JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA
OD 12. 9. DO 27. 10. 94 Nižje cene in bogate nagrade dobaviteljev DOLENJKE
žrebanje konec oktobra 4 barvni TV in 220 drugih nagrad
II
DOLENJSKI UST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
*
Ul
I-
cc
h
Ul
>o
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
TERMOTEHNIKAl
VEČ KOT TRGOVINA
PRIPOROČAMO
—■ nizkotemperaturni kotel KIV Vransko za prvo vgradnjo ali za zamenjavo dotrajanega kotla za centralno kurjavo
—	segrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko je naj-cenejie
—	hiina avtomatika vam prihrani od 10 — 30% energije
—	samo strokovna montaža in servisiranje oljnih in plinskih gorilcev vam zagotavlja redno delovanje in majhno porabo goriva
—	TERMOTEHNIKA je pravi naslov za dobavo, montažo in servisiranje sistemov ogrevanja, vodovoda, plina, klima naprav itd.
Tel. 068/322-550, 323-903,
323-933
Fax: 068/322-050
Nagrajenec tega tedna je 57195
JOŽE KOS, CRM0SNJICE 17,
68000 NOVO MESTO
novembra končno
STISKANJE NSRAO?
Krško naj ne čaka le na državo!
Ministrica za delo v Krškem - Za dom upokojencev še 250 mio tolarjev -100 državnih iz rebalansa? - Projekti za invalidske delavnice - Podpora Vidmovim naslednikom
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar je ob svojem obisku v krški občini dejala, naj Krčani nikar ne računajo samo na ukrepe države. “Ni sprejemljivo, da samo čakamo, kqj bo kdo od države dal, saj bo vedno več problemov, kot jih je mogoče rešiti,” je dejala.
Krčani so spregovorili o dokončanju gradnje doma upokojencev v Leskovcu pri Krškem, kj so ga začeli graditi že leta 1988. Nadomestil bo stari dom, ki je zgrajen za 80 stanovalcev, vendar jih trenutno v njem biva kar 120. Bivša ministrica Puharjeva je napovedala, da bo država do konca leta izpolnila svoj dolg do novogradnje. Po dogovoru mora namreč republika prispevati 60 odst. denarja za naložbo, preostalo pa občina. In kako je z denarjem zdaj?
Kot je na tiskovni konferenci povedala Klinarjeva je v proračunu za to naložbo že namenjenih 125 milijonov tolarjev. Za zadnjo fazo izgradnje, ki bi jo po besedah podpredsednika krškega izvršnega sveta Roberta Kerina ob ustreznem prilivu sredstev lahko zaključili še letos, primanjkuje še 250 milijonov tolarjev. 150 milijonov je dolžna prispevati še občina,
medtem ko naj bi jih 100 ministrstvo za delo poskušalo zagotoviti ob rebalansu državnega proračuna. V roku enega meseca bo znano, kako bo z denarjem.
Ministrica si je poleg gradbišča doma ogledala tudi prostore Vzgojno delovnega centra v Leskovcu, ki gojencem ne omogoča več normalnih razmer za delo. Letos naj bi v center vložili 7 milijonov tolarjev za pridobitev projektov in za nujna popravila, kot je npr. gretje. Krčani so ministrico opozorili tudi na težave ob predvidenem zapiranju rudnika rjavega premoga na Senovem. Bojijo se, daje čas prekratek, da bi lahko ustrezno prezaposlili vse delavce.
• Ministrica je povedala tudi, da ministrstvo podpira proizvodnjo, nastalo na razvalinah bivšega Vidma, saj ima pogodbe o sofinanciranju stroškov za delavce z Videm papiijem in tudi z Vitacelom. Poleg tega financirajo tudi samozaposlitve in zaposlovanje bivših Vidmovih delavcev pri drugih delodajalcih. Prepričana je, da ravno aktivna politika prezaposlovanja veliko prispeva k manj zaostrenim gospodarskim razme-
Po razgovoru na občini je Klinarjeva sodelovala še na razgovoru in srečanju s strankarskimi kolegi iz ZLSD v Krškem.
SODELOVANJE Z	Rina Klinar	B. DUŠIČ-GORNIK
JUŽNOAFRIŠKO REPUBLIKO
NOVO MESTO - Novo mesto bo obiskal 24. oktobra ambasador Južnoafriške republike, ki se bo pogovarjal z dolenjskimi in belokranjskimi podjetniki o možnostih njihovega sodelovanja s podjetji v njegovi državi.
Gost se bo mudil v Novem mestu na tem enodnevnem obisku na povabilo Gospodarske zbornice Slovenije in novomeške območne gospodarske zbornice.
NOVI VODJA V GOTENICI
GOTENICA - Dosedanji vodja Vadbeno-oskrbnega centra Gotenica Branko Ivančič je odšel v pokoj. Novi direktor tega centra, ki sodi pod Ministrstvo za notranje zadeve, je Milan Ovnič.
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
0 Tri krivice novega zakona
na 4. strani:
0 Avstrijsko — slovenski Divji zahod
na 5. strani:
0 Brez reda ob Kolpi ne bo šlo
na 7. strani:
0 Na smrt sprti zaradi telefonov
na 9. strani:
0 Roma vlomila v hiši in v kovček
na 11. strani:
0 Novomeška »črna vdova«
0 Štirinožno zdravilo ali nevarnost?
na IS. strani:
0 Igračkanje z risanjem meja občin
“Grof ne bo dobil gradu Otočec”



KRŠKO - V tukajšnji jedrski elektrarni se pripravljajo na postopek stiskanja radioaktivnih odpadkov v nianjše sode, s čimer bodo, kot so pred vasom napovedali, zmanjšali prostornino odpadkov za približno eno jretjino. Za koliko časa bodo potem še 'rneli prostora v skladišču, še niso Povedali, saj je to odvisno od rednosti obratovanja in od posodabljanja eiektrame. S stiskanjem naj bi začeli Novembra, postopek pa bo trajal pol Sode, ki bodo namestili sedanje, deluje Metalna Senovo, ki skrbi tudi Za druge tehnične priprave za postopek.
Na srečanju območne organizacye Združene liste socialnih demokratov v Novem mestu sodeloval tudi predsednik mag. Janez Kocijančič - Miro Berger državni sekretar
NOVO MESTO - Združena lista socialnih demokratov bo zapustila vladno koalicijo, če se bo za to odločila sama, nikakor pa ne bo dopustila, da jo iz koalicije odstranijo na željo katere druge stranke. Razlog za lako vztrajanje je v tem, daje Združena lista tudi vstopila v vlado na podlagi lastnega teht-nega premisleka. Tako politično stališče je med drugim predstavil predsednik ZLSD Slovenije mag. Janez Kocijančič, ko je 29. septembra govoril na srečanju območne organizacije Združene liste v Novem mestu.
Kocijančič je v nadaljevanju poudaril, da Združena lista ne pristaja na izenačevanje vloge partizanov in sodelavcev okupacijskih sil v narodnoosvobodilnem boju, kije na slovenskih tleh potekal v 2. svetovni vojni.
AKRILA IN GROZDJE - Konec tedna je obiskala Novo mesto skupina ljudi iz jfngenliagna, ki jo je vodil Aute Lampe, nekaterim Novomeščanom znan po tem, ® opazno vlogo pri razvijanju partnerstva med Langenhagnom in Novim jjestom. Ob obisku so gostje iz partnerskega nemškega mesta izročili darilo .°vomeški bolnišnici, in sicer zdravila ter 1.000 mark v gotovini. Delegacijo iz ‘‘ngenhagna je sprejel v petek v prostorih novomeške občine predsednik občinske Č^pščine Franci Koncilija. V nadaljevanju obiska so se gostje udeležili trgatve pri jjjngusovih v Dolenjem Vrhpolju, kjer jih je na “likofu" našel tudi fotoaparat. ^°to: L. M.)
Zato zavrača težnje po reviziji pravic borcev.
V zvezi s Cerkvijo je poudaril, da ZL zavrača verouk v šolah. Menil je, da se o tem vprašanju naša država ne bo pogovarjala z Vatikanom, ker je Cerkev civilnopravna ustanova v državi in kot taka lahko nastopa v
NEZGODA V RUDNIKU KANIŽARICA
KANIŽARICA - 28. septembra dopoldan se je v rudniku Kanižarica zgodila delovna nezgoda, v kateri sc je hudo poškodoval 27-letni Marijan K. iz Kočevju pri Črnomlju. Policisti so ugotovili, daje med nakladanjem premoga iz podkopa nenadoma prišlo do povečanih pritiskov zaradi zasipavanja starega dela izkopa. Zrušili so se kosi jalovine in 90 cm x 45 cm x 55 cm velik del je padel na Marijana. Delavci so takoj priskočili na pomoč in ga odnesli iz jame. Zdravi se v novomeški bolnišnici, Kjer so ugotovili, da ima zelo hudo poškodbo.
Ba VREME
Do konca tedna se bo nadaljevalo zelo hladno in občasno deževno vreme.
pogovorih sama.
Slovenija mora spoštovati sprejete mednarodne dogovore, ki zadevajo njene odnose s sosednjimi državami, vendar ne sme pri tem pristati na izsiljevanja nasprotnih pogajalcev, je menil Kocijančič.
V zvezi z lokalno samoupravo je Kocijančič menil, da najnovejši vladni predlog o oblikovanju občin ne upošteva volje državljanov, ki so jo med drugim izrazili na referendumu.
Na mnenje iz dvorane, kj seje dotikalo vračila gradu Otočec, se je
• Na srečanju ZL v Novem mestu so pozdravili svojega člana Mira Bergerja, ki je bil nedavno imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Kocijančič odzval z besedami, da grof Villavicencio-Margheri ne bo dobil gradu nazaj. Menil je, da za vračilo grof nima zakonske podlage in da kulturni minister ne podpira namer za vrnitev tega objekta.
M. LUZAR
NIKO GALEŠA SVETOVALEC V GOSPODARSKI ZBORNICI
NOVO MESTO - Niko Galeša, nekdanji generalni direktor novomeške Novotehne, je v ponedeljek v Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani prevzel mesto svetovalca predsednika Dagmarja Sustra. Galeša bo predsednikov svetovalec za območje nekdanje Jugoslavije in za države višegrajske skupine.
Namesto devetih bo po novem dvanajst občin
Širša Dolenjska dobila le tri nove občine: Semič, Šentjernej in Škocjan-Bučka
LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so v nedeljo zvečer s 56 glasovi za in s 15 glasovi proti sprejeli zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij. Tako imamo namesto sedanjih 62 občin 148 novih. S tem je po štirih letih razprav o lokalni samoupravi končana prva faza preoblikovanja občin. V vseh občinah bodo 6. decembra potekale lokalne volitve, torej volitve županov in novih občinskih svetov. Volitve pa bodo mogoče le, če državni svet na zakon ne bo dal odložilnega veta.
Po novem zakonu bodo na območju, ki ga “pokriva” Dolenjski list, naslednje občine: Ribnica, Trebnje, Kočevje, Semič, Metlika, Črnomelj, Šentjernej, Škocjan-Bučka, Sevnica, Krško in Brežice. Novo mesto bo poleg desetih drugih mest dobilo status mestne občine. Poslanci so v zadnji obravnavi opravili še nekaj popravkov občinskih mej. Tako so Dolenjske Toplice in Žužemberk priključili Novemu mestu. Ukinili so predlagani občini Cerklje na Dolenjskem in Senovo.
Dve tretjini novih občin izpolnjujeta novo zakonsko zahtevo o najmanj 5 tisoč prebivalcih, ostale so manjše. Dokler v novih občinah ne bodo sprejeli statutov, bodo ostale krajevne skupnosti. Predsednik komisije za lokalno samoupravo dr. Ciril Ribičič je po nedeljski seji državnega zbora odstopil, ker po njegovem mnenju novi zakon ne izraža volje ljudi na referendumu in je v nasprotju občinskih skupščin, ki so v večini zavrnile predloženo členitev.
Tako je vzpostavljena prva mreža novih občin, ki jo bo mogoče kasneje spremeniti. V zakonu o lokalni samoupravi je namreč možnost, po kateri se lahko neko naselje z referendumom izloči iz ene in se pripoji drugi občini, ne da bi bil tudi v tej potreben referendum.
TANJA GAZVODA
IILMI
Trgovsko in proizvodno podjetje, 68000 Novo mesto, Briljin
Tel.: 068/324-442 Fax: 068/323-209
TRGOVINA Z MATERIALOM ZA
centralno kurjavo vodovod, plin elektriko, barve, laki
SERVIS IN MONTAŽA
gorilcev
centralne kurjave, vodovoda, plinskih peči, klima naprav
BREZPLAČNA NASTAVITEV
gorilcev, ki so v garancijski dobi in montirani preko TILIE.
Avto hiša Berus
servisno prodajni center
Velika Cikava 23 Novo mesto tel. 068/25-098 fax. 068/25-641
DR. GABRIJELČIČ ČLAN RAČUNSKEGA SODIŠČA?
NOVO MESTO - Dr. Janez Gabrijelčič iz Novega mesta je uradni kandidat območne gospodarske zbornice ter Združenja podjetnikov Dolenjske in Bele krajine za možnega kandidata za člana računskega sodišča v Republiki Sloveniji.
ZGODOVINARJI NA KOČEVSKEM
KOČEVSKO - Udeleženci nedavnega 27. srečanja zgodovinarjev Slovenije so pred kratkim obiskali Kočevsko. Pripeljali so se z devetimi avtobusi, skupaj pa jih je prišlo okoli 450. Vodil jih je Mitja Ferenc, ogledali pa so si grobišča v Rogu, Kočevsko Reko, Gotenico (tudi jame oz. zaklonišče), Borovec itd.
BLAGOSLOVILI TEMELJNI KAMEN ZA CERKEV- Vnavzočnosti najvišjih predstavnikov Cerkve, vlade RS, občine Kočevje in krajevne skupnosti Kočevska Reka je bila v nedeljo na gradbišču cerkve v Kočevski Reki svečanost, na kateri je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovil temeljni kamen. Cerkev - začeli so jo graditi julija - bodo postavili na kraju, kjer je pred štiridesetimi leti že stala cerkev, a so jo v povojnem času porušili. Denar za gradnjo cerkve in župnišča je prispevala vlada Republike Slovenije, dela izvaja SCT iz Ljubljane. Cerkev bodo odprli prihodnjo jesen. (Foto: M. Glavonjič)
Ministrska procesija
Nekaj jih je v tej deželi, ki si želijo, da bi sedanja vlada še zdržala skupaj. Že zato, da se ne bi zgodba venomer ponavljala. Prišel je tako dr. Šešerko in so ga Krčani podučevali, kaj se je dogajalo okrog nuklearke. Za njim je vtaknil nos v Posavje še Jazbinšek. Tudi on se je samo pozanimal, podobno kot pred kratkim njegov naslednik dr. Gantar. In tako hodijo. Ministrica Puharjeva se je seznanila s problematiko in odšla za veleposlanico v Skoplje. Zdaj je po njenih sledeh stopila še Klinarjeva in po pogovorih za zaprtimi vrati novinarjem povedala, da je v vladi komaj 98 dni in se šele seznanja s problematiko. Ministrica za pravosodje Meta Zupančičeva raje ni povedala nič.
Pravila res narekujejo, da je treba ministrom dati nekaj časa, toda če poznajo tako dobro to pravilo, bi lahko vedeli tudi še za kaj drugega. Na primer za to, da je nekoč nekdo izumil mape, tajnice in celo računalnike z neverjetno velikim spominom. Vse te stvari služijo nečemu. Če smo bolj natančni, se dajo vanje zabeležiti in spraviti informacije, ugotovitve, sklepi. Od občine, ki jo nameravajo obiskati, bi lahko vnaprej vsaj Miki.	zahtevali, naj jim pošlje zbirko svojih težav in potek dosedan-
jega reševanja. Minister bi potem lahko na terenu enako-MK pravno sodeloval v razgovoru in se morda celo pogajal.
B. DUŠIČ-GORNIK
k.
%
Nova delitev certifikatov
log o ponovni delitvi, ki ga povezujejo s Slovensko ljudsko stranko, je javnost vzela v obravnavo. Na shodih različnih političnih strank se zato oglašajo državljani, ki bi radi iz ust domnevno najbolje poučenih ljudi slišali trdno zagotovilo, da je predlog o ponovni delitvi certifikatov vse kaj drugega kot rezultat predvolilne matematike. Na take želje volilcev se v vsakodnevni praksi politiki odzivajo različno. Janko Deželak, vpliven mož v SKD in direktor Agencije za sanacijo bank, je pred časom na predavanju v Novem mestu kratko pojasnil, da so pobude za dodatne certifikate zgolj metanje peska v oči, češ da so obljube nestvarne. Državni poslanec Vitodrag Pukl je nekoliko pozneje na shodu SDSS v Novem mestu podprl zbiranje podpisov za dodatne certifikate. Menil je, da je zamisel dobra, vendar jo bo težko izpeljati v praksi. Prvak levičarjev brez krinke Janez Kocijančič, ki se je na srečanju ZLSD v Novem mestu oglasil na to temo, je rekel, da je predlog slaba stvar, saj bi po njegovem zaradi dodatnih certifikatov v obtoku padla realna vrednost ceretifikatov. Kaj o predlogu menijo naključno izbrani anketiranci?
SAŠO R1ZNIČ, učitelj klavirja iz Črnomlja: “Vprašanje je, ali SLS zares zbira glasove za certifikate ali le za svojo Stranko. Iz dosedanjih izkušenj sem spoznal, da pod pretvezo, da delajo za narodov blagor, politične stranke delajo predvsem zase. Pred volitvami vsak želi na čimbolj izviren način pritegniti pozornost nase. Jaz ne bi podpisal nikakršne peticije za dodatno razdelitev certifikatov, ker nimam navade ničesar podpisovati.” IVAN PEZDIRC, delavec v metliški Beti, doma s Primostka: “Dodatnega certifikata se ne bi branil, vprašanje pa je, če bi ti certifikati imeli kritje. Za politiko se ne zanimam preveč, tako da ne vem, kaj je SLS vodilo v zamisel o dodatni razdelitvi certifikatov in ali misli iskreno ali pa je v ozadju kakšna druga politika. Če bi mc prosili za podpis, bi najbrž podpisal, ne veijamem pa, da se bo zamisel SLS uresničila.”
RAJKO RUS, poslovodja trgovine Avtodeli v Kočevju: “Že dobljeni certifikat sem vložil v Mercator-Trgopromet. Upam, da sem dobro naložil. Nisem slišal, da bi kdo predlagal, naj bi dobili še nove certifikate, vendar sem za ta predlog, če res drži. Dobro bi bilo, da bi nam država natančno pojasnila, kam in kako jih je koristno vlagati. Zdaj takih pojasnil ni, zato o tej novosti ne vemo ničesar. Vsak dan nas le bombardirajo s ponudbami za odkup.”
DUŠAN HONN, policist v Ribnici: “Še svojega prvega certifikata nisem nikamor vložil, Čeprav dobim v poštni nabiralnik vsak dan vsaj eno ponudbo. Ne vem, od kod jim moj naslov, saj velja zakon o varovanju osebnih podatkov. Raznim družbam, ki zbirajo certifikate, ne zaupam. Nihče mi ne garantira, da bom za certifikat res kaj dobil. Najprej je treba zagotoviti vrednost že izdanim certifikatom in šele potem naj bi dajali nove.” ANTON JAZBEC, obrtnik iz Zabu-kovja nad Sevnico: “Ne verjamem, da bom imel kaj dosti od lastninskega certifikata, ki sem ga že dobil. Akcija oziroma pobuda SLS, da bi državljanom Slovenije podelili še en certifikat, je po moje bolj nabiranje političnih točk pred volitvami kot pa resen poizkus, da bi pravično razdelili premoženje. Je še kaj mogoče deliti, ne da bi naredili krivico tistim, ki so se že olastninili skladno z novo zakonodajo?
DARINKA NOVAK, prodajalka v samostrežnici Mercatorja - Gradišča v Trebnjem: “Svoj certifikat sem že vložila na pravo mesto in verjamem, da bom zanj nekaj dobila. Če bi dobila še enega ne bi imela prav nič proti, ker sem prepričana, da bi se dalo od tega spet potegni ti kakšno korist. Za zdaj sploh nisem razmišljala o prodaji certifikata, saj to, kolikor vem, še dve leti ne bo možno, ker ni dovoljeno. Slišala pa sem, da nekateri tudi s tem kupčujejo!”
TUGOM IR PLUT, sekretar ribiške družine Novo mesto: “S certifikati ljudem mažejo oči pred dejansko razprodajo Slovenije. Po moje se bomo vsi čez leto ali dve obrisali pod nosom. Če bodo ljudje zato kaj bolj srečni, naj država razdeli še tisto, kar se da deliti. Sam certifikata še nisem oddal niti ne vem, v katerem predalu je. Seveda ga bom nekam vložil, vendar mislim, da je za to še dovolj časa.” SILVANA MOZER, direktorica Ko-staka Krško: “Verjamem, da so tisti, ki so računali vrednost družbenega premoženja, prav izračunali in da je to premoženje že razdeljeno s prvimi certifikati. Nisem slišala še nobenih argumentov, ki bi me prepričali, da je dodatna razdelitev pametna. Ni dovolj samo reči, treba je temeljito preračunati. Vsekakor to ne sme biti politična akcija, ampak mora zadnjo reči stroka.”
JANKO ŽALAC z Obrežjega pri Jesenicah na Dolenjskem: “Ce se da izračunati vrednost družbenega premoženja, sem za to, da se 49 odstotkov vsega razdeli med ljudi. Če pa je vrednost že zdaj razdeljena, ni kaj deliti, in če je že preveč razdeljeno, je treba še vzeti. Nujno je namreč, da v podjetja pride tudi živi denar, kapital, pa naj bo to domač ali tuj. Samo s certifikati in novimi lastniki si ne bodo opomogla.”

Wx ;'.'A '
fp«..
V, ' " Sl
a


a
■
Podjetniki imajo svoje predloge
Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine na pogovore v vlado
NOVO MESTO - Predstavniki Združenja podjetnikov Dolenjske in Bele krajine se bodo oktobra sestali v Ljubljani z državno sekretarko za malo gospodarstvo Stašo Baloh Plahutnik in se pogovarjali o sodelovanju države pri razvoju podjetništva. Najbrž bo tekla beseda tudi možnostih, da bi država pomagala podjetnikom pri odplačevanju obresti na naložbena posojila investicijskih bank. Razlog za taka pričakovanja so ugotovitve podjetnikov, da država preko svojih ustanov sicer obljublja podjetnikom pomoč, venda(*pogosto ne uresniči tovrstnih napovedi.
O navedenih zadevah so se pogovarjali tudi na zadnjih dveh sejah upravnega odbora Združenja podjetnikov Dolenjske in Bele krajine. Predstavniki Združenja, katerega predsednik je Franc Zavodnik, so ob tem izvolili podpredsednike in predsednike odborov, ki jih ima Združenje v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. V razpravi so opozorili, da podjetniki še vedno občutijo kot breme visoko obrestno mero. Kot odgovor na sedanjo nesprejemljivo politiko bank so predlagali ustanovitev podjetniške banke.
Podjetniki so na omenjenih sejah sklenili, da bodo obiskali vodstva občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto
• Združenje bo sodelovala s svojimi predstavniki v uradni delegaciji novomeške občine, ki bo 15. oktobra odpotovala v Brescio, s katero novomeška občina pospešeno navezuje stike.
in Trebnje, kjer se bodo pozanimali o odnosu teh občin do podjetništva. Hkrati bodo občinske predstavnike seznanili s pobudo, po kateri naj bi v Novem mestu organizirali sejem obrti in podjetništva. Skupaj naj bi ga pripravila Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine in obrtna zbornica. Boljšo obveščenost o podjetništvu, kateri bo med drugim namenjen sejem, naj bi zagotovili tudi z rednimi tematskimi oddajami na radiu Sraka.
L. M.
KONSERVATORJI PRIDEJO DANES
KOČEVJE, RIBNICA -Slovensko konservatorsko društvo bo imelo danes, 6. oktobra, v Šeškovem domu v Kočevju občni zbor. Na programu bodo tudi predavanja: Vzroki propadanja kulturne dediščine na Kočevskem (Mitja Ferenc), Kulturna dediščina Kočevske - endemična dediščina (Gojko Zupan), Spomeniškovarstvene akcije na kulturni dediščini (Alenka Železnik), Restavriranje lesenega stropa v podružnični cerkvi sv. Egidija v Ribjeku (Ivan Bogovčič) in za zaključek razprava o vsem tem. Naslednji dan ob 9. uri bo strokovni izlet. Člani društva in gostje si bodo ogledali v Klinji vasi in na Trati, obiskali bodo Kočevsko Reko, Borovec in Krempo, nato pa nadaljevali pot prek Brige do Fare. Vmes si bodo ogledali Kostel.
•	Česar ni v dokumentih, lega ni na svetu. (Latinski rek)
•	Hitra tranzicija ni ustrezala tistim, ki jo vidijo skozi optiko revanšizma. (Rigelnik)
•	Če hočemo pomagali ženskam, moramo najprej izobrazili moške. (M. Kožuh)
Janša kot žrtev zarote “starih”
Z javne tribune Socialdemokratske stranke Slovenija - Nastopili Vitodrag Pukl, mag. Milan Zver in dr. Jože Zagožen, kije dejal, da “vlada izvaja največjo diktaturo”
NOVO MESTO - Regijska koordinacija Socialdemokratske stranke za Dolenjsko in Belo krajino in OO SDSS Novo mesto sta pred dnevi organizirala v Novem mestu javno tribuno z naslovom Slovenija, kam? Ko je na naslovno vprašanje v uvodu odgovorjal državni poslanec Vitodrag Pukl, je poudaril naslednje: socialdemokrati bi radi pripeljali Slovenijo na raven sodobne srednjeevropske države, ki bo pravna in socialna država, ki bo temeljila na pravični delitvi družbenega proizvoda. V taki Sloveniji naj ima vsakdo zagotovljeno socialno varnost in vsak naj dobi za delo plačilo, ki bo zadoščalo zanj in zn njegovo družino.
Mag. Milan Zver, predsednik strokovnega sveta SDSS, je na javni tribuni menil, daje malce presenetljivo, da je po petih letih demokracije še vedno smiselno vprašanje Slovenija, kam? Sistem se zelo počasi spreminja, je nadaljeval Zver, kije prepričan, da imajo večino ključnih oblastnih pozicij v rokah še zmeraj ljudje iz starega političnega sistema. Poleg tega, da nekatera področja dela ostajajo organizirana po starem, ti oblastniki izvajajo kadrovske čistke. Padel je minister Janša, čistka je v svetu RTV, je rekel Zver, ki je po vprašanju enega od poslušalcev močno poudaril, da po Janševem padcu potekajo čistke tudi v vojski. Zver je pri tem menil, da zamenjave pokrajinskih poveljnikov in druge zamenjave častnikov zbujajo skrb. “To, kar dela sedanja garnitura, je preveč,” je pribil predsednik strokovnega sveta. Menil je tudi, da se-
danji obrambni minister olajšuje delo predsedniku države, ki očitno želi dobiti vse pristojnosti pri vodenju obrambnega področja.
O razmerah, v katerih je odstopil minister Janša, je Zver v razpravi dejal, da so Janšo odstavili načrtovano, če so prisluškovali njegovemu kabinetu. “Če je tako, gre za vprašanje, ali smo postali družba tajnih služb, kijih ni več mogoče nadzorovati,” je rekel Zver.
Na javni tribuni so ugotavljali, da
V KRANJU ZAŠČITA 94
KRANJ - V torek so v otvoritveni dvorani Gorenjskega sejma odprli tradicionalni sejem Zaščita 94, ki sta ga priredila slovensko ministrstvo za obrambo in PPC Gorenjski sejem. Odprt bo do 8. oktobra.
Tri krivice novega zakona
V Novem mestu ustanovili Društvo vojaških invalidov Dolenjske - Za predsednika izbrali Miloša Jakopca
nasprotniki denacionalizacije občutno ovirajo ta proces in da tudi v Novem mestu potekajo akcije zbiranja podpisov zoper vračanje lastnine. Karzade-
• Dr. Jože Zagožen, predsednik so- ! cialdemokratskega gospodarskega ! foruma, je najavili tribuni zatrdil, da lažejo vsi, ki govorijo o velikih uspehih slovenskega gospodarstva. Po n jegovih besedah so številni kazalci o gospodarjenju negativni. Ena od | težav gospodarstva je, daje zelo ohre- j menjeno, saj je v državi veliko brez- j poselnih in upokojencev. Zagožen je dejal, da z akumulacijo gospodarstva razpolaga vlada, ki jo je obtožil, da j izvnja največjo diktaturo v zgodovini,! kar pa počne zelo prefinjeno.
va premoženje v družbi, seje kar nekaj i razprav na javni tribuni nagibalo k temu, da jc privatizacija v Sloveniji dobesedno kraja nekdanje družbene lastnine.
L. M.
RAZSTAVA V BANKI
FARA - V prostorih Ljubljanske i banke v Fari so 30. septembra odprli' razstavo fotografij članov kočevske j sekcije foto-kino kluba Diana. Raz-! Slavoje v počastitev praznika občine j Kočevje organiziralo Turistično- j športno društvo Kostel, odprta pa bo j mesec dni.
NOVO MESTO - 28. septembra se je v Novem mestu zbralo 28 delegatov vojaških invalidov iz občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Trebnje in Sevnica. Na ustanovnem občnem zboru so ustanovili Društvo vojaških invalidov Dolenjske, ki povezuje invalide iz NOV, iz junijske vojne 1991 in mirnodobske invalide. Za predsednika so izvolili Miloša Jokopea, upokojenega novinarja iz Novega mesta. Kot gosta sta na zboru sodelovala predsednik komisije za vojaške invalide pri RO ZZB Stane Repar in upokojeni general Lado Kocjan kot predstavnik iniciativnega odbora za ustanovitev Zveze društev vojaških invalidov Slovenije.
Ko so delegati opravili formalne točke zbora, se je razvila razprava o krivičnosti predloga novega zakona o vojaških invalidih. Omenili so predvsem tri osnovne krivice, ki jih novi zakon obeta vojaškim invalidom. Invalidnine se bodo zmanjšale zlasti težjim invalidom, tudi do 50 odst., dodatek za tujo pomoč pa se bo znatno zmanjšal, ker bo izravnan s tistim, ki je uveljavljen v Skupnosti pokojni nsko-invalidskega zavarovanja. Predlog zakona predpisuje ponovno oceno invalidnosti vojaških invalidov po merilih SPIZ, ki so veliko strožja. Po njih se ho odstotek invalidnosti pri večini invalidov zmanjšal za 20 odst. Ponovna ocena invalidnosti po merilih SPIZ ni sprejemljiva tudi zato, ker gre pri vojaških invalidih za posledice strelnih ran, ki so povsem različne od tistih, dobljenih pri poškodbah ob delu. Vrhu vsega bo postopek ponovnega ocenjevanja, ki bo zajel ljudi v starosti nad 70 let, zelo otežen in tudi drag.
Kot tretjo krivico so omenili predlog v novem zakonu, po katerem bo za vojaške invalide odpravljena pravica do popolnega zdravstvenega zavarovanja in uvedeno merilo tega zavarovanja po dohodkovni osnovi. “Če ne bomo dosegli odprave krivičnih določil, bomo šli na pohod
.
m a
Miloš Jakopec
pred slovensko skupščino,” so sklenili na zboru.	»
S. C.
ZADONELBO ZLATI BOBEN
LJUBLJANA - Od torka, 11 oktobra, do petka, 14. oktobra, bo v Portorožu tradicionalno srečanje propagandistov. Na novinarski konferenci Oglaševalskega festivala Portorož 94 so organizatorji minuli teden podrobno predstavili program in sezname agencij, ki se za odličja potegujejo v mednarodnem in slovenskem merilu. V mednarodnem tekmovanju je prijavljenih 160 tiskanih oglasov in plakatov ter 140 tv oglasov, v slovenskem tekmovanju pa se bo pomerilo 132 tiskanih oglasov, 93 tv oglasov in 75 radijskih spotov. Novost letošnjega Zlatega bobna je srednjeevropsko študentsko oglaševalsko tekmovanje Mesac.
Kanadski Slovenci o sebi
Ob jubileju “Slovenskega parka” knjiga, ki jo je moč naročiti pri Glasbeni matici
Slovenci iz kanadskega Hamiltona, Kitchenerja in Toronta ter okoliških krajev, ki se že 30 let združujejo v rekreacijskem društvu “Slovenski park”, so ob teni jubileju letos izdali obširno knjigo o svojem pestrem delu. Številni avtorji so v knjigi, ki je opremljena ludi z bogatim slikovnim gradivom, opisali uspehe in težave, srečne in manj srečne dogodke, ki so jih v društvu spremljali v plodnem tridesetletnem delu. Razpisali so se o vsem, kar številne Slovence v daljni Kanadi združuje v “Slovenskem parku”. Sicer pa je dovolj zgovorno že ime društva. Na zemlji, ki sojo kupili z lastnim denarjem, so namreč vzorno uredili prijeten prostor za oddih s številnimi igrišči, jezeri, prostori za
kampiranje in postavitev počitniških hišic, kapelo ter seveda domom, v katerem se odvijajo številne prireditve.
O vsem tem torej pišejo Slovenci, nekateri v slovenščini, drugi v angleščini, v knjigi, za katero je najpomembnejše delo pri zbiranju izčrpnega gradiva opravil Franci Majzelj, doma iz Metlike. Ker pa bi slovenski izseljenci radi, da se z njihovim delom vsaj s pomočjo knjige seznanijo tudi Slovenci v domovini, bodo veseli, če se bo tudi kdo od njih odločil za nakup. Naročila zbira Glasbena mladina Bele krajine v Črnomlju, tel. 51-270.
M.B.-J.
Ljubimk) pismo
Za nesrečno mejo smo nekaj tudi sami krivi
Nerešen spor o TVdinovem vrhu in Piranskem zalivu
LJUBLJANA - Ločitev Slovenije od avnojske združbe jugoslovanskih bratskih republik je okrepila našo samozavest “obdarila” pa nas tudi z novimi skrbmi, ki jih prej nismo poznali. Domnevali smo, da bo s podpisom osimskih sporazumov z Italijo naša meja z njo poslej nedotakljiva, a zdaj kaže, da ni. Tudi meja s hrvaško Istro je še vedno glavni kamen spotike v pogovorih s Hrvati, tako da s sosedi res nimamo sreče. A da je nimamo, smo tudi sami krivi.
Poglejmo, za kaj gre v primeru “Piranski zaliv”. Oh osamosvojitvi poleti 1991 sta obe obmejni državi složno ugotovili, da nimata medsebojnih ozemeljskih apetitov, vendar se je kasneje izkazalo, da naravna meja ni usklajena z geodetsko stroko. Zato sta se strokovni komisiji obeh vlad zadeve lotili geodetsko, zgodovinsko, arhivsko, mednarodnopravno in geografsko.
Diplomatska komisija pa se je spotaknila ob merilih. Slovenci smo se zavzemali za merilo občinskih meja oz. meja katastrskih občin, Hrvatje pa so hkrati želeli upoštevati naravne meje. Sočasna uporabo obeh meril pa kaj lahko povzroči hudo kri. Katastrsko gledano, je na primer Trdinov vrh na hrvaškem ozemlju, a treba je upoštevali tudi južno mejo katastrske občine Sečovlje, po kateri pa Piranski zaliv sodi k Sloveniji. Vendar se je v lem zadnjem primeru
(ker ji tako pač ustreza) Hrvaška zavzela za naravno mejo, torej za staro strugo Dragonje, po kateri poteka meddržavna meja - po sredi Piranskega zaliva.
Slovenska vlada je z memorandumom ugotovila, da meja na morju v SFRJ ni bila nikoli določena, in zavrnila merilo srednje črte. Naša država je namreč na dan osamosvojitve 25. junija 1991 imela oblast nad Piranskim zalivom. A kol je znano, sta obe državi obljubili, da bosta ob osamosvojitvi upoštevali dejansko stanje.
Vendar je Hrvaška vztrajala pri meji na Dragonji, začela graditi mejni prehod Plovanija-Sečovlje in trdila, da sodita pod Hrvaško celo del sečoveljskih solin in portoroško letališče. Hrvatje so šli še naprej: polastili so se Unionove pivovarne v Buzetu, namestili v Pineto begunce in dosegli tako na šahovnici meddržavnih odnosov vse večjo prednost.
Joda Slovenija si je leh svojih težav kriva tudi sama - ob osamosvojitvi namreč ni uveljavila suverenosti na ozemlju, ki je v nekdanji državi sodilo pod njeno pristojnost. Gre za vasi Skrile, Bužini, Skodel in in Mlini na levem bregu Dragonje - le 96 hektarov ozemlja, ki pa je za Slovenijo bistveno, saj nam zagotavlja nadzor nad Piranskim zalivom. Slovenija bi morala tamkajšnjim prebivalcem ob osamosvojitvi omogočiti pridobitev našega državljanstva, saj so bili li ljudje vpisani v slovenske volilne imenike, slovenska pa sta tudi vodovod in telefon.
A zdaj je, kar je, ni pa še vse izgubljeno. Izjemno mlačna slovenska stran, ki ji nasproti stoji precej iznajdljiva soseda, ne bi smela pozabili, da smo Slovenci tudi pomorski narod, da je Piranski zaliv vse od katastrske izmere 1818-1922 v času Avstro-Ogrske del upravne občine Piran, da je v nekdanji “materi SFRJ” Piranski zaliv nadzorovala slovenska policija, milica, Slovenija pa je zanj skrbela tudi ekonomsko ler ga biološko in ekološko ohranjala.
VINKO BLATNIK
5»
Kaj bo s spornim hlevom pri Smuki
Grajenje bil za govejo živino, zdaj pa hočejo v njem rediti prašiče - temu pa vaščani nasprotujejo - Odkrili, daje bil brez uporabnega dovoljenja
KOČEVJE, SMUKA - Poročali smo že o hlevu pri Smuki, ki so ga trije zasebni kooperanti (Plut, Repar, Brezovar) takratnega Kmetijskega gospodarstva Kočevje zgradili na osnovi gradbenega dovoljenja, ki gaje izdala občinska skupščina Kočevje že leta 1983 in je bil namenjen za 105 glav goveje živine.
SPET KUGA ČEBELJE ZALEGE
RIBNICA, KOČEVJE - Na območju občin Kočevje in Ribnica so te dni odkrili 7 žarišč kuge čebelje zalege, večino na ribniškem. Zato so uničili kar 57 čebeljih družin s satovjem vred. Zdaj raziskujejo vir okužb. Prve ugotovitve kažejo, da se je razširila zaradi naivnosti čebelarjev, ker nabavljajo opremo in zdravila nepreverjenega porekla. Škoduje velika. Zdaj bodo na območju obeh občin poostrili pašni red za vse, ki vozijo sem čebele na pašo. Inšpekcija opozarja, da bo dovoz čebel od drugod dovoljen le s soglasjem vodstev domačih čebelarskih družin, ki edine lahko določajo stojišča za panje oz. pasišča.
PONOVNO CEPLJENJE KUNCEV
NOVO MESTO - V soboto, 8. oktobra, bo od 7. do 8. ure na veterinarski postaji v Novem mestu ponovno cepljenje kuncev proti hemoralgični bolezni. Th nujni preventivni ukrep organizira društvo gojiteljev malih živali.
Tnovomeske tržnice
Zaleglo je, ko smo v našem časopisu dvakrat zapisali, da novomeška tržnica ne premore lijaka s pipo, kjer bi si kupec ali prodajalec lahko opral sadje ali roke. V sredo so lični vodnjak spet postavili na svoje mesto, za kar so komunalcem vsi hvaležni. Zaradi te investicije cene la ponedeljek niso poskočile. Zapisali smo naslednje: radič štrucar 200 tolarjev, fižol 250, kostanj 200, smetana 600, sirček 180, zelje 60, lisičke 600, dežnikarice 400, domače grozdje 200, sadno žganje 500, med 400, jajca od 18 do 20, paradižnik 150, Paprika 140, breskve 120, ocvirki 120 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so zaračunali: banane 50, krompir 25, cvetačo 315, kislo zelje 95, jabolka 60, hruške 163, slive 158, limone 189, lešnike 1170, kumare 189, solato 147 m orehe 1170 tolarjev. Pri Deladini-ju je bil krompir 35, čebula 60, korenček 120, kumare 100, cvetača 220, solata 200, radič 250, paprika 200, grozdje 180, hruške 200, kutina 120 ■n malancane 280 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu je bilo na prodaj 155 do tri mesece starih in 70 starejših živali. Mlajših so Prodali 95 po 270 do 310 tolarjev, starejših pa 25 po 215 do 280 tolarjev kilogram žive teže.
Hlev je posloval, a brez uporabnega dovoljenja. Še lani je bil ponujen za gradnjo sežigalnice odpadkov, zaradi česar je protestirala KS Hinje, končno pa je hlev 28. januarja letos odkupil M-KG Kočevje, da bi v njem redil prašiče.
Temu pa odločno nasprotujejo domačini (“V tem hlevu ne bo nikoli
prašičev!” je še danes možno prebrati napis na hlevu), ki se boje smradu. O vsem tem je že pred meseci razpravljal občinski izvršni svet, ki je sklenil, da bo vodil postopek za spremembo namembnosti govejega hleva v svinjski hlev strogo po predpisih, naš list pa je o tem nekajkrat poročal.
V zadnjem obdobju je bilo o tem
Na trgu se morajo znajti
Sadjar Ciril Lipej o prodaji jabolk, ki še kar gre
METLIKA - Ciril Lipej iz Metlike je pred osmimi leti med prvimi v Beli krajini zasadil intenzivni nasad jablan. Sadovnjak s prvim i 300 drevesi je leta 1988 in 1992 razširil, tako da ima sedaj na poldrugem hektarju več kot 3.000 sadik in velja za enega največjih belokranjskih sadjarjev, vse delo pa opravi poleg službe.
Lipej prideluje deset različnih sort jabolk, od katerih jih je glavnih pet. Pridelek je lažje prodati, če ima sadjar pestrejšo ponudbo. “Sicer je s prodajo tako, da moram popolnoma sam iskati kupce, a ne le v Beli krajini, temveč po velikem delu ostale Slovenije. Belokranjski trg ne bi bil za jabolka, kijih pridelamo belokranjski sadjarji, prav nič premajhen, če seveda ne bi bilo ponudbe sadja z drugih koncev Slovenije. A ni si moč zamisliti, da bi imeli belokranjski sadjarji v Beli krajini monopol, zato moramo pač ponujati pridelek vse do Ljubljane in še dlje,” pravi Ciril.
O marketingu v sadjarstvu bo tekla beseda tudi na slovenski sadjarski razstavi, ki jo bodo prihodnji teden odprli v Metliki. Lipej in številni drugi belokranjski sadjarji bodo gotovo slišali marsikateri koristen nasvet. Do enega spoznanja pa je Ciril prišel že sam: da mora do prihodnje jeseni urediti hladilnico. Dve hladilni komori, ki sprejmeta skupaj okrog 30 ton sadja, je že zgradil, urediti mora le še hlajenje. Res, da v hladilnico ne bo mogel shraniti vsega pridelka, vendar bo prodajo lahko porazdelil vse do pomladi.
Ciril Lipej
kmetijski nasveti
Pot do dietetičnega zelja
Mnogi še dobro pomnimo čase, ko so žganci in kislo zelje podili lakoto iz slovenskih domov. Dandanes ima zelje drugačen pomen, velja zdravo in dietetično hranilo, ki ga prof. dr. Dražigost Pokorn iz ‘nstituta za higieno Medicinske fakultete v Ljubljani, pa ne le on, vsem najtopleje priporoča. Seveda le zdravo, pravilno pripravljeno, brez napak v njegovi konsistenci, barvi, vonju in okusu.
Kisanje zelja, enako pa tudi repe, je mlečnokislinsko vrenje, v ka-?rem bakterije prevro sladkorje v mlečno kislino in še nekatere stranke proizvode. Mlečna kislina deluje kot konzervans in zelje na primerno hladnem prostoru več mesecev varuje pred kvarjenjem. Da se to zgodi, mora kisanje potekati pravilno in v zadostni intenziteti. Za to Potrebuje 1,5- do 2,5-odstotni dodatek soli (1,5 do 2,5 kg soli za 100 kg zelja), čisto surovino in posodo ter približno 18° C topel prostor. V takih razmerah ob temeljitem tlačenju poteka brezračno vrenje v treh značilnih fazah, ki trajajo nekako po tri dni. V tem času potekajo v kisani surovini zapleteni mikrobiološki procesi, v katerih običajno zmaga “do-°r9 , torej tiste drobnoživke, ki so željene.
Zal vedno ni tako in pojavijo se napake, ki zmanjšajo vrednost izdelka jU ga celo uničijo. Začne se že s higieno. Zelje, namenjeno kisanju, ?ora biti čisto, ne blatno od zemlje, imeti pa mora tudi dovolj sladko-7a’ °d 3 do 6 odst. Če ga ni, ga je treba dodati. Nadalje je odločilen ‘udatek kuhinjske soli. Če je je premalo, bo zelje premehko, če je je Preveč, pa pretrdo in prekislo, povrhu pa še manj aromatično. Napa-o kislega zelja lahko poveča tudi razrast plesni in kvasnic, ki se adržujejo na površini, kjer je dostopen kisik. Pokrivanje kisali in ustranjevanje (snaženje pravijo gospodinje) prevleke plesni in kvas-uicje nujno.
5-;l kakovost so lahko usodne tudi napake vonja in okusa. Te se naj-Pjepojavijo.čeje iz kateregakoli razloga zastalo mlečnokislinsko vrenju- To lahko izzove celo uporaba pesticidov, največkrat pa vrenje zas-ane zaradi zamazanosti surovine. Ta spodbuja množenje nezaželjenih rugih mikroorganizmov, zlasti klostridijev, ki sprožijo škodljivo (in uirdljivo) maslenokislinsko vrenje. Naj na koncu poudarimo še, da se u°vejše, po drugih lastnostih boljše hibridne sorte zelja slabše kisajo, ‘Uo je potrebno biti pri njih še posebej pazljiv.
Inž. M. L.
Na skupno belokranjsko hladilnico, o kateri je bil nekaj časa govor, sedaj pa je vse potihnilo, namreč ne more računati. Srečen bo že, če bodo v Beli krajini čim prej uveljavili skupno blagovno znamko.
M.B.-J.
Ob hudi vročini doživlja domača žival pravi pekel
Kaj so pokazale nekatere najnovejše raziskave
Domača žival je bolj ali manj občutljivo živo bitje, ki ne potrebuje le krmo in v naših razmerah tudi streho nad glavo, temveč tudi ugodno počutje. Nepričakovane težave, ki so se pojavile na velikih farmah ob veliki koncentraciji živali, so pokazale, kako pomembno to vpliva tudi na produktivnost in ekonomičnost reje, da o naravni pravici živali - ne biti mučena - niti ne govorimo.
Raziskave so pokazale, da je pri načrtovanju sodobnih hlevov potrebno počutje živali upoštevati mnogo bolj kot doslej. Normalna telesna temperatura mladega goveda znaša dobrih 38°C, prašiča 39, koze 40, perutnine pa celo skoraj 42°C. Temu primerno je tudi oddajanje toplote v prostor, kar je treba pri projektiranju upoštevati. Če namreč temperatura v hlevu presega telesno temperaturo živali, to zelo slabo vpliva nanje. Trpijo, ne jedo dovolj, ne priraščajo, ne dajejo toliko, kot bi v ugodnih okoliščinah. Posebno občutljivi so prašiči pa tudi perutnina, ki ob preveliki gostoti na kvadratni meter doživlja v vročih poletnih dneh pravi pekel. Prašičja koža nima znojnih žlez in se ne more ohlajati tako kot druge toplokrvne živali. Zanimiva raziskava je pokazala, da je vzreja betonov pri 32,2° C kar štirikrat daljša kot pri 20° C.
Neprimerna, zlasti previsoka temperatura pa ne vpliva slabo le na prirast, temveč tudi na plodnost in na odpornost proti boleznim. Sodobnega hleva brez ustreznega reguliranja toplote, predvsem pa prezračevanja, preprosto ni. Še več: v svetu se uveljavlja čiščenje (dezodoriza-cija) odpadnega zraka, celo z ozonom, ki se gospodarsko izplača.
tisku nekaj kritičnih zapisov. Povprašali smo na občinski skupščini, kako daleč je urejanje te zadeve. Zvedeli smo, da kooperantje, ki so hlev zgradili, niso nikoli imeli uporabnega dovoljenja za hlev, čeprav so v njem redili živino. M-KG je 30. maja letos zaprosil za uporabno dovoljenje, vendar ga Občinska skupščina ne more izdati, dokler prenos te
• Pri vodnogospodarski inšpekciji pa smo zvedeli, da je v Sloveniji 9 večjih prašičjih farm (med njimi je tudi kočevska v Klipji vasi), za katere je predlagano, naj bi jih razselili, a ne na račun onesnaževanja drugega okolja. Če so greznice pri hlevu pri Smuki nepropustne in če bodo gnojevko razvažuli po okoliških površinah, ni bojazni, da bi svinjski hlev onesnaževal okolje.
posesti ni tudi zemljiško-knjižno urejen. Šele ko bo vse to opravljeno, bo opravljen ogled in izdano dovoljenje za goveji hlev. M-KG pa namerava v tem objektu rediti prašiče in ne govedi, zato bo potreben dokument za spremembo namembnosti hleva.
J. PRIMC
SAD ŠT. 9
KRŠKO - V septembrski številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo piše inž. Milko Kranjc o letošnji prodaji jabolk in hrušk, dr. Leis o pridelovanju jagod v Evropi, svetovalna služba za sadjarstvo pri Kmetijskem zavodu Maribor je podpisana pod člankom o letošnjem pridelku na območju mariborskega sadnega okoliša, Reinhold Stainer piše o sorti braeburn, Valentin Usenik o izoencimski analizi v sadjarstvu, inž. Marjan Kveder razmišlja o svetovnem vinskem trgu in možnostih prodora slovenskih vin, revija pa objavlja tudi nekaj zanimivih “pisem v slovenskem sadjarstvu”.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
v
Sest železnih pravil za dobro kletaijenje
Kratka navodila za pravilno predelavo grozdja
1. Tkgatev in predelava grozdja!
-	Trgatev mora potekati z dovolj ljudmi, da lahko odstranjujejo iz grozdja suhe, od os izpite jagodne kožice, ki so vir okužbe z ocetnimi bakterijami;
-	odtrgano grozdje je treba varovati pred poškodbami, ker se načete jagode zelo hitro kvarijo;
-	samo zelo gnilo in ciknjeno grozdje, ki dalj časa čaka na predelavo, je treba žveplati z žveplasto raztopino ali K-metabisul-fitom;
-	predelavo belega grozdja organiziramo tako, da takoj po ro-bkanju in drozganju sledi stiskanje (prešanje);
-	žveplanje belega mošta opravimo z žveplenicami (trakovi) v posodi, tik predno začnemo natakati vanjo mošt, oz. sproti pod prešo z žveplasto kislino;
-	letos se izjemoma popravlja sladkorna stopnja v moštu, ker je grozdje lepo dozorelo. V primeru potrebe, če je pristojna občina izdala odločbo o popravljanju mošta, opozarjam na točne odmerke sladkorja na hektoliter.
Za povečanje alkohola v belem vinu za 1 vol.% je potrebno dodati 1,7 kg sladkorja.
Sladkanje v rdečo drozgo za enak učinek 2 kg sladkorja na hektoliter mošta.
2.	Doziranje žvepla:
-	dva trakova vsebujeta toliko aktivnega žvepla kot 1 del 5-odst. žveplaste kisline ali 10-gramska vrečka K-metabisulfita (toko-bran);
-	letošnji beli mošt potrebuje na hi povprečno 1 trak žvepla za razsluzenje, pred alkoholnim vrenjem,
-	letošnji rdeči mošt potrebuje pred alkoholnim vrenjem vsaj 1 del 5-odst. raztopine žvepla na 4 hi drozge.
3.	Alkoholno vrenje:
-	alkoholno vrenje rdečega mošta v drozgi, v stiku z jagodnimi kožicami, naj poteka pri cvičku, dokler ne povre 1/4 začetnega sladkorja; pri modri frankinji mora povreti vsaj 1/2 sladkorja;
-	optimalna temperatura rdeče drozge med alkoholnim vrenjem je pri cvičku do 22° C, pri modri frankinji 25° C;
-	alkoholna fermentacija rdečega mošta po stiskanju naj poteka v sodu pri temperaturi največ 20° C;
-	alkoholno vrenje belega in rose mošta naj povre pri temperaturi, nižji od 20° C.
(Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ
Leska, neizkoriščena možnost
Slovenija uvozi na leto okrog 6.000 ton lešnikov, ki bi jih na primernih legah lahko sami pridelali
Leska je sadna vrsta, ki je za svojo rast in redno rodnost skoraj najmanj zahtevna med vsemi sadnimi vrstami. Pri nas je najprimernejše gojenje leske do nadmorske višine 400 metrov. Lahko jo gojimo tudi v ravnini, vendar so najprikladnejše dobre vinogradniške in sadjarske lege. Napada jo sorazmerno majhno število bolezni in škodljivcev, zato je za intenzivno pridelovanje lešnikov potrebno le dvakratno škropljenje letno.
Pomemben je podatek, da povpraševanje po lešnikih močno narašča. V zadnjih tridesetih letih se je poraba lešnikov v svetu povečala za trikrat. Tudi slovenska živilska industrija porabi velike količine lešnikov. Zaradi pomanjkanja lešnikov na domačem trgu jih moramo uvoziti letno okrog 6.000 ton.
Tudi ekonomski pokazatelji pridelave so ugodni. Naprava nasada lešnikov je sorazmerno poceni, saj posadimo le 400 do 500 sadik na hektar. Sadike pa so precej cenejše v primerjavi s sadikami jablan in hrušk. •
• Kdor bo pustil rasli plevel eno leto, bo potreboval sedem let, da ga bo iztrebil. (Nizozemski pregovor)
Če navedemo še podatek, da pridelamo na hektar v času polne rodnosti 1.000 do 1.800 kilogramov lešnikovih jedrc, ki imajo ceno na drobno med 700 in 900 tolarji, se zastavlja vprašanje, zakaj tolikšen uvoz in zakaj v Sloveniji ne širimo bolj te sadne vrste. Eden od razlogov je prav gotovo nepoznavanje tehnologije pridelave. Nekateri tudi trdijo, daje v Sloveniji malo kvalitetnih sadik lešnikov, zlasti takšnih, pri katerih lešniki sami padejo iz ovojnice. Ti dve oviri je v sedanjem času lahko odstraniti.
Daleč največ dela zahteva obiranje. Na uro lahko oberemo 4 do 12 kilogramov lešnikov, kar pomeni, da je potrebno ob obiranju več delovne sile. Vendar se v novejšem času uveljavljajo obiralni stroji, ki delujejo na principu sesalne cevi. S takšnim strojem in tremi delavci je mogoče obrati 120 do 700 kilogramov lešnikov na uro.
Glede na vse navedeno, bo pridelovanje lešnikov dobilo pri nas pra'' gotovo pomembnejše mesto. Lešnike lahko sadimo tudi na zemljiščih, ki so zaradi nagnjenosti terena manj primerna za strojno obdelavo.
Inž. JANKO ŠIREC Kmetijska svetovalna služba Trebnje
NaI)ra1 Janez TndiitA, izbnAl Jože DuIar
•	Tri reči najbolj razvesele srce in oko: lepa ženska, lep konj in lep vinograd.
•	Vinska gorica je lepa, ali potratna ljubica.
•	Tako nasmeten ni noben žep, da bi ga krčmar ne očistil.
•	Marsikateri gruntec je že po grlu splaval.
PREDSTAVITEV
PROGRAMA
“DOBRODEJ”
ČRNOMELJ - Kmetijsko svetovalna služba Črnomelj bo pripravila v petek, 7. oktobra, v sejni sobi občinske skupščine predstavitev izdelkov iz programa “Dobrodej”. Ob 18. uri bo predstavitev za rejce ovac in koz, ob 19,30 pa za rejce govedi.
VETERINARJI NA KOČEVSKEM
KOČEVJE - 70 veterinarjev iz vse Slovenije je bilo minuli petek na celodnevnem seminarju v hotelu Valentin v Kočevju. Organizirala gaje tovarna zdravil Krka iz Novega mesta -Oddelek za veterino. Seznanili so se predvsem z antibiotiki in antiparazit-skimi zdravili. Po seminarju so obiskali še Kostel, kjer je bil v Grajskem hramu veseli del srečanja.
2^idi

SADJE 7 UDI NA SLIKAH - V Metliki so začeli teden otroka z ekstemporom 49 mladih likovnikov iz vse Bele krajine in pobratenih italijanskih Ronk. Tema letošnjega ekstemporaje bila “Hruške, jabuke, slive", saj bodo mladi svoja dela razstavili prav ob slovenski sadjarski razstavi, ki bo prihodnji teden v Metliki. Zato ne čudi, da so si mnogi našli motive v prelepi naravi. Dekleta iz podzemeljske osnovne šole (na fotografiji) so se za en dan “utaborila " kar v sadovnjaku pod Veselico. (Foto: M. B.-J.)
helena mrzlimr] gospodinjski kotiček
Ločimo gospodinjske odpadke
Po uradnih podatkih odložimo v Sloveniji več kot pol milijona ton komunalnih odpadkov na leto, in to na urejena in črna odlagališča. Tako v mestu kot na podeželju se ljudje premalo zavedajo, da so gospodinjski odpadki lahko surovina za nadaljnjo predelavo.
Preden se odločimo, da bomo nerabne predmete odvrgl i, jih vedno smiselno razvrstimo. Seveda naj velja to le za tiste odpadke, ki se vračajo nazaj v proizvodnjo in ponovno predelajo. Postopek se imenuje recikliranje in zmanjšuje izkoriščanje naravnih virov surovin, porabo energije in razbremenjuje deponije odpadkov. V številnih gospodinjstvih se nabere veliko papirja, ki naj bi ga odlagali v posebne zbiralnike za papir. V zbiralnike za steklo lahko mečemo kozarce, steklenice za pijačo, olje, kis in stekleno posodje, ne sodita pa sem okensko
steklo in keramika. Med odpadke za predelavo uvrščamo tudi odpadke iz kovin, kovinsko posodo, pločevino, tube od zobnih past in podobno. Vedno več pa je odpadkov iz umetnih snovi, ki jih tudi zbiramo posebej, kot so plastenke od živil in čistil, raznih detergentov in kozmetike.
Družine izven mesta lahko na svojih vrtovih kompostirajo razne organske odpadke. V kompost spadajo odpadki sadja, zelenjave, jajčne lupine, ostanki jedi, cvetje iz vaz, listje, suha trava in podobno. Večja pozornost pa naj bo namenjena ravnanju z nevarnimi odpadki, ki jih je v gospodinjstvu tudi vedno več. To so razne baterije, ostanki latov, topil, barv, škropil, motornega olja in včasih celo zdravil. Prav za te odpadke še niso urejena odlagališča, osveščenost ljudi pa je še premajhna.
ttHfct IZ NAŠIH OBČIM MM
Grad Grm naj postane mestna last
Novomeška občina kaže zanimanje za lastništvo tega mestnega gradu - Preprečiti prodajo po delih - Novi najemnik je ZVNKD - Prihodnje leto ureditveni načrt
NOVO MESTO - Potem ko seje zvedelo, daje zasebnik kupil stavbo nekdanje vrtnarije in nekaj manj kot 1000 m2 zemljišča v sklopu grajskega kompleksa Grm, je ta kompleks, kije spomeniškovarstveno zaščiten, vzbudil večjo strokovno pa tudi javno pozornost. O nadaljnji usodi grajskega kompleksa je tekla beseda tudi na eni zadnji sej novomeškega izvršnega sveta.
Celoten kompleksje last IMV holdinga, firme, ki je ostala od nekdanjega IMV-ja. IMV holding s hčerami Adrio in tistim delom Revoza, ki je družbena lastnina, je že dve leti v Koržetovem skladu. Ta holding pa pravzaprav ni nikakršen revež, saj je njegov družbeni kapital ocenjen na okoli 150 milijonov nemških mark; poleg tega ima IMV holding precej nepremičnin, in to grmski grad s parkom in okoliškimi zemljišči ter kakih 30 ha drugih zemljišč. “IMV holding skupaj s skladom upravlja to premoženje, dokler se ne bo olastninilo,” je povedal direktor IM V holdinga Jože Žlogar. Pravzaprav je Žlogar “amaterski” direktor, kajti to funkcijo opravlja poleg svojega dela v Adrii Caravan, v holdingu pa od lanskega maja ni nihče zaposlen.
Z gradom, še posebej z zemljiščem okoli njega, imajo, pravi Žlogar, same težave. Hektar obdelovalne zemlje in sadovnjaka tik pod gradom že dve leti brezplačno ponujajo komu, ki bi jo uredil in zanjo skrbel. Pa se menda to ne splača ne Kmetijski šoli ne kmetu in tako tam vrtnari kakšnih 25 vrtičkarjev. Tu je še 35 arov zanemarjenega grajskega parka, ki je spomeniškovarstveno zaščiten, a zanj nihče ne skrbi. V zadnjem času je IMV holding od Revoza dobil nazaj še hišo pri gradu in 81 arov veliko parkirišče ob cesti, ki si ga je neupravičeno lastil Revoz.
PODGORSKO ZNAMENJE - Na Ještovcih, vinski gorici nad Pangrč Grmom v osrčju gorjanskega Podgorja je že od nekdaj stalo kamnito znamenje, pa ga je čas tako načel, da se je začelo podirati. Na istem mestu, prav tam, kjer se nehajo Ještovci in se začne Šmiklavž, so letos postavili novo, ki lepo sodi na ta kraj. V niše bodo vstavili še podobe štirih svetnikov: zimskega Miklavža, pomladnega Valentina, poletnega Janeza in jesenskega Martina. Da bo znamenje res trdno, so v temelje zazidati steklenico šmarnice, da se bo za zmeraj vedelo, kje stoji, pa še zemljevid Slovenije. (Foto: A. B.)
Stavbo in zemljišče, ki ju je IMV holding pred kratkim prodal zasebniku, in še nekaj drugih zemljišč v Gotni vasi in Žabji vasi so pred časom najprej ponudili občinskemu skladu stavbnih zemljišč, vendar tam niso bili zainteresirani za nakup. Junija letos so hišo nekdanje vrtnarije in zemljišče prodajali na javni dražbi; izklicna cena je bila 82.000 nemških mark in za nakup po tej ceni ni bilo interesentov. “Sele ko smo to prodali zasebniku, so se vsi zbudili,” pravi Žlogar.
V delu grmskega gradu ima pisarne Adria Caravan, v vzhodnem traktu pa je praznih okoli 700 m2 urejenih prostorov. “To smo ponudili v najem občini ali da občina najde primernega najemnika,” je povedal Žlogar. So pa dobili ponudbo zasebnika, da bi v prostrani grajski kleti uredil disko. Jasno je, daje treba za tako stavbo, kot je grmski grad, in za njegovo organsko okolico najti primerne “stanovalce” in ustrezne programe. V gradu je skupaj 1.800 m2 urejenih prostorov, klet meri 150 m2, v grajskem prizidku je 85 m2, v hiši ob gradu blizu 200 m2, v nekdanjih grajskih hlevih, ki so bili preurejeni in katerih del je celo ogrevan, pa je več kot 600 m2 prostora.
Na sejo izvršnega sveta je zadeva Grm prišla s predlogom Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, naj občina Novo mesto odkupi grajski kompleks Grm in prevzame skrb za njegovo upravljanje.
No, prav takega sklepa niso sprejeli, si pa bodo prizadevali, da bi na račun nepopravljive škode, ki jo je IMV v desetletjih povzročil mestu, sedanji lastnik grajski kompleks prepustil mestu. Isto predlaga v svojem odprtem pismu, ki obravnava to vprašanje, tudi Društvo Novo mesto.
Za začetek naj bi občina dobila v lastništvo del grajskega kompleksa, in
NOVI RAČUNI ZA KOMUNALNE STORITVE
NOVO MESTO - V novomeški Komunali so se odločili, da dosedanje račune oziroma položnice zamenjajo z novimi računi, ki so se obnesli v nekaterih komunalnih in drugih javnih podjetjih v Sloveniji. Na novem računu bodo vsi podatki, tako da bo lahko vsak potrošnik preveril pravilnost obračuna. Vsak račun bo opremljen s črtno kodo, ki jo nameravajo vpeljati tudi pri odčitavanju vodomerov, tako da bodo podatki še pravilnejši. Nove račune bo moč plačevati na blagajni Komunale ter na vseh poštah PTT Novo mesto, pri bankah pa le preko trajnega naloga ali s splošno položnico.
Trden spanec ali kar koma?
Na Prepihu so potrebni vetra in to ne šibkega
Ko sem pred meseci ob podgorskem Wimbledonu na Prepihu videl, da vrtačo, čez katero se je pred dolgimi leti v sončno nimenino poletnega žita, bližnje kozolce in zrelo zelene Gorjance zaziral Božidar Jakac, zasipajo s smetmi, me je po glavi treščila proza podgorske "podjetnosti."
Kot se za patriote spodobi, je na drogu ob teniških igriščih vihrala slovenska zastava, v vrtačo pa je kilo ve kolikič že tovornjak stresal odpa • dke: posode z ostanki barv, z azbestom obogateno salonitno opeko, plastične steklenice. Kako domoljubno dejanje ob nekaj sto metrov oddaljenem in nekaj deset metrov nižjem vodnem zajetju v Stopičah!
Vendar je bila moja potrtost odveč. Pravna država je pognala svoje kolesje, inšpektor je takoj, ko je zvedel za divje odlagališče, v katerem so tudi posebni odpadki, odredil edino možno rešitev: odkop in odvoz vseh smeti, še posebej skrbno odstranitev posebnih odpadkov. Ce-
lotno operacijo bo plačal investitor, t. j. tisti, ki je dal vrtačo napolniti s smetmi, ki spadajo na urejeno komunalno odlagališče. Stroji so se takoj po inšpektorjevi odredbi lotili dela in danes je vrtača sicer razrita, vendar prazna. Če jo bo lastnik hotel spremeniti v parkirišče, in če bo za to dobil dovoljenje, jo bo moral napolniti z zemljo in kamenjem. Spodbudno, kajne?
Zdaj močno stresite z glavo in se prebudite! Odprite oči. Vse je še tako, kot je bilo včeraj. Pravzaprav ne, danes so namreč pripeljali nove smeti. Da bo imela voda v Stopičah izrazitejši okus. V posmeh pravnemu redu samostojne in svobodne Slovenije! Pa je to res svoboda? Inšpektor mi na to ne bo odgovoril, kajti njegov trdni spanec ob tej aufbiksar-ski nesramnosti nad pomembnim dolenjskim vodnim virom je vedno bolj podoben komi. Iz te pa se zbudi le redek srečnež.
JA NEZ PENCA
to na račun dolga 7 milijonov tolarjev, kolikor Adria Caravan dolguje občinskemu skladu stavbnih zemljišč. Tudi za naprej bi lahko s tako kompenzacijo grad Grm počasi prehajal v občinsko last. Že nekaj časa se pojavlja predlog, da bi v grmskem gradu dobil svoje prostore novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ga že lep čas podijo iz podstrešnih prostorov Zavoda za zdravstveno zavarovanje; drugi del
• Prihodnje leto naj bi naredili ureditveni načrt za kompleks Grm, novomeška občina je zainteresirana za to, da pride ta grajski kompleks v njeno last. Seveda samo to ni dovolj, vsekakor pa ne bi smeli dovoliti, da bi se sedaj prah, ki gaje dvignila ta zadeva, polegel in da bomo znova zvonili po toči tedaj, ko bo kdo spet kupil del gradu ali okoliškega zemljišča.
ZVNKD pa deluje v razpadajočem Narodnem domu. No, medtem je ta stvar že urejena in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) je te dni postal najemnik prostorov v grmskem gradu in se bo tja preselil, brž ko bo mogoče.
ANDREJ BARTELJ
Za teden otroka
Spet pogovor pri predsedniku in veleizlet -Veselica odpovedana
NOVO MESTO - Zveza prijateljev mladine občine Novo mesto ob letošnjem tednu otroka pripravlja dve večji prireditvi. Danes ob 12. uri bo tradicionalni sprejem učencev osnovnih šol novomeške občine pri predsedniku Franciju Konciliji. Pogovarjali se bodo na temo letošnjega tedna otroka “Moč prijazne besede”. V petek dopoldan se bodo na celodnevni veleizlet odpeljale osemčlanske delegacije osnovnošolcev iz 21 osnovnih šol novomeške občine. Izlet je ob tednu otroka omogočila zavarovalnica Tilia. S tremi avtobusi se bodo otroci najprej odpeljali na ogled ljubljanskega živalskega vrta, zatem obiskali Bled in izlet končali z obiskom kostanjeviške podzemne jame.
Pri Zvezi prijateljev mladine so za ta hladni teden odpovedali tradicionalne veselice po krajevnih skupnostih, ki so jih uspešno pripravili ob lanskem tednu otroka. Prireditve z zabavnimi igrami, plesom in kostanjem bodo zato pripravili sredi oktobra.
Vrnjenih več kot 1.000 ha gozdov
700 zahtevkov
NOVO MESTO - Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Novo mesto, ki je pristojen za reševanje zahtevkov za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in zasebnih kmetijskih gospodarstev, je dobil okoli 700 zahtevkov, od teh je 74 nepopolnih, 5 pa je bilo vloženih po izteku roka.
Opravili so 319 obravnav, izdali 283 poročil o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadev ter izdali 205 odločb in delnih odločb o vračilu nepremičnega premoženja. 187 odločb je pravnomočnih, od teh je 176 zadev že izvedenih v zemljiški knjigi. Na odločbe so prejeli 21 pritožb, od tega 15 od strani zavezancev za vračilo, 6 pa od pravnih naslednikov upravičencev do vračila. Pritožbe rešujejo na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo.
V postopku denacionalizacije je bilo vrnjenih skoraj 1016 ha gozdov in blizu 330 ha kmetijskih zemljišč, kmetijska stanovanjska stavba z gospodarskimi poslopji ter zidanica.
400 TISOČ ESPACOV
V začetku letošnjega septembra, torej nekaj več kot po 10 letih od pričetka proizvodnje, so izdelali 400-tisoči renault espace. Takrat revolucionarni, danes pa množično posnemani avtomobil izdelujejo v 2 tovarnah v Franciji. Proizvodnja je od prvih tednov, ko so izdelali po 23 es-paceov na dan, stalno naraščala in danes iz obeh tovarn vsak dan pride 300 teh avtomobilov. Renault espace kljub vse močnejši konkurenci posnemovalcev ostaja merilo za vozilo tega razreda.
ŠOLSKI PRVENSTVI
NOVO MESTO - Na osnovnošolskem ekipnem prvenstvu v atletiki je pri deklicah prepričljivo zmagal Šentjernej, druge so bile Dolenjske 'toplice in tretje Brežice. Med dečkije zmagal Grm nad Šentjernejem in OS Ob Rinži iz Kočevja. Na tekmovanju je nastopilo 456 osnovnošolcev. Na srednješolskem prvenstvu so prednjačili atleti in atletinje iz brežiške gimnazije, dijaki in dijakinje STZŠ Novo mesto so bili drugi, med dijaki je tretje mesto pripadlo novomeškim gimnazijcem, med dijakinjami pa novomeški srednji ekonomski šoli.
GRAJSKO PARKIRIŠČE - Zemljišče, ki organsko sodi h gradu Grm, so pametni razvojniki uničili in tam naredili ogromno parkirišče oziroma odprto skladišče za Revozove avtomobile. Sedajje to zemljišče, ki si ga je Revoz neupravičeno lastil, dobil nazaj IMV holding lastnik grmskega kompleksa. Bo ureditveni načrt, ki naj bi bil za ta kompleks izdelan prihodnje leto, tukaj spet predvidel sadovnjak?
(Foto: A. B.)
Avstrijsko-slovenski Divji zahod
V zasebni firmi A-S TTafo niso hoteli izvršiti sodne odločbe in sprejeti odpuščenih delavcev nazaj na delo - llidi plač za avgust niso izplačali - Samovolja za samovoljo
NOVO MESTO - Zgodba o stavki v zasebnem avstrijsko-slovenskem podjetju A-S TVafo iz Novega mesta in o zapletih v zvezi s tem, o čemer smo v našem časopisu že dvakrat poročali, dobiva po zadnjih dogodkih podobo pravne grozljivke.
Kljub dolgotrajni stavki avstrijsko-slovenski lastniki nikakor in brez kakršnega koli razumnega razloga niso hoteli popustiti v najbolj sporni stavkovni zahtevi 13 zaposlenih -delovnem času. Na silo so hoteli uvesti nov, tako imenovani evropski delovni čas, ki pa bi vsem zaposlenim, med katerimi je večina žena in mater, hudo poslabšal njihove življenjske razmere.Ker so lastniki firme prepričani, daje bila stavka nezakonita, so proti stavkajočim delavcem (od 14 zaposlenih jih je stavkalo 13) začeli disciplinski postopek in jih večino izključili iz delovnega razmerja. V imenu 9 delavcev, ki jim je po tem samovoljnem disciplinskem postopku prenehalo delovno razmerje, je pravnica območne enote Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko vložila na sodišču tožbo in predlagala, naj sodišče izda začasne odredbe o zadržanju izvršitve prekinitve delovnega razmerja, dokler vsa stvar ne bi bila razčiščena na sodišču. Novomeški oddelek delovnega in socialnega sodišča je take začasne odredbe tudi izdal, delavci in delodajalec sojih prejeli konec prejšnjega tedna.
Tako so se delavci v ponedeljek, 3. oktobra, vrnili na delo, direktor pa jim ni dovolil vstopiti v delovne prostore. S tem samovoljnim dejanjem torej ni hotel izvršiti odločbe sodišča! Sodišče pa je odločbe o zadržanju izvršitve prekinitve delovnega razmerja sprejelo prav zato, da bi preprečilo samovoljno dejanje. Ib pa je rodilo samo novo samovoljo. “Dvajset let prakse imam na področju delovnega prava, pa kaj takega, da kdo
ne bi hotel izvršiti sodne odločbe, še nisem doživela,” pravi Vanja Vizjak, pravnica pri Svobodnih sindikatih, ki je vso stvar prijavila inšpektorju za delo. Taka samovolja in nespoštovanje pravnih sredstev in reda seveda pelje lahko samo v anarhijo, ko si bo vsak, kot na Divjem zahodu, zakon razlagal po svoje in po svoje razumljeno pravico sam tudi uresničeval.
O takem pravnem “redu” govori
tudi dejstvo, da delavcem za avgust niso izplačali plač. (Redno izplačevanje plač je bila tudi ena od stavkovnih zahtev.) Tudi če bi se postavili na stališče, da je bila stavka nezakonita, kot trdijo lastniki, so bili delavci v tem mesecu tudi na dopustu in v suspenzu ter bi morali najmanj za ta čas dobiti plačo. Plače ni dobil niti tisti delavec, ki so mu preklicali suspenz in so ga poklicali nazaj na delo, in to po starem delovnem času!
Vsa stvar je na sodišču in delavci in sindikat upajo, da bo sodišče zadevo čim prej reševalo.
ANDREJ BARTEU
KARDINAL KUHARIČ V PLETERJAH - V soboto je bilo v gotski cerkvi kartuzije Pleterje duhovniško posvečenje, v katerem je postal član duhovniškega reda brat Josip Subotičanec iz Gole pri Koprivnici. Posvečevalec je bil kardinal dr. Franjo Kuharič, zagrebški nadškof, ki je tudi pridigal dokaj številnim udeležencem svečanosti. Na sliki v sredini: kardinal Kuharič med pridigo, ki jo je opravil v hrvaškem jeziku. Poleg njega na levi Tone Trpin, dekan in župnik v Šentjerneju. Na sliki je tretji z desne novomašnik Josip Subotičanec in desno od njega (prav tako v prvi vrsti) prior kartuzije Pleterje Janez Hollenstein. (Foto: L. M. )
Novomeška kronika
MALICA - Za marsikoga je dopoldanska malica najboljši dnevni obrok hrane in marsikdaj tudi edini. Ko se je izvedelo, da pričam na sodnih obravnavah na novomeškem sodišču za malico izplačajo namesto dosedanjih 500 kar 800 tolarjev, seje med novomeškimi klošarji izredno povečalo zanimanje za to dejavnost. Govorijo že kar o nekakšni specializaciji. Še posebej je tak način priročen zato, ker bonov za hrano, kijih dobivajo, ni treba pod ceno in skrivaj zamenjevati za pijačo, ampak greš z denarjem kot gospod lahko naravnost na tekočo malico.
OBČINE - Škocjanski Janez Pov-šič zadnje dni šepa. Po seji Državnega zbora, ko so poslanci izglasovali predlog novih občin, po katerem bo samostojna občina tudi Škocjan-Bučka, mu je na noge padel kamen od srca. Povšič, ki ga je zunanji minister Peterle že pred meseci klical škocjanski župan, bo (tako vsaj je sam trdno prepričan) res postal župan, in to občine, katere na referendumu njegovi podaniki sploh niso izglasovali. Da na svetu (še posebej slovenskem) res ni pravice, pa sta spoznala kandidata za župana nesojenih občin Hinje in Orehovica. Tim so bili na referendumu ljudje v veliki večini za svojo občine, poslanci pa ne.
DARJA - Razočarani pa niso samo nesojeni župani, ampak tudi upokojenka, ki je šla v novomeško trgovino Darja po nakupih. Tam naj bi 1. in 2. v mesecu upokojencem pri nakupu priznali H)-odst. popust. Ženska se je odločila, da bo kupila 50-kilogramsko vrečo sladkorja. Ker je ravno dobila prevoz, je vrečo v soglasju s prodajalko odpeljala v petek zvečer, v soboto, I. oktobra, je prišla pa plačat. Vrečo sladkorja, ki sicer stane 4.889 tolarjev, pa ji je trgovka zaračunala 5.279 in od te vsote odbila H) odst. Prihranek od prvotne polne cene je bil tako natančno 138 tolarjev. Ženska ima 28.000 tolarjev pokojnine.
BREG - Prebivalci Brega se pritožujejo, da so se sedaj, kar po mestu straši pajek, v ta nekdaj najmir-nejši mestni predel zavlekli divji parkiraši. Ugotovili so namreč, da so tu ulice tako ozke, da pajek sploh ne more blizu. In Breg je tako zaparkiran, da ljudje včasih še peš ne morejo do svojih hiš, kaj šele da bi se pripeljali z avtom. Dostava robe ali drv pa je sploh nerešljiv problem.
Ena gospa je rekla, da bi se moral predsednik novomeške občinske skupščine Franci Koncilija preimenovati. Ker se že ves čas predstavlja za župana, bi lahko bil Zupanci Francilija.
- -
t*
no-vomk; n- o w o n w
V času od 22. do 27. septembra sov naši porodnišnici rodile: Moj-ca Poglavc jz Straže - Nejca, Mateja Skobe iz Žužemberka - Simona, ; Antonija Rožmarin iz Črnomlja - | Aleksandro, Cvetka Zoretič iz ' Mihovice - Božidarja, Vesna Režek j iz Metlike-Leona, Jasminka Beg- j anovič iz Žužemberka - Sabina, Majda Novak iz Kanižarice - Bar- i baro, Marija Kovačič iz Gor. Brezovice - Klemena, Mojca Potočar z Dol. Polja - Luka, Ivanka Šuštarič | iz Vinjega Vrha - Lovra, Marija ; Lukšic z Vrha pri Ljubnu - Miha, Irena Štubljar iz Brega pri Vinici - [ Davorja, Karmen Ptžem iz Mačkovca pri Dvoru - Gašperja, Tatjana Plaveč z Vrhovega - Karmen, Marija Fabjan iz Sadeža - Vanjo, Erika Butala z Griča pri Dobličah - Jano, Andreja Zupančič iz. Raz-bor - Majo, Katarina Kosec iz Lokev - deklico, Vesna Cvetan iz j Dol. Kamene - dečka.
Iz Novega mesta: rodila je Milena Cesar iz Šmihela 40 - Anjo.
Čestitamo!
PREDAVANJE O ISKANJU DUHOVNEGA RAVNOVESJA
NOVO MESTO - Duhovna univerza bo v sredo, 12. oktobra, ob 18. uri priredila v prostorih novomeške gimnazije predavanje z naslovom Pot iskanja ravnovesja. ; Ob tej priložnosti se bo moč tudi vpisati v članstvo. Vstopnine ni.
SPET TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA?
NOVO MESTO - Interesente za tečaj krojenja in šivanja obveščamo, da bo prvi pripravljalni sestanek v I ponedeljek, 10. oktobra, ob 16. uriv j osnovni šoli Grm. Vabljeni! Informa'! eije: tel. 341-784.
Črnomaljski drobir
MENJAVA - Slikarji, ki so se že večkrat udeležili semiškega slikarske ga srečanja, so se navadili, da so njihov “inventar” tudi Romi iz okolice Semiča, kijih radi obiskujejo in opazujejo pri umetniškem ustvarjanju. Toda ko so enega od slikarjev vprašali, ali bi jim prodal sliko, se mu je njihovo zanimanje za umetnost zdelo le preveliko, hkrati pa je v mislih podvomil, da bi imeli Romi dovolj denarja za nakup. Zato se je začel izvijati, češ da delo še ni končano. A so ga občudovalci hitro spravili iz zadrege rekoč, da sploh ne potrebujejo slike, ampak bencin. In tako je bil slikar srečen, da je lahko dokončal sliko, četudi je s skoraj praznim bencinskim tankom njegov avto komaj prikašljal do bencinske črpalke.
POTRPEŽLJIVOST - Ko je ravnatelj črnomaljske glasbene šole Silvester Mihelčič ob JO-letnem jubileju šole našteval vse, ki so pomagali pri delu te ustanove, ter se jim hkrati iskreno zahvalil, ni pozabil tudi na sosede v Ulici Mirana Jarca. Njim je veljala zahvala za potrpežljivost.
CARINA - Potem koso Črnomaljci ugotovili, da je v predlogu novega carinskega zakona navedeno, da bo carinska izpostava v Metliki, so na republiko takoj poslali ugovor ter zahtevali carinsko izpostavo v Črnomlju. Oh tem so mrmrali, da morajo s pripombo pohiteti, sicer se lahko zgodi, da bodo carinsko izpostavo zahtevali tudi v bodoči semiški občini.
(Sprehod po Metliki)
ČLANI METLIŠKE OBČINSKE VLADE so imeli od izvolitve do danes natanko 75 sej, na katerih so presedeli najmanj 30(1 ur, če vzamemo štiri poprečne ure na eno sejo. Tb je celih 12 dni in 10 ur. Kaj vse so govorili, odločali in sklepali, lahko le ugibamo, in sicer s kančkom usmiljenja, kajti tudi sedenje in govorjenje je lahko še kako utrujajoče in naporno.
PO PETINSEDEMDESETI SEJI so si metliški izvršniki ogledali traso novega vodovoda proti Slamni yasi. Na pot so se odpravili z Veselice, in sicer peš. Prišli so le do ograje Ncj-četove farme lopatastih jelenov, kajti sredi smrekovega gozda jih je čakala dolga miza, na kateri je bila razsekana Grubačeva ovca z ražnja in vse, kar spada k njej. Občinski vladi so se pridružili še delavci, ki opravljajo javna dela, in popoldne se je Prevesilo v večer. Ko so bile steklenice prazne, Metlika ni bila več Metlika, ampak Las Vegas.
. TURISTIČNA PATRULJA, ki si je ogledala belokranjske kampe, je v Poročilu prištela Adlešiče k metliški občini. Gre seveda za lapsus, ki pa je vzbudil pri Metličanih ozemeljske apetite. Izražali so se v vzklikih: Zadnji čas je, da Griblje, Eučkovci, Adlešiči, Pobrežje itd. priključimo k nam! Le v tem primeru je krajem zagotovljen napredek, prebivalstvu pa blagostanje!”
NEMALO ŠOLAJOČIH SE ŠOFERJEV je navdušenih nad avto solo Šolt, pri kateri je inštruktor Martin Simonič. Fant je prijazen in 'ma živce.
Trebanjske iveri
. MATRIARHAT? - Trimove ključne, vodilne pozicije, začenši od ambiciozne direktorice MBA Tatjane cink, zasedajo zvečine predstavnice nežnejšega spola. Ker gre Trimu, sicer značilno moškemu delovnem kolektivu, v “matriarhatu” kar do-bfo, se zavoljo takšne kadrovske poli-l|ke, ki daje prednost inovativnim in ntladim strokovnjakom, malokdo Posebej razburja. Četudi se komu ntorda zdi, daje čisto navadna kadrovska kuhinja ali pa vsaj nenavadno, daje bivši namestnik direktorja, izkušeni tehnični strokovnjak, kakršnih Trimo nima ravno v izobilju, Pristal v “parterju”, sin nekdanjega y>sokega slovenskega politika pa se J6 pol leta po vrnitvi iz ZDA zavihtel ibed vodilne v firmi.
Tom nima ljudožercev -
Delavka mirenskega Toma se je okrat po telefonu odzvala na našo bodičko v prejšnji številki v tejle rubriki. Sporočila je, da za direktorja •yma Janeza Dulca še ni slišala, da b) koga požrl. Še več: do pred kral-. bt so bili z njegovim vodenjem podivja zelo zadovoljni. Sedaj, ko je okrog 160 delavcev dobilo sklep o rajnem presežku, ker so vodilni bložje v Tomu rekli, da je to edini bačin, da dobijo denar za prekvalifikacijo, pa se po besedah delavskc-fpi tribuna Tomovih delavcev zdi to aden in ncsprejmljiv ukrep. Menda Zato, ker so delavci oddali okrog UH) Pritožb, ne bo nič z republiškim denarjem. Mojstri so namreč pregovori nekatere delavce in tisti, ki so preklicali pritožbo, so bili takoj spre-Jdi v novo podjetje 'lom, d.o.o. Tb je zasejalo še večji strah in razdor med clavci. Delavci zdaj ne vedo, kaj to Pomeni, ali bo šla sedanja firma v ^'cčaj in bodo nekateri delavci, kijih pdstvo ne potrebuje ali mu niso fbnpatični, izgubili delo. Upajo, da se °° vse skupaj le dobro končalo.
MŠŠJZ NAŠIH OBČIM MŠŠ
Kje bo končno carinska izpostava?
Črnomaljci so, potem ko so izvedeli, da bo belokranjska izpostava v Metliki, poslali na republiko predlog, naj jo odprejo v Črnomlju - Večja menjava in prostori
ČRNOMEIJ - Metliška in črnomaljska občina sta si dlje časa skupno prizadevali, da bi v Beli krajini odprli carinsko izpostavo. Bilo je namreč veliko težav in negodovanja, ker so morali Belokranjci voziti blago na carinjenje v Novo mesto. Zato so iz obeh občin poslali na republiko kar precej protestov. Tako je v predlogu novega carinskega zakona pod poglavjem “Pregled carinarnic in carinskih prostorov v Republiki Sloveniji, ocena možnosti ustanovitve novih carinarnic ali carinskih izpostav, upoštevajoč ekonomsko upravičenost”, opredeljena carinska izpostava za Belo krajino v Metliki.
Lahko bi rekli, da se je s tem uresničila želja Belokranjcev, toda Črnomaljci se s takšnim predlogom ne strinjajo. Črnomaljska vlada je namreč na republiko poslala predlog za carinsko izpostavo v njihovi občini. Svoj predlog je utemeljila s tem, da ima občina na 486 kv. kilometrih 18.465 prebivalcev, v geografskem pogledu pa je Črnomelj središče Bele krajine. V občini je 188 podjetij in 485
NOVA TELEFONSKA CENTRALA
SEMIČ - 23. septembra je bila vključena v semiško telefonsko omrežje nova telefonska centrala, ki velja 30 milijonov tolarjev, njena zmogljivost pa je 1.200 priključkov. Preko nje bo vključenih 746 starih ter 240 novih telefonskih naročnikov. Vključevanje bo potekalo postopoma, vsi novi naročniki pa naj bi bili vključeni do konca letošnjega novembra. Poslovna enota PTT Novo mesto vabi vse, ki nimajo telefonskega priključka, da se prijavijo sedaj, ko še poteka akcija vključevanja. Prijave lahko pošljejo na poslovno enoto PTT Novo mesto ali oddajo na pošti v Semiču.
Ko zelje “mežika”
Klepet s Tončko Stek-lasa iz Prelesja
PRELESJE - “Naduha te spravi od kruha,” smeje pripoveduje 79-letnu Tončka Steklasa iz Prelesja pri Šentrupertu, ki smo jo zmotili s koso v rokah na njeni njivi. Z zdravjem nima kakšnih posebnih težav, zato pa je naduha spravila ob delo njenega moža Slavka. Le 11 let delovne dobe je imel, bolezen pa je po vsej verjetnosti staknil v nekdanji opekarni v Prelesju. “7. avgusta je bilo 10 let, kar je umrl mož Slavko,” pravi Tončka. Navkljub temu, da navzven kaže vedrino, jo le še stisne pri srcu, ko se spominja skupnih srečnih trenutkov s Slavkom.
Živela sta skromno, a ne v pomanjkanju. Otrok nista imela. Redila sta nekaj glav živine, zdaj ima Tončka še kravo in prašiča. Ne ve natanko, koliko zemlje ima, ampak preprosto pravi, da je zemlje za 6 mernikov. Česa, pšenice ali..., o tem že ne izgublja besed. Koruzo je imela letos kar lepo, zelje pa tako, da njegove glave “mežikajo” kot očke zaljubljencev. “Teta je to beračijo pojerbala. Umrla je pred 5 leti in mi jo za-
Tončka Steklasa
pustila,” doda Tončka. Njena pripoved ne deluje robato, ampak povsem naravno. Tončkin dekliški priimek je Vrhovšek, njena številna družina pa izvira še iz bolj južnih dolenjskih krajev. Od 10 otrok sta živi še dve sestri in trije bratje. Vesela je, kadar se kdo oglasi, sicer pa pravi, da se kratkočasi s poslušanjem radia in prebiranjem Dolenjskega lista.
samostojnih podjetnikov, ki so v prvem letošnjem polletju ustvarili za
32,4	milijona ameriških dolaijev izvo-
* Črnomaljska vlada zatrjuje tudi, da bo prihodnje leto urejena cestna povezava Novo mesto-Jugorje-Scmič-Crnomelj-Vinica, ki bo prav tako prispevala k hitrejšemu pretoku blaga. Rekonstrukcija ceste Štrekljcvec-Jugorje se namreč bliža koncu, izdelani pa so tudi projekti za rekonstrukcijo ceste Kanižarica-Kvasica in Dragatuš-IIrast. Poleg vsega tega v Črnomlju zagotavljajo, da imajo dovolj prostorov za carinsko izpostavo, bodisi v Kovinarju, Bellu ali v Be-gradu v Kanižarici.
za ter za 19,5 milijona dolaijev uvoza. Črnomaljska izvozno-uvozna menjava je bila, kot so povedali na zadnji seji izvršnega sveta, v letošnjih šestih mesecih za 10 milijonov dolaijev večja od metliške.
Mejni prehod v Vinici je od nedavnega opredeljen kot prehod za mednarodni cestni, potniški in blagovni promet. Tudi idejni projekt za plato, ki je pogoj za tovorni promet, je že v delu. V Črnomlju ocenjujejo, da bo pretok blaga skozi Vinico v pri-
hodnje še veliko večji, saj gre za neposredno povezavo z Reko in drugimi hrvaškimi obmorskimi mesti. Precej pa bo k temu prispevala tudi ureditev mejnega prehoda na Hrvaškem.
M.B.-J.
RAZSTAVA O ZDRAVI PREHRANI
ČRNOMELJ - V sredo, 28. septembra, je bila v prostorih knjižnice v Črnomlju odprta razstava Ždrava prehrana z degustacijo. Pobudnik in organizatorje predstavitve je bila firma Aria iz Črnomlja v sodelovanju z ZIK-om. Njihova trgovina je v prostorih gostilne Pri Rojcu in edina v Črnomlju tudi nudi izdelke, pridelane na naraven način, na načih naših babic in dedkov. Obiskovalcem sta spregovorila vodja črnomaljske knjižnice g. Mucova, ki je govorila o pomembnosti vračanja k naravi, o zdravi prehrani pa je spregovoril Marjan Korez iz Domžal, ki je poudaril, da smo postali preveč razvajeni in si želimo recimo paprik sredi januarja, pri tem pa se ne zavedamo, kako so take paprike pridelane. Zaradi svojih želj in potreb se strupimo. Dejal je, da zdrava prehrana ni le modna muha, kot pravijo nekateri, ki še vedno prisegajo na meso in spet meso, po možnosti vsak dan. Žal pa imajo ljudje vegeterijance za čudake, ki ne sodijo na ta svet. Vendar zdrava prehrana je dobra alternativa.
V D.
Sodelovanje z Italijani?
Italijanska Karitas, ki je pomagala Črnomaljcem, še povabila na obisk
ČRNOMELJ - V septembru so Črnomaljci na njeno povabilo obiskali Karitas iz italijanske občine Trebase-leghe v okolici Padove. Poleg predstavnikov črnomaljske župnijske Karitas so se obiska udeležili tudi člani folklorne skupine iz Dragatuša.
Omenjena italijanska Karitas je s pomočjo nune sestre Michelangele veliko pomagala črnomaljski Karitas, posebno še, ko so zbirali pomoč za begunce. Črnomaljce sta sprejela italijanski župan in podžupan. Folkloristi pa so sodelovali na dobrodelni prireditvi, katere izkupiček so namenili Karitas v Črnomlju in Ajdovščini. Italijanska občina ima okrog 10.000 prebivalcev in je gospodarsko zelo razvita. Omenjeni obisk pa bi bil po mnenju Črnomaljcev lahko prvi korak k tesnejšemu sodelovanju med občinama. Sicer pa so Črnomaljci svoje gostitelje povabili na obisk v Slovenijo, kar so slednji z veseljem sprejeli.
LETNI ZBOR SKD
ČRNOMELJ - Občinski odbor SKD Črnomelj bo imel v četrtek, 6. oktobra, ob 19. uri v sejni sobi skupščine občine letni zbor, ki se ga bo udeležil glavni tajnik SKD Edvard Stanič. Beseda bo tekla predvsem o spremembah statuta in programa stranke, o lokalnih volitvah ter o morebitnem sodelovanju z drugimi strankami na bližajočih se volitvah.
Brez reda ob Kolpi ne bo več šlo
Turistična patrulja, ki seje lotila turizma ob Kolpi, je opozorila na nered zaradi divjega kampiranja - Pohvale kopališčema na Primostku in v Podzemlju
V Beli krajini so očitno spoznali, da sc morajo že takoj jeseni pripravljati na prihodnje poletje, lugti dežela ob Kolpi postaja vse bolj zanimiva za domače in tuje turiste. Doslej seje namreč turizem ob tej še vedno najbolj čisti in topli reki v Sloveniji odvijal precej stihijsko, brez dolgoročnih programov.
Dokler so turisti prihajali posamično, za Belo krajino tudi brez posebnih priprav na turistično sezono niso predstavljali posebne obremenitve. V zadnjih dveh letih pa je poleti ob Kolpi v črnomaljski in metliški občini tudi po 15.000 kopalcev. Ker pa doslej v obeh občinah še niso sprejeli ustreznih predpisov, je razumljivo, da se povsod, kjer je le možno, pojavljajo divji kampi. Turisti uničujejo in onesnažujejo okolje, ne plačajo niti turistične takse in tudi prijavijo se ne, zaradi česar bi glede na to, da je Kolpa mejna reka, lahko prišlo do zapletov.
Vse to je ugotovila tudi turistična patrulja Turistične zveze Slovenije, ko je potovala ob Kolpi. Zato je predlagala, da se še to jesen vsi odgovorni in zainteresirani dogovorijo o razvoju turizma ob Kolpi ter vsem, kar sodi zraven. Predvsem pa, da bi bili neka-
MUŽAR OPRAVLJA FUNKCIJO PREDSEDNIKA
ČRNOMELJ - Kandidat za predsednika črnomaljske občinske skupščine je, potem ko na zadnjem zasedanju zaradi nesklepčnosti ni razpravljala o kandidaturi, od nje odstopil. Tako bo v skladu s statutom občinske skupščine do konca mandata neprofesionalno opravljal funkcijo predsednika podpredsednik občinske skupščine Boris Mužar, sicer ravnatelj osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju.
POBUDA ZA SODELOVANJE
ČRNOMELJ - Občinski odbor SKD Črnomelj je poslal pisno pobudo o morebitnem skupnem nastopu na lokalnih volitvah občinskim odborom šestih strank, in sicer SLS, SDSS, Slovenski nacionalni desnici, Demokratski stranki, Liberalni stranki in Zelenim. S pobudo izkazuje SKD svojo pripravljenost na skupne pogovore o volitvah, morebitno izdelavo skupnega programa, vodenja volilne kampanje in podpis ustreznega občinskega sporazuma. Do pred tednom dni seje na sodelovanje odzvala le SDSS, od ostalih pa v SKD še pričakujejo odziv.
teri pereči problemi urejeni do prihodnje turistične sezone. Med drugimi tudi avtokamp v Metliki.
Turistični patrulji namreč ni ušla žalostna podoba, ki jo je ob njenem obisku nudil kamp v Metliki, ki leži med slovenskim in hrvaškim mejnim prehodom. Kopalcev kljub vrhuncu turistične sezone skoraj ni bilo, restavracija je samevala. Kamp, ki je bil nekdaj dobro obiskan, ima po mnenju patrulje dobre možnosti za obratovanje. Poglavitni razlog, da sta kamp in kopališče prazna je v tem, da morajo obiskovalci mimo policije in carine na mejnem prehodu. Zadnje čase pa so Metličani začeli urejati nov dostop do
kopališča, tako da bodo že prihodnje leto Slovenci hodili na slovensko kopališče brez carinskih pregledov.
Ko so na seji metliškega izvršnega sveta ocenjevali poročilo turistične patrulje, so menili, daje realen odsev poletnega dogajanja ob Kolpi. Strinjali so se, daje kamp v Podzemlju, ki so ga letos dodobra uredili, že premajhen, vendar je dovolj prostora za razširitev. Vprašanje je le, ali bo moč urediti lastninske odnose. Pa tudi dostopno cesto bodo morali asfaltirati. O Iskrinem kampu na Primostku pa je patrulja izrekla le pohvale.
M.B.-J. •
• Idealen mož je tisti, ki ne pije, ne kvarta, se ne ozira za drugimi ženskami, se ne prepira - in ki ga - ni. (Diet-rich)
Prebivalcem Loke v napoto podgane in Romi
Protest zaradi nasilne vselitve v vojaški blok
ČRNOMELJ - Na septembrskem zasedanju občinske skupščine je ena od delegatk opozorila na nasilne vselitve Romov v nekdanji oficirski blok na Grajski cesti 3 v Loki. Hkrati je omenila tudi crknjene podgane, ki so v omenjenem bloku po praznih stanovanjih, v katera pa se nočejo naseliti niti Romi. Le dan potem je skupnost krajevnih skupnosti naslovila na ministrstvo za obrambo, ki je lastnik omenjene hiše, pismo, v katerem ga v imenu prebivalcev KS Loka naproša, naj odločneje ukrepa proti Romom.
Krajevna skupnost je s pomočjo ministrstva sicer zavarovala vstop v stanovanje na Grajski cesti 3, a so prav v to stanovanje Romi znova vdrli. Krajani v pismu pravijo, da se ne morejo sprijazniti z mislijo, da so se v ta blok naselili necivilizirani Romi. Blok je namreč sredi stanovanjskega naselja Loka. V bližini so osnovna in srednja šola, športno-rekreacijski center ter center Črnomlja. Romi se prevažajo po okolici s tehnično pomanjkljivo opremljenimi in neregistriranimi avtomobili, zato lahko pride do nesreče s hudimi posledicami. Mimo bloka gre namreč vsak dan veliko ljudi, zlasti šolarjev. “Če se bo karkoli zgodilo, nam ne bodo pomagala še tako vljudnostna opravičila. Ker pa prihaja zima, je potrebno problem nemudoma rešiti,” pravijo v pismu krajani ter hkrati sporočajo ministrstvu, da želijo sodevati z njim pri preprečevanju nasilnih vselitev Romov v blok na Grajski cesti.
S pismom je skupnost črnomaljskih krajevnih skupnosti seznanila tudi občinski izvršni svet. Taje sprejel sklep, da od ministrstva za obrambo zahteva, naj sanira razmere v bloku na Grajski cesti 3, ki je bil že celo predviden za rušenje. Če pa ministrstvo samo ni sposobno poskrbeti za stanovanja, s katerimi upravlja, je IS predlagal, naj jih prenese na občino, ki bo primerno skrbela za nekdanja vojaška stanovanja.
M.B.-J.
OTVORITEV CVETANOVE KLAVNICE V MOKRONOGU
MOKRONOG - V petek, 7. oktobra, ob 14. uri bo podjetni mokro-noški mesar Anton Cvetan v Mokronogu odprl novo klavnico. Po besedah veterinarja dr. Blaža Jeneta gre za eno najsodobnejših klavnic v Sloveniji. Cvetanu jo je uspelo zgraditi v rekordnem času.
V
Četrt milijarde za kanalizacijo?
Pod vodstvom Komunale TTebnje zgradili veliko nove kanalizacije - Na Mirni orno-gočena širitev obrtne cone, v TVebnjem 50 parcel za pozidavo Cvibelj in Paradiža
TREBNJE - V trebanjski občini se načrtno lotevajo izgradpje komunalne infrastrukture, kamor vsekakor spada tudi kanalizacija. 'Uidi brez te ni več možna širitev naselij, hkrati pa urejena kanalizacija pomeni višji stanovanjski in ekološki standard. Investitor naložb v Mokronogu, Trebnjem in na Mirni je trebanjska Komunala, izvnjalca del pa sta podjetji Komunalne gradnje Grosuplje in VGP Novo mesto. Gre za velike naložbe pri katerih sc bo treba sprijazniti tudi s postopno izgradnjo.
Lani začeta gradnja kanalizacijskega sistema ob desnem bregu reke Mirne od čistilne naprave preko starega dela Mirne do zaselka Pot na Laze v dolžini 2.020 metrov je zgrajena. Tako je zdaj urejeno odvodnja-vanje starega dela Mirne in omogočena gradnja v obrtni coni, kjer je že podjetje Greda. Vrednost miren-
SREČANJE ZADRUŽNIKOV M-KZ TREBNJE
TREBNJE - Tukajšnja M-Kmetijska zadruga prireja vsakoletna srečanja zadružnikov. Tudi tokrat bo dan zadružnikov v Velikem Gabru, pri lovskem domu, in sicer v soboto, 8. oktobra, ob 13. uri. Obetajo pester zabavni spored, nagradne igre ter jedače in pijače v izobilju.
ske naložbe je 19 milijonov tolarjev, izgradnjo sta financirali občina in krajevna skupnost, najeli pa so še republiško posojilo.
V Trebnjem je zgrajena fekalna kanalizacija ob poti v Treles do Cvibelj v dolžini poltretjega kilometra. Zgradili so še 300 metrov sekundarnih priključkov v Starem trgu. Naložbo (30,5 milijona) so pokrili občina, KS Trebnje in s posojilom republike. Z ureditvijo kanalizacije so se priključila gospodinjstva nad Rimsko cesto, zdaj pa so po treh letih gradnje kanalizacije ustvarjene tudi razmere za stanovanjsko gradnjo na zazidalnih območjih Cvibelj in Paradiža. Gre za okrog 50 parcel.
Po besedah direktorja Komunale Trebnje inž. Pavla Jarca pa po nekaj letih letos zaključujejo gradnjo fekalne kanalizacije v dolžini 1200 metrov in 400 metrov meteorne kanalizacije. Poslej bo urejeno odvod-njavanje zamočvirjenega terena
okrog Stajnika in ločeno zbiranje fekalij na čistilni napravi. Doslej je, kakorkoli že zveni paradoksalno, ravno preveč čiste vode onemogočalo dobro delo čistilne naprave! Vrednost del v Mokronogu je 28 milijonov
• Na eni prihodnjih sej bo tudi trebanjska vlada obravnavala zagate okrog izgradnje kanalizacije v Velikem Gabru. Tod namreč zaradi izjemno zahtevnega terena kanalizacije ni možno speljati v naravni od-vodnik. SCT Ljubljana je izdelal idejno rešitev zbiranja, odvoda in čiščenja odpadnih voda za naselja Veliki Gaber, Mali Gaber, Gline, Stranje, Cesta, Medvedjek, Pristavica, Zagorica in Bič. Idejni načrt obdeluje sistem Veliki Gaber (vreden skoraj četrt milijona tolarjev!) in sistem Bič, ki ga tvorijo vasi Zagorica, Pristavica in Bič. Bolj uresničljiva in sprejemljiva se zdi tehnična rešitev za sistem Bič.
tolarjev, denarce pa je ob občini in KS primaknilo še ministrstvo za okolje oz. njegova direkcija za urejanje voda.
PP
DOLENJSKI LIST
5
MMmI iz masi h občim Htm
Kočevska nekslepčna razmišljanja
Na nesklepčni seji so delegati vseeno razpravljali o aktualnih zadevah
KOČEVJE - Seja zborov občinske skupščine Kočevje, sklicana za 27. september, spet ni bila sklepčna. Od 75 delegatov se je je udeležilo le 29 od 75 izvoljenih, se pravi, da je do sklepčnosti manjkalo najmanj 9 delegatov. To govori o skrajni neresnosti in neodgovornosti ljudi, ki so jim volilci zaupali usodo občine. Upapje torej je, da bodo volilci na bližigih volitvah pametneje izbirali.
Predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič je predlagal, naj bi kljub nesklepčnosti prisotni izmenjali mnenja o nekaterih zadevah, ki jih je treba hitro rešiti, nato pa bodo vse občinske delegate zaprosili pisno še za osebno izjavljanje. Gre torej za sejo in glasovanje po pošti. Nekateri so pripominjali, da tako glasovanje ni po predpisih.
Z veliko večino glasov so se prisotni odločili tako:
Sprememba zazidalnega načrta za Mestni log-Dolgo vas je nujna zaradi načrtovane gradnje nove šole na tem območju, s čimer bo v kočevskih osnovnih šolah odpravljen dvoizmenski pouk. Vsi so se strinjali, da se v gradnjo šole gre in da občinska skupščina zagotovi svoj delež denarja zanjo (se pravi okoli 50 odst. vrednosti ali okoli 500 milijonov tolarjev, medtem ko bo ostalo polovico primaknilo ministrstvo za šolstvo). Zaradi kratkega roka je treba pohiteti tudi z izdelavo vse potrebne dokumentacije.
Tatjano Jakac, ženo pokojnega akademskega slikarja Božidarja Jakca, ki je podarila Kočevju veliko del svojega moža, naj bi razglasili za častno občanko. (Zdaj ima občina Ko-
DR. NIKOLIČ GRE VPOKOJ
FARA, OSILNICA, KOČEVJE - Dr. Stanko Nikolič ki je zdravil bolnike od izvira Ca-branke prek Osilnice in Fare do Predgrada, je pred kratkim odpovedal delovno razmerje v Zdravstvenem domu v Kočevju, in sicer zaradi predčasne upoko-jitve. Ljudi v Zgornji Kolpski dolini je zdravil nad 30 let. Njegova odpoved delovnega razmerja je očitno posledica sporov v zadnjem obdobju, ki so se uradno začeli zaradi tega, ker ne govori slovensko, dejansko pa je vzrok drugje, namreč v zamerah zaradi lastninskih in drugih pravic nekaterih, ki so bili po njihovem mnenju prizadeti zaradi gradnje obkolpske ceste. Nekatere take spore bo razreševalo tudi sodišče in o tem bomo še poročali. Dr. Nikolič pa ni skrbel le za zdravje ljudi na tem območju, ampak je predvsem njegova zasluga (in zasluga velike večine krajanov, ki so mu pri tem pomagali), da so ti kraji vsestransko napredovali, dobili primerne ceste, vodovode, zdravstveno postajo, delovna mesta itd. Vsi njegovi kritiki skupaj niso naredili za te kraje gotovo niti dela tistega, kar je naredil sam dr. Nikolič.
čevje le še štiri častne občane, in sicer prof. Zdraviča, Bogdana Osolnika ter generala in narodna heroja Andreja Cetinskega in Jožeta Ožbolta.)
Pravilnik o oddajanju službenih stanovanj občine Kočevje je tudi dober in naj bi ga s skoraj enoletno zamudo in veliko škodo zaradi tega tudi izglasovali.
NISO SE STRINJALI Z NOVIMI OBČINAMI
RIBNICA, KOČEVJE - Predsednika občinskih skupščin Kočevje in Ribnica sta minuli teden odgovorila Službi za reorganizacijo lokalne samouprave pri vladi republike Slovenije, da se ne stripjata s predlogom o novih občinah in da zagovarjata tisto, kar so ljudje izglasovali na nedavnem referendumu. To pa pomeni, da mg bi v bodoče občini delovali v enakem obsegu, kot delujeta zdaj. V sedanji občini Ribnica mg bi namreč po novem predlogu bili dve občini: Ribnica in Sodražica, iz občine Kočevje pa naj bi izločili območje Strug in ga vključili v novo občino Videm Dobrepolje. Ljudje pa so izrazili nestrinjanje s tem in hočejo ostati v dosedanjih občinah. Po odločitvi Državnega zbora bosta na območju občine Ribnica občini Ribnica in Loški potok (sledpji se priključi KS Draga iz kočevske občine), na območju občine Kočevje pa razen občine Kočevje še občina Osilnica, medtem ko se KS Struge priključi novi občini Dobrepolje. O odmevih na tako odločitev prihodnjič.
430 KRVODAJALCEV V SEVNICI
SEVNICA - Dvodnevne krvodajalske akcije v Sevnici seje udeležilo 430 krvodajalcev, dejanskih odvzemov pa je bilo 414. Največ krvodajalcev je prišlo iz Lisce, Jutranjke, Kopitarne in Stillesa. Nekaj deset krvodajalcev se je odločilo tudi za posmrtno darovanje svojih organov, o čemer so predstavniki Rdečega križa in zdravstva poprej spregovorili v zanimivi oddaji v živo na sevniškem radiu. Predsednik sevniške območne organizacije RKS Zdravko Stopar se je zahvalil vsem krvodajalcem in tudi podjetjem, ki so omogočila svojim krvodajalcem za to človekoljubno dejanje dva prosta dneva. Po Stopar-jevih besedah so se za to odločili na pobudo aktivistke RKS Marice Jono-zovič in ob razumevanju direktorja tudi v Jutranjki, kjer so doslej imeli krvodajalci za sodelovanje na krvodajalski akciji prost en dan. Skoraj nikakršne spodbude za krvodajalstvo pa žal niso deležni delavci, zaposleni pri večini sevniških obrtnikov.
Smrad še ni kuga
Stanovalci stolpnice ogorčeni zaradi neznosnega smradu iz 8. nadstropja
SEVNICA - Stanovalci v največjem sevniškem blokovskem Naselju heroja Maroka (M/M) se po zadnjem “smrdečem primeru "iz NHM23sprašujejo, kdo jih lahko zaščiti pred neodgovornimi in celo nevarnimi sosedi, katerih naturo spoznajo, ko je že (pre)pozno. Ko je v stolpnici N HM 23 iz stanovanja v 8. nadstropju prejšnji teden začelo neznosno zaudarjuti do pritličja, so ogorčeni stanovalci pozvali upravnika, Terco Šentrupert, naj vendarle nekaj ukrene, da se ne bi po bloku zaradi nemarnega stanovalca poleg smradu razširila še kakšna bolezen.
Pri Terci so ugotovili, da gre za stanovanjeJugostava Tirška, kije pred nekaj meseci kot kafra izginil iz Sevnice. Po pričevanju ulice je podjetni Jugo, sicer prijatelj “elitne” druščine Truberjev, z družino odšel v Srbijo, v Sevnici pa pustil kar precej svojih upnikov z dolgimi nosovi. Tirškovim je Elektro Krško 31. avgusta odklopil tok,
ker je že 10. junija zapadel v plačilo dolg za porabljeno elektriko v višini 5.764 tolarjev. Zato so se iz kar dobro z mesom napolnjene zamrzovalne skrinje v stanovanju Tirškovih kmalu razširile nič-kaj prijetne vonjave. Za vsak primer so imeli ob akciji 26. septembra pri roki tudi 5 plinskih mask.
Pustimo ob strani, če so predstavniki Terce, potem ko so v prisotnosti policije nasilno odprli stanovanje Tirškovih, v zamrzovalni skrinji res našli pol prašiča ene izmed vodilnih političnih osebnosti v sevniški občini, s katerimi so Tirškovi na veliko dolgovali. Bolj se ob tem poraja vprašanje, ali res vemo, kdo so naši sosedje, s kom živimo, ali so naši prijatelji res to ali bi jih ne smeli imeti niti za znance. To pa je tista točka osebne svobode in pravice slehernega, da si izbira pač družbo, v kateri se dobro počuti ali ima od tega druženja celo kakšne gmotne koristi. Se pa hkrati ob tem primeru lahko pojavi posplošen lov na čarovnice, celo ksenofobija, torej sovraštvo do tujcev in vsega, kar je tuje, za katero pa vemo, da ne sme najti domovinske pravice v družbah in državah, ki se imajo za demokratične ali pa hočejo to postati. p PERC
Odlok o pomožnih objektih itd., za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ampak je dovolj priglasitev del, naj bi tudi sprejeli. Dosedanji odlok je predvideval take primere vil točkah, novi pa ima 22 točk.
Komunalne takse bodo en glavnih virov bodoče lokalne samouprave. Takse sodijo v štiri glavne skupine: reklame, takse za uporabo občinskih površin, takse za glasbene avtomate in turistična taksa.
JOŽE PRIMC
V JANŠA UMAKNIL ODSTOPNO IZJAVO
KOČEVJE - Na zadnji nesklepčni seji zborov občinske skupščine Kočevje je bilo sporočeno, da Vincenc Janša na predlog poslanskega kluba SKD umika svojo odstopno izjavo in da bo torej še naprej delegat občinske skupščine Kočevje. Janša je odstopil, ko njegov predlog za novi občinski izvršni svet ni dobil podpore v skupščini in zaradi nekaterih zamer oz. nesporazumov.
TRADICIONALNO GASILSKO SREČANJE
KOČEVJE - V organizaciji Gasilskega društva Sora pri Medvodah bo v nedeljo, 9. oktobra, tradicionalno srečanje gasilskih društev Škofje Loke, Žabnice in Kočevje.
Kolera m vratih
Možna okužba bo prišla z juga in umazano Kočevje bo prvo na vrsti
KOČEVJE- V sredstvih obveščanja so bila objavljena poročila o koleri in kugi v Indiji, Romuniji, Albaniji, izražen pa je bil sum, da se bolezni bližata naši južni meji. Kočevskega župana in direktorja zdravstvenega doma dr. Mihaela Petroviča smo vprašali, če je Zdravstveni dom že dobil kakšna navodila o tem. Odgovorilje, da nobenih, na policiji pa smo zvedeli, da na meji nekoliko natančneje kontrolirajo potnike in drugo, kar prihaja prek južne meje.
Na zadnji nesklepčni seji občinske skupščine je delegat Anton Škerjanc opozoril, da prav ob Rudniškem jezeru, ki naj bi bilo turistična privlačnost, nekdo odlaga smeti in odpadke, da “smrdi do neba Veliko nesnage je tudi okrog kočevskih šol. Poročali smo že o uriniranju in človeških iztrebkih na tržnici in po mestu pa tudi po stopniščih in kletnih prostorih v stanovanjskih blokih. Da ne omenjamo pljuvanja in pasjih iztrebkov.
Policisti pravijo, da nimajo pravne osnove za preganjanje takih dejanj, pa vendar bo treba nekaj ukreniti proti vsem tem razvadam. Sicer se lahko zgodi, da bo tudi Kočevje zajel val kuge ali kolere.	■
J. PRIMC
PRVA ZASEBNA LEKARNA VPOSA VJU - Ob prisotnosti številnih gostov in krajanov so preteklo soboto na koncu Drožanjskc ceste na obrobju mesta Sevnica pri Sotoškovih nadvse slovesno odprli prvo zasebno lekarno v Posavju. Podjetje Lekos, ki ga vodi dosedanja direktorica sevniške lekarne spec. mr. ph. Breda Drenek-Sotošek, je kot 18. zasebna lekarna le dobila koncesijo in v rekordnem času uredilo lične prostore. Ob otvoritvi lekarne Pod sv. Rokom je moderator Tilen Skubic prebral tudi pesem Janeza Bitenca, spisano prav za to priložnost. Vrvico pred lekarno je prerezal 12-letni Tomaž Sotošek, specialistka farmakoinforma-tike, magistra farmacije Sotoškova, pa je slehernemu obiskovalcu oz. gostu izročila svojo drugo knjižico (za tisto o celulitisu) "Farmacevtovi nasveti ob posamezni izdaji zdravila". Gre za njeno diplomsko nalogo, s katero je uspešno opravila specializacijo. (Foto: P Perc)
Osebne zamere hromijo urejanje javnih zadev
Iz nesklepčnosti ne gre
“Ne izmikam se razpravam o kočevskem naravnem parku. Bom naslednji mesec sklical sejo občinske skupščine, da bomo razpravljali o tem, "je na nesklepčni seji občinske skupščine Kočevje 27. septembra odgovoril na očitek enega izmed delegatov predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič.
Dejstvo namrečje, daje bilo že pred meseci sklenjeno, da bo ena izmed sej skupščine posvečena razpravi o narodnem parku na Kočevskem. Medtem je bilo sklicanih že več sej, na dnevnem redu nobene pa ni bil park. Kaže, da je lahko tudi to eden izmed vzrokov za nesklepčnost zadnjih občinskih sej.
Zamer za neudeleževanje delegatov na sejah pa je gotovo še več, saj so o nekaterih delegati že govorili ali pa pisali tudi v naš časopis. Nekajkrat so za to krivili tudi odnos med predsednikoma občinske skupščine in izvršnega sveta, “ki se sploh več ne pogovarjata, ampak si le še dopisujeta ”.
Eden izmed vzrokov bi lahko bil tudi različen pogled na ureditev cestnih povezav Osilnice s Slovenijo, saj so nekateri zagovarjali le gradnjo ceste od Petrine do Kužlja, drugi pa tudi naprej do Mirtovičev itd. Prav zaradi obkolpske ceste je prišlo do zamer in obtoževanj, v katere so se zelo prizadevno vključili tudi takratni Zeleni-ESS (Tancig Plut, Flajšman), ki jih zdaj v Mladini obtožuje isti, ki je zastopal njihova mnenja proti mnenju velike večine prebivalstva na tem območju. Prišlo je še do mnogih drugih obtoževanj in zahtev.
To so verjetno le nekateri izmed vzrokov za nesklepčnost občinskih sej. Kljub tem zameram pa bi delegati le morali prihajati na seje in reševati zadeve, ki so pomembneža občino in ljudi■	J. PRIMC
ANA DOLINŠEK-VVEISS NOVA DIREKTORICA
SEVNICA - Tukajšnja občinska skupščina je dala soglasje k imenovanju 44-letne magistre farmacije Ane Dolinšek-VVeiss iz Dolenjega Boštanja, za novo direktorico sevniške lekarne. Dosedanja direktorica spec. mr. ph. Breda Drenek-Sotošek je začela v oktobru z zasebno lekarno Pod sv. Rokom.
GINEKOLOŠKA
AMBULANTA
SEVNICA - Poslanka sevniške občinske skupščine inž. Silva Fric je na zadnjem zasedanju dala pobudo, naj bi v sevniškem zdravstvenem domu proučili možnost, da bi uvedli še eno ginekološko ambulanto, morebiti namesto ene splošne.
Sevniška zadruga med največjimi
Le po številu zaposlenih (85) ni M-Kmečka zadruga med velikimi podjetji v Sloveniji - V predelavi poslej še trajni izdelki - Direktorica Andreja Jamšek o vtisih z borze
SEVNICA - Tlikpjšnji Mercator - Kmečka zadruga spada po kapitalu, se pravi po skupnem premoženju in po celotnem prihodku oziroma realizaciji (po zaključnem računu 19931), med velika slovenska podjetja. Po podatkih Zadružne Slovenije pa se na lestvici slovenskih zadrug po velikosti in uspešnem poslovapju sevniška zadruga uvršča med 5. in 8. mesto. Mlade direktorice zadruge, diplomirane ekonomistke Andreje Jamšek, ti rezultati nikakor niso uspavali.
“V Sloveniji kar preveč rinemo v živinorejo. Zatorej tudi takšni tržni presežki. Premalo je še namakalnih sistemov, brez teh pa ni pravih pridelkov, denimo v zelenjadarstvu. Predvsem pa naj bi se na borzi pokazalo, kakšna je tržna cena določenega
Andreja Jamšek, direktorica M-Kmečke zadruge Sevnica
pridelka, ta pa naj bi vplivala na oblikovanje takšne pridelave, ki bo našla kupca.” Jamškova meni, da bo blagovna borza, ki jo je nedavno v Ljubljani odprla Slovenska kmetijska avkcijska družba (SKAD), prispevala k oblikovanju določenega tržnega reda, predvsem v zelenjadarstvu, kjer po njenem mnenju še prevladuje “zelena mafija.” Jamškova je pridobila licenco blagovnega broker-ja, s še nekaterimi drugimi zadrugami oz. podjetji pa bo sevniška zadruga kupila sedež na borzi. To namreč niti ni tako poceni, saj znaša ta strošek, ki omogoča stalno neposredno spremljanje poteka borze, kar 550.000 tolarjev.
“Za vsako blago, ki pride na avkcijo, se ponudniku plača vsaj minimalna cena. Zasnova je taka, da ne bi prodajali na osnovi vzorca blaga. Pridelke ob prevzemu natančno pregledata tržni in sanitarni inšpektor. Zelo sta stroga, zato sta na primer neke prvorazredne hruške zaradi neustrezne velikosti brez milosti kategorizirala kot drugorazredne. Mene je presenetilo, kolikšne koli-
čine rdeče pese je vsebovala le ena ponudba (5.000 ton) in pa prava poplava zelja. Krompirja niti po 18 tolarjev kilogram nihče še povohati ni hotel. Naš krompir, ki ga prodajamo kot prvorazrednega, sta inšpektorja takoj znižala za en razred. Bilo pa je
• Po spomladanskem pomanjkapju živine sta se poleti v klavnici sevniške M-Kmečke zadruge spet povečala odkup in klanje živine. Po mnenju direktorice M-KZ Andreje Jamšek je bil poglavitni razlog za pomapjkapje živine suša, nekaj pa je prispevala tudi nova klasifikacija živine, ki je stopila v veljavo v juniju. Ko so ceno dvakrat povečali, zadrugi ni bilo treba več iskati živine drugje. Do avgusta letos so odkupili okrog 1100 glav goveje živine, vsaj polovico od 2000 prašičev so odkupili od domačih kooperantov, ostalo pa od farme na Pristavi in v Prekmurju. V bolj butični predelavi sevniške klavnice (mesečno predelajo le 5 do 6 ton mesa) so poleg zelo cenjenih hrenovk in še nekaterih izdelkov začeli s predelavo v Irigne izdelke. Krme(jski klobasi sta se pridružila sevniški salamin in zimska salama.
zanimanje za ponudbe naših jabolk. Prihodnjič naj bi imeli na borzi opraviti tudi z živino,” je povedala Jamškova.
RPERC
Drobne iz Kočevja
IZVRŠNI SVET ZA CERKEV -Občinski izvršni svet je pred kratkim sprejel sklep o prispevku 400.000 tolaijev za obnovo strehe kočevske cerkve. Denar je tudi že nakazan. Tiko se občinski izvršni svet ne bo znašel na seznamu tistih, ki niso prispevali nič, in ga nameravajo objaviti v Oznanilih (kar lahko razumemo kot pritisk).
NEASFALTIRANA ULICA -15. ulica na Trati v Kočevju še edina ni asfaltirana. Vzrok je v tem, ker je zemljišče, po katerem poteka, še vedno v zasebni lasti.
SPREMENITI KATEGORIZACIJO - V Kočevju je Ljubljanska cesta še vedno regionalna oz. magistralna, Tomšičeva, po kateri potekata večina prometa in obvoz, pa je lokalna. Nekateri predlagajo, naj bi cesti zato ustrezno prekategorizirali.
TURISTIČNO SMETIŠČE - Pri Rudniškem jezeru je že pravo smetišče, ki ga “občudujejo” tudi turisti. V odloženih smeteh so se že zaredili tudi modrasi, trdijo domačini.
NADSTREŠEK ZA ANSAMBEL OZ. GODBO - Uprava hotela “Valentin” namerava pri hotelu postaviti nadstrešek, pod katerim bo prostor za glasbo. Občinski izvršni svet je že sklenil, da dograditev dovoli, če je v skladu s prostorskoure-ditvenimi pogoji.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
-	Kdo bo zdaj zdravil ljudi ob Kolpi, ko bo odšel njihov zdravnik v pokoj?
-	Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bo njegovo delo prevzelo več specialistov, in sicer: specialist za luskavico, specialist za č(e)mavke, specialist za pet ran božjih in specialist za juž(nič)ne bolezni, saj se sliši, da z juga prihaja kolera.
Ribniški zobotrebci
BREZ TRŽNICE - Ribnica nima tržnice, saj so domačini v glavnem kmetje ali pa imajo sorodnike kmete. Zato težko pridejo do zelenjave tisti, ki so se sem službeno preselili od drugod in nimajo vrta. Sicer pa je v Ribnici nemogoče dobiti na primer kilogram zelene.
MANJKATA SVETILKI - Ko so urejali glavno ribniško ulico, so namestili tudi lične svetilke. Zdaj manjkata že dve: pred cerkvijo in pred zadružnim domom.
KAM PO RIBE? - Marsikdo v Ribnici bi rad pogosteje jedel ribe, ne le ob petkih. Zdaj pripelje ob četrtkih v Ribnico kombi z Dvora, ki prodaja ribe. Ljubitelji rib in školjk pa menijo, naj bi Ribnica dobila prodajalno rib in školjk ali pa naj bi to prodajali v kakšni izmed obstoječih trgovin.
KINA ŠE NI - Marsikdo bi šel rad spet tudi v kino, Ribnica pa je brez njega, ima pa zato na 300 m razdalje 13 gostiln.
( Sevniški paberki
ZALAŠČEK CONTRA KOMUNALI - Delegatu sevniške občinske skupščine, kmetu Alojzu Zalaščku iz Boštanja, je odgovor sevniške Komunale, v zvezi z odvozom smeti s smetarskim vozilo Komunale v gramozno jamo v Boštanju očitno dodobra dvignil krvni pritisk. Direktor Komunale Miro Dobovšek namreč v odgovoru navaja, da s polno odgovornostjo izjavlja, da leš, ki ga vozijo v bo-štanjsko gramoznico iz kotlovnic na trdo kurivo, ni bil pomešan z ostalimi komunalnimi odpadki in smetmi. Dobovšek še prosi sevniško vlado, naj bodo v bodoče obtožbe na njihov račun dokumentirane, “da ne bi neresnične izjave in dvomljiva vprašanja vznemirjala občanov in obremenjevala Komunale. Zalašček je na zadnji seji skupščine, ki sc je v predhodnem delu, do poslanskih pobud in odgovorov, končala v rekordnih 40 minutah, poskrbel, daje bila ta točka precej bolj zanimiva in daljša kot vse prejšnje točke skupaj. Zalašček je izjavil, da lahko s pričami, če je treba, tudi pred sodiščem, dokaže, da je Komunala 6. januarja letos ob 13. uri med lešem pripeljala v gramoznico tudi papir. Njegov predlog, da bi Komunala ne vozila več odpadkov v gramoznico, ampak v Krško, so poslanci sprejeli. Inšpekcijam pa so naložili ostrejši nadzor.
STEKLINA IN IZVAJALCI - Dr. Cveto Gradišar je skupščino opozoril na ne dovolj urejen prometno-var-stveni režim v Sevnici, na razraščanje nasilništva in “profitarske stekline.” Ko je govoril o revitalizaciji Sevnice, je spomnil, da za to ni ureditvenega načrta kot npr. v sosednji krški občini, zato so investitorji v bitki za obnovo stare Sevnice prepuščeni lastni iznajdljivosti. Gradišar je dejal, da je moral on poiskati za obnovo hiše kar 17 obrtnikov iz cele Slovenije, da “le še sedlar in grobar nista bila”, in da sobranje ni dobro. Predsednik sevniške vlade Jože Kovač je odvrnil Gradišarju, da ga ne razume, in ga vprašal, ali naj mu iščejo še izvajalce.
Novo v Brežicah
SKRITO - Mesto Brežice je očitno zelo ponosno na svojo prometno signalizacijo, kar dokazuje tudi eden izmed prometnih znakov. Nahaja se ob cesti, po kateri se pripelješ od Čateža v glavno križišče pri Blagovnici. Določeno število metrov pred križiščem je vestno postavljen znak, ki voznikom kaže, koliko voznih pasov je in kako se je po njih treba razvrstiti. Večina tega pravočasno ne opazi, ker je znak dobro skrit za vejevjem bližnjega drevesa.
POSTA - Nekoč je občan Brežic dobil jasno in glasno pojasnilo o tem, zakaj pošiljka iz Cerkelj, kije oddana pod oznako nujno ekspres ali priporočeno, potuje do njega dalj časa kot običajna pošta. Ves čas od takrat živi v prepričanju, da morajo te posebne pošiljke najprej v Novo mesto, nato pa nazaj v Brežice. To bi bilo še razumljivo. Zanimivo pa bi bilo slišati pojasnilo, zakaj potuje pošta (nujno, ekspres, priporočeno) od Pišec v Novo mesto 5 dni (če odštejemo soboto in nedeljo, pa tri). Mi bi pojasnili takole. Če bi oddali običajno pismo, bi k naslovniku v Novem mestu prišlo že v soboto ali najkasneje v ponedeljek. Ker pa ste plačali več, ima vaša pošiljka tudi pravico, da dalj časa potuje in da jo več poštarjev preloži iz roke v roko.
NOVO - Brežiški izvršni svet seje na začetku preteklega tedna spet sestal na za nekatere novinarje tajni seji. Ker imamo ušesa in prijatelje, smo izvedeli, da so sprejeli med drugim tudi sklep o prometni ureditivi skozi mestno jedro. Tam bo po novem marsikaj drugače. Več o spremembah bomo še pisali, medtem pa vam za razmišljanje postavljamo nalogo. Kako bi vi speljali po glavni ulici (Cesta prvih borcev) dvosmerni promet, hkrati pa obdržali vsa dosedanja parkirišča ob obeh straneh? Če boste po koncu novembra pogosto srečevali zožana vozila, potem vedite, da na vprašanje na občini niso našli odgovora.
f Krške novice
GALERIJE - Posavski prostorje tako čedno zapolnjen z državnimi in zasebnimi galerijami, daje le malo kje še tako. Galerije imajo na sevniškem gradu, v Kostanjevici, v Valvasorjevi knjižnici, v Posavskem muzeju, na mokriškem gradu, zdaj so tudi tri zasebne galerije (Meke, Spiler, Marinč) pa še galerija v Učnem centru v Cerkljah in še smo katero izpustili. Čeprav so vse blizu, tega ni videti po otvoritvah razstav, ki se včasih vrstijo ena za drugo. Zgodilo seje celo, da sta bili dve na isti dan. Zdaj se v Posavju menda na pobudo Turistične zveze dogovarjajo, da bi galeriste povezali in otvoritve razstav uskladili, pravzaprav malo razporedili. To bi še posebej Prav prišlo tistim, ki sodijo v krog obiskovalcev več galerij.
. DIREKTOR - Zadnjič se je oglasil bivši in menda razrešeni direktor krške zadruge in nam nekaj pojasnil. Kot je izjavil, je na naslednji seji upravni odbor spremenil svojo odločitev tako, daje on še vedno direktor zadruge. Ko smo poklicali na zadrugo in ■skali direktorja, da bi vprašali, kako in kaj, so nas na centrali vezali k vršilki dožnosti direktorja. Ta ni o starem-novem direktorju vedela nič. Tako nam je po dodatnem pojasnilu res laMto vse jasno.
ČAKAJO - Običajno smo kritični do ministrov, ki obiščejo Krško, saj menimo, da bi ti obiski lahko bili drugačni. Kljub vsemu je ministrica za lelo Rina Klinar takoj spregledala Krčane in njihove sposobnosti, drugače ne bi tolikokrat poudarila, da 'bana ne sme čakati samo na pomoč Iržave.
PREDSTAVITEV - Predsednik krškega IS je novinarjem ob obisku Klinaijeve predstavil problematiko, ki se poraja ob predvidenem zapiranju rudnika Senovo. V svojem predstavljanju je bil tako temeljit, da je v naši beležki ostalo zapisano samo Zapiranje rudnika. Če so vse predstavitve problematike, ki se nanaša na ministrstvo za delo, bile tako izčrpne, Potem ni čudno, da si ministri nič ne tapišejo.
* Težko je sprejeti sistem, ki ga zdaj doživljamo in ki genija izenačuje s tepcem. (Rupel)
V času od 23. septembra do 2. °ktobra so v brežiški porodnišnici r°dile: Sabina Zidarič iz Dečnega sela - Matica, Marjana Baznik iz boč - Marka, Suzana Vodopivec iz Krškega - Jana, Tanja Planinc iz Ručerce - Mateja, Metka Jarkovič J* Brežic - Damjana, Damjana I lu-dorovec iz Gorice - dečka, Suzana Drnerzu iz Trebč - Žiga, Rosvita (jbram s Senovega - Martina, Brigita Milenkovič iz Brežic - Adrijano l!J Mateja Milič iz Sevnice - Luka. čestitamo!
Mii IZ NAŠIH OBČIN Mii
Je kje končna rešitev za Rome?
Romsko naselje Kerinov Grm je na zasebni posesti in zavira komasacijo - Porušili bi ga, a Romov nimajo kam preseliti - V strahu pred zimo so Romi začeli graditi
KRŠKO - Povsod, kjer živijo Romi, že leta in leta razrešujejo t.i. “romsko problematiko”. Tako je tudi v krški občini, kjer problematika že tako nujno kliče po razrešitvi, daje že grozil sklic izredne seje občinske skupščine. Kljub vsemu so za včeraj sklicali redno sejo, kaj pa so rekli o Romih, bomo lahko zapisali šele v prihodnjem časopisu. Tokrat povejmo, kako so zadeve reševali doslej in kaj vse je narobe.
Največ preglavic krški občini povzroča načrtovana preselitev Romov iz naselja Kerinov Grm na Krškem polju. Sto stalno prijavljenih Romov in še precej njihovih občasnih gostov namreč biva na zasebnih parcelah, ki spadajo v L območje varovanja kmetijskih zemljišč. Pred štirimi leti je krška skupščina obravnavala predloge za prostorsko rešitev romskega vprašanja, ki jih je izdelal Sava-projekt. Delegati predloga niso podprli, temveč so izvršni svet imenovali za nosilca razreševanja te problematike in ga zadolžili, da v 2 letih doseže izboljšanje življenjskega standarda Romov na vseh obstoječih ali tudi novih lokacijah v krški občini, pri čemer naj postavi tudi potrebno število pritličnih stanovanjskih hiš.
Tako so preselitev Romov odložili za dalj časa. Skupščina je o Romih razpravljala spet septembra 1991, ko je sprejemala odločbo o komasaciji in melioraciji na območju Krško polje II, kamor spada tudi naselje Kerinov Grm. Uvedba teh postopkov je romsko problematiko še posebej zaostrila, saj naselje še danes pomeni ključno oviro pri izvedbi komasacijskega postopka. V postopek je vloženih že polovico od 52 milijonov tolarjev, zadeva pa stoji zaradi nekaterih sporov in tudi zaradi neizvedene preselitve Romov. Lastniki zemljišč na tem območju so jasno zahtevali, da se mora pred izvedbo komasacije rešiti vprašanje Kerinovega Grma.
V ietih 1990 do 1992 je prejšnji izvršni svet poskušal prostorske težave Romov rešiti s prostori nekdanjega raketnega skladišča v Gorici. Te je dobil od ministrstva za obrambo v zameno za prostore TO v Krškem. Letošnjo pomlad se je krški IS opredelil za nadaljevanje komasacijskega postopka in podprl preselitev Romov v bivše raketno oporišče, če se prej doseže soglasje krajanov Gorice. Kot je mogoče pričakovati, so nekateri člani komasacijskega odbora ostro nasprotovali preselitvi, češ da bodo Romi uničevali bližnje gozdove in živeli v getu. Z grožnjami so zapustili sestanek, večina članov tega odbora pa vendar podpira predlagano rešitev. Romi so si ogledali novo lokacijo in so zelo zainteresirani za preselitev, a tudi v osebnih stikih med njimi in vaščani Gorice še ni prišlo do sporazuma.
Tako rešitev tako še ni na vidiku, ves ta čas pa na občino hodijo zdaj Romi, ki si želijo še pred zimo izboljšati živ-
ZARADI SUŠE ODPIS PRISPEVKA
KRŠKO - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v skladu s sprejetimi sklepi o odpisu prispevkov za obvezno zavarovanje odpisal del prispevkov kmetom, ki jih je prizadela suša, v skupni vrednosti 153,6 milijonov tolarjev. V Posavju so največ odpisali krškim zavezancem. Delno so prispevek odpisali 463 kmetom in enemu v celoti, tako da je skupni znesek odpisa 4,7 milijona tolarjev. V brežiški občini so 293 zavezancem odpisali za 2,8 milijona prispevkov in v sevniški enemu samemu zavezancu prispevek v višini 96 tisočakov. Na upravni odbor ZZZS je prispelo še več prošenj, vendar prosilci niso izpolnjevali pogojev za odpis.
40 LET KOSTAKA
KRŠKO - Komunalno stavbeno podjetje (Kostak) Krško praznuje letos 40-letnico delovanja. Ob obletnici pospešeno prenavlja prostore in okolico. Z deli bodo končali v novembru, kar bodo obeležili z manjšo slovesnostjo in z razgovorom z občinskim izvršnim svetom o nadaljnjem razvoju podjetja. V počastitev obletnice je bila v Krškem tudi skupščina sindikata komunalnih delavcev, novembra pa bo še dvodnevni seminar za komunalne delavce. Podjetje je ob jubileju tudi sofinanciralo gledališko predstavo v krškem kulturnem domu. Skupno proslavo za svoje delavce bo pripravilo proti koncu leta, ko bodo gradbišča nekoliko zamrla in bo več časa.
ljenjske razmere, zdaj lastniki zemljišč, ki se pritožujejo, da jim Romi povzročajo škodo. Ker do rešitve prostorskih težav še ni prišlo in ker Romi niso dobili ponujene nobene druge lokacije, so nekateri od njih začeli na lastno pest graditi nova bivališča v Kerinovem Grmu, seveda brez dokumentacije in na tujih parcelah. Nekateri med njimi tudi pravijo, da so pripravljeni zemljišča odkupiti.
Ždaj se je v zadevo vpletel še urbanistični inšektor, nato še Društvo
Romov in končno tudi Center za socialno delo, ki omogoča Romom, da svoj denarni dodatek porabljajo za nakup gradbenega materiala. Čeprav bi ga smeli uporabiti samo za obnovo že obstoječih objektov, so Romi začeli graditi tudi na novo.
B. D.-G.
RAZSTAVLJA MARTINA KORITNIK-FAJT
BREŽICE - Posavski muzej Brežice vabi nocoj ob 19. uri na otvoritev razstave akademske slikarke Martine Koritnik - Fajt. Program ob otvoritvi bosta izvedla harmonikar Vital Ahačič in tenorist Miloš Geno-rio.
NA GRADBIŠČU JE ŽIVO - Na začetku Krškega, v neposredni bližini pokopališča ali tudi sedanje Petrolove bencinske črpalke, vidno raste nov bencinski servis firme OMV. Izvajalec del je krški Kostak, ki se je s pogodbo obvezal, da bo objekt zgradil v rekordnem času 120 dni. Kot so povedali, dela potekajo po planu. Zdaj so na vrsti obrtniška dela, in če jim bo naklonjeno še vreme, bodo objekt predali investitorju 10. decembra. Otvoritev črpalke pripravljajo za dan državnosti. Kostak Krško je te dni vzporedno začel tudi s prvo fazo ureditve bližnjega pokopališča z zagotavljanjem novega prostora za grobove in z izgradnjo škarpe vse do nove bencinske črpalke. (Foto: B. D.-G.)
Zasebno zdravstvo se širi
Zobozdravniki in splošni zdravniki, pediater, ortodont, negovalka bolnikov na domu in lekarnarki
Remont NEK končali v roku
Stal je 18 milijonov mark - Usoda NEK še neznanka - Uparjalnika še naprej kličeta po odločitvi
KRŠKO - Minuli petek so po 42 dneh remonta spet priključili na omrežje krško nuklearko. Predstavniki jedrske elektrarne so ob prvi sinhronizaciji novinaijem povedali, da so točno v predvidenem roku končali veliko delo, ki stane 18 milijonov mark. Po testiranjih na nizki moči so postopoma, kot je običajno, zviševali moč, tako da je v torek elektrarna že obratovala s 75-odst. močjo.
V času remonta so opravili tudi vse načrtovane modifikacije in izvedli nekaj varnostnih posegov, s katerimi so ugodili zahtevam Republiške uprave za jedrsko varnost. Poslej bo obratovanje varneje, pričakujejo pa, da bo elektrarna po opravljenih posegih stabilno delovala do maja prihodnjega leta. Takrat jo bodo spet ustavili, da bi zamenjali gorivo in opravili še nekaj drugih nujnih del.
Ob letošnjem remontu so stoodstotno pregledali oba uparjalnika in ugotovili, daje njuno stanje boljše, kot so pričakovali. Predvsem se je pokazalo, da se odstotek začepljenosti ne povečuje več tako hitro, kot se je pred dvema letoma. Odstotek začepljenosti na prvem upaijalnikujezdaj 18,21, na drugem pa 14,40, tako da je povprečna začepljenost obeh 16,31-odstotna, kar je še vedno manj od dovoljene
18 odstotne povprečne začepljenosti. V NEK računajo, da bodo naslednjo 100-odst. inšpekcijo uparjalnikov opravili v letu 1996.
Kljub ugodnemu stanju upaijal-nikov je glavni direktor NEK Stane Rožman poudaril, da s starima uparjalnikoma ne bo več mogoče dolgo obratovati s polno zmogljivostjo. Menil je, da se mora država v kratkem odločiti za naročilo novih upaijalnikov, saj je nanje treba čakati tri do štiri leta. Če okrog 100 milijonov dolarjev vredne investicije še ne bo, bodo v Krškem pripravili drugačne rešitve, s katerimi bi lahko varno obratovali tudi po izteku življenjske dobe upaijalnikov.
Predvidevajo, da bi lahko dvignili prag začepljenosti od sedaj dovoljenih 18 na 24 odstotkov, pristopno bi lahko zmanjševali zmogljivost elektrarne ali pa bi dotrajanost uparjalnikov reševali z metodo vstavljanja cevnih tulcev. S to metodo so poskusili lansko leto, vendar so ugotovili, daje predraga. Odločitev o uparjalnikih bo torej pomembna za bodoče obratovanje in usodo krške elektrarne. Poleg nje bodo usodo nuklearke krojili še: slovenska strategija v razvoju energetike ter formalna razrešitev statusa NEK in odnosov med Slovenijo in Hrvaško.
B. D.-G.

A
KRŠKO - Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je do konca letošnjega junija sklenila pogodbe z zdravstvenimi domovi in lekarnami v Brežicah, Krškem in Sevnici, s Splošno bolnišnico Brežice, Trubarjevim domom upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu ter z Domom upokojencev in oskrbovancev Impoljca za posebni socialni zavod v Impoljci ter domove upokojencev v Brežicah, Krškem in Sevnici.
Sklenili so tudi pogodbe z zasebnimi zdravniki, ki so se v javno zdravstveno mrežo vključili lani: dr. Stanetom Sunčičem za splošno medicino, dr. Milanom Tatalovičem in dr. Branko Medvedec za zobozdravstvo ter višjo medicinsko sestro Natalijo Vodiškovo za nego bolnikov na domu. Letos so se naštetim zasebnikom pridružili še trije zobozdravniki iz Brežic (dr. Branko Barlič, dr. Drago Florjanič in dr. Liljana Nikolič), krški ortodont dr. Matjaž Zupančič, splošna zdravnika dr. Alojz Stopar iz Ševnice in dr. Miodrag Mitič iz Brežic ter otroški zdravnik dr. Marko Lipovšek iz Brežic. V mrežo javnih lekarn se bosta na osnovi pogodbe z ZZZS vključili tudi mr. ph. Alenka Koritnik Dular iz Krškega in spec. mr. ph. Breda Drenek-Sotošek iz Sevnice.
Pogodbe z Zavodom določajo tudi dežurno službo. Tako kot doslej so
nosilci dežurstev javni zavodi, kamor se po potrebi in z dogovorom vključujejo tudi zasebni zdravniki. V Posavju nudijo neprekinjeno pomoč zdravstveni domovi v vseh treh občinskih središčih in brežiška bolnišnica. Neprekinjenega dežurstva v zobozdravstvu zaenkrat nimajo. Dežurna lekarna je v Krškem, vendar ne neprekinjeno 24 ur. Zdravila na recept je tu mogoče dobiti vsak delovni dan, pa tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih do 20. ure.
%

SPRTI ZA SKUPNO MIZO - Prvo upanje za pobot med Pišečani je dal sestanek v preteklem tednu. Na sliki so od leve proti desni: predsednik sveta KS Marjan . Markič, predsednik novega gradbenega odbora Jože Škof in podpredsednik sveta KS Jože Dimbek. (Foto: B. D.-G.)
Na smrt sprti zaradi telefonov
Pišečki krik na pomoč - Več kot desetletje trajajoča izgradnja telefonskega omrežja je popolnoma razdvojila krajane - Bila je to prevelika naložba za amateije
PIŠECE - Nesrečna telefonija na Bizeljskem in v Pišecah se vleče že od leta 1983, ko sta obe krajevni skupnosti s podjetjem PTT podpisali samoupravni sporazum o gradnji telefonskega omrežja. Krajani so svoj del obveznosti izpolnili, pošta pa jih ni mogla, ker je morala prej še razširiti zmogljivosti na glavni centrali v Brežicah in posodobiti ptt vode.
VLOMILEC V PIŠEŠKI TRGOVINI
PIŠECE - Neznan storilec ali več storilcev je v noči od 26. na 27. september vlomil v trgovino Vino Brežice v Pišecah. Pri ogledu kraja vloma so policisti ugotovili, da je tat prišel z zadnje strani do vrat skladišča, kjer je s pomočjo izvijača in s silo zlomil cilindrično ključavnico. Skozi tako odprta vrata je odšel skozi skladišče najprej v prodajalno železnine in poskušal na silo odpreti vrata, ki povezujejo trgovino z živili. Ker mu to ni uspelo, je s sekiro udaril po stekleni steni, ki ločuje prodajalne med seboj. Skozi tako nastalo odprtino je vstopil v prodajalno in izpod pulta vzel več najrazličnejših cigaret. Poskušal je odpreti tudi registrsko blagajno, vendar mu to ni uspelo.
Naročniki so svoj priključek plačali na različne načine: v markovičevih in navadnih markah, v starih milijonih in prastarih milijardah dinarjev, v tolarjih, s fizičnim delom, z organiziranjem malic za delavce, z nabavo materiala, z uslugami s stroji. Razmere so bile nestabilne, inflacija velika, materialov se ni dalo dobiti, tako da so včasih morali celo tihotapiti čez mejo.
Nezadovoljstvo med naročniki je naraščalo. Olje je na ogenj v kraju, ki je bil že ves sprt, prilila pošta, ki je pred nekaj leti dodelila 18 priključkov. Danes mnogi Pišečani menijo, da je šlo za podkupovanje, s katerim naj bi pošta utišala najaktivnejše krajane. Tedanji gradbeni odbor pod vodstvom Milana Podgorška je priključke razdelil tudi članom gradbenega odbora. To je dokončno sprlo Pišečane in sprožilo plaz očitkov, ki so leteli na tedanji gradbeni odbor.
Ko se je pred kakim letom dni izgradnja telefonskega omrežja začela bližati kraju, je posebna komisija izračunala, koliko je kdo plačal na ta ali oni način in koliko ima kdo še doplačati. Takrat je spet završalo. Oglasili so se predvsem tisti, ki bi morali doplačati. Na začetku tega leta so sami izvolili nov gradbeni odbor s predsednikom Jožetom Škofom. Pod-
predsednik sveta KS Jože Dimbek je brez vednosti predsednika sklical nekatere člane sveta na izredno sejo, na kateri so razrešili stari gradbeni odbor in potrdili novega. Na redni seji sveta so razglasili to sejo za neveljavno, stari gradbeni odbor razrešili, novega pa niso potrdili.
Predsednik sveta KS Marjan Markič vztraja pri oceni, da deluje novi odbor nelegitimno, zato mu je že poskusil preprečiti poslovanje s hranilno knjižico pri Vinu Brežice, a mu ni uspelo. Novi gradbeni odbor tako vseeno posluje, čeprav formalno ni pravi naslednik starega, res pa je, da zastopa interese precejšnega števila naročnikov.
Novi gradbeni odbor je najel pomoč in si priskrbel nove izračune prispe-vanih sredstev in vloženega dela ter pri tem stare izračune obrnil na glavo. Nekateri prizadeti pravijo, daje podcenil delovno uro (20 tolaijev za uro) in ni upošteval še nekaterih drugih prispevkov (malic, kosil itd.). Nekateri naročniki, ki so opravili veliko delovnih ur, se čutijo oguljufane in so šli celo v tožbo.
Istočasno v novem odboru trdijo, da imajo zanesljive dokaze o tem, da je v času dela prejšnjega odbora neznano kam izginilo za 685 milijonov tedanjih dinatjev. Ker so izračunali,
da je cena enega priključka 32 milijonov, naj bi šlo za vrednost 20 priključkov. Poleg tega omenjajo izginutje vreč s cementom in 250 kilogramov valjanca.
Take in podobne obtožbe letijo po Pišecah vsepovprek. Zdaj je med 150 naročniki kar več struj. Okrog 40 jih po zadnjih izračunih pričakuje, da bodo dobili še kak tolar nazaj ali da bo vsaj presežek šel za njihovo cesto. 85 naročnikov je podpisalo izjavo, da nima do KS nobenih terjatev. Za 28 novih naročnikov je pošta prepustila krajevni, da določi pogoje za priključitev na že zgrajeno omrežje. Začeli so se novi prepiri o tem, kdo bo določal te pogoje - svet KS ali novi gradbeni odbor. Ker je svet ponudil ceno 1500 mark, odbor pa 2000 (brez napeljave do hiše), je večina novih naročnikov nakazala denar krajevni skupnosti.
Zgodba je zapletena. Bolj ko smo jo poskušali razplesti, bolj smo se sami zapletli vanjo. V pogovorih z vsemi prizadetimi stranmi smo ugotovili, da ima vsaka najboljše namene in tudi podobne cilje, res pa vsaka svoje interese in vsaka svoj prav. Pišece ta hip najbolj potrebujejo nekaj za pomiritev strasti in nekoga, ki bo sprte strani napeljal k dogovarjanju.
Škode, ki v kraju nastaja zaradi večletnih razprtij, se zavedajo tudi sami. Na pošti so znali včasih reči, da so ljudje v teh krajih težki. Klub vsemu lahko zaključimo, da bi bilo po vseh zapletih s telefoni nenormalno, če ne bi reagirali tako, kot so.
B. DUSIČ-GORNIK
Dva Zagrebčana sta navdušila Brežičane
BREŽICE - V galeriji Meke v Brežicah so pretekli torek spet pripravili prijeten kulturni večer. Začel seje z umetniškim programom “Drage gospe”, za katerega je poskrbela priznana hrvaška pevka Josipa Lisac, in zaključil z otvoritvijo in ogledom novo postavljene razstave hrvaškega slikarja in grafika Ivana Lackoviča - Croate.
Lastnica galerije Danijela Meke pripravlja celo serijo razstav naivnega slikarstva, začela pa je z zbirko enega vodilnih naivcev - Lackoviča. Za zgodnja dela dvainšestdesetletnega zagrebškega slikarja je značilno naravno in iskreno podoživljanje narave in življenja v rojstni podravski vasi Batinska. Tudi po selitvi v Zagreb je nadaljeval s slikanjem pesniško obarvanega domačega kraja v tehniki tempere in olja na steklu ter pozneje v risbi. V njegovih delih zasledimo največ zimskih motivov, značilno je nizanje podrobnosti in v poznejših delih motivi, ki nosijo simboličen pomen.
Danijela Meke je bila za razstavo tega vidnega umetnika dogovorjena že celo leto, vendar je čakala trenutek, ko bo avtor sam imel čas in bo sodeloval na otvoritvi. Umetnika žal ta večer, vsaj v uradnem delu, nismo videli. Meketova je ob otvoritvi razstave tudi opozorila, da so naši obmejni organi še zmeraj zelo nespretni, počasni in neprijazni pri prenosu umetnin čez mejo. Lackovič je tako na meji zgubil štiri ure, da je opravil formalnosti na carini in špediciji.
V galeriji Meke v kratkem napovedujejo tudi zanimivo razstavo panjskih končnic na temo Avsenikove glasbe.
B. D.-G.
GRAFIČNI BIENALE ZDAJ V ZAGREBU
ZAGREB - Tu bodo danes ob 19. uri v Moderni galeriji svečano odprli 3. bienale slovenske graiike, ki seje iz Novega mesta preselil preko državne meje v Zagreb. Bienale s spremljajočimi razstavami bo na ogled hrvaškim ljubiteljem sodobne likovne umetnosti do 6. novembra.
“PONOVNO MED NAMI” V OSILNICI
OSILNICA - Civilno gibanje za Osilniško dolino in Turistično društvo Osilnica organizirata v soboto, 8. oktobra, ob 18. uri v osilniški šoli nastop folklorne skupine iz. Bohinjske Bistrice, v nedeljo, 10. oktobra, ob 9. uri pa, tudi v šoli, srečanje “Ponovno med nami”, na katero so vabljeni tudi vsi učitelji, ki so nekdaj poučevali na osilniški šoli. Po kulturnem delu srečanja bo še predavanje “Moja domovina” o preteklosti tega dela domovine.
ZAČETEK
GLEDALIŠKE SEZONE V DOMU KULTURE
NOVO MESTO - Prihodnji teden bodo zopet prišli na svoj račun vsi ljubitelji gledališke umetnosti. V Domu kulture bo namreč na sporedu prva od šestih abonmajskih predstav, Bre-garca in ljudska oblast ali krompir, režiserja Andreja Stojana. V glavnih vlogah bosta nastopila Jerica Merzel in Iztok Valič. Za abonma A bo igra na sporedu v ponedeljek, 10. oktobra, za abonma B pa v torek, 11. oktobra, s pričetkom ob 19.30. Za obe predstavi je na voljo tudi nekaj vstopnic izven abonmaja.
RAZPIS ZA TEKMOVANJE NAŠA PESEM
LJUBLJANA - Izšel je razpis 14. slovenskega zborovskega tekmovanja Naša pesem, ki bo od 21. do 23. aprila v Mariboru. Informacije o razpisu in prijavah lahko dobite na ZKOS, Ljubljana, Štefanova 5 ali na tel. 126-83, int. 22 ali 23.
Tridesetletni jubilejglasbene šole v Črnomlju
Ravnatelj Silvester Mihelčič od prvega dne
ČRNOMELJ - Minulo soboto je preteklo natanko 30 let, odkar je začela v Črnomlju z delom glasbena šola. Začetki so bili skromni, saj je bila učilnica velika le dobrih 12 kv. metrov, instrumenti stari, zaposlen pa le en učitelj, ki je bil hkrati tudi ravnatelj. To je bil Silvester Mihelčič mlajši, takrat najmlajši ravnatelj glasbenih šol v Jugoslaviji, ki pa je z ravna-teljevanjem vztrajal vsa tri desetletja in velja danes za enega slovenskih ravnateljev z najdaljšim stažem.
Prvo šolsko leto je črnomaljsko glasbeno šolo zaključilo 90 učencev, danes jih je skupaj z organizacijsko enoto v Metliki in dislociranim oddelkom v Semiču 211; poučuje jih 12rednih in zunanjih učiteljev. Sicer pa je prag glasbene šole v tridesetih letih prestopilo 1.372 učencev.
ZAHVAIA OB JUBILEJU-Andrej Kunič, predsednik sveta glasbene šole Črnomelj se je v imenu kolektivu in učencev z umetniškim delom Zahvalil ravnatelju šole Silvestru Mihelčiču (na desni) za dolgoletno in požrtvovalno delo. Mihelčič je namreč ravnatelj glasbene šole od njene ustanovitve, torej 30 let. (Foto: M.B.-J.)
Slovesnost, ki sojo ob jubileju pripravili v glasbeni šoli, so pričele s Tartinijevim menuetom violinistke glasbene šole pod vodstvom Antona Čorbiča, ki so sode-lovale tudi v 300-članskem mednarodnem orkestru violinistov, ki je v začetku septembra igral na festivalu ob 300. obletnici Tartinijeve smrti. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Silvester Mihelčič, kije dejal, daje govorjenje o prehojeni poti lahko dolgo pripovedovanje veselih in manj veselih spominov. A vsi so povezani predvsem s tremi samostalniki krize: z denarjem, prostori, kadri. Kot trije od štirih jezdecev apokalipse. Četrti bi bil po njegovem mnenju lahko lokalna politika do leta 1990. Toda Mihelčič je zgodovino prepustil strokovnjakom.
Sicer pa so se v glasbeni šoli odločili, da bodo jubilej ter hkrati 25 let Glasbene mladine Bele krajine, ki deluje v okviru šole, praznovali predvsem delovno. To so dokazali že na sam rojstni dan šole, ko so pripravili nadaljevalni Orffov seminar za belokranjske vzgojiteljice in učitelje.
M. BEZEK-JAKŠE
Svet, uzrt iz samostanske tihote
V Dolenjskem muzeju so odprli pregledno razstavo slik akademskega slikarja patra Gabrijela Humeka - Izšla je tudi njegova monografija - Metafizično slikarstvo
NOVO MESTO - Zadnji dan v septembru, kije bil po spletu naključij tudi zadnji dan ravnateljevanja Bojana Božiča v Dolenjskem muzeju, so v galerijskih prostorih te ustanove odprli že dolgo načrtovano pregledno razstavo akademskega slikarja patra Gabrijela Humeka. Umetnik razstave, na katero seje skrbno pripravljal, ni dočakal, leto dni pred otvoritvijo mu je smrt iztrgala čopič in slikarsko paleto iz rok. Z razstavo in lično monografijo, ki sta jo ob tej priložnosti izdala Dolenjski muzej in Cistercijanska opatija v Stični, je bil Humek, širši javnosti sicer malo znan slikar, deležen tiste pozornosti, ki jo kot zelo samosvoj likovni ustvarjalec zasluži.
Gabrijel Humek, s pravim krstnim imenom Črtomir Alojzij, je zelo mlad stopil v cistercijanski red in poslej večino življenja prebil v samostanu Stična. Življenje je preživel zvesto po glavnem načelu belih menihov “Moli in delaj!”, pri čemer je bilo njegovo delo in molitev hkrati likovno ustvarjanje. Samostanska kuta ga ni ovirala, da ne bi diplomiral na ljubljanski likovni akademiji in potem sodeloval na skupinskih in samostojnih razstavah, kolonijah in drugih srečanjih. Poln osebne ponižnosti in samodiscipline je usklajeval umetniške ambicije, samostansko disciplino in dušnopastirsko delo. Sam se je imel najprej za redovnika in šele potem za slikarja. Po letu 1980, ko je vodstvo samostana prevzel opat Nad-rah, se je pater Humek lahko še bolj posvetil slikanju in razstavljanju. Leta 1983 so v stiškem samostanu odprli stalno zbirko njegovih slik. Umrl je septembra lani.
Gabrijel Humek je v Dolenjskem muzeju že razstavljal, in sicer pred 32 leti. Za tokratno razstavo se je pripravljal nekaj let in skrbno izbiral slike, ki naj bi pokazale njegovo umetniško pot. Žaradi pomanjkanja denarja in drugih okoliščin so razstavo lahko odprli šele po umetnikovi smrti, kot je v uvodnem nagovoru povedal Bojan Božič. Pri uresničitvi projekta - odprtju razstave in izdaji monografije - so pomagali slikarjevi prijatelji, denarno pa Ministrstvo za kulturo, občina Novo mesto in tovarna zdravil Krka.
Umetnikovo življenje in delo je na otvoritvi orisal dr. Ivan Sedej, pisec temeljne študije v monografiji. Ustvarjalca je označil kot eno najbolj vznemirljivih slikarskih osebnosti v slovenskem slikarstvu ob koncu stoletja. V zakladnico slovenske umetnosti
je prispeval poseben tip slikarstva, tako imenovano metafizično slikarstvo. “Ko gledamo njegov opus, se srečamo z zanimivim paradoksom: njegove slike so majhnega merskega formata, a so polne monumentalnosti, ne samo zunanje, ampak tudi notranje. Vsaka slika je svet zase, zaokrožen likovni svet, ki pove ogromno o našem svetu, posebno o tistem, ki ga je pater Gabrijel slutil, vedel o njem,
da obstaja in da ga mora posredovati z likovno govorico vsem, ki nismo tako občutljivi, da bi ga zaznali in mu znali prisluhniti,” je med drugim dejal dr. Ivan Sedej, ko je orisal Hume-kovo umetniško pot od realističnega
• l-cpo dopolnilo otvoritveni slovesnosti, ki se je je med drugim udeležil tudi stiški opat Anton Nadrah, je bil nastop Dolenjskega kvinteta trobil, kije posebej za to priložnost navadil nekaj skladb iz zakladnice religioznega glasbenega ustvarjanja.
krajinarja, postimpresionista do magičnega realista, metafizičnega vizionarja, ekspresionista in modernista.
M. MARKELJ
POGLOBIJF.NO O A VTORJU - Na otvoritvi razstave v Dolenjskem muzeju sta spregovorila dosedanji ravnatelj muzeja Bojan Božič in dr. Ivan Sedej (levo), ki je poglobljeno spregovoril o zanimivem in svojevrstnem opusu lani umrlega akademskega slikarja patra Gabrijela Humeka, čigar izbrana dela so na ogled v galeriji muzeja. (Foto: MiM)
Jesenski odsev na platnih
Slikarskega srečanja v Semiču seje udeležilo 13 umetnikov -150 podarjenih del še v depojih
SEMIČ - Ves minuli teden je po Beli krajini slikalo 13 slikarjev iz Slovenije, ki so se udeležili osmega slikarskega srečanja v Semiču, med njimi tudi znana slikarja Apollonio Zvest in Nikolaj Beer. Poleg njiju so se
UDELEŽENCI 8. SLIKARSKEGA SREČANJA - Čeprav so Semičani na letošnje slikarsko srečanje povabili manj umetnikov kot pretekla leta, se jih je zbrala kar pisana druščina iz vse Slovenije. Na fotografiji od leve proti desni stojijo: Sašo Pavlovič, Anton Wolf Branko Korez, Diana Stankovič, Rado Jerič, HuiQin IVung, Janez Knez in Polde Oblak, sedita pa Vojko Gašperut-Gašper in Aco Lebarič. Na zaključni prireditvi, kjer je nastal posnetek, so manjkali Apollonio Zvest, Nikolaj Beer in Henrik Marcel. (Foto: M.B.-J.)
V
Seškov dom kot kulturni spomenik
Odprli razstavo o tej pomembni kočevski stavbi, v kateri je v oktobru leta 1943 potekal Zbor odposlancev slovenskega naroda - Obnovljen bo do 1997. leta
srečanja udeležili še Aco lebarič, kije sodeloval vseh osem let, Branko Korez, Janez Knez, Vojko Gašperut-Gašper, Rado Jerič, Henrik Marchel, Sašo Pavlovič, Anton Wolf, Polde Oblak, Diana Stankovič in Hui Qin Wang iz Kitajske, ki sicer živi v Ljubljani. V vseh letih doslej pa seje srečanj udeležilo že več kot 50 slikarjev, ki so za semiško slikarsko zbirko ustvarili okrog 150 likovnih del. Vsak slikar namreč ob koncu srečanja podari po dve deli, ki jih tudi razstavijo na zaključni prireditvi v hotelu Smuk.
Na tokratnem zaključku minuli petek so organizatorji opozorili, daje za ohranitev srečanja pomembno predvsem, da dobi zbirka svoj razstavni prostor. S tem ko bi bile slike razstavljene, bi slikarjem šele prav pokazali, kakšen odnos imajo do njihovih del, prav gotovo pa bi se tudi na ta način še povečalo zanimanje za srečanje, ki že sedaj ni majhno. Slike so namreč deponirane v prostorih krajevne skupnosti, ki so vse prej kot primerni in ugledni za takšno zbirko. Predsednik pripravljalnega odbora Marko Banovec je spomnil, da imajo v Semiču možnosti za ureditev razstavnega prostora. Hkrati želijo pripraviti tudi katalog umetniških del, katerih razstava bi potem lahko potovala po slovenskih galerijah. Prvi korak za katalog so že naredili, saj so vsa dela fotografira-*'•	M. BEZEK-JAKŠE •
• Prepričan sem, da človek dobi od življenja samo toliko, kolikor sam vloži vanj. (Cronin)
GALERIJA OB MEJI - Slikar Klavdij Tutta je lastniku galerije Petru Špiletju (na sliki ob razstavljenjem delu Tutte) pomagal pri organizaciji mednarodne slikarske delavnice v Slovenski vasi. (Foto: B. D.-G.)
V	galeriji Hamer različne smeri,
različni slogi
V	Slovenski vasi na ogled
dela likovne delavnice ______________________________
SLOVENSKA VAS-Letos odprta j galerija Hamer v Slovenski vasi pri : Mokricah je v petek širši javnosti odprla razstavo del, ki so nastala sredi julija, ko so v tem kraju potekali mednarodni slikarski dnevi Hamer. Sodelovalo je 9 slikaijev in ena kiparka. Trije Avstrijci, po en Hrvat in Itali-jan ter pet Slovencev je ustvarjalo povsem svobodno, brez predpisane ob- ; like ali vsebine.
Kot je ob otvoritvi razstave ocenil likovni kritik Iztok Premrov, so tudi na najmlajši slovenski likovni delavnici prišle do izraza različne smeri in slogi ustvarjanja, ki so značilni za 90. leta. “Spet se poraja zanimanje za človeško telo, za konkretni svet in njegove sodobne travme,” je dejal in še dodal, da istočasno še ni pozabljeno ( abstraktno slikarstvo.
Dokaz o tem je mogoče videti tudi na tokratni razstavi v galeriji Hamer, kjer nastopajo abstraktne risbe in barvni nanosi, ki že iščejo sozvočje v pokrajini, poleg njih pa tudi o naši usodi razmišljujoča platna, napravljena s pomočjo postopka kolažiranja. Videti je mogoče izražanje odnosov s pomočjo geometrijskih likov, tudi nostalgične barvite obmorske pejsaže (Zvest Apollonio) in slike, ki govore : s pomočjo simbolike posameznih členov, navezanih na naravo, človeka ali predmet (Klementina Golija).
Kiparka Mojca Smerdu je v glini zmodelirala njen priljubljeni motiv ptiča. Zagrebčan Lovro Artukovič je ustvaril Zgodbo o jabolku, ki ga je videl iz ateljeja, podobo s krajinskimi in figuralnimi prizori, v kateri je prepoznati tudi njegovo lastno podobo. Vinko Tušek je izbral odlomke iz okoliške pokrajine, jih obarval in nanovo sestavil, Klavdij Tutta pa je narisal še eno zgodbo k svojemu ciklu Pravljični pejsaž, ki kaže v ozadju pokrajino, spredaj pa živalsko dvojico, ki lahko pove marsikaj.Likovni kritik Iztok Premrov je ob otvoritvi razstave j poudaril, kako pomembno je, da tak j prostor, ki je še do nedavnega veljal za j nekulturnega (vojaški objekt), dobiva I nov pomen. Dogodek sta z glasbo popestrila posavska glasbenika Mira in Branko Dernač. Razstava omenjenih del bo na ogled še do 4. novembra.
Za obiskovalce je zanimivo še to, da so z likovnimi deli opremljeni tudi ostali prostori gostišča “Pri hlebcu”, kjer se sicer nahaja galerija Hamer. V i posebni sobi, ki je odprta manjšim j zaključenim družbam, hranijo na primer zasebno zbirko del Tomaža Gostinčarja, pred tremi leti preminulega slikarja.
B. D.-G.
KOČEVJE - Včeraj, 5. oktobra, so v prostorih kočevskega Muzeja (ki je v Šeškovem domu) odprli razstavo “Šeškov (Sokolski) dom v Kočevju”. Odprta bo vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure, in sicer vse do 30. novembra.
Malo pred drugo svetovno vojno, v letih 19.37 in 1938, so Slovenci sezidali v Kočevju Sokolski dom. Postavili so si ga zunaj mesta, pri nekdanjem živinskem sejmu, ker je bila zemlja v mestu v glavnem last Nemcev.
Načrte za dom je izdelal inž. Gustav Trenz iz Novega mesta, gradnjo je prevzel Jožko Ivančič, pri zidarskih delih se je izkazal Matija Trampuš, ostrešje pa je postavil tesarski mojster Matko iz Metlike. Večino del so opravili sami sokoli, ki so nabrali tudi 23.450 din prostovoljnih prispevkov. Gradnja Sokolskega doma je razgibala in združila slovenski živelj, saj so takrat kočevski Nemci nastopali vedno bolj izzivalno.
Med drugo svetovno vojno so Italijani dom uporabljali za kinodvorano
in tudi za skladišče razstreliva. Od 1. do 3. oktobra 1943 pa je v njem potekal Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je zasedal pod geslom “Narod si bo pisal sodbo sam!”
Po vojni so med vojno hudo poškodovani Sokolski dom obnovili po novih načrtih. Dela so opravljali vojni ujetniki Nemci. Leta 1947 je bil Sokolski dom preimenovan v Šeškov dom, in sicer po organizatorju vstaje na Kočevskem in narodnem heroju profesorju Jožetu Šešku. Leta 1988je občinska skupščina Kočevje proglasila Šeškov dom za kulturni in zgodovinski spomenik in takrat so se začele tudi priprave za njegovo temeljito prenovo, ki jih je vodil Muzej Kočevje.
Prva faza te prenove se je začela leta 1992 in takrat je bilo v njem pri-
dobljenih novih 126 kv.m površin za Muzej. Lani so prenavljali oz. urejali dvorano tako, da bi bila kar najbolj podobna prvotn i, v kakršni je zasedal tudi Kočevski zbor. Prav dvorana v Šeškovem domuje namreč edina, ki
• O težavah s financiranjem prenove smo že poročali. Kljub vsemu se bo letos tretja faza prenove doma nadaljevala. Popolnoma dokončana pa bo prenova predvidoma leta 1997. Načrtovana je predstavitev arheološke, etnološke, zgodovinske, kul-turno-zgodovinske in naravne posebnosti Kočevske. V predstavitev bosta vključena tudi sama zgodovinska dvorana in ves Šeškov dom.
ima še ohranjene zasnove iz časa zasedanj Kočevskega zbora, SNOS in slovenske vlade, saj sta dvorani v Črnomlju in Ajdovščini zaradi neustreznih posegov izgubili avtentičnost.
J. PRIMC
IJUBEZEN V LESU PETRA VENETA - Po številnih skupinskih in samostojnih razstavah po Sloveniji je pretekli petek 51-letni sevniški kipar Peter Vene doživel z otvoritvijo samostojne razstave v Cekinovem gradu v ljubljanskem Tivoliju po odmevnosti in celovitosti predstavljenega opusa okrog 70 del gotovo enega vrhuncev svojega ustvarjanja. Ob otvoritvi razstave, ki bo odprta do konca oktobra, je zapel sloviti Slovenski oktet, o Venetovem ustvarjanju pa je spregovoril akademski slikar Alojz Konec. Vene se vseskozi ukvarja s podobami v lesu. Iskal jih je v najdenih koreninah, rogovilah, umetno je ustvarjal v lipovem plohu in zdaj v drevesnih lupinah vrbe, topola. Premore izredno tenkočutnost do samih \ naravnih materialov, pozna jih, kot bi živel v sožitju z njimi; čustvuje, misli in orodjari z lesom, ker pozna “njegovo logiko”, naravo, značaj, kar predstavlja tudi bistvo kiparjenja kot umetnosti in veščine, poudarja Konec. Na sliki: Vene (nt> desni) v Cekinovem gradu med pogovorom s sponzorji in prijatelji. (Foto: P Perc) j
Roma vlomila v hiši in v kovček
Obravnava zoper Janeza Koca z Lokev in Slavka Hudorovca iz Gradca, ki sta poleti vlomila v dve hiši v Črnomlju - Samo Josipu Penci ukradla 4.900 nemških mark in 4 ročne ure
NOVO MESTO - Pred kratkim je bilo na novomeškem temeljnem sodišču obravnava zoper Roma, 19-letnega Janeza Koca z Lokev pri Črnomlju in 30-letnega Slavka Hudorovca iz Gradca, ker naj bi v noči od 22. na 23. julij v Črnomlju vlomila v dve hiši in ukradla več ur, viski, sir, salamo, noža ter denar. Obtožena Roma sta na sodišču že stara znanca, Janez je bil obravnavan že kot mladoletnik, Slavko pa zaradi ropa in umora. Čeprav sta dejanja na obravnavi zanikala, ju je senat spoznal za kriva. Sodba še ni pravnomočna.
i
dežurni
poročajo
UKRADEL ELEKTRIČNO OMARICO - V času od 19. do 26. septembra je neznan storilec na Radoviči vlomil v električno omarico in ukradel vrata omarice ter stikalno uro. Lastnika vikenda A. I. z Brega je oškodoval za 50 tisočakov.
TAT NA DOBU - V noči na 26. september je neznanec iz sobe KPD Dob ukradel svileno skunjo, kavbojke in moško srajco. I. V, ki trenutno prestaja kazen, je oškodoval za 30 tisočakov.
UKRADLA ŽENSKO URO - 51-letna E. B. iz Žužemberka, ki prestaja kazen v ižanskem zaporu, je osumljena, daje 26. septembra, ko je bila na dopustu, prišla v stanovanjsko hišo, odšla v spalnico in ukradla žensko uro, vredno 10.000 tolarjev.
ODNESEL VALJ IN BAT MOTORJA - 27. septembra dopoldan je nekdo s kolesa z motorjem, ki ga je F. A- iz Škocjana parkiral v Škocjanu, odvil valj in bat na motorju in ga s tem oškodoval za okrog 20 tisočakov.
TAT v gimnazijski garderobi - 21. septembra je neznanec Prišel v gimnazijsko garderobo v Novem mestu in iz jopiča ukradel 4.000 tolarjev in 200 nemških mark. Dijaka iz Drnovegaje oškodoval za 20tisočakov.
NA OKROGLICAH ZGORELA PRIKOLICA
OKROGLICE - Med 25. in 29. septembrom je prišlo do požara na počitniški prikolici, ki jo je na Okroglicah postavil M. L. z Obrežja v laški občini. Z ogledom kraja požara so policisti ugotovili, daje prikolica, kije bila ob straneh obložena z zidaki in povrhu prekrita z valovito alu-minijasto pločevino, pogorela do tal. Ugotovili so tudi, da v njej ni bilo električne napeljave, ampak je lastnik za delovanje radijskega aparata in CB postajo uporabljal akumulatorje z napetostjo 12 voltov, ki pa niso bili Priključeni in so v požaru prav tako zgoreli. Vzrok požara še niso ugotovili.
V noči od 22. na 23. julij sta v Črnomlju vlomila v hiši Borisa Jermana in Josipa Pence, medtem ko jima v hišo Nikolaja Fiajnika ni uspelo priti, saj ju je lastnik pregnal. Pri Jermanovih so bili v času vloma doma, vendar ju ponoči, ko so spali, niso slišali. Da je bilo vlomljeno, je prva opazila Borisova žena, ko se je ob petih odpravljala v službo. Poklicali so policiste in ugotovili, daje storilec prišel v hišo čez teraso, potem pa v kuhinji ukradel čajno salamo, sir, dva kuhinjska noža, ročno uro, 1.500 tolarjev, vse skupaj v vrednosti 16.000 tolarjev. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v hišo Josipa Pence. V času, ko sta bila v hiši storilca, Josipa in njegove žene ni bilo doma, saj sta se nekaj po 11. uri zvečer odpeljala k ženinim staršem, o vlomu pa soju obvestili sosedje. Penci so bili ukradeni različni predmeti: viski, 4 ročne ure, v spalnici pa je bilo vlomljeno tudi v zaklenjen poslovni kovček, iz katerega je zmanjkalo 4.900 nemških mark. Ko sta dva neznanca hotela vlomiti še v hišo Nikolaja Fiajnika, ju je lastnik prepodil.
Janez Koca je na obravnavi zanikal, da bi kakrkoli vedel o teh dejanjih, spomnil seje le, daje bil na veselici v Gradcu, kjer je spoznal Slavka Hudorovca. Ni pa vedel, kdaj je odšel domov. Ko mu je sodišče predočilo, da so pač našli njegove prstne odtise na steklenici in daje Hudorovac pred preiskovalnim sodnikom povedal, da sta v hiši, kjer sta vzela marke, bila skupaj, je vse skupaj zanikal. Slavko Hudorovac pa je pred senatom izjavil samo, da pri teh dejanjih Janez Koca
NEKAJ UR PO NESREČI JE OTROK UMRL
ČRNOMELJ -1. oktobra ob 18.30 seje 6-letni Blaž D. iz Črnomlja s prijatelji igral na parkirišču pred Do-lenjkino samopostrežno trgovino na Cardaku v Črnomlju. Otroci so se lovili in tekali drug za drugim. Ko sta preko ceste stekla dva otroka, je za njima izven prehoda za pešce stekel tudi Blaž v trenutku, ko je mimo z avtomobilom pripeljala 25-letna Marta B. iz Semiča. Voznica je Blaža zadela, tako da gaje vrglo preko pločnika na zelenico, kjer je obležal hudo poškodovan. Nekaj po polnoči je zaradi hudih poškodb v novomeški bolnišnici umrl.
GOTENICA - V vadbeno-oskrbnem centru slovenske policije v Gotenici je bilo tekmovanje v policijskem mnogoboju, ki so ga letos razširili za štiri panoge. Na tekmovanju je sodelovalo trinajst ekip iz uprav za notranje zadeve, po ena spevna enota in gorska policijska enota. Tekmovanje je odprl Andrej Šter, minister za notranje zadeve, in med drugim povedal, da je zelo pomembno, da imamo Policiste, ki so strokovno usposobljeni in učinkoviti. Skupni zmagovalec mnogobo-
Ite ki bo prihodnje leto mednarodni, je ekipa iz Nove Gorice. (Foto: M. Glavon-Jič)
j%%EC
otrok zbil otroka - 28. sep-
ernbra ob 17.45 se je na lokalni cesti ^'raža pri Raki - Drenovec izven Senuš godila prometna nesreča, v kateri seje 5JJ'ajši otrok huje poškodoval. 13-letni j B- iz Krškega je vozil kolo z motor-^rn iz smeri Drenovca proti Straži pri J^aki. Ko je pripeljal do počitniške isice H J., je na cesto nenadoma stopil Tetni B. A. iz Krškega, ki se mu mo-°fist zaradi neprimerne hitrosti ni mo-izogniti in gaje zadel s ščitnikom za ^°ge, tako da je otrok z glavo udaril ob s*alt in nezavesten obležal na cesti.
k Zaradi prehitre vožnje v
1*50.30, septembra ob 22.55 seje 21-etni K. T iz Brestanice v krški občini
^'jal po magistralni cesti iz smeri Dr-ovega proti Sevnici. Ko je prevozil semaforizirano križišče v Krškem, je zara-1 neprimerne hitrosti glede na razmere a cesti izgubil oblast nad vozilom, ačel je drseti proti stanovanjski hiši na
Cesti krških žrtev 83. Ko je trčil v dvignjeni pločnik za pešce, je avtomobil privzdignilo, tako da je z vozilom pločnik preletel in trčil v stanovanjsko hišo.
V	nesreči seje voznik hudo poškodoval, nastalo pa je tudi za okrog 500.000 tolarjev materialne škode.
ZAPELJAL NA NJIVO IN TRČIL
V	ELEKTRIČNI DROG -1. oktobra ob 17.25 se je 22-letni Damjan S. iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom od Gorenjega Suhadola proti Velikim Brusnicam. Zaradi neprimerne hitrosti in vožnje preblizu roba ceste je pred Velikimi Brusnicami v nepreglednem desnem ovinku zapeljal na njivo, po njej peljal nekaj metrov, nato zapeljal čez gosto grmovje, potem zopet vozil nekaj metrov po njivi, nato pa trčil v drog električne napeljave. Voznik, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, se je v nezgodi zelo hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici.
ni sodeloval, kaj več pa ni hotel povedati.
Janezova mati Karolina Koca je pred senatom povedala, da se je Janez vrnil iz zavoda za mladoletnike v Radečah junija letos. Na veselico v
• Senat je oba spoznal za kriva in jima prisodil vsakemu po leto zaporne kazni. Glede na materialne dokaze je senat zaključil, da sta vlomila v Jermanovo in Pencovo hišo, medtem ko je poskus vloma v Flajni-kovo hišo izločil iz sodbe, s^j ju lastnik ni prepoznal. Hudorovac sc je pred preiskovalnim sodnikom vlomov natančno spominjal, njun zagovor, da sta bila močno vinjena in da nista vedela, kaj delata, pa sodišče ni sprejelo. Predsednica senata je dejala, daje Slavko Hudorovac specialni povratnik, daje bil že obsojen za rop in za umor ter daje bil L julija spuščen na pogojni odpust, čez tri tedne pa je že storil novo kaznivo dejanje. Uidi Janez Koca je bil že obravnavan kot mladoletnik in je kmalu potem, ko je prišel iz Radeč, zašel na kriva pota. Senat seje odločil za enaki kazni, ker je menil, da sta pri dejanju oba enako sodelovala. Stroškov postopka ju je oprostil, medtem ko bosta morala povrniti škodo Josipu Penci. Podaljšal jima je tudi pripor.
Gradac pa so se odpeljali z dvema avtomobiloma, s kombijem in z Janezovim golfom. Tlim so spoznali Hudorovca, vendar je Janezova mati trdila, da seje Janez odpeljal z veselice z njimi, ne s Hudorovcem. Ko je predsednica senata dejala, da so nekaj dni po veselici nabavili kar nekaj vrednejših stvari (vrata, glasbeni stolp, zvočnike in avtoradio), je Karolina začela pojasnjevati, daje njen zet delal pri zasebniku in je zaslužil denar za vrata in stolp, ona pa je primaknila denar za zvočnike, medtem ko si je avtoradio kupil Janez sam, saj je prodal dva stara avtomobila. Ni se pa mogla spomniti, kdaj je Janez kupil
VOZILA STA SE Z UKRADENIMI MOPEDI
RIBNICA, KOČEVJE - 26. septembra je Pavel Andoljšek iz Nemške vasi prijavil tatvino kolesa z motorjem, ki ga je imel spravljenega v nezaklenjeni garaži. Policisti, ki so zadevo raziskovali pa so v Goriči vasi našli dva mopeda, ki sta bila prej ukradena v Kočevju. Ugotovili so, da sta se z njima pripeljala iz Kočevja v Nemško vas dva Roma in prav tista dva sta se odpeljala proti domu v Kočevju z Andoljškovim mopedom. Roma so že odkrili in dejanji sta priznala.
Pbskus posilstva
Ribniška mladoletnika sta skušala posiliti mladoletnico iz Kočevja
RIBNICA, KOČEVJE - 26. septembra sta kočevskim policistom prijavili poizkus posilstva dve kočevski mladoletnici. Preiskavo so prevzeli ribniški policisti, kajti poizkus naj bi se odigral v nekem stanovanjskem bloku v Ribnici.
Ribniški policisti so ugotovili, daje povabil oškodovanki na svoj dom ribniški mladoletnik E B., ki se mu je pridružil še mladoletni A. M. Mladoletnici sta zaklenila v stanovanje in eno tudi na silo slekla, medtem ko jima slačenje pri drugi ni uspelo, ker je enega ugriznila v roko.
V stanovanju so bili še drugi, ki pri tem poskusu posilstva niso sodelovali, ampak vse skupaj le opazovali. En izmed prisotnih je prepričeval in prepričal mladoletnika, naj prenehata s poskusom posiljevanja. Ubogala sta ga in mladoletnici sta odšli domov.
Policisti so nato zoper oba mladoletnika napisali kazensko prijavo za nasilniško obnašanje in protipraven odvzem prostosti. Skupaj z ovadbo so nato oba mladoletnika poslali preiskovalnemu sodniku v Ljubljano, ki pa za mladoletnika ni odredil pripora, ampak ju je spustil na svobodo.
J.R
golfa, dejala je, da mu je denar zanj dal njen mož, in sicer 500 nemških mark. Tudi Janezova sestra Sanja je zatrjevala isto kot njena mama.
Namestnica TJT je med drugim dejala, da so pri Hudorovcu našli uro, ki je bila ukradena Penci, na steklenici pri Jermanu pa so bili najdeni Janezovi prstni odtisi. Poleg tega je Kocova družina kmalu po tem nakupila več vrednejših predmetov, ki so njihovemu standardu sicer nedosegljivi. V zaključni besedi je Janez Koca povedala, da ni kriv, medtem ko Slavko Hudorovac ni hotel reči ničesar in seje delal, kot da se ga
obravnava ne tiče.	___
J. DORNIZ
Kovček ni bil bomba
Lažni klici spet praznijo šole
Začela se je šola in za nekatere učence tudi učne težave, ki se jih hočejo nekateri med njimi znebiti na ta način, da z lažnimi klici o podstavljenih bombah spraznijo šolo in se za tisti dan izognejo spraševanju. Tovrstnih potegavščin so se na veliko posluževali junija, ko se je bližal konec šolskega leta, sedaj pa se je šolsko leto šele začelo, pa skoraj ne mine teden, da z “bombami” ne bi imeli opraviti na kaki šoli. Kaj šele bo? Doslej so policisti in vodstva šol sporočila vzeli zares, kaj pa, če bo komu teh klicev dovolj in se za sporočilo ne bo zmenil, in to ravno takrat, ko bo nekdo resnično podtaknil eksploziv?
Tudi v četrtek, 29. septembra, nekaj po osmi uri so policisti takoj, ko so dobili sporočilo, da je na hodniku zgradbe na Glavnem trgu 14 v Novem mestu sumljiv kovček, zavarovali prostor in bližnjo okolico ter zaprli Glavni trg za avtomobile in pešce. Ob 11. uri sta iz Ljubljane prišla pirotehnika Specialne enote pri MNZ, ki sta ugotovila, da v njem ni eksploziva. Nekaj pred enajsto pa je iz Italije sporočil tudi lastnik kovčka, ki ima v tej zgradbi pisarno, da je na hodniku pozabil kovček in naj ga kdo spravi. Na koncu se je vse srečno končalo. Tokrat!
J. DORNIŽ
V Kočevju vedno več nasilja
Pbsebno med mladimi - Posilstvo, tatvine, pretepi, “bomba”
KOČEVJE - Vedno večje nasilja pred kočevskimi šolami, in to pred osnovnima in srednjima. Samo v minulem tednu so policisti prejeli več prijav o tem, predvsem o pretepanju otrok. To se dogaja predvsem, ko otroci prihajajo v šolo ali odhajajo domov. Zato policisti okolico šol zdaj bolj kontrolirajo.
27. septembra sta neznana mlajša Roma z grožnjo prisilila šolarja, da jima je izročil zlato verižico, vredno okoli 20.000 tolarjev. 29. septembra je bilo prijavljeno posilstvo nad otrokom, ki so ga izvedli otroci. Zadevo preiskujejo kriminalisti iz Ljubljane. Istega dne ob 12.55 je neznanec obvestil OKC UNZ Ljubljana, da je na srednji šoli v Kočevju podtaknjena bomba. Policisti so ugotovili, daje bil klic lažen. 30. septembra pa so iz zdravstvenega doma Kočevje sporočili policistom, da so jim pripeljali pretepenega otroka. Ugotovljeno je bilo, da so ga ob vračanju iz gimnazije ustavili in pretepli trije fantje, in sicer brez razloga. Pretepenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
ve
leti je bilo
PRODAJAL NA ČRNO ZAKLANO MESO
BRESTANICA - 36-letni Ž. V je kot samostojni podjetnik mesarske stroke v svojem lokalu v Brestanici prodajal meso iz črnih zakolov in ga žigosal s ponarejenim žigom z napisom “Veterinarska inšpekcija Sevnica”. Pri hišni preiskavi so kriminalisti našli ponarejen žig, prav tako pa tudi večjo količino mesa iz črnih zakolov. Zoper Ž. V so napisali ovadbo zaradi ponarejanja listin, vsekakor pa bo svoje opravila še veterinarska inšpekcijska in davčna služba.
KOLESAR OBLEŽAL NEZAVESTEN
OTOK - 3. oktobra ob 20.40 se je 9-letni Boris K. z Otoka peljal z gorskim kolesom po lokalni cesti skoz Otok. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše št. 8, je padel na cesto in obležal nezavesten. Tedaj je mimo pripeljal z osebnim avtomobilom Jože J. Ta se mu je izognil in nato obvestil krajana, ki je pomagal hudo poškodovanemu Borisu. Fant se sedaj zdravi v novomeški bolnišnici.
storjenih skoraj toliko umorov kot v vsej preostali Sloveniji skupaj. Takrat sta policija in sodišče podvzela ostrejše ukrepe in zadeve so se popravile. Kaže, da bo tudi zdaj potrebno kaj podvzeti, da bodo mirni in pošteni mladi (in odrasli) varni pred nasilneži.
J. P
ZBIL VOZNIKA KOLESA Z MOTORJEM
NOVO MESTO - 3. oktobra ob 8. uri se je 31-letni Zajmi R. iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom od Novega mesta proti Uršnim selom. Ko je v Šmihelu pripeljal v križišče, je zavil v levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal s kolesom z motorjem 16-letni Gregor H. iz Novega mesta. Pri trčenju se je Gregor hudo poškodoval in se zdravi v novomeški občini.
Ribniška stranpota
ZAPLENILI BOMBO IN PIŠTOLO - Bosanski Rom M. R., ki živi v Goriči vasi, je pred kratkim grozil, da bo najprej ubil ženo in otroke, nato pa z bombami pokončal še policiste, ki bodo prišli ponj. Policisti so našli pri njem v hlevu pištolo, za hlevom pa naleteli na sveže kopano zemljo, in ko so malo pobrskali po njej, so našli še bombo.
KRADE DENAR -22. septembra je Stanislava Š. iz Sajevca obvestila, da ji je neznana Rominja ukradla 7.000 tolarjev. Policisti so ugotovili, daje denar ukradla Sonja B., ki pa ga je zapravila. Ista Rominja je 26. septembra ukradla denar iz kuhinjske omarice Marije D. na Tlgu Veljka Vlahoviča v Ribnici. Dejanje je tatica priznala, prav tako pa, da je vzeto že zapravila.
VRATAR PRIPRL AVTO - Vratar v Riku Ribnica je spustil voznika z osebnim avtom do vhoda tako, daje odprl vrata. Potem je med vrati voznika ustavil, pri tem pa pomotoma pritisnil gumb za avtomatsko zapiranje vrat, da so vrata avto stisnila. Škode je za okoli 30.000 tolarjev.
PRETEP V ROMSKEM NASELJU - 23. septembra zvečer je prišlo v romskem naselju pri Goriči vasi do pretepa med ribniškim Romom Mirale-mom Z., ki se je sem priselil iz Bosne, in kočevskim Jordanom H. Najprej je ribniški Rom natepel kočevskega, ta pa je pograbil sekiro, razbil pokrov motorja na avtu ribniškega Roma, potem pa skušal doseči še njega. Medtem so prišli policisti, ki se jim je Kočevar upiral, vendar mu je prišlo na pomoč še okoli 10 ribniških Romov, ki nimajo preveč radi svojega rojaka, ki je začel pretep. Policisti so bili prisiljeni uporabiti gumijevke in plinski razpršilec.
Z JADRALNIM PADALOM
OBVISELA NA ŽICAH
SEMIČ - V nedeljo, 2. oktobra, se je 20-letna Maja J. iz VavpČe vasi z jadralnim padalom spustila s Smuka nad Semičem. Okrog 13.45 je želela pristati na njivi pred gostinskim lokalom Črni baron, vendar se je pri pristajanju zapletla v žice električne napeljave in na njih obvisela. Zaradi iskrenja se je Maji vžgala obleka, tako da so ogenj pogasili z gasilnim aparatom krajani, ki soji priskočili na pomoč in jo rešili. Maja se zaradi opeklin in padca hudo poškodovana zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru.
ZASEGLI KONOPLJO
SEVNICA - 28. septembra so sevniški policisti v sodelovanju s krškimi kriminalisti zasegli 24 rastlin konoplje, ki so rastle v bližini Thni-nove deponije v Hermanovi ulici v Sevnici. Konopljo so policisti uničili.
PRI PEKI JAGENČKA ZAGORELO POSLOPJE
OMOTA - 30. septembra okrog 18. ure je na Omoti prišlo do požara na gospodarskem poslopju J. I., velikem 10 m x 6 m. Zaradi požara je na njem nastalo za okrog 560.000 tolarjev škode. Požar so pogasili gasilci iz okoliških vasi. Do požara pa je prišlo zaradi isker žeijavice, ki so padale na poslopje, ko je lastnik v peči v neposredni bližini poslopja pekel jagenjčka.
Kočevska stranpota
SIN GROZIL - 29. septembra ob 23.30 je M. T iz Klinje vasi zaprosila kočevske policiste za pomoč, češ da doma razgraja sin. Policisti so ugotovili, da je R. T res grozil mami in sestri, potem pa odšel še v hlev, češ da bo pobil vso živino. Policisti so ga pridržali do iztreznitve.
TUDI V ŽELJNAH GROZIL SIN - Nekaj podobnega se je zgodilo istega dne v sosednjih Zeljnah. Policisti so ugotovili, da je v stanovanju L.-čevih pijani sin nadlegoval in teroriziral starše ter da se podobno pogosto dogaja, ko je pijan. Zaradi bojazni, da bo tako početje nadaljeval, so ga policisti pridržali do iztreznitve.
UKRADLI AVTORADIO -1. oktobra ob 1.30 je Vinko Malnar povedal fiolicistom, da seje okoli ene ure ustavil z avtom pred biljardnim klubom na Reški cesti. Avta ni zaklenil. Ko se je vrnil iz kluba, je ugotovil, da sta mu izginila avtoradio in števec obratov motorja.
V	zadnjem času veliko vlomov
V	Gradišču je bilo vlomljeno v pet vikendov - V Lutrškem selu je nekdo iz hiše ukradel 6 tisoč mark - Tat obiskal tudi že dalj časa zaprto gostišče v Črmošnjicah
NOVO MESTO - V minulih dneh seje na območju Dolenjske in Bele krajine zgodilo več vlomov in tatvin. V času od 28. do 30. septembra je neznanec v Gradišču vlomil v pet zidanic in lastnikom povzročil za okoli 120.000 tolarjev škode. Štirim lastnikom je ukradel le kavo, konzerve s hrano in salamo, medtem ko je petemu poleg hrane ukradel motorno žago, električno kladivo in bater(jo za telefon. S tem je lastnika M. R. iz Vine Gorice oškodoval kar za 100.000 tolarjev. - V Stari gori je nekdo vlomil v zidanico J. E iz Ljubljane in s tatvino suhega in svežega mesa, ribjih konzerv ter trtnih Škarij povzročil za več kot 15.000 tolarjev škode.
Prvega oktobra pa je neznanec na Malem Ljubnu vlomil v osebni avto, ki gaje A. R iz Velikega Riglja parkiral pred zidanico in mu iz denarnice na polici vzel 4.000'tolarjev in 50 nemških mark. Nepridiprav je na Malem Ljubnu “obiskal” tudi odklenjeno stanovanjsko hišo L. U. in ji iz denarnice, ki jo je imela v cekarju, ukradel 20.500 tolarjev. Tega dne je neznan storilec v Lutrškem selu vlomil v stanovanjsko hišo, kjer je
premetal stvari in ukradel 6.000 nemških mark. Lastnika je s tem oškodoval za 480.000 tolaijev. Policisti storilca še iščejo.
Čeprav je Gostišče v Črmošnjicah že dalj časa zaprto, gaje proti koncu septembra obiskal neznanec, ki je razmetal predmete po prostorih in odnesel s sabo posteljnino, odeje, kozarce in kuhinjsko posodo. Lastnico V K. z Butoraja je oškodoval za okrog 200.000 tolarjev. - 22-letni M.
J. iz Mihovice pa je imel pri kraji manj sreče, saj je sum padel nanj, ker je v času od 19. do 22. septembra pri D. B. iz Novega mesta lepil tapete v stanovanju in izkoristil lastnikovo odsotnost ter mu iz kuhinjske omarice ukradel 1500 nemških mark.
Precej škode je pri Soteski povzročil neznan voznik, ki sicer ni kradel, je pa po narejeni škodi mirno odpeljal v neznano. 20. septembra se je peljal s tovornjakom po lokalni cesti od peskokopa pri Soteski proti Soteski. Na tovornjaku je imel naložen pesek, med vožnjo pa je imel dvignjeno dvigalo in z njim potrgal električne in telefonske kable ter izruval dva telefonska drogova. Neznanec, ki se je po dejanju odpeljal naprej, je povzročil za 108.583 tolarjev škode.
J. D.
90
Fit ima najboljše mnogobojce
Državna prvaka sta Jurij Rovan in Vladka Lopatic - Med moškimi in med ženskami je bil Fit drugi, v skupnem seštevku pa je prepričljivo zmagal - Lepi uspehi atletov Tilie
V NEDELJO VELIKI DERBI
NOVO MESTO - Atletski klub Fit Brežice, ki je tako kot lani na novomeškem stadionu tudi letos odlično izpeljal državno prvenstvo v mnogobojih, je imel največ uspeha tudi na tekmovalnem področju, med članicami je namreč zmagala Vladka Lopatič, med starejšimi mladinci pa Jur(j Rovan. Brežičani so bili v ekipnem vrstnem redu drugi med moškimi in med ženskami, v skupni razvrstitvi pa prvi. Izkazala seje tudi ekipa Tilie.
BELA KRAJINA - Medtem ko so nogometaši črnomaljske Bele krajine v zadnjem krogu tekmovanja MNZ osvojili obe točki, saj so doma z 1.0 premagali Kresnice (zadetek je dosegel Damjan Špehar), Kolpi tokrat ni uspelo zmagati. V Šmartnem igralci niso imeli sreče, saj je sodnik vratarja Roberta Bajca na začetku drugega polčasa moral izključiti, ker je z roko branil izven kazenskega prostora. Kljub temu da so Podzemeljčani ostali brez vratarja - zamenjal gaje rezervni igralec Tone Jakše, ki seje v novi vlogi izkazal in poskrbel, da je bil izid na koncu 0:0. Pionirji Kolpe so z 2:1 izgubili s Kamnikom, kadeti Bele krajine pa so s 4:1 premagali Kresnice. Začetek tekme med Kolpo in Belo krajino v Podzemlju bo v nedeljo ob 15. uri.
Jurij Rovan, lanski mladinski državni prvak, je od discipline do discipline povečeval svojo prednost, vendar je le malo manjkalo, da tekmovanja ne bi kočal. Že nekaj časa ima namreč težave zaradi poškodbe zadnje stegenske mišice, ki se mu je obnovila ravno med skokom ob palici, ko je poskušal preskočiti 510 cm. Na srečo ga je po “palici” čakal le še met kopja in tek na 1.500 m, kjer pa kljub počasnejšemu teku ni mogel zapraviti velike prednosti, ki jo je imel že prej pred Ljubljančanoma Korentom in Kolaričem, čeprav izid 6255 točk ni nov državni rekord, ki si ga
je odlični Brežičan na zadnjem nastopu med mladinci gotovo želel.
Vladka Lopatič, že vrsto let daleč najboljša slovenska sedmerobojka, ni imela težjega dela. Zbrala je 5.222 točk in drugouvrščeno Gorjupovo prehitela za skoraj 500 točk. Med starejšimi mladinkami je lani četrtouvrščena atletinja Tilie Katka Jankovič napredovala za dve mesti, pri mlajših mladinkah pa lanski prvakinji in državni rekorderki Darji 'ITatar ni šlo najbolje od rok in nog, vendar je kljub vsemu dosegla drugo mesto.
GIMPEX DRUGI MED KLUBI
STRAŽA - Veslači Straškega Gim-pexa so sc na zadnji tekmi za državno prvenstvo na Soči uvrstili nekoliko slabše kot na prejšnjih tekmovanjih, saj so bili v spustu šele peti, medtem ko je tudi tokrat zamagalo prvo moštvo Bobra. Kljub temu je Gimpex v končnem vrstnem redu klubov ostal na drugem mestu, za Bobrom in pred Desk Royalom, med ekipami pa je prva posadka Stra-žanov tretja za obema čolnoma Bobrov.
BADMINTONISTI
ODLIČNI
NOVO MESTO - Alpinistični odsek planinskega društva Novo mesto obvešča vse ljubitelje gora, da bodo v četrtek, 6. oktobra, ob 19. uri v društvenih prostorih (pri pošti) začeli z alpinistično šolo.
Kolajna tudi na svetovnem pokalu?
Ib je tiha želja sevniških karateistov po doslej najuspešnejši tekmovalni sezoni - 8 Sevničanov na SP na Madžarsko - Jurij Orač pomočnik selektoija mlade državne reprezentance
SEVNICA - Po uspešni tekmovalni sezoni in enomesečnem premoru se sevniški karateisti pod vodstvom trenerjev Jurija Orača in Jožeta Sečna že od poletja zavzeto pripravljajo za 3. svetovni pokal v kutah in športnih borbah za dečke in deklice, ki bo od 7. do 10. oktobra v Miskolcu na Madžarskem.
Na 948 visoki Lisci, vse bolj priljubljeni izletniški točki, tudi za priprave športnih ekip, so se sevniškim karateistom na posebnih fizičnih in taktičnih pripravah pridružili člani KK Tika iz Rbovelj. Vadili so pod vodstvom Jurija Orača, ki bo na Madžarskem tudi pomočnik selektorja mlade slovenske karate reprezentance. Na omenjenem svetovnem pokalu bo nastopilo kar 8 karateistov iz sevniškega kluba, in sicer: Marko Stopar, Denis Orač in Danilo Lisec ( v katah, športnih borbah in ekipno), Rok Črepinšek, Besim Daut-
begovič, Iztok Busar, Tomaž Petrovič in Sašo Vaš (samo posamezno v športnih
borbah in katah). Žal na Madžarsko ne bo mogel poškodovani Dejan Uranjek, ki je na državnem prvenstvu osvojil v
Interier melje vse po vrsti
Košarkarji iz Podbočja zlahka premagali Ježico -Novomeščanom gre že bolje od rok - Derbi Brežicam
INTERIER EDINI NEPORAŽEN
KRŠKO - V 2. krogu 2. moške slovenske rokometne lige je v vzhodni skupini ostal neporažen le še Interier Krško, tudi tokrat je visoko premagal Celje s 35:19. Brežice so bile manj uspešne s Pomurko, izgubile so s 35:1 L Na skupni lestvici tako vodi Interier Krško s štirimi točkami, na zadnjem mestu pa so brez točk Lisca in Brežice.
Več sreče domačim
Ribničani in Kočevke so na domačem igrišču zmagali
KRŠKO, NOVO MESTO - Košarkarji krškega Interierja iz tekme v tekmo dokazujejo, da so neprimerno močnejši od vseh ostalih moštev A-2 košarkarske lige in le še čakajo, da se dokažejo tudi med najboljšimi slovenskimi moštvi v ligi A-l. Njihova zadnja žrtev je bilo moštvo Ježice, s katerim se je Interier še proti koncu lanske moral trdo boriti za zmago, tokrat pa so si košarkarji iz Podbočja v telovadnici osnovne šole v Leskovcu že v prvem polčasu priigrali prednost 30 točk (64:34), tako da so v drugem delu igre stopili na igrišče tudi igralci “druge postave”, ki pa so prednost še povečali, saj je bil izid na koncu srečanja 116:77. Največ točk za Interier so dosegli: Ste-vens 29, Zaturoski 19, Kraljevič 16, Sa-
mar 14, Ademi 13 in Bordelius 12. Naslednje srečanje bo Interier igral v gosteh s Pivovarno Laško.
Košarkarji Novega mesta 92 igrajo vse bolje in s tem dokazujejo, da je bil poraz v prvem krogu res le posledica utrujenosti po napornih treningih pred začetkom sezone. Tokrat so z 90:70 (39:30) premagali Vrhniko in zaostajajo le še za tremi neporaženimi ekipami, s katerimi pa se bodo pomerili v naslednjih krogih. V isti skupini kot Novo mesto 92 igrajo tudi Brežice in kočevski Snežnik, ki sta se v zadnjem krogu pomerila med sabo. Boljši so bili domačini (Brežice), ki so zmagali z 79:65 (37:31). Kočevci, ki so bili lani na robu uvrstitve v kvalifikacije za ligo A-2, so letos še brez zmage.
RIBNICA, KOČEVJE - V Ribnici je bila napeta tekma prve slovenske rokometne lige med Inlesom iz Ribnice in novincem v prvi ligi AFP Dobovo. Več sreče so na koncu imeli domačini, zmagali sozizidom 19:18. Pri Inlesu sta bila najuspešnejša Marolt in Lesar s petimi zadetki, Tanko in Dokič pa sta dala tri gole. Za AFP Dobovo je dal največ zadetkov Mijačinovič, kar 9, Stojakovič je dal 5 golov, Glaser pa tri. Gostje so kar 16-krat vodili. Vse do 58. minute so vodili z enim ali dvema goloma razlike, vendar so bili Ribničani v zaključku močnejši. Zmaga je Inlesu prinesla deveto mesto na lestvici, AFP pa je kljub porazu četrti. V prihodnjem krogu se bo Inles pomeril z drugouvrščenim Kodeljevim, AFP Dobova pa s predzadnjim Slovanom.
Tudi ekipi ženske prve slovenske rokometne lige sta se pomerili v Ribnici. Kočevke so premagale Kranj z 21:17, boljše pa so bile tudi ob polčasu. Za ekipo Kočevja je največ, 7 golov dala Jeričeva, Orozova je dala 6 zadetkov, Bejtovičeva in Mikulinova pa vsaka 4. Pri Gorenjkah je bila z osmimi goli najuspešnejša Rajgljeva. Ekipa Kočevja si je z zmago zagotovila šesto mesto na skupni lestvici. V prihodnjem krogu se bo pomerila z državnim prvakom Olimpijo.
Gaj na repu, Elanu točka
Kočevci so s 4:0 izgubili tekmo z Muro - Elan je bil na tekmi s Steklarjem že na pragu prve zmage
KOČEVJE, NOVO MESTO -Medtem ko so nogometaši kočevskega Gaja odpotovali v Mursko soboto brez upanja na uspeh, pa so se Novomeščani lahko na domačem igrišču veselili druge letošnje točke, čeprav so imeli celo možnost za zmago.
Nogometaši Gaja so želeli, da v Murski Soboti prejmejo čim manj zadetkov, kar jim je v prvem polčasu z zaprto igro v obrambi lepo uspelo, saj so prvi zadetek prejeli šele 4 minute pred koncem polčasa. V drugem polčasu so gostitelji zaigrali bolj zbrano in s še tremi zadetki napolnili kočevsko mrežo. Kočevci so po porazu v Murski Soboti in po odvzemu točke pristali na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice, v nedeljo pa se bodo doma pomerili z moštvom Korotan Suvcl, s katerim so se lani borili za naslov prvaka druge lige.
Nogometaši novomeškega Elana so se srečali z neposrednim tekmecem za izpad iz druge lige, moštvom Steklarja. Novomeščani so začeli podjetno in so si že v prvem polčasu ustvarili vrsto priložnosti za zadetek, ki pa jih niso znali izkoristiti. Plod dobre igre je bil
VPIS V ALPSKO SOLO
Velja omeniti tudi dobre izide pionirjev, ki so se pomerili v šesteroboju. Med dečki je bil Šentjernejčan Kralj drugi, Brežičan Žigante pa tretji, medtem ko je bila mlada atletinja novomeške Tilie Melita Hohnjec tudi druga.
Brežiškemu Fitu je tako v ženski kot tudi v moški konkurenci le malo manjkalo, da bi osvojili naslov ekipnega prvaka, zato pa so bili prepričljivo prvi v skupnem seštevku, medtem ko je bila novomeška Tilia tretja med ženskami in v skupnem seštevku.
SENICA POSEGEL NAJVIŠJE
ČESTITKA PRVAKU - Bodan Ravbar, dvakratni državni gorski prvak, čestita klubskemu kolegu Branetu Ugrenoviču, ki mu je v nedeljo na Pokljuki vzel lovoriko. Z obema se veseli trener Kamen Staričev.
MARIBOR - Na sobotnem državnem prvenstvu v badmintonu do 16 let so igralci badmintonskega kluba TOM Mirna dokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega badmintona. Pri mladinkah je zmagala Nina Šumi (TOM), klubski uspeh je dopolnila še Urša Plahutnik s tretjim mestom. Obe sta zlahka zmagali tudi v disciplini ženskih dvojic. V moških dvojicah sta si Uroš Kirm in Aleš Murn (TOM) priborila drugo mesto, klubska kolega Damijan Mirin in Črt Kolenc pa sta osvojila nenadejano tretje mesto. Med posamezniki si je Aleš Murn (TOM) z izredno borbenostjo priigral tretje mesto. Tudi pri mešanih dvojicah je bil finalni obračun v znamenju igralcev TOM-a. Urša Plahutnik (TOM) in Sašo Klobučarič (PP) sta zasedla drugo mesto. Uroš Kirm in Nina Šumi (oba TOM) pa sta zasedla tretje mesto.
NOVO MESTO - Izmed poveljnikov TO 6790 Novo mesto je na 4. lokostrelskem prvenstvu slovenske teritorialne obrambe najvišje posegel Samo Senica, ki je v disciplini compound osvojil drugo mesto. Martin Fabjan je bil v olimpijskem stilu 4., Roman Jakše v instiktivnem stilu 7. in Igor Franko v compoundu 11.
Ugrenovič gorski prvak
Dokazal, da ni le šprinter, ampak popoln kolesar - Bogdanu Ravbaiju utrujenost preprečila ubraniti naslov
Deset minut Akripola
TFebanjci vodijo na lestvici
športni borbah dve kolajni. Naj spomnimo, da se je na lanskem svetovnem pokalu pomerilo kar 1443 karateistov iz 45 držav; skupni zmagovalci so postali tekmovalci iz Južne Afrike, ki so osvojili naslov svetovnih prvakov. Upajmo, da bodo letos v neizprosnem boju za kolajne tudi naši tekmovalci uspešni.
RR
TREBNJE - Rokometaši Akripola iz Trebnjega so v 2. krogu zahodne skupine druge državne lige v gosteh premagali moštvo Kamnik Žurbi team s 23:20. Prvi polčas so po izenačeni igri dobili Kamničani s 10:9, na začetku drugega polčasa pa so prednost še povečali na 11:9. Nato so predvsem z dobro igro v obrambi in hitrimi protinapadi akri-polovci dosegli 7 zadetkov zapovrstjo in povedli s 16:11. V odločilnih trenutkih tekme seje z odličnimi obrambami izkazal vratar Andrej Novak, kije zamenjal obolelega prvega vratarja Tomaža Ojsterška, gripa pa je napadla tudi prvega strelca Akripola Željka Vešli-gaja. Zadetke za Akripol so dosegli: Dvornik in Šavrič po 6, Vešligaj 3, Ža-rabec in Strajnar 2 ter Longar, Višček, Hren in Kravcar po l.Znajvečjim možnim številom točk trebanjski rokometaši skupaj s Šeširjem iz Škofje Loke vodijo na lestvici zahodne skupine druge lige. V soboto bodo ob 20. uri v dvorani OŠ Trebnje igrali s sežanskim Titanicom. Rokometaši Črnomlja, ki igrajo v isti ligi, so doma premagali Novo Gorico z 21:18.	^
BLED - Brane Ugrenovič in Gorazd Štangelj, ki sicer nista izrazita gorska kolesarja, sta po vzponu v šprintu na ravnini kilometer pred ciljem pustila za sabo vse najboljše slovenske “hribolazce”.
Bogdan Ravbar, kije branil dvakratni naslov državnega gorskega prvaka in ki naj bi kot najboljši slovenski gorski kolesar po pričakovanju vseh dobil še tretjega, je bil sicer ves čas vzpona z Zgornjega Gorja na Pokljuko med vodilnimi. Zaradi utrujenosti po težki dirki po Španiji in po Bolgarski, ki sta bili pred kratkim, mu je za šprint na ravnini na Mrzlem studencu, zmanjkalo moči. Po 10-ih kilometrih hriba je moči za ravnino, ki je tokrat določila
prvaka, dovolj ostalo Branetu Ugrenoviču, ki je s tem potrdil odlično formo ob koncu sezone.
Poleg Ugrenoviča in Štanglja so bili med prvimi desetimi še trije Novo- ■ meščani: Srečko Glivar četrti, Bogdan Ravbar šesti in Sandi Papež sedmi.
Uspeh Krkinih tekmovalcev so dopolnili še njihovi mlajši klubski kolegi. Peter Ribič je postal državni prvak v kategoriji mlajših mladincev, drugi je bil
Andrej Filip, Uroš Plankarje bil osmi in Matevž Šuštarič deseti. Pri starejših
mladincih, kjer je zmagal 'Ihdej Valjavec iz kranjske Save, je bil najboljši No-vomeščan Martin Derganc četrti, Robert Gašperin pa sedmi.
Novomeški ekipi poraženi
v •
Žužemberčani so na svojem prvem nastopu premagali Salonit II s 3:1 - Poražene tudi Kočevke
POVŠE ŠE POVEČAL PREDNOST
SEVNICA - Na šahovskem turnirju Šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je za mesec september zmagal mojstrski kandidat Martin Povše. Tako je še povečal prednost pred kolegi iz kluba v mesečnih tekmovanjih za leto 1994. Naslednji turnir bo v nedeljo, 16. oktobra, v Domu TVD Partizan Sevnica.	(J- B.)
NOVO MESTO - Obe novomeški odbojkarski ekipi sta začeli tekmovanje v novem prvenstvu s porazom. Odbojkarji Pionirja so igrali v Kamniku. Izenačen je bil že prvi niz, ki ga je odločil Bojan Brulc, ki je z vstopom v igro okrepil novomeški blok in nižje z izidom 15:14 pripadel Pionirju. Izenačen je bil tudi drugi niz, ki pa so ga s 15:13 dobili Kamničani. V nadaljevanju srečanja so Kamničani zaigrali bolje v obrambi, zaustavili Doljo in zasluženo zmagali s 3:1. V soboto bo Pionir igral doma z moštvom Fiprom.
Odbojkarice novomeškega TPV-ja so se že v prvem krogu pomerile z ekipo, ki jim je tudi lani povzročala največ težav. Novomeščanke sov prvem nizu dobro začele, vodile že s 14:10, a ga na koncu izgubile. V drugem in tretjem nizu so zaigrale še bolje in ju dobile s 15:9 in 15:5, potem pa na pragu zmage nerazumljivo popustile ter četrti in peti niz izgubile s 15:6 in 15:7. Od-
bojkarice TPV-ja se bodo v soboto ob 17.30 pomerile z ekipo Zgornja Savi- i njska, s katero so v prvem krogu igrale Kočevke, ki so tekmo v Gornjem Gradu izgubile s 3:1. Srečanje v novomeški športni dvorani bodo tako kot lani popestrili z žrebanjem vstopnic, glavna nagrada pa bo Intcrfashov izlet v Benetke za dve osebi. Pokrovitelj srečanja bo Dolenjski list.
Medtem ko je lani v drugi odbojkarski ligi igralo drugo moštvo novomeškega Pionirja, letos drugo Pionirjevo moštvo domuje v Žužemberku, kije bil še do nedavnega neizčrpen vir odbojkarskih talentov. Žužemberčani so že v prvem krogu igrali doma in s 3:1 (5,15, -14, 10) premagali drugo moštvo Salonita. Za Žužemberk so igrali: Gorazd Kosmina, Gregor Novak, Matej Jug, Aleš Smrke, Tom Pečar, Brane Za-! dravec, Alcn Lazič, Bojan Hočevar, Julijan Ravižan, Tone Skrbe, Matej: Kocjančič in Srečko Starič.
Slovenija je zmagala v Toplicah
Na progi za motokros v Dolenjskih Toplicah je bil Jani Sitar dvakrat my hitrejši -Moštvena zmaga je pripadla Sloveniji - V skokih je zmagal Ludvik Mežnar
DOLENJSKE TOPLICE - V nedeljo seje ob stezi za motokros v Dolenjskih Toplicah zbralo nekoliko manj ljudi kot ponavadi, verjetno pa je za to kriv nekoliko pozen termin tekmovai\ja ali pa ograja, s katero naj bi moto-klub Mel preprečil dostop gledalcem, ki nočejo plačati vstopnice. Kljub temu je bilo vzdušje na tekmovanju za pokal Alpe - Adria zelo dobro, višek tekmovanja pa so bili skoki na Goriškovi velikanki.
Že prva vožnja zadnjega tekmova- Žvan (MX šport) in Jaka Može (Mel)
Kostrevčev zadetek iz prvega napada v drugem polčasu. V nadaljevanju so imeli Elanovci sicer še nekaj priložnosti, vendar so gostje po zadetku, ki so ga dosegli 29 minut pred koncem srečanja, zaigrali precej bolje in le vse boljšemu vratarju Drkušiču gre zasluga, da Elan ni bil poražen. Kljub drugi točki je Elan še vedno zadnji, naslednjo tekmo pa bo igral v nedeljo v gosteh pri ljubljanskem Slovanu.
NOVO MESTO - Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta vabi otroke od 4. do 7. leta, da se jim pridružijo v telovadnici novomeške gimnazije, kjer se na suhih treningih pripravljajo na zimo. Vadijo ob torkih ob 16. uri in ob četrtkih ob 17. uri, ko bo zapadel sneg pa se bodo preselili na smučišča, kjer bodo v okviru alpske šole malčke seznanili s skrivnostmi veščine alpskega smučanja, kasneje pa se bodo mladi smučarji lahko odločili med tekmovalno ali pa rekreativno vrsto.
nja za pokal Alpe - Adria je pokazala, da sta kandidata za zmago na topliški progi le dva - Boštjan Kampuš, ki vozi za avstrijsko reprezentanco, in najboljši slovenski motokrosist Jani Sitar. Ves čas sta vozila z ramo ob rami, vendar je Sitar imel na koncu več moči in Kampušu ni dopustil, da bi ga presenetil. Tudi med drugo vožnjo so gledalci lahko uživali v velikem boju med obema najboljšima voznikoma. Že takoj po štartu se je na čelo kolone prebil Sitar, medtem ko mu je Kampuš zvesto sledil in ga po nekaj krogih, ko je Sitar na enem izmed številnih ostrih zavojev padel, tudi prehitel. Sitar, ki seje takol pobral in nadaljeval dirko, je z divjo vožnjo začel zmanjševati prednost avstrijskega reprezentanta, kije naposled tudi sam napravil napako, tako da je bil vrstni red na cilju enak kot v prvi vožnji. Tretje mesto je zasedel hrvaški reprezentant Goran Gorički, kije bil v prvi vožnji tretji in v drugi četrti.
sta se zamenjala na drugem oziroma tretjem mestu, bolje pa je bil uvrščen Žvan, ki je bil boljši v drugi dirki. Svoj nastop je uspešno končala tudi edina
deklica na tekmovanju, Natalija Konda, ki je za Mel osvojila 8. mesto.
Po uradnem delu tekmovanja za pokal Alpe - Adria se je nekaj motoristov pomerilo še v skokih na Goriškovi skakalnici. Najdlje, 57 metrov, sta skočila Jani Sitar in Hrvat Marijan Du-mbovič, zmagal pa je domačin Ludvik Mežnar, ki je skočil “le” 56 m, a je imel boljši seštevek vseh treh skokov.
■■
Pl
m
bi
pr
u\
Med obema dirkama za pokal Alpe - Adria so se pomerili tudi najmlajši motokrosisti. V razredu do 60 ccm je dvakrat zmagal Rok Florjančič iz Orehove vasi, Andrej Hvastija iz motoklu-ba Mel pa je bil obakrat drugi, Grga Kodrič, član brežiškega klubu Promo-tor, je bil v prvi vožnji tretji in v drugi četrti. V razredu do 80 ccm je obakrat zmagal Sašo Popovič (Mel); Matej
ZMACIOSLA VJE DOMAČE REPREZENTANCE - Ekipa Slovenije je rV> dirki v Dolenjskih Toplicah predvsem po Sitarjevi zaslugi osvojila prvo mesto, žH njo pa so se razvrstile reprezentance Hrvaške, Italije in Avstrije. Skupni vrstni rev; je kljub temu ostal nespremenjen, saj je Italija zadržala prvo mesto, Hrvaška je\ ostala druga, Slovenija tretja in Avstrija četrta. Na sliki sta reprezentanta Slove• \ nije Marko Škarja in za njim Robert Golež med vožnjo. (Foto: I. Vidmar)
DOLENJSKI LIST
Št. 40 (2355), 6. oktobra 1994
črl
pa
Pa
mt
pa
Pb
za
Iv;
Kt
dv
po
ja,
mi
iei
zai
avi
be
po
ka
tisi
Po
mi
na
Rt
Pn
in
fat
“S;
zaj
Dt
na
pit
Ije;
prt
bo
njf
pa:
kel
da
za
pa:
in
in'
dol
Oc
Cii
M;
pa
Np
U.
Uit
ž
l
K
Novomeška 'ima vdova
Pajek že dober mesec dni ureja čma parkiranja v ožjem središču Novega mesta. Njegove lovke so strah in trepet lastnikov napačno parkiranih avtomobilov. Da je na delu, se že pozna, saj je predvsem v ožjem središču mesta več prostora, še zlasti na stranskih ulicah, ki so bile še pred meseci zatrpane z avtomobilsko pločevino. Novomeškega pajka smo nekaj ur spremljali pri njegovem delu.
| Danes je nekaj lažje biti pešec za rumeno črto z narisanim možicem, saj prav te cone " i Pajk najčešče obiskuje in dviguje tam | Parkirane avtomobile. Že takrat, ko je po mestu še poizkusno vozil izposojeni koprski Pajek, so po njegovem odhodu mnogi ostali Prepričani, da le on lahko odpravi prometne zagate po ulicah Novega mesta. Prevoznik Dan Marn iz Mirne Peči seje kot kooperant Komunale odločil, da bo kupil potrebno dvižno vozilo in odvažal avtomobile. Danes modro vozilo, pajka, že vsi šoferji dobro Poznajo. Tudi kadar se v mestu nič ne dogaja, je dviganje avta zastonjska prireditev za mimoidoče Novomeščane.
Na deluje vselej tričlanska ekipa. Glavni je policaj, ki se sprehaja po mestnih ulicah in zatika listke za brisalce napačno parkiranih avtomobilov. Če kateri izmed njih še posebej moti pretok prometa, pokliče pajka in Postopek se prične.
Najbolj se razburjajo bogati
Prejšnjo sredo dopoldan smo si ogledali, kako poteka pajkovo delo. Približno ob 8. uri tistega dne je dežurni policist Željko Hvalec Po UKV postaji poklical pajka in čez nekaj minut je že bil na prizorišču pred farovžem na Kapitlju. Tam je zidar Aioz Tomazin z Kake svojo lado pustil tako, da je ovirala Promet. Lisice pajka šobile takoj nataknjene, m ko se je pričelo dvigovanje vozila, je iz farovža pritekel lastnik in krilil z rokama. Samo vrečo apna sem nesel noter, pa me že zajebavate. Nimate kaj bolj pametnega dela? Da vas ni sram, da živite na tuj račun!” je vpil na policista, ki je ostal miren in zahteval le Plačilo kazni in polovico cene za dvig pripravljenega vozila. Pustil je osebno izkaznico in Premaknil avto, plačal pa bo Komunali, sicer bo ostal brez osebnega dokumenta.
S policistom Željkom sva odšla na nasledke prizorišče. Katra NM U3-725 je bila Parkirana pri Domu kulture. Željko je izvlekel fotoaparat, posnel prekršek in povedal, ^a je listek o napačnem parkiranju zataknil za brisalce že pred eno uro. Katra je bila Parkirana zelo tesno ob škarpi, zato sta si Ivan m spremljevalec Tone pomagala z dvigalko m vozilce najprej odmaknila od škarpe. Čez dobro minuto je katrca že visela nad pajkom. Odpeljali smo se na parkirišče Komunale na Oikavo. Med vožnjo je stekel pogovor. Šofer a,: Marn je povedal, da dnevno odpeljejo osem | Pa tudi več napačno parkiranih avtomobilov. :a Najpogosteje delajo vsak delavnik od 8. do J- M- ure. Če ga pokličejo, je pripravljen avto a "makniti tudi v soboto in nedeljo. j- “Večina ljudi se zaveda, da je naredila ik Prekršek, in se z delom pajka strinja. So pa e tudi takšni, ki grozijo in so se pripravljeni tudi ^; stepsti. Radi kažejo druge, češ poglejte, kako s° parkirani. Zakaj ne odpeljete tistega?” Pripoveduje Mam. V tem času seje naučil že
marsičesa pri delu z ljudmi. “Še nobenega avtomobila do sedaj nismo poškodovali. Vedno pred dvigom policist popiše vse morebitne poškodbe, šele potem avto dvignemo. Velikokrat kričijo na nas, da jim moramo plačati poškodovan del vozila”.
Anton Tramte je tisti, ki jih kot varnostnik na parkirišču Cikave pogostoma posluša. “Najpogostje tarnajo veliki in mogočni gospodje, lastniki fičkov in pejčkov plačajo kazen in odpeljejo svoj avto. So tudi takšni, ki avto dan ali več pustijo pri nas. Enostavno nimajo 9500 tolarjev, da bi plačali odvoz.”
Za plačilo kazni ni denarja
Ko smo se spet vračali v mesto mi je Marn zaupal, da lahko odpelje skorajda vse vrste avtomobilov razen ene vrste, katera je to, naj ostane skrivnost. A tudi ta problem bo rešen že čez dobrih štirinajst dni.
Vrnili smo se na isto mesto, kjer nas je policist Željko že čakal pred jugom NM-U3-769. Brez težav so ga naložili in odpeljali. Potem smo se čez kapiteljski hrib vrnili na ulico za Metropolom. Kar štirje avtomobili so bili parkirani na prepovedanem mestu. Gospa Dželadinijeva je potem, ko je Željko že napisal listek, pritekla iz hiše. “Samo za tri minutke sem skočila v to hišo.” Nič ni pomagalo. Kazen 2250 tolarjev bo morala plačati na policijski postaji ali kasneje po položnici.
“Delal sem več let na italijanski meji. Naši ljudje so povsod drugje pripravljeni takoj plačati kazen, pri nas doma pa skorajda nihče nima denarja ali pa najde kakšen drug izgovor,” pove policist Željko in doda, da je veliko ceneje parkirati za 70 tolarjev v parkirni hiši ali na parkirišču nasproti avtobusne postaje. Tam je vedno dovolj prostora.
V pričakovanju pajka so drug za drugim prihajali šoferji. Voznica juga NM N5-670 se je izgovarjala, daje skočila le na banko, voznik golfa NM 53-13C je skočil samo na občino in čeprav je prijavljen na borzi, bo kazen plačal na policijski postaji. Medtem je priropotal pajek. Okna hotela Metropol so se pričela odpirati pa tudi z Rehabilitacijskega oddelka so pokukale glave. “Koga bo odpeljal?” so se spraševbali. Opel NM D9-972 je najbolj oviral pretok prometa po ulici. Na koncu je pritekel še Ivan Vidic, delavec Pionirja, ki je potarnal, da še niso dobili plače in kazni ne more plačati. “Če je treba, jo bom pa plačal”, je dejal policistu in odpeljal.
Pajek se loti jaguarja
Zatem smo odšli v Dilančevo in Detelovo ulico, kjer je velikokrat precej napačno parkiranih vozil. Cesta je bila zasedena do zadnjega kotička. Pred izpostavo Ljubljanskega dnevnika sta na pošiljke časopisa čakala dva avtomobila in ni se bilo mogoče zapeljati mimo. Menda je še večja zapora te ulice ob
četrtkih, ko razvažajo Nedeljskega. Kdo bi si mislil, da se bo delavnik pajka končal prav na tem mestu. Malo pred našim prihodom je tako rekoč sredi ulice Rudi Gerbec parkiral svoj avto jaguar. Policist jc od lastnikov prodajaln in drugih uslužnostnih dejavnosti v tem delu mesta zvedel, da je Gerbčev jaguar vselej parkiran tako, sredi ceste. Menda so ga na to že opozaijali, pa jim je zabrusil, da bo kupil vso ulico in jo poimenoval v Gerbčevo.
Pripeljal je pajek in se postavil ob velikega jaguarja. Š svojimi lovkami je zapel kolesa in dvignil prvi del avtomobila. Ni šlo enostavno. Moral je še malo popravljati in prav ta čas je s polnimi usti malice iz lokala prikri-lil lastnik Rudi Gerbec in pričel kričati na ekipo pajka: “Kaj pa mislite? Napačno parkiran avto še ni razlog, da mi ga odpeljete. Prosim, dajte mi svoje podatke”, je zahteval od policista. Ta seje želel mirno pogovoriti z njim, a je bil gospod Gerbec glasnejši: “Meni se mudi v Ljubljano. To bodo urejali moji odvetniki, vendar vam povem, da ta kazen
ne bo nikoli plačana. To vas bo še drago stalo in zapomnite si, kaj ste delali z mano!” Poklical je “svojega človeka” in mu rekel, da bo poklical Stera (ministra za notranje zadeve republike Slovenije), Igor Bavčar pa je tako in tako njegov sošolec. Policist in pajkova delavca so nadiranje gospoda Gerbca mirno spremljali, na koncu pa so zahtevali, da plača strošek nakladanja vozila (4750 tolarjev), sicer bodo jaguarja odpeljali. Pa se Gerbec ni dal: “Sedaj z vami izgubljam svoj dragoceni čas. V Ljubljani mi bo ušel mednarodni posel za 7 milijonov dolarjev. Mi boste že povrnili škodo!” Svojega
“purša” je spet opozoril, naj pokliče v Ljubljano in odpove posel.
Ekipa pajka je vstrajala pri svojem. “Denarja nimam,” je rekel gospod Gerbec, “pa tudi če bi ga imel, ne bi plačal, saj ste mi poškodovali vozilo. Jaguar je edini avto, ki se ga ne sme dvigati. Pri tem se poškoduje podvozje.” Ta čas je na mesto že prišel privatni zavarovalniški agent in prikimaval Rudiju.
Šofer pajka Ivan Marn ve, da se avto dvigne tako, da lisice pripne za kolesa in pri tem je avto, kot bi bil na cesti, zato se o kakršnih koli poškodbah ni bilo vredno pogovarjati. Po dobri uri prepiranja je gospod Gerbec plačal 4750 tolaijev in pajek je odpeljal. Globo za prekršek pa ni plačal, saj si je še denar za pajka sposodil od svojega prijatelja. Ko smo odhajali z Dilančeve ulice, je vseprek kričal, kdo vse ga ne mara in je zahteval odvoz njegovega jaguarja. “Zaposlil bom človeka, ki bo vsak dan zapisal vse, ki napačno parkirajo na ulici,” je bilo še slišati za konec.
Ko sem se vračal v uredništvo, mi je pobiralec parkirnine na Glavnem trgu Zdenko Lesar dal vedeti, da se tako kot pri pajku zatika tudi pri pobiranju parkirnine. Plačajo jo lastniki stoenk, fičkov in jugov, lastniki mercedesov, oplov in drugih dragih avtomobilov pa pogosto odpeljejo, ne da bi se ozrli.” JANEZ PAVLIN
psi naši vsakdanji
Štirinožno zdravilo ali nevarnost?
V šoli učijo novinarje, da ni novica, če pes ugrizne človeka, ampak če človek ugrizne psa. V zadnjem času pa je prav novic, kakršnih novinarska šob ne priznava, precej. Mogoče gre za to, da se več govori o napadalnih psih, najbrž pa drži, da imajo ljudje več psov kakor včasih.
i fak je močno raburil gospoda Gerbca. Njegovega napačno parkiranega avta naj ne bismelodpe ' M, ker je nekaj boljšega od drugih avtomobilov. A pajek ne ločuje med njimi.
Nedavno je v Ljubljani mladoletnik ščuval svojega psa, mešanca med dobermanom in pitbullom, na mimoidoče. Razdraženi štirinožec je ugriznil tri ljudi, napadel in poškodoval bi lahko tudi policista, saj ga je fant spustil z verige. Nič manj krvoločen ni bil pitbuli, kije nekaj dni pozneje divjal po eni od ljubljanskih ulic. Potem ko se je strgal z verige, je napadel in raztrgal psička, ki ga je neka deklica gnala po cesti. Ko je hotela svojo živalco ubraniti pred zobmi pit bulla, je le-ta ugriznil tudi njo. Primeri, da je bil kdo na cesti v strahu pred napadalnim psom, so znani tudi iz Novega mesta.
Problem je v ljudeh ne v psih
O tem govorijo medijska poročila. Ali gre za izmišljotino ali predstavljajo psi na Slovenskem res že nevarnost? Jože Vidic, dr. vet. med., svetovalec ministra za notranje zadeve, se strinja, da je v zadnjem času veliko besed o napadalnih psih, o njihovih ugrizih, skratka o nevarnosti, ki naj bi jo predstavljali psi. Toda po njegovih podatkih se število registriranih pasjih ugrizov v Sloveniji ne povečuje. Opazna pa je neka sprememba, in sicer je zdaj več psov v urbanem okolju, kot jih je bilo nekdaj. Prej je bil pes ves čas na verigi, zdaj je nekako bolj ob človeku. To je lahko nevarno, včasih pa samo deluje na okolico kot nevarnost. Kot meni dr. Vidic, namreč svoje pri vsej zadevi prispeva tudi tisk, ker senzacionalno opisuje dogajanje, na primer ugrize.
Dr. Vidic, ki se že več kot dve desetletji poklicno ukvarja s kinologijo, ob tem ne zanika, da lahko pes pomeni grožnjo okolici, in meni, da dejansko prihaja do neljubih dogodkov, ko napadalen pes poškoduje človeka. “Toda problem je v ljudeh in ne v psih. Težava je, da si ljudje kupijo psa, ki ga ne obvladajo,” meni Vidic. V Sloveniji namreč ni omejitev pri nabavi. Vsakdo lahko kupi psa, kakršnega hoče, in ga lahko šola po lastni presoji. Omejitve so samo pri ravnanju. Pristojni organi ukrepajo v primeru, če pes koga ugrizne. V skrajnem primeru lahko napadalnega psa lastniku tudi odvzamejo, vendar takih odvzemov v naši državi skorajda niso zabeležili.
To, da je problem v ljudeh, se da po Vidicevih besedah razumeti tako, da posameznik preko psa preusmeri svojo notranjo agresijo na okolico. To počnejo
ljudje, ki se sami počutijo ves čas ogroženi, ob psu pa so varni.
Če je v Sloveniji letno 2.000 registriranih pasjih ugrizov, jih od tega 10 zagrešijo pitbulih V navedenih primerih je drugega psa ali človeka napadel pitbuli.
Osovraženi pitbulli
Pitbullterier velja v javnosti za najbolj “osovraženo” pasmo. O tem, ali gre res za izjemno nevarno pasmo, ali so svarila pred temi živalmi nepotrebna, so mnenja različna. Dr. Vidic pravi: “Velika večina teh psov je okolju prijazna. Najbrž zato, ker se lastniki zavedajo, kakšnega psa imajo, in so zato vzgojo prilagodili. Svoje štirinožce so ustrezno socializirali, da prenašajo okolje.” Dr. Vidic meni, da pitbullterierji sami po sebi sicer niso ljubeznivi in prijazni, vendar so tudi posamezni primerki t.i. “miroljubnih” pasem popadljivi in neubogljivi. Kinologi namreč vedo, da se dober pes vede tako, kot želi in potrebuje človek, če ta seveda zna in hoče vzgojiti svojega štirinožca. Med pasmami in psi so genetske razlike, vendar je vedenje posamezne živali rezultat delovanja dednih zasnov in vplivov okolja. Dr. Vidic poudarja: “Najpomembnejše je, da pri vzgoji in šolanju psov uporabljamo predvsem pozitivne oblike motiviranja, kar je nedvomno edina prava pot, da bomo imeli prijetnega spremljevalca, ki nam bo polepšal in popestril življenje.”
V tej luči najbrž ni kaj očitati Nietzscheju, ki je bil prepričan, da je pes šele kot hlapec človeka postal pasji. Pes je bil pač prisiljen početi grobosti tako v službi elitnih nemških enot kot v službi perzijskih vojakov ali v pasjih bojih v angleških pasjih arenah in v drugih primerih.
Žal smo bridkosti pasjega hlapčevstva človeku priče tudi danes. To potrjujejo omenjeni ljubljanski primeri, ko je napadalni pes grizel na željo svojega lastnika, prav tako kažejo na to pasji boji. Uradno teh bojev v naši državi ni. Kot igra so sicer dovoljeni, vendar so dejansko prepovedani, ker pomenijo mučenje živali, zato jih javno ne organizirajo. Toda v javnosti se govori, da pasji boji kljub temu potekajo skrivaj, po dosegljivih informacijah tudi v Novem mestu, kjer vedo za nekatere primere, ko ima človek napadalnega psa v stanovanju v bloku.
Kako naj se družba obnaša, da ne bo imela sitnosti s psi? Pismo bralca v enem od časopisov svetuje, naj oblast z zakonom prepove vzrejo in promet nevarnih pasjih pasem.
“Taka gonja in prepoved določene pasme psov bi bila napačno početje. V vsakem primeru je sicer treba nadzirati število psov in kinološko preverjati usposobljenost ljudi za to, da imajo pse. Potrebno bi bilo potrdilo, toda ne policijsko, ampak potrdilo kinološke zveze,” meni dr. Vidic.
Zdravilo na štirih nogah
Zaradi posameznih popadljivih psov, ki so divji zaradi svoje in zaradi človekove “pasje” narave, pade slaba luč na številne štirinožce. Toda kinologi opozarjajo na številne pozitivne strani človekovega druženja s psom. Menijo, da je pes koristna družba za otroke in starejše. Kot ugotavljajo, božanje psa in sproščeno bivanje z njim niža krvni pritisk. Pri lastnikih psov so opazili, da govorijo počasneje in mehkeje, da imajo bolj sproščen obraz in so manj podvrženi stresom kot enako stari ljudje brez psa. Pes omogoča človeku stike z drugimi ljudmi. S psom v roki imamo ob sebi najboljše sredstvo za pogovor na cesti ali v parku s povsem tujimi ljudmi. Pes je zdravilo na štirih tačkah proti depresijam, osamljenosti, srčnim obolenjem in drugim tegobam. Podatki kažejo, da med lastniki psov skoraj ni samomorilcev.
Kinologija je v Sloveniji v razmahu, in ker je pes človeku lahko neprecenljiv pomočnik, je ta razvoj koristna zadeva. Zgodbe o ugrizih opozarjajo še na drugo. Videti bi bilo kot nasilje, če bi zahtevali, naj bodo vsi ljubitelji psov včlanjeni v organizacije, ki sprejemajo samo vzgojene, vodljive in prijazne pse in kjer je jasno, česa pes ne sme početi. Toda več ko bo psov, več bo strahu pred psi, ki se sprehajajo po zelenicah in ulicah, na vrvici ali prosto, z gospodarjem ali sami. Psu, ki ti gre nasproti, ne piše na čelu, da je miroljuben in vzgojen, prav tako ne bereš misli njegovemu lastniku.
MARTIN LUZAR

predšolska vzgoja otrok drugače
Mesto, znano po otrocih
Vzgoja otroka v prvih letih življenja je najbolj pomembna in tega so se v italijanskem mestu Reggio Emilia zavedali že pred tridesetimi leti, ko je njihov pedagog Louis Malaguzzi začel v njihovih vrtcih uvajati drugačen pristop vzgoje. Vzgojo, ki izhaja iz otroka, je imela pred kratkim priliko spoznati tudi mlada novomeška diplomirana pedagoginja Renata Padovan.
sami. Njihova samostojnost je zelo poudaije-na, zato so tudi njihovi izdelki zelo izvirni. Pri likovni vzgoji jih usmerja t.i. ateljerist. Zanimivo je tudi to, da so ogledala pa tudi ostale stvari, na primer njihovi izdelki, za otroke montirane v njihovi višini, kar pri nas pogosto
naše korenine
pozabljamo.
Vsega ni mogoče prenesti
Renata, ki je v naših vrtcih delala, ko je bila na praksi v srednji šoli pa tudi potem, ko je študirala, pravi, da z našim načinom vzgoje sedaj ne bi mogla več delati. Seveda se zaveda, da vsega ni mogoče prekopirati, ampak da je potrebno pobrati tisto, kar bi tudi pri nas dobro delovalo. “V Reggio Emilii zelo poudarjajo otrokove pravice in izhajajo iz otrok, zaupajo v njihov potencial, jih pustijo, da pove-
“Otrok je narejen iz sto otrok, ima sto jezikov, sto rok, sto misli in misli na sto načinov, na sto načinov sc igra in govori. Zal mu jih šola in kultura ukradejo devetindevetdeset. Ločijo mu glavo do telesa, mu govorijo, naj misli brez rok, naj dela brez glave, naj posluša in naj ne govori, naj razume brez radosti in naj ljubi in bo očaran samo za veliko noč in božič...” Pesem, iz katere povzemamo ta odlomek, je zložil oče reggio pedagogike Loris Malaguzzi.
Italijansko mesto Reggio Emilia je s posebnim pristopom do vzgoje predšolskih otrok zaslovelo po celem svetu. Kako tudi ne, saj je mesto, kjer je ustvaijanje otrok čutiti na vsakem koraku! Renata Padovan iz Novega mesta je več kot pol leta preživela v tem mestu in v vrtcih, kjer je proučevala njihov način vzgoje in sodelovala v projektih, ki jih delajo otroci ter vse pridno beležila in dokumentirala. Kot diplomirana vzgojiteljica si je zaželela dodatnega izobraževanja. Ker pri nas še nimamo visoke šole za vzgojitelje, sc je javila na razpis za štipendije, ki jih je razpisala italijanska ambasada. Bila je izbrana in danes, ko je še vsa navdušena nad načinom vzgoje, ki ga je spoznala v tem mestu, pravi, da se je odločila še za eno leto študija na fakulteti v Padovi. Izkušnje namerava potem prenesti na naša tla, seveda ne kar vse po vrsti, kajti pri nas imamo tudi svoje značilnosti, ki jih moramo upoštevati. O tem, kaj je reggio pedagogika, za katero se je začel zanimati ves svet, je spregovorila tudi za naš časopis.
Z razstavo zasloveli po svetu
Da se je Renata odločila za spoznavanje reggio pedagogike, ni nič čudnega, saj so jo že od nekdaj zanimale drugačne oblike dela z otroki. Od tod tudi njena diplomska naloga o vzgoji in izobraževanju predšolskih romskih otrok v novomeški občini, za katero je februarja letos prejela Prešernovo nagrado. “Ko sem šla na italijansko ambasado na razgovor za štipendijo, sem bila prepričana, da imam zelo malo možnosti, ker sem si za študij izbrala pedagogiko. Vendar sem se zmotila, bila sem izbrana in januarja sem odšla v Reggio Emilio,” razlaga Renata.
Reggio Emilia ima 130.000 prebivalcev in čeprav ima zelo malo otrok, jih je v mestu čutiti povsod. V mestu imejo zelo bogato založniško dejavnost in tako so izdelki otrok od razglednic, načrtov mesta in publikacij z njihovimi projekti na voljo skorajda povsod. Pred leti so njihovi otroci naredili razstavo svojih izdelkov, poimenovali sojo “Sto jezikov otrok”. Razstava je potem šla po svetu in mesto je po nji zaslovelo. Naenkrat so vsi hoteli spoznati reggio pedagogiko, ki dela čudeže iz otrok. Prejeli so tudi več mednarodnih nagrad. Tudi Renata je, ko je še študirala, prebrala zapis o tem v Newsweeku, da obstaja v Reggio Emilii posebne vrste predšolske vzgoje. Ko je prišla v to mesto, je imela kaj videti. Reggio pedagogika izhaja iz otroka, ali kot je dejal njen idejni oče: “Otrok je narejen iz sto, otrok ima sto jezikov,.. Žal mu jih ukradeta devetindevetdeset šola in kultura...”. Pri njih se trudijo, da pustijo otrokom vseh “sto jezikov in sto misli”.
Prve tri tedne je Renata porabila, da se je seznanila z novim okoljem in njihovo filozofijo, potem sc je vključila v projektno delo. “V vrtcu imajo ekipo sedmih pedagogov in vsak od pedagogov je zadolžen za 5 vrtcev; eden izmed njih je bil moj mentor,” razlaga Renata. Vzgojitelji se ves čas sproti izpopolnjujejo, predvsem pa so to ljudje, ki opravljajo poklic z dušo in srcem. Za delo nimajo takšnih in drugačnih zavezujočih programov, kakršne poznamo pri nas, ampak prisluhnejo otrokom, kaj jih zanima, in jim potem pomagajo, da z raziskovanjem sami pridejo do odgovora. Tako se rojevajo projekti, ki pa lahko trajajo različno dolgo, tudi do eno leto. Vzgojiteljica mora biti dobra organizatorka, vse ostalo je prepuščeno otrokom. Ves čas jih opazuje, snema in fotografira, jim sledi, kako prihajajo do končnega izdelka, ki ni sugeriran in je samo njihov. “Takšno poučevanje ali vzgoja je zahtevnejše, otrokova vprašanja in odgovori so nepredvideni in od vzgojitelja zahteva več znanja in iznajdljivosti,” razlaga Renata. Vse projekte dokumentirajo in shranijo. Če se otroci čez leta lotijo podobnega projekta, najprej pregledajo dokumentacijo, kaj so na to temo že raziskali njihovi predhodniki, in od tam nadaljujejo.
Vsi v vrtcu so pomembni
Njihovi vrtci imajo velike okna, veliko ogledal in v sredi trg oz. vrt, kjer se lahko igrajo ali pa opazujejo naravo. Tudi oprema vrtca ni nič posebnega, morda le v tem smislu, da ni
standardna in uniformirana, ampak zelo domiselna in preprosta. V glavnem jo naredijo skupaj s starši. Nasploh je vloga staršev v vrtcih zelo velika. V vrtcih so pomembne ne le vzgojiteljice ampak tudi kuharice in snažilke, saj poteka del vzgojnega procesa tudi v kuhinji. Otroci so zelo samostojni in odgovorni. Že od vsega začetka imajo na voljo prave krožnike, skodelice, prav tako je tudi pri drugih stvareh. “Zanimivo je, da pri nas igrače po igri vsakič pospravimo, pri njih ostanejo razni njihovi izdelki v prostoru toliko časa, kot si želijo otroci, zato je pogled na vrtce zanimiv tudi, kadar v njih ni otrok,” pravi Renata. Tudi kadar gredo ven na igrišče, se ne le igrajo, ampak tudi raziskujejo. Na vrtovih so tako hiške za živali pa mlinčki na vodo, mostovi, vse to pa naredijo sami. Za igro in raziskovanje uporabljajo tudi kopalnico, kjer delajo poskuse z vodo.
“Zelo pomembna je pri njih tudi komunikacija, tako imajo prostor s pravim pisalnim strojem in slovarjem. Vsak delavec v vrtcu ima svoj nabiralnik, kamor otroci odvržejo pisma, če jim želijo še kaj povedati,'"pove Renata. Tudi vsa vabila za roditeljski sestanek pišejo otroci
«
Katera šola je bolj važna?
Renata Padovan
O Gradišču bi se verjetno dalo marsikaj zapisati. Že ime vasi je tako, da bi hitro spravilo domišlijo v tek. A ko se pogovaijam s Stankom Hočevarjem z Gradišča pri Šentjerneju, ni treba dosti domišljije. Njegova pripoved je kot domišljija sama. Droben možakar je. Človek bi mu ne prisodil osem križev in še devetega skoraj pol, a je njegov bistri, skoraj deški pogled varljiv: veliko več izkušenj je dal skozi in več težkega in neprijetnega je doživel, kot pa bi mu človek na prvipogled prisodil.
“Konje mora človek poznati. Če je orodje dobro naravnano in so živali zadovoljne, se bodo s pravim človekom tako ujele, da ni vmes potreben noben bič,” pravi Stanko in mi pripoveduje, kako je bilo tistikrat, ko je prišel iz vojske na dopust in ga je soseda prosila, naj ji zaorje njivo. “Najprej sem moral pravilno naravnati plug. Prej so bili leseni, s temi je bilo težko. Potem ko so prišli železni, je bilo lažje. Privil si prave vijake, verigo nataknil na pravo luknjo in plug je bil uravnotežen. Če so bile še živali dobro navajene, je bilo oranje veselje. Na začetku njive sem zastavil plug in pognal živali, ki so potegnile, da je bilo veselje. Potem je šlo vse skupaj čez celo njivo, najprej konji in plug, zadaj pa jaz z rokami v žepu, veselo žvižgajoč. Takrat sem lahko še žvižgal, saj sem imel vse zobe. Ko so konji prišli na kraj njive, so počakali, da sem plug obrnil, ga nastavil v novo brazdo, in spet je šlo vse skupaj nazaj. Ne vpitje ne grožnje z bičem niso bile več potrebne.” Tako pripoveduje Stanko o svojem sožitju z naravo. Mnogo izkušenj ima. Takih in drugačnih, saj se je s svojega doma v Gradišču podal v svet v prvo službo, ko mu je bilo komaj devet let.
Prva pot ga je vodila v Gabrje. Deček ni prišel v prijazne roke. Gospodarje bil krut. To je kaj kmalu občutil. Ko so mu krave ušle v škodo, se je gospodar tako raztogotil nad mladim pastirjem, da gaje pahnil v zid. Ves je
Stanko Hočevar z Gradišča s hčerko Mimi
bil razbit in krvav. Tak je hotel pobegniti domov, a je gospodar s konjem pojczdil za njim, ga dohitel in odpeljal nazaj. Pri njem je moral služiti še eno leto in še sedaj, ko je od takrat minilo več kot sedem desetletij, Stanko stvari ni pozabil. Iz časovne razdalje vidi vse še bolj jasno in razločno. Kajti gospodar ni bil nasilen samo do živali in svojega malega hlapčka, takšen je bil njegov način življenja nasploh. Ni bilo naključje, da je končal nasilne smrti -lastni otroci so dvignili roko nanj. Tiste družinske tragedije v Gabrju se starejše generacije verjetno še spominjajo.
Se celo vrsto gospodarjev je Stanko potem preskusil in k sreči so bili vsi prijaznejši od prvega. Pri njih seje naučil marsikaj koristnega za življenje: odnosa med ljudmi in živalmi na primer pa sožitja z naravo ter kako lahko človek koristno uporabi vse, kar narava daje, tudi šibje in slamo, ter to, kako iz darov narave napraviti lične izdelke za domačo uporabo
druga mati 38 otrokom
Zlato srce Kukčeve mame
Čeravno ljudjem zvečine bolj ostajajo v spominu osebne tragedije ali katastrofe kot prijetni dogodki in izkušnje, se dobrote vendarle vsakdo rad spominja. Je dobrosrčnosti in dobrih dejanj manj kot tistih, ki polnijo črne kronike, ali jih le ne znamo dovolj ceniti in popularizirati? Primer Kukčeve mame iz Krmelja, ki bo februarja prihodnje leto dopolnila 72. leto, je tak svetal žarek, kakršen plemeniti človeško dušo. Kukčeva mama je namreč bila celih 30 let varuhinja in vzgojiteljica kar 38 otrok.
Gospa Pepca je pazila na te otroke, kakor da bi bili njeni. In to njeno materinsko skrb in preprostost so otroci najbolje občutili na svoji koži, zato Pepco Kukec še danes, ko so že pri svojem kruhu in imajo sami družine, kličejo kar mama.
Ko so se septembra v prostorih krmeljske osnovne šole na povabilo Kukčeve mame srečali njeni nekdanji varovanci že s svojimi otroki, so v prijetnem kramljanju in zabavi preživeli nekaj nepozabnih uric. Zbrane je pozdravila nova ravnateljica šole Berta Logar, ki je spet pokazala, da ima široko srce pa tudi obilo smisla za organizacijo takega, vsaj za Krmelj še nedoživetega dogodka oz. snidenja. Za to je pravzprav dal pobudo Brane Lindič, član skupine 12. nasprotje, ki je bil s svojim bratom Vilijem Resnikom, pevcem priljubljene skupine Pop design, v prvem “paketu” treh varovancev Kukčeve mame. Brane je Kukčevi mami tako srečanje predlagal, ko jo je obiskal med svojim nastopom v zdravilišču Terme Čatež, in odtlej je gospe Pepci pogosto rojila po glavi ta želja.
Ne cenika ne delovnega časa
Kukčevi mami materinstvo ni bilo dano, zato je ljubezen še toliko bolj nesebično razda jala otrokom, ki sojih mamice pripeljale v var stvo že navsezgodaj, še predno je njihov delavsk avtobus krenil, predvsem proti sevniškim pod jetjem Lisci in Jutranjki. Vstajala je zgodaj zjutraj, pred 5. uro, da je zakurila štedilnik in
so tako še speči otroci prišli na toplo in v varstvu nadaljevali spanje pravičnega. Nekatere matere so pripeljale otroke že čez noč, da jih ne bi tako zgodaj prenašale iz tople posteljice.
“Težko je bilo za mamice, ne za mene. Kakor je katera hotela, tako je bilo,” pove Kukčeva mama. Pri tem se ji zdi kar samoumevno, dani določala kakšnega delovnega časa niti cenika svojega “vrtca”, ki ga Krmelj tedaj še ni premogel. Matere so prispevale toliko denarja, koliko se jim je zdelo. V misli se ob tem prikradejo številni tisti, ki se danes ukvarjajo s t.i. alternativno medicino, kjer sicer tudi ni napisane “tarife” storitev, a to očitno postaja dober posel. Kukčeva mama, prava dobrota, pa je na jesen svojega življenja skrhanega zdravja in od dobrote svojih nekdanjih varovancev je odvisno, ali si bo lahko privoščila kakšen dan okrevanja v zdravilišču, ker je “socialna” tudi na začudenje in ogorčenje njenega zdravnika gluha in slepa za njune zahteve, da ji omogočijo rehabilitacijo v zdravilišču. Imelajeginekološke operacije, žolčne kamne, zdaj jo tako bolijo noge da ponoči dostikrat ne more spati. Zdravila ne zaležejo, zatoji obetajo operacijo kolena... Zdravilišča pa ji komisija oz. konzilij v Krškem nikakor ne odobrita. “Moj zdravnik dr. Senica je zelo dober. Piše pritožbe v Ljubljano, pa mi nič ne ugodijo,” zagrenjeno pove Kukčeva.
Obilo razumevanja za ženino razdajanje otrokom je imel tudi mož Ludvik. Sprva je rudaril v krmeljskem rudniku, penzijo pa dočakal v tamkajšnji Metalni. Otroci v vrtcu
Kukčevih so se z dobrodušnim “stricem Ludvikom” tudi radi igrali. Soseda, sicer pa učiteljica na krmeljski šoli Milena Papež pravi, da je bila Kukčeva mama do otrok, ki jih je pazila, ljubeča in stroga. Ko so že odšli iz njenega varnega varstva, v vrtec ali šolo, so se radi vračali k njej, zlasti ob njenem rojstnem dnevu in 8. marcu.
Kar devet naenkrat
Kukčeva mama je bila dobra varuhinja, kajti v treh desetletjih se ni nikoli niti enemu izmed otrok kaj pripetilo, čeprav je nova hiša Kukčevih poleg glavne ceste. V stari hiši, kjer je začela z varstvom sorodnice Brigite, ki ji je tako prirasla k srcu, da ji pravi “zlata” in jo ima kar za svojo hčer, so bile bivanjske razmere dosti slabše. Se posebej zahtevno je bilo varstvo prve generacije, prve trojice. Kar 9 otrok hkrati je Kukčeva mama pazila takrat, ko so začeli zidati hišo v spodnjem Krmelju. Otroke je varovala, hranila (pravi, da so imeli najraje makaronovo meso) in vzgajala brez pedagoške izobrazbe, a z veliko življenjsko modrostjo. Zdaj lahko popazi le še na Brigitincga sina.
do, kaj jih zanima, in jim pri odkrivanju odgovorov organizacijsko pomagajo,” pravi Renata. Tudi naši otroci niso nič manj zvedavi, kot so njihovi, le naš način vzgoje je drugačen. Vendar se stvari tudi pri nas spreminjajo.
Renata Padovan je še mlado dekle in glede na to, da se je odločila še za študij v Padovi, lahko pričakujemo, da bo od sosedov prinesla še kakšno zanimivo izkušnjo in jo posredovala našim delavcem v predšolski vzgoji, saj tudi naši otroci zaslužijo vse najboljše.
JOŽICA DORNIŽ
in za na trg. Njegove pletarske mojstrovine so razveselile marsikatero gospodinjo in še danes dobiva naročila iz daljnih krajev. Ene stvari pa se ni nikoli ni dobro naučil in tega ga ni sram priznati. Za pisanje ni bilo pravega časa in priložnosti. Šolo je pričel v Šentjerneju, Komaj se je naučil nekaj črk, že je moral služit v Gabrje, kjer pa so se v šoli že učili cirilico. S šolo si zaradi selitev od enega gospodarja k drugemu tako ali tako ni bil nikoli na čistem in tako je ostalo tudi pozneje. Stanko je pač vedno dobro bral, kar mu je sporočala narava, bolj slabo pa mu je šlo od rok tisto, kar so od njega hoteli ljudje.
Ti so ga vedno na silo ločevali od doma. Ko si je doma na Gradišču že ustvaril družino in je imel z ženo Rezko že dva otroka, je moral služit kralja. Drugič so ga pobrali med drugo svetovno vojno. Obkolili so hišo in ga vzeli s sabo. Dodelili so ga Cankarjevi brigadi, za katero je opravljal rekvizicije po Suhi krajini. S čredo živine naj bi z levega prešel na desni breg Krke, a to zaradi narasle vode ni bilo mogoče. Med čakanjem so ga zajeli nasprotnikovi vojaki in ga vtaknili v ljubljanske zapore, potem pa na delo v zloglasni Todt. Tam nekje pri Ribnici je bilo, ko je nemška vojska razpadla, Stanko jo je skupaj še z nekaj domačini mahnil domov. Tako je bil spet med svojimi.
Šest otrok imeta z ženo Reziko. Hčerka Mimi je doma, ena hčerka je za mlado pri sosedu čez cesto, drugi otroci so se razkropili po svetu: eno od hčera je življenje pljusknilo celo v daljno Kanado. Tudi enajst vnukov je menda že v sorodsrvu. Čas pač teče in družina raste. A na domačiji v Gradišču, ki jo je Stanko Hočevar podedoval od svojega očete Ignaca in matere Urške, doma iz Suhadola, čas ne dela tako hitrih korakov. Stanko mu ne pusti, da bi pred sabo na slepo podiral vse, kar je on v sožitju z naravo ustvaril. “Še vedno imam v hlevu kavko, s katero bi lahko vozil vsak otrok, “ pravi Stanko, in če je že pri hiši “kavka” (star konj po domače), gotovo ima tudi plug, ki ga zna Stanko nastaviti tako, da se zna ta “kavka” skoraj sama sprehajati z njim po njivi. To pa je že več kot pa tista abeceda in azbuka, ki ju je v šoli zgrešil. To je šola življenja.
TONE JAKŠE
Navkljub bolezni, kiji onemogoča, da bi še pazila večje število otrok, ohranja vedrino duha in smisel za humor. Tako je bilo tudi na že omenjenem srečanju, kjer seje Kukčeva mamica, podobno kot druge Krmeljčanke, izkazala kot kuharica dobrot, predvsem potic in peciva. Ženske, po letih njej blizu, so hvalile Pepco, češ daje “držala pokonci pol Krmelja.” Pravijo, da brez nje sploh ni zanimivo na izletih krmeljskih upokojencev.
Njeno otroštvo na Kovačevem hribu ni bilo posuto z rožicami. V številni 10-članski družini je bila Pepca peti otrok. “Ate je rekel, da mora biti sin, četudi bo 20 otrok! Bilje vojni invalid. Na soški fronti pri Doberdobu je izgubil levo nogo. Na koščku zemlje nismo sejali pšenice, le krompir, da je bilo za preživetje. Dobrih 12 let stara sem šla služit, gospodinjit v Trebnje k Pungartnikovim. Ni bilo lahko, ker je bila gospa zelo stroga in sem jih včasih dobila tudi s palico. Mami sem se smilila in sem po enem letu šla domov. Neka gospa nad Jelovcem me je hotela posvojiti. Jaz bi kar šla gor, mama pa ni bila za to,” pripoveduje Pepca Kukec. Med vojno je bila tudi njihova družina prisiljena nu trnovo pot izgnanstva. V Neresheimu v Nemčiji je Pepca spoznala moža Ludvika. Čez poldru-, go leto bosta praznovala zlato poroko.
PAVEL PERC
Najstarejši varovanci (z leve proti desni): Metoda Okorn, Vili Resnik, Kukčeva mama, Iztok 0 in Brigita Bevc.
NAGRADI V RIBNICO IN MOKRONOG
Žreb je izmed reševalcev 37. nagradne križanke izbral BOGA ABRA-HAMSBERGA iz Ribnice in RINALDA MUZGO iz Mokronoga. Abrahamsbergu je pripadla denarna nagrada, Muzga pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 17. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 39. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 37. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 37. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KOSITER, OSTRINA, TERITAL, OKA KRANJSKA, GON, DOTOK, POSTOPAČ, NENA, ANKARA, AKANT, SER, ALABASTER, AGAR, KLAN, OSE, TAKT, AKRA, RAK.
prgišče misli
Družba, ki se hrani samo s “sprejemljivimi” idejami, ni sposobna opravljati svoje funkcije prilagodljivosti, ni sposobna obstajati. Razpade ali zaradi kaotičnosti ali rigidnosti.
F. BUČAR
Danes pot mišljenja vodido molka, sčimernaj bi bilo mišljenje obvarovano pred tem, da se izrabi v enem letu.
M. HEIDEGGER
Strah povzroča asimilacijske procese, briše narodne manjšine in majhne narode staplja v velike.
D. JANČAR
Težimo za višjimi dosežki, veseliti pa se moramo tudi majhnih, tistih, ki so jim ljudje dorasli.
F. CERAR
NAGRADNA KRIŽANKA
39
“Zaradi pomivanja posode ti ni treba skrbeti, ker mi je soseda posodila.........”
UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
USMRTITEV
PRAŠIČA
DOMAČ PRI VINU
ITAL
SOPRANI-
STKA
TEBALDI
Ki
IMENOVATI
DEBELO
MLETA
KORUZA,
PŠENICA
»v
CIRKUSU
SVILENA
TKANINA

S
T

TURŠKA
DETELJA
VODNA
ŽIVAL
SALOMONOV
UGANKAR
IX
AVTOR:
RUDI
MURN
OOSTRAN-UM DEL NAPRAVE
PRIPRAVA
ZA
OPIRANJE
SOL SOU-TRNE KI SL

NA NOVO SUOCA ZVEZDA
0
TRINiTRO-
TOLUOL
JSTARO-
Ž1DOVSKJ
KRALJ
DELEŽ
DRUŽAB-
NIKA
n
SUKAR
ŠUBIC
MESTO V ALZACIJI (FRANCIJA)
PAVEL
KUNAVER
MESTO NA OTOKU LUZON
VILA
ROJENICA
ENIGMA
ENIGMA
ENIGMA
ENIGMA
ENIGMA
ENIGMA
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
SLADKOV.
ROPARSKA
RIBA
ZADNJE
PECIVO
GRŠKI
BOG
LJUBEZNI
POLDRAG
KAMEN
MESTO V FRANCIJI, SEVERNO 00
AVIGNONA

PESNICA
BUDAU
JED IZ RIBJIH IKER
L
PETER
OVSEC
LADRO
KOROŠEC
DEL
HARMO-
NIKE
KRAJ PRI RAKEKU
KAR
POKRIVA
OGRODJE
LADJE
GRŠKI
FILOZOF
Slovenija in softverski pirati
Slovenija se je računalniško razmeroma hitro razvib kljub oviram, ki sojih togo misleči uradniki v nekdanji Jugoslaviji nastavljali na tej poti. Danes se računalniški ekrani svetijo vsepovsod, od pisarn do otroških sob, vendar pa se dežele na sončni strani Alp še vedno drži slab sbves: za razviti svet smo še vedno Balkanci, predvsem zaradi močno razširjenega softverskega piratstva. Pravijo, da smo pravi raj za pirate. Na računalnikih po naši domovini namreč še vedno teče ogromno piratskih kopij programov, legalnih pa je razmeroma malo.
Če je bilo softversko piratstvo v začetnih časih še nekako opravičljivo, ker se je računalniška pismenost kljub pomanjkanju denarja, carinam za računalnike in programsko opremo hitro širila prav po zaslugi poceni piratskih kopij programov, pa zdaj teh tako in tako majavih opravičil ni več. Romantičnih časov računalništva, ko seje iz tujine tihotapilo matične plošče, diskovnike, spominske čipe pa seveda najrazličnejše programe in programčke, ker se vsega tega doma niti kupiti ni dalo, teh časov je bilo nepreklicno konec že pred leti. Na slovenskem trgu se da kupiti in dobiti vse, od strojne do programske opreme, in to niti ne po zasoljenih cenah. Lahko bi rekli, da je zdaj čas normalnih razmer, to pa pomeni red tudi na področju nabavljanja računalniških programov.
Zanimivo je, da so se tega prvi zavedeli prav računalničarji sami, in to ne samo tisti zagnanci, ki so v slovenskih računalniških revijah kot prvi prenehali objavljati oglase za razpečevanje piratskih programov, ampak predvsem sestavljalci lastnih računalniških programov. Kako je, če ti kdo krade izdelek, so namreč skusili na svoji koži.
Vendar bi pri nas softversko piratstvo še dolgo cvetelo in se bohotilo, če bi bil boj pro-li njemu odvisen le od razvoja splošne zavesti. Razviti svet nam daje vedeti, da moramo Pomesti tudi na tem dvorišču, če želimo Postati urejena razvita družba. Tako pred slovensko državo ni oziroma ne bi smelo biti nobene dileme, ali dopuščati softversko piratstvo ali ne. Pot v Evropo in v razviti svet z dopuščanjem softverskega piratstva nima nič skupnega. Pri nas že poteka sprejemanje pove protipiratske zakonodaje, ki napoveduje oster boj nelegalnemu kopiranju računalniških programov. Najbrž bosta že Pred koncem tega leta sprejeta dva ključna zakona, ki bosta posegla tudi na področje Preprečevanja softverskega piratstva: zakon ° zaščiti avtorskih pravic in novi kazenski zakon. Oba zaostrujeta zaščito avtorjev pred nelegalnim kopiranjem njihovih del, za
kršitve pa naj bi bile predvidene visoke kazni. Naša zakonodaja bo s tem usklajena z evropsko zakonodajo na tem področju.
Palica za pirate in uporabnike njihovih storitev je torej pripravljena. Za premike na boljše pa samo palica ni dovolj. Tu so tudi korenčki. Močne softverske hiše, kot so denimo Microsoft, Borland in Lotus Develop-ment Corporation, imajo pri nas svoje
pooblaščene predstavnike, ki ponujajo programe in vse, kar gre zraven legalnega nakupa (no, prav vse, kar dobi kupec drugje v svetu, še ne!) po sprejemljivih cenah. Poleg tega je mogoče pri nas kupiti pakete programov po močno znižanih cenah, če se kupec izkaže, da ima vsaj kakšen podoben softverski program legalno kupljen. S tako akcijo je pri nas ta mesec začel Lotusov predstavnik Src iz Ljubljane. V promocijski akciji, ki velja samo v Sloveniji, ponuja v oktobru in novembru najnovejšo inačico paketa programov Smart-Suite 3.0 po zares nizkih cenah vsem lastnikom kateregakoli programa iz vrste urejevalnikov besedil, preglednic in podatkov baz. SmartSuite vsebuje šest programov: urejevalnik besedil AmiPro 3.1, najnovejšo inačico urejevalnika preglednic 1-2-3, urejevalnik podatkovnih baz Approach 3.0, program za prezentacije Freelance Graphic 2.1, rokovnik Organizer 1.1 ter multimedijsko orodje za snemanje slik in zvoka ScreenCam
1.1. Vse to za lastnike kakšnega Lotusovega programa po 39.990 tolarjev, za lastnike programov drugih softverksih hiš pa po 44.990 tolarjev. Priložnost je zares izjemna in vredna pozornosti. Tako poceni se do legalnega vrhunskega softvera ne pride prav pogosto.
Lotus tako pomaga Sloveniji v boju s softverskimi pirati in omogoča uporabnikom, da na razmeroma poceni način postanejo legalni uporabniki programaov. Seveda tako Lotus kot druge softverske hiše, ki ponujajo podobne promocijske pakete, tega ne počnejo le iz ljubezni do prijazne podalpske deželice. Vse to je del neizprosnega boja, ki ga bijejo med seboj za kupce. Menedžerji dobro vedo, da je najpomembnejše, da uporabnik začne delati z njihovimi programi, potem se bo še naprej odločal za nove inačice in druge programe. Taki so pač zakoni softverskega trga.
MILAN MARKELJ
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Nezavest
Kaj se dogaja v globoki nezavesti?
Globoka nezavest, v kateri ugasnejo obrambni refleksi in postane mišičje ohlapno, kaj lahko povzroči odpoved osnovnih življenjskih funkcij zaradi blokade zgornjih dihalnih poti z jezikom ali zaradi pritekanja tekočine v dihala. Bolniki, pri katerih se razvije koma zaradi bolezenskega dogajanja v mož-ganovini, skoraj praviloma bljuvajo in prav te izbljuvane mase lahko zaidejo v sapnik in bronhije. To je tudi največkrat vzrok smrti pri komi zaradi procesov v možganih, če bolnik ni pravilno oskrbovan že na terenu.
Zato moramo že v okviru prve pomoči dati takega bolnika v stabilni bočni položaj, da se ne bo zadušil!
Kako pomagamo nezavestnemu bolniku že na terenu?
Na terenu nezavestnemu bolniku najprej zavarujemo dihalna pota. Dihalne poti mu sprostimo z očiščenjem in s pravilnim bočnim položajem. Če je bolnik v globoki komi, ki se še poglablja, mu je najbolje vstaviti v dihalna pota cev (strokovno ji pravimo tubus).Predvsem na terenu tako oskrbimo poškodovance, pri katerih je poleg poškodb glave prizadet še kak drug del telesa (če gre za številne poškodbe!). Pri teh se namreč splošno stanje zelo hitro slabša in pogosto zastanejo osnovne življenske funkcije in je potrebno oživljanje. To pa je pri bolniku, ki že ima vstavljeno cev za dihanje, dosti lažje in seveda učinkovitejše.
Potem, ko smo nezavestnega bolnika okrbeli, ga moramo hitro, vendar obzirno prepeljati na ustrezni oddelek najbližje bolnišnice. Bolnika med prevozom ves čas nadziramo, beležimo
vse spremembe stanja in po potrebi tudi ukrepamo. S stanjem in časovnim pojavom sprememb seznanimo zdravnike, ki bodo bolnflfh zdravili v bolnišnici.
Nezavesti zaradi motene presnove
Te oblike nenadnih nezavesti nastanejo zaradi bolezensko motene presnove in posledičnega notranjega zastrupljanja organizma s strupenimi presnovki. Ker te motnje in posledične nezavesti dostikrat nastanejo hitro, moramo pogosto ukrepati prav na terenu. Nezavest je pri tem največkrat globoka, tako da govorimo o presnovnih komah.
Najpogostejši vzroki presnovnih kom
Presnovne kome najpogosteje nastanejo pri motnjah delovanja trebušne slinavke, jeter in ledvic. Pri motenem delovanju trebušne slinavke se lahko razvije koma zaradi zvišanega ali znižanega krvnega sladkorja.
Na kaj moramo biti pozorni pri ugotavljanju vzroka kome?
Ko ugotavljamo presnovno komo in presojamo resnost stanja, so nam v neprecenljivo pomoč laboratorijske preiskave. Vendar pa na terenu največkrat ni mogoče dobiti laboratorijskih izvidov. Prav tako nam ne more ničesar o svojih težavah povedati bolnik. Pomagajo nam podatki, ki jih dajo svojci ali očividci dogodka. Pri presoji stanja nam pomagajo tudi videz bolnika, okoliščine, v katerih je izgubil zavest, in morebitni pisni podatki o zdravljenju bolezni, kijih ima bolnik morda pri sebi.
Praviloma pri vseh bolnikih v presnovni komi, potem ko smo jih oskrbeli na terenu, poskrbimo za čim hitrejši prevoz v najbližjo bolnišnico, kjer ugotovijo pravi vzrok in bolnika intenzivno zdravijo. Med prevozom je potrebno poskrbeti za proste dihalne poti ali po potrebi še dodatno ukrepati.
(Se nadaljuje)
					
	lili			■	
1°l=l
praktični K praktični KRIŽ praktični /\
. praktični ~Ž_	>
Jesenski nasveti
Še posebno jeseni, ko nabirate sadje, ste v nevarnosti, da vas piči čebela ali osa. In če se piku že niste mogii izogniti, si vsaj olajšajte bolečino, kar lahko zelo učinkovito storite s ščepcem soli, ko jo natrosite na boleče mesto. S tem boste preprečili oteklino in ublažili bolečino. Ko pa že pripravljate ozimnico, za spremembo poleg sadne marmelade poskusite tudi z bučno. Poznavalci pravijo, daje zelo okusna, precej pa je moč izboljšati okus z limonino lupinico. In ko že zavezujete kozarce z marmelado in drugim vkuhanim sadjem, namažite notranjo stran papirja z jajčnim beljakom. Potem položite papir čez kozarec ter zavežite kot navadno. Beljak se bo prijel stekla in tako zaprl dostop zraku.
Nič več raj za softversko piratstvo
Kokošja juha s kolerabico
Potrebujemo: 2 žlički soli, 2 čebuli, kokoš za juho, 4 koierabice, 2 žlici surovega masla, 2 žlici moke in 3 žlice sesekljanega peteršilja. 21 osoljene vode zavremo. Čebulo olupimo in jo skupaj z oprano kokošjo damo v vrelo vodo. Kokoš pri zmerni vročini kuhamo kaki 2 uri. Koierabice olupimo in jih zrežemo na 1 cm velika kolesca. Kuhano kokoš vzamemo iz juhe, ki jo precedimo in poberemo maščobo. Odmerimo 11/21 juhe in jo damo nazaj v lonec, dodamo kocke kolerabic in pokrito kuhamo pri zmerni vročini kakih 30 minut. Kokoši odstranimo kožo, odluščimo meso od kosti in ga ravno tako kot koierabice narežemo na kocke in ga spet damo v juho, kjer sc kuha s kolerabicami. Surovo maslo in moko zgnetemo v kroglico, jo razpustimo v kurji juhi in pri tem zmešamo z metlico za sneg; juho kuhamo še 10 minut. Preden jo ponudimo, jo potresemo s peteršiljem.
Prave trte za brajde
Čisto naravno je, da si človek želi polepšati okolico svojega bivališča in da v vinorodnih krajih pa tudi v nevinorodnih želi imeti brajdo. Kakšno sorto vinske trte za to potrebuje, ali sploh obstajajo posebni kultivatorji za brajde, taka vprašanja je dostikrat slišati. Odgovor je “ne”. Za brajde ni posebnih vinskih sort, so pa nekatere bolj priporočljive od drugih, čeprav je vsaka trta plezalka in v naravi lahko doseže neverjetno velikost. Zmotno mnenje, da so samorodnice najbolj primerne za brajdo, izvira iz tega, da brajde postavljajo in vzgajajo tudi tam, kjer žlahtna trta pač ne raste. V tem primeruu bi bilo bolje, če bi za brajdo izbrali žlahtno sorto, ki zgodaj dozori. Brajde, ki rastejo ob zidovih, so tako in tako deležne več sončne toplote, kar ugodno deluje na rast in dozorevanja. V poštev pridejo modra frankinja, kardinal in otonel, torej sorte, ki imajo bujno rast. Če žlahtna trta zagotovo ne bi uspevala, priporočamo samorodnice: izabelo, klinton in bakuš. Bolje nekaj kot nič.
Tema prihaja
Že prejšnji teden smo opozarjali, da je pred bližajočo se zimo potrebno preveriti in nastaviti svetila v našem vozilu. To s svetili v tem letnem času je zelo pomembno, saj je luč najbolj zanesljiva stvar, po kateri lahko zaznamo in prepoznamo vozilo v prometu. Vse bolj jano postaja tudi, da bo zakon, ki naj bi uzakonjal zožnjo s prižganimni lučmi tudi podnevi, prej ali slej sprejet, kajti vse večje voznikov, ki se že zdaj odločajo, da bodo stalno vozili s prižganimi kratkimi lučmi. Varnost v prometu je namreč važnejša, kot pa nekaj domnevno prihranjenih tolarjev pri svetilih. Tudi pomislekom, da bi zaradi pozabljivosti izpraznili akumulator na avtomobilu, se da izogniti, saj je moč za majhne stroške avtomobilske luči prirediti tako, da se te prižgejo ko avtomobilu dodamo kontakt, in ugasnejo, ko ga spet odvzamemo. Na ta način imajo urejene avtomobile v deželah, kjer je zakon že dolgo v veljavi, na primer v Skandinaviji.
Racionalna raba /	elektrike v
■■“J gospodinjstvu
Elektrika nam je vedno na dosegu, zato jo dostikrat uporabljamo nepremišljeno, česar se zavemo šele takrat, ko dobimo velik račun. Če pa se odločimo za racionalno rabo, lahko porabo elektrike precej zmanjšamo, ne da bi se pri tem odpovedali udobju, ki nam ga nudi. Zato vam bomo v naslednjih številkah našega časnika napisali nekaj nasvetov o varčni in racionalni rabi eletkrične energije v gospodinjstvu. Za popolnejše nasvete se lahko obrnete na energetske svetovalce, ki svetujejo brezplačno v energetski pisarni v Brežicah (tel. 0608-62-050 int. 256 ali 068-28-866)
go	A KNJIŽNA POLICA
“TRSJE” IN “GORCE” - Posavski človek je na mnoge načine še danes povezan z vinogradom. Besedi “gorca”ali “trsje” sta sodobnemu prebivalcu sinonim za preživetje marsikaterega popoldneva in posebno konca tedna, nekoč pa sta pomenila bistvo preživetja sploh. Ljude so se preživljali s prodajo vina iz lastnega vinograda, mnogi pa kot težaki z zaslužom v tujih vinogradih. Najlepše je bilo delo obiralcev grozdja - beračev in beračic - kjer šo imeli prednost tisti, ki so vinograd tudi že kopali. V veliki skrbi za preživetje iz zaslužka pri prodaji grozdja seje izoblikoval neizprosni nenapisani zakon, da grozdja ni bilo dovoljeno jersti po mili volji. Posebno v družinah z več otroki so se bali, da bi otroci ne pozobali preveč grozdja. Od Sevnice do Pišec seje tako ohranil spomin na “telebo”, ki v času zorenja grozdja straši v vinogradih. Otroke so od grozdja odvračali tudi s pretnjami, da so v vinogradih kače. Navadno je bil oče tisti, kije smel narezati pehar ali skledo grozdja za zobanje. Na sliki: berači in beračice na Silovcu pri Sromljah. Slika je bila posneta pred 2. svetovno vojno. (Pripravila: Ivanka Počkar, etnologinja)



Zaradi kurbanja konec romanja - Božjo pot k s. Jeri odpravil je župnik Rak naj pred, potem pa še s.Miklavžko. Božje službe so tu nehale, zvon se je prenesel v Orehovico. Pred je bila tu gori maša dvakrat v letu. Spotoma so se strašno kurbali, otroci se pohujševali silno, ker godil se je fuk o belem dnevu brez sramu. To je napotilo Raka, da je odpravil romanje. Narod mu je hudo zameril.
Gorjanski škrat- V gorjanskem skalovju rogovililje njega dni škrat, ki je motil uboge kmetiče. Redarje klical: Alo, kosit, usula seje gotovo ploha, kedar je vabil žet, nastala je suša, da žito ni moglo prebosti debele skorje. Ljudje so videli prevaro ali so se bali ne ubogati škrata. Prerokba je šla po svetu: da bo škrat pobegnil, kedar bo začel mukati junec na Gorjancih. Ta junec je bil blagoslovljen zvon - ko je zapel pri s. Miklavžu, pobegnil je res lažnjivi škratelj.
Napoleon ujet- V veliko čudo spravil je ves narod glas, da so Prusi ujeli Napolena. Tega ni pričakoval nihče. Kmetje pripovedovali v Bršlinu, da je vsa gospoda v Novem mestu grozovito preplašena radi te novice. Vsi se boje, da ne prilomasti Prus kmali tudi na nas in nas ne potisne pod svoj jarem iz zlate svobode in enakopravnosti, ktero uživamo v naj veči meri mi Slovenci, da se imenuje po pravici naše sedanje stanje ideal človeške sreče.
Devetdeset
Kocbekovih
Devetdesetletnico rojstva slovenskega pesnika, pisatelja, esejista in prevajalca Edvard Kocbeka je Založba Mihelač iz Ljubljane počastila z izdajo novega izbora njegove poezije. Knjiga je izšla pred kratkim pod priložnostnim, preprostim naslovom DEVETDESET PESMI. Pesmi je iz dokaj obsežnega Kocbekovega pesniškega opusa izbral in uredil Andrej Inkret. Zbirko zaključuje daljši kronološki pregled pesnikovega življenja in dela, ki ga je sestavil urednik. Pregled bogati 23 fotografskih posnetkov pesnika in nekaterih okolij oziroma postaj, ki so zaznamovale njegovo življenjsko pot. Knjigo je lično opremil pesnikov sin Jurij Kocbek.
Kocbeka uvrščajo literarni zgodovinarji med najvidnejše predstavnike poznega ekspresionizma katoliške smeri. Tudi on je ustvaijal iz prepričanja, da je najvišji namen umetnosti izražanje umetnikovih subjektivnih doživetij in njegovega notranjega sveta, ne glede na objektivno realnost. Slednja umetnika pesnika le spodbuja, da še globlje sega vase, da še bolj prisluhne “dogajanjem” ponotranjenega sveta in kar se potem zapiše na papir, je “narek tišine”. Poezija živi svoje življenje, ki je sicer sočasno z življenjem objektivne realnosti, a vendarle vseskozi nad njim. Kajti “naj se fizikalna resničnost še tako širi, nad njo se bodo vedno spreletavale strele pesnikovega navdiha”, pravi Kocbek v eseju Tri obdobja moje poetičnosti, ki ga je moč prebrati tudi v pričujoči knjigi, na koncu pesemskega izbora.
Zbirka Devetdeset pesmi je razdeljena na sedem tematskih ciklov, katerih naslove pa je moč prebrati le v kazalu. Naj jih navedemo: Jesenske pesmi, Tovariške pesmi, Ljubezenske pesmi, Žalostne in jezne pesmi, Dialektične pesmi, Domotožne pesmi in Pesmi o posled-njih rečeh. V uvodni pesmi, Da-režljivost pesmi, ki stoji pred prvim ciklom, pesnik razmišlja o poslanstvu pesmi in svoje spoznanje strne v verzih: “Zdaj čutim, kakor tega še nisem, da je/ pesem strnjena sila vseh človekovih sposobnosti in daje njena vzornost/ v presežnosti jezika”. V pesmi Poslednja, ki je v izboru tudi zadnja, pesnik izraža slutnjo, da se končuje zadnje obdobje njegove “zemeljske” poetičnosti, da seje približal “strašni svobodi niča”. Nastopil je “skrajni čas”, poslej bo “skrit v zemlji izgovarjal /neznane besede skozi eone,
morda/ vso večnost”. Med obema pesmima so tiste najlepše in najrazličnejše Kocbekove pesmi, je tista poezija, ki jo je naš čas že sprejel v svojo vest in zavest ter je tudi že postala toplokrven fluid slovenske poetičnosti na prehodu v prihodnje čase.
IVAN ZORAN
Robov Deseti brat
Ivan Rob, boemski literat iz obdobja med vojnama, ki so ga Italijani skupaj s še nekaj drugimi zajetimi partizani ustrelili pred 51 leti, seje zapisal v slovensko literaturo predvsem s parodijo oziroma travestijo znanega Jurčičevega romana Deseti brat. Knjiga je izšla v samozaložbi leta 1938 in že ob izidu prejela pohvalne ocene, ki so skoraj soglasno ugotavljale, da gre za resnično novost v slovenski literaturi tako glede oblike (roman v verzih) kot zvrsti (parodija), vsi recenzenti pa so tudi poudatjali, kako redek gost je humor v naši književnosti. Slednjega je Rob imel v obilju, videti pa je, da je splošno nezanimanje Slovencev za humoristično literaturo naneslo nekaj prahu pozabe tudi na samega avtorja. Njegovo delo je v glavnem ostalo, kar je bilo - redkost in zanimiva posebnost.
Robov Deseti bratje po vojni izšel samo še enkrat v Izbranih delih Ivana Roba leta 1965, potem pa smo na literata in njegovo humorno pesnitev kar pozabili. Letos je založba Rokus iz Ljubljane sklenila obuditi spomin na tega zanimivega in skorajda pozabljenega ustvarjalca, zato je ponovno izdala Desetega brata, to pot v vsebinski zasnovi, kot je izšel pred vojno, se pravi, da je obsežni parodiji pridanih še nekaj Robovih parodij na znane tuje in domače pesmi, od 3. speva Dantejevega Pekla do Prešernove tretje gazele, Neiztroh-njenega srca (pri Robu babjega jezika), Gregorčičeve ode Soči (pri Robu Ljubljanici) in drugih. Uvodno študijo o Ivanu Robu na književnem robu in o njegovem premiku k upoštevanemu središču je napisal Andrijan Lah, ilustracije pa je prispeval Silvan Omerzu.
Kdor bo knjigo vzel v roke, se bo lahko od srca nasmejal, toliko bolj, če so mu znane pesmi, kijih je Rob “preoblekel” v sodobnejšo in predvsem humornejšo obleko, kakšen verz pa bo zazvenel tudi z grenčino ne prav vesele resnice. Ljudje in svet se nav-sezadje v nekaj desetletjih v bistvu niso kaj dosti spremenili.
MILAN MARKELJ
m
n Š
m
■
ZADOVOLJNI Z MINULO TURISTIČNO SEZONO - Od petka do nedelje je podjetje Plava laguna iz Poreča v hotelu Parentium pripravilo srečanje slovenskih in hrvaških poslovnih partnerjev, v glavnem turističnih agencij, ki prodajajo njihove kapacitete. Medtem ko so imeli v začetku oktobra leta 1990 še okoli 7000 gostov, jih je letos 1500, vendar pravijo, da so zadovoljni. V Istro se vračajo Nemci, Italijani, Avstrijci in Angleži pa tudi slovenskih turistov je čedalje več. Trenutno so polno zaposleni s pripravami na naslednjo sezono in zaključek poletja je pravi čas za dogovore, kako čim bolje prodajati turistične kapacitete. Od dolenjskih agencij se je srečanja udeležila turistična agencija Mana iz Novega mesta, ki je letos dobesedno razprodala vse turistične aranžmaje. Na sliki: med pogovorom na barki, kije goste popeljala na izlet od Poreča do Rovinja. (Foto: Majda Luzar)

AKCIJSKA PRODAJA V SALONIH POHIŠTVA, KERAMIKE, BARV IN LAKOV MIKO — popust do 20% v oktobru
Vrtna garnitura PVC: miza + 4 stoli že za 5.380 SIT Usnjene garniture od 218.000 SIT dalje (uvožene)
Kotne štof garniture od 62.062 SIT dalje Kuhinjski stoli od 4.350 SIT dalje Domača keramika od 660 SIT/m2 dalje Uvožena keramika II. klasa od 890 SIT/m2 dalje Gresporcelan — granitogres od 1.650 SIT/m2 dalje Jupol 30 kg po 2.499 SIT.
Sanitarna keramika — uvožene garniture od 16.000,00 dalje POSEBNO UGODNA PONUDBA POHIŠTVA STILLES SEVNICA — najnižje cene v Sloveniji.
Cene so s prometnim davkom.
Ng zalogi vse vrste pohištva, keramike, orodja za keramičarje, barve laki in vrsta drugih artiklov po zelo ugodnih cenah. Nudimo tudi svoje polagalce keramike.
Za vse artikle nudimo zelo ugodno obročno odplačevanje.
MIKO 1, Krško, tel.: 21-302
MIKO 2 in 3, Novo mesto, (v Kandiji), tel.: 341-129
MIKO 4, Sevnica, NHM 17, tel.: 81-734
MIKO 5, Boštanj (obrtna cona), tel.: 81-530
MIKO 6, Brežice, tel.: 61-712
ZLATARNA CELJE
prodajalna AURA Čebelica d.o.o.
Prešernov trg, tel. 22-949 Novo mesto
Vas 10. in 11. oktobra 1994 prisrčno vabi na DNEVE NAKITA. Zlatarji iz ZLATARNE CELJE vam bodo brezplačno očistili vaš nakit in opravili manjša popravila.
Se v mesecu oktobru lahko v naši prodajalni kupite zlati nakit ZLATARNE CELJE z velikim popustom od 15 do 50%. Najbolj ugodno za vas pa je zamenjati stari nakit za novega, pri čemer boste prihranili tudi do 55%. Pričakujemo tudi nov izbor nakita s pravimi kamni. Cene bodo zelo ugodne.
Veselimo se Vašega obiska.
V__________________I____________________________________J
Zaloge so primerne in po predpisih. Izvršenih je bilo nekaj analiz zdravil, ki so ustrezala predpisom, le melisne kapljice so bile slabo signirane. Strupov v lekarni ni. V rubriki “opomba” je preglednik ugotovil, da so signature na stojnicah Tabula I in II izrabljene in se morajo takoj ustrezno obnoviti. Slednje Ančik st. ni jemal preveč resno. Signatur ni obnovil vse do 1. 1906, kar je preglednik ob pregledu lekarne tudi zapisniško ugotovil.
L. 1902 je lekarna izdala zdravila na 7000 receptov, od teh jih je bilo 1200 od bolniške blagajne. Da bi si Ančik izboljšal gmotni položaj, je izdeloval tudi lasten malinovec.
L. 1903 je bilo izdanih zdravil na 7623 receptov, od tega za bolniško blagajno že 2500. Prodaja brez recepta je bila zelo slaba. Lekarna je bila odprta poleti od 6. do 21. ure, pozimi pa od 7. do 20.
L. 1906je pregled lekarne pokazal približno enako sliko glede števila receptov, le da je Ančik izdeloval poleg malinovca še sodavico.
K slabemu gmotnemu položaju ribniške lekarne so pripomogle še druge okoliščine. Predvsem oblasti ob ustanavljanju lekarne niso upoštevale zahteve gremija, da se hišne lekarne ranocelnikov in zdrav-nikov v Ribnici in v njeni okolici ukinejo.
Hišno lekarno v Velikih Laščah je še vse do 1. 1903 imel dr. Portik, ki pa se ni oskrboval v najbližji lekarni, kakor je bilo tedaj določeno, torej v Ribnici, temveč pri lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani. Tedaj je Portik prenehal s prakso in hišno lekarno zaprl. Toda že naslednje leto jo je zopet usposobil dr. Franc Raznožnik, ki je v Velikih Laščah zamenjal dr. Portika in od njega tudi kupil hišno lekarno. Tudi Raznožnik se je oskrboval pri Trnkoczyju, deloma tudi v Kočevju in ne v Ribnici, kjer bi se praviloma moral. Ko je dr. Boehm 1. 1915 vizitiral Raznožnikovo hišno lekarno, je v poročilu zapisal, da je lekarna lepo urejena in da so zdravila lepo
-------------—
spravljena v omarah, da so tehtnice pregledane, da so zdravila v porcelanskih in steklenih posodah, ter da so zdravila močnega in zelo močnega učinka posebej zaklenjena. Knjige so lepo urejene; ima tudi farmakopejo iz I. 1915.
Pregled lekarn so večinoma opravljali okrajni zdravniki iz Kočevja. Med kočevskimi zdravniki, ki so pred prvo svetovno vojno v Kočevju “uživali sloves in so bili zaslužni tudi za Slovence”, Skubic posebej omenja dr. Hoffmana in dr. Schleimerja; slednji je bil ustanovitelj prvega privatnega sanatorija v Ljubljani (t.i. Šlajmerjevega doma). Med ribniškimi zdravniki pa Skubic omenja dr. Antona Schiffrerja, dr. Janeza Oražma, dr. Ludvika Kožuha in dr. Franja Boha.
Novo odredbo o prometu gotovih zdravil so ljubljanski lekarnarji izkoristili. Zelo so začeli propagirati svoje izdelke, ki so jih pošiljali celo na podeželje! Zato so 1. 1896 podeželski lekarnarji pri gremiju silovito protestirali in so svojim kolegom očitali celo mazaštvo.
Lekarnar Braune iz Kočevja je Ančika spodbujal k protestu zaradi nelojalne konkurence, saj je neki ljubljanski lekarnar celo pismeno ponudil ribniškemu trgovcu, naj prodaja njegove izdelke. Braune o tem predstojniku gremija Mayrju piše, da ima Ančik to pismo celo v rokah.
Ančika je torej ogrožalo več konkurentov, vsi po vrsti so delovali proti predpisom ali proti poslovnim
običajem, toda oblasti jim niso tega preprečile. Zato je tudi Ančik ostal pred njimi brez moči in si je pomagal, kakor je vedel in znal, tudi z izdelovanjem malinovca in sodavice.
Jožef Ančik st. je pri okrajnem zdravniku dr. Boehmu v Kočevju užival velik ugled. To se je lepo pokazalo v primeru, ko je kočevski lekarnar Starkel nenadoma umrl in je bilo potrebno poskrbeti za nadomestilo v lekarni. Prav tu se vidi praktična nemoč lekarnarskega gremija, na katerega so se obrnili tako Starklova vdova kot tudi Ančik in dr. Boehm. Gremij je pomagal le z dopisi! Zato je Boehm naprosil Ančika, da bi pomagal lekarno ponovno odpreti, kar je Ančik tudi prizadevno sprejel in je na vse strani telegrafiral, a brez uspeha. Nazadnje je takoj poslal svojega aspiranta, ko se je ta vrni! z dopusta, da so pod nadzorstvom R. Brauneja st. lekarno lahko zopet odprli.
Ančik st. je breme lekarne čedalje teže prenašal. Posebno hudo je bilo med L svetovno vojno, ko je bilo vpoklicanih tudi precej farmacevtov in lekarnar-skih asistentov. Med prvimi sta to bila mr.ph. Bogdan Devide, poznejši lekarnar pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah, in mr.ph. Jožef Ančik ml.
Sin prevzame lekarno
Jožef Ančik ml. je sledil očetu v poklicu in pozneje v lekarni v Ribnici. Rodil seje 29.3.1889 na Češkem v Veliki Plani, kjer je njegov oče tedaj imel lekarno. V lekarniško prakso je stopil pri svojem očetu 1.1908,
m
Jožef Ančik
tirocinium pa je opravil 19.11.1911 pri lekarnarskem gremiju v Ljubljani. Študij farmacije je z magisterijem zaključil 19.7.1913 v Pragi. Usposobljenost za samostojno vodenje lekarne (kvinkvenij) pa je dobil 1. 1918. Po tirociniju je služboval pri lekarnarju Sušniku v Ljubljani, v vojaški službi pa je s krajšo prekinitvijo bil od novembra 1913 do 1.1L1918, kjer je dosegel tudi oficirsko stopnjo apotekarskega stotnika II. vrste.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Protest proti novemu zakonu o ustanovitvi občin
S pripojitvijo Dol. Toplic in Žužemberka izgubi N. mesto konsistentnost
1.	Državni zbor je na seji dne 30. septembra obravnaval predlog zakona o ustanovitvi občin. Pri tem je sprejel amandma poslanca Zmaga Jelinčiča k drugemu členu tega zakona, ki našteva nove občine. S tem amandmajem sta bili namreč iz vladnega predloga izločeni občini Dol. Toplice in Žužemberk.
2.	Uskladitveni amandma komisije za lokalno samoupravo k 3. členu citiranega zakona predvideva pripojitev k občini Novo mesto prej z amandmajem Zmaga Jelinčiča ukinjenih občin Dol. Toplice - Žužemberk.
3.	Občina Novo mesto je bila na isti seji Državnega zbora opredeljena in izglasovana kot MESTNA OBČINA!
4.	Z dejstvom pripojitve občin Dol. Toplice in Žužemberka k občini Novo mesto je postala mestna Novo mesto nekonsistentna, ker s tem ne izpolnjuje vseh z zakonom predpisanih pogojev.
5.	Po poslovniku Državnega zbora je Sekretariat za zakonodajo pristojen, da ugotovi nekonsistentnost zakona o ustanovitvi občine.
6.	Sekretariat za zakonodajo je zato dolžan predlagati vladi Republike Slovenije zgoraj navedeno uskladitev.
7.	V prilogi vam dostavljamo sklepe Skupnosti krajevnih skupnosti občine Novo mesto, iz katerih je jasno razvidno hotenje občanov po oblikovanju mestne občine.
8.	Izid referenduma na referendumskem območju Novo mesto je dokazal, da so se občani odločili proti veliki občini.
9.	Zahtevam, da nedvoumno izraženo voljo občanov na referendumu upoštevate in ukrepate v skladu s svojimi pristojnostmi.
FRANCI KONCILIJA predsednik občinske skupščine Novo mesto
IŠČEJO
PROSTOVOLJCE
LJUBLJANA - Zaupni telefon “Zate!”, ki deluje v okviru združenja za pomoč ljudem v stiski, išče nove prostovoljce(-ke). Vsi, ki jih to delo zanima, naj se udeležijo informativnega dne v soboto, 8. oktobra, ob 10. uri v Ljubljani, Miklošičeva 16, II. nadstropje. Dodatne informacije na tel. 97-83 in 131-7040 od 16. do 22. ure.
MIMOGREDE
“Vlakarji”
Vzvezi z železnico ne poznamo podobnih izrazov, kot so: Ne vem, kam me bo pripeljala ta pot. Se ti ne zdi, da letaš previsoko? AH sploh veš, kampluješ?. Železnica ima namreč točno določene poti in cilje, natančen vozni red, je zanesljiva, je močna in zaradi vseh teh lastnosti tudi zelo pomembna, tako da ob srečanju z njo celo avtomobili, maliki sodobnega časa, samo stojijo in gledajo. Kot vse močne osebnosti tudi železnica veže nase mnogo dogodkov, ljudi in vpliva na njihovo delo. Za starejšo generacijo je parna lokomotiva sinonim za njihova mlada leta, in kdo nima rad svoje mladosti? Spominjam se, da smo v gimnaziji sošolcem, ki so se v šolo vozili z vlakom, rekli vlakarji. Gledano z življenjske perspektive, pa smo pravzaprav vlakarji vsi, saj bi težko našli Dolenjca, ki ga v življenju vlak ni nikdar nikamor popeljal.
Zato je čisto prav, da smo sto let Dolenjske železnice tako svečano proslavili. Počasi se izteka tudi razstava Sto let dolenjske proge. Koliko ponosa, veselja, znanja, pa tudi žalosti in stisk se odkriva v teh razstavljenih porumenelih dokumentih! In če bodo vsi ti že davno pozabljeni občutki ob ogledu razstave vsaj za hip oživeli v srcih Novomeščanov, bo namen razstave gotovo dosežen.
Vse tiste pa, ki so dolžni zagotoviti, da bomo dragocene arhivske dokumente hranili v primernih prostorih in jih tako ohranili za zanamce, prosim, naj nikar ne zamudijo zadnjega vlaka.
MARKO POLENŠEK
Igračkanje z risanjem meja občin
Zakaj sem odstopil kot predsednik komisije za lokalno samoupravo pri DZ
Morda je izvirno najprej vprašati ljudi za mnenje in potem odločiti v nasprotju z njihovo voljo - je pa nedemokratično. Morda je pogumno siliti ljudi in kraje, ki se ne trpijo, v skupno občino, je pa nerazumno. Morda se zdi učinkovito uvesti občino, ne da bi poprej razpisali referendum na njenem območju, je pa protiustavno. In vse to se je nesramežljivo dogajalo ob sprejemanju zakona o določitvi območij občin, ki državnemu zboru ne more biti v čast.
Zato sem odstopil, Ne gre za ponudbo odstopa, niti za vprašanje zaupnice, niti za odstop v Peterletovem stilu. Tudi ne za odstop zaradi tega, ker bi morda opravil svoje poslanstvo. Moj odstop stopi v veljavo na dan uveljavitve tega zakona, zoper katero si ne bom več prizadeval.
Vesel sem, ker se je pokazalo, da smo v ZLSD edini predvideli nezadovoljstvo ljudi s predlaganimi rešitvami. Še enkrat so v številnih protestnih pismih in stališčih občinskih skupščin zaman rotili državni zbor, naj ne hiti z reformo; naj svoj dragoceni čas v večji meri uporabi za spodbujanje gospodarskega razvoja; daje ponižujoče, ker se njihova volja ne spoštuje; da bi morali prej uveljaviti upravne in finančne predpise; naj ne ustanavljamo občin, ki so proti referendumskemu izidu; naj jih ne silimo v skupnost z ljudmi in kraji, s katerimi se ne razumejo; naj ne delamo umetnih tvorb, ki so videti zaokrožene in smiselne lokalne skupnosti samo iz aviona itd.
Žalostno je, ker ničesar od tega ni dobilo niti odgovora, kaj šele, da bi bilo upoštevano. Prav nasprotno, državni zbor je voluntaristično, brez argumentov in analiz, nezrelo odločal enkrat tako, po eni uri oistem ali podobnem primeru povsem drugače in tako še bolj poudaril nekonsistentnost zakona. Z uvajanjem novih majhnih občin in ukinjanjem drugih, ki jih je predlagala vlada, je še poudaril nesimetričnost zakona, ki spreminja mrežo novih občin v sračje gnezdo. Zato dejstvo, da nam je uspelo zajeziti nastajanje desetin mini občin, nima prave teže. Zakon ni korak naprej k evropeizaciji lokalne samouprave na Slovenskem, ampak predstavlja voluntaristično in kabi-netsko igračkanje z risanjem meja proti volji ljudi in ob nedoslednem uveljavljanju zakonskih kriterijev. Zakon je v mnogočem tudi protiustaven.
Kljub temu zakona ne nameravamo spodbijati pred ustavnim sodiščem, ker bi to onemogočilo izvedbo lokalnih volitev v določenem roku. Po svojih močeh pa si bom prizadeval, da bi imel zakon čim manjše škodljive posledice.
V združeni listi smo storili vse, da takšne rešitve ne bi bile sprejete. Naj omenim le razgovore s koalicijskimi partnerji, s predsednikom vlade, predsednikom državnega zbora, no-
KAKRSNO VODSTVO, TAKE ODLOČITVE
KOČEVJE - Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta je eden izmed članov dejal, “da nas je 27 bedakov plačalo prispevek 150.000 tolarjev" za prijavo oz. požegnanje črnih gradenj, in nato zvedel še, da se je po preteku roka oglasilo še okoli 30 črnograditeljev, ki jim bodo gradnje tudi odobrene in jim celo prispevka (150.000 tolarjev) ne bo treba plačati. Je že tako, da bolj ko si pošten, bolj si tepen. In prav nam je, ker volimo najsposobnejše.	p_c
Vse vodi v mafijo
Od kod denar za reklame o zbiranju certifikatov
Rada bi povedala tole: stroški za reklame za zbiranje certifikatov gredo v milijarde. Oglas z desetimi, petnajstimi besedami stane 5 tisoč tolarjev. Oglasi o certifikatih so v časopisih vsak dan na dnevnem redu, vsak dan jih najdemv nabiralniku, vidimjih na televiziji itd. In za vsak tak objavljen oglas pride zelo velik račun. Na čigave stroške? Delavci pa stavkajo, ker za njihove plače ni denarja.
V Slovenijo lahko blagostanje prinese samo pošteno in trdo delo vseh ljudi. Dokler ne bo visoka birokracija doumela, kako se služi kruh in ustvarja dohodek za tekočim trakom, za šivalnim strojem, za pultom, v strežbi, na njivi z motiko v roki, toliko časa ne moremo pričakovati lepšega življenja. Finančne nepoštenosti, mahinacije in prevare, ne vodijo nikamor. Pač, vodijo v mafijo!
TINCA KUHELJ
vim ministrom. Še pomembnejše je, da smo ponudili natančno izdelano, pregledno in enostavno alternativo. Njen sprejem bi pomenil resen korak naprej. Uvedel bi le občine, ki jih ljudje hočejo, in samo na območjih, ki imajo vse zakonske pogoje. Te občine bi bile zato dober vzor za ustanavljanje novih občin v naslednjih letih. To ni odveč ponoviti zato, da ne bi kdo trdil, da bi zavrnitev vladnega predloga pomenila odlaganje volitev. V državnem zboru je bilo razmerje pri sprejemanju zakona 56 :15, če bi izvedli o njem ljudsko glasovanje, pa bi bilo razmerje ravno obratno.
Obljubil sem, da bom odstopil, če se referendumska klofuta, ki jo je dobil državni zbor koncem maja, ne bo upoštevala, in sem obljubo držal. Svoje oponente, ki so si močno pri-zavevali, da bi me odstranili, opozarjam, naj se ne veselijo preveč, saj se s sprejemom tega zakona niso pro-
NAZAJ ODDAJO ŽARIŠČE!
Stranke slovenske pomladi smo z velikim razočaranjem sprejele vest, da nova programska shema Televizije Slovenije ne predvideva več termina za oddajo Žarišče. Omenjena oddaja je bila zaradi aktualnih tem, strokovnih in kompetentnih sogovornikov ter kritične obravnave aktualnih dogajanj na slovenskem političnem in družbenem prizorišču med gledalci izredno priljubljena. Oddaja Žarišče je bila zaradi svoje odprtosti za različna mnenja tudi ena redkih oddaj TV Slovenija, kjer so opozicijske stranke lahko izrazile svoje poglede in stališča do obravnavanih tem. V novi programski shemi žal prostora za izražanje takšnih stališč ni, kar nas v primerjavi z vladajočimi strankami, ki imajo to možnost v skoraj vseh dnevnoin-formativnih oddajah, postavlja v izrazito podrejen položaj.
SLS, SDSS, Zeleni, NDS, SND, LS
slavili. Se kakšna taka napaka pa bodo za vselej povsem izgubili zaupanje ljudi. Po ustavi v Sloveniji vlada ljudstvo, poslanci pa smo izvoljeni predstavniki tega ljudstva, za ljudstvo vsiljeni oblastniki.
Naj sklenem z izposojeno mislijo: gorje tistim, ki se morajo sramovati
* Profesorska žilica mi narekuje tale pripis: V preambuli ustave se sklicujemo na Temeljno ustavno listino, ki je rezultat vseljudskega glasovanja na plebiscitu. V1. členu pravi ustava, da je Slovenija demokratična republika, v 3. členu poudarja, da v Sloveniji vlada ljudstvo, 9. člen pravi, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava, v 15. členu je zapisano, da ta ustava ne more biti temelj za omejevanje katerekoli človekove pravice, v 80. členu je zapisano, da sestavljajo državni zbor poslanci državljank in državljanov Slovenije, ki so po določbi 82. člena predstavniki vsega ljudstva. To je lok demokratičnih ustavnih temeljev in izrecnih ustavnih določb, ki onemogočajo nedemokratično tolmačenje ustave in lojenega 139. člena. In vendar je takšno tolmačenje zmagalo, tako glede možnosti briskira-nja referendumsko izražene Ljudske volje kot glede tega, da ni treba spoštovati ustavne določbe, po kateri se “na določenem območju” izvede referendum še pred ustanovitvijo občine.
svojih zmag, blagor tistim, ki so lahko ponosni na svoje poraze. V Združeni listi socialnih demokratov smo ostali v manjšini, vendar smo ponosni, ker smo dokazali, da je še stranka in so še politiki, ki jim je mar ljudska volja, volja velike večine prebivalcev Slovenije, ki so maja izrazili svoj protest zoper vsiljeno reformo lokalne samouprave.
Zahvaljujem se za podporo in pomoč vsem sodelavcem in novinarjem, bolje rečeno sodelavkam in novinarkam v teh 585 dneh, ko sem vodil komisijo. Dr C1RJL R1B[£,£
poslanec
Nazaj na plug!
Lojze Peterle, večina naših članov je z vami in vas podpira
Verjamemo, da ste doživeli dovolj napadov z leve in desne: premedle podpore članov SKD, celo nasprotovanj, očitne nepripravljenosti sodelovanja, hinavščine vladnega partnerja...
Kdo bo po vašem odstopu budil upanje Slovencem? Vaši koraki niso dali takoj rezultatov, toda v družbi, ki je skregana z moralo, v družbi, kjer se večina prebivalcev izdaja za kristjane -dejanj pa ni - ti pa podpirajo nosilce korenčka, je edino tek na dolge proge pravšnji. Tak tekač ste bili vi. Imeli pa ste premalo navijačev, tekačev, ki bi tekli z vami.
Kdo bo pokazal pozitiven obraz Slovenije svetu? Rezultat uspeha je predvsem vaš, saj edino SKD ni poneveijala. Niste zganjali hrupa, kot ga znajo naši navidezni prijatelji in sovražniki.
Naš predsednik, večina članov je z vami in vas podpira, zato - nazaj za plug!
V imenu KO SKD Šmarjeta: PETER REPOVŽ
DELAVCI
NOVOLESA!
V imenu iniciativnega odbora upokojencev vas ponovno opozarjam na neskromnost in razsipnost Novole-sovnih vodilnih delavcev. Ker gospodom ni bil všeč dober avto Opel Vec-tra, so kupili najnovejšega iz Renaultove družine - Safrana. To v tej tovarni ni nič novega, je pa še en kamenček v mozaiku njihovih “lumparij”. Ironija je v tem, ker se to dogaja v času, ko mnogi nimajo ne dela ne kruha in so na robu obstoja. Vse skupaj je lep dokaz, kako neresne so bile njihove izjave v začetku septembra na nedavnem srečanju upokojencev. Nakazovali so nam težko gospodarsko in finančno stanje Novole-sa. Matematično so nam prikazovali, kako željno in koristno bi bilo vlaganje naših certifikatov v ta projekt. Sprašujem vas: jim še verjamete?
tone Škufca
Končno osnutek zakona o varstvu pred mučenjem
Ob 4. oktobru svetovnem dnevu varstva živali
Letošnji 4. oktober je za vsa slovenska društva proti mučenju živali prelomnica, saj je društvom kot nam, zunanjim soavtoijem, uspelo sestaviti nadvse zahteven predlog prvega slovenskega Zakona o varstvu živali pred mučenjem. Od leta 1963, ko smo zaorali ledino in ustanovili prvo slovensko Društvo proti mučenju živali (DPMŽ), smo si zadali dve prvenstveni nalogi: dobiti zakon, ki bo ščitil živali pred mučenjem, in pa azil za zavržene živali. Z zadovoljstvom lahko potegnemo črto in kot uspešen rezultat predstavimo javnosti, da smo nedavno Državnemu zboru vložili osnutek Zakona o varstvu živali pred mučenjem, ki zajema 19 precizno obdelanih členov, ki bodo omogočili, da bo žival pred mučenjem zaščitena po črki zakona, kršilci pa strogo kaznovani. Predlog zakona smo podprli s prek 18 tisoč lastnoročnimi podpisi slovenskih državljanov, ki izražajo zahtevo po takem zakonu, kot ga imajo že vse evropske države. Predlog je vložilo pet izvenljubljanskih društev proti mučenju živali prek poslancev dr. Lea Šešerka. Podoben zakon nam je bil namreč že 1979 odklonjen z utemeljitvijo, da je nepotreben; sedaj imajo poslanci v državnem zboru zopet priložnost, da dvignejo glasovnico za sprejem zakona, s čimer bodo dokazali, da niso humani le na papirju in v besedi, temveč tudi v dejanju.
Kot naslednji naš uspeh si lahko pripisujemo, da smo po 30 letih prošenj in dokazovanj pri IS SML prvič v zgodovini naleteli na razumevanje, tako da je v pripravi izgradnja državnega azila za zavržene živali. Vodstvo tega je zaupano inž. Jožetu Javorniku, ki ga poznamo že po uspešni sanaciji Tivolskega parka. To naj bo tudi vzpodbuda za druge regije v Sloveniji, ki naj bi vsaka imela takšno zavetišče, kar smo tudi predvideli v posebnem členu našega predloga zakona.
Seveda ne kaže počivati na teh lovorikah in držati rok križem, saj nas vsak dan znova presenečajo primeri mučenja živali; samo poglejmo nekaj dni nazaj v enem samem tednu dva znana hujša primera: pogin šestih krav zaradi lakote v vasi Bačne nad Žirovskim vrhom in več napadov psov pitbulterieijev (ne le na človeka!) tudi na drugo žival, da o neodkritih primerih mučenja živali niti ne govorim. LEA EVA M(jLLER
Ljubljana, Slovenska c. 51
• Na naslednjih volitvah volite predvsem tiste, za katere menite, da se jih je mogoče tudi znebiti. (Jurič)
ČETUDI ZBOR NIMA IMENA...-Pod vodstvom Simone Rožman, ki jo poznajo vsi, ki so slišali za zbor Viva, bo tudi letos prepevala srednješolska mladina Gimnazije Brežice. Začeli so v lanskem šolskem letu, vendar sta bili dve uri na teden premalo za večje uspehe in preveč za usklajenost s šolskim umikom. Kakorkoli že, glasovi bodo nared do maja, ko jih čaka revija šolskih zborov, jeseni 1995pa se bo z njimi postavila tudi Gimnazija Brežice, saj bodo peli ob njeni petdesetletnici. Četudi je zbor brez imena, bo čez leto ali dve lahko stopil v korak z uspešno Vivo, saj učitelj ostaja isti. (D. Krošelj)
POKUŠNJA ZA SUHOKRANJCE - V soboto, I. oktobra, je Mercator KZ Suha krajina v sodelovanju s svojimi poslovnimi partnerji priredil pravi dan degustacij in ugodnih nakupov. Bila je to ena prvih tovrstnih pokušenj in je bila res dobro sprejeta. Zadovoljni so bili tako kupci kot tudi vsi sodelujoči na pokušnji. Prav je, da slednje tudi omenimo: to so Pekama Malka iz Žužemberka, Pražama Opara Trebnje, Perutnina Ptuj, Mesarija KG P Kočevje, Ljubljanske in Celjske mlekarne, Union Ljubljana, Slovin Brežice in Vino Brežice. (S. M., foto: S. Maver)
Vsem mojim prošnjikom!
O knjigi kar naenkrat ne duha ne sluha - Kaj se dogaja s Kočevskim tiskom, javno sprašujem
Času sem pripisal neko vrednost, cenil dan in v pokoju nekaj pisal. In nastala je knjiga z naslovom “Lepa je ta pokrajina Koga bom prosil, da bi mi pomagal, ne vem. Ne smem več odlašati, življenje beži. Čas ni več moj, neopaženo se izteka. Vsi mi prizanašajo, nihče pa mi ne pomaga. Moje branje je zanimivo. Ugledne osebnosti revij so delo dobro ocenile.
Veselje me čaka, ko bo objavljena moja knjiga. Ne zaradi denarja, zaradi vsebine. Šla bi v pozabo sedanjim in poznejšim rodovom. Sedaj, za časa turizma pa je moja knjiga “Lepa je ta pokrajina ’’ Kočevju več kot potrebna. Gozdnata pokrajina mi je dala toliko lepih besed, črk in stavkov.
Prijetno sem si ustvaril življenje v pokoju, ko sem začel pisati. Kaj mi je danes, 15. marca 1992. leta, posebno ugajalo. Podjetja, ki sem jih obiskal so obljubila pomoč. Hočem deliti s knjigo majhen dobiček, pač tak, kot je to predpisano. In končno: pisal sem članke v revije dvajset let. Vsak dan sem pisal po malem, da sem nabral gradivo za knjigo.
Strah me spremlja in ne čudim se, da je tako. Oboje človeka vznemirja, ker od knjige nekaj pričakuje. Šel sem k direktorjem ali tajnikom osebno, ker bolj verjamem očem kot ušesom. Na drug način je dolga pot. Živa beseda je več koristila kot pisanje. Nisem se vrnil domov tak, kakršen sem odšel. Marsikaj od tega,
kar sem si v duhu uredil, se je skrilo. Čimveč je ljudi, med katere se mešam, temveč je nevarnosti, da od vsega tega ne bo nič.
Nabral sem sponzorje: Glavna pošta Ljubljana 50 knjig, KGP-Kočevje 50 knjig, Merkator Kočevje 50 knjig, SDK-Kočevje 50 knjig, Kočevski tisk 50 knjig Občina Kočevje 50 knjig skupaj300knjig. Sam 200 knjig. Tako da bo skupaj 500 knjig kakor zahteva Tiskarna Miran Vesel, Mestni log 18. Nekaj takega je bilo dogovorjeno s Kočevskim tiskom pred tem. Tja sem hodil pol leta, a ni bilo od tega nič. Predujma je dobil Kočevski tisk za 50 knjig od SDK, potem pa ga ni hotel vrniti. Vse je že naredil za tisk Miran Vesel, prišel je k meni, da vsebino še enkrat pregledam. Pregledal sem jo in v dveh dneh vrnil.
Kar naenkrat pa se je vse spremenilo, ne duha ne sluha o knjigi. Veselu sem telefoniral dvakrat na teden, kaj je s knjigo. Oglašala se je žena z izgovorom, da bo možu sporočila, ko bo prišel iz Gorenjske ob 20. uri zvečer. Vsak dan ista vsebina, nobenega odgovora. Ne vem, kaj se dogaja v tej hiši, nekaj ni v redu. Enake odgovore sem dobil od hčerke in delavcev. Treba je nekaj ukreniti, tako ne more naprej. Če je firma na občini Kočevje prijavljena, mora dajati nekaj od sebe, sicer jo je treba ukiniti.
PETER VOVK
I
t. 40 (2355), 6. oktobra 1994
DOLENJSKI LIST
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, kije začel veljati 23. aprila, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero sc nanaša (13. člen).
Poprava starih krivic dela nove
Dol. list št. 39, 29. septembra
V pozivu pod demagoškim naslovom “Poprava starih krivic dela nove” v imenu območne organizacije ZLSD (nekdanji komunisti) Novo mesto Jože Florijančič skuša pritegniti ljudi k podpisovanju izničenja zakona o denacionalizaciji. Predlagane spremembe namreč niso nič drugega kot odprava denacionalizacije, vendar po malce bolj skriti poti.
Poziv je po svoje dobrodošel, saj so tako padle maske. ZLSD je doslej pri nasprotovanju denacionalizaciji vedno uporabljala demagogijo, češ tudi mi smo za popravo krivic, vendar ne na ta način. V Florijančičevem pozivu te demagogije m več. To je dobro zato, da se ne bi zgodilo še komu tako, kot seje moji znanki razlaščenki, ki je ob volitvah leta 1992 glasovala za ZLSD, češ daje itak vseeno, saj se tudi ZLSD zavzema za popravo krivic. Nasprotovanje vračanju v naravi je sedaj tudi za novomeško ZLSD lažje, saj je njen in Forijančičev nekdanji strankarski šef ZLSD dobil svojo hišo z lokalom že vrnjeno v naravi. Prvi! Za ostale pa bodo zadoščali papirčki (obveznice odškodninskega sklada).
Za ZLSD je oškodovanje družbenega premoženja, če dobi razlaščenec vrnjeno premoženje, kije vredno do 30 odst. več, kot je bilo ob razlastitvi, brez doplačila. Kako bi pa imenovali to, da je to naše premoženje 50 let nekdo uporabljal brezplačno in zato mi ne bomo dobili niti beliča? Če bi računali za kvadratni meter le takšno najemnino (pustimo ob strani dobiček, širjenje, zaposlitev itd.), kot je današnja najemnina za neprofitna, socialna stanovanja (ne lokale!) in za katero vsi pravijo, daje neekonomska in podarjena, bi to bilo v 50 letih 600 DEM najemnine za kvadratni meter. Večina zavezancev ni vložila v vseh 50 letih v kvadratni meter naših prostorov niti desetino tega.
Ob sprejemu zakona je bilo jasno poudarjeno, da se bodo morali razlaščenci odpovedati uporabnini za pol stoletja, država (od nje so zavezanci dobili naše premoženje) po povečani vrednosti, ki ni bistvena. Meja je bila postavljena neformalno pri 30 odst. Ta meja pa tudi pomeni, da upravičenci ne dobimo odškodnine za zmanjšano vrednost našega premoženja, če ta ni bistvena, torej več kot 30 odst. Obe strani sta torej na boljšem ali slabšem za 30 odst., odvisno pač od vzdrževanja nepremičnine.
Prav zanima me, kako bi g. Florijančič reagiral, če bi mu vzeli njegovo hišo v Muhaberju, ga izselili na silo, kot so mojo mamo, ali pa ga milostno pustili v njegovi hiši, vendar bi moral plačevati najemnino. Po pol stoletja pa bi lahko njegovi potomci zahtevali nazaj hišo, vendar je ne bi dobili, temveč le ničvredne papirje ali pa bi jim vrnili danes lepo hišo po pol stoletja razpadlo. Za vsako zamenjano kljuko pa bi država zahtevala doplačilo, da ne bi prišlo do oškodovanja družbenega premoženja.
Podobno kot drugi tudi g. Florijančič piše o ogromni škodi zaradi denacionalizacije, vendar te škode še nihče ni pokazal, sploh pa ne dokazal. Nasprotno, denacionalizirani objekti se obnavljajo, v njih dobiva zaposlitev več ljudi, kot jo je imelo prej, polja so bolje obdelana.
Kakšna krivica se komu le dogaja? Besni so le pripadniki prejšnjega režima, ki so mislili, da si bodo lahko prisvojili (“olastninili”) nam odvzeto premoženje. Sedaj skušajo izkoristiti še zadnjič delavce, da bi ti hodili podpisovat zanje takšne pobude za uničenje zakona o denacionalizaciji.
Delavci niso neumni, da ne bi videli, kam moli taco “konzorcij zavezancev”, saj svoje vodilne poznajo. Res pa so delavci pod hudimi pritiski, da naj podpišejo pobudo. O morali pobudnikov nima smisla pisati.
TOMO VVINDISCHER
Kako so vodilni
“reševali”
podjetje
Dol, list št. 38, 22. septembra
V	predzadnji številki Dolenjskega lista je bil objavljen članek z zgornjim naslovom. Ker je članek napisan površno, enostransko in tudi lažno, navajam nekaj dejstev.
Upravni odbor podjetja Iskra Te-nel, ki je bilo v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj, s predsednikom R. A. in njegovim namestnikom N. S.
17.	februarja 1993 je na svoji seji sprejel program razreševanja presežnih delavcev. Program je bil sprejet na osnovi projekta, izdelanega v decembru 1992. Zaradi omejenega prostora je nemogoče navajati vse “bisere” iz programa, zato navajam le nekatere.
Zaposleni so morali prostovoljno podpisati izjavo, s katero se izrecno in nepreklicno odpovedujejo pritožbi zoper odločbo o trajnem presežku. V tem primeru gre za očitno ustavno kršitev pravic. Vendar državni organi niso intervenirali in tudi novinarji niso o tem pisali. Od 311 takrat zaposlenih delavcev je po sklepu upravnega odbora obdržalo zaposlitev sto delavcev, ostalih 211 pa so odpustili in obesili v breme državi.
Upravni odbor je iz Iskre Tenel izločil program elementov, transformatorjev, program mehanske obdelave in prehrano in transport. Zapisali so tudi: “Novoorganizirani Tenel, ki je nosilec vseh obveznosti obstoječega Tenela, bo omogočil izločenim programom, da v prostorih Tenela samostojno nadaljujejo s podjetništvom. S temi podjetji bo Tenel sklenil pogodbo o dolgoročnem sodelovanju, nanje bo prenesel vsa obstoječa naročila in jih obvezal, da prioritetno zaposlijo delavce Tenela, opredeljene kot trajni presežek tudi v naslednjih treh letih.”
Ljudem, ki so čez noč ostali brez dela, sem povedal, da bomo ustanovili novo firmo, v kateri bomo vsi solastniki in bomo vsi zaposleni za nedoločen čas. Rečeno - storjeno. Moj delež je po uradni bilanci stanja na dan 31. 12. 1993 znašal 1,36 odstotka. Predstavljati me kot lastnika firme, je čista laž.
Opremo, staro čez 13 let, kije bila že vsa odpisana, smo kupili za drag denar-v znesku 418.145,97 nemških mark. Smo tudi podnajemniki v nedavno še svoji tovarni z dokaj visoko najemnino.
V	članku mi prisojate razsipništvo. Upravnemu odboru smo dali ponudbo, da bomo od izločenega programa Elementi kupili vso potrebno opremo. Kljub prisotnosti dveh tehnologov in cenilca delo ni bilo natančno opravljeno. V spisku ni bila zajeta stara stružnica (cenilec jo je ocenil na 2.500 DEM), ki je nismo ne odtujili ne skrivali. Pri inventuri jo je komisija popisala. Prav tako pa so nam prodali dve tuji orodji od zunanjih kooperantov v skupni vrednosti 2.018, pripisujete mi torej razsipništvo 482 mark.Ko so prodajalci sestavljali spisek opreme, so izpustili paletni viličar (po oceni cenilca vreden 800 DEM) m 74 palet (skupaj ocenjena vrednost 814 DEM). Zato smo se na sedežu sklada 12. aprila 1993 sestali pri predsedniku upravnega odbora R. A. Predlagal sem mu, naj nam to še doda k ostali opremi, ki je bila visoko ocenjena. Nekako je na to pristal in kot dokaz temu pogodbo tudi podpisal. Vaša novinarka pa ni omenila, da je morebiti proti njemu vložena ovadba za podpis “škodljive pogodbe”. To so pripisali manjši ribi, omenjeni v članku kot R. K.
inž. ŠTEFAN SCAP
Upokojenci o težkem položaju mlade generacije
Prvi kongres Desus
Prejšnji četrtek se je na svoji 5. konferenci zbralo čez 190 delegatov Demokratične stranke upokojencev v Mariboru. Na začetku so sprejeli spremembo statuta in ta najvišji organ stranke preimenovali v kongres. Sprejeta sta bila novi program stranke in statut. Dejavnost stranke pa bodo v naslednjem obdobju usmerjali štirje posebni programski dokumenti: Politična organiziranost upokojencev, pravice upokojencev, socialna politika in Volilni razglas.
Na kongresu so ugotovili, da si vladajoče stranke v vladi in Državnem zboru v času po naši osamosvojitvi vztrajno prizadevajo omejiti pravice upokojencev. Takšnim poskusom se lahko učinkovito zoperstavijo ne le s protestnimi shodi, ampak je nujna tudi neposredna udeležba v Državnem zboru in občinskih svetih. Zato je potrebno tesno sodelovanje med društvi upokojencev, invalidskimi in borčevskimi organizacijami ter DESUS, da bodo tudi v bodoče še bolj množično reagirali na vsak poskus ogrožanja njihovih pravic.
O socialni politiki so upokojenci spregovorili celovito. Poudarili so, da si bodo prizadevali za odpravo sedanjih socialnih razlik. Opozorili so na težki socialni položaj mlade generacije. Od pristojnega ministrstva zahtevajo, naj predlaga ukrepe za optimalne pogoje in zaposlovanje mladih. Odpraviti bi bilo potrebno negativno listo zdravil za upokojence, stare nad 65 let, in dodatno zdravstveno zavarovanje za vse upokojence.
Na kongresu so ponovno opozorili na svojo politično samostojnost. V volilnem proglasu napovedujejo samostojen nastop na volitvah.
Za predsednika stranke so ponovno izvolili Jožeta Globačnika.
JANEZ DRAGOŠ
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. uro. Na vaš klic bo čakal psiholog Marjan Stokanovič.
TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293.
Obletnica gimnazije v Starem trgu
Odprli tudi razstavo
STARI TRG PRI LOŽU - Ob 50. obletnici ustanovitve gimnazije v Loškem potoku in Starem trgu so se v soboto, L oktobra, zbrali nekdanji dijaki in nekaj še živečih profesorjev. Za sovražnika je bila ustanovitev gimnazije nezaslišana poteza SNOS-a, notranjsko- ribniškega rajona, oddelka za srednje šolstvo, zato je bilo celo vojaško delovanje uperjeno zoper šole. V Loškem potoku gimnazija v tistih burnih časih sploh ni zaživela, v Starem trgu pa ie padla tudi žrtev, prva ravnateljica Štefanija Prešeren, kije pogumno zaorala ledino na področju srednjega šolstva.
Razstava šolskih dokumentov, odlokov, navodil, zapisnikov in spričeval je edinstven ohranjeni arhiv, ki spri-čuje voljo in odločnost po Listnih kadrih v takrat začrtani državi.
Odprtja razstave seje udeležil minister za šolstvo dr. Slavko Gaber in navzočim tudi spregovoril. Učenci osnovne šole Janeza Hribarja so pripravili zelo ganljivo proslavo. Za zaključek srečanja je domača amaterska skupina zaigrala igro Zakonci štrajkajo.	A KOŠMERL
JP KOMUNALA NOVO MESTO Rozmanova ulica 2 68000 NOVO MESTO
OBVESTILO
Občane novomeške občine obveščamo, da bomo v času od 10. do 14. oktobra organizirali redni jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Odvoz bo potekal po ustaljenem urniku rednega odvoza odpadkov iz posameznih naselij. Občane prosimo, da kosovne odpadke primerno pripravijo in odložijo poleg obstoječih posod za začasno shranjevanje odpadkov.
JP KOMUNALA Novo mesto
Odprto pismo novomeški oblasti
Člani Društva Novo mesto z zaskrbljenostjo spremljamo najnovejše dogajanje okrog gradu Grm - Nujno je sprejeti moratorij za prodajo grajskih stavb in zemljišč
Novo mesto se lahko ponaša z nekaterimi pomembnimi kulturnimi vrednotami, ki so jih ustvarili naši predniki in s tem nadgradili že tako bogate naravne danosti tega prostora. Vse to bi moralo mestu predstavljati njegovo identiteto ter prepoznavnost navzven, za meščane pa ponos in obvezo za spoštljivo ravnanje z njimi. Vsakokratne oblasti bi se morale tega še posebej zavedati, saj nosijo velik del odgovornosti za njihovo ohranitev in obogatitev.
Grad Grm in širši grajski kompleks je prav gotovo ena izmed pomembnejših kulturnih vrednot Novega mesta. Nasilje v obliki neprimernih gradbenih posegov je v preteklih desetletjih širšemu grajskemu kompleksu prizadelo nepopravljivo škodo. Pozidava grajskega sadovnjaka tik do vhodnih vrat, še zlasti pa industrijska gradnja na južni strani gradu sta grajski kompleks zožila na grajsko stavbo s pomožnimi gospodarskimi poslopji in na grajski vrt z vrtnarijo, ki sta še komaj prepoznavna in vredna svojega imena, medtem ko je grajska kapela Božjega groba ostala odrezana od gradu. Oblasti so dopuščale nasilje nad prostorom, predvsem pa niso ničesar storile za zavarovanje vitalnih interesov mesta na tem področju. Ne tedaj ne sedaj. Še tisto malo, kar je od grajskega kompleksa ostalo, je prepuščeno tržni stihiji in podrejeno moči in interesom posameznikov. Zdaj, ko so začeli kompleks nekritično razprodajati, se sprašujemo, če so interesi in zavzetost mesta oziroma mestnih oblasti dovolj močni, da ohranijo mestu, kar je mestnega.
Že nekaj let poteka proces razmejevanja interesov in lastnine v industrijskem kompleksu nekdanjega IMV Ta proces vodstvu občine prav gotovo ni neznan, zato toliko bolj preseneča odsotnost interesov mesta oziroma pristojnih občinskih organov, ko se delijo še zadnji kosi lastnine bivšega IMV, in to tisti, ki s proizvodnjo v industrijskem kompleksu nimajo nobene zveze. Končno je gradnja industrijskega kompleksa na tem prostoru, tako prostorsko-urbanis-tično kot tudi ekološko-obremeni-tveno, mestu toliko vzela, da bi indus-
trija lahko grajski kompleks Grma mirno prepustila mestu.
Člani Društva Novo mesto z zaskrbljenostjo spremljamo najnovejša dogajanja okoli gradu Grm. Redko se ponudi mestu priložnost, da se tako pomemben objekt razbremeni prejšnjih neustreznih dejavnosti in se s tem odpre možnost, da bi zaživel z novo vsebino, ki bi bila bližje potrebam mesta in njegovih prebivalcev. Članom Društva Novo mesto je sicer znano, da je grajski kompleks urbanistično obravnavan s prostorskimi ureditvenimi pogoji za mestno jedro, grajska stavba in grajski vrt pa z odlokom razglašena za kulturni spomenik. Vendar to samo po sebi še ne zadostuje, saj bo grad “mestni” šele tedaj, ko bo zaživel z mestnim utripom. Ni toliko pomembna lastnina, kot je pomembna vsebina, ki jo grad in grajski kompleks lahko sprejmeta in nudita mestu. Takšno vsebino pa lahko opredeli le javno preverjen program in ureditveni načrt, ki bi bil obvezujoč za vse, tako za bodoče investitorje kot za vse tiste organe, ki izdajajo dovoljenja za posege v ta prostor. Nihče drug kot ustrezni občinski organi ne more omogočiti nastajanja in sprejema takega dokumenta.
Društvo Novo mesto zato upravičeno pričakuje, da bo vodstvo občine ukrenilo vse potrebno in z vodstvi dedičev nekdanjega IMV doseglo rešitve, ki bodo v širšem interesu mesta. Menimo, da je v ta namem potrebno:
L doseči dogovor o moratoriju na razprodajo grajskih stavb in zemljišč v grajskem kompleksu zasebnikom vse do tedaj, dokler ne bo sprejet ureditveni načrt grajskega kompleksa Grm z jasno opredeljeno namembnostjo obstoječih objektov in zemljišč;
2.	pospešiti izdelavo ureditvenega načrta z doslednim upoštevanjem spomeniškovarstvenih izhodišč;
3.	zadržati vsakršno programsko spremembo in gradbeno predelavo že prodanih stavb in zemljišč do sprejetja ureditvenega načrta;
4.	ustrezno koordinirati kasnejšo lastniško, programsko in gradbeno prenovo kompleksa.
Od občinskih oblasti pričakujemo, da bodo naše pomisleke in sugestije vzele resno in pričele ustrezno ukrepati. Končno bi jih k temu morala siliti tudi obveza, ki jim jo nalaga mandat, v katerem bi morali še posebej zavzeto reševati probleme širšega javnega interesa. I n grad Grm to prav gotovo je.
V imenu upravnega odbora Društva Novo mesto predsednik: TONE ŠKERLJ
LDS O ČABRANKI
Prejšnji teden so se sestali predstavniki Ekološkega foruma LDS (Dušan Plut, Božo Flajšman, Leo Šešerko, Dimitrij Pur) s predstavniki krajevne skupnosti Draga (Janko Žagar, Anton Žagar, Anton Lavrič, Mitja Borko), ki v kočevski občini zajema vasi ob Čabranki. Na srečanju so se pogovarjali o problematiki cestnih povezav v dolini Čabranke (Žurge - Črni Potok - Podplanina -Trava), o možnostih spremljanja slovenskih TV programov, o problematiki šolanja slovenskih otrok na hrvaški strani, ker na slovenski strani ni šole, o problematiki hrvaške HE na Čabranki, ki ne zagotavlja biološkega minimuma pretoka vode, in sploh o razvoju krajev ob Čabranki. Ugotovili so mnoga sorodna stališča do vseh omenjenih vprašanj in da so pripravljeni na nadaljnje stike in sodelovanje. Predvsem pa si bodo poslanci prizadevali, da bi v Proračunu 1995 zagotovili ustrezna sredstva za čimprejšnjo izgradnjo naravi prijazne in za prevoze vse leto primerne omenjene ceste.
PETRA ŠKOFIČ, vodja službe za stike z javnostjo pri LDS
ČS
Avto
izpušne cevi
Ob potoku 10, tel. (068) 322-643, 322-278
Dovolj nam je gozdarske agonije!
Odprto pismo gozdarskega sindikata predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku - Zakona ne izvajajo, gozdarska podjetja pred razsulom, zaposleni na robu obupa
Kljub večkratnim urgencam Splošnega združenja gozdarstva Slovenije ter posameznih gozdnih gospodarstev na pristojna ministrstva so razmere v gozdarstvu vse slabše. Ne izvajajo se določila Zakona o gozdovih, upoštevani niso sklepi Drža-vnega zbora Republike Slovenije, sprejeti na 22. seji dne 29. junija 1994, s katerimi Državni zbor zahteva rešitev presežnih delavcev v gozdarstvu, pospešitev aktivnosti glede razdružitve premoženja in s tem začetek postopka lastninskega preoblikovanja gozdnih gospodarstev.
Zato se obračamo na Vas, da v skladu s svojimi pooblastili in avtoriteto od pristojnih ministrstev zahtevate in zagotovite:
L Da se najkasneje do 10. oktobra
Drago Bižal
1994 gozdnim gospodarstvom razdelijo sredstva proračuna za razreševanje presežnih delavcev, vsaj kot akontacije.
V nasprotnem primeru se bo nekaj gozdnih gospodarstev znašlo v zelo težkem položaju. Postopki v zvezi s presežnimi delavci se iztekajo, kar pomeni konec 6-mesečnega odpovednega roka. Najkasneje zadnji dan odpovednega roka pa je podjetje dolžno delavcu izplačati odpravnino. Ni potrebno posebej poudarjati, daje prav odpravnina za delavce, ki so izgubili delo, velikega pomena;
2.	Da se pospešijo pogajanja o razdružitvi, kar bi zagotovilo normalen proces lastninjenja tudi v gozdnih gospodarstvih. Končni rok se zelo hitro bliža;
3.	Da se v proračunu za leto 1995 zagotovijo potrebna manjkajoča sredstva za trajne presežke. Po nekaterih ocenah je denarja premalo celo
Na kočevskem pokopališču so v sredo, 28. septembra, pokopali Draga Bižala, gozdarskega tehnika v pokoju, ki je bil mnogo let vodilni gozdarski strokovnjak v kočevskem gozdnem gospodarstvu. Navzlic temu, da je bilo zlasti v prvih povojnih letih izredno težko opravljati delo gozdarskega strokovnjaka zaradi precejšnjih potreb po lesu, je s premišljenostjo odlično usklajeval svoje delo. Mnogo je storil za ohranjanje in izboljšanje gozdv na gozdarskem območju v Kočevju, kjer je deloval. Pokojnik je bil rojen v decembru 1915. leta.
ZAHVALA
Namesto cvetja na grob pokojnega Franca Kovačiča, mlinarja v pokoju iz Novega mesta, Nad mlini 68, poklanja Franci Smolič, Lebanova 40, Novo mesto, 5.000 tolarjev Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala. predsednik:
JOŽE ZUPANC
Neenotno pri nagrajevanju
Iz ribniške in kočevske občine delalo preko tisoč dijakov in študentov - Nasedli obljubam
RIBNICA - Po podatkih Študentskega servisa iz Ribnice, ki pokriva tudi sosednjo kočevsko občino, je v letošnjih počitnicah v raznih podjetjih delalo, preko tisoč dijakov in študentov. Žal pa pričakovanja zaposlenih niso bila v celoti izpolnjena. Na servisu sicer trdijo, da so svoje izpolnili, žal pa tudi menijo, da vse le ni šlo tako, kot bi moralo iti, več pa niso želeli komentirati. Menda bi podrobnosti lahko škodovale njim in posameznikom, bodočim uporabnikom njihovih storitev.
Ti mladi delavci so nasedli obljubam, da bodo plačani po 300 tolarjev na uro. Nekateri, sicer redki, so to tudi prejeli, večina pa je pristala pri 160 tolarjih, nekateri celo pri sto. Delo - večina se je zanj dogovorila sama - so morali prijaviti pri servisu, kar je bilo povezano z dodatnimi
P'
bi

za 20%. Ce je država že povzročila sistemske presežke, potem naj jih v skladu z Zakonom tudi sfinancira. Nikakršen diskont pri odpravninah delavcem ni v skladu z Zakonom in nanj ne pristajamo. Ne silite nas na sodišče!
Zakon o gozdovih imamo - pa se ne izvaja!
Obveznosti iz proračuna so znane - denar se zadržuje!
Imamo javno gozdarsko službo -lastniki gozdov ukrepov ne izvajajo!
Imamo izvajalska gozdarska podjetja - ki so lik pred razsulom!
Imamo zaposlene v podjetjih - ki so pa na robu obupa!
Delavcem gozdnih gospodarstev je dovolj triletne agonije. Zato javni apel Vam, dr. Drnovšek!
Za sindikat gozdarstva Slovenije sekretar MARJAN FERČEC, dipl.inž.
stroški prevoza. Te so plačevali starši. Zapleti so nastali tudi ob rokih za izplačila, ki sojih le redki spoštovali-Tu se vsiljuje mnenje, da je servis le podaljšana roka podjetjem za zmanjševanje stroškov, ki bi sicer odšla iz podjetij v obliki dajatev. Izgovori, da mladi ne smejo presegati zaslužka redno zaposlenih, so iz (rte izviti, saj podjetja na račun takšnih zgodbic prihranijo izdatna sredstva. Odgovor, zakaj je šel delat mlad človek, ni potreben.
Vsekakor gre za velik spodrsljaj podjetij, saj se bodo ravno ti mladi irej ali slej znašli na delovnih mestih .urez prave motivacije, s priokusom, da so se že kot študentje srečali s špekulacijo, ki seje lomila na njihovih
n,mt;nih'	A. KOŠMERL
kajakaši za praznik
KOČEVJE - V počastitev kočevskega občinskega praznika je Turistično-športno društvo Kostel organiziralo veslaško prireditev na Rinži. V tekmovalnem delu K-l so bili najboljši Skofjeločani (Grašič, Svoljšak, Žitnik), v turističnem v K-l spet Skofjeločani (Maček J., Maček E in Rupar), v K-2 pa Kostelci (Ogorelee, Štefanec, Petovar).
V	ženski konkurenci je tekmovala le Barbara Svoljšak. Tekmovalcev je bilo 20. Najboljši so dobili pokale oz. medalje, vsi pa spominke in knjigo Kostel.
KEGLJAŠKE NOVICE
TREBNJE - Ženska kegljaška ekipa Mercatorja se je pred začetkom tekmovalne sezone okrepila z Angelco Dalmacijo, kije pred leti uspešno nastopala za ekipo Novega mesta.
ČRNOMELJ - Kegljači Rudarja, ki bodo letos prvič nastopili v medregijski ligi, so na obnovljenem kegljišču v Kanižarici pričeli s pripravami.
LJUBLJANA - Na 2. memorialnem tekmovanju Šparemblek na kegljišču Slovana se je od štirih 'Irebanjk najbolje odrezala Vebrova s 406 podrtimi keglji.
LJUBLJANA - Na drugem državnem prvenstvu za veterane je Cveta Veble iz Trebnjega osvojila srebrno medaljo s 379 podrtimi keglji, Malči Mezgec pa je bila s 341 keglji četrta. Prav tako je bila četrta Marija Župančič v drugi konkurenci.
V	drugi slovenski ligi so igralke Krškega na samem začetku prvenstva v Ajdovščini osvojile pomembno točko pred tekmo drugega kola doma proti ekipi Mehano Izola. V moški konkurenci druge slovenske lige so Kočevci doma s 6:2 premagali favorizirano ekipo Gradis Norika II. V drugem kolu gostujejo v Ankaranu proti ekipi Adria Convent.
V	medregijski ligijevČmomlju novinec v ligi klonil proti drugouvrščeni ekipi iz lanskega prvenstva iz Trbovelj.
V	domači ekipi se je z 880 podrtimi
keglji izkazal Željko Goleš. V drugem kolu Črnomaljci gostujejo v Šoštanju. Zenska vrsta trebanjskega Mercatorja se pripravlja za štart na kegljišču v Krškem. V prvem kolu bo gostovala v Radencih proti novincu v ligi, ekipi Krilatega kola.	(N. G.)
Atleta na
evropskem pokalu
Katka Jankovič tretja v Varšavi, Aleš Tomič četrti v Parizu.
NOVO MESTO - Državna reprc-zentanta in prvaka Katka Jankovič in Aleš Tbmič sta atletsko sezono zaključila z uspešnima mednarodnima nastopoma. Katko so Celjani povabili v ekipo mladink, ki je nastopila na evropskem klubskem pokalu v Varšavi. Najboljša slovenska mladinka letošnje sezone v teku na 100 m z ovirami je v toočnem nasprotnem vetru sicer tekla Počasneje od osebnega rekorda 14,71 (v Varšavi 15,06), vendar je v elitni evropski konkurenci osvojila izvrstno tretje Ulesto.
Aleš Ibmič je na drugem koncu Ev-tope, v Parizu, nastopil kot gost v mladinskem moštvu TAM-a iz Maribora. V 'eku na 800 m je bil z osebnim rekordom 1:55,17 četrti in je s tem na najlepši Način sklenil sezono, v kateri je, tako *ot Jankovičeva, uspešno nastopal v državni reprezentanci.
Zapečatili Pavličev avto
Pavlič je letos zmagal tretjič in osvojil pokal Clio -V pokalu Daihatsu tudi v Mariboru Domen Staut
MARIBOR - Organizatorji cest-nohitrostne avtomobilistične dirke za Veliko nagrado Slovenije na mariborskem letališču niso imeli sreče. Najprej se je zapletlo v razredu turističnih avtomobilov, kjer je zaradi nespoštovanja pravil Dagmarja Šusterja, ki je vozil po progi, ko je bila le-ta že zaprta, dirko bojkotirala večina slovenskih tekmovalcev.
Dirki državnega prvenstva v pokalih Clio in Daihatsu, sta sicer minili brez večjih zapletov. V pokalu Clio je po Vrtojbi in Gorjancih letos že tretjič zmagal Novomeščan Lojze Pavlič (Pleško cars), drugi je na cilj pripeljal Novogoričan Edvin Klančič, kije imel pred mariborsko dirko enako število točk kot Pavlič, četrti je bil Andrej Fabijan (Avtohiša Pionir), peti Peter Pavlič (Pleško cars) in sedmi Grosupeljčan Martin Črtalič. Žal se je zapletlo takoj po koncu dirke,
saj je kar nekaj Pavličevih tekmecev menilo, da njegovo vozilo ni pripravljeno po predpisih, in so vložili pritožbo. Pavličev avto so zapečatili in v torek pregledali, vendar odločitev tekmovalne komisije do izida našega časopisa še ni bila znana. Če bodo ugotovili, da je bilo Pavličevo vozilo pripravljeno v skladu s pravilnikom, bo zmagal tudi v skupni razvrstitvi, za nagrado pa naj bi prejel avtomobil Clio, darilo tovarne Revoz, če pa bi bil sum njegovih tekmecev upravičen, bi skupna zmaga in nov clio pripadla Klančiču.
V pokalu Daihatsu je Brežičan Domen Staut tudi tokrat stopil na najvišjo stopničko in prepričljivo zmagal tudi v končnem vrstnem redu. Za veliko presenečenje je poskrbel Davorin Uhernik z Otočca, kije odlično vozil in zasedel drugo mesto.
KOČEVKE DVAKRAT Z RIGO
KOČEVJE - Rokometašice Kočevja bodo konec tega tedna že tretjič zapored preizkusile svoje moči v mednarodnem merilu. V soboto in nedeljo ob 19. uri se bodo v Ribnici pomerile z Rigo iz Latvije v dveh tekmah prvega kola mednarodnega pokala. Vzdušje v ekipi je dobro. Dekleta upajo, da jim bo končno uspel preboj v drugo kolo tega mednarodnega pokala, saj so dvakrat že izpadle v prvem krogu. Igralk iz Latvije ne poznajo, trener Radič pa pravi, da so vse ekipe iz nekdanje Sovjetske zveze telesno dobro pripravljene, kar je lahko za naše tekmovalke nevarno. Rokometašice Kočevja pričakujejo veliko pomoč s tribun in uvrstitev v drugo kolo. (M. G.)
SKB BANKA D,D,
LOKOSTRELCI V BRASLOVČAH
BRASLOVČE - Na lokostrelskem tekmovanju v Braslovčah so se izkazali tudi novomeški tekmovalci. V kategoriji instinktivno člani je Roman Jakše, član Teritorialne obrambe 6790 Novo mesto, osvojil prvo mesto, Tbmaž Hodnik iz Lokostrelskega kluba Novo mesto drugo mesto, njegov klubski kolega Bojan Brulc četrto mesto, teritorialec Martin Fabjan pa peto mesto. V kategoriji instinktivno deklice je Petra llar iz lokostrelskega kluba Novo mesto osvojila drugo mesto. Samo Šenica, član TO 6790 Novo mesto, je v kategoriji compound člani zasedel šesto mesto.
• Krepost je duševno zdravje. (Jou-bert)
PONUDBA SKB banke
Kam shraniti dragocenosti?
Vsak dan lahko v časopisih beremo o krajah po domovih in stanovanjih. Zneski denarja in dragocenih predmetov, ki so jih tatovi odnesli, so včasih prav presenetljivo veliki. Verjetno je precej boljše, da za varno hranjenje vrednostnih papirjev, zlatnine, dragega kamenja in podobnih predmetov, najamemo sef.
Saj gre za nov izum, sefe so poznali že naši predniki, gre za boljše varovanje ter spremenjeno namembnost.
Kaj je sef?
Sef je poseben predal, vgrajen v varovanem in zaščitenemu prostoru banke. Namenjen je shranjevanju vrednostnih predmetov in dokumentov. Z razmahom računalništva pa se je pri številnih uporabnikih pojavila potreba tudi po shranjevanju disket s pomembnimi podatki in vrednimi programi, da se ne bi po nepotrebnem izgubili.
Najetje sefa {e rešitev
Pravne in fizične osebe lahko pri SKB banki, Poslovni enoti Novo mesto in Kočevje,najamejo enega od sefov, v katerega lahko shranijo različne predmete in dokumente — zlato, nakit, hranilne knjižice, denar, diskete, vrednostne papirje — vse, kar pač dovoljujejo različne velikosti sefov.
Kako najeti sef?
Ko spoznate, da brez sefa ne gre, se oglasite v najbližji enoti SKB banke. Z banko boste sklenili pogodbo, dobili izkaznico in ključ, ki bo odpiral vrata vašega sefa. Vanj boste lahko shranili svoje dragocenosti. Zagotavljamo vam, da jih bomo varovali.
PE NOVO MESTO IN KOČEVJE
POSEBNE UGODNOSTI V OKTOBRU...
XANTIA J* C 15 f C 25;^
C0MF0RT LINES FORMAM PICK UP
13
LIMUZINA $ CARAVAN 1.52
SALON NOVO MIST0, TIL: 041 322 04« SALON NOVO AUSTO, TIL: 04« 322 00« KOOAJA NOVO MOTO SALON KKSaO, TIL: 0400 21 4(5	W< TMONJI, n L: 041 44 025	TIL: 04« 122 044, 341 4A7
SALON POSAVJi TIL: 0404 43 004	«C MOLKA, TIL: 04« M 1*7
SALON POMV«, TIL: 040« 43 f
NAGRADNO ŽREBANJE ZA KUPCI N0V0TIHNI AVTOMOBILI.	^
SREČNI IŽREBANIC MESECA OKTOBRA BO LAHKO IZBIRAL MED: AVTORADIJiM PIONEER OLAStENIM STOLPOM KIS
TEKALNO STEZO IZ N0V0TIHNINEGA IITNESS PR0GKAMA ZA DOM
NAGRAJENEC MESECA SEPTEMBRA JE EIEKTRO LJUBLJANA, SLOVENJI
RAZSTAVA VOZIL IZ PRODAJNEGA PROGRAMA N0V0TEHNE AVTOMOBILI BO V ČETRTEK, 6.10.94, OD 9. DO 17. URE PRED ZAVAROVALNICO TIHA.
8 REPREZENTANTOV NA SVETOVNI POKAL - V tekmovalni sezoni 1993/94 so sevniški karateisti na mednarodnih in domačih tekmovanjih osvojili doslej rekordnih 62 medalj, od tega 23 zlatih. Priborili so si naslov državnih prvakov v kategoriji mlajših dečkov in naslov podprvakov v kategoriji starejših dečkov. Na nedavnem grand prix turnirju v severni Italiji so Sevničani osvojili 4 prva mesta. Bo po do sedaj najuspešnejši tekmovalni sezoni obetavnim mladim karateistom uspelo osvojiti celo kolajno na svetovnem pokalu? To lahko na Madžarskem uspe komu izmed mladeničev na posnetku. Stojijo (z leve proti desni): Lisec, Uranjek (poškodovan), Busar, Stopar, Petrovič; klečijo: D. Orač, Črepinšek in Dautbegovič.
. KOČEVSKI SAHISTI V PRVO LIGO
KRANJ, ČRNOMEU - V drugi slovenski šahovski ligi zahod je igralo deset ekip. Največ šahovskih točk je zbrala ekipa Starega trga. Ekipa Kočevja je bila najboljša v dvoboju, kar ji je prineslo tudi napredovanje v prvo ligo. Med posamezniki je bil najboljši Starotržan Jurkovič. Na belokranjskem hitropoteznem šahovskem turnirju za mesec september je zmagal Bedič z 10 točkami, pred Kobetom, Petričem in
KapŠeV0'	(V K.)
pogovon o družini
ob ponedeljkih od 18. do 20. ure
na telefonu (068)26-005
elrod
trgovino
BTC - javna skladišča tel. 068/321-076 tel./fax. 068/324-071
•električni kabli •elektroinstalacijski
material
•	bela tehnika
•	gospodinjski aparati
•akustika
•	rezervni deli
trgor/ko podjetje
Ljubljanska 27, 68000 Novo mesto
/lo/čieorno
emonkci
kava EMONEC surova kava	buteljčna vina
VELIKA IZBIRA , UGODNE CENEJ
JP ELEKTRO LJUBLJANA PE ELEKTRO NOVO MESTO Ljubljanska 7, Novo mesto
objavlja prosti delovni mesti:
KV ELEKTROMONTER
za področje Trebnjega
KV ELEKTROMONTER
za področje Novega mesta
Pogoji:
-	elektrikar-energetik (3-letna šola)
-	12 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik
-	vozniški izpit B kategorije.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: JP Elektro Ljubljana, PE Elektro Novo mesto, Ljubljanska 7, Novo mesto.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Naj vaš
CERTIFIKAT
POSTANE
DENAR!
Certifikat laliko zamenjate za delnice Pooblaščene investicijske družbe CA Pl N VEST d.d. na naslcdnjili vpisnih mestih:
LJUBLJANA: CAP INVIvSTd.il., Pra/akova O; 11 I I N< > IMPI X I nlcrn.it i< >n.d d .d., Kersnik« >v.i 2; Z. I A )' I d .<>.<>., Poljanski nasip 2S;
I lOlU) d.o.o.. Pod limbarskega 29; ORLANDO dani., I Zmajska 48;
1 Tl.KS d.o.o.. Celovška 73; KOMPAS 1)1 Sil.N' d.d., Pra/akova 4; ZAVOD KI TINA M K I /.N I CA, Ciril Metodov irj> 1; l-.TN tl.«>.«>., Trubarjeva SO; Zavarovalna agencija ZAS d.«>.<>., Dunajska S; DARU! d.o.o., IM. bratov Učakar I OS •
DOMŽALE: Tl NTOURS d.o.n., l jubljanska SO • ŠKOFJA KOKA: L.I 1 T'.X d.o.n..Trata 3la • KRANJ: Zavarovalna agencija /.AN d.<>«>.:
Pl Kranj, Mirka Vadnova S • KOČEVJE: MS SIVI IM tl .tl , Kožna 30 • NOVO MESTO: liOl.l d.o.o.. Ob potoku S • AJDOVŠČINA: VIT 1.0. Dl-.SICN d.o.o., I rj» I slovenske vlade 1 • CELJE: P. S. DAN, DAS lnternaiion.il tl.<>.<>.: PTC RIMLJANKA, Savinova 2; TRI iOVI N A NANJ, Savinova 3;
P. S. DAS, DAS Internarional, /.ay,rad bi • PTUJ: SONJA ti.«>.«>., Vošnjakova K) • MURSKA SOBOTA: Zavarovalna agencija ZAS d.«>.<>., BTC ti.ti. I.jubljana: PL Murska Sobota, Nemčavci I D
IN V VSEH ENOTAH PTT V SLOVENIJI!
6 / O O O	L j u b	l j a na,	P r a ž	a k o v a	6
I L I. L. ION 06 I 133 Sl K 7 ,	1 3 3 S	1	r»

TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravic« do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 6. X,
SLOVENIJA 1
9.15	- 0,10 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
10.00	OTROŠKI PROGRAM
10.00	BELI KONJIČ, lutkovna igrica, 2/2
10.25	TISOČ IDEJ ZA NARAVOSLOVCE,
5. oddaja
10.50	TEDENSKI IZBOR
10.50	ČLOVEŠKI ROD, angl. poljudnoznan.
serija, 8/12
11.15	PO DOMAČE
13.00	POROČILA
15.20	O MOŠKIH, ŽENSKAH IN OTROCIH, pono-vitev slovaške drame
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME. ŠPORT
20.05	NEVERJETNE ZGODBE
21.05	TEDNIK
22.00	DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT
22.30	POSLOVNA BORZA
22.45	SOVA
22.45	GLEDALIŠČE RAYA BRADBURYJA,
kanadsko-novozel. naniz., 12/24
23.10	SEVER IN JUG, amer. nadalj., 4/24
SLOVENIJA 2
12.35	• 0.50 Teletekst
12.50	Video strani -13.00 Euronews -15.10 Kinoteka: Ciklus filmov H. Bogarta: Imeli ali ne (amer. film, ČB) -16.45 Tedenski izbor: V vrtincu -17.30 Sova (ponovitev): Grace na udaru (amer. naniz., 8/22); 18.00 Sever in jug (amer. nadalj., 3/24) -18.45 Že veste -
19.15	Tok, tok (kontaktna oddaja za mladostnike) • 20.05VWemi gost: Dr. DušanTerčelj - 21.00 Umetniški veder: Mojstrovine: Kunslhistorisches muzeum Dunaj (angl. dok. oddaja) - 21.50 Oči kritike ■ 22.50 Stoletnici lilma naproti: Ingmar Bergman: Nasmeh poletne noči (švedski film, ČB)
KANALA
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 268. dela amer. nadalj.) -13.05 Call selection (ponovitev) - 13.40 CMT -16.55 Na velikem platnu -17.10 Album show (ponovitev glasbene oddaje) -18.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.30 Benny Hill (ponovitev 5. dela angl. naniz.)-19.00 Poročila-19.10 Luč svetlobe (269. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Pred poroto (11. del. amer. naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Londonski pločniki (angl. film) -
23.20	Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.50 Na velikem platnu - 0.05 CMT
HTV 1
7.50	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar-12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.10 \fc> svet je oder (dok. serija) -14.05 V avtobusu (humor, serija) -14.30 Tajna organizacija (serijski film) -15.20 Moja najdražja bri-netka (amer. film) - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Iz tujskega življenja - 21.00 Nocoj z vami (zabavnoglasbena oddaja) - 21.45 Poročila - 21.50 Znanost in mi -
22.35	S sliko na sliko - 23.20 Večer ob glasbi - 0.20 Poročila v angleščini - 0.25 Sanje brez mej
HTV 2
17.00	Video strani -17.15 TV koledar -17.25 Družinska skrivnost (serijski film, 5/6) -18.15 Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ogenj v srcu (humor, serija) - 20.45 Družinska skrivnost (serijski film, 6/6) - 21.40 Dama s psom (ruski film) - 23.05 Melalmania
PETEK, 7. X.
SLOVENIJA 1
9.45	- 1.45 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.20	OTROŠKI PROGRAM
LUČKA, STRAH IN TREPET ULICE, češko-nemška nadalj., 4/6
10.50	TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA
11.50	DIVJI JUG, novozel. poljudnoznan. nadalj., 4/10
12.35	ŽE VESTE
13.00	POROČILA
13.55	FILM TEDNA
VARŠAVA, ponovitev filma
15.50	KAM VODIJO NAŠE STEZICE
17.00	DNEVNIK I
17.10	OTROŠKI PROGRAM
VRTILJAK, mehiška nadalj., 28/28
17.30	BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 16/20
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	HUGO, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	POGLEJ IN ZADENI
21.40 TURISTIČNA ODDAJA
22.00	DNEVNIK 3. TEMA DNEVA. VREME. ŠPORT
22.35	SOVA
LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 19. epizoda amer. naniz.
23.00	SEVER IN JUG. amer. nadalj.. 5/24
23.45	ŠKRLATNI DEŽ, amer. film
SLOVENIJA 2
12.35	-0.40 Teletekst
1250 Video strani -13.00 Euronevvs -15.50 Tedenski izbor: Iz dobrega gnezda (nemška nadalj., 13/13);
16.40 Osmi dan -17.30 Sova (ponovitev): Gledališče Raya Bradburvja (kanadsko-novozel. naniz., 12/24);
18.00	Sever in jug (amer, nadalj., 4/24) - 18.45 Znanje za znanje - 19.15 Poglej mel - 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa (amer. naniz.. 5/16) - 21.00 Razum serijskega morilca (amer. dok. oddaja) - 21.50 Godalni sekstet Zuerich (posnetek 2. dela) - 23.25 SP v športno-ritmični gimnastiki (posnetek)
KANALA
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 269. dela amer. nadalj.) -13,05 Magnetoskop (ponovitev) - 13.45 Ameriških deset (glasbena oddaja) -14.20 CMT -16.15 Na velikem platnu -16.30 Pred poroto (ponovitev II, dela amer. naniz.) -17.00 Londonski pločniki (ponovitev filma)
-	19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (270, del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Beverly Hills 90210 (28. del amer. nadalj.) - 21.25 Poročila - 21.35 Teden na borzi - 21.50 Čaj v Sahan (amer. film) - 0.15 Album show (glasbena oddaja) -
1.00	Erotični film
HTV 1
7.50	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Šolski program-12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.00 Ves svet je oder (dok. film) -
13.55	V avtobusu (humoristična serija) -14.20 Tajna organizacija (serijski film) -15.05 Maigrel seje razjezil (franc, film) - 16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -
18.35	Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Latinica - 21.20 Obraz srda (amer. film) - 23.00 S sliko na sliko - 0.00 Poročila v nemščini
-	0.05 Filmi Luisa Bunuela: Ta mračni predmet poželenja - 1.45 Sanje brez mej
HTV*
17.30	TV koledar -17.40 Družinska skrivnost (serijski film, 6/6) - 18.30 Turizem, svetovna sila (dok. serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Beverly Hills (serija za mladino) - 21.00 Rock koncert - 22.05 Oddelek za umore (serijski film, 3/13) - 22.55 Hit depo
SOBOTA, 8. X.
SLOVENIJA 1
7.55-1.15 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.10	TEDENSKI IZBOR:
8.10	RADOVEDNI TAČEK
8.25	PRAVLJICA O CARJU SALTANU
8.35	ZLATI CEKIN, I. del
9.35	TOK, TOK
10.20	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.50	SKRIVNOSTNI JEZDECI, avstral. film
13.00	POROČILA
13.05	VEČERNI GOST: DR. DUŠAN TERČELJ, ponovitev
14.25	TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponovitev
15.20	POGLEJ IN ZADENI
17.00	DNEVNIK I
17.10	DIVJI JUG, novozel. poljudnoznan. nadalj., 5/10
18.00	RPL - STUDIO LUWIGANA
18.45	HUGO, TV igrica
19.05	RISANKA 19.18 ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	KRIŽ KRAŽ.
21.15	FORUM
21.30	OZARE
21.35	FILMSKA MAGIJA, avstral. dok. serija, 8/9
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.35	SOVA:
SEVER IN JUG, amer. nadalj., 6/24
23.25	HOTELSKA SOBA, amer. film
SLOVENIJA S
7.35	- 0.40 Teletekst
7.50	Video strani - 8,00 Euronesvs - 10.00 Tedenski izbor: Človek in glasba: Klasični Dunaj (6. oddaja);
10.55	Turistična oddaja; 11.10 Neverjetne zgodbe -
12.00	Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (19. epizoda amer. naniz.); 12.25 Sever in jug (amer. nadalj., 5/24) -14.55 Športna sobota: SP v odbojki; 16.55 Rokomet (ž) Olimpija:Politechnika -18.30 Slovenski magazin -19.00 Dobra volja je najbolja (razvedrilna oddaja TV Koper) - 20.00 Lacombe Lucien (franc, film) - 22.25 Sobotna noč
KANALA
7.00	Video strani - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) - 11.00 Karma (ponovitev oddaje o duhovnosti) -17.15 Aktivno! (ponovitev oddaje o certifikatih) -17.35 Čaj v Sahari (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Naše cenjeno sorodstvo (6. del angl. humor, naniz.) - 21.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 21.40 Murphyjeva krivda (amer. film) - 23.20 Vreme - 23.25 Zgodba o igri (ponovitev 3. dela amer. dok. naniz.) - 0.05 CMT
HTV 1
8.I0TV spored - 8.15TV koledar - 8.25 Poročila - 8.30 Vi pa ste mislili, da so vaši starši čudaki (amer. otroški film) -10,00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -11.55 Poročila -12.00 Oddaja resne glasbe • 13.00 Prizma (večnacionalni magazin) - 13.45 Poročila -13.50 Usode (dok. oddaja) -14.35 Meje kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) -15.20 TV razstava -15.30 Hišni ljubljenci -16.00 Beverly Hills (serija za mladino) - 16.45 Turbo Limach show - 18.00 Poročila -18.05 Televizija o televiziji -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.15 Na začetku je bila Beseda - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Usodna pošiljka (amer. film) - 22.00 Alec Guinevs tdok. film) - 22.55 Poročila - 23.00 Športna sobota - 23.10 S sliko na sliko -0.10 Poročila v angleščini - 0.15 Sanje brez meja
HTV*
17.15	TV spored -17.20 TV koledar - 17.30 To je ljubezen (humor, serija) -17.55 Rokometni pokal evropskih prvakov - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Naravni svet (dok. serija) - 21.05 CRO pop rock - 21.55 Nočna izmena: Življenje na severu; Žona somraka; Slaughter (amer. film)
NEDELJA, 9. X.
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.50 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
8.05	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev
8.50	SRCE IGRAČ, mlad. igra
9.55	OB LETU DRUŽINE, prenos iz Rima
12.15	LJUDJE IN ZEMLJA
12.45	M1SSA PAPAE MARCELU
13.15	POROČILA
13.20	PUSTOLOVŠČINE MLADEGA INDIANA JONESA, amer. naniz., 5/16
14.10	BOJ ZA OBSTANEK, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 1/6
14.35	HITRI IN MRTVI. amer. film
16.05	STEZE SLAVE, avstral. nadalj., 1/4
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE
18.55	HUGO, TV igrica
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA
20.10	NEDELJSKIH 60
21.15	OBRAZ MODE, angl. dok. nadalj., 3/6
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.25	ZA TV KAMERO
22.45	SOVA
DRUGA DOMOVINA, nemška nadalj., 3/13
SLOVENIJA 2
0.14 - 23.30 Teletekst
7.50	Videostrani - 8.00 Euronetvs -10.00 Tedenski izbor: Godalni sekstet Zuerich -10.35 Sova (ponovitev): Sever in jug (amer. nadalj., 6/24); 11.25 Križ kraž -17.20 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -19.52 Zrcalo ledna - 20.10 Smrtonosno orožje II (amer. film) - 22.00 Vfclja za vsak dan: Poseben dan (nemška igrana serija, 2/13) - 22.30 Športni pregled
KANALA
9.05	Notredamski zvonar (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali - 10.50 Murphyjeva krivda (ponovitev filma) -
12.30	Helena -18.05 Notredamski zvonar (risani film) -19.00 Beverly Hills 90210 (ponovitev 28. dela) -
20.00	Vreme - 20.05 Zgodba o igri (dok. oddaja o košarki) - 20.45 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) -
21.45	Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 22.40 Vreme - 23.45 CMT
HTV 1
8.45TV spored - 8.50TV koledar- 9.00 Poročila - 9.05 Mož z zvezdo (amer. film) -10.00 Poročila - 10.05 Daklari (serijski film) -11.00 Sezamova ulica (otroška serija) -12.00 Poročila -12.05 Plodovi zemlje -12.55 Oddaja narodne glasbe in običajev -13.25 Mir in dobro -13.55 Duhovni klic -14.00 Poročila -14.05 Robin Hood (amer. mlad. film) -15.50 Opera Box -16.20 Srečni dnevi (serijski film, 11/22) -17.10 Poročila -
17.20	Nevestin otrok (amer. film) - 18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme
-	20.15 Izginil je gasilski avto (švedski film) - 21.50 Po vrnitvi (serijski film, 29/42) - 22.35 Poročila - 22.40 Vse sem dosegel s svojimi rokami (dok. oddaja) - 23.10 Šport - 23.30 S sliko na sliko - 0.30 Poročila v nemščini
-	0.35 Sanje brez mej
HTV*
15.30	TV koledar -16.40 CRO pop rock -17.25 Nogomet Hrvaškalitva -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Čmo-belo v barvah: John Lennon; Poročila iz zgodovine; Top lestvica '73; Barbara Streisand; Jazz: Ali Hirt; Svilene nogavice (amer. film)
PONEDELJEK, 10. X.
SLOVENIJA 1
8.45	- 24.00 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.10	OTROŠKI PROGRAM
JOEY IN RDEČI SOKOL, amer. nadalj., 2/5
9.35	TEDENSKI IZBOR
9.35	ZNANJE ZA ZNANJE
10.00	LACOMBE LUCIEN, franc, film
12.15	ŠPORTNI PREGLED
13.00	POROČILA
15.05	TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER
15.50	VELJA ZA VSAK DAN: SVOBODNI NA POTI, 1/3
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	ABC - ITD. TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME. ŠPORT
20.05	LEPI STRIČEK, franc, nadalj., 4/6
20.50	PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI
22.00	DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT
22.35	SOVA
SHOW JACK1EJA THOMASA, amer. naniz., 8/17
SEVER IN JUG, amer. nadalj., 7/24
SLOVENIJA S
12.35	- 23.45 Teletekst
12.50	Video strani -13.00 Euronesvs -14.35 Tedenski izbor: Utrip. Zrcalo tedna; 15.05 Nedeljskih 60; 16.05 Poglej me! -16.50 Sova (ponovitev): Druga domovina I nemška nadalj.. 3/13) -18.45 Onstran prihodnosti (avstral. znan, oddaja. 5. del) -19.15 Sedma steza -
20.05	Gospodarska oddaja: 10.000 obratov - 21.00 Tri ljubezni (švedska nadalj., 6/16) - 21.50 Studio Cit)’ -
22.45	Večer jazza
KANALA
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 270. dela) -13.05 Helena (ponovitev) -13.50 Pozitiv + (ponovitev) - 14.25 CMT -
16.45	Na velikem platnu • 17.00 Zdrava video glava (glasbena oddaja) • 18.05 Tropska vročica (ponovitev
18.	dela amer. naniz.) - 19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (271. del am. nadalj.) - 20.00 Popspot (kon-
taktna glas. oddaja) - 20.40 Polno, prosim (7. del španske humor, serije) • 21.35 Poročila - 21.45 Zvezda burleske (amer. film) - 23.25 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 0.00 Na velikem platnu - 0.15 CMT
HTV 1
7.50	TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon 13.15 Ves svet je oder (dok. serija) -
14.10	V avtobusu (humor, serija) -14.35 Tajna organizacija (serijski film) • 15,20 Afriški sen (amer. film) -
17.00	Hrvaška danes -18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Hrvaška in svet - 20.55 W. Shakespeare: Henrik VI. (6/7) - 22.30 Dok. oddaja
-	23.00 S sliko na sliko - 0.00 Poročila v angleščini -0.05 Sanje brez meja
HTV*
17.45Videostrani - 17.55TV program - I8.00TV koledar- 18.10 Po vrnitvi (serijski film, 29/42)-18.55 Stan in Olio (humor, serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme
-	20.15 Krivec (serijski film, 1/4) - 21.10 \Vatergate (dok. serija, 1/5)-22.10 Frostov pristop (serijski film)
-	23.00 Električni kavboj
TOREK, 11. X.
SLOVENIJA 1
7.15-0.05 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
8.05	OTROŠKI PROGRAM SRCE IGRAČ, mlad. igra
9.10	TEDENSKI IZBOR
9.10	RAZUM SERIJSKEGA MORILCA, amer. dok. oddaja
10.00	ONSTRAN PRIHODNOSTI, avstral. znan. oddaja, 5. del
10.25	SMRTONOSNO OROŽJE II, amer. film
12.15	SEDMA STEZA
13.00	POROČILA
14.20	SOBOTNA NOČ, ponovitev
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	L1NGO, TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	BELI KONJIČEK, koprod. serija, 1/6
20.30	KRAUEVI ŠKOTSKI DUDASI
21.00	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT
22.30	POSLOVNA BORZA
22.45	SOVA
ZAKON PO DOMAČE, angl. naniz., 5/6 SEVER IN JUG, amer. nadalj., 8/24
SLOVENIJA S
12.35	- 0.10 Teletekst
12.50	Video strani-13.00 Euronetvs-15.40 Tedenski izbor: Obraz mode (angl. dok. nadalj., 3/6); 16.30 Dobra volja je najbolja (razvedrilna odaja TV Koper)
-	17.30 Sova (ponovitev): Show Jackieja Thomasa (amer. naniz., 8/17); 17.55 Sever in jug (amer. nadalj., 7/24)- 18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon
-	20.05 Znanstveni program - 21.00 Rock in pop glasba (slov. lestvica) - 22.00 Svitanje (franc, drama) -
23.25	Svet poroča
KANALA
7.00	Video strani -12.00 Na velikem platnu - 12.15 Luč svetlobe (ponovitev 271. dela amer. nadalj.) ■ 13.05 Popspot (ponovitev) -13.45 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.30 CMT -16.15 Na velikem platnu - 16.30 Polno, prosim (ponovitev 7. dela šp. humor, naniz.) -17.20 Zvezda burleske (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (272. del) -
20.00	Rodeo (glasbena oddaja) - 20.40 Državnik novega kova (24. del angl. satirične naniz.) - 21.15 Poročila
-	21.25 Zlati boben (reportaža s festivala) - 21.30 Hudobec iz risanke (amer. grozljivka) - 23.10 Dan po jutrišnjem (22. del amer. dok. serije) - 23.45 Na velikem platnu - 0.00 CMT
HTV 1
7.55	Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -
10.05	Šolski program -11.30 Čudežne roke Stana Parkerja (otroška serija) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar - 12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.05 Vfes svet je oder (dok. serija) -14.00 V avtobusu (humor, serija) -14.25 Tajna organizacija (serijski film) -15,15 Bratje po orožju (amer. film) -
17.00	Hrvaška danes -18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Preko Oštarij (dok. emisija) - 20.50 V velikem planu - 22.20 Poročila -
22.25	Akustikoteka - 23.00 S sliko na sliko - 0.00 Poročila v nemščini - 0.05 Sanje brez meja
HTV*
15.35	Video strani -15.45 TV program - 15.50 TV koledar -16.00 Watergate (dok. serija, 1/5) - 16.50 Krivec (serijski film, 1/4) - 17.40 Košarka Cibona:Zrinjevac - 19,30 Dnevnik, šport, vreme -
20.15	V večernem hladu (humor, serija, 16/23) - 20.45 Krivec (serijski film, 2/4) - 21.35 Clive James (dok. serija, 6/8) - 22.30 Tekmeci Sherlocka Holmesa (serijski film, 6/26)
SREDA, 12. X.
SLOVENIJA 1
11.15	- 24.00 TELETEKST
11.30	VIDEOSTRANI
11.45	OTROŠKI PROGRAM
SKOK MED ZVEZDE, angl. naniz.. 14/14
12.10	TEDENSKI IZBOR
12.10	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
12.35	FILMSKA MAGIJA, avstral. dok. serija. 8/9
13.00	POROČILA
15.00	TEDENSKI IZBOR OBISKI
16.00	TRI LJUBEZNI, ponovitev švedske nadalj.. 6/16
17.00	DNEVNIK I
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	RPL-STUDIOLUWIGANA
18.45	PARI. TV igrica
19.13	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2. VREME. ŠPORT
20.05	FILM TEDNA:
VSE OD SEBE. amer. film
21.45	GLASBENI UTRINEK
22.00	DNEVNIK 3. TEMA TEDNA. VREME.
ŠPORT
22.35	SOVA
GRACE NA UDARU. amer. naniz.. 9/22 SEVER IN JUG. amer. nadalj.. 9/24
SLOVENIJA 2
taktna oddaja o duhovnosti) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) • 22.30 Dannyjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 23.15 Zlati boben (reportaža s festivala) 23.20 Poročila - 23.30 Album shovv (glasbena oddaja) - 0.25 Na velikem platnu - 0.40 CMT
HTV 1
12.35	- 22.35 Teletekst
12.50	Video strani -13.00 Euronevvs -15.35 Zgodbe iz školjke -16.05 Tedenski izbor: Lepi striček (ponovitev franc, nadalj.. 4/6); 16.45 Videošpon -17,30 Sova (ponovitev): Zakon po domače (angl. naniz.. 5/6);
17.55	Sever in jug (amer. nadalj., 8/24) -18.40 Človeški rod (angl. poljudnoznan. serija, 9/12) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.35 Omizje
KANALA
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu-12.15 Luč svetlobe (ponovitev 272. dela) -13.05 Rodeo (ponovitev)-13.45 Zlati boben (ponovitev reportaže) -13.50 CMT -16.15 Na velikem platnu -16.30 Držav nik novega kova (ponovitev 24. dela angl. naniz.) -17.00 Hudobec iz risanke (ponovitev filma) -18.40 Male živali -19.00 Poročila-19.10 Luč svetlobe (273. del) - 20.00 Call selection (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Aktivno! (kontaktna oddaja o certifikatih) - 20.50 Benny Hill (6. del angl. naniz.) - 21,20 Karma (kon-
7.55	Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -
10.05	Šolski program - 11.30 Živeti kot ves svet (otroška serija) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -
12.15	Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -
13.10	Ves svet je oder (dok. serija) -14.05 V avtobusu (humor, serija) -14.30Tajna organizacija (serijski film) -15.15 Za masko (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -
18.00	Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme -
20.15	Srce vleče k svojemu ognjišču (dok. oddaja) -
21.00	Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Ekran brez okvira - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v angleščini - 23.55 Sanje brez meja
HTV*
17.20	TV program -17.25 TV koledar -17.35 Krivec (serijski film, 2/4) -18.25 Clive James (dok. film, 6/8) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Zakonca Fields v Franciji (humor, serija) - 20.45 Krivec (serijski film, 3/4) - 21.35 Jurij Nosenko - KGB (angl. film)
ČETRTEK, 6.10.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
10.00	Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.15 Odprti telefon za vinogradnike - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Rockovnik - 22.00 Hard & ileavy
ČETRTEK
PETEK, 7.10.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
10.00	Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Grmski vulkan- 17.00SrakinTV izbor-18.00 Egotripi sodelavcev radia -19.00 Ne joči, petek! (kviz z evergreeni)
4.30	- 8.(X) Jutranji spored - 8.00 Napoved - !
11.00	Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice - j
12.15	-13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi - !
14.00	- 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki f in odmevi - 16.30 Minute s klasiko - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 -
24.00	Kinetoskop, Rock studio, Altergodba
PETER
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.(X) Napoved -
9.30	- 10.00 Soul glasba - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - !
18.20	Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, lestvica Pacific
SOBOTA, 8.10.
5.30 Dobrojutro-6.45 Kmetijski nasveti -9.00
5..iODonrojutro-6.4!) Kmetijski nasveti -y.uu Ribiška oddaja - 1().(K) Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Lovci v studiu - 15.(X) Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Sraka ima dolgi rep - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica
NEDEUA, 9.10.
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -
18.20	Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni prog-
8.00 Dobrojutro-9.30 Kmetijska oddaja: Sadjarska razstava - 10.00 Mali oglasi - 11.00
i/:______juj Q,?ii.i...___________________i:
NEDELJA
Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.15 Obisk: Violeta Ruparčič, rojakinja iz ZDA -19.00 Cinca Marinca: slovenske popevke - 22.30 Ves ta jazz
6.00	Začetek - 7.45 I loroskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s
PONEDUEK, 10.10.
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obves-
tila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Popevka tedna - 17.00 Aktualna oddaja - 20.00 Glasbena oddaja - 22.00 Trušč - 23.00 Koncert: Tovvnes van Zandt
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00NZželje -14.00-15.00Zabavne, želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15-17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas
r
TOREK, 11.10.
TOREK
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -rdar ...........................
10.00	Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.50 Nagradni
kviz: Vsi znamo vse -19.00 Večerni program -......................... " J Via
20.00	Stari rockcrji: akcija! - 22.00 Flamenco -23.00Lestvica3 tri III
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30	Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mihelčiča - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje
SREDA, 1S.10.
5.30	Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -
10.00	Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00
SREDA
tila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Balkan ekspres - 17.00 Borza dela - 22.00 Glasbene oddaje
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
9.30	Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZzelje -14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje
OGLASNIK
NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO

studio

Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Brigiti Orehek iz Dragomlja. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je la teden takšna1
1	(2) Veselo v Kamnik - NAGE1J
2	(1) Vso srečo si mi dal - FANTJE TREH DOLIN
3	(4) Domovina - FRANC KORBAR IN ANSAMBEL 4(6) Knjiga življenja-ANS. NIKA ZAJCA
5(3) Sreča-VIHARNIK 6(9) Naše žene -ANS. ŠIBOVNIK
7	(5) Odmev - BISTRIŠKI ODMEV
8	(7) Henčkov Abraham - ANS. HENČEK 9(8) Svetli mesce - VIGRED
10 (-) Sončar - ANS. SIMONA LEGNARJA Predlog za prihodnji teden: Tihe sanje - SLAVČEK
KUPON ŠT. 40

Glasujem za_ Moj naslov _
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
n' ' '	• o. jj a. s? p
MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29, Ljubljana
po sklepu upravnega odbora razpisuje
javno dražbo
za prodajo
I.	nezasedenega stanovanja v Novem mestu, Glavni trg 22
II.	poslovnega prostora na avtobusni postaji v Novem mestu
1.	ki bo v petek, dne 21.10.1994, ob 10. uri v poslovnih prostorih podjetja Leran Novo mesto, d.o.o., v Novem mestu, Leba-nova ulica 24.
2.	Predmet dražbe je:
I.	nezasedeno stanovanje v Novem mestu, Glavni trg 22, v zahodnem delu nadstropja stanovanjske hiše, ki obsega pet kletnih prostorov v pritličju v skupni površini 37,45 m2, trisobno stanovanje v nadstropju v skupni površini 73,81 m2, in terase pri stanovanju v površini 26,96 m2, kar predstavlja 1/2 stanovanjske hiše, vpisane pri z.k. telesu II. z.k., vi.št. 214, k.o. Novo mesto, ki stoji na parceli št. 1669, in 1 /2 solastninskega deleža na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah, ki služijo stanovanjski hiši; izklicna cena: 50.000,00 DEM v tolarski protivrednosti;
II.	poslovni prostor - trgovina v obratovanju na avtobusni postaji v Novem mestu, v pritličju, v izmeri 20,00 m2, z opremo, po izklicni ceni 100.000,00 DEM v tolarski protivrednosti.
3.	Udeleženci javne dražbe morajo pred pričetkom javne dražbe položiti varščino v višini 10% izklicne cene na blagajni MLADINSKE KNJIGE TRGOVINA Ljubljana ali na žiro račun št. 50101-601-18119.
4.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki imajo sedež oz. bivališče v Republiki Sloveniji oz. so državljani Republike Slovenije in se izkažejo z ustreznim potrdilom in potrdilom o plačilu varščine.
5.	Nakup nepremičnin se opravi po načelu videno - kupljeno, kasnejše reklamacije se ne bodo upoštevale.
6.	Za preračun zneskov, določenih “v tolarski protivrednosti DEM”, v tolarje se upošteva dnevni prodajni menjalni tečaj Banke Slovenije na dan plačila.
7.	Prodajno pogodbo mora najugodnejši ponudnik podpisati v 3 dneh po končani javni dražbi in celotno kupnino plačati najkasneje v 3 dneh po podpisu prodajne pogodbe. Če kupec ne bo plačal kupnine v določenem roku, bo pogodba razveljavljena, varščina pa zadržana.
8.	Davek na promet nepremičnin ter vse druge dajatve in stroške, povezane s prenosom lastništva, plača kupec.
9.	Neuspešnim ponudnikom bo vplačana varščina brez obresti vrnjena v roku 3 dni po končani javni dražbi.
10.	Vsi dodatni pogoji in informacije so na voljo na naslovu
pooblaščenega podjetja Leran, d.o.o., Novo mesto, Lebano-va ul. 24, tel./fax (068) 322-282 in tel. (068) 342-470; ogled nepremičnin po dogovoru.	MK TRGOVlNA
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 1. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
*	Novo mesto: od 7. do 19, ure: Dom, Bršljin od 8,-do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33
od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul, Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 17. ure: trgovina Brca; Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela ' Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market ’ Dolenjske Iplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog
*	Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Suha krajina, Samopostrežba
•	Straža: od 7. do 13. ure: Dolenjka, Market
V nedeljo, 2. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
Ljudska knjižnica, p.o.
Metlika, CBE 23
Svet zavoda
RAZPISUJE
na osnovi 33. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS št. 12/91) in 35. člena Statuta zavoda
dela in naloge ravnatelja zavoda
Kogoji: za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, boločene z zakonom in statutom zavoda:
' kandidat mora imeti visoko ali višjo izobrazbo humanistične smeri
' najmanj 5 let delovnih izkušenj,
' organizacijske in strokovne sposobnosti,
/ da je doslej pri delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge strokovnega vodje zavoda.
Kandidat bo imenovan za 4 leta in je po poteku mandata lahko Ponovno imenovan.
Sok za prijavo je 10 dni po objavi razpisa.
Kandidati morajo prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in potrdilo o državljanstvu RS poslati na naslov:
Ljudska knjižnica metlika, cbe 23, z oznako “za Razpis".
VIZIJA - EDINA DRUŽBA ZA CERTIFIKATE NA DOLENJSKEM, V POSAVJU, BELI KRAJINI IN NA KOČEVSKEM, KI JO VODIJO DOMAČI LJUDJE
VIZIJA, družba za upravljale investicijskih skladov, bo v tej številki Dolenjskega lista in nekaj naslednjih objavila odgovore na nekatera vprašanja v zvezi s certifikati in delovanjem pooblaščenih investicijskih družb oz. skladov. Vse bralce vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko (068)323-260, nam pišete ali pa osebno pridete na naše vpisno mesto v vseh predstavništvih in agencijah zavarovalnice TILIA, in poskušali vam bomo odgovoriti na vaša vprašanja.
•	Kaj bo pooblaščena investicijska družba storila s pridobljenimi certifikati državljanov; oz. kam jih bo naložila?
Pooblaščene investicijske družbe bodo s pridobljenimi certifikati kupovale delnice podjetij na javnih dražbah Sklada Republike Slovenije za razvoj. Cilj pooblaščenih družb je pridobitev delnic različnih uspešnih podjetij. Z razpršitvijo naložb v različna podjetja bodo družbe zmanjšale naložbeno tveganje.
VIZIJA, pooblaščena družba za upravljanje, bo certifikate, pridobljene od državljanov, vlagala v podjetja v skladu s svojo naložbeno politiko. Vizija namerava vložiti certifikate v različne panoge, in sicer v dobro stoječa podjetja, predvsem na Dolenjskem, v Posavju, Beli krajini ter na Kočevskem. V farmacevtski panogi bo Vizija vlagala v Krko in Lek, v naftni industriji v Petrol in Istra Benz, v tekstilni industriji v Beti in Komet ter v elektroindustriji v Iskro Semič. Poleg naštetih podjetij pa bo Vizija vlagala tudi v druga uspešna podjetja v celi Sloveniji, s poudarkom na vlaganjih v podjetja, ki delujejo na področju Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Kočevja.
*	Kakšna je razlika med naložbo certifikata v pooblaščeno investicijsko družbo in naložbo v podjetje?
Vsak državljan Republike Slovenije, kije na osnovi zakona dobil certifikat, ima možnost vložiti svoj certifikat v podjetje, v katerem je zaposlen. Če certifikata iz določenih razlogov ne more oz. ne želi vložiti v svoje podjetje, pa lahko sodeluje na javnih prodajah delnic drugih podjetij.
Ker je želja državljanov vložiti certifikat v čim uspešnejše podjetje, je ponudba certifikatov večja, kot pa je na voljo delnic. V takem primeru se po zakonu vrednost delnic poveča za 30%, kar pomeni, da se s certifikatom pridobi 30% delnic manj. Če pa ponudba certifikatov močno presega število delnic, pa sc lahko zgodi, da bo del vrednosti certifikata vrnjen na certifikatni račun državljana.
Zato je alternativna naložbena možnost vložitev certifikata v pooblaščene investicijske družbe.
Pri naložbah v investicijske družbe bodo za vložitev certifikatov v uspešna podjetja skrbeli strokovnjaki, ki obvladajo delo z vrednostnimi papirji. Drugo prednost pri naložbah v pooblaščene družbe je, da se z razpršitvijo naložb v različna podjetja zmanjša tveganost naložb. Ena od prednosti pa je tudi ta, da se vrednost vaših certifikatov ne zmanjša. Thko lahko posredno postanete solastnik uspešnih slovenskih podjetij.
V L* « 7
Elektronska GEO-katodna zaščita proti
rjavenju avtomobila; 175 ali 225 dem.
Teflonsko poliranje avtomobilov.
SPAL univerzalni pomik stekel (od 260 DEM dalje), centralna zaklepanja (od 190 do 298 DEM).
• BLAUPUNKT
Ancona CC 24 . 265 DEM fij) piONEEJT
Frankfurt ROM 82 ... 555 DEM
Servis, Prodaja in Montaža - najnižje cene v Sbveniji I
SPM jjfrtfij&iM d.o.o.
Šentjernej, Vrh 26, tel:068/42-361
KRKA ZDRAVILIŠČA,d.o.o., Novo mesto Germova 4 68000 Novo mesto
OBJAVLJA,
DA ODDAJA V NAJEM POSLOVNI PROSTOR -
TRGOVSKI LOKAL »PRINOVEC« V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH.
Poslovni prostor bo oddan skupaj z delom opreme in brez drobnega inventarja za obdobje 5 let.
Od ponudnikov pričakujemo, da izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje trgovske dejavnosti in da predložijo program dela.
Izbor med ponudniki bo opravljen glede na predloženi program in višino ponujene najemnine.
Prijave,poslane s priporočeno pošto in pripisom »Ne odpiraj - ponudba za najem«,sprejemamo do vključno četrtka, 20. 10.1994.
Izbor bo opravljen v roku 14 dni po zaključku prijavnega roka.
Dodatne informacfie pri:
KRKA ZDRAVILIŠČA,d.o.o., Novo mesto
Germova 4
68000 Novo mesto
Tel: (068) 322-330, 322-436;
VPISUJE:
v pospešene in izmenske tečaje (dopoldne in popoldne) iz cestno prometnih predpisov za voznike motornih vozil B, C in E kategorije (ponedeljek, sreda, petek).
Pričetek tečaja v ponedeljek. 10. oktobra.
r M 4 4	4 'h zavarovalnica tilia d.d.
"ovo mesto
ZAVAROVALNICA TILIA ZAPOSLUJE VEČJE ŠTEVILO HONORARNIH SODELAVCEV!
l.
Opogumljeni z nenehnim povečevanjem števila sklenjenih zavarovanj in z vašim okrepljenim zaupanjem širimo honorarno zastopniško mrežo.
PRIDRUŽITE SE NAM!
Lahko ste nezaposleni ali zaposleni, dijak, študent, gospodinja ali upokojenec. Edina pogoja sta, da živite na območju Dolenjske, Kočevja ali Bele krajine ter da imate veselje do terenskega dela z zavarovanci.
S honorarnim zastopniškim delom si boste lahko bistveno izboljšali materialni položaj, istočasno pa bo to tudi potrditev vaših velikih in mogoče do sedaj ne dovolj izkoriščenih sposobnosti.
II.
K sodelovanju vabimo še:
- zavarovalnega zastopnika za Novo mesto (Seidlova ulica, Šmarješka cesta, Trška gora, Mestne njive).
Pogoji: srednja ali višješolska izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije.
Delovno mesto je predvideno za nedoločen čas, po uspešno opravljeni 3-mesečni poskusni dobi in opravljenem preizkusu znanja. Rok prijave 8 dni po objavi.
Pisne ponudbe pod I in II pošljite na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova 5, kadrovska služba.
SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI!
RIC
RAZ
Ultdi 1
talcev 3a. 68000 Novo mesto, tel: 068/ 21-519. 21-640. ta*. 068/ 21-319
STROKOVNA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA
TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIC V OBRTI ALI MALIH PODJETJIH
S n 11
QO lir do samuslojm-ga knjigovodstva: računalniška |xxl|mru knjigovodstvu, ^pravne |wdlagr za vodunj- knjig.
ZNANJE TUJIH JEZIKOV JE DANES ŽE POTREBA.
Tečaji angleščine, nemščine, in italijanščine:
D začetni ali nadaljevalni, če še lliste vešči,
□ osvežilni, če ste že |Hizabili.
U iKislovni za |K>lrelx- vašega delovnega nieslu
S
STROKOVNA IZVEDBA IN KONKURENČNE CENE!
TKČAJ
računalnIštva in
STROJEPISJA Z RAČUNALNIŠTVOM
Osnove slepega tipkanji in urejanje besedil z VVORU tor VVINOOVVS
Prednosti pred običajnimi tečaji računalništva:
' pravilna tehnika;
' pravilna drža pri delu. č prihranek časa A
USPOSABLJANJE ZA ItAČlI NO VODJO
• 400-urnao šolanje |wklie. računovodja
POKLIČITE NAS! J
Župnijski urad Brežice
objavlja na podlagi 20. člena zakona o financiranju javne porabe (Ur. I. RS št. 48/90,34/91,30/92 in 7/93) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS št. 28/ 93 in 19/94)
JAVNI RAZPIS
ZA IZDELAVO NOTRANJE ZRAČNE KINETE V RC. SV. ROKA V BREŽICAH
1.	Investitor: Župnijski urad Brežice, Brežice, Cesta prvih borcev 34.
2.	Predmet razpisa in orientacijska vrednost: izdelava notranje zračne kinete v p.c. sv. Roka v Brežicah, 2.000.000,00 SIT
3.	Informacije (popis del in razpisni pogoji) lahko ponudniki dobijo vsak delovni dan od 10. do 12. ure na Župnijskem uradu.
4.	Merila za izbor najugodnejšega ponudnika:
-	cena za razpisana dela,
-	reference pri izvajanju takšnih ali podobnih del,
-	višina potrebnega avansa,
-	morebitne druge ugodnosti ponudnika.
5.	Predvideni začetek izvajanja del: november 1994.
6.	Interesenti morajo oddati ponudbe do 17.10.1994, do 10. ure, na naslov: Župnijski urad Brežice, 68250 Brežice, Cesta prvih borcev 34, kjer bo ob isti uri tudi odpiranje kuvert. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj - ponudba na javni razpis!”
7.	Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po dnevu odpiranja ponudb.
TEDEN UGODNEGA NAKUPA v trgovini Trebnje, Slakova 29.
Ob praznovanju prve obletnice trgovine TEJKA vam nudimo od petka, 7. oktobra,do nedelje, 16. oktobra
UGODEN NAKUP
moka tip 400	59,00 SIT pril	179,00
ariel 2,4	879,00	jupi, cocta, lemon 11	59,00
ava 4,5	1.650,00	sveče po	
	najugodnejših cenah	
persil 3	899,00	
olje Zvezda	159,00	
Vsakega kupca v teh dneh čaka darilo!
Pridružile se našemu praznovanju z ugodnimi nakupi!
POSEBNA PONUDBA
v času od 5. do 30. oktobra oziroma do razprodaje zalog!
FIESTA že od 17.950 DEM!


V VSEH PRODAJALNAH NOVOTEHNE, RAZEN ¥ DISKONTNI PRODAJALNI (POPUST NE VEUA ZA NAKUP GRADRENEGA MATERIALA)
Z MOŽNOSTJO PLAČILA S ČEKI 1+3
'(VjTfmTiAiinM>-A)
Z MOŽNOSTJO PLAČILA S ČEKI 1+3
Z MOŽNOSTJO PLAČILA S ČEKI 1+3
TpfuM;W TffKl
mmKSirmmimiA	žBiMBšgaiaaa
ZA GOTOVINSKO PUČILO	« GOTOVINSKO PLAČILO
MOŽNOST PLAČILA S ČEKI 1 +7	V DISILONTNINF' PRODAJaThT
__	(BREZ POPUSTA)	PfljnV?),
LJ	miMIMOMi
fMTA(i[^
■11(1,1,111
ELEKTRONIKA VELENJE * ™ *	1 *■!
CfTfo	GOSGiniaSIiflK^a	ZA gotovinsko pucilo
GORENJE	m "AKUP“ M0WlC "AD ’5 "J
*	dobite lepilo brezpučno
ZA GOTOVINSKO PUČILO
mJSBL*"*
rabini
V VSEH NOVOTEHNINIH AVTOMOBILSKIH SERVISIH
NOVO MESTO: PRODAJALNA NA GL TRGU, TREBNJE: TElj 068 44 013, '	KRŠKO: TEL: 0608 3, 218,
DISKONTNA PRODAJALNA, TEL.J 068 321 434 . AVTODEU, TEL: 068 321 570
METLIKA: TEL: 068 58 155
0M13]i)S3W
GORENJE
onTTTft
ZA GOTOVINSKO PUČILO
ESCORT že od 23.450 DEM!
MONDEO že od 29.950 DEM!
Tudi Brigita Bukovec vozi Ford!
AVTOHIŠA KAPOSI. Ljubljana, Tel.: 061/301-722; Servis Bizilj, Ljubljana, Tel.: 061/50-903; Servis Trzin, MengeS. Tel 061/721-720; JMK Avto, Ljubljana. Tel: 061/13-12-028, Avtousluga d o.o, Ljubljana, Tel: 061/667-846; Avto-mobil d o.o, Ljubljana, Tet: 061/16-86-432; Mustang d.o.o, Radovljica, Tel.: 064/714-300; Servis Frlic, Lesce, Tel: 064/718-440; Avto-M d.o.o., Tržič, Tel: 064/53-334; Servis Trilar, Kranj, Tel: 064/332-711; Avtoprom d.o.o., Kočevje, Tel : 061/855-292, Servis Hribar, Zagorje, Tel.: 0601/64-033; AVTO ŠERBINEK, Zg. Kungota, Tel.: 062/656-120; Auto Šport Shop d.o.o, Slovenska Bistrica, Tel: 062/811-394; Leasing do o, Šmartno pri Sl. Gradcu, Tel.: 0602/53-683, Le? avto, Ptuj, Tel : 062/771-941, AVTO CELJE d.o.o., Celje, Tel.: 063/31-919; Avto Celje - Velenje. Velenje. Tel : 063/851-060; Avto Celje - Žalec. Žalec, Tel: 063/712-116; Avto Celje - Šentjur, Šentjur, Tel.: 063/741-292; Avto Ahtik - Trnovlje. Celje, Tel.: 063/461-193; Servis Krbavac, Šmartno ob Paki, Tel 063/885-218, Avto Edo. Podplat. Tel : 063/824-298, PSC PAIČ, Krška vas, Tel.: 0608/61-450; Servis Groznik, Trebnje, Tel 068/ 44-701; PSC Stepan, Črnomelj, Tel: 068/52-407; AT & R do.o, Sevnica. Tel 0608/41-350; CMM TRADE d.o.o., Nova Gorica, Tel.: 065/ 21-185; Avtocenter Bajc doo, Ajdovščina, Tel: 065/61-235; Avtoservis GorenŠČek, Koband, Tel: 065/85-128; Avto Dom GVS d.o.o., Idrija, Tel : 065/71-056. NOVA d.o.o., Koper, Tel.: 066/31-525; ‘Avto mobir, Sežana. Tel : 067/32-110; S.O.S. COMPANY d.o.o., Murska Sobota, Tel.: 069/23-507; Triotehna d.o.o , Lendava, Tel.: 069/75-074
° *
0^e'6°
/tj-V V
*
,ov
O

SP
UNION, PONOS SLOVENIJE!
MEDNARODNO ODLIČJE - MONDE SELECTION,
PARIZ 1994
PIVOVARNA UNION, D.D.
m
-O.
PILS ORIGINAL
ZLATA MEDALJA
rfUm [bril
mobitel
V6B310 ŠENTJERNEJ, tal.: 068/ 42 118 J
DOLENJSKI LIST

tel. (068)323-610 fax:(068)322-698
'cv

g®
PRIZNANA UEDEŽEUALKA SONIA
UAM PRERUKUJE
ge.na:
\990
Č&rdgBŽ'
PIŠITE NA	J PRETEKLOST
NASLEDNJI NASLOU: J SEDANJOST MUSCO SONIA	□ PRIHODNOST
BREG OB SADI 16
64211 MAUCICE	PLAČILO PO POUZETJU !
polefi pisma priložite sliko, ki ni starejša od 6 mesecev
B1FEAMZ na Otočcu zaposli natakarico. Informacije po telefonu 321-830, interna 33.
SALON RENATA
Nega
in podaljševanje nohtov
žensko frizerstvo renata Stih
tel. 068/28-138 Jedlničica 18, Novo meato
V SPOMIN
Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal, sedaj ostale so povsod sledi od dela tvojih pridnih rok, ki skrbele so za nas.
4. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in ljubeči tast
FRANC KUŠTRIN
s Studenca 55
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Darja in zet Vinko
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica
FRANČIŠKA
TERKOVNIK
s Puščave 12 pri Mokronogu
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom Puščave, Marici Glušič za ganljive poslovilne besede, sodelavcem tovarne Trimo Trebnje in OS center Novo mesto, g. župniku za opravljen obred in pevcem iz Mokronoga.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ljubita si delo, dom in družino, v majhni vasici si srečna bila, zdaj pa na hribčku mirno boš spala, solze in cvetje prekrilo bo grob.
V 91. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta
AMALIJA
BLAŽIČ
roj. Murn
z Griča pri Klevevžu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih ter vsem za podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala govornici za poslovilne besede in župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
jM	
	
	
	
	
	
	
ZAHVALA
Življenje celo si garala, za nas, otroke, vse si dala, le sledi ostale so povsod od deta tvojih pridnih rok.
V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
SOTLIC
iz Doblič 32
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje in sveče ter našo mamo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Katica, Nada in Polonca z družinami ter ostalo sorodstvo
JOŽEFA
ZAHVALA
Mirno je ugasnilo življenje naši mami
MARIJI
VUKŠINIČ
iz Križevske vasi 23
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedam Gršičevi, Pavlovičevi in Urhovi za pomoč, moškemu pevskemu zboru iz Črnomlja za poslovilne pesmi, g. župniku za opravljen obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Jože, Tone, Slavo, Polde in Franci z družinami, hčerki Micka in Ivanka z družinama
ZAHVALA
V 49. letu starosti nas je zapustila
MARIJA
TISOVEC
z Gor. Polja 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sovaščanom za pomoč, pevcem iz Šmihela ter g. župniku iz Soteske za opravljen obred. Vsem lepa hvala.
Žalujoči: vsi njeni
RIC
,RAZVOJNO IZOBRAŽEVALNI CENTER NOVO MESTO, po Utica tatccv 3a. bflOOO hovo mesto, tel: 068/ 2F319. 21-640. tax; 068/ 21 319
TEČAJI ZA DOM IN DRUŽINO
ZNANJE TUJIH JEZIKOV JE DANES ŽE POTREBA.
Tečaji angleščine, nemščine, in italijanščine za otroke in odrasle:
i" zntVIni ali nadaljevalni, <V Se nisle vt^ii,
L. osvežilni, če sle Že |K)Zubill
KROJIMO IN ŠIVAMO
5o ur merjenja krojenja, in šivanja za vsako postavo, za vso družino, za vsak letni čas. za vsak žep.
ODLOČITE SE.
NE DO VAM ŽAL!
KUHANJU ZA VSAKOGAR
Sodobno gosf)odii\jenje in zdi a i u p/vbianaza \ se, ki so a!i še niso nnjsiri \ s\ iyi kuhiuii
Vsaka bolezen, vsako življenjsko obdobji* ima svoj menu. Kaj na mizo, tudi če nas v resen c L jo nena/Mtvodani gostje -
VSAKDO DO NAŠUL NEKAJ ZASE V SlIiOKI PALET!
KVALITETA IM	_______
UGODME ČEME! DOBIMO SE V RIC MOVO MESTO!
, ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, tast, dedi, brat in stric
JOŽE
GORENC
iz Smolenje vasi 18
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala Pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Revozu, GD Smolenja vas, Ratež in Potov Vrh, g. Lenartu za ganljive besede ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolečina je bila močnejša od življenja.
V 72. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta in botra
MARIJA BLAŽIČ
roj. Eržen
iz Jezera 7, Trebnje
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Hvala kolektivom Labod tozd Temenica, Šolski center Ivančna Gorica, Be-tonal Trebnje, radioamaterjem iz Radoviče. Posebna zahvala dr. Žnidaršiču, pevcem za zapete žalostinke in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njeni
	ZAHVALA Življenje celo si garal. vre za dom in zemljo dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
JL	V 59. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in stric MILAN KIRN
	iz Klinje vasi 33, Kočevje
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam pomagali, sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za darovano cvetje in sveče. Prisrčno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju ambulante Kočevje in osebju ostalih zdravstvenih ustanov, ki so mu pomagali. Hvala tudi nekdanjim sodelavcem mesarije Kočevje, Avta Kočevje DSO Kočevje, pevcem, za zaigrano žalostinko in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.	
	Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN V naših srcih ti živiš.		
zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.		fiF
Minilo je leto žalosti, odkar smo ostali brez tebe, naša draga		Ob potoku 10, tel. (068) 322-643, 322-278
ZVEZDANA HRIBAR		
		,_Kt 7^,	L
roj. Ciglar		rv	^ 1
Hvala vsem za vsako lepo misel nanjo, za postanek ob njenem grobu, za prižgano lučko ali poklonjeno cvetje.		
Tvoji starši, otroka Marko in Barbara, mož Boris in sestra z družino		O
Jesenice na Dol., 9. oktobra 1994		(068) 324-377	1
\l TCIUI TCnUIII if A C 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI-V TcIVl TEDNU VAS ZANIIVIA PRODAM —KUPIM —POSEST—ZENITNE POjHjDBjj-1MIM-i^Oiy§STjLAj:LPREj^Cjj-CESTm(E::iZAHVALE_^<__i_JB
tedenski koledar
Četrtek, 6. oktobra - Vera Petek, 7. oktobra - Marko Sobota, 8. oktobra - Brigita Nedelja, 9. oktobra - Sara Ponedeljek, 10. oktobra - Danijel Torek, 11. oktobra - Milan Sreda, 12. oktobra - Maks
LUNINE MENE
tl. oktobra ob 20.17 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 6. in 7.10. (ob 20. uri) akcijska komedija Policaj iz Beverly Hillsa - 3. del. 7. 10. (ob 18. uri), 8. in 9.10. (ob 18. uri in 20.15) ter 10.10. (ob 20. uri) kriminalni film Volk.
ČRNOMELJ: 7.10. (ob 20. uri) in
8.10.	(ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Nabriti kanoni. 9.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška družinska komedija Kremenčkovi.
KOSTANJEVICA: 7.10. (ob 18. uri) film Nori detektiv. 8.10. (ob 18. uri) film Vojaške igre. 12.10. (ob 18. in 20. uri) film Kremenčkovi.
KRŠKO: 7.10. (ob 20. uri) in 9.10. (ob 18. uri) ameriška ljubezenska drama Divja vrtnica.
METLIKA: 7.10. (ob 20. uri) in 8.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška družinska komedija Kremenčkovi. 9.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Nabriti kanoni.
NOVO MESTO: Od 6. do 9.10. ter
12.10.	(ob 16. uri, 18.15 in 20.30) vestern Maverick.
• MAVERICK (komični western, 125 minut, na sporedu v novomeškem Domu kulture od 5. do 12. oktobra)
Film Maverick je težko uvrstiti v običajne žanrske šablone, sicer pa to v filmski produkciji zadnjih let ni nič novega. Tovrstni standardi se hudo spreminjajo, tako da se godi krivica že vsakemu filmu z le po eno oznako. Mi smo pravični. To ni komedija v pomenu novodobnih odštekarij niti klasična kavbojka. Pravzaprav je zelo daleč od obojega.
Mel Gibson je Bret Maverick in je legenda Divjega zahoda. Pa ne zato, ker bi bil močnejši od vseh drugih, bolj premeten ati pogumnejši. Pač pa je kvartopirski mojster, profesionalni hazarder. Uglajen in pustolovskega duha obenem. Preko igralnih miz, divjih kanjonov in prerij se podi za
lepo radoživko Anno Belle, sicer Jodie Foster. Na poti proti največji pokerski igri Divjega zahoda pogosto srečata šerifa Coopra, drugače James Garner. To je skoraj vse, kar se zgodi, poker stoletja je itak čarovnija in ga zato sploh ne vidimo, kar je precejšna škoda za že sicer krhko zgodbico.
Ves čas se zdi, kot da Cooper že pozna zaplet in razplet celotnega scenarija. Seveda, kako pa ne bi tega vedel, saj je bil Garner sam Maverick od 1957do 1962, kakopak v televizijski seriji. Hollywood je torej svojo žejo po vedno novih zgodbah spet potešil v tv koritu in film prodal kot nekaj novega. Za nameček pa so še vse epizodne vloge odigrali danes že ostareli junaki starih kavbojskih serij, ne filmov.
Maverick bi bil tako lahko prav mirne duše TV film. Verjetno res ni lahko narediti dobrega vvestema v 90-tih, zato naj bo ustvarjalcem oproščeno. Za primerjavo priporočamo Neoproščeno in Clinta East-wooda.
TOMAŽ BRATOŽ
čestitke
7. OKTOBRA bo praznovala svoj 80. rojstni dan draga mama NEŽA FLIC iz Studenca pri Sevnici. Da bi se imela ob prazniku lepo, da bi bila zdrava še mnogo, mnogo let, ji želijo; sin Slavko z Mimico, hči Milena z Zvonetom, vnuki Robert z Vereno in Nadjo, Bogdan z Aleksandro in Aleš ter Tomaž.	8024
DIPLOMIRANEMU INŽENIRJU Robertu Šestu iz Ljubljane za uspešno opravljeno diplomo na Strojni fakulteti iskreno čestita stara mama.	8029
NOVE DELE za traktor Deutz ali po naročilu prodamo. Kupim hrastove plohe, plačilo takoj. * 59-082.	8070
TRAKTOR TORPEDO Deutz, 40 KM, s čelnim nakladačem Riko, prodam. » (061)376-758.	8120
KOSILNICO BCS, bencin-petrolej in eno diescl, prodam. » (0608)43-247.
8121
NAJNIŽJE CENE traktorjev Zctor in Torpedo. Trgohit, Podolnica 28, 61354 Horjul, * (0609)611-123.	8144
PAJEK 340 ter nakladalko (32 m3) ugodno prodam. » 45-667.	8164
IMT 533, Zetor 3511 S in Zctor 6011 prodam. 9 85-734.	8167
kmetijski stroji	kupim
KMETOVALCI, AGROIZBIRA KRANJ, Smledniška 17, nudi ugodno rezervne dele za sledeče traktorje: Ursus, Zetor, Univerza!, Tomo Vinkovič, IMT, Torpedo, Štore, Creina Kranj, kosilnice BCS, Sip Šempeter, molzne stroje Westfalia in Alfa Laval. Na zalogi imamo vedno dovolj akumulatorjev Vesna in Topla in traktorske gume Barum. Rezervne dele pošljemo tudi po pošti. * (064)324-802.	7902
MOTOKULTIVATOR PASQUALI D 14 KM, 3 pogonsko prikolico frezo in plugom, lepo ohranjeno, malo rabljeno, prodam. Ivan Pate, Dol. Kamence 39, Novo mesto.	7992
TRAKTOR ZETOR 6911, star dve leti, 660 delovnih ur, široka zaprta kabina, prodam. * 57-229.	8026
KOSILNICO BCS z acme motorjem prodam in kupim IMT kiper prikolico. * (068)68-209.	8036
MOTOKULTIVATOR FERRARI diesel, 10 KM, prodam. * (068)44-951.	8038
TRAKTORSKI PLUG IMT.dvobrazdni, nastavljivi zelo malo rabljen, ugodno prodam. Jurij Kos, Hrastje 1, Šentjernej.
8047
TRAKTOR NIBO, 30 KM, italijanske izdelave, prodam. * 42-898.	8053
VITLI 4 t, trosilci hlevskega gnoja TG 28, TG 36, nakladalci hlevskega gnoja, kiper prikolice od 2 do 5 t, cisterna 3800, pocinkana, freze in vrtavkaste brane Maschio. Dobava takoj, izredna ugodnost. * (064) 622-575.	8063
SADILCE sadik Sfoggia s polagalci folije, pnevmatska sejalnica koruze, gorski transportni traktorji, 27 in 42 KM, Caron, možnost nakupa s kreditom. 9 (064)622-575.	8064
STANOVANJE v Novem mestu kupim. * (062)764-394.	8031
V NOVEM MESTU kupim trisobno stanovanje. * 27-747.	8132
motorna vozila
126 P, letnik 1989, registriran do 3/95, dobro ohranjen, prodam. * 65-073.
7989
UNO JUGO, letnik 1990, prodam. * 323-356, od 18. do 20. ure.	7991
KOMBI Z 850 AP, letnik 1985, registriran, vozen, prodam za 1000 DEM. Marjan Redek, Vina Gorica 12, Trebnje. 7995 126 P, letnik 1989, ter voz platonar manjše nosilnosti prodam. * 84-573, po 15. uri.
8000
JOGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 6/95, temno modre barve, 56.000 km, prodam. 9 44-902.	8003
MOTOR APN 6, letnik 1986, zelo dobro ohranjen, prodam za 350 DEM. * 43-564.
8009
GOLF bencinar, letnik 1982, dobro ohranjen, generalno obnovljen, prodam. * 22-489.	8010
Z 750, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam. Muren, Jezero 5 A, Trebnje.
8013
GOLF JGL, letnik 1982, bel, prodam. * >08)75-320.	8028
GOLF diescl, letnik 89, metalik barve, .000 km, prodam. Cena 12.600 DEM. 9 >8)23-309.
JUGO 45, letnik 1984, registriran do 95, prodam. Ciril Ljubešek, Skrovnik 13, žišče.	8030
DOLENJSKI LIST
IZDAJATELJ: ČZP Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barte(j, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič-Comik, Anton Jakše, Mojca l-eskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
lZHAJAubčetrtkih.Cenaposamezneštevilkell0tolarjev;naročninaza4. trimesečje L J50 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd.2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dmga valuta le vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št: 52100 620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d, Novo mesto). NASLOV:Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavnitrg 24, p.p. 130. Telefoni-.uredništvo in računovodstvo(068)323-606,324-200;ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizv ode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava stavka: ČZP Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi:
J
grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
t J -ura AVTOHIŠA
Servisno proUajni center Novo mesto d.d.
—	prodaja vozilREBtMJLf
—	menjava staro za novo
—	odkupi rabljenih vozil
—	ugodni krediti (4 leta)
NOVO!
NAJUGODNEJŠI LEASING V SLOVENIJI
polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2, 3, 4 ali 5 let
Informacije (068) 324-533
GOLF CX, letnik 1989, drva, domače žganje, krožne brane in kobilo ugodno prodam. * 43-752.	8033
GOLF JXD, letnik 1987, prodam. Jože Bučar, Zagrad 9, Otočec,	8037
GOLF D, S paket, letnik 1984, registriran do 6/95, prodam. 9 (068)57-422.
8042
126 P, letnik 1989/90, 23.000 km, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam. * 43-/48.
8055
Z 101, registrirano do 5/95, in vinograd z zidanico, (vodovod, elektrika), primerno za bivanje, prodam. Trbinc 1, Mirna. 8059 AX 1,1, letnik 1993, registriran do 9/95,5 V, dodatno opremljen, prvi lastnik, prodam. * 26-824.	8062
126 P, letnik 1988, prodam za 1.800 DEM. Marica Ilar, Potov Vrh 33, Novo mesto.	8065
R 5, 12/89, prodam. * 25-988.	8066
ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, malo voženo, izolirano, dodatno opremljeno, v odličnem stanju, ugodno prodam. 9 (0608)64-109.	8069
GOLF, 12/89, prodam. * 73-595.
8083
FIAT UNO 45 S FIRE, letnik 1986, registriran do 8/95, ugodno prodam. * 83-725.
8084
R 5 KAMPUS PLUS 11/92, 23.000 km, in R 5 five plus, letnik 1994, poceni prodam.
*	21-575.	8086
GOLF DIESEL, letnik 1985, registriran
do 3/95, prodam. * 76-571.	8096
JUGO 45, letnik 1988, prodam. * 73-731.	8100
Z 750, letnik 1985, prodam. Janez Gole, Griblje 41, Gradac.	8106
126 P, letnik 1989, prodam. * 26-616, zvečer.	8107
GOLF JXD, letnik 1989, rdeč, prodam.
*	76-088.	8109
R 14 TL, letnik 1979, s pomično streho,
registriran do 15.7.1995, prodam. * 323-665.	8112
R 5, letnik 1989, 53.000 km, registriran do 5/95, 5 prestav, dodatno opremljen, prodam. 9 84-671.	8113
HYUNDAI PONY L, letnik 1991, registriran do 4/95, prodam. 9 83-655.	8115
ZASTAVO 750, letnik 1983, in litoželezno peč- kamin, vzidljivo, prodam. * 45-425.	8116
OPEL KADETT1,5 turbo diesel interco-ler, letnik 1991, prvi lastnik, prodam. * 42-825.	8119
R 4 GTL, letnik 1986, prodam. * 42-432.	8126
126 P, letnik 1990, prodam. * 42-320. GOLF D, letnik 1991, prodam. * 42-453.	8128
LADO SAMARO, letnik 1991, 32.000 km, prodam. * 40-191.	8129
TRAFIK FORGON povišan, letnik 1985/86, prodam. * 323-846.	8130
MOTOR za Z 101 in ostale dele prodam. Robert Kolger, Gor. Mokro Polje 1, Šentjernej.	8131
LADO SAMARO 1,3,3 V, kovinske barve, letnik 1993, registrirano do 5/95, nujno prodam. * dop. 312-287 ali 28-595. 8135 REZERVNI DELI za Jugo 45, Z 101,126 P, Golf ter ostali novi in rabljeni deli. * (0609)618-529 ali (068)27-177.	8136
PZ 125, letnik 1982, registriran do 4/95, poceni prodam. 9 21-689.	8137
PEUGEOT 405 GR, letnik 88/89, prodam ali menjam. Prodam kompletno kuhinjo. * 25-341.	8138
GOLF JXD, letnik 1988, prva barva, bel, prodam. * 20-340.	8145
SUZUKI MARUTI, letnik 1991, registriran do 9/95, prodam. 9 65-376.	8150
Z 101, letnik 1986, registrirano do 4.4.1995, prodam. * 68-558, dopoldne.
GOLF DIESEL, letnik 1984, S paket, prodam. 9 52-246.	8154
JUGO 55, letnik 1988, 63.000 km.pro-dam za 3200 DEM. * 51-752.	8159
R 5, letnik 1989, rdeč, 53.000 km, prodam za 8500 DEM. Tavčar, Stara c. 1, Straža, »83-171.	8161
HROŠČA VW 1200, letnik 1975, registriran do 2.4.1995, prodam. » 44-262. 8163 OPEL ASTRO 1,4 i GL, letnik 1992, prodam. * 21-605.	8166
obvestila
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. * 44-662.	7362
PREVOZE tovora in oseb ter selitve doma in v tujini opravljamo s kombijem non-stop. * 49-226.	7985
S TESNJENJEM OKEN in vrat s cevnimi silikonskimi tesnili (uvoz iz Nemčije) boste prihranili tudi do 30 % toplotne energije. * (061J714-206, od 8. do 10. ure. 8008 PIŠČANCE za zakol prodajamo. » 42-524.	8025
OPAŽ 550 SIT z dostavo, smrekov, suh, prva klasa. * (0609)622-700 ali (063)451-082.	8032
KOPALNE KADI in tuš kabine poceni obnavljamo. Garancija 5 let. 9 (061)853-331 int. 90 ali (061)855-229.	8075
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica šenovo, Mio Gunjilac, » (0608)79-375.
NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni, Naročila sprejemamo od 13. ure dalje vsak dan in dajemo vse informacije; Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, * (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, * (068)49-567.	8077
LESNI BRIKETI, primerni za vse vrste peči. Vsebujejo 16595 K J/kg in le 1 = pepela. 1000 kg briketov nadomesti 5 m drv. Možnost plačila na 3 do 5 čekov. Engel Brik, Ratež 58, » 85-801.	8095
DOBAVA in montaža garažnih vrat z daljinskim upravljanjem. * fax (068)41-169.
IZVAJAM vse vrste elektroinstalacij, adaptacije in novogradnje. Dobavljam in montiram spuščene strope tipa Armstrong, Knauf. » 25-706.	8141
OZIMNICO ugodno prodajamo; jabolka, česen, čebulo, varaždinsko zelje in kislo zelje. * 65-680.	8148
preklici
MARIJA SODEC iz Drašič se zahvaljujem Jožetu Pavloviču, Drašiči, ker je odstopil od tožbe.	7994
MARIJA PAVLIČ, Ljubljanska 86, No-vo mesto, prepovedujem vsakršno vožnjo do moji parceli v Bučni vasi, Markljeva ul. z3. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.	8089
posest
POSREDUJEMO pri najemu, prodaji, nakupu in zamenjavi stanovanj, hiš, vikendov, zidanic, posestev in poslovnih prostorov. ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, * (068)60-667.	7500
VINOGRAD v Semiški gori, 11 a, v bližini asfalt, prodam. * 65-047.	8002
VINOGRAD na Veselici v Metliki (11 arov), lepo negovan, dam v najem. Marija Žnidaršič, * (062)222-605.	8005
NA PODREBRU pri Semiču prodam njivo (8132 m2). * (061)376-922.	8006
ZAZIDLJIVO PARCELO za vikend ali hišo na lepem kraju blizu Grosuplja ugodno prodam. » 25-072.	8039
VINOGRAD nad Stražo in zazidljivo parcelo na Krku (770 m2), 1,5 km od morja, prodam. »(061)262-301.	8074
POL HIŠE v izmeri 40 m2 na Radni 10, pošta Boštanj, prodam. » (0608)81-110.
8118
prodam
OLJNI GORILNIKI, popust 20 odst. Akcijska prodaja švicarskih oljnih gorilnikov ELHO. Popust do konca septembra. * (061)161-34-34 ali (061)125-80-16.	7850
MEŠANA DRVA dolžine 2 do 5 m poceni prodam. Zvone Pirc, Sadinja vas 24, Dvor.
7986
CERTIFIKAT v vrednosti 800.000 SIT prodam za polovično ceno. » (0608)70-017.	7987
KVALITETNO balirano seno prodam. »(061)864-507.	7988
MLADO KRAVO simentalko s teletom prodam. » 42-757.	7990
80 I KOTEL za žganjekuho, rebljcn le dve sezoni, prodam. » (061)852-357.
KROMPIR za ozimnico, sorte dezire, prodam. » 42-961.	7997
CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT prodam za polovično ceno. » 57-750.
7998
CERTIFIKAT prodam za polovično ceno. » 24-795.	7999
KOMBINIRAN otroški voziček, rabljen eno, leto in novo zibelko bele barve prodam. * 21-847.	8004
DIATONIČNO harmoniko, be.es,as, prodam. Cimermančič, Koroška vas 23 A, Novo mesto.	8007
HLADILNIK s skrinjo, star eno leto, prodam. Majda Medja, Smrečnikova 2, Novo mesto.	8011
ELEKTRIČNI KOMPRESOR za večje
kapacitete, brez rezervoarja, dve glavi,prodam. * (0608)75-136.	8012
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:..........................................
Ulica in kr^j:...........................................
Pošta:...................................................
Naročniška številka:.......................... Podpis:
Datum:..............................
LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV
Kostanjev les se lahko seka tudi poleti. Ves les vam bo odkupil TANIN SEVNICA, če sami nimate možnosti poseka, vam to napravimo mi. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številkah 0608/41-349 ali 41-044.
600 kg GROZDJA, žametna črnina, v Krškem prodam. » (0608)77-292, zvečer.
8016
ODDAM starejšo strešno opekp. » 24-246.	8020
LOVSKO PUŠKO, kaliber 12/70 in 7 x 65 R, v najboljšem stanju, prodam samo upravičencu nošenja orožja. » (0608)75-136, Dvojmoč, Smcdnik 20, Raka. 8021 KRZNENO JAKNO, rdeča lisica, št. 40, prodam za 350 DEM. * 323-578, zvečer.
8027
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. » 22-611.	8035
GUMI VOZ, malo rabljen, in hlevski gnoj prodam. » 65-012.	8040
BREJE KOBILE, stare 3 do 5 let, mirne in delavne, prodam. Prodam tudi kamion Z 615 AN, vozen in registriran. Pavla Tomc, Trata VII št. 24, Kočevje, * (061)852-577.
8041
TRAJNO ŽAREČO PEČ na trda goriva, dobro ohranjeno, ugodno prodam. * (0608)33-659, Žarn.	8043
JABOLKA za ozimnico sorte idared, gloster prodamo po 50 SIT za kilogram. Marija Luzar, Orešje 8, Šmarješke Toplice.
8044
MIZARSKO delovno mizo- ponk, novo, prodam. » 27-265.	8045
CERTIFIKATE v vrednosti 500.000 SIT prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
8046
NOV VGRADNI ŠTEDILNIK za etažno centralno s pečico, prodam 20 = ceneje. » 51-469.	8049
STREŠNO OPEKO, novo, 650 koma-dov, ugodno prodam. » 65-376, popoldne.
8050
KAVČ, 2 fotelja, 2 postelji in omaro zelo ugodno prodam. * 51-378.	8051
TRAJNO ŽAREČO PEČ, staro 1 leto, ugodno prodam. » 47-844.	8052
KLINASTI VALJAR, širine 2 m, prodam ali menjam za predsetvenik z ježi. » 65-517.	8054
CERTIFIKATE ugodno prodam. » 85-753.	80561
TRISATNO točilo za med prodam za 100 DEM. »42-127.	8057
PRAŠIČA, krmljenega z domačo krmo, prodam. » 73-750.	8058
KRMNO PESO in certifikat v vrednosti 400.000 SIT (po polovilni ceni) prodam. • 321-957.	8067 j
GRADBEN suh, obžagan les, dimenzije 14 x 12 cm in 10 x 12 cm), prodam. » 25-637.	80681
KANARČKA, kunce za razplod in mor-1 ske prašičke prodam. » 21-266.	8071 I
MOŠT rdečih sort grozdja, 1000 1, prodam. Janez Jevnikar, COŽ 17, Šentjernej.
PRAŠIČE, težke 50 kg, domače vzreje, in žrebico, lepo, mirno, za rejo, prodam. » 73-272.	8073
ZARADI SELITVE prodam motorno žago Husauarnas. » 24-635, po 12. uri.
8078 ,
TELICO SIVKO, staro 18 mesecev, brejo 4 mesece, prodam. » 42-208.	8079
10 m3 suhih bukovih in hrastovih drv prodam. * 76-385, zvečer.	8080
DVE KOZI prodam. * 22-532.	8081
DVA BIKCA, stara 14 dni, prodam. » 78-414.	8082!
ODOJKE, od 20 do 35 kg, domače belo j vino haloških goric, prejet zlati znak za kakovost, prodam. » (062)708-044.	8085 .
KROMPIR, (lanski uvoz) za nadaljnje; sajenje sorte jerla, sante, romana, petland-! dil in dezire ter jedilni ugodno prodam. » (061)785-097.	8088!
2
s
1
n
c
2
d
5
J<
3
8
P
P
Tl
Vi
u
d<
gi
PJ
k;
tr
re
d*
It
jei
Pr
vi
Pr
oh
K
za tr i
bu
/in£\ Dolenjska banka d.d. /_/	Novo mesto
UGODNE OBLIKE DEVIZNEGA VARČEVANJA V DOLENJSKI BANKI
Gotovo ste že premišljevali, kaj storiti z denarjem, ki ste ga ob tekočih izdatkih uspeli prihraniti, da ne bi izgubili njegove realne vrednosti ali da bi jo celo povečali. Če želite varčevati v devizah, vam bo dobrodošla informacija o možnih oblikah deviznega varčevanja v Dolenjski banki.
Poleg deviznega računa, ki je namenjen predvsem tekočim transakcijam, ponuja Dolenjska banka svojim komitentom devizno varčevanje v obliki devizne varčevalne knjižice in vezanih deviznih sredstev. Varčevati je možno v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in v italijanskih lirah.
Za varčevanje na varčevalni knjižici je potreben začetni polog 200 DEM oziroma protivrednost v katerikoli od naštetih valut. Sredstva na njej se lahko uporabijo le za gotovinska izplačila, za vsa ostala plačila v devizah pa se uporablja devizni tekoči račun. Sredstva na devizni varčevalni knjižici se obrestujejo po obrestnih merah, ki so višje od obrestnih mer za isto valuto na deviznem tekočem računu.
Kadar ocenite, da privarčevanih sredstev ne boste rabili takoj, ampak šele čez nekaj časa, se lahko odločite za vezavo deviznih sredstev. Sredstva lahko vežete za dobo 1,3,6,12,24, 36,48 ali 60 mesecev, najnižji znesek vezave pa je 1.000 nemških mark oz. ustrezna protivrednost v katerikoli od naštetih valut. Posebna privlačnost vezanih depozitov so obrestne mere, ki so visoke in stimulativne, saj se povečujejo glede na znesek vezanih sredstev.
Višina obrestnih mer je razvidna iz naslednje preglednice:
a) Vpogledne vloge
Država	Oznaka valute	Devizni tekoči račun	Devizna varčevalna knjižica
Avstrija	ATS	2,00%	3,50%
Italija	ITL	4,00%	5,00%
Nemčija	DEM	2,00%	3,50%
Švica	CHF	2,00%	3,00%
ZDA	USD	1,00%	1,50%
Ostale valute		1,00%	—
b) Vezane vloge
Oznaka valute	Znesek			Depoziti,vezani nad		
			1 mes.	3 mes.	6 mes.	12 mes.
Nemčija	nad	1.000	5,21%	5,51%	5,65%	5,75%
DEM	nad	10.000	5,35%	5,65%	5,82%	5,83%
	nad	50.000	5,47%	5,77%	5,90%	5,91%
	nad	100.000	5,70%	5,82%	5,99%	6,00%
	nad	500.000	5,80%	5,95%	6,07%	6,08%
	nad	1.000.00	5,90%	6,08%	6,15%	6,16%
Tudi za ostale valute je višina obrestne mere odvisna od zneska vezanih sred-						
štev in znaša:						
Avstrija	ATS	od	5,00%	5,30%	5,50%	5,70%
		do	5,60%	5,92%	5,93%	5,94%
Italija	ITL	od	7,00%	7,28%	7,49%	7,64%
		do	7,65%	7,80%	7,93%	8,00%
Švica	CHF	od	4,00%	4,07%	4,14%	4,60%
		do	4,47%	4,55%	4,65%	4,92%
ZDA	USD	od	2,50%	2,60%	2,70%	2,73%
		do	2,55%	2,65%	2,75%	3,00%
Vabimo vas, da se za vse dodatne informacije oglasite v vaši enoti Dolenjske banke.
£
$in
pil
dej
»
obi
ku|
Bo
bre 081
nik
%
deli
ne«
ker
del,
\
skj
stoi
>
.naj,
*<06<
«sn
312
\
Pro:
Ant
R
(060
I:
'eriu
Po s
. I:
'ere,
D
5'm,
s2-5
R

jalkc . V
5*
Z
"itn
&
*(0
s?
Ta
$
k"

DOMAČE ODOJKE prodam ® 43-896.	8092
15 m3 suhih mešanih drv prodam. ® 25-302, po 19. uri.	8093
KRAVO SIVKO prodam. ® 73-317, po 20. uri.	8094
ZAMENJAM bikca črno- bele pasme, starega 3 tedne, za teličko črno- bele pasme. ® 43-847.	8097
OHRANJEN kuppersbusch, starejši, masiveni kavč in novo zamrzovalno omarico (trije predali) prodam. ® 27-593. 8098 KOZO in kozličke za zakol ali nadalnjo rejo prodam ® 84-305.	8099
KOZLA, starega dve leti, prodam. ® 42-208. 8101 KORUZO v storžih, ječmen in oves prodam. ® (0608)34-751.	8104
KORUZO in suho pšenico prodam. ® 50-103.	8105
GORILEC na odpadna olja, mlin za sadje in puhalnik za seno prodam. ® 41-163.
8117
10 m DRV, suhih bukovih, prodam po 3800 SIT/m. Prodajam samo ta teden. ® 83-123.	8123
30 m2 bukovih drv in novo zidno opeko prodam. ® 43-005.	8133
KRILA, obleke, moško jakno poceni prodam. ® 25-369.	81^9
VENTI 28, jadralno padalo, novo in nerabljeno, prodam. ® (068)25-541.	8140
HRASTOVE ROLETE, rabljene, brezplačno oddam, če imate lasten prevoz. ® 324-377.	8142
500 kg PŠENICE prodam. Primc, Irča vas 28, * 26-400.	8143
KORUZO na rasti (2 ha) poceni prodam, 14 SIT/kg klasja. ® (0608)32-607, od 15. do 16. ure.	8149
KOKERŠPANJELA, rjave barve, starega dve leti, prodamo in oddamo tri mlade Psičke mešančke. W 27-930.	8151
GARAŽNA VRATA, vhodna vrata in tuš kabino prodam. Mira DančuloviČ, Glavni trg 4, Novo mesto.	8153
TELIČKE, stare en mesec, za nadaljnjo rejo prodam ® 73-092.	8155
C 64 IN KASETNIK ter 2 joysticka prodam za 210 DEM, disketnik in diskete po 260 DEM. Kalin, Gor. Gradišče 16, Šentjernej, po 15. uri.	8156
KROMPIR za ozimnico, rdeči dezire, prodam po 20 SIT/kg, v Črnomlju. Dostavim tudi na dom. ® 52-819, zvečer. 8157 KLAVIATURO VAMAHA DX, celotno opremo ter lesslie ojačevalec Solton 100 W Prodam. * 51-462.	8158
GUMI VOZ 15 col, star 8 let, dobro ohranjen, prodam. * 45-193.	8160
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3 KW prodam za 8000 SIT, novo plinsko peč Za 15.000 SIT, kuppersbusch za etažno centralno za 8000 SIT. * 342-519.	8162
ZRAČNO SUH JAVOR (70 in 25 mm) in bukove deske razne dimenzije ter ostrešje P° naročilu prodam. Novinec, Vel. Lipovec 22, Dvor.	8165
STARO PREŠO na kamen in 100 1 sod Prodam. * (068)341-747.	8168
razno
GOSTINCI, POZOR! Pod najugodnej-Simi pogoji izposojamo igralne avtomate; P‘kadc, nogometc itd. ® 43-748.	7993
ODDAMO večje prostore za proizvodno dejavnost, primerne za proizvodnjo živil. •(0608)89-124.	8014
V	CENTRU Novega mesta oddam ponovni prostor (16 m2). » 21-120.	8019
PODJETJE na regionalno nerazvitem območju, ustanovljeno leta 1992 ali 1993, kupi znani kupec. Informacije in ponudbe; “ojan Pečenko, odvetnik, Cankarjevo nabrežje 1, 61000 Ljubljana, * (061)1264-081, fax. (061)226-508.	8023
TRGOVINA, prodaja na drobno, Plcv-n*k s.p., Pišcce, obvešča vse potrošnike in ^mke, da bo prenehala poslovati z 31. 12.
ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo, montiramo in servisiramo. Ugod-nc cene. * 49-532.	8090
, ČE IŠČETE MOJSTRA za polaganje keramike ali izvajanje manjših zidarskih d«l, potem pokličite na » 83-493, Mrvar!
8091
V	NAJEM ODDAMO prostor za frizer-
ji salon ali kaj podobnega, velikost prodora je 35 m2. »21-106.	8103
V	NOVEM MESTU ali okolici vzamem v *d*jem kava bar. Polletno predplačilo. »
v°609)623-116.	8110
INŠTRUKCIJE iz angleškega jezika za Osnovnošolce in srednješolce nudim. » >j12-287, dopoldne, ali 28-595, popoldne.
8134
V	OKOLICI STRAŽE oddamo v najem
Prostor (100 m2) za skladišče. * 83-541 Modrej, popoldne.	8147
. PROSTOR za skladišče v Sevnici od-aam. »(068)341-747.	8169
službo dobi
REDNO zaposlim natakarico. Okrepče-(Of^ca >^nes<<» avtobusna postaja, »
,
•009)621-890.	7984
IŠČEMO komercialistko za delo na te-enu, prodaja kozmetike na debelo. Delo je PoSloveniji.® 53-173.	8001
. IŠČEMO gradbeno skupino za delo na lCrenu. »(061)226-864.	8015
.. DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Nu-S/do dober OD, hrano in stanovanje. ® ^'530.	8017
j PlSTRO v Litiji takoj zaposli natakarico /^Prakso. Hrana in stanovanje v hiši. ® '^1)881-368.	8018
k ZAPOSLIM DEKLE za delo v bifeju.
I Ucl° je dopoldne. ® 43-797.	8087
: . Honorarno zaposlimo proda-
. ‘ko, lahko je upokojenka. Bonboniera Jc-® 321-333.	8108
cj v METLIKI ZAPOSLIMO dve kuhari-lahko tudi priučene, za delo v pizzeriji. ^ 21-106. 8111 ŽAPOSUM cvetličarko. ® 22-883.
. Zaposlimo ŠOFERJA za mednarod-iransport na prikoličarju. ® 44-682.
8170
^ stanovanja
. ^AJaMEMO enosobno ali opremljeno rrs°njCro v Novem mestu ali neposredni Pavod.o.o. Dunajska 21, Ljubljana, ^(061)325-794.	8022
^ DDDAM dveinpolsobno stanovanjc v °Jem mestu. »(0609)610-800, po 20. uri.
NAJEM vzamem garsonjero ali eno-Hj n° stanovanje v Novem mestu z enolct-predplačilom do 3000 DEM Šifra: ^ANOvANJE«	8114
STANOVANJE, 53 m2, prodam po 850 g; M/m2 in Jugo Koral 60, letnik 1989, re-$Qjr,run do 3.7.1995. rdeče barve. ® 27-
Vt^DRAVNIŠKI PAR z otrokom najame Br*°bno stanovanje ali hišo v Novem mc-h.‘‘li okolici. W (061)159-1888 ali (068) “095 int. 423	8125
ženitne ponudbe
FANT, star 26 let, osamljen, želi spoznati sebi primerno dekle. Ponudbe pošljite pod Šifro: »SREČA«	8048
MOŠKI, star 46 let, želi spoznati preprosto žensko. Imam svoj dom. Vojko Novak, Črešnjice 58, Cerklje ob Krki.	8122
30-letnica mature Dijaki novomeške Gimnazije, ki smo maturirali leta 1964, bomo skupaj s svojimi profesorji proslavili 30. obletnico mature v petek, 7. oktobra, ob 19. uri v gostilni Kos v Ločni.
MeifAEA IM seiris
OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV
•DRENOVEC. ..P/
Novo mesto Marjana Kozine 1 telefon: (068) 22-955
Nudimo vam dobavo in montažo:
•	cistern
•	gorilnikov
*	hišnih avtomatik za ogrevanje
*	ves potreben material
JAPI d.o.o. tel. 068 44127 44189 fax. 068 44898 PARADIŽ 4 68210 TREBNJE
ZELO UGODNO RABLJENI AVTOMOBILI IZ UVOZA
FIAT TIP01,6	12/93	19400 DEM
FIAT TIP01.6 SX	11/93	21,200 DEM
OPEL ASTRA 1,4 GL'53		22,500 DEM
ALFA ROMEO 2,0 TE	/93	33,300 DEM
LANCIA DESRA-TURBO	/90	25700 DEM
LANCIA DELTA	/90	25700 DEM
LANCIA DELTA	/88	17.800 DEM
LANCIA DELTA 1,6 IE	/93	25,800 DEM
LANCIA THEMA	/93	44.400 DEM
AVTOMOBILI SO Z VSO DODATNO OPREMO.
VSE CENE SO DO REGISTRACIJE.
MOŽNOST KREDITA ALI LEASINGA.
INFORMACIJE od 7. — 15. OD PONEDELJKA DO PETKA.
VOZILA SO NA ZALOGI.
vsak dan
ob 19. In ob 21. url
NOVICE,
vsa k torek ob 20. uri
CELOVEČERNI FILM
In NOVICE ob 21.30
vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in
mladinska oddaja MKC TV
vsak ponedeljek po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
Podjetje W.H.I. Koper potrebuje več delavcev za zelo atraktivno delo na terenu v popoldanskem času.
Če ste mladi, komunikativni, če vas veseli delo z ljudmi in seveda če želite velik zaslužek (kar je najvažnejše), prosimo, da kličete na tel. (066) 37-269ali(066) 37-511 od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure).
Z veseljem vas bomo obdarili z delom, ki ste ga vedno iskali.
IMP ČRPALKE, d.d. Jožeta Jame 12 LJUBLJANA
ODDAJA V NAJEM
poslovne prostore v METLIKI, Ulica XIV. brigade, v izmeri 300 mJ.
Cena po dogovoru.
Ogled prostorov je možen vsak delavnik med 8. in 12. uro. Prijave pošljite na gornji naslov.
AD\pIA
d.o.o.
ATIK*
Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424
Milavčeva 4
P roTinn
Tel./fax: 0608/61-975

Krediti, leasing!
KIA SEPHIA že od 19.900 DEM do registracije
Motor: štiritaktni SOHN 1598 ccm/60 KW/81 KM Prednji pogon Max. hitrost: 175 km/h Pospeški do 100 km/h: 12,4 s Poraba goriva po ECE: 5,0: 6,9; 9,2 I
VEDNO KORAK PRED DRUGIMI PRI KIA AVTOMOBILIH
Katalizator
Temna stekla
Digitalna ura
Zadnja meglenka
Zunanja ogledala nastav. od
znotraj
varnostni pasovi spredaj, zadaj Napeljava za radio in el. vodljiva antena
Deljiva zadnja klop Halogeni žarometi Gretje zadnje šipe
več kot plesna Sola
Otroci in odrasli, če ste sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni v veseli svet plesa, na OŠ GRM, tel.: 341-880.
LERAN, d.o.o.
Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo:
hiše: v Novem mestu, Brežicah, Bučki, Rebri pri Žužemberku, Črešnjicah pri Cerkljah, Sela pri Šentjerneju, Otočcu, Soteski, na Dvoru, v Žužemberku, Trebnjem, Telčah — Križu, Zaplazu pri Čatežu, Smolenii vasi, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Gradišču-Primskovo, Kopru, Brežicah, Radni vasi, Stopičah, Lutrškem selu, Rosalnicah, Gor. Kamenju, Šentjanžu, Gor. Gradišču pri Dolenjskih Toplicah;
stanovanja: v Novem mestu, na Mirni, v Krškem, Žužemberku; lokale: trgovino v obratovanju v Novem mestu, trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni; poslovne prostore: za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici, Sokolski v Novem mestu; vikende: v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Stražnem vrhu, Črnomlju, Žagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gačah, Trščini, Kartljevo; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Žužemberku, Trški gori, Gor. Laknicah, na Jarčjem Vrhu pri Bučki, na Vrhu nad Šentrupertom, v Mihovcu pri Podgradu, Stopičah.
Povsem nov celovit sistem kakovostnih
«
in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovanj
MIO Adriatic
za Dolenjsko in Belo krajino
Za vse podrobne podatke pokličite po telefonu NM 322-761.
st
Adriatic
Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470. od 8. do 19. ure
CKNEnIT d.o.o.
Dol. Kamene« 61 68000 Novo mesto tel./fax: 068/323-902
AVTOSALON HYUNDAI Kandljska 14, Novo mesto tel. 068/28-950
PE KRŠKO CKŽ51, Krško tel. 0608/22-950
PE Črnomelj Belokranjska 16 tel. 068/51-378
VSI DOBRI POUDARKI V ENEM AVTU
GCCe+tt

Začetek prodaje 1. oktobra 1 994.
PONV PARTNER	že za 16.990 DEM
P0NV SEDAN1.5 LSi	že za 19.750 DEM
LANTRA1.6 G LSi	že za 26.200 DEM
SC0UPE 1.5 LSi	že za 26.500 DEM
SONATA 1.8 GLSi	že za 30.500 DEM
V vseh avtomobilih Hyundai je že nekaj časa vgrajen sodoben 3-kanalni katalizator.
<B> HYunnm
1
mobitel
§ 68310 ŠENTJERNEJ, tel.: 068/ 42-118 § ?	s
A4AN4P
, .„, • ~	^ • • Kandijska 30, Novo mesto
tutiitLcncL dLqenj£L]tZ Tei. 068/342-136,321-115
OPEKARNA
■	NOVO MESTO d.o.o.
priporoča obisk trgovine
MODUL
Zalog 21,68001 Novo mesto tel.: 068/22-855
delovni čas: vsak dan od 7. — 19. ob sobotah od 7. — 13.
Kupite gradbeni material takrat, ko je najcenejši!
—	JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA LASTNIH IZDELKOV
—	RAZPRODAJA KERAMIČNIH PLOŠČIC — KOLIČINE SO OMEJENE
—	UGODNI PLAČILNI POGOJI
ORGANIZIRAMO DOSTAVO NA GRADBIŠČE.
Hitrost na 56 barvnih straneh
rn
n
Nova revija za Ijui
NEDELJSKA KOSILA
Gostilna Jakše Drska 44, Novo mesto
Vam nudi družinska nedeljska kosila, za tretjega otroka brezplačno. Naročila po telefonu 068/321-213.
Ur
POPRAVEK
Javna dražba, objavljena po sklepu senata Temeljnega sodišča Novo mesto, Enota Novo mesto, št. 68/93, in seje upniškega odbora z dne 21.9.1994 za stečajnega dolžnika Metalna, tovarna konstrukcij in naprav, d.o.o. Krmelj - v stečaju bo 20.10.1994 ob 14. uri in ne 2.10.1994, kot je bilo objavljeno v prejšnji številki Dolenjskega lista. Za napako se opravičujemo.
i
Agro, d.o.o. Prodajalna SEJALEC
Rozmanova ulica 3
Novo mesto, tel. (068) 24-132
vam nudi:
—	VELIKO IZBIRO ČEBULNIC JESENSKIH ROŽ: tulipane, narcise, irise, krokuse, hija-clnte, kraljevi tulipan itd.
—	SEMENSKI ČESEN in ČE-BULČEK - bel, rumen in rdeč
—	Bio gnojilo —KAMENO MOKO
—	PESEK in ZEMLJO za GROBOVE, gobe za ikebane in nagrobne SVEČE
—	ROSTFREI CISTERNE za vino od 30 do 10001 — uvoz iz ITALIJE
—	ČRPALKE za pretok vina — ročne in motorne
—	PVC posode za zelje od 12
.. do 200 I
—	KOTLE za žganje in brzopa-rilnike
—	VELIKO IZBIRO MOTORNIH
ŽAG — na zalogi 18 različnih modelov
ŠOLA TUJIH JEZIKOV
V 068/341-434 od 8. -12.: 16.-18.y
PODALJŠANJE KARTONA ZAČASNEGA BEGUNCA
Urad za priseljevanje in begunce pri vladi Republike Slovenije sporoča vsem začasnim beguncem v Republiki Sloveniji, ki imajo karton začasnega begunca z veljavnostjo do 5.10. letos, da bo potekalo organizirano podaljševanje veljavnosti kartonov na sedežih občinskih organizacij Rdečega križa med 5. in 17. oktobrom 1994, individualno pa lahko tudi kasneje (v primeru, da so posamezniki v lem obdobju zadržani). Podaljšanje kartona velja do 5.2.1995 oz. do sprejetja zakona o začasnem zatočišču. Vsi začasni begunci morajo podaljšati svoj karton v tisti občini, kjer bivajo. Začasni begunci, ki živijo v zbirnih centrih Urada za priseljevanje in begunce, bodo veljavnost kartona podaljšali v zbirnem centru. Vse informacije, ki zadevajo področje reševanja problematike začasnih beguncev, lahko dobijo na uradnih urah vsak ponedeljek, sredo in petek v ZBIRNEM CENTRU ROŠKA na Poljanski cesti v Ljubljani ali po telefonu (061) 1254-114, vsak dan od 8. do 16. ure.	. . .
MILOŠ ŠUŠTAR
pmtfd fetja tedna
v
Janez Stefanič
Ko so vprašali Janeza Šte-faniča, direktorja Iskre, industrije kondenzatorjev in opreme, v Semiču, potem ko sta mu združenje Manuger in revija Manager nedavno podelila naziv menedžerja letošnjega leta, ali je vesel laskavega naslova, je odgovoril: “Srečni smo. ” V mislih je imel namreč vseh 1.400 delavcev tovarne, v kateri je sam zaposlen že od leta 1970. S tovarno pa je povezan že mnogo dlje, od leta 1961, ko je kot učenec elektrotehniške srednje šole v Ljubljani prejel prvo Iskrino štipendijo. Rad prizna, da brez Iskrine pomoči najbrž ne bi postal diplomirani inženir elektrotehnike, saj mu zaradi gmotnih težav doma šolanja ne bi mogli omogočiti.
Čeprav pred več kot tridesetimi leti Stefanič še ni slutil, da se bo trajno navezal na Iskro, je že med šolanjem na obvezni praksi počasi, a zanesljivo začel poganjati korenine. Na tiste čase se spominja z nostalgijo. V primerjavi z današnjo Iskro, ki je največje podjetje v črnomaljski občini, se mu zdi tovarna izpred nekaj desetletij prav idilična. Tam, kjer danes stoji velika proizvodna dvorana, je bil takrat sadni vrt. A čeprav je bila proizvodnja še precej poenostavljena, so že delali kondenzatorje in razmišljali o izvozu. “Predvsem pa je bilo 200 zaposlenih zelo ponosnih, da so industrijski de-
lavci. Zavedali so se, da delajo zase, in vsak, ki je kaj znal, se je hotel izkazati. Idilike prvih dni ni več, vendar je v nas še ostalo nekaj začetne zagnanosti in samozavesti, "pravi menedžer leta.
Prav zato, ker je Štefanič rasel skupaj s tovarno, ker zna spoštovati vsakega delavca, tudi oni zaupajo vanj. Prepričan je, da sta prav sodelovanje in zaupanje najpomembnejša razloga za uspeh. Ni eden tistih ljudi, ki bi za vsako ceno silili v ospredje, ampak je po belokranjsko skromen in pošten, najbolj zadovoljen takrat, ko vidi, da je zadoščeno ljudem okrog njega. Zato v treh letih in pol, odkar je direktor Iskre, ni bil nikoli deležen očitkov, da se želi v tovarni le okoristiti, potem pa jo zapustiti. Delavci vedo, da je o-stalznjimi, ko je bilo najtežje, in da jim bo zvest tudi v prihodnje.
Sele ko je prejel priznanje, je začel Štefanič bolj razmišljati o rezultatih. “Najbrž smo zares dobri, če so nas primerjali z drugimi in odločili, da si prav mi zaslužimo laskavi naslov, "pravi, a ob tem mu nikakor ne gre z jezika prva oseba ednine. Odkar je prevzel direktorovanje, mu je namreč uspelo, da je izgubo spremenil v dobiček, da so za dvakrat povečali fizično proizvodnjo, ki jo kar 90 odst. prodajo na tuje trge. Samo v Iskri dela skoraj četrtina vseh zaposlenih v črnomaljski občini, ki ustvarijo tretjino vseh prihodkov v občini. Štefanič se sam sicer ne hvali rad. Toda če so strogi podeljevalci priznanja presodili, da so pomemben preobrat v Iskri dosegli prav pod njegovim vodstvom, potem bo že moralo biti res. Preveč natančni so bili namreč, da bi ga lahko prezrli kot iniciatorja, spodbujevalca, koordinatorja in odločnega menedžerja, ki je s svojo strokovnostjo, uspešnim vodenjem poslovodne ekipe in spodbujanjem bližnjih sodelavcev in vseh zaposlenih, med katerimi ne deta razlik, lahko za zgled. A kar je pri vsem najpomembnejše: Stefa-niču priznanje ni dvignilo med oblake. Ostal je trdno na tleh, zvest svojim preprostim in logičnim načelom, Iskri in ne nazadnje rodnemu Podzemlju.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
KRKA JE POLNA RIB - Veliko je bilo ribičev, ki so v nedeljo v treh urah potegnili iz Krke po 30 kilogramov rib. Kar niso mogli verjeti, da je Krka res tako bogata. (Foto: J. P)
Sevničanu Pelku zmaga za pokal Ljubljane
Odlične uvrstitve članov ARK Vega Sevnica
SEVNICA - Tbd je potekalo prvo soboto in nede|jq v oktobru 16. mednarodno tekmovanje 43 raketnih modelarjev iz 9 držav. Med temi so bili tudi štirje Sevničani. Ti so se posebej izkazali v najbolj številni kategoriji raket s trakom. Zmagal je Sevničan Sebastjan Pelko nad letošnjim svetovnim prvakom Ljubljančanom Tomažem Kogojem in Švicarko Franzisko Stoli. Sevničani so zasedli še naslednja mesta: 4. Matjaž Požun, 5. Drago Perc, 6'. Dejan Kolman. Sevničani so tako ekipno osvojili 1. mesto. V kategoriji raket s padalom je bil Perc 3., Požun 6.; v kategoriji klasičnih raketoplanov je bil Perc 4., Požun 5., medtem ko je v show modelih Požun osvojil 2. mesto za Švicarjem Kurtom Grimmom.
V Ljubljani je potekalo tudi državno prvenstvo v kategoriji raket s padalom. Prvak je postal Miha Martinčič iz Logatca, podprvak Sevničan Drago Perc, bronasto kolajno pa si je priboril Matjaž Požun.
pogovori o družini
ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Denarja je dovolj, le prav gaje treba obrniti - Pljuvajo v lastno skledo - O pesku in tečnih zidarjih - Niso vsi šolarji divjaki in uničevalci tuje lastnine
Spremembe zadnjih let so prinesle veliko novosti v življenju in obnašanju ljudi, a nekaj se le počasi in stežka spreminja - zavrtost pri izražanju prepričanj in mišljenj. Tu še vedno deluje nekakšen strah, še vedno je precej ljudi, ki bi sicer radi kaj javno povedali, a se boje nastopiti s svojim imenom in priimkom. V tej rubriki imamo zaradi tega pogosto težave, prejšnji četrtek so bile še posebej izrazite. Dežurnega novinatja je poklicalo veliko ljudi, dobra tretjina pa jih je odložila telefonsko slušalko, ko bi morali povedati, kdo so, in to kljub temu, da uredništvo po želji klicatelja njegovo ime ohrani tajno, zabeležili s kratico ali pridevkom. Ker anonimnih klicev praviloma ne sprejemamo, tudi tokrat ostaja del glasu javnosti neza-beležen.
Upokojenec Jože Keber iz Črnomlja nas je poklical in povedal, da ni zadovoljen s sedanjimi razmerami. Spremlja zasedanja parlamenta in si pri tem misli, da je poslancem kar
r	■>
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
lepo, tako kot še nekaterim drugim, ki imajo lepe dohodke. Med njimi so po njegovem mnenju celo taki, Id dobivajo krasne pokojnine kot borci, a med vojno niso nikoli bili v hosti, le znašli so se po vojni. Veliko pa je ljudi, ki jim gre slabo. Nekateri imajo mizerne pokojnine, komaj da preživijo z njimi. Zato naj bi poslanci v parlamentu kaj več naredili za ogrožene. Po Kebrovem mnenju je denaija dovolj, le prav gaje treba obrniti.
J.G. z Mirne je jezen na ljudi, ki dandanes govorijo o prejšnjih časih samo slabo. Poslušal je radijsko oddajo o Šentrupertu, v kateri so sedanji politiki govorili, kako je šlo kraju slabo in kako je bil v razvoju zapostavljen zaradi tega, ker naj bi bil med vojno preveč belogardističen. Moti ga,
MARTINOV LULČEK - Kar precej smeha je že povzročila tale korenčkova spaka, ki jo je na vrtu skopal Porebrov Jure iz Ulice Slavka Gruma v Novem mestu. “Možakar ” ima vse, kar mora imeti, še več, pravilno je tudi sorazmerje. (Foto: J. P)
da to govorijo ljudje, ki so bili na vodilnih mestih v krajevni skupnosti v prejšnjem režimu in zdaj. “Torej pljuvajo v lastno skledo in sami sebe blatijo,” je pribil Mirnčan.
M.P. iz Novega mesta se ni razburjal zaradi politike, ampak zaradi slabega odnosa, ki so ga deležni potrošniki. Pri GIP Pionir TEG GO Novo mesto je naročil pesek granulacije od 0 do 4, pripeljali pa so mu pesek z debelejšim šrodom. Njegov zidar s tem peskom ni hotel delati, češ da ni pravi. Občan se je seveda šel pritožit k Pionirju. Pričakoval je vsaj opravičilo, če ne že kaj drugega, pa je tam zvedel le to, da ima tečnega zidarja. “Pošteno in po računu sem plačal drobnejši pesek, dobil pa nekaj drugega. Mislim, da ne gre za pošteno igro,” je dejal M.P. Čaka ga torej sejanje peska, morda pa mu bo Pionir posodil takega delavca, ki ne bo tečen.
Za konec pa nekaj spodbudnega. Roman Grebenc s Trebelnega, ki je voznik avtobusa, želi javno pohvaliti vzgojitelje in učence 8. razreda osnovne šole z Mirne. Peljal jih je na izlet in z njimi doživel lep dan, najlepše pa je bilo, ker so bili otroci disciplinirani in niso nič uničili in posvinjali. Grebenc ima namreč s šolarji zelo slabe izkušnje. “Veliko šolarjev sem prevozil, pa je bil običajno sam živ obup. Skakali so po sedežih, svinjah vseprek in trgali prevleke vzglavnikov. Mirnski šolarji pa so me tako lepo presenetili, da jih kar ne morem pozabiti. Naj bodo za zgled drugim!” MiM
D’KOVAČI V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju bo v soboto, 8. oktobra, ob 22. uri koncert skupine D’Kovači iz Novega mesta.
V treh urah iz Krke tona rib!.
Rekordni ulov na tekmovanju za pokal Krke dokazal, daje zelena lepotica še bogata - Zaradi odlova in prestavljanja tolikšne količine rib nastal spor med ribici
KRONOVO - Ribiška družina Novo mesto je v nedeljo med Otočcem in Kronovim pripravila tradicionalno ribiško tekmovanje za pokal Krke, ki se ga je udeležilo kar 84 ribičev iz vse Slovenije. Lovili so s kostnim črvom, ulov pa je presenetil prav vse. Platnic, podusti, ploščičev, mren in zelenik so v treh urah potegnili iz Krke kar 965 kilogramov; to je ponoven dokaz, daje ta reka z ribami še kako bogata.
Ekipno so bili pri lovu najuspe-
Josipa Lisac je pela, kot da poje tisočim
Navdušila obiskovalce Galerije Meke v Brežicah
šnejši Črnomaljčani z 69,75 kg ulovljenih rib, za njimi so se na tretje mesto uvrstili člani I. ekipe iz Novega mesta s 53,475 kg rib, četrti so bili
• Dan pred tekmovalcem seje uradno pričel tudi dovoljeni lov na sulca, krafja Krke. Novomeščan Vili Pintar, ki je iz Krke potegnil že nekaj kapitalnih sulcev, je srečo poskušal že prvi dan in v uri in pol metanja bles-tivke se mu je na trnek obesil dober meter dolg sulec, ki je na tehtnici potegnil 10 kilogramov. Tako lahko dolenjski ribiči v Krki ulovijo še 9 sulcev, za turistični ulov pa je letos namenjeno prav tako 10 teh ribjih lepotcev.
Brežičani, peta pa ekipa Brestanica-Krško. Med posamezniki je veliki pokal prejel Alojz Kuzma iz Črnomlja, ki je v treh urah ulovil 27,55 kg rib,
drugi je bil Novomeščan Jani Bajer s 25,9 kg.
Ulovljene ribe so člani ribiške družine shranili v posebne bazene in jih s kamionom prepeljali na območje drugega revirja Krke med Žužemberkom in Volavčami. Prav pri tem dejanju pa je prišlo do drobnih prepirov med člani ribiškega pododbora Kronovo in Ribiško družino Novo mesto. Podpredsednik odbora Alojz Švajgerje protestiral, daje bilo toliko rib iz njihovega revirja odpeljano drugam, češ, da je to prevelik poseg na njihovo ribolovno območje in da takšnih tekmovanj v bodoče ne bodo več dovolili. Sekretar ribiške družine Tugomir Plut je povedal, da je to sklenil izvršni odbor z namenom, da bi v revitju popravili stalež. Novomeška družina namreč skrbi za ribji živelj od Zagradca do Mršeče vasi.
J. PAVLIN


SKUPAJ HENČEK IN SLAK
NOVO MESTO - Na kratko smo že poročali o tradicionalni zabavnoglasbeni prireditvi “Boš videl, kaj dela Dolenc”, ki bo na Martinovo, 11. novembra, v športni dvorani. Dolenjci bodo pokazali, kako poteka krst mladega cvička, prireditev pa bo v celoti posnela ekipa Razvedrilnega programa TV Slovenije. Oddaja, ki bo skupaj trajala 105 minut, bo prvič na sporedu v nedeljo, 13. novembra, ponovitev pa bo v četrtek, obakrat na I. programu. O prireditvi bo tudi letos izšla posebna videokaseta. Tokrat se bo prvič zgodilo, da bodo v oddaji nastopili le dolenjski ansambli. V vlogi trgačev in kopačev se bosta v dogajanja v veliki vinski kleti vključila med drugimi tudi ansambla Lojzeta Slaka in Henčka, ki bosta tako po dolgih letih spet zaigrala in zapela skupaj.
BREŽICE - Pred galerijo Meke se je pretekli torek trlo ljudi. Nekateri so prišli zaradi Josipe Lisac, drugi zaradi Ivana Lackoviča in tretji zaradi obeh. Množica, ki je stala pred vrati galerije, je žal lahko samo poslušala vedno živo in nikoli zastarelo petje priznane zagrebške pevke Josipe Lisac.
Komur se je uspelo preriniti v galerijske prostore, ta se je lahko naužil poleg glasbe tudi enkratnega sproščenega vzdušja, ki gaje Liščeva ustvarila s petjem v živ«, z vmesnimi besedami, za katere se je potrudila, da so zvenele čimbolj slovensko, in s svojo ekstravaganco.
Med svojim nastopom je priznala, da je presenečena nad centrom Brežic, ki ga še ni nikoli videla, čeprav je krožila že po vseh cestah okrog njega. Za zaključek se je zahvalila lastnici galerije Danijeli Meke za povabilo v Brežice in ji za njeno dušo zapela njeno priljubljeno jtesem “Danas sam luda”. Kot vidite na fotografiji, se je gospa Danijela priključila Josipi in skupen nastop je bil vrhunec tistega večera.
Večer ob otvoritvi Lackovičeve razstave v Brežicah je bil eden redkih primerov, da so si organizatorji upali povabiti pevko zabavne glasbe, saj smo običajno vajeni resne glasbe, opernih pevcev, indijskih ljudske glasbe in še česa. Toda ob Josipi Lisac ni bilo mogoče kaj dosti zgrešiti. Njeno delo je namreč tudi umetnost, le da ona, kot je tudi sama dejala, ne slika življenja, razpoloženja, občutkov in misli v barvnih odtenkih, ampak svojo umetnost gradi z barvo glasu.
B. D.-G.
JOžjlPfl IN DAfllJEL4 SKUPAJ - Za zaključek sta lastnica galerije in pevka zapeli skupaj in dvignili temperaturo v prostoru. (Foto: B. D.-G.)
Letos zastrupljajo mušnice
Prepoznavni gobarski večeri preprečujejo nesrečo - V petek in soboto gobarska razstava v šoli Otočec
Franc Beg, predsednik gobarske družine Novo mesto
OTOČEC - V osnovni šoli bo gobarska družina iz Novega mesta v petek in soboto pripravila tradicionalno jesensko razstavo gob. Razstava, ki bo odprta oba dneva med 8. in
19.	uro, bo Ipkalno obarvana, saj bodo gobarji nabrali predvsem tiste gobe, ki so značilne za območje te krajevne skupnosti. “Naše vsakoletne razstave imajo predvsem vzgojno-izobraževalni pomen, zato jih pripravljamo v šolah. Doslej smo razstavljali že v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju, Šmarjeti, celo v Črnomlju, največkrat pa smo
se predstavili v Novem mestu. Ljudje še premalo poznajo gobe, zato ni čudno, daje toliko zastrupitev”, pravi predsednik Gobarske družine Novo mesto Franci Beg.
Pri pripravi razstave sodeluje večji del članstva gobarske družine, ki danes šteje približno 150 članov. Na dosedanjih razstavah so nabrali tudi do 400 vrst različnih gob.
V toplem in deževnem septembru so letos kljub omejitvam gobarji nabrali kar veliko jurčkov. “V tem času so gozdovi polni golobic. Še posebej so iskane modre golobice, ki jih je več kot dvajset vrst. Ta vrsta gob je med gobarji zelo spoštovana, žal pa jih nabira le malo ljudi,” pravi predsednik Beg in dodaja, da imajo vsi ljubitelji gob, tudi nečlani, možnost, da se vsak ponedeljek ob 18. uri oglasijo na gobarskem večeru v osnovni šoli Grm. Pod vodstvom determinatorjev bodo kaj več izvedeli tudi o gobah, ki so jih sami nabrali, pa jih ne poznajo. Večere vodijo poznavalci gob: dr. Alojz Boh, Miha Hrovatič, dr. Ivan Debeljuh in Branko Došler.
i
t

I
T<
32
Fj
Št
ANtkdOTE IN pRiqodE ZApiSAl Jože DuIar
Kar nič ni v skrbeh
“Kar se smrti tiče, nisem kar nič v skrbeh, "je rekel devetdesetletni Janko Jarc. “Vmojih letih ljudje prav redko umirajo. ”
Sosedje, lahko noč!
Tavčarjeva Nuza je sama stanovala v stari hiši. Že v zgodnjem mraku je prva in zadnja vrata dobro zaklenila, kajti zadnji čas je bilo vse pogosteje slišati o raznih vlomih in tatvinah. In potem je vso noč spala tako rekoč samo z enim očesom in ušesom.
Sredi noči je nenadoma opazila nekako pobliskavanje pod oknom. Skočila je iz postelje, za spoznanje odrinila zaveso in videla: nekdo je z žepno baterijo nekaj motovilil na cesti pred hišo.
Nuzo je kar pognalo po lestvi na podstrešje, od koder je pričela skozi lino vpiti:
“Sosedje, na pomoč!... Sosedje, na pomoooč!... ”
Na pomoč ni prišel nihče. Slišali pa so jo, sicer se ne bi drugo jutro začudeno spraševali:
“Kaj se je stari Nuzi zmešalo, da je ob dveh ponoči kot nora vpila: “Sosedje, lahko noč!... Sosedje, lahko noooč!...’’
Štetje
Triletni Trnek, kise je od svojega starejšega brata zapomnil nekaj številk, je takole odgovarjal na vprašanja:
Tinek, koliko je tri in dva?	Devet!
koliko je sedem in ena?	Tri!
koliko je pet in osem ?	Bol šestih!
)Uu>4 (I 'Mb
^	Ikmm I.	I

Zbrali
Bojan Ajdič
Ni vedel
“Tonček, sprašuješ me, zakaj mlai ne morete postati upokojenci?
Zato, ker je starih, pravih upokO' jencev preveč. ”
Prebrisana Metka
V lekarno pride petletna Metka V' pravi:
“Rada bi bonbone proti kašlju." “Ali bodo zate?" vpraša lekarnar. Metka odgovori: “Bonboni bodozt>’ me, kašelj pa za babico."
Skregana je
“In kako se počuti vaša teta v dorrt? za ostarele?"
"Kac normalno, kot tedaj, ko je bil11 doma. Zdaj je skregana že z vsemi Sff sedi."
Poduk
“Mama, zakaj pravijo ljudje, da sv? na mladini ostaja?"
"Zato, ker gredo vsi stari v pokoj. “ Kakšne bo imela?
“Babica, " sprašuje petletna MiriN “praviš, da mi bodo mlečni zobje izpd"' li, ali ne? Kakšne zobe pa bom im$ potem: kavne ali kakavne?”