Poštnina plačana v gotovini.
Leto 1.
Posamezna štev. Ptn 2»—
Ljuftijana, 15. septembra 1930.
Štev. 29.
» N w i ut: t.S i v U '
itllo - ti5.»jX. *1930
\
Izhaja vsak ponedeljek opoldne.
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80‘ — Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.
Naslov uredništva in uprave: Albert Kolman Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. -- Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista“ Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija“ Predstavnik A. Kolman. Ljubljana, Celovška c. 61,
Poraz Ljubljane na vseh frontah: v plavanju zmaga Z P P, v tenisu Beljak, v nogometu porazi Haik Ilirijo s 4:2, v Celju zmaga Atletik nad Primorjem s 4:3, v Mariboru zgubi Svuboda proti Mariboru s 5:2 — Svetovne damske
igre v Pragi — Prepir za južnoameriški suficit itd.
V plavanju zmaga ZPP nad LPP s 221:180 točkami
Več jugoslovanskih rekordov zboljšanih Uspešen zaključek plavalne sezone v ijubliani
Včerajšnji plavalni dvomatch med zagrebškim in ljubljanskim podsavezom ie najbrže zaključil letošnjo plavalno sezono. Nedelja je bila izredno lepa in |e popoldne naravnost pripekalo. Doseženi rezultati so zadovoljivi. Zrušenih ie bilo več obstoječih drž. rekordov.
Ljubljana ni mogla nastopiti v svoji najmočnejši postavi in je bil radi tega jjenčni izid malo drugačen kot se je pri-cakovalo. Na stanje točk je tudi mnogo ^Plivala diskvalifikacija damske štafete -jubljane, ki je prispela kot prva na c''j- Resnici na ljubo pa moramo pridati, da bi ob pravilni predaji zmagale . W>rijašice, akoravno so ‘ naše dame |:5'fstnn plavale in dosegle znatno bolj-1 eas kot obstoječi jugosl. rekord, do-'ežen na junior, drž. prvenstvu. Uspela tudi rekordna poizkusa mešane finske štafete Victorije na 3X100 m Vilfana ter Žirovnika na 200 metrov lrbtno.
Organizacija meetinga je bila prav °bra, voda je imela 22° C.
■Juryjo so sestavljali: vrhov, sodnik
Esapovič ter sodniki dr. Kramaršič. Lpliš, Fazekaš, Sancin D. Starter: S. Sancin.
Tekmovanje je imelo značaj boja za °čke, kar se je posebno opazilo pri 's^okih. Nekateri skakači bi bili lahko z J*spehom nastopili kot humoristična ,°pka v kaki akrobatski atrakciji. Ska-deh“01’ tut*' Prvakoma Grilcu in Kor-' 'žu se pozna, da niso v treningu.
L naslednjem podajamo rezultate:
Dopoldne:
o	gospodje 50 m prosto:	1. Wilfan
(Z)	Qolob ® 29.2, 3. Smokvina
(j* 29.6, 4. Matkovič (Z) 30, 5. Fritsch > 3L 6. Lavrenčič (L). — Stanje točk: Sreb 16, Ljubljana 16.
3c ^anie 50 m prosto: 1. Medanič (Z) Wimrrier (Z) 38.1, 3. Župan (Z) (lj ’ L Lampret (L) 38.8, 5. Wohlfart - ’ 6. Fettich (L). — Stanje točk: Za-
b 42, Ljubljana 22.
(2) ospodje 100 m prsno: 1. Frankovič ^lp28, 2. Pavešič (Z) 1:28.4, 3. To-
r*va kolinska cikorija
minšek (L) 1:31.4, 4. Sever (L) 1:31.8, 5. Kožuh (L). 6. Maleševič (Z). — Stanje točk: Zagreb 64, Ljubljana 32.
Vrhovni sodnik g. Esapovič je nato ob 11. uri, ko se je vršila zadušnica za tržaške žrtve, odredil dve minuti molka v spomin nesrečnih žrtev.
Na kopališču se ni slišal niti najmanjši glas. kar je globoko vplivalo na prisotne.
Skoki gospodov z deske: 1. Korde-lič (L) 136, Grilc (Z) 134.96, 3. Cerček (L) 1(13.96. 4. Juntes (L) 85.50, 5. Frankovič (Z) 49.42.
Stanje točk: Zagreb 74, Ljubljana 53.
Gospodje 200 m prosto:	1. Wilfan
(L) 2:36.4. 2. Matkovič (Z) 2:40.6, 3. Panjkovič (Z) 2:42.2, 4. Mini (Z) 2:47,
5.	Tuma (L) 2:58. 6. Turnšek (L). Stanje točk: Zagreb 90, Ljubljana 69.
Dame 100 m hrbtno:	L Wimmer
(Z) 1:37 (boljši od državnega rekorda),
2.	Dolenc (L) 1:41, 3. Lampert (L) 1: 41.3, 4. Wolfart (L) 1:44. 5. Topič (Z),
6.	Matota (Z). — Stanje točk: Zagreb 106. Ljubljana 85.
Popoldne:
Dame 100 m prsno: 1. Wimmer (Z) 1:34.2, 2. Bier (Z) 1:36.8, 3. Sever (L)
1:36.9. Vse tri so plavale pod dosedanjim državnim rekordom. 4. Matota (Z)
1:43.8, 5. Aplenc (L). 6. Kušej (L). — Stanje točk: Zagreb 130. Ljubljana 93.
Gospodje 100 m hrbtno:	L Wilfan
(L) 1:20, 2. Marčeta (Z) 1:21.4, 3. Žirovnik (L) 1:23.6, 4. Mini (Z) 1:27.4, 5. Pavešič (Z), 6. Bertoncelj (L). — Stanje točk: Zagreb 143, Ljubljana 112.
Dame 4X50 m prosto: Ta točka je odločila zmago Zagreba. Zaradi prehitre predaje je bila ljubljanska štafeta, ki je prispela kot prva na cilj, diskvalificirana in je ostala Ljubljana brez točk. Zagrebška štafeta v postavi Letonja, Wimmer. Župan, Medanič je torej v času 2:33 zasedla, prvo mesto ter si priborila 26 točk. — Stanje točk: Zagreb 169, Ljubljana 112.
Dame, skoki z deske: Startale so same Ljubljančanke, ki so nekoliko znižale že precejšnjo diferenco med Zagrebom in Ljubljano. L Pretnar (L) 56.62 točke, 2. Paumgarten (L) 54.86,
3.	Wohlfart (L) 43.18. — Stanje točk: Zagreb 169, Ljubljana 138.
Gospodje 4X100 m prosto:	L Za-
greb (Golob. Panjkovič, Matkovič, Smokvina. Davor) 4:43.9. 2. Ljubljana (Lavrenčič. Turnšek, Fritsch. Wilfan) 4:44.3. Ljubljana bi odnesla tukaj zmago, ako ne bi bil tretji plavač Fritsch mnogo izgubil. Prva dva plavača sta plavala dobro. Wilfan pa je moral nadoknaditi proti Smokvini skoraj 15 m naskoka, za kar tudi njegove moči niso zadostovale*. Vendar pa se vidi že iz časov, da je zmanjšal diferenco na mi-
nimum. Svojo progo jc preplaval v izrednem času 1.03.8.
Obe štafeti sta plavali boljše od ju-goslovenskega rekorda. — Stanje točk: Zagreb 195. Ljubljana 154.
Skoki gospodov s stolpa:	L Grilc
(Z) 97.60 točke, 2. Kordelič (L) 92.64. 3. Strnad (L) 89.02. Cerček je zaradi blesure, ki jo je dobil pri Auerbacho-vem skoku s 5 m stolpa, odstopil. — Stanje točk: Zagreb 208, Ljubljana 167.
Waterpolo: Waterpolo tekma med zagrebško in ljubljansko reprezentanco je končala neodločeno z 1:1 in je vsaka reprezentanca dobila po 13 točk.
Končno stanje točk:	Zagreb 221,
Ljubljana 180.
Izven programa sta se vršila tudi dva poskusa za rušenje dosedanjih državnih rekordov, ki sta oba uspela.
Damo 3X100 m mešano:	Sušaška
Victorija v postavi Bier, Wimmer. Župan je izboljšala dosedanji rekord 4:47 na 4:42.3.
Gospodje 200 m hrbtno: Rušenje rekorda (3:08.7) sta poskusila Primorjaš Wilfan in llirijan Žirovnik. Wilfan ie izboljšal rekord na 3:06, Žirovnik pa je tudi plaval v času 3:07.4 izpod dosedanjega rekorda.
Nogomet
II. kolo državnega prvenstva
Concordija:Jugoslavija 2:1 (1:0).
Željno se čekalo odigranje ove utakmice, naročito nakon Jugoslavijine pobjede nad BSK. Gledaoci koji su došli, unatoč oblačnog neba sa rnalorn kiši-com prije samog početka, ostavili su zadovoljni igralište, pošto je pobjedu odnio domači klub.
Igra se kretala na izvjesnoj visini i nije bilo, osim par, jačih faulova, tako da se sa te strane publika nije morala uzrujavati.
Več u prvim minutama I. pol. oštre navale Concordije, koje obrana Jugoslavije čisti. — Igra se prenaša s jednog polja na drugo, no opaža se premoć Concordije. U obrani Conc. se naročito ističe Braco Babič. Sve do 43 m.
I.	pol. nema rezultata, kad ali najed-noć Živković iz neposredne blizine zabije prvi goal. Urnebeski pljesak bila je nagrada, zatim konac I. pol.
U II. pol. ponovo Conc. pritište i već u 3 min. zabije drugi posve regularni gol, medjutim sudac istog ne priznaje, našto je zavladalo silno ogorčenje medju gledaocima. — U 10. min. najednoć sudac iskonstruiše grubi faul i dade tuči »11 m« protiv Conc., kojeg Miloševič pretvara u gol. Stanje 1:1. Nedugo zatim izlazi Djokić iz igrališta, da se ponova vrati pod konac igre.
Oštra navala Concordije u 25 min. uspijeva i pada drugi goal u mrežu Jugoslavije. Stanje 2:1 u korist Conc. Medjusobna oštra igra uvodila je ble-surom Premrla u 35 min. koji se više ne vraća na teren. Iako je Conc. oslabljena neprestano navaljuje no do konca rezultat se ne mijenja.
Pred 5000 gledalaca postavile su se I momčadi u slijedećoj postavi:
Jugoslavija:	Spasič, Dimitrijević
Spasojevič, Mladenovič Lončarević Gjokić, Nikolič Luburić Popovič Miloševič Vidič.
Concordija: Demić, Pavičič Babič, Ralić Premrl Remec, Martinovič Pavelič II. Živković Pavelič I. Praunsperger.
Naročito se istakao goalman Jugoslavije Spasič, koji punim pravom nosi ovo prezime, pošto je branio par nevjerojatno teških lopti.
Sudac g. Deržaj nije ostavio najbolji utisak.
BSK : Slavija (Sarajevo) 6:2 (4:1).
Beograd, 14. sept. Igra obeh moštev ni bila na visini, igrali sta preveč ner-
vozno. Kljub visoki zmagi, BSK ni zadovoljil in je še daleč od svoje prejšnje forme. Izgleda, da je moštvo še vedno utrujeno od ameriške turneje.
Sarajevčani dosežejo že v 4. min. po Bulatu vodstvo, ki je poslal bombo iz 20 m. Vujadinovič v 11. min. izenači. V 17. min. poviša na 2:1 in takoj nato Marjanovič na 3:1. BSK je v premoči. Slavija pride le redko pred gol. Polčas se konča s kazenskim strelom in 4:1 za BSK. Po odmoru je igral BSK brez Arsenijeviča, vendar je obdržal premoč.
Sodil je g. Lepac (Zagreb) slabo a objektivno.
Hajduk ; Slavija (Osjek) 3:1 (2:0).
Split, 14. sept. Hajduk zopet ni zadovoljil, pokazal je sicer boljšo igro kot prošlo nedeljo, vendar samo do odmora. I. polčas se je igrala na polovici Slavije. Hajduk je krasno kombiniral, pred golom pa ni znal izrabiti najsi-gurnejših pozicij. Gole za Hajduk so zabili Lemešič. Bonačič in Benčič, za goste Pristojkovič.
Hašk : Ilirija 4:2 (2:0).
Po dolgoletnem presledku smo v Ljubljani zopet videli Haška, brez dvoma najsimpatičnejšega gosta iz Zagreba.
Igra je bila na precejšnji višini. Ilirijo skoro ni bilo prepoznati, kajti Ilirija proti Villacher SV prošle nedelje in včerajšnja Ilirija, je bila razlika dveh razredov. To velja predvsem za drugo polovico, ko so belo-zeleni povsem dominirali in stalno oblegali svetišče Haška. Po igri bi Ilirija zaslužila neodločen rezultat, imela pa je s svojimi streli precej smole. Mnogo je rešil sijajni novi Haskov vratar Slovenec Starec, ki je preprečil več, skoro sigurnih golov.
V	I. polčasu je najprej prevladovala Ilirija. Napad si je znal vstvariti zrele šanse, toda nikogar ni bilo, ki bi postavil na i piko — menda so igralci pozabili, da je treba tudi streljati. Napad je v tem delu igre igral raztrgano, brez pravega smisla. Oman je v najugodnejših situacijah padel, kar je bilo opaziti tudi pri večih drugih Ilirijanih. Da bi napad v I. polovici toliko streljal kot je po odmoru, bi bil rezultat najbrže obraten.
V	krilski vrsti je bil pred odmorom Dekleva absolutno slab in sta z njegove strani padla oba gola za Hašk. Levo krilo je bilo stalno nekrito, Dekleva pa
je »plaval« nekje v sredini, kar je obrambi znatno otežkočilo delo. V II. po-polčasu je bil znatno boljši, kar se je jasno izrazilo v nemoči napada gostov.
Branilca sta bila dobra. »Unter« se mora odvaditi včerajšnjega načina igre. Hotel je vedno postaviti Haskov napad v offside, za kar je pa potrebno sodelovanje ostalih soigralcev. V tem pogledu je zopet največ grešil nesrečni Dekleva, ki je sploh imel črn dan ter je dosledno preprečil vsako - off-side nakano Unterja. V ostalem sta branilca izvršila svojo dolžnost.
Malič v golu je bil že dostikrat boljši, bil je precej nesiguren in mu je več žog izpadlo iz rok — posledica je bil tretji gol in pa blesura nad desnim očesom po lastnem igralcu.
Kot že rečeno, je zaigrala Ilirija po odmoru izredno. Vsi deli moštva so se znašli v harmonično celoto in posledica je bila stalna premoč in krasna skupna igra. V tej polovici je domala odgovarjalo vse. posebno pa napadalni kvintet je briljiral s krasnimi akcijami in je tudi pridno streljal.
Hašk je popolnoma spremenil svoj sistem, mogoče je temu vzrok, ker sta menjavala v napadu Leinert in Hitrec, mogoče, in to je verjetnejše, pa je posledica spremenjenega načina igre sedanji Haskov trener, znameniti bivši avstrijski internacijonalec Uridil. Preje dosledno forsiranje notranjega tria in naravnost znamenita impotenca v pogledu streljanja — sedaj moderna igra s krili in kar je glavno, dobro in sigurno streljanje. Hašk je zapustil kar najugodnejši vtis, vratar Starec je postal ljubljenec občinstva in mu je prirejala, posebno mladina, velike ovacije.
Moštvu manjka samo izdržljivosti, bilo je proti koncu igre skoro popolnoma izčrpano, dočim je mogla Ilirija tempo še forsirati.
Poglavje zase je naša publika, ki je pokazala (vsaj gotov del), popolno nepoznavanje pravil. Na vsak način je hotela prisiliti sodnika, da bi proti gostom diktiral par enajstmetrovk, pri tem pa je pozabila, da tudi obramba domačih »ni držala rok križem«. Sodnik g. Pevalek pač ni hotel diktirati enajstmetrovk, katerih bi lahko bilo na obeh straneh precejšnje število. Gledalcem pač ni zameriti, da ne znajo presojati kaj je hotimična ali nehotimična roka oz. foul; v tem pogledu odločuje edino sodnik in gorje ako bi bilo drugače — nastala bi popolna anarhija.
Kaj je s prebitkom južnoameriške turneje?
Zadnja seja .INS je bila zelo burna, Debatiralo se je o razdelitvi čistega dobička iz tekem v Buenos Airesu in Rio de Janeiru. Na teh tekmah je naša reprezentanca nastopila pod imenom BSK in je doživela tri poraze 1:3, 1:4 in 1:6. Bil je to težak moralni udarec, katerega pa je nekoliko omilil gmotni dohodek vseh treh tekem, ki je znašal Din 473.994.
Pred odhodom naše reprezentance na svetovno prvenstvo je bil savez v mučnem položaju. Uruguay je dal za potne stroške na razpolago 100.000 Din, savez pa j,e mogel radi številnih odpovedi računati le na 6 igralcev. Treba je bilo nujne rešitve, ki se je tudi našla. BSK je ponudil svoje igralce pod pogojem, da se mu nadoknadi izguba, katero bo utrpel, ker ne bo mogel v času trajanja svetovnega prvenstva prirejati doma nikakih mednarodnih tekem ter se tudi ne bo mogel udeležiti državnega prvenstva. Savez je pristal na odškodnino v znesku Din 150.000 najmanj pa Din 100.000, katera vsota bi se dobila iz prijateljskih tekem v Južni Ameriki, katere bi igral BSK.
V tem smislu se je vršila savezna seja. Predsednik BSK, dr. Živkovič je zahteval, da pripade polovica dobička savezu, polovica pa naj se sorazmerno po številu igralcev razdeli med klube, katerih člani so se udeležili svetovnega prvenstva. Razdelilo naj bi se torej Din 236.997 med BSK, Jugoslavijo, Soko, Montpelier in Cette.
Zastopniki Jugoslavije in Soko-ja so proti razdelitvi protestirali in zahtevali, da pripade ves denar savezu.
Dr. Živkovič je opozoril na ustmeni pristanek saveza, ali so mu odvrnili:
.INS je pristal na zahteve BSK samo v slučaju, da se državno prvenstvo ne preloži in da zastopa našo državo v Montevideu edino BSK. Prvenstvo pa je bilo preloženo, našo reprezentanco pa so tvorili igralci petih klubov. BSK je medtem igral doma mednarodne tekme in bi dobil sedaj denar od treh strani: iz Južne Amerike, mednarodnih tekem in državnega prvenstva.
Izgledalo je, da ne bo prišlo do zaključka, kajti obe stranki sta bili enako močni. Da bi se stvar razčistila, so zahtevali odborniki, da podasta vodji turneje referat o potovanju.
Savezni kapetan Boško Simonovič je podal senzacijonelno izjavo, da so bile vse tekme po končanem svetovnem prvenstvu zaključene v imenu saveza, igrale so se pa pod firmo BSK. Isto je potrdil dr. Hadži. Situacija je postala jasnejša.
Predsednik JNS g. Šafarik je predlagal, da se definitivna odločba preloži do druge seje. do tedaj pa naj pregleda revizijski odbor ves materijah Mednarodnemu tajniku dr. Andrejeviču se je naročilo, da preda ves denar iz turneje blagajniku JNS v prisotnosti revizorjev.
Načelno je bilo torej rešeno, da pripade ves denar savezu.
Tozadevno jako zanimiv članek je priobčil znani beogradski športni kritik g. Vladimir Kustudić v beogradski »Pravdi«. Stoji na stališču, da je edino pravilna rešitev, da pripade denar savezu in navaja razloge:
V dneh 13. in 14. t. m. se je vršil na prostorih SK Ilirija na Koslerjevem vrtu medklubski tenis-turnir med navedenima kluboma, ki se je končal z rezultatom 12:8 v korist Beljačanov. Gostje so starejši igrači, katerim se pozna sistematičen trening. Najboljši med njimi je Otto Mulil, ki visoko nadkri-Ijuje vse svoje ostale klubske soigrače. Zelo dober je tudi predsednik kluba, dr. Gunkel; omeniti je tudi najmlajšega, zelo talentiranega igrača Baum-gartnerja, kateremu se pozna trenerska šola ter se nahaja na 2. mestu v svojem klubu. Od njihovih dam sta dokaj dobri gdč. Worel in grofica Lodron, vendar naših igralk ne dosegata. Igralci Villacher Tennis-Cluba so telesno zelo izdržljivi medtem ko se ilirijanski igrači v 3. setu že utrudijo. Sicer pa so bili gostom v vseh igrah precej enakovredni. Vsekakor bi bilo nasvetovati, da bi si Ilirija mogla najeti vsaj za nekaj časa tenis-trenerja, ki bi s sistematičnim treningom izpopolnil dosedanje znanje tekmovalcev in pa pripravil nov kader istih, ker le tako se bomo mogli povzpeti preko dosedanje kvalitete. V naslednjem prinašamo rezultate posameznih iger in sicer:
Gospodje posamezno (prvoimeno-vani je član Ilirije,, drugoimenovani je član Beljaka): KmeUMulli 0:6, 2:6, — ing. Novak:dr. Gunkel 4:6, 1:6, — Zajc Lado - Baumgartner 8:6, 1:6, 4:6, — Stojan: Glotz 3:6, 6:1. 6:4, — Koželj: Brugger 6:2, 6:8, 5:7, — Pogačar: Kei-mel 2:6. 6:3, 4:6, — Zajc Drago:Wim-perger 3:6, 6:4, 0:6, — HitzPdr. Schrott 5:7, 17:15, 6:4. To je bila tudi najdaljša igra turnirja, trajala je cele tri ure. preden je padla odločitev.
Gospodje v dvoje: Novak-Kmet: MuUi-Gunkel 2:6, 2:6; — Kozelj-Zajc: Glotz-Baumgartner 7:5, 6:2, — Stojan-Pogačar:Brugger-Keimel 1:6, 2:6, — Zajc Drago-Šivic : Schrott-Wimperger , 0:6, 6:4, 6:4.
I Dame posamezno: Premelč:Worel i 6:1, 6:2, — Hoffman:grof Lodron 9:7, 6:4, — Ravnihar:Müller 6:4, 6:4, — Pe-kolj:Glotz 2:6, 1:6:
Vzemimo: Savez je v Zagrebu. Brez odlaganja drž. prvenstva se pozivajo nogometni zvezdniki prestolice, da sodelujejo v Montevideu. Igralci seveda odklonijo, navajajoč razne razloge. Savez odloči: preloži se lov na točke in beograjskih nogometašev se ne upošteva. Odpotuje, recimo pojačeni Gradjan-ski in doseže isto, kot sedaj naši. Na koncu dobi 237 tisoč dinarjev, izvojevanih iz treh mučnih porazov.
»Do džavola.« bi rekli Beograjčani in na glavno mesto savske banovine bi letela polena in kamenje. Pred samim odhodom v Uruguay bi se norčevali, češ, da je sodelovanje na svetovnem prvenstvu brez pomena itd.
Do tega najbrže ne bo prišlo in denar bo dobil savez. V ostalem, pravi Kustudić, govore proti razdelitvi sledeče nepobitne činjenice:
1.	Glede razdelitve dobička sploh ne obstoja kak pismeni zaključek (govorilo se je samo o slučaju, da se državno prvenstvo ne preloži in da našo državo zastopa en klub).
2.	Jugoslavija in Soko, ki sta dala svoje najboljše igralce, sta se izrekla proti razdelitvi denarja.
3.	Tekme, ki so se končale s porazi 1:3, 1:4 in 1:6, so bile zaključene v imenu saveza in od'grane v reprezentančnih dresih z našim grbom.
4.	Djokič, Ivkovič. Spasojevič. Bek, Sekulič in Jakšič, ki so največ doprinesli k uspehom v Montevideu, niso imeli niti pojma o tem, da se igra v Buenos Airesu in Rio de Janeiru za račun BSK.
5.	Za razdelitev JNS nima odobrenja Concordije, osješke in sarajevske Slavije ter Hajduka iz Splita, ki so morali čakati na povratek naše reprezentance in so sedaj v nevarnosti, da imajo denarno izgubo, ker je bilo prvenstvo preloženo na jesen, t. j. v dobo dežja in sličnih vremenskih neprilik.
6.	BSK ni nič izgubil, temveč je mnogo pridobil, ker je 8 njegovih članov napravilo lepo potovanje, rezerve pa so doma služile denarje.
Mešani pari v dvoje: Premelč-Kmet:Mulli-Worel 1:6, 7:5, 6:8, — Hoff-man-Pogačar:Keimel-Miiller 2:6,	2:6,
— Pekolj-Zajc Lado:Brugger-Glotz 5:7, 2:6, — Ravnihar-Novak : dr. Gunkel-grof Lodron 4:6, 6:4. 6:4.
Od domačih igračev Ilirije je omeniti Stojana, ki je po ostri borbi premaga! svojega nevarnega nasprotnika. Hitzel je v svojem prvem letošnjem nastopu po dolgotrajni igri premagal neutrudljivega dr. Schrotta. V igrah gospodje v dvoje se je dobro odrezal par Kozelj-Zajc Lado.
Lepo zmago je odnesel domači par ing. Novak-Ravnihar Ksenija, ki je po napeti igri premagal par dr. Gunkel-grofica Lodron. Bila je to najlepša igra turnirja. Izmed domačih dam je omeniti predvsem go. Marto Premelč, ki se nahaja v izvrstni formi. Iz prijaznosti sta gostovali pri domačinih gdč. Ravnihar Ksenija in Pekolj, ker so Be-Ijačani prispeli z večjim številom dam.
Gostom je tenis-sekcija Ilirije poklonila lično zastavico v klubskih barvah ter šopek cvetja na pozdravnem večeru, ki se je vršil v soboto na »Bel-levue«-ju. Ob tej priliki so se medsebojne športne vezi utrdile ter se bodo odslej redno vršili medsebojni turnirji.
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! — izborna kuhinja! — Izbrana vina! Zmerne cene!
III. DAMSKE SVETOVNE IGRE V PRAGI.
Napetozanimivi boji. — Sijajni rezultati. — Nemčija zmaga v skupni klasifikaciji. — Rekordni poset, povprečno 20—30.000 gledalcev.
Zlata Praga je doživela velike dneve. Bila je pozorišče III. damskih svetovnih iger. največjih in najštevilneje posečenih od vseh dosedanjih. 350 atletinj raznih držav in narodnosti je tekom treh dni tekmovalo za palmo zmage in ves športni svet je v tej dobi gledal na Prago. Športna ideja je beležila nov triumf in ponovno dokazala, da je sport eden najvažnejših činite-Ijev v pogledu zbliževanja narodov in utrditve medsebojnih odnošajev.
Češki narod je pravilno cenil pomen te veličastne prireditve. Sam predsednik republike, dr. T. Masaryk. je prevzel pokroviteljstvo in s tem pokazal, da zna ceniti pomen tega dogodka.
Že prvi dan damske olimpijade je bil krasen manifest in zmagovit pohod športa. Topovski streli so oznanili vko-. rakanje 17 nacij v stadion. Na čelu povorke je plapolal žolti prapor s tremi otimpiiskimi krogi — znak damskih iger. Olimpijski prapor je nosila češka rekorderka v skoku v višino Ulrichova. Sledilo je po češkem alfabetu 17 držav, vsaka s svojo državno zastavo: Anglija, Belgija, Estonska, Francija, Holandska, Italija, Kanada. Japonska, Jugoslavija, Letonska, Madjarska, Nemčija. Poljska, Avstrija, Švica, Švedska in Češkoslovaška.
S častne tribune je nagovoril tekmovalke častni predsednik svetovnih iger polnomočni minister dr. Švagrov-sky; izrekel je dobrodošlico v imenu vlade v češčini in francoščini. Za njim je govoril župan Prage dr. Baksa. Golobi pismonoši so se dvignili in ponesli vest o pričetku v svet.
Takoj nato se je pričelo tekmovanje. Radi velikega števila udeleženk, so se vršili številni pred in medteki. Od slovanskih držav je uspela edino Poljska, Čehinje in naše niso prešle preko predtekmovanj. Izjemo tvori Ljubljančanka Tratnikova (Ilirija), ki se je v skoku v višino plasirala v finale in tS11’
spričo izvrstne konkurence dosegla šesto mesto.
Najboljša atletinja prvenstva bila je amerikanska Poljakinja Stella Walsh ali kakor so jo imenovali —* Walasie-wicz. Zasedla je tri prva mesta in je postala svetovna prvakinja v vseh disciplinah sprinta.
Radi pomanjkanja prostora bomo navedli samo finalna tekmovanja.
Prvi finale v metu krogle.
V finale so prišle obe Nemki, Poljakinji ter ena Švedinja in Avstrijka. Raz-ven Švedinje, ni mogla nobena zboljšati svojega meta in je ostal vrstni red ne-izpremenjen:
L Häublein (N) 12.495 m, 2. Hermann (N) 12.12 m, 3. Perkaus (A) 11.48
m.	4. Lewin (P) 11.41 m, 5. Jasienska (P) 11.21, 6. Svensson (Š) 10.88 m.
60 m finale.
Tekmovalo je 24 tekačic in je bilo potrebno 5 predtekov in 3 medteki. Najboljši čas je dosegla Walasiewicz v
2.	predteku s 7.7 sek. V finale so prišle res samo najboljše: Walker. Hito-mi, Walasiewicz, Gelius, Kellner in Ra-dideau. Po strelu vodi Japonka do' 50 m, kjer jo preteče Gelius. ki pa mora v končnem boju za prsa prepustiti zmago Poljakinji. Svet. rek. 7.6 radi močnega protivetra ni bil dosežen.
L Walasiewicz (P) 7.7, 2. Gelius (N) 7.8, 3. Hitomi (J) 7.8, 4. Walker (Angl.), 5. Kellner (N). 6. Radideau (Franc.)
Konopacka uspešno brani naslov.
Že predtekmovanja so prinesla iznenađenja in so izpadle atletinje, ki so branile šanse za dober placement: Häublein, Perkaus. Zmagala je Poljakinja Konopacka, ki drži svetovni rekord s 39.62 m.
L Kortopacpa (P) 36.80 m, 2. Flek ' scher (n) 35.82 m, 3. Vivenza (Ital.) 35.23 m, 4. Karlson (Letonska) 34.73 ni, 5. Svensson (Šved.), 6. Weston (Angl-)-
Iznenađenje v skoku v višino.
Svetovna rekorderka Gisolf (H°' ladn.) z 1.605 m se je pri skoku poškodovala in je morala prepustiti zitia^ Nemki. Zadnje mesto je zasedla Jn^0
Mednarodni tenis-turnir Villacher Tennis-Club : SK llirila

slavlja s Tratnikovo. Najboljši stil so pokazale Gisolf in obe Angležinji. .
1. E. Braumüller (N) 1.57 m, 2. Gi-solf (Hol.) 1.57 m, 3. Notte (N) 1.53 m,
4.	Okell (Angl.) 1.50 m, 5. Milne (Artg.) 1-50 m, 6. Tratnik (Jugosl.) 1.45 m.
Švedska zastava na drogu.
17 tekmovalk je nastopilo v teku 80 m z zaprekami. Favoritinje so prišle takoj v ospredje. Najboljši čas predte-kov je dosegla Švedinja Jacobsson z 12.3. Neugodno je razočarala svetovna rekorderka Čehinja Sychrova (12.2). ki je zasedla le 4. mesto in izpadla. V 4. Predteku je imela Stefanini (Jugosl.) dobre šanse, a je padla pri peti zapreki.
V	finalu je bila izredno ostra borba
za mesta. 1. Jacobsson (Šv.) 12.4. 2. Pirch (N) 12.7, 3. Birkholz (N) 12.7, 4. Freiwald (Pol.) 12.8,	5. Nakanishi
(Jap.) 3 m zadaj, 6. Cornell (Angl.).
Tretja zmaga Poljske.
Pred in medteki na 100 m so bili ostri. Bilo je 27 tekmovalk. Walasie-wicz je z 12.6 dosegla najboljši čas v Predtekih. Medteki so prinesli senzacije: izpadli sta Japonka Hitomi in Francozinja Radideau; Gelius je v 3. med-teku porazila znamenito Poljakinjo. V finalu vodi Walasiewicz od starta do cilja.
1. Walasiewicz (P) 12.5, 2. Schuur-tnann (Hol.) 12.6, 3. Gelius (N) 12.6. 4. Hiscoock (Angl.) 12.7. 5. Ridgley (Ang.)
6.	Ter Horst (Hol.). Svet rekord: Cook (Kanada) 12 sek.
Vendar Hitomi.
V	skoku v daljavo je končno zmagala Japonka Hitomi. kar je publika sprejela z velikanskim navdušenjem. Zmaga je bila sigurna, njen najkrajši skok 5.75 m. Svetovnega lastnega rekorda 5.98 m radi utrujenosti ni dosegla, dasi je v treningu opetovano preskočila b metrov.
1. Hitomi (Jap.) 5.90 m, 2. Cornell (Ang.) 5.76 m. 3. Grime (N) 5.71 m. 4. Jacobsson (Šved.) 5.65 m. 5. Schlarp (N) 5.52 m, 6. Teitelbaum (Estonska) K38 m.
Tretjič svetovna prvakinja.
V	finalu na 200 m so nastopile samo
1	tekmovalke. Hitomi je bila od skoka 7 daljavo utrujena, Dollinger se je varovala za 800 m. Tek 200 m je bil najbolji zaseden (28 tekmovalk!) Doseže-n' časi so izvrstni: Walasiewicz in Wal-steadt (Angl.) 25.6, Schuurmann (Hol.)
Dollinger (N) 26.1. Tudi medteki Prinesli ogorčene boje. vendar so 'b časi slabši.
Po prvem napačnem sledi izvrsten j^art. Schuurmann vodi v najostrejšem fcrnpu do 10 m pred ciljem, vendar ne 'Zdrži ter jo Poljakinja v sijajnem končnem spurtu potisne na drugo mesto. (Svet. rek. Hitomi: 24.7).
1. Walasiewicz (P) 25.7, 2. Schuur-"rann (Hol.) 25.8, 3. Halstead (Angl.) 26, J- Lorenz (N)
Svetovni rekord v kopju.
Dve Nemki sta dosegli boljši rezül-od svet. rekorda, ki znaša 40.27 m.
, sc finalistinje so imele v finalu znatno °bše mete, kar je pa pripisati rrioč-nerhu vetru od zadaj.
1. Schumann (N) 42.32 m svet. rek., Hargus (N) 40.99 m isto bolje od
3.	Hitomi (Jap.) 37.01 m. 4. War-Cer (Franc.) 34.73 m, 5. Svedberg (Šv.)
' J-IBtu, 6. Rombout (Hol.) 32.78 m.
British Jack na drogu, teku na 800 m je dosegla Lunn 'ho zmago za Anglijo. Vodila je od 0]?rfa do cilja. Svetovna rekorderka in
2	')hpijska zmagovalka ga. Radke (N) Vp '16.8 ni tekmovala, ker nemški sa-
*hi hotel plačati potnih stroškov za nje,;hga moža,
(jm • Lunn (Angl.) 2:21.9, 2. Dollinger 10 ^'22, 3. Löwen (Šv.) 2:24.8, 4. Ki-(j> (b*), 5. Christmas (Angl). 6. Battu
ranc.).
^ubska štafeta — svetövni prvak.
ŠtJ redzadnja točka progräma so bile 4X100 m. V treh predtekih so PreSe:. Angbia z 49.7, Nemčija s 50.2 v .Poljsko s 50.9 ‘m Japonska z 52.4; 154.8 precJfeku f® bila Jugoslavija s y hbtja za Francijo in je izpadla.
(li]j 0 J'na(11 sfa Nemčija in Anglija vo-110 Np vseKal početka, zmagala je sigur-feti »Lmčija’ zastopana po klubski šta-^da ,DUnchen 1860«. Svet. rekord: Ka-
I
' Netečija 49.9, 2. Anglija 50.5, 3.
Poljska 50.8, 4. Japonska, 5. Francija, 6. Avstrija.
Sestri — svetovni prvakinji.
V	zadnji konkurenci damskih iger, v troboju (100 m, skok v viš. kopje) je zopet zaplapolala na zmagovalnem drogu nemška zastava. Zmagala je sestra svetovne prvakinje v skoku v višino gdč. E. Braumüller nad favoritinjo Hitomi, ki drži svet. rekord z 217 točkami.
L E. Braumüller (N) 200 točk (13.9, 1.40, 38.52), 2. Hitomi (Jap.) 194 točk (13.2, 1.40, 34.46). 3. Svedberg (Šv.) 175 točk (14. 1.46,32.86). 4. Griem (N) 167 točk (13.4. 1.46, 27.20), 5. Borsani (Ital.) 147 (13.7, 1.25. 32.35). 6. Feitel-baum (Est.) 146 (13.5, 1.20, 32.33).
Končna klasifikacija: 1. Nemčija 57 točk. 2. Poljska 26, 3. Anglija 19, 4. Japonska 13, 5. Švedska 10. 6. Holandska 9. 7. in 8. Avstrija in Italija 2, 9. in 10. Francija in Letonska 1.
Rokomet.
Finale Avstrija : Nemčija 5:4 (1:4). Nepričakovana zmaga Avstrije.
Hazena.
Jugoslavija:Poljska 9:2 (4:0), Češkoslovaška: Poljska 17:0 (10:0), finale: Češkoslovaška:Jugoslavija 8:5 (5:2).
Zaslužena zmaga Čehinj, ki so podale koristnejšo igro in so boljše streljale.
Basket-ball.
Finale:	Kanada : Francija 18:14
(14:8).
Sablanje.
V	sablanju je zmagala radi odsotnosti olimpijske zmagovalke Helene Mayer, ki je v Pragi dobila angino, njena rojakinja gdč. Soudheim pred Ma-djarsko Czipsi in Nemko Kassel.
Vesti iz klubov
SK Ilirija. (Seja poslovnega odbora dne 9. septembra.) Sprejme se novega člana Ciril Kotlušek in vzame na znanje izstop članice Marije Krombholz-Put-tick. — Sprejme se demisijo I. gospodarja g. Albina Smole in se na njegovo mesto kooptira g. Josip Pevalek. — Članom plavalne sekcije JAlvard Čer-ček in Zvonko Šušteršič se izreka strog ukor radi nediscipline pri plavalnih tekmah v Dubrovniku. — Pozivu načelstva plavalne sekcije, da odda članstvo pri kopališki blagajni vse potrebne podatke, se niso odzvali sledeči: Wohlfart. Dblehc, Pretnar, Pajnič, Tratnik. Zupančič, Sever Zlata, Demšar Majda, Meta in Vanda, Vesel. Ilovar. Robida. Skrbinšek in člani Strnad, Žvan, Trost. Medved. Jenko. Kordelič. Šušteršič. Gregorič, Grilc. Frič, Zalokar. Srebrnič, Hočevar, Tepina. Skrbinšek Miloš, Skrbinšek. Cvirn, Južnič, Črtalič, Šubic, Čadež, Kersnik. Berce. Sedej, Lorber, Ilovar, Čepin. Belčič. Mlejnik. Mihalek, Gabrovšek in Medved. Odbor poziva imenovane, da oddajo vse potrebne podatke pri blagajni kopališča najkasneje do 18. t. m., ker se bo drugače proti njim disciplinarno postopalo. — Uprava kopališča se pritožuje, da prihajajo posamezni člani plavalne sekcije v kopališče popolnoma oblečeni ne zmeneč se za ponovne opomine. Odbor opozarja prizadete. da bo v ponovnem slučaju proti njim kar najstrožje postopal. V kopališču mora vladati red in disciplina! — V torek dne 16. t. m. se vrši ob pol 21. uri v Emoni izredna plenarna seja in prosim odbornike za polnoštevilno udeležbo, ker je dnevni red zelo važen. Dospeli so novi klubski znaki in se prodaja iste po ceni Din 12 pri blagajni kopališča in blagajni kavarne Evropa. — Ponovno pozivamo članstvo, da se polnoštevilno naroči na Športni list, ker bode odbor vse svoje sklepe, v kolikor se tičejo širšega članstva objavljal v bodoče v Športnem listu.
Glavni tajnik.
Preden
si nabavite pisalni stroj, ■P oglejte si stroj
»Triumphc
Glavno zastopstvo L. ŽITNIK, Ljubljana, Kolodvorska c. 26
Telefon 34—23
Joso Goreč:
JOO in SSS
Naše vrhovne športne organizacije zbomjejo.
V zadnji številki smo poročali o kongresu, ki se je vršil v Beogradu in rešil dolgoletno krizo našega olimpijskega foruma. Potrebno je, da pregledamo malo razvoj tega našega foruma, ki mora biti v vsaki državi organizacija. ki ji pripada najvažnejša naloga, predstavljati svojo domovino na olimpijadah skrbeti, da se pribori čim večje uspehe in čim več zmag za svojo državo tam kjer se v plemeniti borbi sestanejo kulturno najpomembnejši narodi sveta.
Kakor se je po osvobojenju moralo pri nas v marsičem začeti narobe, tako se je’ tudi prvi olimpijski odbor osnoval že v letu 1919. preden je bil sport v novi državi organiziran. Ali 1920. leta je bila olimpijada v Anversi in to je povzročilo, da je dal predstavnik kraljevine Srbije v olimpijskem odboru, takratni polkovnik Djukič pobudo, da so vodilni hrvatski in slovenski športniki osnovali Jugosl. olimpijski odbor, ki naj bi vodil skrb za udeležbo naše države na olimpijadah. Prvotna oblika tega olimpijskega odbora je bila slična mednarodnemu, to je, stal naj bi izven Savezov, člani bi se imenovali iz odbora samega, vršil naj bi predvsem funkcije reprezentanta in posrednika med vlado in športniki za pridobitev materijalnih sredstev, podrobnosti pa naj bi vršili izvrševalni odbori, ki bi jih osnovali Savezi za vsako olimpijado posebej. Dogodki so pokazali, da nikakor ni bilo mogoče dobiti pri vladi potrebnih sredstev in vedno bolj se je zagovarjala misel, da mora biti JOO na sedežu vlade, vsled česar je prodrl Djukič s predlogom, za prenos sedeža v Beograd. Tam so ga prekrstili v Olimpijski komitet, ki pa je hotel preširoko razpeti svoje delovanje, za kar ni imel delavcev ter je končno tudi tam njegovo delo končalo več ali manj z neuspehom. Edini uspeh je bil, da je končno le uspelo dobiti podporo, ki pa je v veliki meri odpadla na stroške administracije. športni savezi pa so dobili mnogo premalo. To je izzvalo nejevoljo, tembolj, ker se je ta komitet tako razširil, da je imel večino v športu nepoznanih oseb, v katere športni savezi niso mogli imeti zaupanja, osobito ne, po pregledu njegovega delovanja. Zato so zahtevali’ na lanskoletnem kongresu temeljito reorganizacijo, ki je po burni debati končala s sklepom, da se izvoli novo upravo za dobo pol leta, v katerem času naj sestavijo savezi osnutek pravil za reorganizacijo tega odbora. Šele letos je bil sezvan kongres, ki je to vprašanje razčistil v tej obliki, da morejo tvoriti JOÖ samo športni savezi, ki so si pridobili članstvo mednarodnih amaterskih športnih federacij in oba naša delegata v mednarodnem olimpijskem odboru. S tem je končno odločeno in sprejeto edino pravo stališče, da je mogoča tako važna športna institucija le v popolnem skladu z merodajnimi športnimi organizacijami. Prvič je tudi Sokol aktivno sodeloval in vstopil po svojem delegatu v upravni odbor, tako, da je mogoče voditi osredotočeno vso akcijo za izvedbo naloge olimpijskega odbora.
JOO, ki je dobil na kongresu zopet svoje staro ime. ima po pravilih izključno nalogo, da se bavi z vsemi posli, ki so v zvezi za odposlanje naših športnikov na olimpijade in pa, da vzdržuje zvezo z mednarodnimi in inozemskimi olimpijskimi odbori. S tem je nastal sedaj tak položaj, da skrbe Savezi za potreben sistematski trening in pa’ primerne nastope v inozemstvu v svrho izboljšanja stopnje našega sporta, izberejo primerno državno reprezentanco za olimpijado, JOO pa mora potem staviti na razpblago primerna sredstva za trening te reprezentance in za odhod na olimpijado. Sklenilo se je na kongresu, da naj se skuša trening vsekakor omogočiti — udeležba na olimpijadi pa bo odvisna od razpdložljivih denarnih sredstev. Po surovi skici, ki se je napravila, se ceni, da bi moral dobiti JOO vsaj 2,000.000 Din. ako naj izvede program treninga in udeležbe na naslednji olimpijadi. Na olimpijadi v Ameriki naj bi nastopili, ako dobimo
zadostno sredstev:	zimski športniki,
sokoli, plavači, veslači, kolesarji, lahko-atleti, sabljači, težkoatleti. Koliko tega bo izvedljivega,- bo pokazala bodočnost. Sestavljeni odbor nudi zadostno jamstva. da moremo doseči maksimum, ki je pri nas dosegljiv. V odboru so zastopani vsi savezi, ki so interesiram na olimpijadi, v kolikor bi se pa sprejelo v program tudi ostale športe, še bo temu primerno prilagodil tudi odbor. Poleg v zadnji številki navedenega odbora tvorita odbor tudi oba delegata v CIO gen. Djukič i dr. Bučar.
Zanimivo je bilo, da se je tega kongresa udeležilo samo pet delegatov, ki so od početka delovanja olimpijskega odbora (1. 1919) delovali v tem odboru, in sicer gen. Djukič, dr. Bučar, gen. Si-movič, Nikola Boškovič in Joso Goreč.
Važna je odločitev kongresa, da se morajo vršiti vsaj 4 seje JOO letno in sicer po stalnem turnusu Beograd, Zagreb in Ljubljana: To bo velikega propagandnega pomena, pa tudi marsikatera inicijativa se bo pojavila baš vsled tega, ker bo tem sejam dan širši značaj.
Na drugi strani pa je za 18. oktobra sklican v Zagreb I. kongres Saveza športnih savezov, organizacije, v katero se je združilo enajst športnih savezov z namenom, da si ustanove forum. ki bo skrbel za vsesplošne športne potrebe, za vprašanja, ki živo interesiralo ves jugoslovanski sport, in ki jih posamezni savez ne more rešiti. Ta kongres bo skušal pripraviti smernice za najbolj pereča športna vprašanja, kot so to: Sport in šola, sport in vojska, sport in sokolstvo, šport in država ter bo obenem razpravljal o ureditvi zdravstvene kontrole športnikov in športnih vežb, visoke šole za telesno vzgojo, osnovi zakona o telesni vzgoji in zakona o športnih prostorih. Na kongresu bodo podani referati o organizaciji sporta v Jugoslaviji: medsavez-ni odbor za X. olimpijado, JOO. društvo nastavnikov telovadbe, šole in tečaji gimnastike in telesnih vaj. Program dela tega kongresa je jako obsežen. Na kongresu bodo prvič s strani vseh športnih savezov enotno formulirane potrebe današnjega športnega razvoja, ki jih tudi merodajni krogi, predvsem vlada ne bodo mogli prevzeti. Vlada sama bo dobila s tem potrebne smernice za ureditev perečih vprašanj na polju telesne vzgoje, ker so brez dvoma športne organizacije najbolj poklicane, da podajo svoje izkušnje na podlagi dosedanjega dela za razvoj sporta v narodu. Baš zadnji kongres JOO je razpravljal tudi o predlogih za zakon o telesni vzgoji v naši državi. Trije projekti so, a našim prilikam ne odgovarjajo, ker manjkajo glavni pogoji za izvedbo tega projekta — športni in telovadni učitelji in primerni prostori. Treba je začeti v temelju, pomagati pa privatni inicijativi in ji olajšati napredovanje njenega dela. Resolucija v tem smislu se je s tega kongresa predložila vladi, kateri se je stavil predlog, da se osnuje pri nas vzorno ustanovo, ki naj bi skrbela za vzgojo športnih učiteljev in napravo pravilnih športnih prostorov ter vzgajala potrebne vodje športnega dela v državi.
Vsi ti kongresi pri nas so znak. da je v sportu nastopila nova čra, ki ne vidi ] cilja svojega dela samo v tekmah in malem številu prvakov, temveč, ki išče i prave Vrednote sporta za narod kot tak ter sredstev, kako’omogočiti in razdeliti koristi sporta na maso naroda. Da država temu gibanju ne möre stati ob strani je jasno. Potrebno je vsled tega, da se delo teh kongresov tudi pfaktič-: no izkoristi ter spravi na ona mesta, j kjer more roditi uspeh.
RESTAVRACIJA
B9V9RSRI DVOR
DUNAJSKA C. 31
Nudi pristna dalmatinska in štajerska vina ter izborno kuhinjo.
Svoji k svojim!
ŠPORTNIKI.
Izredna glavna skupščina.
Na izredno glavno skupščino je prišlo precej delegatov, ki so predstavljali 28 klubov s pravom 50 glasov na skupščini.
Skupščino je otvoril predsednik dr. Pirc, imenoval zapisnikarjem g. Hey-neja, a overovateljem Zd. Šviglja in Koprivo. V verifikacijski odbor Zd. Šviglja in dr. Maraviča. Pozdravil je zborovalce in prešel na dnevni red. G. Goreč je poročal imenom upravnega odbora, da je Savez skušal ugoditi želji zadnje skupščine, da se osnujejo pod-savezi po vsem teritoriju in da Savez deluje samo preko podsavezov. Odgovori so prispeli sledeči: Srpsko planinsko društvo je predlagalo podsavez v Beogradu in v Sarajevu, Sarajevski klubi na teritoriju Ljubljanskega pod-saveza pa so razven 4 odklonili ustanovitev podsaveza za ljubljansko okrožje. V tem smislu je stavil predloge odbor. Dr. Lipovščak je predlagal, da se tudi ljubljanski podsavez osnuje ter izrazil željo-, da se tak podsavez ne osnu-
je z nasilnim glasovanjem, temveč poudarjal, da naj klubi sami uvidijo, da je treba izenačiti položaj vseh klubov saveza s tem, da se jim otvori priliko delovanja v podsavezu, Savez pa naj dela le ono delo. ki Savezu kot takemu pripada. Debata je zedinila zborovalce na kompromisni predlog, da naj se osnuje podsavez tekom sezone tako, da bo mogla redna glavna skupščina sprejeti potrebno izpremembo pravil in da bo podsavez v bodočem letu že deloval.
Nato so se sprejela enotna pravila za vse podsaveze, ki jih bodo sedaj na svojih skupščinah sprejeli in uravnali svoje delo po njih.
Dr. Lipovščak je predlagal popravo § 5 verifikacijskih določil, ki naj glasi v bodoče tako, da ne sme tekmovalec, ki prestopi iz kluba v klub, nastopiti leto dni, ako pa njegov matični klub poda pismeno izjavo, da prestopu ne ugovarja, toda ne sme nastopiti samo v dotični sezoni. Ta predlog se je sprejel.
Zborovanje je bilo s tem zaključeno. Tako dobimo Beograjski podsavez za dunavsko, moravsko in vardarsko banovino, sarajevski za drinsko, vrbasko in zetsko banovino, spomladi pa tudi ljubljanski podsavez za ljubljansko okrožje z Gorenjsko.
Mariborski zimskošportni podsavez.
Seja ožjega odbora v četrtek 18. septembra 1930 v restavraciji »Orel« v Mariboru, 11. nadstropje. Odbornike vabimo k udeležbi, ker je to zadnja seja pred občnim zborom. — MZSP - tajnik.
Drago Ulaga:
O bistvu sporta
(Nadaljevanje.)
Sport in telovadni sistemi.
Med vsemi telesnimi vajami zavzema sport prvo mesto. Katero oko se ne razveseli ob eleganci lahkoatletskih vaj? Kdo ne občuduje borbenost nogometašev ali n. pr. boksarjev? Kdo si ne želi poezije smučanja in drsanja?
Odlična stran sporta je zlasti v ele-mentarnosti in priprostosti. Tudi orodna telovadba je bila za časa Guts Muthsa (1759—1839) in Jahna (1778— 1852) naravna in življenska, danes pa je postala le preveč izumetničena. Krivo je temu dejstvo, da je preživela takoj ob začetku težko dobo: pruska vlada je namreč 1. 1819 telovadbo iz političnih razlogov prepovedala in je vsa letna telovadišča zaprla. Takrat še namreč ni bilo telovadnic. Navdušeni telovadci pa niso mogli opustiti svojih vaj in so se preselili v najrazličnejše prostore: v kleti, v sobe in dvorane. Omenjeni prostori so jim dopuščali le gojitev orodne telovadbe in to zlasti na konju, na bradlji in na drogu. V času tkzv. »Turn-sperre«, ki je trajala celih 23 let, se je telovadba bistveno izpremenila. Izgubila je svojo življenskost, izgubila - je svoj naravni stil in je postala izumetničena.
Neugodne posledice je rodilo tudi sistematiziranje, ki ga je napisal »oče šolske telovadbe« Spiess. Brez ozira na vzgojne principe in brez poznanja zakonov gibanja je napisal dve debeli knjigi, v katerih je podal vse možnosti telesnega gibanja. O tem delu je napisal znani telovadni zgodovinar dr. Neuen-dorff sledeče: »Spiessovo sistematiziranje je poizkus, kateremu bi se smejali kot igračkanju brez koristi, ako ne bi napravil v društvih in po šolah toliko škode.« Spiessov duh je bil docela v nasprotju z današnjim nazorom o telesnih vajah. Njemu je bila telovadba učna snov kakor pisanje in računanje. To pa je zgrešeno, zakaj najvišja vrednost telesnih vaj je baš razvedrilo in veselje, ki ga imamo nad gibanjem. Želimo, da bi se telovadba zopet približala sportu: kadarkoli je mogoče naj bi se vršila na prostem, vaje same pa naj bi se poenostavile.
Smotrenost in estetika gibanja.
Šport je most, ki vodi izumetničenega, s pretirano civilizacijo obdanega človeka nazaj k naravi in k naravnosti, športne vaje niso stilizirane kakor so'
n.	pr. redovne, v sportu vlada svoboda, Lahko-atletu ni predpisano, da drži glavo pokonci — ali, da iztegne roki, kadar skače v višino; vse to je pripu-
ščeno osebnemu, podzavestnemu čutu za smotrenost in za lepoto gibanja. Res je namreč, da je naravno gibanje (kot n. pr. hoja priprostega človeka) veliko bolj smotreno in ekonomsko kakor priučeno korakanje. In zanimivo je dejstvo, da je tek najboljših tekačev kakor Nurmija, Wideja ali Ritole po svojem stilu zelo zelo podoben teku poklicnih tekačev priprostih narodov, ki se niso nikoli učili tehnike teka, pač pa so zaupali svojemu zdravemu čutu za gibanje. Človeško telo je namreč tako ustvarjeno, da deluje po trajni vaji vedno bolj smotreno. Tega se zavedajo danes v lahki atletiki kakor tudi v plavanju, ko obstoja tehnika le v iskanju čimbolj ekonomskega gibanja. Da je živemu bitju že od narave dana neka samo vzgoja k smotrenosti gibanja nam najbolje priča dejstvo, da imajo n. pr. ribe idealen stil plavanja. Kdo je učil ptice letati? Kdo srne skakati? — in vendar so neprekosljive po tehniki, pa tudi po lepoti gibanja! Marsikomu se bo zdelo to razpravljanje o ekonomiji in naravnosti gibanja odveč. Vendar smo smatrali kot važno, da opozorimo na slabe strani priučenega gibanja in nasprotno, na dobre strani naravnega gibanja. S tem smo se seznanili z ume-teljnim stilom ki vlada v telovadbi in z naravnim stilom, ki vlada v sportu.
Smotrenost gibanja je v tesni zvezi z estetiko. Nesmotreno teče oni, ki dela predolge ali prekratke korake, ki
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
preveč poskakuje, ki drži roke na prsih ali, ki preveč maha itd. Smotreno pa teče oni, ki dela svoji postavi primerne korake, ki skoraj nič ne poskakuje, ki maha z rokami le toliko, kolikor je za ravnovesje telesa potrebno. O prvem tekaču bomo brezdvoma rekli, da teče okorno, nerodno, skratka: nelepo, o drugem pa, da teče lahko in lepo. Vendar je stvarna razlika med drugim tekačem le ta: prvi je potrošil za isto delo več energije, druigi pa manj. Do tega prepričanja je prišla tudi znamenita plesalka Isidora Duncan. Spoznala je, da ne obstoja lepota gibanja v izumetničenih in priučenih formah baleta, temveč v svobodnem ustvarjanju po osebnem umetniškem čutu. I. Duncan je bila prva, ki se je učila estetike gibanja od plesov primitivnih narodov. Sprostila se je lišpa in kiča in je postala predhodnica nove plesne umetnosti. Da je naravni stil gibanja lepši od izumetničenega nam priča med drugim dejstvo, da umetniki ne upodabljajo gibov iz prostih ali orodnih vaj, pač pa metanje kopja, tek, žoganje in podobno. Na olimpijski razstavi v Amsterdamu 1. 1928 smo se lahko o tem prepričali.
(Nadaljevanje sledi.)
OTO
vse potrebščine: plošče, papirje Fotogen, Agfa, Mimosa, Ilford, Herzog, 4^ Satrap i. t. d. v drogeriji
Ianitas
Ljubljana,
Dunajska cesta št. 5 in Celje
Samopomoč sodnika.
Vsi vemo: sodnik je zato tukaj, da moti igro. Res je sicer, da je bil preje sam nogometaš, tenis igralec, bokser ali bogve še kaj, kar danes sodi. Res je tudi, da je svojo panogo sporta gojil in živel v nji dolgo vrste let, ali — sedaj je postal sodnik, z drugimi besedami, pozabil je vse in se ni nič priučil. Vsak pobalin za plankami in na galeriji bi ga lahko naučil pravila in jih pozna mnogo boljše, ako že ne popolnoma. Tu in tam hoče sodniku to tudi dokazati in sicer z argumenti, ki so mu na razpolago in tako rekoč pri roki. Zgodi se, da imajo ti dokazilni argumenti obliko pesti ali kamena, ki smatrajo sodnika kot dober strelovod. V Frei-burgu na Nemškem je n. pr. pred meseci napadla pobalinska druhal sodnika Weingürtnerja, ki je v obrambi udaril nazaj (seveda je zadel napačnega) in južnonemški savez ga je obsodil na 20 mark globe. Ubogi sodnik je moral čudno zabavo pobalinov občutiti na lastni koži in listnici.
Mnogokrat pa mine potrpljenje. Ni vsak sodnik ovčica v športnem dresu, so tudi volkovi v sodniškem dresu.
V Lyerly-ju (USA) se je namreč pripetil sledeči slučaj. Dick Gilbert, pravi črni zamorec je vodil nogometno tekmo (tam igrajo zelo surovo). Gilbert je bil sicer sodnik za baseball (ameriška nacijonalna igra) in kot tak zelo priljubljen. Nogomet' se igra v Lyerly-ju samo v počitnicah in. nimajo ljudje dosti pojma o pravilili,. toliko pa vendar le, da vejo,, da sodnik ve še rpanj. Neka odločba Gilberta je vzdignila velikanski trušč. Ubogemu zamorcu se je zdela stvar preneumna, bliskoma je
potegnil iz žepa pištolo, nameril na največjega razgrajača in sprožil. K sreči krogla ni zadela. Sodnika so promptno odpeljali v kaznilnico in na njegovo mesto je stopil nov — sigurno ne boljši sodnik. Ali — in to je moralka cele zgodbe — publika je sledila vsaki odločbi sodnika s popolno mirnostjo in tišino. Mogoče so se bali, da ima tudi nadomestnik pištolo, ali pa so uvideli, da nimajo prav.
Pri nas seveda ne vladajo ameri-kanske razmere, vendar naj si publika vzame gornje k srcu in naj ne kritizira sodnikovih odločb, da sodniku ne bo treba streljati!
Kakšen nogomet smo videli na svetovnem prvenstvu v Montevideu?
(Nadaljevanje.)
Kakšen razred predstavlja Brazilija?
Naša reprezentanca je polagala osobito važnost na to, da vidi ostale reprezentance na delu in so naši igralci dobili točno presojo o višini in načinu igre vseh sodelujočih.
Predvsem je vladalo zanimanje1 za našega prvega nasprotnika Brazilijo. K sreči so Braziljanci trenirali na igrišču »Penarola«, kjer so vežbali tudi naši. Časopisi so posvečali Braziliji dolge kolone, saj so v Rio de Janeiru po vrsti premagali Uruguay, Argentino in Paraguay.
Tri dni pred tekmo so naši prvič videli Braziljance. Od 14. do 16. ure je trenirala Jugoslavija, nakar so morali prepustiti prostor Braziliji. Ta je prispela v Montevideo z dvema moštvi-ma, kar dokazuje s koliko resnostjo so se pripravljali. Igrali so na dva gola. Njihova igra je naredila na naše velik vtis. Bil je to tehnično izvrsten team, soliden v fizičnem pogledu in izredno hiter ter elastičen — pri vsem tem pa niso bili v stanu, da izvedejo.
Naši igralci so dobili vtis, da ta nasprotnik za nas ni nepremagljiv, treba bo le napeti vse sile in imeti malo porcijo ' sreče, pa bo z božjo pomočjo Ta. psihološki moment je bil za naše igralce neprecenljive važnosti za poznejše srečanje.
V igri z nami so pokazali Braziljanci kolosalno tehniko. Igra se bistveno razlikuje od načina igre Uruguaya in Argentine. Hitrost dodajanja in prenos igre je pri Braziliji mnogo boljši. Žogo se prevzame iz zraka in doda takoj naprei. Pri tem odpade vsako štopanje ako je kombinacija v toku. Visoko žogo se štopa le, ako je igralec popolnoma sam in prost ter še ni bila začeta kaka napadalna akcija. Drugače pa prevzamejo in takoj podajo vsako visoko žogo ali z glavo, ali pa z visoko dvignjeno nogo. Ako se igra po zemlji, pošiljajo Braziljanci brezhibne ostre in nizke dolge pase. V igri z glavo nimajo premca. Njih skok za žogo v zraku je nekaj izvanrednega. Nenadkri-Ijiv je bil v tem pogledu centerhalf zamorec (Fausto. Šutiranje na gol je neJ običajno čisto in sigurno. Streli so močni in razantni in v tem pogledu mnogo silnejši od naših. Braziljanci so bili poleg tega prave mačke v pogledu gibčnosti ter je naša reprezentanca uspela edinole, ker je igrala z nezlomljivo voljo in velikanskim navdušenjem.
Širite
Športni
list!