ŽIVLJENJE IN SVET Tedenska priloga ,Jutra" Štev. 6. V Ljubljani, dne 12. februarja 1927. Leto L Dr. Zdenko Matjašič (Hamburg): Svetovno pristanišče Hamburg. V nordijskih Benetkah. Iz besede Hamburg se oglaša neka tajnostna usoda, usoda posameznikov in usoda srednje Evrope. Preko Hamburga zapusti vsako leto nešteto izseljencev Evropo, preko Hamburga prihajajo običaji novega sveta neposredno k nam. Hamburg je svobodno trgovsko mesto še izza časa srednjeveške »Hanse« in tvori samostojno državo v okvirju nemške republike; šteje malo več kot milijon prebivalcev in je pretežno trgovskega, manj industrijskega značaja. Ozemlje te države v državi je manjše kakor je mesto samo, tako, da spadajo nekateri njegovi deli, ki so dokaj veliki, že k pruski državi, tako n. pr. mesto Altona. Wandsbeck etc. — Središče Hamburga, ki se v najnovejših stavbenih načrtih imenuje »City«, je prav tako kot londonski City — središče trgovine. Leži med nabrežjem Labe in Alstre. Tu in v sosednjih okrajih notranjega mesta je celo omrežje širših in ožjih kanalov — imenujejo jih »Fleete« —, ki omogočajo, da se spravi blago z malimi motornimi čolni — Schutten — s prekooceanskih iparnikov naravnost v skladišča ali k tovarnam. Radi teh »Fleetov« je dobil Hamburg ponosno ime: »das nordisohe Venedig«. Za nekatere dele mesta je primerjava z Benetkami upravičena. Alster je mala reka, ki se izliva v Labo in ki je v Hamburgu dvakrat za-ježena, tako da tvori dva velika bazena: večji se imenuje Aussenalster, manjši je Innenalster; ipeš ju obhodiš v 2—3 urah. Okolica glavnega kolodvora, ki leži vzhodno od Alstre, ti nudi sliko svojevrstnega: življenja. Tu je drugi zabavni center; prvi je okraj St. Pauli, ki ga bomo še spoznali. Promet na glavnem kolodvora je vrlo živahen, saj prispe dnevno kakih 270 osebnih in okrog 80 tovornih vlakov. Ob obeh straneh Alstre so lepi, mirni mestni deli. ob njenih nabrežjih pa so krasne vile, gradiči in dvorci liamburških bogatašev — in teh je mnogo. Te zgradbe se prikupijo tujcu 'zaradi lepe lege nad vodo, zbofe elegance in bogastva. Navadno srečaš v teh ulicah malo pešcev% netprestano pa drče avtomobili. Prava slika bogatega mesta! Ob vzhodnem nabrežju leži fina četrt Uhlenhorst, ob zapadnem pa Harve-stehude, obe pa sta znani kot najbolj elitna hamburška okraja. Tukaj so edino občilo motorni čolni in ladje na Alstri, ki vozijo elegantno in tiho po Alsterskih bazenih in po Flee-tih; vozijo redno kakor cestna železnica. Hamburški »Wild West«. Svetloba in senca civilizacije. Zapadno od notranjega mesta je ob Labi pristaniški del; dalje proti severu pa leži St. Pauli. To je londonski White-Ghaple v manjšem obsegu. Ena sama dolga, široka ulica z neštetimi zabavišči. Tu je najprej sloviti Alka-zar, namenjen zgolj bogatim lahkoživ-cem. Lokali so silno razkošni, poglavitno atrakcijo pa tvorijo takozvane »revije«, predstave ritmičnih erotičnih plesov. Dalje je v tej ulici lepa kitajska kavarna, kjer. posedajo večinoma Kitajci, zamorci in Jajponci. Če zaviješ v postranske ulice, najdeš celo vrsto barov in drugih zabavišč. Dalje ko greš ponoči, bol'j si v temi. To je pravo velemestno gnezdišče sumljivih klativi-tezov, apašev in prostitutk. Ponoči ne vidiš redarjev; le tuintam pride patrulja n močna žena, ki je spremljala svoje* ga sina na vojnem pohodu zoper Kitaj* ce. Nekega dne je dala poklicati k sebi cesarico Haruko in jo je dolgo nago* varjala, naj se ukloni pred višjimi dr* žavnimi in dinastičnimi interesi. Ve* dela je, da je Haruka dobra, zvesta žena, ki je od srca udana njenemu si* nu. Toda cesaričina nerodovitnost je spravila v nemarnost obstoj cesarske* ga rodu in še je morala nesreča ob pravem času preprečiti. Tako je vele* vala državniška modrost, ki ne poslu* ša srca. In nesrečna žena Haruka se je udala. Asaka je odredila, da so izbrali v naj* odličnejših japonskih rodbinah dva* r.ajst lepih, zdravih in čvrstih mla* denk, ki naj bi dale cesarju otroke. Izmed najzdravejših otrok bi se izbral novorojenček moškega spola, ki bi ga cesarica Haruka priznala za svojega in bi bil z vsemi formalnostmi vpisan kot zakonski sin cesarja Mutsuhita in ce* sarice Haruke. Tako se je zgodilo. Izvoljene so bi* le same krasotice, pri izbiri pa so se sarjeva mati. natanko prevdarile njih rasne, umstve* ne in lepotne odlike, v prvi vrsti pa popolno telesno zdravje. Izmed dvanajstih priležnic je bila najlepša, najplemenitejša komaj 15 let stara Janagiwara, ki je imela mimo vseh drugih odlik in čednosti še visoko po« stavo, kar je pri Japonkah redek po« jav. Njen otrok je imel priti prvi v poštev pri izbiri prestolonaslednika med cesarjevimi nezakonskimi sinovi. Joshihitovo rojstvo. Janagiwara je povila otroka moškega spola, ki so mu dali ime Joshi* hito. Tudi druge cesarjeve priležnice so rodile s cesarjem otroke, vendar pa so skoraj vsi kmalu pomrli in celo matere so šle v grob. Čudno močna in strahotna je bila jetika, ki jo je nosil v sebi japonski cesar. L. 1912. je ce* sarja požela smrt, dve leti pozneje pa mu je sledila še cesarica Haruka. Življenje Janagiware, ki je rodila japonskega prestolonaslednika, je bilo polno tihe nesreče in materinske mu* ke. Njen sin se je vzgajal kot sin cesa* rice Haruke (v rodovniku in v diplo* matičnih spisih se ni nikoli omenilo ,Tanagiwarino ime) in mlado mater so poslali v majhno mestece pri Kiotu, kjer se je nastanila v skromni vili. Druge priležnice so smele ostati na dvoru, pestovati svoje otroke in jih vzgajati, lepo Janagiwaro pa so oro* pali vseh materinskih pravic in užit* kov. Njeno materinstvo se je pretvo* rilo v eno samo žgočo, neutešeno bo« lest. Vendar pa je prenašala svojo usodo tiho in udano. Edin žarek v te* mino njene duše je bila zavest, da je dala telo in dušo prestolonasledniku svoje domovine, dečku, ki je imel po* stati cesar svetega Nippona. Bolni cesar. Po očetovi smrti je prešla cesarska oblast na mladega Joshihita. Bil je bo* ječ, skromen, molčeč' mladenič. Nje* govo vladanje je bilo od zunaj polno uspehov, ali na znotraj so tudi njega strašile mračne sence japonskega dvo* ra. Vedel je, kdo je njegova prava ma* ti in je s cesarsko odredbo priznal skromno Janagiwaro za cesarjevo m a* ter. Odredba pa se politično ni mogla izvršiti, ker se ni dala razveljaviti iz* java cesarice Hakute, da je Joshihito njen sin. Ostala je neizvršen dinasti* čen akt, izraz gorkega človeškega ču* stva, ki se je križalo s suhimi paragra« fi in z logiko državnih zakonov. Tako je Janagiwaro zadela nova žalost. Cesar Joshihito pa ni bil nikoli zdrav. Bolezen njegovih prednikov mu je izpodjedala življenske korenine. L. 1921. ga je nadomestil kot regent se« danji japoski cesar Hirohito. Joshihito je spoznal, da se njegova smrt plazi vedno bližje. Preselil se je \z ženo vred v samoto k skromni Jana* giwari, da mu mati — najdražja med ženami — olajša zadnje dni prezgodaj ginevajočega življenja. Janagiwara mu je stregla z nezasli« šano, uprav junaško požrtvovalnostjo. In ko je dvorni maršal naznanil dvor« janom, ki so se zbrali okoli smrtne po= stelje v tihi podeželski vili, da je iz« dihnil japonski cesar, so se povesile vse glave, le ena je ostala povzdignje« na, okamenela v veliki materinski bo« lesti: glava Janagiware. Ali tudi njen materinski ponos je zlomila žalost. Po dolgih letih je šla zopet v To« kijo: na pogreb svojega sina. Odkar so jo ločili od sina, ni prestopila zidov cesarskega mesta. In po pogrebu se je vrnila daleč na deželo, med snežena polja, da v samoti počaka deklo božjo — smrt. lgnotus: »Razmnožite se kakor ribe v vodi . . . « Vprašanje razmuožitve človeštva. — Bliža se preobljudenost zemlje. — Temna bodočnost. — Socialna odgovornost za ploditev otrok. Listaš po dnevniku in prebiraš novice z vseh koncev sveta. Koliko novega prinese vsak dan in koliko je šele nezabeleženega ali našemu krogu preveč oddaljenega. Včasi pa ujameš kako vest. ki se ti ne zdi vsakdanja, ki nad-kriljuje druge in ti vzroji v glavi kot problem, kot zanimivost, ki zasluži, da jo premotriš in razmišljaš o nji. Dnevnik ti kaže svet v njegovem vsakdanjem vrvenju, v njegovi pestri raznoličnosti, dejal bi, v njegovi zbeganosti. V tihih večernih urah pa ti pride potreba, da se malce zamisliš vanj, da skušaš doumeti to ali ono reč, ki ti je obtičala v mislih in potisnila vse druge novice v ozadje. Pojdiva po sledovih takih časniških vesti k velikemu problemu, ki se tiče tebe in vsega človeštva. Pri koreninah je tvoj. v deblu narodov, v vejah človeški problem. Sredstvo zoper oploditev. Ondan smo brali, da je profesor Ha-berlandt v lnomostu iznašel preparat, izdelan iz jajčnjakov nosnih živali, ki stori drugo žival za neko dobo ne-oplodljivo. Od živali so šle misli k človeku? АЦ se bo dala iznajdba uporabiti tudi za človeka? Za žensko? — Iznajdba še ni dognana tako daleč. ali že samo vprašanje je ne- kam kočljivo. Združeno ie s človeškim občutjem sramežljivosti; stvari, ki se tičejo našega spolnega življenja, so često pokrite ali s plaščem neznanja ali s tančico hinavstva. Toda vprašanje je veliko in resno. Nihče še ni s teboj govoril o njem in nihče ti ga ni postavil tako - le: Ali se zavedaš, da prevzameš s trenutkom spočetja novega človeka nase veliko odgovornost? Si li dovolj močan, da si naložiš očetovske ali materinske dolžnosti? Zakaj ploditev je velika reč in o nji bi morali veliko razmišljati. Ne z umazanimi mislimi, ampak s čistimi srci. Ce kmet seje njivo, izbere in očisti seme, izvoli si ugoden čas in se zaveda, da opravlja veliko in sveto delo. Živinorejec je še bolj prevdaren, ko množi živino. Tu nam je vprašanje že bližje. Gre za gospodarsko stran vsakdanjega življenja. Število živine se ravna po količini sena, ki ga živinorejec sam pridela ali ki ga lahko kupi. Ne več. Tako se razmnoževanje domače živine normalizira, spravi se v neko mejo, doseže neko število. In človek? Omenili smo iznajdbo prof. fiaber-landta, ki še ni popolna, ki jo je dnevna senzacija samo napihnila. Če pa bi jo prenesli na človeka, bi se vprašali: Ali je lahko v prid kaki dobri, veliki stva- ri? Ali .ie prav, da se človek, ki. je kakor vsaka žival in rastlina, podvržen zakonu razmnožitve, normalizira v številu potomcev? Z drugimi besedami: Da oploditev žene — in tu mislimo zakonsko ženo, eno samo ženo. ki gre omikanemu človeku — ne zavisi več od naključja, temveč od zavestne volje, od izbranega trenutka. Da otrok ni toliko, kolikor tj jih »Bog da« in ki jih dostikrat ne moreš prehraniti, temveč da si sani določaš n.iili število! Vprašanje spolne vzdržnosti. Prešli srno na opolzka tla. Vprašanje ni novo. O njem se vodijo dolgotrajni prepiri. Ce vprašaš katoliškega duhovnika, te bo odločno zavrti.1 in ti bo dejal: »Bog je ukazal, naj se ljudje raz- bolj po nagonih nego po nravnih nauk li. Greš po ulici in te srečajo oči revr_ sestradanega, prezebajočesa otroka, la ga vprašaš, kako je doma, pa ti pove, da ima desetero bratov in sestric. Oče je delavec. Mati je pogosto bolna. Dva problema čutiš: socialnega in poedinče-vega. Socialne razmere so slabe: premočna je razlika med bogastvom in uboštvom. Poedinec pa. ki ima rov b >. se množi bolj nego bi se smel gleue ; a svoje socialne razmere, na svoj gos,)-: -darski položaj. Prihajajo otroci na svet, da se naužijejo same bede in nevolje. Njih oči zro žalostno v svet, ko pa odrasejo, mrko, nesrečno. Pri korenini je to tvoj problem. Ali boš imel toliko otrok, kot jih bo dalo naključje, ali pa toliko, kakor ti bodo It Od leve na desno: Bela rasa 40%, Mongoli 30%, Malajci itd. 24%, Črnci 6% celota nega človeštva. Sestava človeškega rodu. Največ je belokožcev, najmanj črncev (zamorcev). množujejo in ti, ki živiš v zakonski zve zi, ki jo je Bog blagoslovil, ne postopaj po svoji volji. Ce pa ne gre drugače, živi vzdržno in ne bo otrok. < Priznati je treba, da ima to stališče s strogo moralnega vidika veliko zase. Toda že Kristus je dejal: Kdor more razumeti, razume. Ni pa dano vsem, da bi bili popolni gospodarji samega Sebe. To so zgolj redki, redki posamezniki. Citaj povest Tolstega »Kreutzerjeva sonata« in se ti bo ražodelo to stališče v vsej svo.ii mogočni razumnosti. Ali tudi — v vsej svoji neizvedljivosti. Moramo od idej v resnično življenje. Med milijone in milijone ljudi, ki žive velevale razmere, pamet, prevdarnost? Vprašanje ni rešljivo, ali zaradi tega ga ne smeš pozabiti. Socialno, etično, narodno, človeško vprašanje je. Ce moreš, reši ga idejno. Živi vzdržno. Pogubnost «razumnega» razmnože; vanja. Ondan smo čitali v časnikih, da je francoska vlada podelila častno nagrado neki rodbini, ki se ii je rodil deseti otrok. Vest je značilna. Francoski službeni krogi očividno menijo, da je Francozov premalo in da morajo z nagradami netiti veselje do velikih rodbin. Francosko meščanstvo, ki ga je zelo veliko, tvorijo v Klavnem mali renti-jerji, ki so se oprijeli načela, da je za rodbino iz gospodarskih in iz drugih razlogov najbolje, če ima zgolj enega aR dva otroka. Tudi kmetov se je lotila ta štedljivost, morda udobnost, ka-li? Ker ie bila vlada zelo širokosrčna glede propagande takih načel in raznih umetnih pripomočkov, ki preprečijo oploditev, je šla stvar naprej. Ali nekateri Francozi so se začeli prijemati za glavo: Statistika je kazala vedno manj Pogubnost «nerazumnega» razmnože van ja. Na Angeškem promatrajo to reč nekoliko- drugače. V dnevnikih si lahko bral, da so v zgornji zbornici sprejeli nedavno zakon, kj dovoljuje, da krajevne oblasti same poduče matere revnih slojev, kako naj se varujejo prevelikega števila otrok. Anglija je bogata država. Danes je socialni red takšen, da je ondi veliko Od leve na desno: Azija 56%, Evropa 25%, Amerika 11.5%, Afrika 7%, Avstra» lija pa samo 0.5 %, kar se v naši skici ni dalo označiti. Razdelitev človeštva po kontinentih. — Največ ljudi biva v Aziji. porodov, francosko ljudstvo se je številčno bolj in bolj krčilo. Onstran Rena — v Nemčiji, pa je število porodov rastlo, nemškj narod se ie množil in škilil po francoski zemlji. Spoprijela so se stališča, vnel se je boj za in proti. Poedinec in narod sta se spoprijela. Narod hoče vojaštva, državljanov, delavcev — posamezniku se hoče udobnega življenja in razumne množitve rodu. Med svetovno vojno, ki je pokosila poldrug milijon Francozov, je šlo število porodov še boli navzdol, po vojni je nekoliko poskočilo, ali Francija še vedno razmišlja o problemu p o-p u 1 a c i j e, kakor ga imenujejo. Vprašanje poedinca in njegove rodbine se je razraslo v deblo. Narodno vprašanje ie. revščine, kjer je veliko bogastva. Dežela je silno obljudena, polna velikih mest; kmeta skoraj ni, vse sam delavec in meščan. Socialna skrb je pri Angležih premagala narodno; Anglija je bolj imperij, država kot narodno enovito ljudstvo; ima ogromne kolonije in čuti v matici — na Velikobritanskem otoku — preobljudenost. Delovnih moči je več kot dovolj. Ker je socialna zavest angleškega delavca dokaj razvita, je njegovo delo dražje od dela kolonijalnega delavca. V kolonijah so tudi sirovine, zato se ondi razvija angleška industrija. V velikih mestih je problem številne rodbine tragičen. Ne samo. da ni dohodkov za količkaj dostojno življenje, ampak tudi prostora ni. Stanovanja so draga in rodbina se mora stlačiti v ozek brlog. Zdravstveni problem mest se očitno vmešava v rodbinskega. Drugače je v premožnih slojih. Le-ti se množe racionalno; imajo malo otrok, da se bogastvo preveč ne cepi. Pomagajo si, četudi »nenravno«. Nerazumno razmnoževanje, ploditev ljudi brez smotra, brez potrebe, brez mere, slučajno očetovstvo in materinstvo nam kaže žalostne, pogubne posledice. Kriva je nepoučenost in neodgovornost. Ali je ljudi preveč ali premalo? Dva primera sta se razgalila pred nama. čitatelj. Spoznal si vso težo in odgovornost vprašanja rodbine in otrok. V naši domovini ie zadeva bolj preprosta. Jugoslavija je prostorno zadosti velika, da lahko prehrani še enkrat toliko prebivalstva. Ali tudi pri nas se že čuti — po mestih v prvi vrsti — hud boj za vsakdanji kruh. Vendar si s tem pojavom ne belimo las, ker vemo. da tiči država v težki gospodarski krizi, ki je piškav sad nesposobnih državnikov in politikov. Za nas problema depopulacije ali populacije v narodnem in socialnem smislu še ni. Obstoji zgolj posameznikov problem. Ore zlasti za takozvano evgenično stran, to se pravi, za zdrav zarod. Gre za to, ali naj plode otroke tudi bolniki, alkoholiki. spolno bolni ljudje itd., čijih potomci so izrojeni, manjvredni, breme narodu in družbi. Kreniva odtod k jedru problema. Gre za človeštvo v celoti. Nazorne slike, ki smo si jih izposodili iz »Kozmosa«, ti kažejo številčno razmerje človeških rodov. Angleški učenjak prof. Edvard M. Čast 7 cambridgske univerze je nedavno razpravljal o vprašaniu: »Ali je ljudi preveč ali premalo?« Taka-le je zadeva v njegovi luči: Na vsei zemlji živi približno 1750 milijonov ljudi in sicer: 710 milijonov belcev. 510 milijonov rumenopoltih, 420 milijonov rjavopoltih in 110 milijonov črncev. (Glej sliko.) To razmerje pa ne bo trajalo dolgo časa. ker se belopolti ljudje zelo naglo množe, med tem ko drugi zaostajajo. Tekom enega leta naraste celokupno človeštvo za en odstotek. Ker je na zemlji prostora za kakih 10.000 milijonov ljudi, se bo morala nekega dne napolniti in se bo lahko reklo: Liudi je Ш preveč. Ne da se natanko izračunati, kedaj se bo to zgodilo. Morda čez sto let, morda čez 300. Nemec Penck sodi, da čez 300 let, med tem ko meni že omenjeni angleški učenjak Čast, da bo število doseženo čez sto let. Ne prezrimo dejstva, da se danes skrbi za človeka bolj ko kedaj poprej. V vseh omikanih državah se skuša znižati umrljivost otrok in odraslih. Medicinska veda je zelo iznajdljiva v sredstvih, ki pomagajo človekovemu organizmu v naravnem boju zoper bolezni; s socialnim zdravstvom se zboljšujejo njegovi življenski pogoji in z odločnim bojem proti epidemijam in nalezljivim boleznim sploh se omejuje žetev prejšnjih morilk človeškega rodu. Izboljšane so delovne in prehranjevalne razmere. ne glede na dejstvo, da veliko ljudi še vedno ječi v senci civilizacije: v bedi, v nezdravih stanovanjih, v iz-koriščevalnem delu. Svetovna vojna je sicer pobrala dokaj lji^di in nji sledeča epidemija španske influence še več (število njenih žrtev se ceni na 15 milijonov), vendar pa se take izgube na-domeste v nekaj letih. Osem let po svetovni vojni ni več slišati, da bi primanjkovalo ljudi. Narobe. Neurejene socijalno - gospodarske razmere povzročajo povsod brezposelnost. Odtod nastaja naravna težnja po izseljevanju v manj obljudene pokrajine, v državni politiki pa kolonizacijsko stremljenje. Svitajo nove vojne. Za njimi se plazijo epidemija in lakota. Toda poglejmo v prihodnost z druge strani. Kako bo v bodočnosti? V vsaki knjigi, ki te seznanja z osnovnimi vprašanji narodno - gospodarske ali sociološke vede, lahko čitaš ime Tom, R. Malthusa. Njegovo teorijo, da se človeštvo hitreje množi kakor hrana, so učenjaki že neštetokrat zavrnili, pa se pojavlja vedno znova. Saj je res. da so se od 18. stoletja, ko je živel Malthus, razmere dokaj izpremenile in da je med tem iznašla znanost toliko novih načinov dela in preživljanja, zlasti pa izkoriščanja prirodnih sil, da se Malthusu o tem ni niti sanjalo. Ali neko jedro ima Malthusova teorija še danes: Boli ko narašča število človeštva, težja je skrb za hrano. Okrog 70 odstotkov celotne zemeljske površine sploh ne bo rodilo človeku Цапе, ker je pokrita z vodo. Samo 29% zemelj- skih tal je suhih, znaten del pa je nerodoviten. Po »Kozmosu« posneta slika ponazo-ruje to trditev. Od 146 milijonov kv. kilometrov kopna je 14% polja in vrtov, 37% travnikov in pašnikov. 23% gozdov in goščave, 26% pa pustinje in kamenja. veštvo preveč množi in da bo boj za kruh in prostor vedno trši, se ne da zatajiti. Slika, ki smo jo razvili, sega v stoletja. Pomislimo: Kako se je izpre-menil svet tekom enega stoletja? Kolikšna razlika je med letom 1827. in 1927? Ne mislimo človekove notranje strani. Ne mislimo izpremembe njego- To znači, da je produkcija hrane omejena in da se utegne v bodočnosti — čez 100 let ali še več — razviti med ljudmi še hujši boj za vsakdanji kruh. Z drugimi besedami: časi pradedo-vih idil so za večno minili. Bodočnost bo zahtevala od razmnoženega človeštva veliko več dela in truda, socialni boji bodo vedno težji, dokler se ne bodo nasprotja primerno izravnala. Vojne za prostor, za suho zemljo, ki rodi hrano, za ležišča sirovin in neizčrpanega bogastva, bodo kljub vsem dobrim željam pacifistov pustošile premagančeva tla. Te vojne bodo zmanjšale število ljudi, tembolj, ker bodo sila težke in strahotno neusmiljene. Iznajdbe, ki jih zaznamuje vojaška tehnika po svetovni vojni, prekašajo po svoji grozoti vsa dosedanja sredstva. V novo vojno bo zajet tudi najširši krog civilnega prebivalstva. Že svetovna vojna je bila težka kriza cele dežele; bodoča bo neprimerno huiša in širša. Ne obupati! Morda se zdi čitatelju slika prečrna? Nemara je računom prilito preveč domišljije. Denimo, da je ta prigovor nekoliko upravičen. Ali dejstvo, da se člo- vega mišljenja, čustev, nagonov itd. V teh je človek daleko manj izpremenljiv nego se nam zdi na videz. Toda tehnične, socialne, prehranjevalne in druge izpremembe so ogromne. Ljudje izza Napoleonovih časov bi na široko odpirali oči. če bi se bili prebudili od smrtnega sna in bi si ogledali sedanji svet? In kako bo čez sto, dvesto let? Nič ne damo na preroke. Ali so neki zakoni, ki mečejo medlo luč stoletja naprej. To je zakon razmnoževanja, zakon boja. Zakon zadoščevanja spolnemu nagonu in nagonu hraniti se. Bilo pa bi napak, če bi obtičali v teh sencah. Človek ne bo obupal, ker je bitje ki ima razum in voljo. Premagal je prirodo, premagal bo tudi človeštvo. Genijalni ljudje so utirali nova pota, genijalni ljudje bodo našli tudi v bodočnosti način, da se razvozljajo vsi težki problemi človeškega razvoja. Človeški um je že, razsvetlil marsikatero mračno dno bitja in žitja in verujemo, da ne bo omagal niti v bodočnosti. Od pračloveka, ki je živel v špiljah in si sproti iskal hrane kakor dela danes volk ali druga zver, vodi razvojna črta k človeku bodočnosti, ki si bo uredil življenje na zdravih, razumnih na- čelih. Človeku ki bo odpravil, suženjstvo dela in ga nadomestil z radostjo in svobodo ustvarjanja. Človeku, ki mu bodo sužnji nešteti stroji. Francoz Rousseau je klical nekoč človeštvo nazai v prirodo. Toda razmnoževanje človeštva, ki začenja polniti rodovitne pokrajine, nam ne omogoča poti nazaj. Predaleč je prišla civilizacija, da bi se vrnilo človeštvo v preprostost poli in gozdov. Svet se amerikanizira. V Ameriki je tudi poljedelstvo industrija. Izginjajo idile in trda doba strojev in tehničnega napredka nas vodi nekim novim, še neznanim idilam naproti. Toda poprej se morajo zgoditi veliki dogodki. Velike izpremem-be morajo nastati. Tebi, ki obnavljaš rod! Naša pot je vodila od iznajdbe prof. Haberlandta. Ustavili smo se pri velikem problemu: pri nastajanju novega človeka. Ni nam šlo za biološko, temveč za socialno stran tega problema. Nismo ga rešili, ker še ni rešljiv. Ali obrisi rešitve se že črtajo, treba bo tudi ta velik pojav racionalizirati. Človeka rodi priroda, ali človeštvo popravlja in izpopolnjuje prirodo. Za vsakdanje življenje pa imaš kažipot v sestavku češkega misleca Gamme, ki se ga spomni, ko te vabijo oči izvoljenega bitja z bleskom nerojenih bitij: »Ploditev, obnavljanje življenja, se mi zdi tako velika funkcija, da je ni funkcije, ki bi bila resnejša in odgovornejša... Otrok, nov človek, ki ga pošiljaš v življenje, je pojav velike skrivnosti. Kaj zato, če je to vsakdanji pojav, kaj statistika številk, kaj višina porodov ali možnost nesmotrene, nespametne ploditve. Dan in solnčna luč in drugi prirodni pojavi so prav tako vsakdanji, a „so kljub temu velike reči, ki presegaj© človeško misel... Življenje človeštva je usmerjeno k nekemu cilju, Ta cilj ni znan, vendar pa vevkopi 1000 m^lcS^Ž A&IKI looom «968^ AMERIKI AVCTMfll y 1000 mIX All^I looo m"959i Številčno razmerje med moškim in žensko na posameznih kontinentih. sinemo po njegovi poti sklepati, da ima življenje svoj smoter ... S tega vidika je človeško življenje čisto drugačno, kakor se ti je zdelo v neresnih urah. Vsako novo človeško pokoljenje je za korak bližje uresničenju tega cilja, vsak otrok je važen člen v neskončni verigi sil, ki delujejo za uresničenje velikolepega smotra. S tega vidika se nam kaže življenje kot resnobna naloga, ploditev otroka pa izročanje te preodgovorne naloge. Ali čutiš dovolj moči v sebi? Si li toliko močan, da daš otroku ono. kar zahteva tvoje spo- znanje in mišljenje? Ni mogoče, da bi ti bilo pošiljanje otrok v življenje brezpomembna reč; ni mogoče, da ne bi čutil na sebi težkega bremena odgovornosti, množeč ljudstvo z otroci, ki niso sposobni za življenje. Vprašanje rodbine — velike ali male, vprašanje samoomeje-vanja, vzdržnosti in čistosti, vprašanje dela za otroke, se ti pojavi v povsem drugi luči... «* * Nekateri podatki so posneti po članku «Droht eine Ubervolkerung der F.rde» v 1. štev. »Kozmosa« 1. 1927. i Slovenija v argentinskem tisku. Največji argentinski španski dnevnik »La Razon« je objavil dne 15. decembra 1926 članek o lepotah Slovenije, ki ga je spisal argentinski generalni konzul v Beogradu g. Celso D. de Barrios. Članek je opremljen s štirimi ilustracijami, ki kažejo panoramo Bleda s postaje, kraljev dvorec »Su-vobor« na Bledu, hotele ob jezeru in motiv iz parka. Pisec pravi uvodoma, da so Slovenci delaven, inteligenten, gostoljuben in omikan narod, ki šteje zgolj 4% analfabetov. Njih ozemlje je križišče važnih železniških zvez, kar daje Sloveniji velik ekonomsko-trgovinski pomen. Sama dežela je tudi prirodno bogata, polna krasnih gozdov, čijih les je sloveč in bi izdelke lesne industrije lahko uvažala tudi Argentina. Nato opisuje lepoto naše domovine z njenimi značilnimi posebnostmi (Alpe, Kras) in rekami, ki imajo veliko neizrabljenih vodnih sil. Izmed mrest navaja Ljubljano kot važno trgovsko središče in Maribor s slovečo vinorodno okolico. Posebej omenja pisec koipališča v Sloveniji . in hvali zlasti Rogaško Slatino. Značilnost naše dežele se zde tudi Argentincu cerkve po slovenskih hribih in doimah, ki pričajo o pobožnosti slovenskega ljudstva. Slovenska pokrajina je tako lepa in pestra, da trdi pisec o nji, da je »uno de los mas bel los del confcinente eu-ropeo« (ena najlepših na evropskem koti1-tinentu). Posebej opisuje lepote Bleda in blejske okolice ter ugodnosti in udobnosti, ki se nudijo tujcu. Pisec opozarja svoje rojake-turiste na Slovenijo in jim priporoča, naj si je ne ogledajo samo skozi okna mednarodnih vlakov, temveč naj izstopijo in se seznanijo natančno s to lepo, a na tujem še premalo znano deželo, ki jim lahko nudi tudi zadosten konfoTt. Z zadoščenjem smo prebrali članek g. generalnega konzula, ki je pokazal, da je velik prijatelj naše ožje domovine. Veseli tias, da imamo tudi med Argentinci prijatelja Slovencev, zato pa smo s temi vrsticami posebej opozorili našo javnost na članek v »La Razonu«. O O O A. Aškerc in dr. P. Turner. K članku, ki smo ga objavili pod zgor« njim naslovom v 4. številki »Življenja in sveta«, nam pošilja dober znanec pokojne* ga dr. Turnerja g. A. Kosi, šolski ravna« telj v p. v Središču ob Dravi, sledeče vr* stice: »iNi bila bolezen dr. Tumorja vzrok, tudi nc smrt njegovega brata v Framu, da Aš= kerc ni šel na Pohorje, ampak je bila vzrok Aškerčeva čudna nrav (občutljivost, ali kakor jo sam imenuje: komodnost). S pokojnim dr. Turnerjem sem podpisani večkrat občeval in ga obiskoval tako na njegovem domu \ Mariboru kakor tudi v Framu. Teden dni potem, ko je Aškerc kot gost dr. Turnerja zapustil Maribor, sem go* voril na njegovem domu v Mariboru, o Aškercu in o načrtu za nameravano pes» nitev »Pohorsko cvetlice«. Dr. Turner mi je pravil o tem približno sledeče: »Ne vem, ali so .vsi pesniki taki čudaki ali pa je samo Aškerc tak. Poslušaj! Vse sva že bila pripravila s prof. Koprivnikom za izlet na Pohorje, in Aškerc, ki je bil moj gost, je bil tudi voljan, iti z nama. Pa je prišlo drugače. Na dan, ko bi morali odriniti, me je čakal že navsezgodaj Aš» kerc na verandi. Po kratkem pozdravu se zadere vame, rekoč: »Jaz se odpeljem s prvim vlakom nazaj v Ljubljano. Vzrok pa je ta, кет tukaj ne morem spati; vso r.oč nisem' zatisnil očesa, a če se ne na« spim, sem popolnoma nesposoben za de« lo . . .« Prigovarjal sem mu zlepa, naj ostane, a zaman; vse ni nič pomagalo, Aš« kerc je ostal pri svojem sklepu in se odpe« ljal. In ko je prišel pozneje prof. Kopriv« ni k, že ni našel več mojega gosta Ašker« ca . . .«• Tako dr. Turner. Pozneje je bržkone za» deva »Pohorskih cvetlic« zaspala. J. G.: Od Celjabmska do Krastiojarska na strehi železniškega voza. Spomini ju Neslovenskega prostovoljca. Kolčakovska vojska se je v neredu umikala pred boljševiško armado. Prispela je čez Ural v notranjost Sibirije. Zlatoust in Jekaterinburg sta bila že v boljševiški oblasti. Grmenje topov se je slišalo tudi že v Čeljabinsku, kier je takrat taboril »Dobrovoljski puk Srba, Hrvata i Slovenaca majora Blagotića«. več dobila primernega prostora. Kaj nama je ostalo: splezala sva na streho nekega vagona sredi vlaka, kjer je že tičala kočija' poveljnika našega polka majorja Pavkovića in sva še bila vesela, da sva dobila tak nenavaden prostor. Kaj bi dal marsi'kak domačin za sedež na strehi? v Oklopni Ш Med prebivalstvom je nastala nepopisna zmeda. Hiše in posestva so hkrati izgubila vso veljavo, cene živeža so šle od ure do ure kvišku. Vse je teklo na postajo, nadejajoč se, da se bo dalo pobegniti naprej na vzhod. Večina beguncev pa je morala ostati, zakaj vozov in lokomotiv je bilo malo. Naš polk je ■naložil pisarne, bolipike, internirance in vse svoje premoženje v dolg vlak in ga dobro zastraženega trudoma odpravil naprej na vzhod. Med srečniki, ki so bili določeni za spremstvo vlaika, sva bila mimo treh drugih Slovencev tudi midva z Lojzetom L. Vsi vozovi so bili tako natlačeni z • živim in neživim blagom, da nisva 'ak »Orlik«. Bil je lep solnčen dan okrog 15. julija 1919. leta, ko smo se poslovili od Vznemirjenega Celjabinska. Ker noč ni bila hladna, sva sklenila, da prenočiva kar na strehi. Razpela sva si šotore nad kočijo ter se naslonila vsak v svojem kotu na kočijine mehke blazine. Od Urala sem je donelo zamolklo topovsko bobnenje, vlak pa je brzel v mesečini čez nepregledno ravan, mimo brezovih gozdov in dozorevajočih žitnih polj. Za nami so ostali težki, a tudi lepi spomini, pred nami pa je ležal v meglah neznanega daljni vzhod, vstajali so upi in daleč, daleč nekje — domovina, ki smo se ji koprneč bližali, čeprav smo bežali v nasprotno smer od nje. NisVa bila vajena malce preveč zračnega i;n nenavadnega ležišča. Že navse. zgodaj naju je predramilo jutranje solnce in izvabilo s svojimi gorkimi žarki v sredino dolge strehe, kjer sva si pogrnila mehke odeje in si zopet zravnala nekam zverižene ude, udajajoč se blagodejnim poljubom poletnega sobica. čez dan sva si tako skrbno izpopolnila nadstrešno stanovanje, da sva bila varna celo pred nevihto ali kako drugo nezgodo. Iz desk, ki sva si jih — po svobodnem običaju tistih dni — »izposodila« na neki postaji, sva izdelala postelje, pod njimi pa si raizpela šotore, ki sva jih močno pritrdila k deskam na strehi. Prostora je bilo zadosti za oba, čeprav naju ne štejejo med pritlikavce. Naredila sva si tudi majhno lestvico, ki je nudila kolikor toliko pripravno pot z najine čudne trdnjave. Sicer pa se za vsako malenkost nisva marala napotiti k zemljanom pod nama. Tudi samovar sva bila nekje iztaknila; sameval je med drugo šaro na strehi nekega voza v našem vlaku. Tako sva se lahko gostila najmanj trikrat na dan z gorkim čajem. Vlak pa je hitel in sopihal in že smo se bližali K u r g a n u (240 km od Če-ljabinska). Tik pred mestom nas je zatekla globoko v noči huda nevihta. Najina šotora sta kaj dobro prebila prvo preizkušnjo, ali veter je bil tako močan, da bi naju bil kmalu odnesel s šotori vred še višje kakor sva že bila. Boj s tem večnim .»boljševikom« je bil trd: uprla sva se z nogami v deske, z rokami pa sva ležeč na hrbtu krepko držala konce šotorov. V tej legi sva vztrajala toliko časa, da je nevihta ponehala. Ta izkušnja je nekoliko poparila najino skavtstvo in že sva se hotela kakorkoli stisniti v kak kotiček v vozu. Ko pa je vstalo zjutraj nad nepreglednimi ravninami čisto, solnčno jutro, ki mu je sledil krasen dan, sva pozabila tegobe minule noči in se zopet udobno vzleknila po strehi. K u r g a n 'šteje kakih 50.000 "prebivalcev, poslopja razen državnih pa so večinoma lesena, kakor v vseh ruskih mestih. Na širokih ulicah je dosti blata, ob lepih dneh pa še več prahu. V mestu imajo popolno moško in žensko gimnazijo, pet ruskih cerkva in še mohame-dansko mošejo povrh, poljski »kastjol« m protestantsko cerkev. Radi nebes tedaj niso! baš v zadregi. Mesto leži ob reki Tobol, ki ma živahen promet s severom. Kmalu je bil tudi Kurgan za nami. Po popolnoma ravni progi hitimo proti mestu P e t r o p a v 1 o v s k , kjer biva razen Rusov tudi veliko Tatarov, ki slove po vsej Rusiji kot dobri trgovci. Mesto je enkrat večje od Kurgana. Sredi je krasen park, kjer se sprehaja zvečer ob zvokih dobrega orkestra pisana množica meščanov. V paricu so točili tačas dobro črno pivo, kar nas je presenetilo, ker je bilo točenje alkoholnih pijač po vsej Rusiji takoj ob izbruhu vojne zabranjeno. Prepovedi poizneje tudi boljševiški režim ni hotel odpraviti. Vprašali smo in izvedeli, da je bila začasna vlada v Omsku, ki je takrat upravljala Sibirijo, bolj naklonjena žejnim grlom. Dovolila je vsaj točenje piva. V Petropavlovsku nismo več čutili, da je blizu fronta. Izjemne razmere so se poznale le v 'tem, da je bila postaja uprav natlačena z begunskimi in drugimi vlaki. Z Lojzetom sva se bila že dodobra udomačila vrh strehe. Nemara se ta ali oni čitatelj čudi, da naju železniška uprava ni deložirala. Vzrok je kaj preprost: Takrat so bili vsi zmedeni od strahu pred boljševiki. Na strehah številnih begunskih vlakov si videl vse polno manjšega pohištva in druge navlake, a tudi ljudje niso bili redki gostje, saj je bilo vreme izredno pripravno za tako potovanje. Sicer pa ni pretila popotniku na strehi nobena nevarnost. Na sibirski progi namreč ni predorov, loki na mostovih pa so vsaj (za par centimetrov višji od srednjevelikega pokonci stoječega popotnika. Približali smo se glavnemu mestu Sibirije Omsku. Okolica je postajala vedno lepša; na obeh straneh proge si videl krasno obdelana žitna polja, parke z visokimi brezami in vile sredi vrtov, ki bi bile v poinos tudi marsikateremu mestu v Evropi. Z mosta, čez mogočno široko reko Irtyš, se nam je odpiral di-ven razgled na lepo, moderno, na neznatnem pobočju ležeče mesto, ki pa si ga žal nismo mogli ogledati, ker smo ne-vtegoma nadaljevali vožnjo. Obstali smo na progi v bližini postaje K a i n s k , ker nismo mogli naprej zaradi množice vlakov, ki so stali pred nami in za nami. Pravkar je pridrvel po levem tiru (sibirska železnica je namreč dvotima, blokirana in opremljena z vsemi modernimi napravami) brzovlak in ubil petletno deklico,, hčerko inašega prostovoljca, ki je imel pri sebi v vozu Burjati, sibir t dolžnosti sem po navadi opravljal sam; Lojze je k večjemu pripravil drva, če je bil razpoložen, sicer pa je bil zmerom na razpolago 'z usti in želodcem. Podporočnik R., ki je imel svoje stanovanje na vrečah moke v sosednem vozu, naju je povabil včasi na požirek pristne ruske vodke, ki mu jo je preskrbel njegov rojak O. bogvekje in na kakšen način. Lojzetu so taki-le požirki očividno bolj teknili nego moj goljaž s cmoki. Če pa je bilo oboje skupaj, je bil bržčas najbolj zadovoljen. Onstran mogočne, počasne reke Ob, ki po nji plovejo velike ladje in čez katero je ralz-pet most s sedmimi orjaškimi loki, vidiš mesto Novo Nikola-jevsk. Vsi tiri ogromne postaje so zasedeni z vlaki in vsi • vlaki so prenapolnjeni z begunci, prostovoljci, Kol-čakovci, s provijantom. V mestu, ki je o pleme. Zasajeni so večinoma s smreko, borovjem in s takozvano sibirsko cedro s košato krono. Revni ljudje zbirajo storže sibirske cedre, ki imajo debela, užitna semena. Razpečavajo jih po vsej Rusiji v ogromnih količinah pod imenom »cedrovi oreški«. V postaji Tajga se odcepi proti severu lokalna železnica, ki vodi v mesto Tomsk, kjer je sedež popolnega vseučilišča, edinega v vseij Sibiriji. Skoraj mesec dni je trajala taka vožnja po neskončni sibirski ravnini. Sto-prav sredi avgusta smo prispeli v K r a s n o j a r s k ob veletoku Jeniseju. Krasnojarsk je eno najbogatejših mest v Sibiriji. Ima veliko gledališče in dolgo ulico povsem' modernih stavb. Ob Jeniseju je zgrajeno veliko pristanišče, kjer se ustavljajo mogočne ladje s severa in juga. Mesto ima več gimnazij. dokaj veliko, so imeli osrednjo upravo poljski prostovoljci, ki jih je bilo takrat več kot 30.000 mož. Razen Poljakov je bilo ondi tudi veliko Čehov, ki pa so bivali zbog večje sigurnosti kar v železniških vozovih na postaji. S Poljaki so se slabo razumeli. Naposled smo prehajali iz kultiviranih krajev za Novo Nikolajevskim v slovito sibirsko tajgo. Svet postaja hribovit, neobdelan, nepregledni gozdovi se razprostirajo tja do daljnega obzorja. ženo Rusinjo in še manjšo hčerko. Ubito deklico so umili, jo zavili v bel namizni prt, obsuii s poljskimi cvetlicami in položili v travo kraj proge. Mati je histerično jokala tik nje, čeprav jo je malo pred smrtjo še pretepavala. Zdaj jo je rešila smrt nadaljnega trpljenja, mater pa skrbi in jelze. Z Lojzetom sva bila še vedno vrh strehe in se solnčila kakor kuščarja. Opoldan in zvečer sva varila na tleh kraj proge kosilo in večerjo. Kuharjeve Na ženski gimnaziji je ravnatelj Slovenec Logar, ki živi že več kot 30 let v Rusiji. (Naj ob tej priliki omenim, da sem se v Kystymskem zavodu na Uralu seznanil z mladim ruskim inženjerjem, ki se je pisal Strmšek. Ker je mislil, da sem Slovak, — služil sem kot prostovoljec v češkoslov. legiji, — mi je pričel s ponosom pripovedovati, da 'je tudi on Slovak. V dokaz mi je pomolil krstni lrs;t svojega starega očeta. Na njegovo in moje veliko presenečenje sem dognal iz krstnega lista, ki je bil pisan še v staro-slovenskem jeziku, da je bil njegov oče — Slovenec iz Belokrajiine. Povedal sem mu, da sem tudi jaz Slovenec. Živahno se je zanimal za očetnjavo svojih prednikov. Pripovedoval sem mu o Belokra-jini, o Župančiču, o Slovencih itd. Kakor da bi vzplamtel, je postal navdušen Slovenec. Ganilo ga je do solz, ko sem mu napisal v spominsko knjigo in naic prebral neki verz njegovega rojaka Otona Župančiča. Dejal je, da bo po vojni obiskal Belokrajino.) Prebivalstvo Krasnojarska še ni očitovalo skrbi za bodočnost. Bili so lepi večeri in v div-nem mestnem parku je igrala godba 1. češkoslovaškega prostovoljskega polka. Prav ob našem prihodu v Krasno-jarsk so priredili češki Sokoli prostovoljci skupno z ruskimi Sokoli in Soko- licaini v gledališču sokolsko akademijo. Posebno -pozornost je vzbudila četvorica ruskih Sokolić z električno razsvetljenimi kiji, ki so bleščali v popolni temi. Drugi dan je bil obhod po mestu z lepimi alegoričnimi skupinami, prika-zujočimi motive iz češke in ruske zgodovine. Bila je tudi veselica s telovadbo na prostem. Zdelo se nam je, da smo zopet v domovini, na naših sokolskih prireditvali. A bilo je daleč v Sibiriji, v milovidnem Krasnojarsku. Kje si še bila, domovina?! Nekaj tini za njimi je prispel iz Ce-ljabinska v Krasnojarsk tudi naš polk. V Čeljabinsku je imel boje z boljševiki. Ubitih in vjetih je bilo 20 naših oficirjev in vojakov, med drugimi tudi poveljnik 3. bataljona kapitan Simoniič. Slovenska četa ni imela izgub. Za nadaljno pot -sva si poiskala s prijateljem Lojzetom kotiček v železniškem vozu, kjer je potovalo več drugih Slovencev. Bili smo globoko v Sibiriji in noči so postajale mrzle Zdelo se nama je tudi. da je 2064 verst (i ver-sta — 1080 m) zračne vožnje od Če-Ijabmska do Krasnojarska dovolj za »prostozračen« izlet po Sibiriji, »deželi bodočnosti«, kakor jo imenuje njen odlični poznavalec Fritjof Nansen, Naša naslovna slika. V času, ko je vlada princa Karnevala dosegla višek, ko v velikih mestih tekmu; jejo med sabo razkošne maškerade, prina* šamo sliko male, srčkane maske, ki smo jo posneli v fotografskem ateljeju «Viki /or» v Ljubljani. Slika diha vso poezijo nežne mladosti in vedrega veselja. Naj bi naši mali nezmsnki in tisočem njenih vrsts nic, ki bodo videle to sliko, sijala vse živ-ljenje vedra, nema&kirana življenjska sreča! Veliki pomen žvepla v človeškem telesu. V človeškem telesu se nahajajo tudi razne ludninske snovi, med njimi žveplo, železo, apno itd. Kdor ima premalo železa v krvi, boleha za bledico ali slabokrvnostjo; komur primanjkuje apna, se mu omehčajo kosti; otroci, ki nimajo v sebi dovolj fosforja, dobe takozvano angleško bolezen; če ti ni jod v redu, se ti nabreknejo vratne žleze in zboliš za golšo ali krofom; nekateri trde, da gre celo nastanek jetike na rovaš pomanjkanju silicija v telesu. V nemškem medicinskem listu »Miinch. Mediz. Wochenechrift« je napisal dr. Goumme prav zanimive reči o pomenu ž v e p 1 a v človeku. tPo njegovih raziskavah je obolenje za rakom v tesni zvezi s pomanjkanjem žvepla. Rak je ena izmed bolezni, ki jih povročajo motnje v izmenjavi snovi; rak se lahko razvije le tedaj, če 6