TRGOVSKI LI
VV
Časopis za trgovino, industrijo in
Uredništvo in upravnišlvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. iQ Naročnina za ozemlje SMS:	\>'
— Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. jp[ 45 D, mesečno 15 D; za inozem
P
..j pol leta 90 D, za četrt leta o D. — Plača in toži se v Ljubljani.
ji »i<—n«
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 7. julija 1923.
ŠTEV. /8.
Davčna konvencija z Italijo.
V smislu rapalskega sporazuma je bila izmed naše države in Italije podpisana v Rimu dne 23. oktobra 1922 posebna konvencija za obče sporazume, glasom katere naj bi se dogovorno uredila različna vprašanja javno-pravnega značaja. Tako določa n. pr. ta konvencija v členu 43, da se bode sestala posebna komisija zbog slipuliranja sporazuma za likvidacijo davkov za dobo od 3. novembra 1918 do konca 1922 na onem ozemlju bivše avstro - ogrske monarhije, katero je pripadlo naši kraljevini oziroma kraljevini Italiji, in to v cilju, da se izogne dvakratnemu obdavčenju.
La komisija se bode sestala v Ljubljani in bo imela po enega delegata za vsako omenjeno državo.
Ker so na ozemlju obeli kraljevin ob razsulu bivše monarhije ostali eni ter isti zakoni, obstoja glede obdavčenja nekaka veza izmed teh Pokrajin na tej strani in na oni strani naših državnih mej.
V prvi vrsti bo naloga te komisije, da uredi davčno-pravno razmerje v onih delih naše države, kateri so bili začasno zasedeni po Italiji.
Ker je Italija zasedla ob razsulu del Slovenije, Istre in Dalmacije kot mandatarica zmagujočih velesil, je bila v smislu mednarodnih načel upravičena, da po veljavnih zakonih v zasedenih pokrajinah pobira davke v kritje stroškov civilne uprave. Vplačanje davkov italijanskim obla-stvom za trajanja okupacije se je torej vršilo popolnoma legalno in naša država nima pravice, da bi vplačane zneske še enkrat izterjala. Dač pa je naša kraljevina kot naslednica bivše avsto-ogrske monarhije upravičena, da iztirja na omenjenem ozemlju vse ne še vplačane davčne zaostanke in sicer ne samo za dobo od 3. novembra 1918 odnosno od dneva razsula dalje, nego tudi za dobo pred državnim razsulom, v kolikor ni po postoječih zakonih ta pravica že zastarela.
Na ljubljanski konferenci se bode moralo rešiti tudi vprašanje, ki je Principijelne važnosti, t. j., da li ima naša država pravico, da na ozemlju, katero je bilo začasno zasedeno po Italiji, naknadno odmeri davke po zakonskih predpisih, ki so se za trajanja italijanske okupacije uvedli v naši kraljevini, kakor n. pr. davek na vojne dobičke (po prilogi 5 finančnega zakona za leto 1920/21). Za odgovor tega vprašanja je merodajna suvereniteta nad dotičnimi pokrajinami. Avstrijska suvereniteta je prenehala z dnevom razpada monarhije, italijanska suvereniteta ni na dotičnem ozemlju nikdar obstojala, ker se z vojaško okupacijo ne izpreminja suvereniteta ozemlja, naša kraljevina pa je po rapalskem sporazumu prevzela te pokrajine kot neposreden dedič bivše Avstrije in postoja torej juridična fikcija, da so te pokrajine tudi za trajanja italijanske okupacije bile integralni del naše države in se torej naši državi z javno-pravnega gledišča ne more odrekati te pravice.
Ta mednarodna komisija se bode bavila najbrže tudi z vprašanji, ki se tičejo davčnih obvezancev, kateri raztezajo svojo privredno delavnost na ozemlje sosedne države ali pa, kateri posedujejo nepremičnine v sosedni kraljevini. Glede davkov po Prinosu ni dvoma, da se isti morajo plačati na onem ozemlju, v katerem se nahaja vir prinosa. Zemljarina, hišnina, pridobnina, plačarina in
rentnina se po splošnih načelih plačajo na ozemlju, kjer leži davčni predmet ali vir prinosa. Drugačna je stvar v pogledu subjektivnih davkov, n. pr. dohodnine, glede katerih se bode moralo odločiti, ali naj velja teritorijalno načelo ali pa načelo kumulativnega obdavčenja vsega tu-in inostranskega dohodka na ozemlju bivališča, ali pa na ozemlju državljanstva dotičnega davčnega subjekta.
Nedavno sta sklopili Avstirjska republika in Nemška država davčno konvencijo, glasom katere se vkup-ni dohodek davčnega obvezanca obdavči v vsaki državi samo z onim delom, kateri odgovarja razmerju časa, ki ga davčni obvezanec preživi v eni ali drugi obeh držav; ako pa davčni obvezanec ne prebiva niti v eni, niti v drugi državi, je odločilno za davčno obveznost njegovo državljanstvo. Davek na imovino se po gornji pogodbi odmerja V oni državi, v kateri davčni obvezanec poseduje državljanstvo. Glede ostalih davkov (davkov po prinosu) se je tudi omenjena konvencija postavila na splošno stališče teritorijalnosti.
Važen predmet razprave ljubljanske komisije bode gotovo ureditev obdavčenja delniških društev, katera so do razsula avstro-ogrske monarhije imela centralo na sedanjem ozemlju ene, podružnice pa na sedanjem ozemlju druge države. Ta dvačno-pravna ureditev bo posebno za denarne zavode tem večjega pomena, ker igra povrh veliko vlogo tudi še valutno razmerje obeh držav.
Za naše obmejno prebivalstvo bode velike važnosti davčno - pravna ureditev glede obmejnih posestev, ki se vsled novih meja raztezajo iz ene države v drugo; za taka posestva se bodo morale dogovoriti posebne izjemne olajšave, katere naj bi se upoštevale do konečne ureditve zemljiškega katastra in zemljiške knjige z ozirom na nove državne meje.
Te bi bile glavne točke programa ljubljanske komisije.
Za čim ugodnejšo rešitev teh mednarodnih davčno-pravnih odno-šajev bi bilo gotovo koristno, ako bi interesirane stranke predale svoje želje in predloge trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, katera naj bi te vloge predložila ministrstvu ino-stranskih poslov (oddelku za izvr-šenje mednarodnih pogodb). X.
Rudarstvo v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
9.	Svinec.
Na drugem mstu v rudniški industriji stoji pri nas svinec.
Svinčenih rudnikov imamo v Sloveniji 12 in sicer se nahajata dva v krškem okraju, dva v litijskem okraju, trije v prevaljskem okraju, dva v celjskem okraju ter po eden v okraju ljubljanske okolice, Konjic in Brežic.
Lastnik rudnika v Logu v krškem okraju je Fran Seidl iz Novega mesta in rudnika v Sredniku pa prva zagorska premogokopna delniška družba iz Zagreba.
Rudarska družba v Litiji ima rudnike v Litiji in Jablanici, medtem ko je topilnica svinca in srebra v Litiji last delniške, družbe, ki se je osnovala iz prejšnje družbe z omejeno zavezo.
V	prevaljskem okraju so lastniki rudnika v Prevaljih grofi Henckel v. Donnermark, v Mežici ter Crni pa angleška družba osrednjih evrop-
skih rudnikov z omejeno zavezo v Londonu.
V celjskem okraju se nahajata rudnika v krajih Velike Širje, ki je last Trbov. premogokopne družbe in Ruda, ki je last Umili je Stepischnegg iz Gradca.
Rudnik v Rakovcu pri Konjicah jc last grofa Thurna-Valsassina iz Raven, rudnik Boharje pri Brežicah pa je last rudarske družbe »Ruda« v Mariboru.
Na Gorenjskem je rudnik Knapov-že, ki je last rudarske družbe Kna-povže v Medvodah in ki ga vodi g. Mihael GIdsener.
Od vseh 12 rudnikov za svinec pa je bil lani samo rudnik v Mežicah, ki je, kakor rečeno, last The Central European Mineš Limited, v obratu.
V tem rudniku je bilo zaposlenih 696 možkih, 126 ženskih, 15 možkih mladostnih in 12 ženskih mladostnih delavcev, torej skupno 849 delavcev in 26 paznikov.
Dalje je bilo zaposlenih pri preiskovalnih delih v rudniku Boharje, rudarske družbe Ruda 11 delavcev in 1 paznik, v rudniku Knapovže, rudarske družbe Knapovže za pridobivanje svinčene, srebrne in živo-srebrne rude 30 delavcev in 1 paznik.
Izkopalo se je 603.412 q (— 704 g ali 0.11%) 16.40% rude v vrednosti 32,276.507 Din 1+ 22,257.243 Din ali 222.14%) po povprečni ceni 53.49 Din (.+ 36.91 Din). Od te izkopnine in ostanka iz lanskega leta se je oddalo 648.664 g v lastno separacijo, kjer se je izločilo iz nje 4073 q cinkove rude v vrednosti 152.737 Din, ostala i/kopnina pa obogatila in napravilo iz nje 98.710 g 72.80 odstotnega svinčenega šliha in 12 q mešanega šliha, torej skupno 98.722 g (17.490 g ali 21.53%) obogatene svinčene rude v vrednosti 43,690.470 Din (+ 32 milijonov 394.995 Din ali 286.79%) po povprečni ceni 472.96 Din (+ 333 Din 91 p) za 1 g.
Od toletne produkcije in ostanka iz lanskega leta se je oddalo 89.619 stotov obogatene rude svinčarnam v Sloveniji; 47.524 g izkopnine, 14.713 stotov svinčenega šliha, 22 g mešanega šliha pa je ostalo na rudniku v zalogi.
Za izdelavo svinca sta obstojali v Sloveniji 2 svinčarni in sicer svin-čarna Žerjav ter svinčarna Litija, ki sta bili obe v obratu. V teh svinčar-nah je bilo zaposlenih 197 moških in 7 ženskih, torej skupaj 204 (+ 54) delavcev in 7 paznikov.
Produkcija svinca je znašala 84.482 q (+ 36.201 g ali 74,98%) v vrednosti 63,696.578 Din (+ 51 milijonov 345.365 Din ali 415.71%) po povprečni ceni 753.97 Din (+ 498.15 dinarjev) za 1 g.
Od te produkcije odpade na svin-čarno v Žerjavu, ki je last The Central European Mineš Limited, 80.540 stotov ali 95.33% in na svinčamo v Litiji, ki je last delniške družbe, ki se je ustanovila ob nacijonalizaciji podjetja, 3.942 g ali 4.67%.
Razun svinca se je produciralo v svinčarni v Litiji še tudi 275.g (+ 89 stotov ali 47.85%) svinčenega glaja v vrednosti 219.768 Din (+ 103.381 dinarjev ali 88.82%) po povprečni ceni 799.16 Din (+ 173.42 Din) za 1 q.
V svinčarni v Žerjavu je bilo na pražilnikih predelanih 202 q svinčene žlindre, 1.285 g železne žlindre, 1.444 g peskovca, 7.203 q finozrnate rude, 3.401 g blatnega talilca, 9.528 stotov poletine, 2.816 q ostankov amerikanskih peči, 235 g svinčene rude, 948 g svinčenega zrna, skupno torej 27.062 g. Pražilni kalo je zna-
šal 8.6%. Iz pražilniških pridelkov se je izdelalo 22.155 g praženca, 803 g poletine in 244 g svinčenih odpadkov, skupno 23.202 g s 64.8% svinca.
Na amerikanskih pečeh sc je predelalo 29.453 g rude v kosih, 40.093 g debelozrnate rude, 8.732 g finozrnate rude, 2.773 g praženca, 425 g posnetkov, 1.770 g ostržkov, skupno torej 83.246 g s 73.6% svinca. Iz teh pridelkov je bilo izdelano 1.826 g zrnatega svinca, 43.461 g omerikanskega svinca, 22.208 g ostankov, 7.958 q poletine ifi 87 g redukcijskega svinca, skupno torej 75.540 g z 81% svinca.
V visoki peči se je predelalo 30.940 g železne žlindre, 1.984 g apnenca, 37.637 g svinčene žlindre in 344 g peskovca, skupno torej 70.905 g primesi brez svinca ter ter 19.382 g praženca, 47.992 g ostankov amerikanskih peči, 996 g svinčenih odpadkov, 838 g redukcijskega svinca, 5.578 g posnetkov,
1.895 g ostržkov in 152 g svinčenega kamna, skupno torej 76.833 g s 57.7 odstotka svinca.
Iz teh predelkov je bilo izdelano 43.301 g visokopečnega svinca, 148 g svinčenih odpadkov, 700 g poletine in 1.100 g svinčenega kamna, skupno torej 45.249 g z 98% svinca.
V amerikanskih pečeh se je pridobilo 44.240 g in v visoki peči 36.400 g svinca, skupaj torej 80.540 stotov svinca.
Vrednost v to svrho porabljenih topnin je znašala 47,929.474 Din.
Za gorivo v Žerjavu se je porabilo 17.574 g rjavega premogu, 340 nr drv, 14.281 g koksa, 235 g oglja" in
0.30 g surovega olja v skupni vrednosti 2,128.169 Din.
V topilnici v Litiji se je oddalo na pražilnike 7.136 g razne nepražene rude, 1.995 g raznih praženih odpadkov konvertorja, 1.891 g svinčenega kamna, 142 q zdroba od splavne peči, 12 g steklenih odpadkov, 33 g poletine, 14 g oksidov in 70 g svinčenega blata in kot primesi 2.732 g železnega kršca in 1.176 q apnenca.
(Dalje sledi )
Trgovski običaji med špediterji.
Centralna zveza avstrijskih špediterjev je na svojem občnem zboru, ki se je pred kratkem vršil na Dunaju, med drugim sestavila trgovske običaje (uzance) za poslovno občevanje med špediterji. Če pomislimo, da trgovski zakonik pušča marsikod odprtine, katere je n. pr. trgovstvo izpopolnilo s svojimi trgovskimi običaji, ki igrajo i kot nadomestilo zakonitih predpisov i kot nadomestilo tam, kjer ni izrecnih pogodbenih določil, izredno važno vlogo, moramo priznati, da je ukrep avstrijskih špediterjev izredne važnosti, ker tudi zakonski predpisi o špedicij-skih poslih ne ustrezajo povsod; Ker ima špedicijsko opravilo obeležje mednarodnega poslovanja, in avstrijski špediterji računajo tudi na pristanek špediterjev sosednjih držav, bo tudi za naše špediterje izredne važnosti, da se upoznajo z uzancami svojih avstrijskih tovarišev in začno tudi sami razmišljati, če bi ne kazalo tudi zanje, postaviti si po dosedanjih skušnjah in po vzgledu drugih primerna običajna pravila. V naslednjem priobčujemo od avstrijske centralne zveze špediterjev sprejete uzance:
1. Sledeči trgovski običaji veljajo za poslovanje med špediterji za cel obseg špedicijsekga opravila vštev-ši skladiščno opravilo, v kolikor sc ne dogovori drugače.
2. Medsebojne pravice in dolžnosti se morajo presojati po zakonih in trgovskih običajih onega kraja, v katerem ima svoj sedež špediter, ki je dobil naročilo.
3. V poslovanju med špediterji velja za sprejeto vsako naročilo, ki od onega, ki ga je dobil, ni brez odloga zavrnjeno. Vse posledicc, ki nastanejo radi nejasnosti, posebno pri pomanjkanju pismenega naročila, mora nositi oni, ki je dal naročilo.
4. Na zahtevo je treba potrditi izvedbo prejetega naročila.
5. Naročnika je treba o zakasnitvi poŠiljatve obvestiti. Njegove reklamacijske zahtevke proti prevoznemu podjetju radi prekoračenja dobavnega roka mora oni, ki je prejel naročilo, po možnosti varovati.
6. Špediter, ki je dobil naročilo, mora pošiljke, ki jih ima prejeti, zavarovati le na izreccn nalog.
7. špediter, ki je dobil naročilo, mora pred izročitvijo pošiljke izterjati vse na njej bremeneče stroške.
8. Oni, ki je dobil naročilo, mora za naročujočega dvignjene zneske
' držati na njegovo razpolago in mu jih predati po prejemu naloga prosto provizije in promptno.
9. Če oni, ki je dobil naročilo, zahteva potrebna denarna sredstva pred izvedbo naročila, mora to željo pravočasno sporočiti naročujočemu.
10. Za zaračunanje stroškov veljajo sledeča načela:
a) za predujme sc zaračunava krajevna običajna provizija;
b) v primeru cesije (odstopa) pri-stoja polna pristojbina, če se cesija izvrši šele po nalogu adresata, potem ko je blago prispelo, — polovična pristojbina, če je bila pošiljka namenjena za cesijo še pred prispetjem blaga;
c) pristojbine za avizo in prejemnico, povračilo za zamudo časa pri uradnem tehtanju, ki se izvrši po naročilu stranke, posredovalne stroške in stroške za prejemna naznanila obračunajo špediterji medsebojno vsak na polovico; statistične pristojbine in izdatke v gotovem denarju, poštnine, kolki in podobno se morajo poravnati v polni izmeri.
11. Trgovski običaji v špediter-skem obrtu, ki veljajo za poslovanje s strankami, veljajo smiselno tudi za medsebojno poslovanje špediterjev. Izvzeta je le točka Vil., odst. 1.
12. Zbiralni špediter (Sammelspe-diteur) jamči dokladalnemu špediterju (Beiladespediteur) od momenta prevzetja blaga do začetka jamstva prevoznika po špcdicijski pogodbi, v kolikor ga zadene krivda. Ce nastopi potem, ko se je začelo jamstvo prevoznika, škoda, ima dokladalni špediter napram zbiralcem le zahtevek na odstop pravic proti prevozniku, razen če je škodo zakrivil zbiralce. Zbiralec je dolžan dati dokladami na razpolago obstoječa dokazna sredstva, da uveljavi zahtevke proti prevozniku. Ce zbiralec dokazil ne da na razpolago, se ne more oprostiti s tako cesijo.
13. Zavarovanje dokladanega blaga mora izvršiti dokladalec. V primeru. da da naročilo za zavarovanje dokladalec zbiralcu, mora slednji pokriti tudi zbiralni riziko.
14. Med zbiralcem in dokladal-cem sc ne zaračunava niti špedicij-ska provizija, niti odpravnina.
Slej alt prej
bo prišla vsaka gospodinja do prepričanja, da ji najbolj kaže kupovati »PEKATETE«, ker ?o ne le najboljše, ampak se zelo nakuhajo in se jili manj potrebuje od drugih.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRIJA“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	St.	220.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Najboljše ovčje kože so prvovrstne kože iz Like, katerih se dobi na leto 25 do 30.000 komadov od 110 do 225 kg teže. Ovčjih kož lahko da Lika, Bosna, Hercegovina, Dalmacija in Hrvaška letno okrog 200.000 komadov. Od 80 do 250 kg težke pri 100 komadih gredo za izdelavo ševret-usnja, -šagrina, usnja za pohištvo, dalje za barveno usnje za kožuhe, za usnje za podlago in pa za usnje za obleke, jagnječje kože iz Hi vaške in Bosne pa se porabljajo za črne in bele rokavice in le 10% se jih porablja za rokavice druge vrste. V Ameriko gredo jagnječje kože, ki tehtajo preko 100 kg na 100 komadov, za črne rokavice in za imitacijo ševrojevega usnja.
Ovčje kože iz Vojvodine (Srema, Bačke in Banata) so prvovrstne za kožuhe in bunde, ker imajo najboljšo volno in tudi najtanjšo kožo. Najboljšo kožo za imitacijo ševroja dajejo kože od mladih ovc, ki se strižejo v maju in se koljejo v septembru, in ki tehtajo 130 do 140 kg na 100 komadov.
jarčja koža iz Like je najboljša in kvaliteta je »balkanske provenijen-ce« prvih srbskih jarčjih kož. Jarčje kože iz Like do 5 kg na 100 komadov imajo 2 in pol do 4 in pol angleških čevljev in so najboljše za fini ševro. Jarčje kože so za rokavice, ako so težke pod 320 g na komad, katerih je 10 do 20% od vseh jarčjih kož. V skupini, kjer tehta 100 komadov 55 — 75 — 80 kg, merijo 4 do 6 angleških kvadratnih čevljev, so za srnčje usnje, večje pa za ševro in lak. Odrasle jarčeve kože in dviske »Heberling«, ki tehta 80 do 100 kg na 100 komadov, se porabljajo za ševro in lak. Takih je okrog 20%. Od 85 do 200 kg na 100 komadov merijo 6 do 16 angleških kvadratnih čevljev in se uporabljajo za usnje za škornje in za papuče in sicer se strojijo z rastinskimi ali s kromnimi strojili. Zimska kozja in jarčeva koža nima niti polovico one cene, kakor letna, ker ima veliko dlake in tanko kožo. Kozje in jarčeve kože gredo v vsakih množinah v Ameriko za izdelavo ševroja, za usnje za pohištvo in za druge fine izdelke.
Makedonska jarčja koža, ki tehta 55 kg na 100 komadov, ima bodljaje od muh in brencljev in je radi tega po navadi slabejša ter spada po kvaliteti v drugo vrsto. Kože brez tega spadajo v prvo vrsto.
Jarčeve, kozje in jarečje bosanske kože so po kvaliteti drugo- in tre-ijevrstne izvzemši Višegrad, Foče in Banjaluko, ki so prvovrstne kvalitete. Hercegovske kože imajo garje in koze ter so vsled tega drugovrstne kvalitete. Ravnotako tudi črnogorske, ki pa so vendar manj hrastave, kakor hercegovske. Albanske jarčje kože so slabejše, kakor hercegovske, jagnječje so slabe in le ovčje kože so dobre vrste. Slabe vrste kupujejo Napolitanci in izdelujejo iz njih poceni izdelke. Dalmatinske kože so po kvaliteti drugo- in tretjevrstne. Vsa bosan-sko-hercegovska gotova roba ima garje.
Bosna in Hercegovina, Lika, Dalmacija in Hrvaška dajejo letno 150 do 180.000 komadov jarečjih kož, katerih 100 komadov tehta 55 kg dalje 200.000 komadov jarečjih kož, ki tehtajo 55 do 80 kg na 100 komadov in med katerimi je polovica prvovrstnega blaga, in do 75.000 komadov kož v teži 85 do 250 kg na 100 komadov.
Računa se, da se je pridobilo jarečjih kož leta 1921 v Karlovcu 21 tisoč komadov, v Sarajevu 10 do 12 tisoč komadov, v Dalmaciji 3 do 4 tisoč komadov, v Bjelovaru 10.000 komadov in v Ogulinu 10.000 komadov. Trgovci s kožami so v Karlovcu Oskar Frohlich, Zigar Kramar, E.
H.	Kramar in Heinrich, dalje v Zagrebu Ebenspannger; poleg tega še več trgovcev v Ogulinu in Bjelovaru.
Najboljše telečje kože dajejo Srem, Banat in Bačka. Te kože so prvovrstne kvalitete in tehtajo brez glave in nog 3 do 5 ali 6 kg na komad. Telečje kože z Like so tretjevrstne kvalitete, iz Bosne tretje in četrte kvalitete, iz Hrvaške druge in tretje kvalitete, iz Srbije pa prve do četrte kvalitete. Prvovrstne so kože vojvodinskih telet. Telečjih kož imamo dovolj za predelavo.
(Dalje sledi.)
Pridobninske izjave
za priredbeno dobo 1924—1925.
Finančna delegacija v Ljubljani je z razglasom z dne 25. junija t. I. št. A I. 978/8 ex 1923 določila rok za vložitev pridobninskih izjav za priredbeno dobo 1924/25 od dne 1. julija do dne 31. julija 1923.
1. KDO JE DOLŽAN VLOŽITI V TEM ROKU PRIDOBNINSKO IZJAVO?
Pridobninsko izjavo je dolžan vložili v tem roku vsak davčni zavezanec, ki je po stanju dne 1. junija 1923 izvrševal kakšno podjetje ali na dobiček namerjeno opravilo, ki je zavezano občni pri-dobnini. Vsi ti davčni zavezanci bodo plačali v l. 1924 in 1925 občno pridob-nino v izmeri glavne pridobninske vsote, ki je določena za Slovenijo.
2 KAKO SE VLAGAJO PRIDOBNINSKE IZJAVE?
Pridobninske izjave se smejo podajati ali pismeno ali ustno na zapisnik. Obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
Ustne izjave naj se zaradi poznejšega navala strank oddado čim prej.
3.	ALI DOBE DAVČNI ZAVEZANCI ZA VLOŽITEV IZJAV POSEBNE POZIVE?
Rok za vložitev se objavi le z javnim razglasom. Priredbeni organi niso dolžni davčnega zavezanca še posebej pozvati, naj vloži izjavo.
4 KAKŠNE POSLEDICE ZADENEJO DAVČNEGA ZAVEZANCA, KI NE VLOŽI PRIDOBNINSKE IZJAVE?
Kdor ne poda pridobninske izjave v predpisanem roku, temu se odmeri občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Davčni zavezanec izgubi v tem primeru pravico izpodbijati prizivnim polom dejanske ugotovitve od-mernega oblaslva. To pravico izgubi tudi davčni zavezanec, ki vloži pridobninsko izjavo še le pa preteku določenega roka.
5. KAKŠNA MORA BITI PRIDOBNIN-
SKA IZJAVA?
Pridobninska izjava mora biti pravilna v formalnem oziru, to je po svoji obliki in v materijelnem oziru, to je po svoji vsebini. Pridobninska izjava je formalno pravilna, ako je v vseh točkah natančno in izčrpno izpolnjena in je podpisana od davčnega zavezanca ali njegovega pooblaščenca ali pa od njegovega zakonitega zastopnika. Materi-jelno je izjava pravilna, ako vstreza vsebina dejanskim razmeram.
6. ZA KATERI ČAS SE MORAJO NANAŠATI NAVEDBE V PRIDOBNINSKI
IZJAVI?
Navedbe se morajo praviloma nanašati na povprečno stanje obratnih razmer za dobo od dne 1. julija 1922 do dne 30. junija 1923. Ako se podjetje ni vršilo celo to dobo, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka. To vetja za podjetja, ki so se otvorila še le po 1. juliju 1922. 1 od-jetje, ki je začelo obratovati, na pnmei dne 1. decembra 1922, navede v izjavi pridobitne razmere v času od 1. decembra 1922 do 30. junija 1923. V vseh takih primerih mora davčni zavezanec obenem izjaviti, ali in kakšne izpre-membe v obratnem obsegu se nameravajo ali se po vsej priliki izvrše od 1. julija 1923 do 30. junija 1924.
7.	KAKO IZPOLNIMO NAJVAŽNEJŠE TOČKE PRIDOBNINSKE IZJAVE?
Točka 1. Tu natančno označimo vrsto pridobnini zavezanega podjetja ali opravila. Zato ne zadostuje vedno označba, katero vsebuje obrtni list, ampak je pogosto potrebno, da način obratovanja natančnejše naznačimo na ■ primer: čevljar (dela za naročnike ati
se bavi večinoma s popravili) 2.) trgovec z mešanim blagom (prodaja večinoma živila in kolonijalno blago na drobno ati prodaja špecerijsko blago na drobno in debelo), 3.) mizar (prodaja tudi pohištvo lastnega izdelka),
4.) mlini (melje proti merici ali za plačilo) itd.
Točka 7. Tu navedemo, ali podjetnik deluje v obratu sam, ali obrat le vodi, ali pa v obratu tudi dela. Pri trgovskih družbah navedemo tudi ali v kateri smeri delujejo v obratu posamezni družabniki.
Pri izpolnitvi te točke moramo upoštevati tudi družinske člane, ki sodelujejo v obratu, a ne dobivajo zato plačila, na primer pri gostilnah: vodi soproga, davčni zavezanec in hčerka pomagata.
Točka 8. K lej točki navedemo število zaposlenega osobja po kategorijah, ki jih navaja ta točka.
Iz praktičnih razlogov je umestno, da navedemo najprej na domu zaposleno osobje na eni črti, na drugi črti pa izven doma zaposlene potnike, delavce itd.
Točka 9. Tu navedemo vrsto in število v obratu uporabljene vprežne živine, na primer: dva konja.
Točka 10. Pri tej točki polagamo posebno važnost, da v primernem raz-predelku označimo število izrabljenih konjskih sil, da se pri odkazovanju davčnih postavkov ne upošteva tudi neizrabljene mehanične sile, ki se ne izrablja.
Točka 12. Za označbo vrste naprave glavnice zadostuje, da navedemo na primer: tovarna z opremo v vrednosti
200.000	Din, prodajalniška oprava ali rokodelsko orodje v vrednosti 3.000 dinarjev.
Točka 13. Obratni kapital tvorijo za plače in mezde potrebne vsote, povprečna vrednost blagovnih zalog in surovin ter vsota terjatev.
Davčnemu zavezancu je na prosto dano, da pri teh točkah še navede, v koliko uporablja kredit 7.a napravno in obratno glavnico.
Točka 14. To točko izpolnijo le davčni zavezanci, ki se bavijo s podjetji in opravili, ki so navedeni v alfabetičnem zaznamku na zadnji strani pridobninske izjave. Ti davčni zavezanci napovedo tu posebne obratne znake, kateri so označeni v omenjenem zaznamku, na primer: 1.) gostilničarji množino iztočenih pijač, razločevaje vino, pivo, žganje, mošt in število ter povprečno ceno sob za tujce; 2.) trgovci: višino skupila na dan ali na teden, ločeno po prodajah na debelo in na drobno; 3.1 mlini: število in vrsto kamnov, valjal-nikov in množino zmletega žita; 4.) vi-notržci: vrsto in množino spečanega blaga in vsoto izkupila itd.
Točka 15 b. K tej točki navedemo pri sezijskih obratih dobo obratovanja, na primer pri stavbenikih dobo stavbene sezije. Pa tudi pri drugih obrtih je potrebna izpolnitev te točke, na primer pri pekih, ali pečejo dnevno ali kolikokrat na teden, pri mlinih in žagah, ali so v obralu celo leto ali pa le takrat kadar imajo zadosti vode.
8 KDO PODPIŠE PRIDOBNINSKO IZJAVO?
Izjavo podpiše davčni zavezanec sam, za osebe, ki niso samopravne, njihovi zakoniti ali oblastveno določeni zastopnik in za protokol.rane tvrdke osebe, ki so po trgovskem zakonu upravičene podpisovati firmo.
Pooblaščenec, ki podpiše izjavo namesto davčnega zavezanca, se mora izkazati s posebnim pismenim pooblastilom, ki je kolka proslo, ako se glasi edino na zastopstvo v davčnih zadevah.
9.	KDO PREIZKUSI PRAVILNOST VLOŽENIH PRIDOBNINSKIH IZJAV?
Pravilnost vloženih izjav preiskusi predsednik pridobninske komisije, ki je upravičen v ta namen:
a) pozvati davčnega zavezanca, da popolni ali popravi svojo izjavo in še naknadno poda potrebna pojasnila;
b) zaslišati izvedence in pojasnilnike. Na zahtevo sme davčni zavezanec bili navzoč pri zaslišanju in tudi staviti izvedencem in pojasnilnikom vprašanja;
c) zahtevati od davčnega zavezanca, da predloži na vpogled svoje poslovne knjige.
10.	KDAJ DOBI DAVČNI ZAVEZANEC POMISLEKE PROTI PRAVILNOSTI VLOŽENE IZJAVE?
Ako se pri preizkušnji izjave pojavijo pomisleki proti pravilnosti podatkov »davčnega zavezanca, se mu morajo pomisleki predočiti pismeno ali ustno, da se mu s tem nudi možnost ovreči
pomisleke.
Pomisleki se davčnemu zavezancu priobčijo le, ako se postava za priredbo sklada s podatki izjave, ne pa tudi ako se za priredbo v bistvu upoštevajo že navedbe davčnega zavezanca.
Ako davčni zavezanec v izjavi kljub pozivu ne navede bistvenih obratnih znakov, se li znaki uradno ugotove.
Davčno oblastvo ni dolžno pomislekov utemeljiti.
Podrobna navodila za sestavljanje pridobninskih izjav se dobivajo na zahtevo pri davčnih oblastvih in davčnih ■uradih brezplačno.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Sladkorni trg v drugi polovici junija.
Upanje na dobro letino sladkorne pese ' Evropi se je radi obilnega deževja in hladnega vremena nekoliko pokvarilo. Vendar je pričakovati, da bo letošnja produkcija sladkorja presegala lansko *a dobrega pol milijona ton, ker se je posejalo fo leto mnogo več pese. Cene sladkorja na svetovnih tržiščih si v drugi polovici junija niso opomogle, 'endar pa je zaznamovati mnogo mi-
eiso tendenco padanja, kakor v prvi oolovici prejšnjega meseca. Amerikanko tržno razpoloženje je bilo precej vznemirljivo in občutljivo. Reagiralo jc *e, če se je izkrcala kaka večja pošiljka kubanskega ali javanskega sladkorja, ki ni našla kupca. Nastopilo ni le padanje cen efektivnega, takoj razpoložljivega sladkorja, temveč tudi terminov. Variranje terminskih cen so povzročali že slučaji prehodnega po-TOena, tako da mu pravega vzroka končno že ni več mogoče presoditi. Na ojujorški borzi so sklepno notirali kurzi v zadnji tretjini junija padajoče, n. pr. iulijev iermin od 5.69 cent, 22. junija, na 5.65 ceni. 25. junija in na 5.12 ceni. 27. junije; septemberski termin 5.74 c., 5.70 ceni. in 5.02 ceni.; decemberski lennin 5.32 ceni., 5.18 cent. in 4.52 cent. Amerika in v vedno večji meri tudi Anglija boste navezani do novega pridelka ie na kubanski in javanski sladkor. Francoski trg je slal pod vplivom oslab-ijenja franka, kar jc povzročalo trdnost cene. Italijanski trg (Trst) je sklenil v prešlem lednu zelo medlo. Ponudba večje množine ogrske sladkorne sipe slabše kvalitete po L 31.10 s skladišča, ni našla kupca. 28. junija je notiral kristalni sladkor in sladkorna sipa promp-*no julij L 33 do 33.10, za oklober-de-cember in november-rnarcc nominale L, v kockah promptno in julij 34 do 34-5 L, za oktober - december in november-marec nominale Lst. 24.10, Cau-s^asse promplno in julij 33.10 Lst. Jkurz London 104.50). — Ponudba če-hosloveškega sladkorja fine gramela-ted po sh 22/3 feb. Hamburg za november - december najdejo nekaj odziva pri špekulativnih interesentih. Kupčije glede nove kampanje poeivaio skoro docela.
Zasebna prodaja po ruskih vaseh. Sovjetsko trgovino po deželi v srednji Rusiji )e popolnoma izpodrinila zasebna Irgovina. Kmet raje trguje z agenti in krošnjarji, ki prekupčujejo na lastno pest. Celo pri kupčiji z žitom krošnjarijo zasebni prekupčevalci. S tem bo morata še posebno računati sovjetska država, ki se pripravlja na eksport žita. Dnevni in perijodični sejmi se nahajajo skoro izključno v rokah zasebnih prekupčevalcev. šele za temi pridejo v oostev kooperative, državna irgovina Pa zadnja. Ruski kmet se je privadil »'azvrednotenja denarja in se temu pripnemo ravna. Mesto da bi izkupljen de-ftar hranil, ga naloži raje takoj zopet
blago.
Italijanski inleresi na trgovskih stikih 'z i nsko Transkavkazijo. Ekonomičeska-»a Zizfli poroča o naraščajočem interesu 'italijanske trgovine na Transkavkaziji. italijanski zastopnik v Tiflisu se je lotil Organizacije velike stalne razstave italijanskih industrijskih izdelkov. Na dru-strani pa se je udeležilo trgovsko Zastopstvo transkavkaške sovjetske re-
publike v Rimu tržaške razstave, kjer je bil organiziran transkavkaški oddelek. Od Lloyda Triestina vzpostavljena plo-vitbena služba med Batumom in Novo-rosijskim, kakor tudi drugimi lukami Črnega morja na eni in italijanskimi lukami na drugi strani, je vedno bolj zaposlena.
Industrija.
Državni zavod za pospeševanje industrije in obrti v Beogradu, (Krunska ulica 14) posreduje pri nameščanju kemikov, strojnih in elekro-inženirjev, kakor tudi drugih strokovnjakov v domačih podjetjih. Zainteresiranim se priporoča, da se s kratkimi podatki in točno adre-so zglase pri tem zavodu, ki jih bo vodil v evidenci in v slučaju potrebe takoj obvestil o izpraznjenem ali nanovo osno-vanm mestu.
Oddelek za premog v Ljubljani se na podlagi odloka rudarskega odseka v Sarajevu z dnem 31. 1. m. ukine.
Denarstvo.
Izvozni krediti Narodne banke. Kakor poročajo iz krogov Narodne banke, bo pričela dajati izvozne kredite bankam in izvoznikom šele 1. avgusta.
Popolen uspeh avstrijskega posojila. Po poročilih avstrijskega bančnega sa-veza se je od avstrijskega posojila podpisal skoraj celi iznos 13 milijonov dolarjev. Ostala je samo še mala vsota, ki je pa garantirana od bank in katere plasiranje je tudi, kakor izgleda, že zagotovljeno.
Davki.
Hišna najemnina. V pojasnilo okrožnice trgovske in obrtniške zbornice glede vložitve napovedi za hišno najma-rino opozarjamo. V Sloveniji se odmerja hišna najmarina na dva načina. V krajih, v katerih je nad polovico poslopij in nad polovico stanovanjskih prostorov oddanih v najem, se plačuje najmarina od vseh poslopij po višini najem-ščine za v najem dane prostore in po najemnini vrednosti prostorov, ki niso oddani v najem. Ti kraji so: Kranj, Litija, Ljubljana, Radovljica, Breg, Celje, Gaberje, Zavodna, Maribor, Nova vas, Studenec, Tezno, Ptuj, Rog. Slatina (zdravilišče), Sp. Oris in Gornja Radgona. V teh krajih se odmerja najmarina dvoletno. Hišni posestniki so vložili za I. 1923 in 1924 napovedi že lansko leto. — V vseh ostalih krajih se odmerja hišna najmarina le za eno leto. Za odmero najmarine za I. 1924 so dolžni hišni posestniki, ki oddajajo cela poslopja ali en del poslopij v najem, vložiti napoved nojemščine do konca avgusta t. I.
Carina.
Ukinjenje uvozne carine na ovce in koze iz Jugoslavije. Atenski presbiro javlja, da je grški finančni minister sklenil, da se ukine uvozna carina na ovce in koze iz Jugoslavije.
Nova carinska tarifa. Komisija za pregled projekta nove carinske tarife, ki jc bila sestavljena od delegatov -strokovnjakov ministrstva financ, trgovine in industrije in generalne direkcije carin, je te dni končala svoje delo. Zakon s tarifo je izdelan na osnovi zaščitnih carin z razliko napram dosedanjem zakonu, čegar naredbe so merile v glavnem na to. da so se pobirali čim-večji dohodki potom luksuznih in drugih t®ks. Z novo tarifo bo v prvi vrsli zaščitena naša domača industrija in obrt. medtem ko se je znatno obremenilo vse ono, kar že imamo v državi. Tarifa bo služila tudi kot avtonomna tarifa pri sklepanju trgovinskih pogodb. Nova carinska tarifa ima 720 postavk. Projekt bo že prihodnje dni predan zakonodajnemu odboru na odobrenje.
Promet.
Otvoritev nove telefonske linije. Z
dne 15. junija se je otvoril telefonski promet Konjice - Dunaj - Gradec. Taksa za 1 pogovor: Konjice - Gradec 2, a Konjice-Dunaj 2.5 franka v zlatu.
Razveljavljene prometne omejitve. Ravnateljstvo južne želcznice razglaša: I rome|no omejitev za Sumsko industri-jalno železnico Dobrljin - Drvar d. d., lazglašeno v »Objavi štev. 5« pod točko
13	in prometno omejitev za progo med postajami Drvar-Knin in tranzit, razglašeno z brzojavko štev. 111 dne 1 julija 1923, razveljavljeno. - Prometno omejitev za postaje Balatonederies, razglašeno z našo brzojavko štev. 1615 dne 16. junija v točki 2., razveljavimo.
Nove prometne omejitve. V območju zagrebškega železniškega ravnateljstva so stopile s 1. julijem v veljavo zopet znatne prometne omejitve. Ekspresne pošiljatve se prevažajo s poštnimi in mešanimi vlaki in le do težine 350 kg. Lokalni tovorni promet med Zagrebom d. k. in j. k. ostane tudi za bodoče zaprt. Carinjenje na ljubljanskem glavnem kolodvoru je nedopustno za vse čez ljubljanski državni kolodvor prispelo in za inozemstvo preko pograničnih stanic Boh. Bistrica in Jesenice namenjeno blago. Od prometnih omejitev so izvzete 1. brez ozira na to ali so namenjene za domače ali inozemske postaje: državne, dvorske, monopolske, železniške pošiljke, les in premog za javne zavode, pivo, pošiljke za pasivne kraje, sanitetni materijal, mrliči in pošiljke za tovarno vagonov v Slav. Brodu; 2. Ie v kolikor so namenjene za domače postaje: živež, les, premog, selitve, semena, pošiljke za rudnike, zaboji in deske za pakiranje sliv, milo iz domačih tovaren, usnje, papir, železo in železna roba iz domačih tovarn, emajlirana in pocinkana posoda, slive v tranzitu čez Brod in čez Gruž za Anglijo. Reekspedicija tovora v vagonih iz vseh postaj za Bos. Brod in tranzit je ustavljena.
Podaljšanje telefonske linije. Direkcija pošt in brzojavov v Ljubljani naznanja, da se je brzojavni vod Kočevje-Nova Sela podaljšal od Novih Sel do Broda na Kupi in da se je dne 11. junija t. I. v ta vod uvrstila nova brzojavna postaja Fara pri Kočevju, ki opravlja omejeno dnevno službo.
Povišanje poštnih taks. Dne 3. julija je imel poštni svet svojo sejo, na kateri je sklenil, da se povišajo takse za pošiljke v inozemstvo. Povišanje se je v načelu sprejelo in poseben odbor je izdelal pravilnik glede povišanja predmetnih taks.
Izlet v švico. Na inicijativo gosp J. Schmidlina, švicarskega konzula v Zagrebu, priredi društvo za promet tujcev 14 dnevni izlet v Švico za kateri sta do-sedaj zamišljeni dve alternativi. Po prvi bi se izletniki zadržali skupno s potovanjem v Luzernu tri dni, v Luganu, Zuriichu in Sl. Moritzu po dva, v Schaff-hausenu en dan. Po drugi alternativi bi se izletniki mudili skupno s prihodom in odhodom po dva dni v Inierlakenu, v Montreauxu (Vevev), Ženevi, Luzernu in Luganu, a po en dan v Lausanni, Neu -chatelu, Bernu in Bazelu. Cene bi po sedanjem tečaju švicarskega franka znašale v drugem razredu železnice 6.000.— Din za osebo in v tretjem 5.000 dinarjev. Ako bi se javilo več kakor 60 izletnikov, bi se cene nekoliko znižale, a v nasprotnem slučaju, ako bi se javilo mnogo manje izletnikov, bi se potovanje neznatno podražilo. Prijave za izlet prejema vključno do 15. t. m. Društvo za promet stranaca v Zagrebu, Trn
I.	broj 15.
Dobava, prodaja.
Dobava perila. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 24. julija t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave raznega perila (posteljnega, namiznega itd.) Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled .
Dobava drv. Pri intendanturi lil. pomorske obalske komande v Boki Kotorski se bo vršila dne 27. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 8.300 kubičnih metrov drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja poprave starih kožuhov. Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. julija t. 1. ofertalna licitacija glede oddaje 450 starih kožuhov v popravo. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava inventarskih stvari. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. julija t. I. ofertalna licitacija glede dobave razni škatelj, motvozov, torb itd. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava drv. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu, se bo vršila dne 26. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 600 m" bukovih drv. Predmetni
oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Trgovski register.
Vpisale so se sledeče firme : 623. Sedež Bled. Besedilo firme: M. Palouc. 624. Sedež Brod. Besedilo firme: Gabrijel Oblak. 625. Sedež Depalavas. Besedilo firme: Franc Pavovec. 626. Sedež Dob. Besebilo firme: Anton Videmšek. 627. Sedež Dolenji Logatec. Besedilo firme: Jožef Smole. 628. Sedež Dolnja Lendava. Besedilo firme: Beno Wort-man. 629. Sedež Domžale. Besedilo firme: J. Senica. 630. Sedež Dragomlje. Besedilo firme: Jernej Grad. 631. Sedež Jesenice. Besedilo firme: Nicifor M. Piv-Ijakovič. 632. Sedež Kamnik. Besedilo firme: J. Šinkovec. 633. Sedež Kranj. Besedilo firme: A. Tršan. 634. Sedež Ljubljana. Besedilo firme: Albin Drnovšek. 635. Sedež Ljubljana. Besedilo firme: Fran Hočevar. 636. Sedež Ljubljana. Besedilo firme: Ivan Kordiš. 637. Sedež Ljubljana. Besedilo firme Jos. Stopar. 638. Sedež Spodnje Stranje. Besedilo firme: Ivan šleber. 639. Sedež Šmartno pri Litiji. Besedilo firme: Ivan Leskovec. 640. Sedež Veliki Mengeš. Besedilo firme: H. Ručigaj.
Razno.
Koliko je dobila Jugoslavija vojne odškodnine v naravi? Od 1. maja 1921 do 31. maja 1923 so prejele zavezniške države na vojni odškodnini od Nemčije v naravi: Vel. Britanija 294 in pol milijona zlatih mark. Francoska 375 milijonov, Italija 210 milijonov, Japonska 12 tisoč, Belgija 91 milijonov 740 tisoč. Grška 7 milijonov 300 tisoč, Kraljevina SHS 193 milijonov 497 lisoč, Portugalska 11 milijonov 927 tisoč, Rumunija 27 milijonov 184 tisoč, Poljska 263 tisoč, čehoslovaška 8 milijonov 840 tisoč, Luksemburška 40 milijonov 367 tisoč. — Zavezniki bi imeli dobiti procentualno: Vel. Britanija 22%, Francija 52%, Italija 10%, Japonska 0.75%, Begija 8%, Grška 0.75%, Jugoslavija 5%, Portugalska
0.75%, Rumunija 0.75%. Ce primerjamo procentualno deleže z resnično na te deleže že odplačano vojno odškodnino v naturi, vidimo, da je prejela Jugoslavija z ozirom na svoj majhen delež (5%) sorazmerno več kakor vsaka druga zavezniška država.
Letošnji donos sena. Celokupna površina livad v naši državi iznaša okoli
1,500.000	hektarjev, a košnja se računa v krogih strokovnjakov na 26 milijonov kvintalov. Na podlagi tega se sme računati, da bo za izvoz na razpolago okoli 10 milijonov kvintalov.	^
Protest mlinarjev. Udruženje beograjskih mlinarjev je adresiralo na ministra vojne in mornarice protest proti sklepu glede gradbe novih vojnih mlinov z motivacijo, da je v državi dovolj privatnih mlinov in da bi se z zgradbo novih mlinov naša mlinarska industrija popolnoma ubila.
Ukinitev, vidiranja potnih listov. Osem narodov je odpravilo vidiranje potnih listov. Britanska, Francoska, Italija,
I. C. KOTAR, Ljubljana.
Španska, Švica, Belgija, Holandska in Luksemburška so v zadnjem času odpravile v vzajemnem stiku največjo oviro v osebnem promelu, vidiranje potnih listin. Svoj ukrep utemeljujejo s tem, da ne morejo se naprej greniti življenja svojih državljanov s to birokratično na-redbo, ki je nastala v vojnem času, a je današnji dan izgubila svoj pomen.
Tramvaji iz Nemčije. Občina beograjska je prijela iz Nemčije še 7 motornih tramvajskih vozov in ravno toliko re-morkerjev, ki bodo te dni izročeni prometu na linijah v Beogradu.
Motorni čolni na račun reparacij. Nemčija je dne 2. t. m. dobavila za }u-gcslavijo na račun reparacij 10 motornih čolnov od 200 do 300 ton. Ti čolni bodo vršili promet z Rumunijo po kanalu Bega.
Koncentracija industrije v Rusiji. V svrlio koncentracije industrije sla bila izdana dva dekreta. V prvem se razglaša pravica do prodaje zaprtih obratov posameznim osebam, v drugem pa se določa prevoz materijala zaprtih obratov na druga podjetja, ki produkcijo nadaljujejo.
Novosadska blagovna borza (5. t. m.). Pšenica: baška, nova, ponudba 330; 76-77 kg, 2-3%, 4 vagoni, 423-430, isia 77—78 kg, 2—3%, i vagon, 430. Ječmen: baški 65—66 kg, 1 vagon, 295. Koruza: baška, 10 vagonov, 280—285, isla okrogla, povpraševanje, 285, ista 6% defektna, 2 vagona, 275; ista julij, 10 vagonov, 285.5. Fižoi: beli baški, povpraševanje, 700. Moka: »0« baška, ponudba 665; »2« ponudba 630; »5« 2 vagona, 570; »6 < 2 vagona, 485 — 487.5; »7« ! vagon, 405,	»7	%«,	4	vagoni,	382.5.
Tendenca neizpremenjena.
živinski semenj v Zagrebu dne 4. 1. m. je bi! zelo dobro obiskan. Premet je bil' živahen, goveje živine rnnogo. Bosanski voli 1. vrste so se plačevali od ! 1 do 12 Din, li. vrste 7.50 do 10 Din, (11. vrste 6.50—7.50 Din. Domači voli I. vrste od
14	do 14.50 Din l Kg žive teže. Teleta !. vrste cd 15 do 15.75 Din, II. vrste od 12.50 do 13 Din 1 kg žive teže. Prešiči
I.	vrste 25 Din, 11. vrsle 21.50 Din, III. vrsle 20 do 20.50 Din 1 kg žive teže.
Cene senu in slami. Novo seno slane na mariborskem irgu 100 kg 350 — 400 kron, slama (stara) 280—300 K.
Portland-cement
v \?saki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi. Trgovci dobijo primeren popust. — Zastopniki se iščejo.
H litin
ni
!^3i3EnEBg3ga^aE.'afflsisgaaaa3giBnwiBifK'Hr?|ii n ——a
IVAM ZAKOTMIK
Telefon St. 379.	mestni	tesarski mojster	.	Igluji	!!.	M
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna lesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja -za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje ild.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrino rabo, istoiam igle, olje ler vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malol
m
Likvidacija! pg>anC EliaVeC
RAZPRODA IA	■	I	■	V	faljUVU«
RAZPRODAJA
se pod dnevnimi cenami v vsaki množini:
Krampi, nasajeni. — Lopaie, nasajene (metalke). — Vozne plahte. — Štrange, močne, 4 'A metra dolge. — Konjske podkve št. 1 do 3. — Konjski in voiovski podkovščniki »S.A1-ZER« št. 1. — Kotli, pocinkani, vsebina 60 litrov, s pokrovom. Pojasnila daje brezplačno trgovski prokurist PETER ŠETINA, Sevnica ob Savi.
pri „ZLATI LOPATI-
trgovina z železnino In cementom
Ljubljana, Vafvazcnei’trg 7
preje Hammersclimidt (MUhleisen) nasproti križanske cerkve.
1.500 delnic industrijske družbe »Drava4'
na prodaj.
Pojasnila daje pisarna gospoda dr. Hojnika, odvetnika v Mariboru.
m
:
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter,
ir
ameri-
slroj sedanjosti!
peUe
ulica
\\im
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, poirebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje poirebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in baiančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Med dobrim najboljše!
raniMi opsral, razinnožuja Strajno in rotnopisMO polom neizrazite sltstojMe
*	1	e-f.
ZA PRODATI je staro renomirano
[trgovsko poslopje
Jurca v Ptuju,
kjer se že od leta 1860 nepretrgoma vodi špecerijska in kolonialna trgovina na debelo in drobno s prav dobrim uspehom. Reflektanti se naj obrnejo na lastnika
Anton Jurca, Ptuj,
Prešernova ulica 38.
šivalni stroji za rodbino in obrt
Vozna kolesa, razni novi modeli
LJUBLJANA IGNACIJ VOK NOVO MESTO
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
Pristopajte kot
član k društvu
Trgovska Akademija!
AMPlUP
vseh vrst
ČIRU SITAR
LJUBLJANA
'etra ce*
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje.
lnfrgSOTcici 09la5ai‘e' »Trgovskem listu**!
= Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani “
II
= Ustanovljena 1.1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000*— Ustanovljena 1.1900 |
S	Čekovni	račun št. 10.509. — Brzojavni naslovi Banka, Ljubljana. — Telefon št. 261 in 413.	II
U Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle, *=»*=» Obrestuje vloge najugodneje. *=»»=* Prodaja srečke razredne loterije. jj
jj	Podružnice:	Brežice,	Celje,	Gorica,	Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.	E
ni=m=m=iii=m=siii=in=iii=iii=iit=iii=m=m=tii==iii=iii=iii=iii=iii=iii=ni=iii=iii=iii=:m=in=iii=m=m=»»
——nn|i'nw«TWM—n———— i im ■ i mimi —..
4 Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trflovsko-indusirijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.	Tisk	tiskarne	»Merkur«,	trgovsko-industrijske	d.	d.