2XL StlffltaL
I LJifclJiBl, t ptlrt Zft. nptnibra 1918.
B. Mu
leta ij
• • • J5" — . -   . 13 —
• .   . 4*50
za AontfMra tn ve* eVege letiln
ee» mbs naprej • • • • K 6or—
(epodai
ea aaj priloži za odgovor levov mmmm mliee it i.
aH
ei. »t.
iti 54 rani
lavsanail nndnljn Is atramslkn.
računalo po porabljenem proatora In sicer   1 mm visok, ter __k prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri vetjih iascrdjah oo dogovoru.
Rtfi sarsćaiki aaj polije je naročam j .eJu po nakaznici.
Ha sasto akateae aarsibe brez posiatve deaarjt se se »areno eikaksr »tirati. „Narodne tiskarna" telefon it S5.
celo leto naprej pol leta
.Slovenski Narod" velja v LJubljani
dostavljen na dom ali če se hodi ponj:
.  .  .   .   K 48— i četrt lata w .  .  .  .   . 24— I na mesec
12.-4>
Pojanazna številka velja 30 vinarjev«
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knafiova nUoa it S (v L nadstr. levo), telefon et M
Bosnlaco.
Z novim zajedniškim finančnim ministrom Spitzmuller jem je tudi Bosna dobila novega svojega Šefa. Madžari, ki smatrajo Bosno od Kallava sem za svojo, so zelo simpatično pozdravili nrJvega moža. To kaže, kam »pes taco moli«. Za Bosno se vodi že dolgo časa tiha a zelo odločna borba med Avstrijo in Ogrsko. Spominjamo se, kako so svoječasno napadali Ogri Korberja, in v vojni so se i za Hrvatsko z vserni štirimi branili »sistema Potiorek«. Spitzmuller sicer ni Madžar, ali vsaj ni niti Barnreither, avstrijski centralist, marveč goreč pristaš dualizma in deljene oblasti.
Bosna je vse ponudbe doslej eno-dušno odklanjala, akoravno je Wekerle nekoč Seidlerju uradno sporočil, da je 80 odstotkov Bosancev za zedinjenje z Madžari. Zato gre sedaj Tisza doli, da čuje, ali so Bosanci sedaj res postali takšni Jugoslovani, ali se samo tako delajo. Gotovo je, da* nosi vešči politik seboj mnogo lefuh obljub in tudi za vsak slučaj' pre\*j strašil.
Vsi bosanski Hrvati inijrbi so za državo SHS-, med frankovci - Štadie-rovci vlada razcepljenost in neodločnost, zlasti z ozirom na »novo uvedbo«, o kateri se še doslej niso mogli dovolj orijentirati, a med Muslimani vre, Ar-nautovič je zelo osamljen, mlada inteligenca skoro vsa na naši strani. I socijalisti se obračajo po primeru hrvatskih In slovenskih socijalnih demokratov v realno razumevanje svetovnega položaja in za narodno zajednico. Do-čim si Tisza še obeta, da najde primernih organov za svojo politiko v Bosni in zlasti, da uredi glave frankovcem, a mogoče tudi katerimkoli Srbom, za katere misli Tisza. da bi se ž njimi morda dalo voziti, je jedina nada peštanske širše politične javnosti gospod Smailagić Salihbeg, ki je v zadnjem broju »Uj Nemzedeka« zopet objavil članek, v katerem obeča, da se bo »boril do zadnje kaplje« proti jugoslovanski in za. — bosansko idejo. Hrvatski listi pišejo, da tega gospoda sploh ni, marveč da je to apokrifna osebnost a drugi zopet, da je to nekakov »hohštapler*, ki si je dal članek napisati, ga podpisal in nato potegnil novce, a v ostalem da je to nekakšen konfident In obskuren skribent. Ne moremo kontrolirati obeh verzij, a sigurno je, da je ta beg politična uteha. Jri jo Madžarom lahko mirne duše in nekoliko Škodoželjno privoščimo.
Grof Tisza bo, kakor vse kaže, doživel v Bosni svoje »modre čudeže«. In Če pride za njim gospod baron Spitzmuller, ga bodo Bosanci Že dobro potegnili. Dunajski in budimpeštanski državniki naj si preberejo naš včerajšnji zagrebški članek o pasivni taktiki molčečnosti, pa bodo morda nekoliko modrejši, nego so bili do 5edaj. Spitzmuller posebno se naj nikakor ne zanaša na brzojavko senilnega nadškofa. Stadlerjev zegen je Blažev žegen.
Po MaKarjevem procesu.
^agreb. 18., septembra.
Makari*ranafera ie tudi na Slovenskem znan^ ^sVikola Makar, trgovec v Karlovcu. tihotapil pri Metliki iz Hrvatske 2 vagona masti na izvoznice, ki so bile pri hrvatski vladi ukradene in na katerih so bili falsificirani podpisi: več železniških in občinskih funkciionariev ie podkupil s svo-tami po 100 do 200.000 K. Ko se ie tihotapstvo že posrečilo, se ie polakomi! denarja in zahteval od podmićenih železničarjev, da mu denar vrnejo, vsied česar se ie vsa zadeva raz vedela. Vsi udeleženci so prišli v zapor, razven enega, ki se je s samomorom odtegnil roki pravice.
Toda pravica ima zavezane oči. Izvoznice so bile ukradene in podpisi falsificirani, toda podišče ie vse obtožence oprostilo. To vzbuja ogorčenje in vse vprašuje: Kam plovemo, kdo ie kriv?
Upravna oblast vlada, ie napravila vse. kar ie mogla. Dala ie krivce zapreti, odsedeli so po pol leta v preventivnem in preiskovalnem zapora, a sod-nija iih končno oprosti vkljub dokazom. Zanimivo ie pa.to: Makar se le najprej obrnil na dr. Dušana Popovi ea. da ga brani, a ta ie odklonil. Obrambo je potem prevzel frankovski >leader< dr. Aleksander Horvat, a razpravo je vodil glasoviti Frankovce Košu-t i ć. Ta ie znani preiskovalni sodnik iz veleizdajskih procesov, in ugotov-
ljeno ie. da ie mož ne samo vodil preiskavo, nego i — sestavljal obstožnico javnemu obtožitelju. Tudi ie mož imenovan v znanem pred kratkim objavljenem Rauchovem memorandn. Ta figura je torej vodil Makarovo razpravo, a^ zagrebška iavna tajnost ie. da ie pri Kosutiću vsak obtoženec oproščen. Čim ga brani Horvat. Da pri malo energičnem predsedniku sodnega stola ni težko doseči, da vodi Košutić baš ono razpravo, za katero se zanima, ie samo voda na frankovski mlin.
Zakaj, da so se Frankovci zanimali za Makarovo zadevo? To ni težko uganiti. Prvič stvar nese. Govori se, da je dobil Horvat 100.000 K nagrade za obrambo, a dobil ie gotovo še več. kajti tihotapec ki lahko izplača okrog pol milijona kron samo za podkupnino, je gotovo knežie nagTadil svojoga odvetnika, ki se mu io no koneksijah in političnih priiateliih nosrečilo ogoljufati Pravico. Nič čudnega ne bi bilo. če se potrde glasovi, da ie obramba stala Makaria tudi 300.000 K. Vsekakor je zanimiva govorica, da ie predsednik razprave Ko.sutić naravnost teroriziral oba sodniška kolega v nejavni seii. pri posvetu, in i ima, ko sta hotela izprva votirati za obsodbo, sugeriral s svojo sofistično sposobnostjo svoie mnenje. Toda denar. — končno ie ta ekspenzar le odvetnikov, a vsai navadno ne tudi sodnikov! — ni bil glavno. Za Košuti-ea je glavno politična stvar afere: Javnost nai se nad opro6titviio zgraža nai konstatira, da ie s podmičeniem, izvoznicami in oprostitvijo v zvezi koali ciia. da ie sedanii režim režim korupcije, obogačania. nepoštenosti. Makar nai bi bil živ dokaz za to, da narodna vlada ni na mestu ne samo iz političnih razlogov, nego tudi iz moralnih in gospodarskih. In to Frankovci trde v svojih večnih denunciaciiah in lažeh proti banu in koaliciji.
Toda to pot se bo* bo* olaenil in pljunek priletel v lice onemu, ki ga je izpljunil.
Koaliciji moramo očitati samo to. da ni v prošlem letu svoje vlade dovolj energično nastonila, da ni izčistila gniilobe iz prošlih časov in rešila narod izdajalcev, kakor so Aecurti, Košutić in neki drugi. Ravno od tod pa ie prišel sedai opasen napad: Samo obre-Inij. vedno bo kaj obviselo. zlasti v sedanji business - atmosferi Hrvatske. In nadejamo se: V mesecih, ki pridejo.
* naj se izvrži proces, da pridejo na vsa odgovorna in javna mesta liudie narodni in čisti, brej preteklosti kakega Košuti ca in Horvata, brez sodnikov veleizdajskega procesa, brez konfiden-tov in podobnega. Ako ima politika pasivizma in konservatizma v parlamentarni in avtonomni zemlii upravičenje, potem se mora to opravičenje najti le v t em osloboiauiu naroda od pokvarjenih in konfideatskih elementov in z nameščeniem ljudi, kojih politično prepričanje in neokaljani karakter garantira da bo n a s a bodoča uprava ne samo narodna, nego i dobra in čista >no.iszdč0-oo, OiKui
Uratfnt odgovor Združenih držav no Burianovo noto.
Dunaj, 19. septembra. (Kor. urad.) Dunajski švedski poslanik je izročil danes v zunanjem ministrstvu besedilo odgovora vlade severoameriških Združenih držav na noto avstro - ogrske vlade z dne 14. t. m. Ameriški odgovor se glasi:
»Čast mi je, da potrjujem prejem Vašega dopisa z dne 16. septembra, s katerim ste mi izročili noto avstro-ogrske vlade, ki predlaga vladam vseh bohijočih se držav, nai odpošljejo delegate k zaupnim in neobveznim razgovorom o temeljnih načelih mirovnega sklepa. Obenem je nota predlagala, naj se delegati pooblastijo, da se obvestijo medsebojno o naziranju svojih vlad glede teh temeljnih načel, ter se dajo odkrita in prostodušna pojasnila o vseh onih točkah, ki so potrebne natančnejšega označenia. Odgovariaje na Vas* dopis, se Vam dovoljuiem naznaniti, da sem sporočil vsebino Vašega obvestila predsedniku, ki me je pooblastil, da Vam naznanim, da smatra vlada Združenih držav možen samo en odgovor na avstro-ogrski predlog, da je namreč ponovno in z vso odkritosrčnostjo objavila pogoje, pod katerimi bi se začele Združene države pogajati o miru. Vlada se ne more in se noče muditi z razpravljanjem o predlogu, da se vrši konferenca o zadevi, v kateri Je tako jasno označila svoje stališče m svoje namene. — Lansing.«
Amsterdam, 1°. septembra »Ttmes« poročajo iz VVashingtona, da se vsa ameriška javnost strinja z VVilsonovim odgovorom na avstro - ogrsko notn. Odgovor po-
vsod odobravajo in pozdravljajo, tako da ga je smatrati za odgovor vsega ameriike-
ga naroda.
Italijanska odklonitev.
Rim. 19. septembra. (Kor. aradj »Agenzia Štefani« priobčtrje naslednjo uradno izjavo: Italijanska vlada pozna dosedaj avstro - ogrsko mirovno noto samo iz teksta, ki so ga razširjale brzojavne agenture. Ako je besedilo dunajskega c. kr. korespondenčnega urada natančno, potem je italijanska vlada mnenja, da bi ustvaril av^o-ogrski predlog samo videz mirovnih pogajanj brez resnične vsebine in brez verjetnosti praktičnega uspeha. Nedavne izjave nemških in avstro-ogrskih državnikov izključujejo še vedno vsako teritorijalno koncesijo in vztrajajo na krivičnih, v Brest Litovska in v Bukarešti sklenjenih pogodbah. Te izjave onemogočajo vsako plodno razpravljanje o miru. E nt en ta in združene države so že dovoljno označile svojo iskreno željo po pravičnem miru in obenem tudi glavne temelje, na katerih naj se ta mir zgradi. O teh točkah avstro-ogrska nota molči. Ravnotako molči tudi v zadevi italijanskih zahtev, Id so dobro znane in katere so aliiranci priznali. Te zahteve streme za dVjpomitvijo narodne enotnosti potom osvoboditve italijanskih narodov, ki žive sedaj samo še v avstro-ogrskem hlapčevstvu. Dokler ne prizna avstro-ogrska vlada teh specijalno italijanskih ciljev, kakor rudi drugih splošnih in posebnih ciljev, za katere se borijo aliiranci solidarno, Italija ne bo ustavila boja, ki naj pribori človeštvu boljšo in varnejšo podlago za trajen mir, zgrajen na svobodi in pravičnosti.
Lagano, 19. septembra, italijanski Usti označujejo razpravljanje o miru za nevarno za vojaško disciplino a! Ji ranih narod onr. Vatikanski »Oservatore Romano« k nori Re ni zavzel stališča, ker ista do včeraj v Vatikanu še ni bila Izročena. Tmfl rtmsM parlamentarni krogi s« izražalo xetr> previdno.
Avstro • Ogrska vstraja na mirovnem predlogu.
Dtiirai. 19. septembra. fKor. urad.) Uradno se razglaša; Po dosedanjih poročilih iz inozemstva se ne da več dvomiti, da bo avstro-ogrski predlog glede zanpnih pogovorov splošno odklonjen. O vzrokih, ki so merodajni za stališče enterrtnih vlad. se bo dalo govoriti šele potem, ko bomo imeh* pred seboj uradne odgovore na Burianovo noto. Dosedaj je razpravDal obširno o našem predlogu samo minister Balfom*. Ravno njegova argumentacija pa je dokaz, kako pravilno presoja predlog našega zo-narjega ministra situacijo, m kako potrebna ie predlagana konferenca da odstrani splošno zmedenost ki obvlada danes duhove. Ako borno razpravljali o mirovnem vprašanju pod pritiskom ve-liKih zvenečih fraz in razburjenih strasti, gotovo ne bomo prišli do povoljnih rezultatov. V izvajanjih g. Balfouria je mnogo prenagljenih sklepov o stališču centralnih sil napram konkretnim mirovnim vprašanjem. Te prenagljene sklepe bi si bil lahko prihranil, ako bi si preskrbe! pravilne informacije v zmislu Burianovega predloga. Se le potem, če bi prišel na podlagi medsebojnega razgovora do zaključkov, ki Jih zdaj že predpostavlja, šele potem bi imel pravico na ta način govoriti o namenih četverozveze, kakor je to storil sedaj. Skoro gotovo pa bi imel priliko, da bi se pri razgovoru prepričal o ravno nasprotnem. Le ako bomo razpravljali o miru pod takimi zunanjimi razmerami, ki ne bodo stale pod vplivom strasti, bomo mogli doseči napredek, ki je v interesu celega človeštva. Avstro-ogrska vlada vztraja zato na svojem predlogu.
Fffndeiibtirg o mirovni noti.
Feldmaršal rTindenburg je izdal na armado oklic, v katerem jo pozivija, da naj vztraja kljub avstro - ogrskemu mirovnemu predlogu v svoji bojni vztrajnosti. Tudi če res pride do mirovnih razgovorov, se bodo vojaške operacii© nadaljevale.
ŠVICA  NE  BO POSREDOVALA.
Lu*ano, 1°. septembra »Journal de Geneve« poroča: Švicarski vladi je došel predlog, naj oficijalno podpira avstro-ogrski korak in ponudi obema strankama svoje posredovanje. V vladnih krogih pa so mnenja, da bi bilo posredovanje v današnjih razmerah brezuspešno in tudi neumestno. Francoska in angleška Javnost bi občutila intervencijo kot proti sebi naperjeno sovražnost.
t
diran z.
.SLOVENSKI  NAJclOD*. dne 20. septembra 1918.
215. Stev.
FRANCOSKI GLASOVI.
Pariz, 19. septembra. Časopisje soglasno odobrava včerajšnji vojni govor ministrskega predsednika Clemenceaua v francoskem senatu. Oovoc označujejo za odločilen in mojstrski.
Pariz, 19. septembra. Socfjalistčno glasilo »Viktoire« piše o mirovnem predlogu: Avstro - ogrska vlada se obrača samo navidezno do VVilsona, Clemenceaua, Lloyda Georgca in Orlanda. V resnici Je namenjena preko glav teh in drugih državnikov, delavsfcfm razredom in naprednim strankam zapadne Evrope. Na Dunaju in v Berlinu vedo, da se Francije ne bo dalo dobiti za kompromisni mir, dokler ie Cle-menceau na krmilu.
Ako bi se jim pa posrečilo, da vzbu-nljo v parlamenta stranke levice s svojim mirovnim manevrom, kdo ve, če ne bi Nemčija in Avstrija svojima balkanskima zaveznikoma potem le še odtekli zasluženi kazni. In četudi se to ne posreči, bi bilo že naravnost mojstrsko delo, če bi zanesli zmešnjavo med ententne armade. In to ravno v trenutku, ko lahko zada vojna ofenziva smrtni udarec Hohenzollemcem in Habsburžanom. Italija hoče brezpogojno Trident in Trst. kakor hočemo tudi mi brezpogojno Alzacijo - Loreno.
Houo bmn MM na
zapadu.
Na Hindenburgovi črti.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 19. septembra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Ruprehta in go. v. Bohna: Severovzhodno od Bi\-schoota smo izčlstili one štiri dele naših jarkov, ki so ostali po bojih 9. septembra v sovražnikovih rokah in smo vjeli 136 Belgijcev. Med Ypernom in La Basseem živahnejše poizvedovalno delovanje. Severno od Armentieresa In južno od kanala La Bassee smo zavrnili sovražne delne napade. V odseku Moeuvresa in HavHncourta močnejši artiljerijski boj. V krajevnih bojih smo vjeli več sovražnikov. An-« gleži so začeli vnovič napadati naše postojanke pred siegfriedsko Crto v odseku od Havrincourtskega gozda do Somme. Napadi severno od Gouzeau-courta in proti temu kraju samemu so se izjalovili že pred našimi črtami. Nemški lovski polki so trdovratno branili Gouzeaucourt. Tudi med Gouze-aucourtom in Hargicourtora smo zavrnili Angleže, ki so zaporedoma navalili z močnimi oddelki in oklopnimi vozovi. Epehy in Ronsov sta ostala po menja-jočem se boju v sovražnih rokah. Zvečer je ponovil sovražnik na celi črti svoje napade. Povsod smo jih odbili. Med Hargicourtom in Pontmeom so vdrli Avstralci v naše postojanke. Po srditem boju se nam je posrečilo prodirajoče sovražnike ustaviti na črti zapadno od Bellicourta in Belleglisa. Med potokom Omignom in Sommo so napadli Angleži skupno s Francozi. Z močnimi četami so poskušali predreti naše črte v smeri na St. Ouentin in severno od njega. Boji so trajali do poznega večera in se končali s popolnim sovražnikovim porazom. V srditih bojih smo vrgli sovražnika nazaj v njegove izhodne postojanke. Vzhodno-pruskl polki in alzaški Infanterijski pol št. 60 so se posebno odlikoval*. Južno od Somme se je ponesrečil francoski delni napad. Na 35 km široki napadalni fronti smo ugotovili 15 sovražnih divizij. — Armadna skupina nemškega cesarjevi ča: Med Ailetto in Aisno ie narasel artiljerijski boi tekom poldneva zopet do precejšnje sile. Odbili smo srdite delne napade, naperjene posebno proti našim postojankam na obeh straneh ceste Laffauxe - Chavignon. — Armadna ski.pina generala Galftvitza: Ob Cotes Lorraines je bojevanje oživelo. Manjši boji pred postojankami. Pri sunku na Manheulles so ostali vjernik! v naših rokah. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, 19. septembra, (Kor. ur.) Na včerajšnji bojni fronti med gozdom pri Havricourtu in Sommo so se omejili Angleži na silne delne napade, ki smo jih povsod zavrnili.
Vas Hargicourt leži 11 km južno - vzhodno od Gouzeaucourta ali 15 kilometrov severo - zapadno od St. Quen-tina, približno 4 km zapadno od prekopa Cambrai - St Ouentin, pred katerim teče »Siegfriedova fronta«. — Vas R o n s o y leži 3 km južno - vzhodno od tolikokrat imenovane vasi E p 6 h v, ki leži ob železnici St. Ouentin - Cambrai. Z zavzetjem Ronsova se je nasprotnik na pol pota približal Hargicourtu. — Vas P o n t r u e leži 7 km severo - vzhodno od Vermanda in prav toliko kilometrov severo - zapadno od St. Quenuna, samo en kilometer pred prekopom Cambrai - St. Ouentin. Od Har-gicourta je proti jugo - vzhodu oddaljena 7 km. — Vas B'e 1.11 con rt leži 4 km vzhodno od Hargicourta, tik kanala Cambrai - St. Ouentin, vas Bellenglise pa ob istem prekopu 4 km bolj južno, en dober kilometer severo -. vzhodno od 'vasi Pontrue. Pri Bellincourtu kakor tudi pri Bellenglisi, ki leži na prekopovem vzhodnem bregu, drži čez kanal Cambrai - St. Ouentin most po katerem teče manjša cesta. Ker ležita oba ta kraja tik ob kanalu in ker glasom zemljevidov teče »Hinden-burgova črta« ,v tem odseku povprečno po dva kilometra zapadno od kanala, se zdi, da se v tem odseku boji ne vrše več ob >Hindenburgovi črti«, marveč ob *Sies-friedovi fronti«, ki poteka nekoliko bolj vzhodno. — Vas L a f Fa u x Ježi tik vzhodno od velike ceste Soissons - Laon, 10 km severo - vzhodno od Soissonsa. — Vas Chavignon leži ob isti veliki cesti, dobrih 7 km zračne črte proti severovzhodu od Laffauxa, nekaj manj nego 3 .km južno od kanala Oise - Aisne. Nasprotnfk poizkusa tukaj povzpeti se na gorski greben Ch'emin des Dame s, po katerem teče cesta, ki se 4 km vzhodno od Laf-fanxa proti vzhodu odcepi od velike ceste soissons - Laon, katero smb pravkar na-
vedli kot cesto, ki teče tik mimo Laffaiuca P
in skozi Chavignon. — Vas Manheul - j* les leži -: km juž. od mesta Etain ali slabe
3 km severo - zapadno od trga Fresnes, ob veliki cesti Verdun - Metz.
ANGLEŠKO URADNO POROCH.O.
18. septembra. Danes zjutraj ob 5. so naše čete tretje in četrte armade napadle na fronti 6 milj od Holnona do okolice Gouzeaucourta s popolnim uspehom. Med hudim dežjem so zavzele sovražne pozicije v naskoku. Izvršile so sunek preko širokega sistema jarkov iz meseca marca 1918 ter so zavzele stare obrambne naprave Hlndenburgove črte v širokih odsekih. Na naši desni so zavzele angleške in škotske čete Renov in Berconcourt. \aletele so na močan sovražni odpor na ski ajnem des1 nem krilu ter ta odpor zlomile. V cent rumu na desni strani je druga avstralska divizija zavzela vasi Fileret in Hargicourt. Prodirajoč s posebno odločnostjo so se te čete ustavile v starih, prednjih nemških pozicijah vzhodno in južno od Bellecourta, ko so vdrle na fronti treh milj v sovražne obrambne naprave. V centrumu na levi so zavzele angleške čete iz vzhodnih grofij in iz Londona Ronsov in Epehy ter prodrle v veliki globini naprej. Severno od Pesie-resa je napadla 21. divizija odsek ob gozdu, ki smo ga 21. in 23. marca 1918 z veliko hrabrostjo branili. Divizija je vdrla v svoje stare jarke ter zavrnila močan protinapad. Izvršila je nato sunek preko svojih prejšnjih jarkov, vjela nekaj sto mož in vplenila celo nemško baterijo s konji vred. Na levem napadalnem krilu so zavzele angleške čete zadnji ostanek visoke planote od Gouzeaucourta. Čete so dospele do kraja in preko izhoda iz Villereta. Nad 6000 mož ter nešteto strojnih pušk je ostalo v naših rokah.
AMERIŠKO  URADNO POROČILO.
18. septembra zvečer. Razen artilerijskega delovanja v Lorraini in Al-zaciji ni. od odsekov, ki jih Imajo naše Čete zasedene, ničesar poročati. Pri letalskem poletu nad Lorraino so premočni sovražni letalski oddelki napadli naše letalce ter pogrešamo tri letala.
Ameriški admiral na Angleškem.
London. 17. septembra. Reuter poroča, da je dospel vrhovni poveljnik ameriškega atlantskega brodovja admiral Mavo s svojim štabom v evropske vode in da se je ustavil na Angleškem.
Itnlijnnsha ofenziva.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. septembra. (Kor. urad.) 11 a l i ja ns k o bojišče. ^Na Sette Communi traja živahen ognjeni boj. Med Brento in Piavo je ustavil sovražnik svoje napade po težkem neuspehu prejšnjega dne. Med vrlimi četami, ki so v zadnjih bojih krepko podpirane po svoji artiljeriji vedno znova prodirajo-čega sovražnika zmagovito odbile, zaslužita posebno priznanje ogrska mfan-teriiska poika št 39 in 10S. Pri San Dona di Piave ie bil ponočni poskus, prekoračiti reko. zavrnjen z našim ognjem. — Sef generalnega Štaba.
Italijanska ofenziva. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilom generalnega štaba 19. septembra:   S približno
4 ali 5 divizijami pričeti napad Italijanov na naše gorske pozicije med Brento in Piavo ni dal napadalcu nikakega uspeha. Tridnevna besna bitka je končala s popolno zmago našega orožja. Boji so včeraj ponehali. Nasproti temu pa traja artiljerijska bitka na visoki planoti Sette Comuni z nezmanjšano silo. Napad italijanske infante-rije se pričakuje neposredno. Paralelno s tem z znatnimi četami pričetim napadom v gorovju se vrše v ravnini najprvo manjša podjetja nasprotnika, ki imajo pripraviti* nameravani nasilni prehod čez Piavo. Večkrat so bili zadnje dni preprečeni sovražnikovi poskusi, da bi spravil čez reko večje enote. — Iz Lugana, dne 19. septembra: »Agenzia Štefani« poroča iz VVashingtona, da se je ameriški Član kongresa Tilman vrnil iz Evrope, kjer je posetil antentne fronte, in ga je sprejel Wllson. Svetoval je Wilsonu nujno, naj odpošlje veliko ameriško armado na italijansko fronto.
Romunija se pripravlja na novo vojno.
Berolin, 19. septembra. »Norddeutsche AUgemeine Zeitung« poroča: V Romuniji se spletkari na to, da se Romunija zopet pridruži ententi in napove vojno osrednjima velesilama. Marghilomanova vlada nosi z ozirom na te spletke veliko odgovornost. Osrednje velesile pazno zasledujejo razvoj in jih ni mogoče presenetiti. Njih koristi so popolnoma enake. Mir, ki si ga je zagotovila avstro - ogrska monarhija v Bukare-Štu, je v nevarnosti, kakor tudi navlada Bolgarije na Balkanu. Nemčija bo seveda na strani svojih zaveznikov varovala in branila bukareški mir. Upamo, da bo Marghilomanova vlada močna dovolj In da bo obvladala romunsko državo v smeri, ki jo je spomladi pripoznala četverozveza popolnoma premagani Romuniji. .
Razmere na Ruskem.
Ruska fronta.
Moskva, 19. septembra. Ministrski predsednik vzhodnosibirske vlade general Horvat je odpotoval z nekaterimi člani svojega kabineta nenadno na mandžursko fronto. Zatrjuje se, da misli Horvat s svojimi pristaši zbežatl na kitajsko ozemlje, da ga ne bi aretirali.
Petrograd, 19. septembra. V Vologdi je pozval ljudski komisar Kodrov prebivalstvo, da naj brezobzirno zasleduje vse Francoze, Angleže in Amerikance. Ponekod je prišlo do pogromov ter Je bilo nekaj Francozov in Amerikancev umorjenih.
Bukarešta, 18. septembra. (Koresp u.) V Kišinev dospeli ruski Usti poročajo o eksploziji municijske zaloge pri Voronežu.BaJe je bila eksplozija mogo večja, kakor eksplozija v Odesi. Mrtvih In ranjenih Je več sto.
Kijev, 19. septembra. O generalu Bro-sllovu, o katerem se je poročalo, da je bil usmrčen, poročajo Jz Moskve, da se je zavezal, da ostane v Rusiji In da se ne odpelje v nobeno izmed ententnlh držav.
Kodanf, 18. septembra. »Pravda« konstatira, da ogorčeje proti ententi, zlasti proti Angliji v Rusiji vedno bolj narašča.
Odkrili so baje zaroto, katari stoji na cehi
francoski častnik Andree. Zarotniki so hoteli razstreliti vsa skladišča živil, municije in vse mostove v Moskvi,
KodanJ, 18. septembra. V Madivostok
je dospelo 42 častnikov in 1888 mož ameriških vojakov Čeho - Slovakom na pomoč.
Koven* 17. septembra. Sovjetska vlada poroča, da so njene čete zavzele mesto rivalinsk, južno od Sisrana ob Volgi.
Ženeva, 18. septembra. »Temps- poroča, da so Ceh o - Slovaki popolnoma obvladali pokrajine Celjabinsk, Jekat rinodar in Čito. PovellniŠtvo nad Ceno % £S«vaki prevzame naibrže angleški general Knox.
Stockholm, 19. septembra. Pri Kazanji zmagujejo zopet Čeho - Slovaki.
Nova zveza ruskih držav.
Ženeva, 18. septembra. »Matin« poroča, da se ustanavlja   na   predlog vlade v
Omsku nova zveza samostojnih gubernij: Omsk, Harbin. Vladivostok in Samare, ki so se bile proglasile za samostojne države.
TrockiJ čeho - Slovakom.
Moskva, 18. septembra. Kakor poročajo »Izvestja«, obljublja Trockij v posebnem oklicu do čeho - Slovakov vsem, ki se prostovoljno vdajo, pomiloščenje in možnost živeti v Rusiji, kakor drugi državljani.
Ljenin.
Ženeva, 18. septembra. Iz Ljeninove okolice poročajo, da se je Ljeninu zdravstveno stanje zboljšalo in da je v nedeljo prvič zapustil posteljo.
Delavska stanovanja v Petrogradu.
Petrograd, 19. septembra. Danes se je vršilo v Smolnem inštitutu zborovanje zastopnikov delavskih sovjetov glede organizacije delavskih komitejev in nastanjenja delavcev v boljših stanovanjih. Na podlagi dekreta o organizaciji delavskih komitejev se sklicuje za 25. september zborovanje vseh stanovalcev, da volijo komite za delavske hiše. Tobačne tovarne so prešle s 26. avgustom v upravo sekcije za živila sovjeta za ljudsko gospodarstvo. Finančno stanje raznih podjetij je pod kontrolo komiteja tovarniških delavcev posameznih to-varen.
Moskva.
Nemški publicist Hans Vorst, katerega je poslal, kakor smo že poročali, »Berliner Tageblatt« v Rusijo, da se pouči o tamkajšnjih razmerah, opisuje v svoiem listu na zanimiv način Moskvo in sedanje razmere v mestu. Vorst piše:
Moskva je mesto, ki so se mu divili potniki že od nekdaj. Ruski narod pa je gojil in goji še zdaj do nje iskreno ljubezen, spoštovanje in občudovanje. V novejšem času en jo zvali revolucijonarnl eleT menti »Rdečo Moskvo«. Ker so iz časa lanske septembrske revolucije ulice Še danes rdeče vsled številnih strelov, ki so odstranili apneni omet s poslopij in razkrili opeko. Nikdo ne čisti in ne- popravlja hiš, v katerih stanuje sedaj po večini delavstvo in drugo prosto ljudstvo. A tudi čas in dež še nista izprala sledov nedavnih dogodkov. Tako stoji n. pr. na Nikitskaji hiša, v kateri so se bili utaborili pristaši Kerjenskega vlade. Na hiši se poznajo sledovi topništva, a vendar ni preveč uničena. Pač pa je razrušena v okolici cela vrsta poslopij. V celem mestu, posebno pa v središču, naletiš na sledove pouličnih bojev, šipe po izložbah in po oknih so razbite. Ponekod so preluknjane liki situ. Novih ne delajo nikjer. Saj nihče ne ve, kako dolgo bo trajal mir.
i Tudi danes slišiš po mestu še mnogokrat streljanje. Ako se mudiš ponoči pri odprtem oknu, boš slišal brezdvomno več aH manj strelov. V centrumu mesta sem naletel na streljanje tudi pri belem dnevu. A nihče se za to več ne briga. Vsak gre mirno svojo pot, ker ve, da je večina strelov oddana v zrak. Trockij je izdal strogo prepoved nepotrebnega streljanja, ki pa ne zaleže veliko.
Hotel Metropol, nekdaj luksuriozno zbirališče mednarodne publike, kjer so se mešali meti seboj ruski trgovci v plavih kaftanih z nemškimi diplomati in angleškimi »Ladies«, ie danes za Kremlom prvo zbirališče sovjeta. V njem se nahaja komi-sarijat za zunanjo politiko, oddelki Rdeče garde in najrazličnejše druge institucije proletarijatske republike. Tudi on nosi sledove topovskih krogel, kakor sosedni Kre-melj. Pretirane vesti o razdejanju slovitega Kremlja so k sreči neresnične. Ta cen-trum in svetinja ruskega naroda sedaj ni več to, kar je biL ko so stanovali v njegovih palačah še Romanovci. V njem so sedaj nameščeni uradi sovjetske vlade in v niem se nahaja tudi Ljeninova rezidenca. Vsi vhodi so zaprti in zastraženi. S stolpov vihrajo rdeče zastave, sedaj po veČini Že obledele in raztrgane. Kremelj stražijo zanesljivi letski bataljoni in v njegovi okolici, posebno v Aleksandrovih nasadih, slišiš več letskega kakor ruskega Kdor hoče v Kremelj, mora imeti posebno dovoljenje. Buržoaziji pa je vstop sploft prepovedan.
Govorilo se je, da jeAmičena tudi cerkev sv. Vasilija, kar je obžaloval vsak, ki jo je poznal. Vendar stoUJ^- hvala Bogu — še danes ta pestri in d|l^:eni proizvod ruske stavbne umetnosti. T^fc več znakov revoluciionarnlh bojev pa opazimo po drugih mestnih ulicah. V eni najprometnejših ulic stoje Še sedaj prazne in mrzle, z razbitimi okni hiše. v katerih so bile nekdaj nastavliene nemške firme in ki so bile v času nemškega pogroma po letu 1915 vpie-njene in razrušene. Slišal sem karakteristično podrobnost Iz takratnih nemirov.-Množica je navalila na veliko trgovino z umetninami. V izložbi trgovine je stala carjeva slika. Ko jo Je množica opazila, je tako) opustila svojo namero. Nato Je prišel redar, ki Je stal v bližini in odstranil sliko. Množica je na trgovino v hipu navalila, jo vplenila fn opustošila. In to ie bilo ono ljudstvo, ki je pozneje odstavilo, pregnalo in umorilo carja ter si uredilo diktaturo proletarijata.
Kljub vsem razdejanjem Je ostala Moskva Še vedno lepa. Prostrani mestni deli so polni vrtov In nizkih belih ter svet-lozelenih hiš, Id bi mogle stati tudi v vsakem malem provinci! al nem mestu. V drugih delih zopet ozke, krive In temne ulice In naposled moderno mesto na zeleni obali istoimenske reke. V Moskvi je 1000 kapelic in cerkva In vsaka ima po pet do sedem kupol s križem — zlatih, modrih, srebrnih, zelenih in belih, rdečih In srebrnoslvih kn-poL Knut Hamsum je vzkliknil, ko se ie vrnil iz Moskve: »Pod to množico zlata In srebra bo obledelo vse. o Čemur sem kdaj sanjaril!«
Politične vesti.
— Petdesetletnica poslance V. Klofute. Poslanec V. Klofač praznuje 22.
t. m. svojo 501etnico. Ceski na;od priredi tema svojemu odličnemu sinu razne počeSčenja. Praga ga bo imenovala za svojega častnega občana« 22. t. m. pa se vrši v občinskem domu v Pratfi velika slavnost katere se udeležijo zastopniki vseh strank.
= Dr. Korošec paktira z — Madžari! To ie namreč izvedela iz »dobro podučenih* krogov frankovska »Hrvatska«. Ko je videla, da denuncijacije na zgoraj nič ne izdajo, pa* začenja z obrekovanjem med ljudstvom; računa, da bo v nekaterih srcih morda vendar ostala kal nezaupanja,čeprav je obrekovanje še tako očividno, zlobno ali absurdno. Tako pripoveduje svojim, k sreči le maloštevilnim bralcem, da se je začel dr. Korošec približevati Madžarom, da je zapustilo jugoslovansko gibanje svojo dosedanjo intransingent-no protimadžarsko gibanje in se zlasti odreka zahtevi po ogrskih Sroih in Hrvatih v Bački. Banatu, Medžimurju. Skratka: dr. Korošec in jugoslovanske narodne stranke so se »pokoalicijojia-šile«. Prihodnjič bo »Hrvatska« bržčas že poročala, da sta se Korošec in Ti-sza že sporazumela za skupno rešitev jugoslovanskega vprašanja. Korošec bo za nagrado gotovo imenovan za kraljevega komisarja v nesrečni, izdani Hrvatski.
= Frankovci soglašajo s perseku-cijami narodnega časopisja. Frankov-sko glavno glasilo ^Hrvatska« poroča o prisiljeni ustavitvi puljskega »Hrvatskega Lista« in pristavlja: List je bil samo po imenu hrvatski, v resnici je zaplul popolnoma v jugoslovanske, vča-si celo srbske vode. Prvi je uvedel dosledno ekavseino v svoje kolone. Za istrsko hrvatstvo nima nikakih zaslug, pač pa je poskušal zanesti med narod nemir in negotovost; no, upajmo, da se mu to še ni posrečilo. — Brez komentarja. <
= Prepovedan srbski Ust na Hrvatskem. Bosanski poslanec dr. Majkić ie nameraval pričeti izdajati v Zagrebu list. pisan s cirilico, »Otadžbina«. Hrvatska vlada je izdajanje lista prepovedala z motivacijo, češ da manjka papirja.
= Avstrijski ministri v Budimpešti. Budimpešta. 19. septembra. Sem sta došla avstrijski finančni minister baron Burian in domobranski minister v. Czapp. Med njima in ogrskimi ministri so se vršile dolge konference.
= Spitzmiiller v Budimpešti. D u -e a j, 19. septembra- Skupni finančni minister baron Spitzmuller je odpotoval danes v Budimpešto, da se uradno predstavi madžarskim državnikom.
= Turško odposlanstvo na Dunaju. Na Dunaj je došlo iz Berolina posebno turško odposlanstvo, da notifici-ra cesarju Karlu nastop vlade novega sultana Mehmeda VI. Cesar je sprejel odposlanstvo v slavnostni avdijenci.
= General, posredovalec med Cehi in Nemci. Kakor poroča »Az Est«, je cesar sprejel pred par dnevi v avdijenci generala dr. Bardorffa in mu poveril nalog, da poskuša posredovati med Čehi in Nemci na Češkem. Grof Tisza bo v enaki misiji deloval v južnih deželah.
= Združenje političnih strank med Slovaki. Poslanec Juriga kliče in vabi prvake slovaških strank in sicer slovaške narodne stranke, slovaške tiudske stranke, slovaške napredne stranke ter slovaške socijalnodemokratične stranke na posvetovanje, na katerem naj bi se dogovorili za uresničenje enotne slovaške politične stranke.
= Madžari in poljsko vprašanje. Madžarsko §časopisje skuša poljsko vprašanje izkoristiti kot kupčijo za Ogrsko. Madžari se postavljajo glede rešitve tega vprašanja popolnoma na stran zunanjega ministra grofa Buriana. ki zahteva avstro-poljsko rešitev. Tudi o kakem junktimu glede rešitve poljskega in jugoslovanskega vprašanja nočejo ničesar slišati. Nasprotno bi privoščili Avstriji, da izgubi Galicijo, ki bi se priklopila Poljski, ona sama pa bi napravila kupčijo na jugu. Popolnoma prav bi bilo Madžarom, da se Avstrija na ta način oslabi, ker bi potem lažje v kalnem ribarila.
= Predlog za trimesečno premirje. Ženeva. 19. septembra. Zvezni vladi je bil predložen predlog, naj posreduje pri vseh bojuiočih se državah v tem zmislu. da sklenejo trimesečno premirje. V tem času naj se izvrše povsod nove volitve v parlamente, ki bodo potem razpravljali o miru.
= Poljski aktivisti za skupni nastop s centralnimi državami. Oficijalno varšavsko časopisje se je oglasilo zadnje dni ter »postavilo pogoje, pod katerimi bi bili poljski aktivisti pripravljeni skupaj s centralnimi državami vzeti v pretres ustanovitev samostojne poljske države. Njih zahteve so te-Ie: 1^ Dohod do morja; 2. integriteta kongresne Poljske; 3. integriteta Galicije; 4. direktna meja med Poljsko in Rusijo. Berolinski in tudi ukrajinski krogi tem zahtevam niso naklonjeni, zlasti pa zahtevajo Nemci direktno mejo z Ukrajino, ne samo, da si zagotove direktne dobave iz Ukrajine, marveč pred vsem. da poljska država na njenih vzhodnih mejah ne dobi prevelike vojaške moči.
= Poljski revolucionarni komite proti poljski vladi. »Neues Wiener Journal« poroča iz Krakova: Revolucionarni komite v Varšavi razširja oklic, v katerem grozi regentom in ministrom s smrtjo, ako bi nadaljevali pogajanja z Nemčijo, ali jih dokončali. Vsi socialni demokratie v Poljski so zavrgli načrt zveze z JSemčijo ali z obema osrednjima državama.
= Položaj ^v Romuniji. Budimpešta. 19. septembra, »Az Est« pri-
občuje razgovor svojega sotrudmka ▼
Jassy z romunsko kraljico. Kraljica mu je rekla: Slišala sem o vesteh, da sovražim centralne države. Boli mc to, ker sem storila samo svojo dolžnost. Da sem vzpodbujala romunske vojake, katerim Je po hudih udarcih vpadal pogum, da sem obiskovala lačne in jim delila kruha, mi vendar ne morejo šteti v zlo. Vsa obrekovanja zavračam z ogorčenjem.
mez Duma v Kijevu. Ki|eT, 18. septembra. (Kor. ur.) Tu se je zorala duma in državni zoor bivšega carstva, da se posvetuje, na kak način bi sc nastopilo proti terorju v Rusiji. Zborovanje je sklenilo protest do vseh držav Lvrope. Centralni komite ukrajinskih korporacif je izročil nemškemu veleposlaniku baronu Mummu protest proti grozodejstvom sovjetske vlade.
= Finska samostojnost. Iz Helsing-forsa poročajo: Finski zastopnik V Ameriki Ignatius sporoča, da Amerika ne priznava samostojnosti Finske in da tudi ne bo poslala žita na Finsko, dokler bo stalo tam nemško vojaštvo.
= Mednarodna delavska konferenca. V Londonu se vrši mednarodni delavski kongres, ki razpravlja o mirovnih vprašanjiii. Na kongresu so zasto-rani vsi večjf narodi, razun Nemčije in Avstro-Ogrske. Ruski delegati dosedaj še niso prišli, a so že na potu. Angleška vlada jim ie že izstavila potne liste. Avstrijske socialistične stranke in nemški socijalisti so pismeno označili svoje stališče k vojnemu memorandumu londonske februarske mednarodne konference. Avstrijski, ogrski in bolgarski odgovori so zelo ugodni, dočim stoji odgovor nemške socialistične večine še vedno pod vplivom vsenemških imperi-jalistov.
Dnevne vesti.
— Vojno odlikovanje. Infanterijski general nadvojvoda Peter Ferdinand ie odlikovan z Leopoldovim redom prvega razreda z vojno dekoracijo in meči. .
— Iz sodne sluibe. Dvorni tainik pri najvišjem sodnem in kaeaciiskem dvoru dr. Gregor Krek je dobil naslov in značaj višjega deželnosodneea svetnika.
— 10.000 K za slovensko narodno Gledališče ie daroval rodoljub, ki noče biti imenovan. Da bi našel posnemovalce ! •
*— Za koroško gmdo. Nemški denarni zavodi na Koroškem so ustanovili >Koroško zemlji skoposredovalno družbo« z o. j., ki bo posredovala pri nakupu in prodaji, kakor tndi zamenjavi nepremičnin na Koroškem. V kakšnem duhu se bo to posredovanje vršilo ozir. proti komu bo naperjeno, je jasno iz razglasa, ki poudarja, da se mora preprečiti, da bi se naselili v deželi tuji elementi. >ki bi motili prejšnje politično in gospodarsko mirno razmerje v deželi«. Slovensko ljudstvo na Koroškem ne bo imelo z nemškonacionalnim podjetjem pač nobenih stikov, saj gre očividno za to. da se kolikor mogoče veliko slovenskih posestev spravi v nemške roke. Korošci, čuvajte narodu svojo grudo!
— Vrnitev tuberkuloznih vojakov k svojim družinam. V vojaških sanitetnih zavodih se nahaja mnogo tuberkuloznih vojakov, ki so v redkih slučajih sposobni še za vojaško službo, čeradi so bili že dolgo v bolnici. Nasprotno pa se bodo ti bolniki, kolikor dopušča njih zdravje, potem ko se nastanijo v domovini, zaposlevali ter ta^ ko ne samo lažie ozdraveli, ampak tudi zopet dobili svojo državljansko pridobitno zmožnost. To upoštevajoč se ie sklenilo prepustiti tuberkulozne bolni; ke civilnim oblastim. Civilne oblasti pošljejo jetičnega vojaka ali v zdravilišče oziroma okrevališče, ali pa ga rudi v ugodnih življenjskih razmerah vrnejo družini. Odtisi okrožnice o odpustu tuberkuloznih vojakov civilnim oblastim, kakor tudi druge tozadevne prejšnje tiskovine se dobe brezplačno pri ministrstvu za ljudsko zdravje na Dunaju, I. okraj, Glnckgasse 1 in rjfci sanitetnih oddelkih posameznih dežel na Kranjskem.
— Poslovilna predavan ia za vračajoče se ruske vjernike. Vojno in naučno ministrstvo sta odredili predavanja, namenjena ruskim vjetnikom. ki se vrnejo te dni domov. Predavanja imajo namen, da pobijejo laži, ki iih širijo o Avstriii nieni sovražniki in da povedo Rusi doma resnico o avstrijskih odnošaiih. Ruskih vietnikov se vrne te dni okrog enega milijona.
— Svarilo pred podpiranjem de-zerterjev. vojakov, ki prekoračijo dopust, in oseb, ki se odstranijo brez dovoljenja od vojaških krdel. Uradno nam sporočajo: Ker se radi nepoznanja zakonitih kazenskih določb večkrat podpira dezerterje na ta ali oni način, zlasti da se jih prikriva, se občinstvo opozarja, da ie tako podpiranje hudodelstvo po § 220 kaz. zakona in da ima za posledico ječo od 6 mesecev do 1 leta, pri obtežilnih okolnostih pa težko ječo od 1 do 5 let. Vsako podpiranje onih vojakov pa. ki si na svojo roko podaljšajo vojaški dopust, ali pa oseb, ki so se samolastno odstranile od svo-jihvojaških krdel, bode v bodoče brezobzirno kaznovano po merodajnih zakonih politične, odnosno policijske oblasti. Da se onemogočijo hudqdel-stva. kot tatvine, ropi itd., katere so izvršili v zadnjem času zlasti pogosto dezerterji, se občinstvo v lastno korist poživlja, da;krepko podpira oblasti pri izsleditvi dezerterjev in drugih sumljivih oseb, ki se potepajo okoli v vojaških uniformah, in jih brez vsakega ozira ovadi.
— Iz Ennsa. Gorski strelski polk štev. 2. v Ennsu ie proslavil dne 7., 8. in 9. t. m. obletnico strašnih bojev na Sv. GabrijelUj in to na prav slovesen način. Vse tri dni so se vršile slavnosti na prijetnem hribčku Eichbergu prav poleg mesta, kier so naši fantje proizvajali ob zvokih vojaške godbe razne igre in vaie v veliko zadovoljnost gledalcev. Nalašč za te slavnosti zbrani pevski zbor pod spretnim vodstvom g poročnika Blagajneta je zapel dokaj krepkih jugoslovanskih, nmAtnjh kaJtor
215. Štev.
.SLOVhNdfvi N?uW*, one zxj. se premora isno.
narodnih pesmi in žel za to obilo pohvale. Za lačne in žeine so skrbele gospe in gospodične Ennsa. Tudi za ple-saželjne je bilo v polni meri preskrbljeno. Akoprav ie začelo proti večeru deževati, zabava ni bila pretrgana. Zvečer 8. in 9. septembra so igrali vojakom na ljubo v vojaškem domu ob obilni udeležbi, diletant je gor. strelske^ ga polka, dve prav domači borki. Vsi igralci in igralke so svoje vloge prav dobro in neprisiljeno dovršili. Za kratkoČasje med pavzami ie skrbel prav dober salonski orkester, samih domačih moči. Na splošno željo se ie dodalo drugi večer izven sporeda deklamacija >l&komen pes«, ki je skrbela v polni meri, da so se naši fantje pošteno nasmejali. — Večer je zaključil moški zbor, z >Vasovavcem<. > Lahko noč« in >Lepo našo domovino«.
— Vprašanje na gospoda deželnega predsednika. Iz uradniških krogov nam pišejo: Meseca januarja t. 1. oddali smo izkaze za nabavo napotrebnejše obleke. Danes smo v mesecu septembru, zima ie pred vratmi, toda od obleke ni sluha ni duha. Zakaj so že nekateri višji uradniki pred meseci dobili naročeno blago? Na Štajerskem se je blago razdelilo že tretjič med uradni-štvo, na Kranjskem ga pa večina uradnikov še prvič ni sprejela! Kako nai si uradniki nabavimo potrebne obleke, če itak skromni dohodki ne zadostujejo niri za nakup najpotrebnejših živil? Morda mislite gospod deželni predsednik, da državni uradniki pod 6. ali 7. irinovnim razredom in njih rodbine ne potrebujejo oblačil? Mislite morda, da ie ugledno za Vaše uradništvo, če hodi po uradu in izven urada v razdrapanih oblekah? Zadnji Čas ie. da se ekscelen-ca pobrigate tudi za prizadete c. kr. uradnike nižjih razredov.
— Čudno postopanje apro vi začneta odbora za celokupno ljubljansko učheljstvo. Iz odbora za aprovizacijo učiteljstva nam pišejo: Pod gornjim naslovom je tajnik društva vpokojenih učiteljev napadel aprovizačni odbor, češ. da se blago ne razdeljuje enakomerno. Najprvo očita odboru nepravilno razdeljevanje masti. G. Judniću je dobro znano, kdo je delil mast; znano mu ie. da odbor ni imel pri masti niea-sar drugega opraviti, nego da je izprosil pri deželnem odboru masti. Znano mu ie tudi. da ie bil z razdelitvijo pooblaščen nadzornik Lavtižar. kateremu ie pri razdelitvi stala na strani še neka druga znana oseba iz učiteliskega stanu. G. Judniču ie tudi znano, da ie nekaj masti razdelil g. Jeglič po 60 K kilo. Kje jo je g. Jeglič kupil in po kateri ceni, o tem aprovizačni odbor nič ne ve. ker se g. Jeglič brani položiti račun, češ, da je to njegova privatna zadeva. Toliko glede masti. Glede vplačila 1, 2, 3, 4 ali več kronic je omeniti le toliko, da so se ti zneski vplačali ne samo za ligitimaciie, marveč za mal fond. ki ga mora imeti na razpolago odbor za vsak slučaj, če je treba kaj nabaviti za učiteli3tvo. Oziraje se na to. da je ljubljansko učiteljstvo iz kole-giialitete sprejelo v svojo organizacijo tudi vpokojeno učiteljstvo. vdove in sirote, da jim olajša po skromnih močeh bedno stanje, je zelo neopravičeno, da se sedaj napada celi odbor ravno od strani vpokojenega učiteljstva. To nai >Društvo vpokojenih učiteljev« dobro premisli in ker ie bil napad javen, naj tudi javno pove, če odobrava postopanje svojega tajnika
— Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Doklade so nam dovoljene — dobro. A Kaj in koliko bo pomagano? Nai si kupimo obleko, ali čevlje, ali kaj? Da ;rna učitelj, učiteljica kot civilizirano I e razen obleke in hrane tudi kakih drugih potreb, tega menda na višjih mestih ne ved6; torej ne smemo dobiti 100% še mani pa enkratni nabavni prispevek. — Naredbe se pošiljajo, a če se kdo zanje briga, komu mar? Odločeno je bilo, da dobi učiteljstvo mesečno 1 kg mesa potrebno množino moke, t. j. po 6 kg. Moke dobimo po kmetih (Vsaj tu pri nas) na vsake 4 mesece. Včeraj n. pr. se je delila i. s. 1% kg. Morda vedo kje na kakem merodajnem mestu, za koliko časa naj zadostuje ta količina? Meso se je zadnjikrat delilo pred 3 meseci in tedaj 6e je zadri občinski oca, da ie žandar določil na osebo 2 dkg. — Šola nai se prične! Rada M le vedela koliko časa bode mogoče živeti in učiti ob 1% kg moke — dru-srega itak ne dobimo niči Se v mirnih časih je moral zadostovati za kosilo premnogo krat kot suhega kruha in šele po šoli si ie bilo mogoče napraviti kaj gorskega Sedaj pa: pouk do 12., ob XI. zopet v šolo — za kosilo pazi na otroke in zraven si mUli. da grizeš kos kruha! Ce je aprovizacija za uradnike, sploh za vse, ki sami ne pridelajo — zakaj pa za nas ne? Ali je naše delo manj vredno nego drugo? — Zadeva ki je vredna tudi nekaj besed: štetje vojnih let. Kojiko med nami jih ie, ki morajo delati 'sedaj z malimi presledki dvojno službo; vidi nas nihče."— Nabavni prispevek bi bil rešil marsikoga iz naših vrst trdih verig — dolga. Drugi zopet bi bil mogel obleči sebe in svojce, kupiti jedil in kuriva za zimo. Sedaj pa zopet: od rok do usti — Sola se pričenja in poidimo vanjo: potrti na duši in telesu, razcapani in lačni. A učitelj — hodi in nabiraj vinarje za Rdeči križ. zbiraj in prosjači perila za vojake, agitiraj za vojna posojila. V ^oli pa delaj s sveto vnemo v blagor mladine — bodočih državljanov, s i>raznim želodcem in v raztrganih čižmih! — Učiteljica s kmetov.
— Zopet papirna kriza. Vlada je skrajšala dobavo premoga za papirnice na 50% dosedanje množine. To pomeni a izbruh nove hude papirne krize.
— Na velik užitek koncerta, ki ga v nedeljo. 22. t. m. v Unionski dvorani Priredi resnično izvrstna umetnica N i-ves L u z z a r t o s sodelovanjem gospe Tde Luzzatto de Filippi-ieve opetovano opozarjamo in obisk našemu občinstvu toplo priporočamo. Vstopnice se prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici 54.
— Stavka v Trstu. Vsled neznos; nih prehranjevalnih razmer so pričeli v nedeljo stavkati v Trstu vsi mestni nastavljenci: delavci, sluge, uradniki, učitelji, profesorji. Začela so se takoi Pogajanja med zastopniki stavkuiočih mestnih uslužbencev in zastopniki politične oblasti ali danes najbrže stavka še ni končana. Gibanje tržaških občinskih nameščencev se je pridružilo tudi
primorsko učiteljstvo. V nedeljo se ie vršil v Trstu shod, na katerem  se ie
poročalo o korakih, storjenih za dosego zboljšanja, ali vsi so bili zaman. Poslali so deputacijo k namestniku, kateri je obljubil, da stori vse. da se zadovolje želje občinskih tržaških nameščencev in učiteljstva Sledil je dolg razgovor o namestnikovem odgovoru, ki je končal a proglasom splošne stavke. Vladni komisar v Trstu ie izdal poziv na stavkajoče, da nai takoj nastopilo svojo službo, češ, da so kot javni funkciionarji s svoio službeno prisego obvezani v to in da živlienie občine ne more zastati niti en sam dan. Pozivu se niso odzvali, marveč se vrše nadalnja pogajania' Mir se ne kali. Tržaških listov ni že nar dni. Danes nam došli uradni list >Osservatore Triesti-no« od srede poroča, da so se vršila pogajanja tudi v torek in so se v sredo nadaljevala ter se upa na skorajšnji konec stavke. V sredo smo imeli pripravljeno obširnejše poročilo, ali policija je prepovedala vsako besedo o tržaški stavki. Danes pa čitamo v kovicah« vest o tej stavki. Po tem bomo smeli o njej pisati menda tudi mi!
— Pregledovanje stanovanj in ljudsko štetje. Hišni posestniki, najemniki in podnajemniki stanovanj se opozarjajo, da se prične prihodnji teden v Ljubljani komisijonalna revizija vseh stanovanj in obenem ljudsko štetje. Pregledali se bodo tudi prostori, ki bi bili eventuelno pripravni za zasilna stanovanja Revizija se bode vršila od hiše do hiše po komisarlih. katere bode za ta posel imenoval mestni magistrat in jim tudi izročil legitimacije. Najemniki stanovanj, v prvi vrsti pa hišni posestniki se naprošajo, da oddajo komisarjem resnične podatke in se opozarjajo, da bi se oni. ki bi napovedali neresnično, kucali na odgovor in se po tozadevnih kazenskih določilih kaznovali.
— Najemniki stanovani pri katerih
so se svojčas rekvirirale sobe za vojaštvo se naprošaio. da imajo te sobe pripravljene in se opozarjajo, da iih je pri eventualni nastanitvi takoi in brez ugovora dati mestnemu voiaškemu na-stanjevalnemu uradu na razpolago.
— Umrla je včeraj opoldne v hiši št. 5. na Elizabetni cesti v Ljubljani po kratki bolezni gospa Jožica F o r n a -zaričeva, rojena Pavletičeva iz Mirna, soproga go>t>. dr. Slavkota Fornazariča iz Biij na Goriškem. Kruta smrt mu je iztrgala ljubko ženo kratke mesece po poroki in mu prizadejala neizmerno gorie. Kakor mnogo drugih begunk polože rudi nio daleč proč od ljubljenih krajev v hladno zemljo. Spoštovanemu gospodu soprogu in Pavletičevi družini naše iskreno sožalje! '
— Umrl je v Ljubljani g. Josip N o v o t n v . enoletn i prostovoljec-četovodia.
— Umrl je v Leonišču v Ljubljani g. Karol D i e h 1. veleposestnik v Še-balku pri Godoviču v starosti 35 let.
Iz Kamnika nam poročajo: Dramatično - glasbena prireditev Narodne Čitalnice, dne 8. t. m. privedla nas je zopet iz vsakdanjega treznojednolične-ga življenja v visie sfere, da smo vsaj za par ur pozabili skrbi teh hudih časov. Igro enodejanko >Bratranec« so proizvajali naši preizkušeni diletanti pod spretno režijo g. B. prav dobro. Glasbene točke so bile izbrane in očarale so nas docela za kar hvala in čast salonskemu orkestru pod vodstvom g. K. Zaključil je prijeten večer ples, kar je bila zopet dobrodošla zabava zlasti za našo žensko in moško mladino, kateri je svetovna vojska prikritila toliko ii po vseh božiih in človeških postavah pristoiečega nedolžnega veselja. Čuje se. da priredi naša Narodna Čitalnica v proslavo svoje petdesetletnice začetkom oktobra zopet dramatično predstavo. Prav tako: skrbipolna sedanja doba zahteva opravičeno tudi nekaj lepe izpremembe, ki nas odtegne vsaj malce realnosti. — a.
Lov krajevne občine Mavčiče se bode dne 23. oktobra 1918 ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju, soba št. 6 potom javne dražbe v zakup oddal za dobo od 1. decembra 1918 do 30. novembra 1923. Zakupni in flražbeni pogoji se morejo vpo-gledati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami.
Triglavski Dom na Kredarici. Slovensko Planinsko Društvo naznanja da je Triglavski Dom na Kredarici zatvori en in izpraznien. Posteljna oprava perilo, odeje, kuhinjska oprava In orodje, provijant — z eno besedo — vse premičnine so se prenesle v dolino. Vstop v Dom ali prenočevanje v njem ie tedaj nemogoče.
Jabolčni cvet in jagode iz Vinice. Dobili smo iz Vinice na Dolenjskem iz nežne roke dva jabolčna cveta in jagodo. Gotovo redkost za sedanji jesenski čas.
Jesenski cvet Goeroottčna Tin ca Strgarjeva poslala nam ie is Rudnika pri* Brežicah popolno razvito jablanove cvetje, vtrgano na posestvu rudniškega svetnika gosp. S trg ari a Ne bi bilo napačno, ko bi v sedanjih trdih časih ne le vse po dvakrat cvetelo, marveč tudi dvakrat obrodilo. Liuhezniivifoliliate-ljici srčna hvala?
Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo 22. septembra v Narodnem domu v Brežicah  laenaait a
hrvatskega pevskega društva >Jekac iz Samobora in godbe c. in kr. pešpol-ka št. 53. iz Zagreba. Začetek koncerta točno ob 5. popoldne. Vstopnina za osebo 4 K. čisti dobiček namenjen je siromašni deci okraja Brežice in invalidom 53. pešpolka Po koncertu godba in prosta zabava
V Gradca ie umri brivec Rudolf K ur n i k.
Umrla ie v Gostingu gospa Kristina Koren, narednikova soproga rojena Goršič.
Velika pošiliatev svilenega blaga izginila. Iz Trsta poročajo, da ie na transportu med Trstom in Mariborom od 81. julija do 1. avgusta izginila pošiliatev svilenega blaga v vrednosti 300.000 K. Svileno blago je bile črno, temnovišnjevo in rjavo, siroto en meter.
Alarm v Celovcu. V ponedeljek in torek so imeli v Celovcu alarm radi sovražnih letalcev. V torek je priletel nad mesto italijanski aeroplan, katerega so obrambni topovi ljuto obstreljevali. Aeroplan ie odplul proti Rožni dolini. ,
Kino >Ideal . Spored za petek. 20. septembra. Zopetni nastop priljubljenega filmskega igralca Valdemarja Psilandra v filmu: 1. >Vltez nje srca«, vesela družabna slika v 3 dejanjih z Vald. Psilandrom. Elzo Frohlich in Oskarjem Striboldom. 2. >Tiha trpinka« ie izborna nordiška drama iz umetniškega življenja v 3 dejanjih, igrata Eigil Eide in Karin Mollander. 3. Najnovejše tedensko vojno ooročilo zaključuje ta mladini nepristopni spored. Predstave od štirih naprej; zadnja predstava ob H 9. (ob ugodnem vremenu na vrtu). Igra gledališki orkester.
Fant v trinajstem letu je ušel predvčerajšnjem dopoldne ter se potepa morda v ljubljanski okolici. Neveselje do učenja ie vzrok njegovega koraka. Oblečen je bil v belo srajco in v modre hlače, sicer je bil bos in razoglav. Sporoči nai se v Spodnjo Šiško št. 111. Kolodvorska cesta
Ker se je izvedelo o osebi, ki je našla na praznik. 15. avgusta otroško temnomodro volneno jopico od Razdrtega do Škofljice, se pozivlie. da jo takoj vrne in izroči na upravništvo slovenskega Naroda« oziroma g. Javorni-ku v >kut'ljjoi. drugače bo sodnijsko zasledovana
Išče se dekla za kmetska dela lahko tudi dekle od 15—16 let, na večje, lepo posestvo. Pogoji so ugodni. Pojasnila daje Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Izgubil se ie v četrtek zvečer med 8. in 9. uro na poti iz 8i Vida v Ljubljano otročji sandalček. Pošten najditelj se prosi, da ga odda ali naznani svoj naslov pri V. Bar, Selenburgo-va ulica 6. v
Aprovizacija.
t Prevoz krompirja lastnega pridelka. Zavod za promet z žitom objavlja: Občinstvo je bilo že opetovano opozorjeno, da je prevoz krompirja dovoljen le osebam, ki so dobile od Zavoda za promet z žitom prevozno dovoljenje. To velja tudi za Ljubljančane, ki so pridelali krompir v okolici mesta na lastnem ali pa v najem vzetem zemljišču. Te pridelovalce opozarjamo v njih lastnem interesu, naj ne vozijo krompirja v mesto brez prevoznega dovoljenja, ker se sicer izpostavijo nevarnosti, da se jim krompir zapleni. Prevozno dovoljenje izdaja Zavod za promet z žitom proti potrdilu mestnega magistrata, da ima dotični, ki želi krompir pripeljati, ali lastno* ali v najem vzeto zemljišče, ter je imel isto obdelano S krompirjem. Će pa leži polje izven mesta v ljubljanski okolici, izpostavi tako potrdilo c kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani. Poleg tega potrdila je prinesti nakaznice za krompir, oziroma izjavo, da se je dotični pridelovalec odpovedal preskrbi s krompirjem potom mestne aprovizacije. Le na podlagi teh potrdil se dobi od Zavoda prevozno dovoljenje. Uradne ure za stranke so brez izjeme med 9. in 12. uro dopoldne in 5. in 6. uro popoldne.
f Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v soboto, dne 22. septembra popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta - le red: Od 1. do Vt2. št 1—200, od Vt2. do 2. št. 201—400, od 2. do V»3. št. 4Đ1—600, od Vi3. do 3. št 601—800, od 3. do V.4. št. 801 do 1000, od Vs4. do 4 št. 1001—1200, od 4. do y*5. št 1201—1400, od %5. do 5. št. 1401—1600, od 5. do Vi6. št. 1601 do 1800. od V*6. do 6. št 1801—2000, od 6. do V*7.,št 2001—2200, od Wl. do 7. št. 2201 do konca- Stranka dobi za vsako osebo 15 dkg mesa. Kilogram stane 2 K 80 vin. Stranke naj pripravijo drobiž.
t Oddaja mesa. Jutri, v soboto, dne 22. septembra, bodo oddajali mesarji za vso Ljubljano po 15 dkg mesa na osebo.
t Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v soboto, dne 21. septembra in v ponedeljek, dne 23. septembra v cerkvi sv. Jožefa, in sicer od V«7. do y«9. ure za privatne stranke in od 9. ure dalje za gostilničarje.
f Oddaja čespefj. Mestna aprovi-zacfla bo oddajala češprje jutri ▼ soboto, dne 21. septembra dopoldne od 8. do 1L ▼ deški šoli na Ledin! (Ko-menskega ulica). Kilogram stane 2 K.
t Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajami v Gosposki ulici v soboto, dne 21. septembra popoldne strankam z zeleno Izkaznico »A« od št. 250 do 3t 350. Vsaka oseba dobi V« kg: kilogram stane 6 K.
t  Aprovizacija   Južne železnice.
Od 19. septembra se oddaja pšenična moka. V« kg na osebo, po 2 K 58 vin., ovseni riž. V* kg na osebo, po 1 K 58 v; pralno milo, V* kg na družino, kilogram 20 K; toaletno milo, kos 3 krone; Vi litra denatur. špirita, na knjigo, po 2 kroni Jiter. Kava se oddaja od enega otroka naprej. Prosi se, da se pride takoj po izkaznice za petrolej, ki se oddaja po sledečem redu: v petek dopoldne Št. 1—800, popoldne št 801 do 1500; v soboto dopoldne št 1501 do 2000, popoldne št. 2001—2500; v ponedeljek dopoldne št 2501—3000, popoldne do konca."
Razne stvari.
* Karte na obleko uvedejo v Budimpešti 1. oktobra.
*. Svetovni rekord v letalstva. V Chi-
cagi se ie dvignil letalski poročnik Keller s senatorjem Clarkeom do 7500 metrov višine in s tem postavil svetovni rekord.
* Eksplozija v Wdllersdorru. Število ponesrečenih delavcev v municijski tovarni znaša 382. Vsega skupaj je bilo tam zaposlenih 417 delavk. 35 delavk je težko ranjenih.
* Španska bolezen ▼ budimpeštanskih šolah. Iz Budimpešte poročajo, da ker je španska bolezen močno razširjena po šolah, namerava šolska oblast šole za daUe časa zapreti.
* Oplenjen vlak. Iz Zagreba poročajo, da se je pred nekaj dnevi ustavil tovorni vlak pred signalno ploščo. Takoj je prihitelo 16 ljudi, ki so odprli vagon in vzeli iz njega 17 vreč pšenice. Vojaška straža je streljala in ubila dva človeka, drugi so zbežali.
* Čevlji v Nemčiji po ceni. Vojna poslovalnica v Berlinu fzgotavlja gorke zimske čevlje z usnjatimi podplati, napravi jih okoli 100.000 parov. Cene bodo 6 do 8 mark. S čevlji se preskrbe tudi otroci. Kako je pa pri nas? Ljudje bodo morali po zimi bosi hoditi.
* Topniški motorji v ententni armadi. Iz Švice poročajo, da dobijo ententne armade v kratkem važno zboljšanje* v topništvu. Gre namreč za majhen oklopni motor, ki bo vozil topove majhnega kalibra. Poskusi so se jako dobro obnesli. Motor je zavarovan proti izstrelkom topov srednjega kalibra.
* Požar v brzovlaku Dunaj - Gradec. V poštnem vozu In v vozu za zavoje v včerajšnjem dnevnem brzovlaku med Dunajem in Gradcem je nastal požar malo pred prevozom postaje Breitenstein. ki je hitro segel na naložene zavoje in poštne pošiljatve. kakor tudi na zavoje časnikov. Kar je bilo v vozu, je vse zgorelo. Kako je nastal požar, še ni znano. Vlak je Imel radi požara zamudo 80 minut.
* Izgredi v Solnogradu. Sedaj je počilo tudi v Solnogradu. Uradno se poroča, da je delavstvo v mestu in na deželi včeraj v svrho, da demonstrira proti prehranjevalnim razmeram zlasti v glavnem mestu, stavkalo. V mestu so počivali dopoldne vsi obrati, trgovine so bile zaprte. Delavstvo z ženami in otroki je šlo pred poslopje deželne vlade. Deželni predsednik je obljubil deputaciji, da bo storil glede odstranitve težkoč v prehrani kar mogoče. Razjarjena množica je izvršila izgrede, zbog katerih ie oblast izdala odredbe za vzdrževanje mini.
* Dekle na dražbi. Trije vojni dobičkarji v Budimpešti so se neki večer Izborno zabavali, posebno so bili veseli, ko so dobili v svojo sredo neko mlado dekle. Čigavo bo dekle, za to so se dolgo časa prič-kali. slednjič so jo dali na dražbo. Zmagal je oni. ki je ponudil 50.000 kron. Napisal je takoj ček in ga dal dekletu. Da bi pa ne mogla dvigniti ysote. je napisal letnico 1917. Ali dekle se ni dalo varati, marveč je popravilo letnico na 1918 in dvignilo denar. Ko ie dobičkar to izvedel, je grozil, da io ovadi, ako mu takoj ne vrne najmanj 20.000 kron. Dekle pa je šlo k advokatu, ki je nanravil tožbo za odškodnino in zahteva 200.000 kron za izgubljeno dekletovo nedolžnost
Gospodarstvu
— Na dunajski borzi se vedno omabujejo. Prvo navdušenje, ki ie nastalo vsled avstrijske mirovne note, je popolnoma potihnilo. Kurzi gredo nekoliko navzdol, vendar ni enotne smeri. Na splošno ie razpoloženje medlo, ker je politični položaj popolnoma nejasen, oziroma ker je sedaj gotovo, da avstrijska mirovna nota nas ni približala niti za korak k miru. — Budim-peščanska borza poudarja še bolj. kakor dunajska te indispozicijo. Kurzi se ravnajo sedaj izključno po političnem položaju in zato ne morejo dobiti enotne smeri. — Notiralo se je: Anglo-bank 584. Bankverein 640. Avstrijski kreditni zavod 1350. Avstrijski Llovd 2015, A dri a 1755, državne železnice 1047, Skodovke 1103, Arpmke 1045, Praska železno - industrijska družba 3477.
— Ogrska industrija se boce osamosvojiti. Sedanji položaj Avstrije glede preskrbe z živili izrablja Ogrsko na ta način, da zahteva za živila, ki jih pošilja v Avstrijo, industrijske izdelke. Industrija ie na Ogrskem mnogo mani razvita, kakor na Avstrijskem in Ogrska je morala radi tega vedno vejike množine industrijskih izdelkov uvažati iz Avstrijske. Sedaj pa misli se osvoboditi avstrijske odvisnosti, za to se je postavila na stališče, da bo dajala živila samo v zameno za industrijske izdelke, s katerimi bi si ustanovila lastno industrijo. Ogrski trgovski minister baron Jožef Szterenvi se pogaja v tej stvari z avstrijskim trgovskim ministrstvom. Po njegovem mnenju se bodo ta pogajanja prihodnji teden končala na ta način, da izpolni Avstrija ogrske želje.
— Cehi in Jugoslovani za skupno nastopanje v zadevah tajskega prometa. Zadnje dni so se vršila v Pragi moravske in jugoslov. zveze za tujski promet Glavni predmet teh posvetovanj je tvorilo despotično in brezobzirno centralistično postopanje novega od >Wiener -Bank - Vereinac dotova-nega društva >Osterr. Verkehrsbu-reau<, ki ie dobilo od železniškega ministrstva monopol za prodajo listkov na avstrijski državni železnici izven kolodvorske blagajne in ravnateljstvo mu ie izposlovalo, da se praškim oe-ikuB prometnim piennmm (baoki Bo-
hamii in firmi Sulčevi) prodaja odvzame v najbližjih dneh. ker kratkomalo ne morejo sprejeti krutih in nezaslišanih pogojev, katere iim je stavilo društvo. Izreklo se je začudenje nad tem. da more železniško ministrstvo mirno gledati tp početje in se dajo vporablja-ti v to svrho tudi Wiener - Bank - Ve-rein, ki ima znatno klijenteto v slovanskih deželah in si more provzrociti s podpiranjem podobnega draženja ee-ških interesentov in češke javnosti jako nemile posledice. Praška posvetovanja so izzvenela v soglasni sklep, da se bodo z energičnimi poraki branili češki in jugoslovanski interesi v tej stvari. Tudi v ostalih točkah obsežnega programa društvenega delovanja na polju tujskega prometa za dobo po vojni so bila dosežena najpopolnejša soglasja. Za spomlad prihodnjega leta so projektirane daljše konference slovenske in češke zveze društev za tujski promet z vsemi bližnjimi kulturnimi in gospodarskimi činitelji v naših deželah.Vesela je misel, da bi se to kmalu zgodilo, ali šele povratek k miru in prosto gojenje kulturnih stikov bosta omogočila izvesti praktične posledice tega organizačnega delovanja« Vse naše ljudstvo mora poznati kar najteme-Ijitejše dežele svojih bratov na jugu in obratno. Oba naroda pa se morata s smotrenim skupnim delovanjem kar najlepše okoristiti z ogromnim razmahom tujega inozemskega po se ta, katerega je mogoče po vojni pričakovati v naših deželah.
— Nabiranje žira. Ker je letos iir (bukvice) dobro obrodil, je treba, da ga pridno nabiramo. 9At daje prašičem in goveji živini izvrstno močno klajo, ki ugaja zlasti pri pitanju. 2ir daje pa tudi prav dobro olje. porabno za ied in svečavo. Letos utegne biti tudi dosti polhov, ki dajejo izvrstno pečenko in« prav fino kožo. ki je danes posebne vrednosti, nai se rabi doma aM pa proda
— Nemški premog se razdeluie med Avstrijo in Ogrsko sledeče: Nemčija oddaja sedaj mesečno 815.000 ton premoga monarhiji, od katerih pride na Avstrijo 525.000, na Ogrsko 290.000 ton. Potemtakem dobiva Ogrska več od polovies avstrijske kvote, čeravno je porabila v mirnih časih komaj 30% celotne avstrijske porabe. T'godnost Stališča Ogrske se še bolj jasno razvidi, ako se vi ošteva, da mora Avstrija oddajati Nemčiji v kompenzacijo 275.000 ton rjavega premoga iz neverno - zapadnih čeških revirjev. Z ozirom na sedanje stanje nase preskrbe s premogom se bi moralo pri prihodnjih pogajanjih o obnovitvi pogodbe z Ogrske glede premoga gledati posebno na to. da se spremeni razdelitveni ključ uvoznega premoga. Po novem načrtu za razdelitev premoga bi moralo biti za preskrbo cele industrije (brez industrije, ki producira živila) na razpolago dnevno 26.000 ton. Nikakor pa ga nimamo toliko, vsled česar bodo n. pr. steklena in keramična industrija omejile svoj obrat. O krizi v •sladkorni industriji vsled pomanjkanja sladkorja smo že omenili. Sladkorna industrija se ni mogla do sedaj založiti z ve«Mimi množinami premoga in sedaj ko pride sezona, ne bo mogla podelati vseh siro-vin.
— Žetev na Angleškem je izpadla
letos jako dobro. Kakor poročajo iz .Londona, se je pridelalo letos 23 mili- * jouov meterskih stotov pšenice, to ie 8 milijonov več kakor lansko leto. Pred vojsko se je pridelalo na Angleškem poprečno samo 16 milijonov q pšenice. Takrat se je posejalo z nio samo G60.000 ha, sedaj pa že 1.300.000 ha.
— Tudi oves in ječmen kažeta dobro. Žetev se ceni na 21 mili. q to je 6 milijonov q več, kakor pretečeno leto.
— Poštni promet med Avstrijo in zasedenim ozemljem Romunije. V poštnem prometu med Avstrijo in zasedenim romunskim ozemljem so dovoljene tudi kupcijske tiskovine do teee 500 gr in blagovni vzorci do 350 gr po pristojbinskih postavkah svetovnega postnega društva.
— Bosanske radnike in druge naravne darove hočejo Madžari zase pridobiti. V to svrho so ustanovili »Bosansko industrijsko in trgovsko banko« z delniško glavnico 6 milijonov kron. ki je imela včerai v Budimpešti svoj ustanovni zbor. Ta banka hoče dobiti predvsem konceslle za izkoriščanje premogovnikov in rudnikov z železno rudo. Madžarski list »Pester Lloydc pravi, da bi morala Avstrija odstopiti Ogrski sirovine, ki se nahajajo v Bosni tn Hercegovini, posebno premog, železno rudo in les. List utemeljuje to zahtevo s tem, da je ogrska industrija manj razvita, kakor avstrijska in da rabi radi-tega mnogo več sirovin. Kakor smo že svoje dni poročali, namerava Ogrska uvesti v Bosni in Hercegovini za vse sirovine, posebno za premog, železno rudo m les, monopol. V to svrho se že snule koncern madžarskih bank
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. septembra: Angela Lah, delavčeva žena, 31 let utonila v Gradaščici.
Dne 16. septembra: Marija Teraninus, zasebnica, 52 let, Miklošičeva cesta 4.
Dne 17. septembra: Terezija Kinsied-ler, bolniška devica, 56 let Radeckega cesta 9. — Neža Meršol, žena posestnika in nadsprevodnika, 60 let.
Dne 18. septembra: Karel Johan. delavec 53 let, Rožna ulica 27. — Emil Sajo-vic, sin tobačnega delavca, 1 mesec. Velika čolnarska ulica 5. — Ivan JerŠin, rejenka. 3 mesece, Oradaška ulica 16.
V deželni bolnišnici:
Dne 12. septembra: Luka Posega, kočar, 70 let.
Dne 13. septembra: Marija Bedina, posestnica, 45 let — Ana Avguštin, vdova trgovskega sluge, 48 let — Gabrijela Eger, prodajalka, 16 let
Dne 14. septembra: Terezija Verov-šek, žena magistratnega računskega revi-denta, 45 let. — Zofija Zaje, sirota, 10 let
— Fran Zlokarnik, posestnik. 58 let.
Dne 16. septembra: Ivan Mencej, šivilja, 46 let — Antonija Sternad, sprevod-nikova hči, 13 let. — Juri PIčulin, begunec, 55 let.
Dne 17. septembra:   Marija Cotman, zasebnica, 68 let.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lumina ta thk »Narod*
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD** dne 20. septembra 1918.
21 5. štev.
Za živila se zamenja
dobro ohranjeno motko kolo in z italijanskimi se starimi pumiji. Poizve se v gostilni pri Sv. Krtin atev. 56, Tomaćevo pri L i ubijani.
W Sprejme se dijakinja na
stanovanje in hrano.
Plača deloma v živilih. — Poizve se v upravniStvu »Sk>v. Naroda«. — 4993
Proda se
5000 Htr. dobrega sadnega mosta.
Kje, pove uprav. »Slov. Nar.« — 5008
WSr Dijaka
iz boljše hiš« sprejme na hrano in stanovanje učiteljska rodbina. — Posebna soba ter električna razsvetljava. Naslov pri upravi »Slov. Nar.« — 4995
Prav lepa
ženska pelerina, bela obleka za 10 letno deklico in nekaj slik se proda. E. M.. Dolenjska cesta 18 II. 4994
W Proda se t/ Logatcn~3Sasi
nora hKa z vrtom
Poizve se pri A. Ćuk, Brod 13, p.
Dol. Logatec. 4997
želi vstopiti na aapiranta g kake lekarno. — Naslov pove upravniStvo
»Slovenskega Naroda«. 5015
Za dijakinjo se lice
stanovanje s hrano.
— Cenjene ponudbe pod „timnaslta
5011" na upravn. »Slaven. Naroda«
KUHARICA
že v letih, lice slntbe za samostojno gospodinjstvo na deželi. Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod: „Marila 50S1".
MT Sprejme ee takoj dobre
kuharica
proti visoki plači delomali tudi obleki. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda« pod: uvisok« plača in obleka 5017*.
prevzema dobavna naročila za živila ter vseh vrst les in drugo blago ob to?ni dobavi proti akreditivu v L3n-derbanki v Gradcu. — Fran Walch, Bagniti pri ftradco it. 103. — 5005
Sprejme se  tako4 Izuri ena
hišna
proti visoki plači deloma tudi obleki. Kje, pove uprav. »Slov. Nar* — 5020
Kontrolna blagajnica.
pripravna za lekarno, ee kapi. Cenj. ponudbe z navedbo cene  in popisom blagajnice na: Frlts Lehner, Dunaj XIII., Hadlkgasse 110. 5004
Brez posebnega obvestfia.
I Dienlova in dr. Horvatova naznanjata v svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest o nenadomestni izgubi svojega ljubljenega brata in svaka oziroma bratranca in strica, gospoda
KAROLA DIEHLA
veleposestnika v Sebalku-Godovtf,
ki je po dolgem, mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 19. septembra 1918 ob 7. uri zjutraj preminul v ljubljanskem Leonišču v lepi dobi 35 let.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo v soboto, dne 21. septembra 1918 ob 1/28. uri popoldne v Leonišču blagosiovlli in potem prepeljali v Godovič, kjer polože nepozabnega rajnika v nedeljo, dne 22. septembra 1918 ob 5. uri popoldne k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Godovi ču.
Ljubljana - Godovič, dne 20. septembra 1918.
)*rtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom In prijateljem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, oziroma hčerka, sestra, sinaha in svakinja, gospa
danes opoldne, po kratki mučni bolezni, zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 21. t. m. ob 2. uri popoldne, iz hiše žalosti na Elizabetni cesti št 5, na pokopališče k Sv. Križu. 5011
V LJubljani, dne 19, septembra W18.
Dr. Slavko Fornaxarlčf
odv. koncipijent v Ljubljani, soprog.
Rodbina Pornazarić Anton«        Rodbina Panlette,
v Biljah pri Gorici.        veleposestniki v Mlrnu pri Gerfei-
t . «.. .«•    .       *iA .,
trn posebnega obvestiti.
Hmtni pogrebni rtvwl v L|«M)m*.
Potrti globoke Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno!jub-Ijeni, nepozabni sin o ji roma brat, vnuk in svak, gospod
Josip Novotny
enoletni prostovoljec-četovodja
v .četrtek, dne 19. t m. ob pol deveti zjutraj pO dolgem mučnem trpljenje, previden s sv. zakramenti za umirajoče, na Jezici pri Ljubljani mirno preminul.
Truplo dragega pokojnika se prepelje v Ljubljano, kjer se vrši pogreb t soboto, dne 31. septembra ob 5. uri popolndne iz cerkvice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križa. 5014
Prosimo tihega soialja.
V Lfnbljanif dne 19. septembra 1918.
Terezija Norotnj, mati. Teodor Nov/otej, brat. Terezija Ecker roj. Novotny, Ana Novotno, sestri. Val ostali sorodniki.
STANOVANJE
obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, sveat nemeblovana soba, se IMe ta ftanofl ali pozneje. — Ponudbe pod ,9Hima SOI4if na upr. »Slov. Nar.«
Ena ali dva
meblirani SOBI
in kuhinja se tace sa tabel. Pismene ponudbe na upr. ..Slov. Nar." pod „eooa teboj loli".
Prodam navadnega, a leti starosja
braka
rdečkaste barve, porabnega za gonjo vsakovrstne divjačine, največjemu ponudniku. Ponudbe pod „lovac 9017" na upravništvo »Slovenskega Naroda*.
300 bron nagrade
dobl| kdor mi za takoj ali za začetek oktobra preskrbi v mestu Ljubljani, lepo, prašno stanovanje z najmanj 3 sobami, kuhinjo in pritlkunami. — Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 4991
Gospodična
slovenske narodnosti, ki bi poučevala 10 letno deklico nemSkega jezika In klavirja, in ki bi tudi pomagala nekoliko pri gospodinjstvu, naj pošlje ponudbo s sliko in zahtevo plače na naslov: S. Maljbovid, trnovee, Morata, Slavonija. 5016
Oddajo se v popotno oskrbo
3 dečki.
Kdor je pripravljen vzeti katerega, naj naznani svoj naslov na tnpenstvo Trtie. — Za plačilo dobi vojaško državno podporo. £026
2 sobi, kabinet, kuhinja, kos vrta, v Sp. Šiški, Celovška cesta 77/1, so odda s 1. oktobrom. Pismene ponudbe na upravništvo »Sloven. Nar.' pod „Vojna poita 4037S
Bafr Prodam stoječ
PARNI KOTEL
15 m* kurilnega prostora, 8 atmosfer, z vso armaturo in ležeči Langen * Woliov beneinoe motor 6—8 H P vse v popolno dobrem stanju. Anten Beraafak, lattetna. 4961
SUHE GOBE
nemešane. jedilne, same jurčke, ćen med, vosek, brinjem olje* rasna domoea iganfa, k umno Itd.
kupi vsako množino po najvišjih cenah
M« Rant, Kranj«
Prodaja
jo 1. t. d.
prejme se takoj
luga
v Kino Ideal. ~M
Kupi se dobro ohranjen
3-5 HP in ionako bolo za dvanajstletno deklico. Isto ta m se zaradi dru-ž'askih razmer proda ali zamenja za živila nekaj perila« Cenjene ponudbe in vprašanja na naslov T, FA3I1I. Knaflfova nlloa S od 9.—10. dopoldne in od 3.-4. popoldne. — 4969
Svetovnoznano
JLH.I.h
oddaja posamezne zaboje in tudi večj množine v poljubnih steklenicah: 4793 Fraao Sitar, satana piva Osna, Ljnbl|ana T. — V mestu se dostavlja brezplačno na dom, prazne steklenice in zaboji se po dnevni ceni jemljo nazaj.
STANOVANJE
sestoječe iz kuhinje in ene ali dveh sob. Ponudb« na uprav. „Slov. Nar." pod: MSdanovanfe takoj 8888».
Kupijo se:
In namaka antikvarne
Inllif A tudl ce,e zbirke Pisme-anaajssjvjj ne p0nu(jbe na naslov:
A. atrneelj, Sv. Petra eeeta it. IT, $/mm v IjnkljanL fma 4949
m** Kopi se takoj *M
hiša z gostilno
ali kavarno oziroma se vzame le obrt ▼ najem, nairaje v Ljubljani. Naslov se izve v uprav. „Slov. Nar/* — 4978
Prešernove slike
prodala In niilja po ptitoen lomijo
Iv. Bonač v Ljubljani
Cona sliki 6 kron.
Proda so popolnoma noro
POHliTVO
aa mobUrano nebo z dvema posteljama ter vsemi drugimi pritiklinami Naslov pove uprav. „Slov. Nar." 4852
Prazne vreče
vsake vrste in suh« vedno In v vsaki množ po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
gobo kupuje !tn! ter plačuje
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
Proda se
VELIKA OMARA
pripravna za kako trgovino ali veliko gospodinjstvo. — Naslov pove uprav. 0      .Slovenskega Naroda«. 4955
l
se nudi osebi, ki bi prevzela pri nekem društvu pobiranje članarine in raznašanje društvenih razglasov. Pogoj je realnost ta poštenost. Pismene ponudbe naj se pošljejo na upravn. »Slov. Nar.« pod: „Vestnost 4934«.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete aa platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185
Davorin Bovšek
prti fotografski in povečevalni zarod v SjeMjasi, Kolodvorski sL 34 a.
Preklic.
Podpisana Bati Ovneo preklicu-jem s tem popolnoma neosnovano Žalitev, ki sem jo govorila o gospodu R. Legrartn, ravnatelju »Kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje 11-vme« v Ljubljani, zapeljana po nečuvenih, neresničnih in lažnjivlh vesteh. Id so jih o gosp. ravnatelju Legvartu meseca julija t 1. razširjali podli obre-kovaki.
Bati Ovsen,
trgovka v Ljubljani.
Priskrbite si že sedaj svojo potrebščino
žveplenega prahu
ker bo  zaradi neprestanih transportnih težkoč nemogoče pravočasno dobaviti žvep-leni prah.
Nudimo -     • **** rame-
leni prab in 61 70\ sivi treplonl prab od 100 kg
naprej vsako množino 49&>
▼atarlandisabe ■aadels-a. ▼orbebra-Abt. Oea. Bnda-poata Y«p Anedomla ntca
SOL — Naslov za brzojavke:
KNJIGE
Narodna knjigarna. LJubljana,
Mlado dekle
želi priti k boljši družini za breanla-eno suabtnfobe aienbo. — Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. — 4951
STROJNIK
seli p ram« m 11 moata, — Kdo, pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4878
rroda so o Ur.
onja mn sirila
VOLNENO blago
za moške 1 cke ali suknje. — Nohtov pove upr     ^Slov. Naroda«. — 4948
KUkiARIČO,
veSčo tudi samostojnega gospodinjstva, lice za čas od 18. oktobra dalje
mlad samec, uradnik na Dolenjskem. Kje, pove uprav. „Slov. Nar/' — 4979
Takoj se proda posestvo: okoli 33 oralov, polovica hoste; drugo travniki in njive. Naslov: Mnreebttz, Laško. 4938
Pozor!
Snpl se blia s vrtom in podzemelj, sko kletjo, najraje v Spodnji ftUkl. Pismene aH ustmene ponudbe sprejema i. Eabne, Poljaka ulica štev. 168, Sponnla olika. 4972
Gospodična
isee sobo s brano. — Cenjene ponudbe na upravniStvo »Slovenskega Naroda« pod „nćonka 4080".
I
ki zna tudi nemško, ne sprejme za
popoldneve in večere. Kje, pove upr. »Slovenskega Naroda«. 4984
7 STANOVANJE
obstoječe iz 3 sob, predsobe In kuhinje v L nadstropju, se tarnanja z ravno takim ali malo manjšim. Ponudbe pod mMIt 4088" na uprav »Sloven. Nar.«
Udom 1 ali 8
meblirani SOBI,
ako mogoče s hrano. — Prispevam po dogovoru tudi z živili. Poizve se v hotelo „Unionn", soba 53. — 4966
Kopi iten Hi.
malo rabljen, cesti štev.
Poizve se na Kar lovski 88, pritllčle, Torosila
4^2
SSr Kupi se hiša
z nekoliko vrtom v večjem industrijskem kraju, najraje v Trbovljah. Ceno ie v ponudbi navesti. — Posredovalci po dogovoru. — Stranka, ako ni velika, ostane po prodaji lahko v hiši. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod: „hisloa 1888/4889".
CIGORIN
nsmjw zatre Čudovito naglo 3734
— — lesr STENICE
vzorčna steklenica 4 K« velika steklenica 18 S, brizgslnica 8 S. Dobiva se v lekarnah in drogerfjah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna 9lpri upanju" Apotheke »zur Hoftnung«, Pooa 41, Ogrsko.
It SrogartJI AmL Kan« In a. Cvnen-a tar takvrai di Duaa&kl tal Bb>. 1. SviaDj. Stari i hi trg.
Ročne mline
za koruzo, pšenico, rt itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo 44:6
IT edina češka tvrdka
Bo FINKE, Praga ll9
mmr vodiocov« 22. n
M kranjska umlitii. drogerije
pitlsifitift, fotoint. maĐifaktira iti fflaitf. koncetifonlraiia prodaja strupov.
UitonovUono lota 1897.
ANTON KAN C
Ljubljana, Židovska ulica L
Canilcl na raspologo.
Trgovina ?!atnlne s ur t srebrnine
F. Čuden Sin
se nahaja
nasproti gl. pošte
v Ljubljani. 3221
Kolesarji, pozor!!
I Kdor se hoče dobro in trajno vozih, naj si nabavi
I prve avstr. patentirane obroče za kolesa.
■ Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izklju-
I Cena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa.
I Dobijo se obroči na Mari i e Terezije cesti štev. 6. —
I Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo
I za Kranjsko: 4534
fc^aar Ernest Alianžiž, Ljubljana.
Vse vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnec (Fedenveiss), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v ::        zalogi tvrdka ::
A. ZANKL SINOVI, UUBUANA.
Ceniki se za las vojske ne razpoSiljajo.~Vj|
9006
4785
FL
29994^262722
39
3
93661181336^64