pobere majhen košček, steče v kabino, ne odgovori na nobeno vprašanje, poišče spektroskop, spusti vanj vso luč, pogleda skozi košček in zavriska: »Vodik! Imamo vodiki« ' Nista ga razumela, gledala sta ga in mislila, da se je tudi njemu omračil um, toda res se je zgodil pravi čudež. Zastonj je cele dneve taval po mesecu — vodik je imel pa doma! Našel ga je že takoj prvi dan. Saj ni preizkusil vseh grud in je mislil, da so vse iz kisika. Najbrž vodika nikoli ne bi opazil in morda bi tudi vse zadušil, ako bi ledene klade nosil v kabino. Če je tudi samo ena klada iz čistega vodika, bo že zadostovala. V kratkih besedah je tovarišema stvar razložil. V kabini je zavladalo nepopisno veselje. Korus je skočil po steklenico šumečega vina, Američanu so pa kar oči žarele. »Imamo vodik, imamo vse! Samo počakati moramo, da mine mesečna noč, potem pa raketo popravimo in jo na vnanji strani učvrstimo z ostanki umetne kože, ker je obleka postala nerabna. Le potrpljenje! Kakor hitro se zdani, se odpeljemo.« Mesečni potres in utrinki so jim prinesli rešitev. Ne šc prav rešitve, pač pa možnost rešitve. Možje so čepeli v ozki kabini, pa jim je sredi grozne mesečne noči zopet vzhajala zarja upanja. 9. poglavje. MESEČNA NOČ! ODHODt Novi mesečni dan se polagoma svita. Samo ena umetna koža in e n a čelada še porabiti. Dnevi v temni raketi. Aparate popravijo. V obupu sklenejo oditi kljub poškodovanim strojem. Zadnji obed. Mesecu slovo. Rakelne aparate prižgo. Zima v Yellow-stoneparku. Valdemar Apel dobi asistentko. Joe Alli-ster v Frisku. Iz poleta v vsemir se norčujejo. Druga raketa. Zimski vihar. SOS v oblakih. Sporočilo vsemir ske rakete? Zora mladega mesečnega dne je končno napočila. Ko so prvi poševni svetlobni prameni pobožali brezupne poljane, je vsem trem potnikom kar odleglo. Zadnje dneve so komaj še krotili svoje živce. Američana je hudo bolela noga, živahni Korus je pa komaj strpel v tesni kabini. Rakete niso več zapustili, zadnji akumulator je imel samo polovico energije še, odkar pa sta dve obleki iz umetne kože postali nerabni in je samo še ena ostala dobra, so morali na vse načine varčevati z električno silo ter jo uporabljati le za ogrevanje kabine. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan Kokoveo. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.