38. številka. Ljubljana, v torek 17. febrnvarja. XXIV. leto, 1891.
MM ERBIJ
Izhaja vsak dan iveiftr, i/,im',i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersko dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 K«d., za jeden mesec i gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 19 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po lOJkr.
na mesec, po       kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSit. Za oznanila plaCnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., čo so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredni'tvo in upravniStvo je v Gospodskih nlicah st. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari.
Volilni možje!
Za prihodnje volitve v državni zbor priporočamo vam Bledeče kandidate :
I.
Za kmetske občine v Bodnijskih okrajih Veli k o v e o, Pliberk , Doberla ves , Kaplja , C e-lovec, Trg:
France .TIuri.
posestnik in deželni poslanec na Jezerskem. II.
Za kmetske občine v sodnijskih okrajih Beljak, Rožek, Paternion, Podklošter, Trbiž, Boro vi je: Martin Stili p. d. Hlenifc, posestnik in župan v Št. Jauži v Rožni dolini.
Naš kandidat za Velikovško-Celovški okraj g. Fr. Muri je vsem našim volilcem že predobro znan in ga menda ne bo treba na široko priporočati. Onjeizgleden kmetovalec, veren katoličan in zvest Slovenec. On je neustrašljiv in neupogljiv, čisto neodvisen in ima srce za kmeta in sploh za Slovence. V deželnem zboru je pokazal, da zna tudi dobro govoriti, ter je nasprotnikom take povedal, da so kar umolknili in so mu še danes odgovor dolžni. Trepričani smo, da bo na Dunaji, ako bode izvoljen, še ložje kaj dosegel za nas, ker tam ne bode imel samo jednega tova rišs, kakor v Celovškem deželnem zboru, ampak tam mu bodo na struni Btali vsi slovenski poslanci Štajerski, kranjski primorski, pa tudi Dalmatinci, Čehi, Poljaki, nemški katoličani itd. — V pismu, v katerem nam je gospod Muri odgovoril, da kandidaturo prevzame, piše mej drugim: „Prav dobro spoznam, da se moje pičle duševne moči za tako imeuiten pa tudi odgovoren posel preslabe, toda, ako me glas slovenskega ljudstva v Dunajsko zbornico pokliče, hočem so za njega blagor truditi, kar bo le mogoče." Gospod Muri svoje moči prenizko ceui; mi vemo, da on dobro pozna vse politične razmere in kmetske potrebe. Pa kot moder mož on rajši men j obljubi, pa bo toliko več storil. To je lepši, kakor če kdo veliko obljubi in potem na laži ostane.
Kar se tiče druzega našega kandidata g Martina Štiha, jo tudi znan po vsem Koroškem, po Kožni dolini,  kot  poštenjak  in  mož izveden
LISTEK.
0 moderni drami.
(Konec.)
Moderna drama ima že danes mnogo zastopnikov; ona je privlačna sila in pisatelji modernih dram ter ravnatelji gledališč delajo ž njo najboljšo kupčijo. Nekoliko je prav tako, nikakor pa ni prav, tla se preveč gleda na gmotni uspeh, premalo pa na umetnostno vrednost. Toda tudi ta doba bode se očistila ter nam bode ustanovila moderno dramo, iu sicer tako, kakeršno zahteva dramatska umetnost, ne pa take, kakeršue si žele gledališki Bpekulantje.
Modernim dramatikom se je pridružil Palm z dramo: Naš prijatelj Njeklužev. Palmu ni bilo treba poseči globoko v življenje. Na površji današnjega društva videl je bolezen, katero hoče zdraviti. Videl je, kako svet lahko živi, kako nepoštenjaki oškodujejo društvo in navzlic temu in ker umejo prikrivati svoje črne duše, uživajo simpatije in ogled društva, in česarkoli se lotijo, nahajajo srečo. Nje-
v vseh rečeh. Kot dolgoletni župan, ki vse pisarijo sam opravlja, on natančno pozna težave in bremena kmetskih občin, življenje na kmetih sploh, kakoršno je in kakoršno bi ne smelo biti; on vidi, kaj je ljudem v škodo in kaj v korist; nadalje pozna politično upravo, urado-vanje itd. 0:i bo poslancem najbolje povedati znal, kje je kaj napačnega in kaj bi se dalo zboljšati. On je veren katoličan in zanesljiv slovenski domoljub, odbornik našega političnega društva, daleč na okoli znan in pogosto za dober svet naprošen. Za slovensko in katoliško stranko na Koroškem ima velike zasluge, zato srčno želimo in prosimo, naj rodoljubi vse moči napnejo, da bo izvoljen.
Tako tedaj Brno vam povedali, dragi rojaki, in posebno vam, volilni možje, katere može da vam za poslance priporočamo. Volite jih vsi brez izjeme, kajti nevarno je, glasove cepiti, ker dostikrat odloči jeden sam glas. Pojdite zato tudi vsi na volišč«*, vsak naj vzame svojo glasovnico ali p o v o-rilni list (LegitimationsBchein) seboj, brez tega ne sme voliti. Tako bote storili svojo versko in domovinsko dolžnost. Bog da j srečo! Odbor Uatoliško-pol ft i vnetja in tjospotlar-skega društva za Slovence na ICoro&ketn.
Pastirski list avstrijskih škofov.
Z Dunaja vleče zadnji čus neka ostra, nam Slovanom ne ba5 prijazna sapa. Dogodki poslednjih tednov nam ne obetajo nič dobrega. Z vso silo poskuša se narodno uprašanje potisniti i dnevuega reda, dasi narodna jeduakopravnost za nas Slovane Še daleč ni izvršena. Pred vsem se potiska naprej socijalno uprašanje, dasi vlada tudi za rešenje tega zares jako važnega vprašanja nema nobenega pravega programa. Da se hoče narodno vprašanje od riniti s socijalnim, to ni prvi poskus v na . Bilo je to že jedenkrat pod Taaffeovo vlado, in sklenila se je bila tedaj že cela vrsta socijalnih zakonov, ki so pa /»radi svoje nepraktičnosti večinoma ostali le na papirji, sicer pa ueso zadovoljili niti delavcev niti drugih stanov, ker so delo mož, kateri potreb in bed delavskega stanu niti poznali neso. Dokler bodo socijalno zakonodajo pred vsem nekako vodili grofje, kateri so hkratu tovarnarji, tako dolgo nemarno pričakovati pravega  uspeha    Tudi  ne buio
kljužev je bančui uradnik in kakeršen je on, takih ima žal vsak uarod, vsaka dežela. Ako torej hočemo poštovati Njekluževa kot def raudanta, moramo priznati, da on ni Rus. kajti on bi mogel biti tudi Nemec, Lah, Francoz, najlaže pa Cigan. Njeklužev je moderna oBeba, človek našega časa, kateri nam poraja Farkaše in sploh ljudi te vrste in žalostnega spomina. Sicer inteligenten, naobražen in fin mož, vender se ni mogel uzdržati v svojem značaji. Zapletel se je v takozvano boljše kroge, v katerih, da se človek dobro počuti, treba je visokega rojstva in bogastva. Njekluževu je nedostajalo obojega. Ako je hotel doseči poslednje, moral je krasti samo zato, da je zadostil pokvarjenim krogom, v katere se je zapletel. V bivstvu ni mogel biti Njekljužev napačen človek, kajti o raznih prilikab, osobito tedaj, ko se je hotel približati Nataši, videlo se mu je, kako žal mu je, da ni jednak pošteni deklini. V tem trenutku spoznanja predramil se je, ter ga je bolelo, da ne more iz brezdna, v katero je padel, v katero ga je vrglo pokvarjeno društvo. Njeklužev ni pokvaril društva, ampak društvo je pokvarilo njega. V popačeni družbi še takrat, ko še svet ni
biti socijalno vprašanje le sredstvo, da se ž njim odrine narodno z duevnega reda, ako se hoče kaj povoljnega doseči v tem oziru.
Tudi avstrijski škofje so se postavili na stališče, na katero se je poBtavila vlada, da bi pomagali narodno vprašanje odriniti z dnevnega reda. Izdali so povodom letošnjih volitev pastirski list, kateri je baje skovan v Pragi, a je po vsebini tak, da bi prav lahko tudi iskali njegovega spisovatelja v kaki ministerBki pisarni na Dunaji. Duh, ki veje iz tega lista, je uprav isti duh, ki veje iz komentara, katerega je objavila Duuajčanka ob razpustu državnega zbora. Da je oblika nekoliko drugačna, to se razume samo po sebi, ker škofio svojemu listu neso mogli dati isto take oblike, kakor vlada svojemu komentarju. Škofje so s tem pastirskim listom vladi storili neko uslugo, kakor so jo bili svoj čas s svojo izjavo o verski šoli v gospodski zbornici.
Na prvi pogled se bode komu morda zdelo, da izjava škofov malo preostro sodimo, a če jo bode malo pazneje čital, bode pa spoznal, da imamo prav. Res se v njej naglasa neka prijaznost, do vseh avstrijskih narodov in jim priznava opravičenost, da smejo gojiti svoj jezik in druge svoje posebnosti, ali takoj za tem se posebno naglaša;o interesi jed-notne države. Škofovski pastirski list je v dotične in o d s t a v k u z a č u d o p o d o b o n v o I i 1 n e m u oklicu nemških liberalcev, samo da malo manj jasno pove svoje mnenje. Tudi nemški liberalci ne odrekajo nam Slovanom naših pravic, a se pri tacih prilikah le sklicujejo na interese jed-notne države. Plener si je gotovo z veseljem mel svoje roke, ko je čital pastirski list avstrijskih Škofov, kajti poprej si gotovo ni mislil, da imajo nemški liberalci tako dobre zaveznike baš v avstrijskih škofih. Sedaj je pa videl, da v škofijskih palačah prav za prav veje isti duh, kakor v Praški kazini in čudno se mu je moralo zdeti, kako da se tako dolgo škofje in nemški liberalci neso podali rok, ko so v bistvu vender vsi jednih in istih mislij.
Nas škofovski list nikakor ni iznenadit, mi smo že nekaj časa slutili, da tak duh vladi v škofijskih palačah, kajti naša klerikalna glasila že nekaj časa proglašajo gojenje absolutne narodnosti za poganstvo. Vedeli smo dobro, da so za to dobila nekak migi jej od zgorej, sami na svojo roko bi se tega ne bili upali
vedel, da Njekluževa blagajnica ni v redu, ko je še blagajnik Njeklužev bil v čisbh, seznanil se je z deklico bogatega kupca, toda navadnega človeka, ki ni imel toliko naobraženosti, kolikor je imel novcev. Skrbel jo za odgojo svoje hčerke Nataše dosti dobro. Nataša se je sezuanila z Njeklužem, in ker ni mogla vedeti, kakšen je Njeklužev, in ker ga je sodila le po tem, kar je mogla videti, zaljubila se je vanj. Drugače je bilo z Njekljuzem. Poleg čustva ljubavi premagovala ga je tudi misel na doto Iskal je prilike, da jej razodene srce svoje, iu mi moramo potrditi, da je najlepši prizor Palmove drame ta, ko je Njeklužev odkril svoje srce Nataši, ko se je izpovedal, da jo 1)ubi, ali da je ni vreden.
In kaj je storila na to Nataša? Ako bi ona bila realistična", rekla bi: .Njeklužev, z Bogom 1" in bi si poiskala drugega ženina. Tako vsaj delajo realistična dekleta. Vender ona je storila drugače; od sedaj uzela je ona v roke vodstvo cele stvari, hoče rešiti Njekluževa; z novci svojega očeta hoče nadomestiti nedoBtatek v blagajnici Njekluževa in stori vse, kar le more, da to doseže. Imela je veliko
Prav lepo Be čitajo v pastirskem listu besede, da cerkev obsoja fanatično sovraštvo do druge narodnosti in da nobenemu narodu ne priznava nikake prednosti, da vse narodnosti jednako ljubi. Ali da se te besede morejo prav presojati, moramo malo pogledati v avstrijsko zgodovino poslednjih dvajsetih let. Razpori mej avstrijskimi narodi so zares obžalovati, ker slabe našo drŽavo, ali ti razjiori se ne dado drugače odpraviti, nego z izvođenjem narodne jednakopravnosti. Kaj so pa škofje do sedaj storili za izvedenje narodue jednakopravnosti? Ko so nemški liberalci zatirali nas Slovane, naše pravice teptali z nogami, za nas avstrijski škofje neso imeli srca. Nikdar neso v gospodski zbornici po vzdignili svojega uplivnega glasu, nikdar se neso tedaj za uarodno jednakopravnost oglasili po pastirskih listih Ta faktum pač najbolje karakterizuje ljubezen avstrijskih škofov do avstrijskih narodov. Sovraštvo do druzegu naroda postalo je uašim cerkvenim dostojanstvenikom še le greh, ko so Mlado-čebi v Pragi z odločnim postopanjem pokazali, da nečejo dalje dopuščati, da bi Nemci teptali pravice Češkega naroda. Pas'irski list je naperjen v prvi vrsti proti Mli.dočehom, v drogi vrsti pa proti narodnostni ideji in proti Slovanom sploh, naj se to še tako prikriva.
V pastirskem listu govori se mnogo o verski Soli. Mi ne bodemo danes tukaj razpravljali vprašanja o verski šoli sploh, o tem smo že dovolj pisali. Reci pa moramo, ua je vsacega slovanskega rodoljubu, čitavši pastirski list, minolo vsako na-udušenje za šolo, ki bi bila bolj zavisna od škofov. Ako prevladujejo taki narodni ideji sovražni nazori mej avstrijskimi Škofi, potem se noben Slovenec pač za to potegovali no sme, la bi ti možje dobili večji upliv V šoli, kajti pričakovati imamo, da bi se potem v šolah skušalo ucepiti mladini, da je ljubezen do lastnega naroda greh.
M; vemo, da bodo naš; klerikalni listi nas napadali, ker tako razmotri varno škofijski list iu nam predbacivati sovraštvo do duhovščine in cerkve, za to pa že danes rečemo, da mi nesmo sovražni dubovš&ini iu znamo ceniti njeue zasluge za naš narod, isto tako tudi spoštujemo cerkev sploh in se pokorimo škofom v čisto cerkvenih zadevah, da celo v jiolitiki bi jim radi pripczuali nekake pravice, ko bi bih kdij pokazali, da res čutijo z narodom, ko bi bili kdaj povzdignili svoj glas za naše narodne pravice. Ce se pa pridružujejo škofje našim nasprotnikom in tako rekoč nas pozivljejo, da bi se odrekli ljubezni do narodnosti svoje, če tuli morda to delajo le na ljub) višjim krogom, tedaj pa uam nihče ne sme zameriti, če se bodeno ua političnem polji z vso močjo upirali njih prikritim nakanom, kajti to zahteva od nas narodua dolžnost.
— a—
Prvi javni shod ..Slovenskega društva" v Ljubljani.
Kunec.)
Po dr, Tavčarja s splošnim odobravanjem vsprejetem govoru oglasi se na predsednikov poziv, ima li kdo kaj pripomniti, krojaški mojster gosp. M. Kune, rekoč, da on v predlagani resoluciji nekaj pogrt>ŠB< Resolucija sklicuje is sicer na Ljubljanski program, ta  pa  je ostal  deloma tajen, in
napako; bila je sicer bistra glava, toda trmoglavo dekle. In te napake ni si prisvojila v gimmui|i: ž njo je prišla na svet iu ž njo bržkone tudi umrla. Poleg tega je imela Nataša dober instinkt. Videla je da Njekluževa nekaj muči, da se je v njem nekaj zgodilo, kar je hotela izvedeti. Videla je pač to, česar vsi ravnatelji banke niso niti slutili. Ker pa si morajo iskreno ljubeča Brca vse razodetij, u p 1 i -vala je Nataša b svojo iskrenostjo in dobrodušnostjo tako močno na Njekluževa, da jej je ta odkril golo resnico.
Vse dejanje se razvija naravno. Marsikoga premoti to, da se govori čosto o novcih, ker se sploh misli, da smejo le realistični ljudje govoriti o novcih, idejalisti pa da morajo vselej, kadar si odkrivajo ljubezen, pometati novce iz žepov. Kolikor ima drama ua sebi realističnosti, isto toliko ima na sebi specifično ruskog.. Njeklužev govori po ruski, Nataša tudi, vender ne nahajamo na nobenem nič posebno ruskega. Pred očmi imamo moderne ljudi, slasti Njeklužev ima popolno pravico do tega naziva. Kar se pa Natašo tiče, nimamo pač nobenega tehtnega povoda, da  bi jo radi nje trmoglavosti
kolikor od ve, se na obrtniške zadeve tudi ni oziral, ker gospodje poslanci neso na to mislili. In vemler je rešitev socijalnega uprašaoja največje važnosti. V nas socijalno uprašanje še ni pereče, še manj pa je verska šola. Ako se torej poslednja vedno omenja, bi še bolj kazalo, boriti se s socijalnim uprašanjem in vso pozornost naklanjati mu. Povsod kaže se nazadovanje, bremena nalagajo se nam ogromna, na-silstvo kapitala postaja vedno silnejše, navzlic vsemu temu pa se za takozvanega „raalega moža" ni storilo nič.
Zato bi se govorniku zdelo umestno, da bi se v programu omenjalo tudi socijalno uprašanje, katero trka na našu vrata, in da bi se v poštev jemal obrtnikov program. Govornik naposled izjavlja, da bodo obrtniki svoje glasove dali le takemu kandidatu, ki bode tu program vsprejei. (Dobro!)
Na to odvrnil jo dr. Tavčar, da je ob sebi umevno, da bode „Slovensko drrštvo" imelo gorko srce za slovenskega kmeta in obrtnika in da bodo bodoči poslanci naši gotovo v tem zmislu delovali. Govornik z veseljem pozdravlja g. Kunca nasvet in želi, ki bi na prihodnjem „Slovenskega društva" javnem shodu, ki bode v kratkem, nastopil kdo, razvil obrtnikov program in jasno povedal, česa jim treba, katere so ujih želje iu zahteve. „Slovensko društvo" bode gotovo z veseljem podpiralo i u zago varjalo vse, kar jo potrebno slovenskim obrtnikom, zah evalo pa tudi, da so obrtniki vedno zavezniki naši, da tudi oni vsprejmo narodni naš program. (Dobro!)
Putem se je soglasno vsprejela dr. Tavčarja resolucija in g. predsednik notar Gogola zaključil je s primernim ugovorom prvi javni društveni shod, ki so je od začetka do konca vršil v izrednem soglasji. Diuštveniki razhajali so se v prijetni zavesti, da je prvi javni shod pokazal, da je javno mnenje za društvom, katero sme že sedaj o sebi rtči: Pozno sem, a sem mlado i u čvrsto. Društvo smo so ponašati, da ima korenine svoje v pristnih narodnih tleh in da sile svoje crpi iz rodne matere zemlje, da mu je prvo načelo narodna ideja iu glavni smoter obramba narodnosti našo.
Ker bode pa poleg tega društvo opreznim očesom motrilo vsa dnevna uprašanja ter prirejalo javne Bhode, na katerih se bodo razpravljale tudi socijalne, zdravstvene, tehniške in sploh vso narodnogospodarske zadeve in pojašnjevuli nazori, smemo biti preverjeni, da bodo delovanje njegovo usj)ešno, plodonosno in da bode davno zaželeno središče javnemu življenju.
Politični razgled.
V ii.iii 4* dLcžele.
V Ljubljani, 17 i'bruvarja. Uršavnozborske volitve. VBled odločitve  Praškega   županstva,   da se doklade ne uštevajo pri določitvi volilne pravice za državni zbor, j   nad 4000 malih obrtnikov v Pragi izgubilo volilno pravico. Skoro vsi  ti bi  bili volili mladočeškega  kandidata   in zatorej  ni Čudno, če sedaj   Mladočočohi   uemajo jiosebnega   upanje, da zmagajo. Spuščati se ne moremo v moritorično raz pravljanjo uprašauja, se je li zakon v tem slučaji prav tolmačil, ali omeuiti pa moramo,  da so nam znani slučaji, ko so politična oblastva na Moruvskem odločila v nasprotnem zmislu.
uvrstili mej ljudi katerih se je bati društvu, kajti nikdar ni pokazala in ni ničesar storila, da bi mi imeli v količkaj upravičenosti, kazati za njo, češ, iz takih deklet nastajajo nihilistovke | To, da jo bila odgojena v gimnaziji, ne govori za nihilizem. Nihi-listovka ne uprašuje ljubimca, ali je pošten mož ali ne; nihilistovka ne dola tako, kakor je delala Nataša, ki je bila v skrbeh radi bodočnosti. Jedno svojstvo imn, katero jo označuje, in to je vera v zboljšanje Njokluži3vegu stanja. In radi tega je gospod presojevalec tako obdolžil N stašin značaj! Nihilistovke ne bi ganila pripovest udove Pospjelove, katero je Njeklužev upropastili Gospod presojevalec tudi ni pravo pogodil, ko je trdil, da je Natašo rešil zirav razum in ljubezen do očeta. Ako se torej priznaje, da je Nataša imela zdrav razum, potem jej moramo mej ljudmi odkazati mesto, kjer so zdravi ljudje, no smemo pa je uvršČevati v društvo, katero je pokvarjeno vsled nihilizma. Tudi ni Nataše rešila ljubezen do očeta. Ne ljubezen do očeta; ampak spoznanje podlosti Njekljuževega značaja rešilo je Natašo. Ako bi bila ljubezen Natašina do očeta že s početka močnejša,  nego do
JBodoča dršavnotborska veČina, „Narodni Listy-M se nadejajo, da grof Taaffd iz levičarjev, Poljakov in nemških konservativcev ne bode vkupe spravil večine, da bode rad ali nerad moral apelovati še na Mladočehe, kateri bodo v ugodnom položaji, da bodo odločočevali v prihodnjem državnem zboru Čo tudi je mnenje „Na rodoih L;stova milo preoptiiuistično, vender smemo biti preverjeni, da nova vladna veČina ne bode posebno trdna, ker bode sestavljena iz tako različnih elementov, da bode trebalo največjega napora vzdržati jo vkupe.
Shod čeških poslancev. Glasilo šleških Čehov priporoča, da se Staro-in Mladočohi hitro dogovore o skupnem programu, po katerem bodo postopali v državnem zboru. List priporoča, da bi se se v ta namen sklical shod čeških deželnih in državnih poslancev is vseh dežel krone češke. Šleški list pač prepoveduje gluhim ušesom; da se shod sešel ne bode, to je toliko kakor gotovo.
Iteorf/atiizacija tehniških čet. Ženijske in pijonerske čete bodo baje popolnoma spojili. Dosedanji polki so bodo odpravili in v bodoče bodo tehnične čete razdeljene le v baiali-jone. Vsakemu voju dal se bode jedeu batalijon, poleg tega skrbelo se bode pa Še za tehnično čete v trdnjavah.
JPrestop /»• honredom. Ogerski častniki stalne vojske so so nedavno pozvali, da prestopijo k honvedom, katerim to ugaja. Ta poziv je na Ogerskem vzbudil veliko nevoljo. S takim prestavljenjem častnikov se otežuje avansovanje častnikom, ki bo že začeli službovanje pri honvedih, poleg tega se pa vedno manjša število ogerskih fiastnlkov v stalni vojaki Že sedaj mnogim polkom zapovedujejo neogerski častniki. Opozicija namerava zaradi omenjenega poziva intor-pelovati v zbornici. Ogri seveda se na to ne o/irajo, da je vojna uprava prisiljena prestavljati čaHtnike k honvedom iz službenih ozirov, kar hiš pri hoa-vedski vojski nedostaje dobrih častnikov.
% iijiiije države.
Xova prostozidarska loža v Bele mg radu.
V Belemgradu osnovala se je prostozidarska loža „Pobrat mu. ki bodt* podrejena veliki prostozidarski loži v Budimpešti. Prejšnja loža v Belem-gradu podrejena je Velikemu orijentu Italije. „Po-bratim" je prva loža v orijentu, ki je podrejena ogerski veliki loži in «e zatorej pripisuje njeni osnovi politična važnost. Ta loža bode sredstvo, da se bodo gospodje v Budimpešti ložje mešali v ori-jeutske zadeve.
Vstaja p Oporttt. Urttaja na Portugalskem s j je dolgo pripravljala. R'publičani se dolgo neso mogli prav sporazumeti o vsem. Nekaterniki so hoteli, da bi se proglasila republika vkupe s Španijo in se Madrid proglasil za -t dno mesto nove iberske republike. Drugi so j>a bili zato, da Portugalci zaso proglas d republiko z glavnim mestom L zbona Na zadnje so se; dogovorili, da se najprej proglasi republika, o drugem Re bodo pa pozneje dogovorili. Nabrali so bili že 20 000 frankov v ta namen, da ae začne ustaja. Iz Lizbone imel je rcpubličauski odbor naznaniti dogovorjeno recilo v tej zadevi. Oblastva so pa nekaj sumile in dotične brzojavke pridržale in tako je prišlo, da je buknil ustanek samo v Ojiortu, kamor se je brzojavka odposlala po zm >ti uli pa nalašč, da se tako izve njen namen.
Dopisi.
Is Itailovlilcc 15. februvarja. [Izv. dop.] Kaj jednacega pa šh ne kmalu, kakor se godi sedaj v nas na Gorenjskem ! Dva konservativna kandidatu, jeden boljši kot drugi — jedino ie z razločkom, da
Njekluževa, morala bi hči ubogati svojega očeta, no pa delati zoper voljo njegovo.
Samo toliko smo hoteli povedali o kritiki nove drame, katera se jo predstavljala tudi na našom odru. Nismo se ozirali na nemško kritiko (tu no mislimo na Ljubljano), in smo poštovali sumo tisto stvari, s katerimi se je pečala kritiku. Dalje nismo hoteli segati. Omenjamo pa radi, da je naš drug v kratkih, vender jasno izraženih potezah zelo dobro označil glavno stran drame. Veseli nas, da je naš leposlovni list jel presojati predstave Pri tem bi mi želeli le to, da bi se o tej stvari še več mislilo in pisalo, zlasti pa, da bi „Ljublj Zvon" Še več prostora odkazal presojevalcu slovenskih gledaliških predstav.
Še nekaj bi radi omenili, in to se tiče našega lista. Letošnja gledališka doba prinesla nam je nekuj besedi, brez katerih bi lahko pisali. Pravimo, brez katerih bi lahko pisali, ako bi hoteli. Zakaj rabimo „aplaus", „glorificirati", in kaj še vemo katero tujko, ki le pači naš govor; saj jo še dosti tujk, ki jih ne moremo zavreči.
Anton Trstenjak.
je jeden konservativec in klerikalec iz prepričanja in po odgoji, drugi pa zato, ker mu tako bolj kaže že na tem svetu, — in vender se bijemo in se bomo bili za tega in za onega, kakor bi si stala političuo diametralno nasproti. V nas in menda drugod tudi — smo za Hoheuvvarta. Ne naudušujemo se zanj, pa nemamo kandidatov, in če gospoda grofa primerjamo z Anžokovim gospodom, potem vender ni dvojbe, komu je dati prednost. Naši Gorenjci so preponosui, da bi poberali to, kar so v Gorici čez prag pomeli. Mi hočemo značajne, poštene zastopnike, ki vedo, kaj je mož beseda, ne pa tacih, za katerimi se je čulo in se Se čuje beseda, ki vse kaj druzega izraža ! Treba le našim kmetskim vo-lileem oči odpreti, potem se taki drzni poslanci ue bodo več ponavljali. Obžalujemo pa one duhovne gospode, ki Se ne vedo — kaj in kakov je „An-žokov gospod*« Prihodnjič kaj več!
Iz ffJruliovctga nn \o< ra njskcm 12. fe-bruvanja. [Izv. dop.) Dne 8. t iu. ustanovili smo v Grahovem kmetijsko podružnico za župnijo Grahovo še dokaj slovesno. Ob 2. uri popoludne naznani strel topićev, da se slavnost prične. V lepo o/.nljšani šolski sobi zbralo se te navzlic hudi burji in zametom toliko ljudstva, da je bila soba natlačeno polna. Tajuik c kr. kmetijske družbo in ob jednem potovalni učitelj kmetijstva, gosp. G. Pire, razložil je pomen slavnosti ter predaval o živinoreji in sadjarstvu. Nauduševal je posestnike, naj se teh panog kmetijstva z vso marljivostjo oprimejo, ker v ži vinarstvu in sadjarstvu je pnhodnojt slovenskega kmeta. S svojim izvrstnim govorom pridobil si je srca vseh navzočnih, in celo taki, kateri g 'spodski suknji malo ali nič ne zaupajo, zlasti v kmetijskih zadevah, katerih so, žalibog, povsod nekaj dobi — tudi taki so bili po predavanji vsi pre-drugačeni, in trdih so, da t;*ko izvrstnega predavanja neso pričakovali. Kmetijsko predavanje je pa v resnici neprecenljive vrednosti. Mnogi ravnajo se po nasvetih jmtovalnega učitelja kmetijstva, a mnogi, če tudi bo morebiti precej ue ravnajo j)o t>;h nasvetih, postanejo pa vender nekoliko bolj zaupljivi nasvetom za zboljšanje Kmetijstva ; poslednjih se pa vender umnega gospodarstva oprimejo.
Po piedavanji je gospod potovalni učitelj kmetijstva dobrohotno odgovarjal posestnikom na stavljena uprašanja o kmetijstvu. Zal, da je čas pre-hitro potekel, in se jelo mračiti. Sjdošna žel|a pa je, da bi gospod potovalni učitelj kmetijstva kmalu zopet v našo vas predavat prišel.
Za tem vršila se je volitev podružničnega odboru : Izvoljeni so bili: Predsednikom" uadučiteli Hmko Likar, namestnikom župnik gospod Ivan Šafer. Odborniki za Grahovo : Mat, Kraje iu Iv. Oblak, za Žirovnico: Fr. Remšigar iu Josip S i g m u n d, za Lipsenj: Valentin Kotnik in Josip Mekinda. Vsi so za napredek kmetijstva uneti možje.
Podružnica bode takoj delovati prtc'ela. Najprvo si bode napravila trije e in travniško brano, v spomladi pa drevesnico. Že s sumim trijerjem podružnicu kmetijstvu luhko mnogo koristi. S trijerjem čisteno žito je plevela prosto in težko, zato bode močno kalilo, brez plevela raslo in bogateje obrodilo. Kje so pa šo druge koristi, katero imajo udje od sv..je podružnice! Zato pa Vi zavedni kmetovalci, UBtunovljajte kmetijske podružnice, zaspale pa VZdramlte, da bodo začele delovati! Vsaka fara naj bi Imela svojo podružnico, a čo je premajhna, naj bi se kaki drugi pridružila ! Manjši ko je okoliš podružnice, tem boljo in lažje deluje.
K sklepu izrekam srčno hvalo tajniku c kr. kmetijske družbo gosp. Gustavu Ptrcu za izvrstno predavanje in trud. Vaši nasveti bodo gotovo dober sak rodili, kajti mnogo jih je, kateri se bodo po njih ravnali. Srčna hvala čestitim gospodom z Blok in Police, kateri so nas, v tako hudem vremenu, s svojim pohodom počastili. Živeli! t) priliki Vam radostno vrnemo. Srčna hvala pa tudi vsem dobrotnikom podružnice, sploh vsem istim, kateri so k sbivnosti in nje lepemu uspehu pripomogli. Ti pa mlada  podružnica:  rasti, cveti iu rodi  obilni Bad!
tm l-olja pod Ljubljano 14. februvarja. (Veeelica bralnega društva v Polji) Dolgo časa dremali Brno mi Poljci, zadnjo čuse začeli vender smo se gibati. Osnovuli smo si bralno društvo, katero šteje sedaj že do 40 udov. Čeravno ne veseli ta veseli korak nekaterih naših mož, vender upamo, da bode društvo imelo dosti trdnih podpor. Da jo društvo bilo potrebno, mora vender vsak pripoznati, in drugače si ne moremo tolmačiti svojeglhvnosti in oporekanja nekaterih naših mož, ka-
kor da se bojijo za za 50 kr. UBtopnine in 20 kr. mesečnga donesku v društveno blagajnico.
Društvo je napravilo dne 1. t. m. h bvojo prvo veselico, katera je bila prav mnogobrojno obiskana. Pri veselici predstavljala so je šaloigra „Župan". Pri igri pokazala sta prav dobro svoje spretne moči g. Ivan Rozin u n (župan Dolinar) in gospica Marija Vsland (Ančka, njegova hči). Želeli bi šo prav mnogokrat, da bi so pokazala omenjena dva ua odru bralnega društva. Tudi druge uloge igrale so se dobro, in sicer bolje, nego se je pričakovalo, posebno soBcd Tomaž (g. Škofic) pro-uzročil je jirav mnogo smeha mej občinstvom. Srčno želimo mlademu društvu prav mnogo uspeha in dovolj podpore, posebno sedaj v začetku.
■ .11H lik«' 15. februvurja. [Dv. dop.) Pred-pustne veselice Metliške čitalnice bile so jako živahne in dobro obiskane. Udeleževalo se je lepo število odličnega občinstva. Na Vodnikovi svečanosti bila jo dvorana primerno okrašena in gospodična M. Parma je izboruu deklamovala „Rabeljsko jezero". S tem pokazala je svoj izvrstni talent iu svojo spretnost. — Tudi samci so priredili svoj ples in tako smo imeli veliko veselic navzlic kratkemu pred pustu in hudemu mrazu.
Domače stvari.
— („S I o v e n s k e g a društva" odbor) ima jutri (sredo) ob G. uri zvečer sejo. KI u b mestnih odbornikov pa b o d t* v o 1 i I c e povabil u a shod v u e d e 1 j o o b 11. uri d o p o 1 u d n e v mestno dvorano.
— (Volitev v gorenjskih občinah.) Včerajšnji „Slovence" priobčil je pod tetu naulovoin uvoden članek, v katerem se odločno protivi grofa Ilobenvvarta kandidaturi v gorenjskih občinah, mesto njegu pa priporoča in hvali Povšeta, kakor Or6 svoj jesih. Ker nikakor no gre, da bi se grof Hohen-wart metal v isti koš z Anžokovim gospodom, bodemo, ker nam danes nedostaje prostora, jutri in morda tudi prihodnje dni pojasnili poiožaj in po zaslugah korenito ocenili „Slovenčevegaa kandidata Povšeta. To je neobhodno potrebno, da bodo volilei spoznali, kdo iu kakšen je Povše, da ne bodo kupili mačka v vreči.
— (Pri sv. Križi blizu Ljutomera) bode v nedeljo 22. februvarja ob 3. uri popoludne g. dr. Greg ore c, dosedanji državni poslanec poročal o SVOJOM delovanji in ob jednem razvil svoj program kot kandidat za državnega poslanca.
— („Slovenski jez") politično društvo na Goriškem imelo jo te dni volilni ahod na Kojskem, t. r se |e pridružilo soglasno sklepom občnega zbora „Sloge", oziroma sprejeli so se vsi kandidati, katere je postavilo društvo „Sloga" voldceui v Brdih.
— (Družbi sv. Cirilu in Metoda) je kot pokrovitelj pristopil blagorodni gospod Ivan N. Resman, pošiljajoč svoto 100 tori n to v. Iz i>i-sina, pridejanega tej svoti, naj navedemo sledečih značilnih besed: „Poznam precej dobro svojo ubogo in zato toliko milejšo mi domovino; gledal sem in gledam, kako se zatira slovanska beseda in ž njo vera naših očetov Zatorej sem nad vse cenil važnost družbe sv. Cirila in Metoda. . . Jaz nisem bil pa še nikdar bolj srečen, kakor v tem trenotku, ko mi je moč, da storim /a velemilo družbo v polni meri svojo narodno dolžnost Uspevaj vrla družini! Bog te ohrani dolgo, dolgo v prid prepuštenoga narodu ua čelu štiriporesno deteljico .... B >g te čuvaj„ ! V njega veselih in žalostnih dneh vselej neupogojenemu domoljubu izreka za doposlanin^ isto tako kot za navduševaine te besede svojo iskreno zahvalo: Vodstvo
D r u ž b e sv  Cirila in Metoda.
— („Učiteljski Tovariš"). Glasilo „Slo venskega učiteljskega društvu v  Ljubljani",  ima v 4. štev. nastopno vsebino: O zemljepisnem p »uku. (Prof.   Fr.  Orožen).    —   Podobice  v abecedniku. (Stiasnv). — Pletenje ali kvačkanje? (Marija Šerc).
— Praktična obravnava pesnice „Skopulja". (Trošt),
— Knjiga Slovenska. (Mam). — Ukazi in odredbe šolskih oblustev. — Književnost. — Listek. — Društveni vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— (Novo ji o d r užnico) družbe sv. Orila in Metoda sklenili so osnovati domoljubi pri Mali Nedelji, ter bo že ukrenili vse, česar je zato potrebno.
— (Iz Škofje loke) se nam javlja: Danes (16. t. m.) dobili smo veselo vest, da se bodo našo
okrajno sodišče koncem tekočega leta premestilo i Grada v mesto, v g. Guzelija hišo. Naše veselje je tembolj osnovano, ker je bila na ponudbo tudi Strahlova graščina v Stari Loki iu se je bUo bati, da bi se sodišče premestilo tjakaj.
— (Občina Vrhnika) je imela prebivalcev:
	Dne	Une	Torej	
Vasi	31 doc.	81, dec.	---	--
	1880.	181H).	već	manj
	333	352	19	—
Blatna Brezovica .  . .	2 S 3	297	39	—
Drenova Gorica   . . .	173	198	25	—
	138	137	—	1
Velika L'gojna.  .  . .	221	217	—	4
	1 50	171	21	—
Hrib........	543	571	28	—
Stara Vrhnika ....	448	479	31	—
	1567	1747	180	—
Mala Ligojna ....	1 10	139	—	1
Muko.......	49	64	15	—
	252	205	13	—
	191	184	—	7
	182	180	—	2
	587	601	64	— "
	374	12 1	47	—
Skupno .   . .	555(3	• j t) a 8	482	15 .
Prebivalstvo se je torej pomnožilo za 467 oseb.
— (Nov hrvatski lis t.) Došla nuni je prva številka novega lista „Cervenu Hrvatska", ki izhaja v Dubrovniku in ima nalogo braniti hrvatsko pfavo v onih krajih. Izhajal bode vsako soboto.
— (Nova pošta.) Preteklo nedeljo 15. t. m. odprla se je nova pošta v Studemcah (na Štajerskem,) ki ima zvezo s poŠto v Makolah in Poličanuh. Tudi Ima <»b jednem nabiralnico c. kr. postne hranilnice.
— (L i u to ni e r s k u Čitalnica) priredi v nedeljo 22 februvarja zvečer v gostilni g. Vsvpo-tiča veselico in vabi k obilni udeležbi Program obsega: petje moških in Ženskih zborov, sviranje C venski h tamburaše v in znano izvirno veselo gledaliSčno igro „Županova M i ci ka8.
— (Nesreča.) Koncem preteklega meseca pripravljal je kočar Jaka T. v š beniku j>ri Št. Juriji nn južni železnici v hosti drva. Pri tem padlo je neko nasekano drevo nanj tako nesrečno, da je bil pri prici mrtev.
— (Čudnu nesreča) V Novi vesi v Zagrebu palu je neka prosjakinju po stopnicah ter si zl-.mda „leseno" nogo. Prenesli ho jo v bolnico roilosrčn h bratov.
— (R a čn n h k i sklep Metliške posojilnice) za petnajsta upravno ieto Kaže dohodkov r>2<;.:><;i gld. 32 kr., izdatkov 523.895 gld. 2 kr., čistega dobička 30(19 gld. .10 kr.
Telegrami T.Slovenskemu Narodu":
Lvov 16. februvarja, Na včerajšnjem shodu volilcev ostro kritikoval dosedanji poslanec Lvovskcga mesta, Karo! Levakovski, postopanje poljskega kluba, ki je s svojo politiko prišel na kant. Na vse odločitve polj-* skega kluba je preveč upliva! Dunajevskl. Po* I jakom najbrže ne bi »de preostajalo druzega, nego stopiti v opozicijo proti vladi. Levakovski dobil je zaupnico.
Splet 17. februvarja. Avstrijsko vežbaluo brodovje semkaj dospelo, da vsprejnie nemško vojno brodovje, katero se pričakuje na 1 9. dau tega meseca.
Moskva 17. februvarja. Bran Ferdinand bil včeraj prisutan pri vojaških ve/bulnih vajah, ogledaval znamenitosti iu se odpeljal na Sprehod v okolico.
Rim 17. fchruvnrjn. „ Faiifalla" izjavlja, da je popolnoma neosnovana vest časopisu „Corriere di Napoli", da hode spomladi sestanek vladarjev Italije, Avstro - Ogerske iti Nemčije zaradi obnovitve tripelalijauce.
Atene 17. februvarja, (I/vestje Reuter-jevo:) Po zanesljivih poročilih bil je v okraji Rethvmon boj mej žandapmi in ustaško četo.
Razne vesti,
* (Najdene n o v e zlate r u de v R u s i j i.) Kakor poroča rutfci „Dan", našli ho v Ćeljsbiuskem kraji v Rusiji bogate rudnike zlata, kakoršuih je mulo na svetu.
* (titraj k leč ni ko v.) Kakor javljajo angleški listi, so iečniki v škotskih pokrajinah sklo niii, da bolo atrajkovaii. Nedavno imeli so skupščino v Edinburgu, na kateri ho ho gorko pritoževali o svojih inuterijoluih okoluostih, ter se odločili nustopiti borbo, da bi se jim povišala plača.
*»
* (Vagon za prevažanje v i n a.) Nedavno došel je v Berolin vagon, navlašč izdelan   za pre vezanje  vina.   Dosedaj je bilo prevažanje vina pri veliki vročini ali pri velikem mrazu težavno, ker je v prvem slučaji se skisalo, v drugem pa zmr/.nilo Zdaj pa bc je iznašel vagon, ki ima po leti in po zimi blizu jednako temperaturo 10—12° nad ničlo. To se doseže po leti a pomočjo ledenih omaric, po zrni i pa t rnzgrevnnjem notranjega zraka v vagonu. Stene  vagona  obšite  so  s slabimi vodilci toplote. Vagon, ki je odšel m postaje Gottenheim na Renu z 12° toplote, došel je fc.-z tri dni v Berolin, in se je notranja toplota zmanjšala mej potom samo za 2°.
IJiMlnlto areriatvo. Moll-ovo „Francosko žganje" dajo ravno tako uspešno kakor ceuo sredstvo pri protinskih in revmatičnih boleznih, ranah in ulesih. — Cena steklenici 00 kr. — Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaj t, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Mol I-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (4—8)
Piccoli-jeva esenca za želodec
jo želodec krepčujoce, razinehcujooe, zlato žilo (hemoroide) in gliste odpravljajoče zdravilno sredstvo. Steklenica 10 kr.      2 (80-4)
ta
,wmmi mr
Mtoll
za v»e leio g,l<l. ■!.<»<> ; -#.n |»ol I tli* gld. 3.80; sa      ri leta gld. l.lft.
8S
Zahvala.
Kakor že tolikrat poprej, so se tudi letos p. n. prebivalci Škofjeloškega mesta, posebno pa blag. g. Alojzij K r e u n e r, posestnik tovarne; 6. g. Ivan T o iu a ž i ć, mestni /.upnik. cč. gg. II r šn I i n k e; blag. g. dr. Škofi 6, c. kr. okrajni sodnik; blag. g. J. N. Ko culi, trgovec, in še mnogo drugih šolskih dobrotnikov' usmilili ubogo šolske mladi ic ter z < i! 111111 u: i denarnimi doneski omogočili, da se je letošnjo /.ono 86 revnih učencev z gorko obleko obdarovalo.
Vsem tem p. n. blagim dobrotnikom iu prijateljem šole se podpisano vodstvo v imenu obd trovanih učencev najpresreiiijo zahvaljuje ter izreka prošnjo, da bi si uboga šolska mladinu Su v prihodnjo ohr.oiila dobrotnikov, da bi jej s svojo blagonaklon jenostjo olajjali bedo, jej omogočili v zimskem času redno v šolo dohajati ter tako tudi pospeševali iuipredrk šole.
Vodstvo Imireduc IfjiMlak«* sol«' v ftltoji l.okl
dne ld. februvarja Ivi.
Fr. l*ifc|»u. vodja.
16. februvurJH.
Pri M»tli«l Kbnor i/, Gutmansdorfa. — Pl. Fich-tenau i/. Riidollovegii. — Grose, Barusch, Gottschald, IVogl-bof, Schiid, Etotteoberg, Ifalaborta z Dunaja.
Tri Slonu: Kou^, Fhillip iz (i;t|it/.ensteina. — Ep-atein, Felber /. Dunaja. Rudolf iz Stanislava. — Fink z Lino*. — VVit/lt-r iz Gradca, liosenherg iz Maribor.i. llaves iz Veliko Kaniže. — Kumer is Brda. — Giiuther iz GotteigADtt. — Mrtiithrer, Kruschina iz 1'rage.
Pri ju/iKm ItiitoiUorii : Skrile iz 1'eeuha. — Seli ilrer i/. Škofje Loke. — Habseli iz Celja. — llugyetz h soprogo i/. Trsta. — Kalčić iz Orešja. — Jančar od Sv Murgaretho. — Schenk i/. Velikovca. — Liechtenstein iz Hi-rlina.
Umili so > ELHi3»IJtt"i :
13 februvarja: Marija Koš, čiuovuikova žena, 31 let, Prod kosamo št. 4, za jet ko.
14. februvarja : Anton l'ogaćar, hlapec, 20 let, Hrenovo ulico št.  11, /a unotji-in možgan.
ir>. februvarja: Tcre/ija Heidricb, hišna posestnica, f>"> .et, Salendrovi; ulice št. 6, /a jetiko — Fianc Peršin, lesni agent 4h let, Dunajska 0 ata št. 30, %m napako .srčnih klopcev. — Albin (Jostič, delavčev sin, 4 leta, Hilšerjev« ulice št. 18, i a i (slabljenjem.
I.ol« rljne srećke 14. februvarja. Na Dunaji:     27,     58,     43,     47, 59. V Gradci:       48,     85,     25,       5, 49.
Meteorologično poročilo.
Čas opa- L StanJ° zovanja b"r°™t™
v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mokrimi v mm.
7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer
747'2 mm. 746 2 mm. 7470 mm.
—16-2° C
— 2 8° C
— 7 6° C
si. s/.h. si. svz. si. svz.
jasno jasno jasno
0001
Srednja temperatura —9*1°, za 6 8° pod normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 15. februvarja 1890.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu 406,338.000 gld. (— 3,802.000 gld.)
Zaklad v gotovini    . 245,017.000  .    (+        25.000   „ )
Portfelj..... 137,338.000  „    (— 1,328.000   „ )
Lombard..... 96,664,000  „    (— 2,411.000   „ )
Davka   prosta ban-
kovčna reserva .   . 48,238 000  „    (-f- 1,758.000   „ )
X>CLra.aosls:a, borza
dne* 17. februvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično pon-čihO včeraj 92 2 i 92 IB
gld.
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta......a 11015
5°/0 marčna renta .... „ P d -5 Akcijo narodno banke   . „   986 —
Kreditno akcije..... „   309 50
London........ „    114-3)
Srebro ........ „
Napol......... ,       9 08
(J. kr. cekini...... . .42
Nemške marko..... „     f6 10
4°/u državne srečke iz I. 1854       25» ghl. Državne srečke iz 1. 1804 IOo«
8gcrska zlata renta 4°/0.......105 gerska papirna renta 5°/0......101
Dunava rug. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 121 Zemlj.ohč. avstr. »•/»*/• z I». t. i zast. listi . 112
Kreditno srečke......100 «ld. 188
Kudolfovu Hrečke..... 10   „ 20
Akcijo an^lo-avstr. banke . 120 . 163 l'r;iiuwny driišt. velj. 170 gld. a. v.    .    .    . 219
gld
dano* 92 2» 92 20 110 25 102 — 988 -30 -25 114 80
- , 911
- , MS
- , 5632'/, 132 gld. — kr. 182   .   — .
35 05
80
50 20
Vsak slovenski gospodar,
ki
šc ni naročen na   i I u s t r o v a n gospodarski list ,,Kmetovalec"   s  prilogo  ,,Vrtnar",   pošlje  naj svoj
naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopošlje prvo številko brozplačno in iz katere more spteviileti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (00—15)
V najem se odda ali pa iz proste roke proda
pri okrajni cesti mej Laščami in Rlbuleo. Gostilna ima 2 sobi, 2 spalnici, čumnato, 2 obokani kleti, skedenj, stajo, svinjski hlev in jedno njivo, vse v dobrem r>tanu, in pravico za gostilno in prodajo tobaka. — Kateri žele v najem vzeti ali kupiti, oglase naj se <|« konca marca. — Kaj več pove .Tosip Poljanoo v Prapreeah. b. it. 9 pri ImHčah. _ (105-2)
Ženil bi se
mladenič na deželi, ki je v najboljših letih, ima lepo posestvo, krčmo in druge dohodke, z mlado, l8 do 25letno, dobro vzgojeno deklico, zmožno v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika, katera naj ima od lOOO gld. naprej gotovine. K ponudbi naj se priloži slika ter posije pod „H. F." upravništvu tega lista v Ljubljano. (123—1)
i
n 1
I
Naznanilo za postni čas.
Kakor že več let, dobiva se res poatnl *•»»
v znani gostilnici
i „Pri BobeDćtii" na GliDcal
j^l dobroznana
Ipolenovka (štokš)l
b iiliiintifiii doiuHciiu Iclaliui zeljna in to vsak dan iu ob vsaki uri za vsacega posebni napravljeno. — Kazen tega
droga jedila in najboljša pijača.
Obilnemu obiskovanju priporoča se naj ulj ud-
Gašper Šušteršič,
gostilničar.
neje
(122—1)
A
MaMiMdiaW*J^^
Prevzel sem začasno
ke čitalnice
ter bodem stregel vsestrausko. — S tem zagotovilom vabim naj-iiljudneje slavna društva, Častito duhovščino, tukajšnjo in vnanjo gospodo in slavno občinstvo sploh ter se priporočam
z najodliČnejšim spoštovanjem
(125-1)
VABILO
devetemu rednemu občnemu zboru
„Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani
kateri bodo
dne 22. februvarja ob 91 ■,. uri dopoludne
v zadružni pisarni.
DNEVNI K K I)
Nagovor ravnatelja. Porodio blagajniku. Poročilo nadzorstvenemu odbora. Volitev nfVnatelJBkega odbora, iu sicer: a) ravnatelja b) blagajnika, c) kontrolorja in B) dveh namestnikov, d) Volitev treh Manov v nadzorst veni odbor. b.    Predlogi druStvcnikov.
K polnoštevilni udeležbi vabi čeBtite deležnike najuljadpeje
^8—3; ravnateljski odbor.
Ljubljana, dn6 9 februvarja 1891.
m i Zm j± xr o -a.
dne 31. decembra 1890.
St.	Aktiva		BlA	kr.	Št.	Pasiva	gld.	kr.
1.	Gotovina v blagajni sklepom	leta . .	7;i4!»	21	1.	Glavni deleži (100 a 100 gld.)   .   . .	10000	_
9.	Posojila in sicer:					Opravilni duleZi   273 a 5 gld., 111 a		
	a) proti intabulacni   gld. 09662*—				2-	1 gld............	1476	—
	1)   „     menici .   . „	r,.i»-44-—			3.	Keservni fond glavnih deležev   . .	5357	89
	c)   „     menici in				4.		1521	61
	zastavnemu pismu „	16110 —	140416	—	5.		133183	40
3.	Denarji naloženi pri denarnih	zavoditi	12061	19	i'.	K«pital,/.(»■ ime obresti  hranilnih ulog>	54(57	66
4.			187	»1	7.	Dividenda opravilnih deležev.   . .	15	30
6.	Zaostale obreBti.....	.   . .	568	32	8.	Za 1. t MU naprej plačsue obreBti posojil:	1403	21
6.	Nenoravnuni prehodni znesek	•   •   • 1	8	95	9.		2161	48
			160586	58			160586	58
							1 1	
L J UHLJA NA, dno 9. februvarja 1891.
Za ravnateljski odbor:
Jnn. B*.n*>£ iu. p.      •'. Jenko ta. p.     Otom va. p.     M* M£nex m. p.     Jam. I <>»•*«»• tik m. p.
Nadzorstvo . Kmetske posojilnice 1 /inbljaiisk.• okolice" je pregledalo in primerjalo letne račune sa 1890. leto iu naznanja, da so pregledani letni račuui iu bilanca razpoloženi na spregled v zadružni pisarni, kakor to zahteva g 30, al. 4, d mit- enih pravil.
Za nadzorstveni odbor:
Mi. i k v ui. p.
**r. J os. foimjnk m. p.
Vinico 4Pgoreic m. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J oh i p N o 11 i
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne'.
1