Ameriška Domovi m a /%/!/& ERI' r , Marija Kranjc-Fischinger Zelo zanimiv je spored kon-:erta: Točke so nabrane iz del ajvečjih in priznanih svetovih umetnikov-skladateljev. 1. “Bil je zaničevan” — “He /as despised” je prva točka od metnika Jurija Friderika Iaendel-a, ki je eden naj večjih lemških baročnih skladateljev. Deloval je na Angleškem kot rperni komponist in kapelnik, /irtuoz na orglah, pozneje pa se je posvetil izključno ustvarjanju velikih oratorijev. Oratorij pomeni večjo skladbo epskega ali dramatskega značaja, ki jo izvajajo solisti, zbor in orkester, ‘.oda ne kot opera, da bi pevci igrali. Po vsebini in besedilu razlikujemo d u hovne-cerkvene in posvetne oratorije. Klasična 'stvarjalca oratorija sta J. H. Haendel in J. Sebastijan Bach, ki sta bila vrstnika v času in sta se med drugim vrgla na komponiranje trpljenja Kristusovega po evangeliju. Haendel je škom-poniral oratorij Messiah — Mesija. “Bil je zaničevan” je vzeto iz tega oratorija. Naša dobra pevka Marija se zaveda, da poje na tretjo postno nedeljo in je izbrala prvo točko iz Haendelove-ga oratorija. Skladatelj je živel od 1. 1685 do 1759. 2. Dve točki sta od komponista Roberta Schumanna: “Vo- jakova nevesta — Die Soldaten-braut" in “Posvetilo —- Wid-mung”. Schumann je glasbeni mojster iz zgodnje romantike (1810-1856). Bil je mojster majhnih oblik, posebno je bil doma v otroški glasbi. 3. Skladatelj Janez Brahms ima dve pesmi na sporedu in sicer: “Dekliška pesem — Maed-chenlied” in “Tvoje modro oko — Dein blaues Auge”. Brahms je živel od 1. 1833 do 1897. V vseh časih bodo ohranile svojo vrednost nekatere njegove pesmi in predvsem omenjeni dve. Svoje pesmi je jemal iz naroda. 4. Komponist Jakob Anton Rossini je bil izbran z dvema svojima arijama, ki bosta razveseljevali občinstvo na koncertu v Clevelandu in sicer: “Kruta usoda! Ljubezen tiranka” iz o-pere LTtaliana in Algeri in “Glas pred kratkim — Una voce poco fa” iz Sevilskega brivca. Rossini je bil rojen 1. 1792 v italijanskem delu Stare Avstrije. Je svetovno znani skladatelj oper. Deloval' jfe v Bologni, na Dunaju, v Neaplju, v Parizu, kjer je tudi umrl leta 1868. Posebno znana je njegova kompozicija “Stabat. Mater — Žalostna je Mati stala”. Ravno tako je tudi opera “Sevilski brivec” svetovno delo. Iz njega bo vzela naša pevka svojo arijo “Glas pred kratkim”. Arija vedno pomeni kompozicijo za en glas in je sestavni del opere ali oratorija. 5. Komponist Samuel Barber je Amerikanec iz Pcnnsylvani-je, rojen 1. 1910, konservatorij ali višjo glasbeno šolo je študiral v Philadeiphiji. Popolnoma se je predal skladateljstvu, je a-meriški lirik in romantik; ustvaril je mnoga orkestralna dela, godalne kvartete, med drugo vojno je bil pri vojaški godbi. Opera Vanessa je bila izdana leta 1958 v New Yorku in je dobila posebno nagrado. Barber jeva je tudi pesem “Ali mora priti zima tako zgodaj ? — Must the Winter come so soon?” Na sporedu bo še Poldowske-ga “Izbrana ura — L’Heure ex-quise”. Ena skladba bo pa Four-drain-ova “Norveška pesem — Chanson Norvegienne”. Vse te točke bodo odpete v jeziku, kateremu skladba pripada: angleško, nemško, italijan- sko, francosko, norveško. Naša Marija je morala torej veliko in temeljito študirati. Resnično 'ni mala zadeva povzpeti se na višino pevske umetnosti. To pomeni šolana pevka. Koliko zanimive in prijetne spremembe bo na koncertu! Vse to kaže na redkost in na visoko stopnjo prireditve. Samo ob sebi se razume, da bo slovenska pesem imela na koncertu odlično mesto. Prikazana bosta zaenkrat dva priznana slovenska skladatelja: Skladatelj Ipavec in p. Vendelin, OFM. Dr. Benjamin Ipavec je bil rojen v Št. Juriju pri Celju 1. 1829, umrl pa je v Gradcu 1. 1909. To je bila oblagodarjena glasbena družina. Tudi njegov brat Gustav je bil zdravnik in skladatelj in tudi Gustavov sin Josip ravno tako. Od Gustava imamo najbolj znapo pesem “Planinska roža” in “Slovenec sem”. Benjamin pa se je najbolj ovekovečil s svojimi “Teharskimi plemiči”. V vseh svojih glabenih delih se je Benjamin znal približati ljudski čustvenosti. S svojimi skladbami je mogočno prebujal v o-nem času in utrjeval slovensko narodno zavest. Njegova glasba je doživeta, polna ljubke zvočnosti, jasne oblike, pa tudi izvrstne s ki a d ateljske tehnike. Marija Fišingerjeva bo zapela dve njegovi skladbi: “Iz gozda so ptice odplule ” in “Božji volek”. Posebno ljubka je druga in Marija ji da pravo razlago. Kar čuti poslušalec, kako mu božji volek — pikapolonica leze preko dlani in kako otroci poskakujejo in vriskajo, ko opazujejo na roki rdečo žuželko s črnimi pikami na hrbtu. Naša pevka to izvrstno posnema. “O Gospa, o Mati moja!” je pesem skladatelja p. Vendelina, OFM., ki nam je pevko vzgojil, ki jo je učil, da je kot pevka shodila. Za njegovo roko se je prijemala, da zdaj lahko hodi samostojno, toda vedno se še hvaležno vrača k svojemu vzgojitelju. Vest bi jo pekla, če bi se v svojih koncertih me spomnila p. Vendelina. Pa se bo tudi lahko postavila z njegovo kompozicijo. P. Vendelin je bil rojen 1. okt. 1921 na Blejski Dobravi. Rodil se je s taktirko v roki. Saj je bil njegov oče organist. Že kot otrok se je kar po notah drl in smejal. Posebno pa se je začel za glasbo zanimati, ko je leta 1939 stopil k slovenskim frančiškanom, ki vzdržujejo že stoletja prijetno tradicijo glasbe. Študirati je začel tiste “pike” že v Ljubljani. Ko je prišel v Ameriko, je najprej vodil zbor bogoslovcev v Lemontu pri Mariji Pomagaj. Do višje izobrazbe sta mu posebno pomagala pokojni provincial p. Gracijan in pa pokojni komisar p. Aleksander Urankar. Zdaj že nad deset let vodi glasbo pri fari sv. Štefana v Chicagi, poučuje petje v šoli, ima dva zbora: mladinskega in cerkvenega. Več lepih stvari je že škomponiral za svoje .pevce, tako tudi solo-pesem na čast Materi Mariji: “O Gospa, o Mati moja, spomni se, da last sem tvoja in da jaz sem tvoj otrok!” višingerjeva jo rada poje radi Matere Marije, pa tudi iz spoštovanja do dragega p. Vendelina. Na koncu koncerta bo pela Marija celo vrsto naj lepših slovenskih pesmi — cel venec, ako ne dva venca ali tri. Kolikor bo občinstvo hotelo. Spomnim se, kako smo pred leti kar koprneli, da je kdo prišel iz domovine in nam zapel: To je bil takrat mladi Tone Šu-belj, ki je kar trgal naša srca iz prsi. Potem tenorist Banovec. Kako je žvrgolel! Pa gospa Lov-šetova, znana ljubljanska sopranistka. Zdaj imamo pa svojo pevko, ki je sicer rojena Ljubljančanka, pa vzgojena tukaj v novi domovini. Zato jo moramo še bolj upoštevati, ker je dvakrat naša! Clevelandski Slovenci komaj čakate tretje nedelje v postu. Nobena žrtev ne bo prevelika, ker bo bogato poplačana, če se udeležite koncerta. Sv. Vid bo , ves v Narodnem domu, potem Sv. Lovrenc in Marija Vnebo-vzeta in Sv. Kristina. Pa Slovenci iz West Side. Tudi iz Lo-raina bodo prišli in iz Barberto-na, pa iz vse bližnje in daljne okolice velikega Clevelanda. Tudi Pittsburgh ni tako daleč. V Chicago pridejo na take prireditve vedno Slovenci iz 100 milj oddaljenega Milwaukeeja. Nedelja 13. marca je določena za redki užitek prelepe pesmi. Tako naj vsak uredi, pa bo uredil prav. Koncert ni samo za Žensko zvezo, temveč za vse Slovence! Pevske pozdrave vsem ljubiteljem petja! P. Odilo, OFM. -———o--------- —- Povprečno zadene v naši deželi vsak dan blizu 2,000 ljudi srčna kap. Siliči de Sire slovenske matere Majda, Stanonik in Stane Mrva; 9. Meksikanci 54 točk, Marta Potočnik, Tone Rus in Gabrijel Žakelj. 10. Častnik in soproga Cleveland, O. — Iz Gary, Ind., 51 točk, Urška Štepec in Mira sem prejel pismo svojega dobrega prijatelja g. Staneta Mraka, bvišega narednika v domobranskem udarnem bataljonu, doma iz vasi Brusnice pri Novem mestu. Sedaj živi že dolga leta v Gary in je dobro poznan vsem nekdanjim borcem iz Chicaga in okolice. Sporočil mi je žalostno vest, Kosem. Čestitke zmagovalcem, tistim, ki se jim sreča ni nasmehnila, obljubljamo več sreče prihodnje leto. Končno bodi izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so pomagali k lepemu uspehu tega večera, v prvi vrsti gotovo maškaram in vsem, ki so jim pomagali z nasveti in delom, nada- da mu je v domači vasi umrla j lje sodnikom, kuharicam, toča-mati in zdi se mi potrebno, da tej blagi ženi zapišem nekaj vrstip v spomin. Mrakova družina je bila znana po svoji svobo-doljubnosti in ko se je v naši dolini pojavila komunistična nevarnost, so bili Mrakovi fantje prvi, ki so se ji uprli. Mati Mrakova je svoje sinove razumela ter je vsled njihovega zadržanja veliko, veliko pretrpela. V zadnjih tednih svoje nosečnosti je bila aretirana od komunistov in odvedena na morišče, od koder jo je rešila samo drzna akcija njenega sina. Strašno doživetje pa jo je prizadelo tako, da je nesrečno porodila ter skupno s porojeno hčerko trpela do svoje smrti. Trpljenje je ni strlo, tudi ne, ko je zvedela, da je nastarejši sin France padel v borbi na Karavankah, ko se je hotel prebiti nazaj v zasužnjeno domovino. Tudi preganjanje oblastnikov po “osvoboditvi” ji ni strlo poguma in vere v pravilnost ideje njenih sinov. Naj ji bo lahka slovenska zemljica! Upam pa, da se je bodo v svoji molitvi spominjali tudi vsi nekdanji borci slavne Mrakove čete. Jože Gazvoda jem in vsem, ki so se odpovedali svoji lastni zabavi in delali za to, da je ta večer tako lepo uspel. Hvala Ameriški Domovini in radio oddaji WXEN-FM za vso naklonjenost, “Veselim Slovencem” in vsem, ki so nas obiskali ta večer. Odbor Lilije -------o-----— Demonstracije ¥ Ljubljani? New York, N.Y. — Na pustni torek so imeli, kot so mi pisali, v Ljubljani maškarado, pri kateri so nosili v sprevodu maškaro, oblečeno v frančiškana. Ta “frančiškan” je na najbolj prometnih točkah govoril in ostro napadal vlado, tako pri Figovcu, pri Ajdovščini in pred Narodnim domom. Padali so izrazi “gnila Jugoslavija” in še marsikaj drugega. . Policija je bila brez moči. Šele po par urah so prišle na pomoč nove čete in demonstrante razgnale, precej jih pa aretirale. Med tem pa so demonstranti razgrajali po mestu, ovirali promet, razbijali avtomobile in šipe, itd. Žan Homovec IZ SLOVENIJE Po Mgratbi maškaradi Cleveland, O. — V postu smo, vendar nam bo. dovoljeno par besed o maškarah in nagradni maškaradi, ki jo je priredila LILIJA na pustno soboto. Ne mislimo tega povzdigniti v pomembno kulturno prireditev, ker ni naš namen spreminjati lestvico vrednot, dasi opažamo širjenje miselnosti, da je vrednost prireditve v tem, KDO prireja. Različna mišljenja imamo o maškarah. Eno je gotovo, maškare so košček naše domovine, del naše mladosti. Lep je bil ta sobotni večer, mladina je bila vesela svoje mladosti, starejši pa smo obujali spomine na lastno mladost. “Veseli Slovenci” so igrali, da nas je kar privzdigovalo. Vso pozornost pa so uživale maškare, ki so tudi odlično skrbele za veselo razpoloženje. Bilo jih je več kot kdajkoli, zelo lepe masike in kostimi ter izredno posrečene zamisli. LILIJA je dala 19 nagrad v skupni vsoti $120 za najlepše maske, oziroma najboljše zamisli, da da vsaj skromno priznanje tem, zavedajoč se, da ne more poplačati truda in stroškov, ki so ga te imele. Sodni zbor, ki mu je bila poverjena ocenitev mask, zamisli in razdelitev nagrad, se je znašel pred težko nalogo, a priznati mu moramo, da je to častno rešil. Sodni zbor so sestavljali Eda Vovk, Milko Pust, Jože Košir, France Zalar in Ivan Hauptman. Ker so sodili po točkah, bomo omenili te, kot so bile dosežene. Prvo mesto, oziroma nagrada, Družina, 98 točk od 100 dosegljivih, oče Olga Petek, mati Maks Jerič, šestorčki-dojenčki: Mary Maršič, Slava Pust, Marija Jaz-binšek, Blanka Tonkli, Helena Gaser in Poldi Bojc; 2. mesto Sladoledar 95 točk, Božo Pust; 3. Trije mušketirji 84 točk, Blažena Mihelič, Helena Mihelič im Lojze Zabukovnik; 4. Arabca 79 točk, Lilija Potočnik in Mar-čelo Lumpert; 5. Rimljana 77 točk, Bernardka Mejač in Tone Mrva; 6. TV zvezdi 71 točk, Marjanca Dragar in France Jenko; 7. Princ itn princeza 68 točk, Marjetka Zajec in Ivan Zupančič; 8. Cirkuškg dvojica 65 točkt Odprava viz z Italijo Včeraj je stopil v veljavo dogovor o ukinitvi viz med Italijo in Jugoslavijo, podpisan 21. februarja v Rimu. Na osnovi sporazuma se bo lahko vsak državljan omenjenih držav mudil izven svoje države 90 dni. Kdor bi se hotel zaposliti v eni izmed o-beh držav, mora še vedno iskati vizo za delo, ki pa je poslej brezplačna. Od odprave vize bodo imeli praktično korist le Italijani, v Jugoslaviji namreč še vedno velja predpis, da mora vsak državljan pred odhodom v tujino zaprositi za izhodno-povratno vizo. Na ta način oblasti lažje nadzirajo gibanje svojih državljanov. Da je to omejevanje o-sebne svobode, je jasno, a pomoči zoper to ni, dokler vlada v Jugoslaviji komunistična diktatura. Obsojajo ameriški poseg v Vietnam Titova vlada je bila med tistimi, ki je vztrajno zagovarjala prekinitev letalskih napadov na Severni Vietnam, kot pot k mirovnim pogajanjem. Ko je predsednik Johnson po 35 dneh, ki niso odprli nobene poti k razgovorom, ukazal obnovo letalskih napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu, so v Belgra-du uradno izjavili, da “tega ni mogoče na noben način opravičiti ter da je vlada ZDA s tem prevzela težko odgovornost pred vsem človeštvom”. Za preko 60 milijonov dolar jev blaga v Ameriko Jugoslavija je lani izvozila v Združene države raznega blaga v skupni vrednosti preko 60 milijonov dolarjev, kar je okoli, 25% več kot v letu 1964. Celoten jugoslovanski izvoz naj bi znašal preko bilijon dolarjev-vrednosti. Nad polovico vsega je šlo v vzhodno Evropo. Sovjetska zveza je kupila največ jugoslovanskih izdelkov in blaga, A-rnerika pa je v Jugoslavijo največ “prodala”. Na drugem mestu je Italija. Le 10,008 Slovencev v Belgradu ? Po uradnem poročilu jugoslovanskega statističnega urada je Belgrad dosegel že skoraj milijon prebivalcev (992,000), od tega le 9,870 Slovencev. KRALJ GORA EDMUND ABOUT Slovenec iz Britanije piše (Konec) °dbijal l^je, preziral njegovo vljud-0sb zavračeval njegovo pozor-n°st in vedno sem iskal prilož-°s b da se mu izmuznem; toda prijateljstvo, ki je bilo živo kot moje sovraštvo, me Zgubilo niti za hip iz oči. Ko ^ opazoval slap, da bi si čim-0 J vtisnil v spomin vse nevarni poti, me je Vasilij vzbudil . m°jih premišljevanj z mate msko skrbjo: “Pazi se!” mi je lekel in me vlekel nazaj za no- pe c,a ^ ye po nesreči padeš, si bom očital celo svoje življenje.” sem njegovo približe- tal od mene. Kmalu je izgubil glas; glava se je majala od desne na levo in od leve na desno kot gugalnica; ponujal mi je roko, opazil ostanek pečenke, jo prijazno stisnil, padel vznak in zaspal spanje egiptovske sfinge, katere niti francoski kanon ne bi prebudil. Nisem smel zgubiti niti trenutka; minute so bile zlate. Vzel sem njegovo pištolo in sem jo vrgel v prepad. Pograbil sem njegovo bodalo in sem ga hotel •vreči za njo, ko sem se spomnil, da lahko z njim režem rušo. Moja velika ura je kazala enajst. Ugasnil sem oba ognja smolnatega lesa, ki sta razsvetljevala našo mizo; luč bi bila lahko opozorila kralja. Bilo je lepo. Luna e zelo medlo svetila, toda zvezd je bilo brez števila; bila je noč kot nalašč zame. Narezal sem rušo v dolgih trakovih. Vse je oilo pripravljeno v eini uri. Ko sem jo nesel k studencu, sem se zadel z nogo ob Vasilija. Vstal je s težavo in me kar iz navade vprašal, če kaj rabim. Izpustil sem svoje breme, se vsedel poleg pijanca in ga prosil, naj pije še enkrat na moje zdravje. ‘Da,” je rekel, “žejen sem.” Napolnil sem mu zadnjikrat bak leno čašo. Spil je polovico, skušal vstati, padel na obraz, iztegnil roki in se ni več premaknil. Stekel sem k svoji zavori in čeprav sem bil novinec v tej stvari, sem v petinštiridesetih minutah trdno zamašil potok. Sumu padajoče vode je sledila globoko tišina. Ustrašil sem se. Mislil sem si, da ima kralj gotovo rahel spanec, in da ga bo ta tišina nemara vzbudila. V zmešnjavi misli, ki me je napadla, sem se domislil prizora iz Sevilskega brivca, kjer se Bartolo zbudi, ker ne sliši več glasovirja. Splazil sem se ob drevju do stopnjic in sem z očmi preletel Hadži očital Sern ponoči skušal skrivaj • ab> je skočil iz svoje postelje me vprašal, če rabim česa. M dar še nisem videl lopova, ki s‘ ‘mel bolj rahlo spanje. Vrtil k!etk'0lCr°S mene kot veverica v ,^ad vse pa me je spravilo v p J1 njegovo zaupanje v me. ega dne sem izrazil željo, da ^eizkusim njegovo orožje. Dal le svoje bodalo v roke. Bilo s, rusko bodalo iz damaščan-vlef3 "™ek*a’ Vdelano v Tuli. Iz-el sem ostrino iz nožnice, ’izkusil sem rezilo na svojem prstu v, u’ naravnal sem je na nje-GVe prsi in Sem iskal mesta j) d četrtim in petim rebrom. W&1 mi smehljaje: “Ne za- če k-Ubd me.” Zares, gospod, Sg bil zabodel, bi bil izvršil Pravično delo, toda neka roV^na sda Je zadrževala * Obžalovanja vredno je, da eni ljudje tako težko umore p !]alce> ki tako lahko ubijajo s enjake. Vtaknil sem bodalo azai v nožnico. P°nudil Vasilij mi je -- svojo pištolo, pa je ni-kgj aoted vzeti in sem mu re--0j ’ v^a je moja radovednost po-poka^a. Napel je petelina, mi azal patrono, nameril cev na giavo in mi rekel: “Vidiš, i ne imel več stražnika.” saj 6 Več stražnika! Za vraga. iix .... r_______ lož prav to sem hotel. Toda pri- gtavrosov kabinet. Kralj je mir-°st ie lpnn in I a() Spaj na strani svojega čibud- izd bila preveč lepa in ^ ajalec me je razorožil. Če bi !}- Uni0ril v takem položaju, ne Zad mogel prenesti njegovega oprajega Pogleda. Boljše je, da PesrV-m sv°je delo ponoči. K ve/eci j6 polagal svoje orožje n n° nied svojo in mojo poste ’ mesto da bi je skrival, da °h^° sem znašel sredstvo, Zad^ Gz'm’ ne da ga zbudim in v a^m- Na to misel sem prišel da^ v^° maja °b šestih. Na V^./^bohoda sem opazil, da Pese ^ tab Pije in da slabo pre-°bed V^n°" Povabil sem ga, naj tem e 2 menoj. Ta znak prija-ogmmu je zmešal glavo; lladv. vino je storilo ostalo." Časti? ^tavros> ki me ni več po-Sej? S sv°jim obiskom, odkar Kg ■ 2gubil njegovo spoštovanje, neg.e kazai še vedno velikoduš-bil? Lg^slitelja. Moja miza je j žija. Priplazil sem se skoro do njegove smreke in sem napel ušesa; vse je spalo. Vrnil sem k svoji zatvorninici preko mlake ledeno mrzle vode, ki je iarastla že do mojih gležnjev. Nagnil sem se nad prepad. Gorski hrbet se je zrcalil nepremično. Od časa do časa sem ;:pazil nekaj duplin, kjer je stala voda. Dobro sem si jih zapomnil; na ta mesta bom lahko icopil z nogo. Vrnil sem se v otor, vzel škatlo, ki je visela iad mojo posteljo in sem jo obedi čez ram-o. Ko sem šel mimo traja, kjer sva obedovala, sem jobral kos kruha in kos mesa, ki t-x voda še ni zmočila. Stlačil ,em te reči v svojo škatlo za utrajšnji zajutrek. Zavora je dobro držala, veter je posušil mojo pot; v dveh urah je bilo Ob obletnicaih dr. Kreka in dr. Korošca Lani 26. novembra smo praznovali 100-letnico rojstva dr. J. 15. Kreka. Bog ve, kaj bi mož rekel danes, !ko bi prišel nazaj. Danes bi šele pisal “Črne bukve slovenskega naroda” Naše nekdaj mogočne zadruge, konzumna društva, zaupanje drug drugemu pri ljudeh je šlo vse v nič. Spominjam se dobro hranilnih knjižic njegove dobe z geslom: Misli, delaj, zbiraj, varčuj! In takrat je res rosil pravi božji Dlagoslov nad našo deželico. Danes vse kar je v zvezi z zadrugo doma, je ljudem vse tuje in odvratno in naši potomci, kateri bodo nekoč živeli pod svo-Dodnim soncem doma, bodo imeli mnogo trdega dela, da ljudem vrnejo zaupanje in veselje do dela v zadrugah in ljubezni do rodne grude. Seveda bo tre-Da v zadružne vrste postaviti sposobne, poštene ljudi; In z našo prosveto isto tako. Prav pravi psalm: Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo, kateri jo zidajo. Njegovega naslednika dr. Korošca se skoro vsak starejši Slovenec spominja in ogromno je pisanega o tem velikem možu. 25 let že mož počiva za večno, a vendar se mi zdi, kalkor da sem gledal in poslušal včeraj, čeprav ga nisem imel prilike dostikrat videti. Videl sem ga trikrat. Leta 1935 na Evharističnem kongresu v Ljubljani, 1. 1936 v Stični in v maju 1939 v Celju. Naj radi dr Korošca povem še tole: V marcu 1. 1948 je bilo nas zbranih pri dr. Kuharju v Cam-bridgu večje število mladih pobičev, preprostih, brez sleherne višje izobrazbe. G. Kuhar je bil izredno razpoložen, vesel nam je kuhal kavo, narezal na krožnik salam, sira, kruha itd. Z največjo slastjo smo praznili krožnik, tem bolj je vsem gladko tekla beseda. Kar naenkrat nekdo vpraša g. Kuharja: “Gospod, Vi ki dobro poznate vso preteklost in sedanjost, prosim povejte nam, ali bi mogel dr. Korošec pri zaveznikih in pri Nemcih preprečiti vojno v Jugoslaviji in komunistični režim tam?” Mož nekoliko preneha, zamiži z očmi in pravi z veliko bolečino: “Ne!” bi se | decembru 1965 je na Žihovem z vso odločnostjo postavil proti selu pri Novem mestu umrl 94-temu, da sploh na Balkanu pri-' letni ugledni posestnik g. Blažič de do komunistične oblasti. In ~ takratne zavezniške sile bi slepo >a boli« , ' V . noio pot; v dveh urah je bilo bi bil f , TT. U^pripravljen. Za vsak slučaj ali °1 bU »Pil cel meh vina I c F v J verjele Stalinu in bi dr. Korošca, zlasti še, ker je bil duhovnik — tako strle in zlomile kakor so mnoge politike — drugih narodnosti, kateri niso odobravali tega, kar se je sklenilo v Teheranu in Jalti. Mož bi kje o-samljen vsled razočaranja zaveznikov in vsled žalostnih razmer doma od žalosti umrl. Ako bi mu uspelo priti v Vatikan, bi ga tam dobro razumeli, a pomagati pri najboljši volji ne bi mogli dosti. Moža bi strašno bolelo vse to, kar je delal okupator z našim narodom, še bolj bi ga bolela revolucija in nje posledice. Vse to bi moral opazovati z veliko bolečino, a pomagati prav nič — Bog, kateri vidi bodočnost slehernega naroda, ga je preje poklical k sebi ter mu prihranil ve to trpljenje. Bodi mo za vso to veliko dobroto Bogu hvaležni. Pokopan je bil s častjo, kakršno je res zaslužil in narod se je lahko od njega v svobodi in v miru poslovil. Zunaj v takratnih razmerah sploh malo bolj slovesnega pogreba ne bi bilo mogoče prirediti. In še mnogo zanimivega je dobri gospod dr. Kuhar takrat povedal. Povedal je tudi, kako v težkih, negotovih razmerah so zastopniki Jugoslavije živeli zunaj in koliko ponižanj preživljali, ker niso odobravali Titovega režima. G. dr. Kuhar je dr. Korošca in njegovo izredno diplomatsko sposobnost visoko cenil, toda razmeram, kakršne so bile takrat, ne bi bil kos. Dr. Kuhar jih je sam doživljal in ni kar tako na slepo rekel te besede. — Danes po 20 letih, ko ima Zapad z dneva v dan večje težave s komunizmom, bi verjel besedam dr. Korošca. Kaj bi dr. Korošec Slovencem, posebno naih, ki živimo v svobodnem svetu — danes povedal, je težko predvidevati. Verjetno bi nas — emigrante prav pošteno okregal vsled nepotrebne razdvojenosti. Gotovo bi pa danes še bolj glasno povedal novoletno voščilo 1. 1940: “Komuni- ioskva začela graditi novo sibirsko železnico Franc, brat pok. g. župnika j MOSKVA, ZSSR. — Načrt za msgr. Blažič Janeza. — V Št. novo sibirsko železnico, ki bi Petru pri Novem mestu je umrl tekla vzporedno s sedanjo, toda bil tudi v decembru 87-letni g. Florjačič Franc, bivši poštni u-pravnik tam. Nad 60 let je s krasnim tenorjem prepeval sleherno nedeljo in praznik pri cerkvenem pevskem zboru v čast in slavo božjo. Naj oba pokojnika v miru božjem počivata ob lepi zeleni Krki v podnožju vinskih goric Trške gore in Grčevja in košatih Gorjancev. Novo mesto je 1. 1965 slovesno praznovalo 600-letnico me-čanske pravice. V zvezi s tem so se vršile razne zunanje proslave. Na vse to je mislil župni proštijski urad v Novem mestu, in v novembru priredil v kapiteljski cerkvi sv. Nikolaja 10-dnevni sv. misijon. Pred misijonom so mislili, da odziv meščanov k misijonu ne bo kaj velik, pa so bili zelo presenečeni. Že prvi dan ob otvoritvi je bila ogromna kapiteljska cerkev tako nabito polna, da se je duhovščina, katera je šla z misijonskim križem skozi glavna vrata v cerkev, le s težavo prerila skozi nagnečeno množico do oltarja. Vsako jutro in vsak večer je bil misijonski govor, katerega se je redno udeležilo nad 1,200 vernikov. Zelo lepo se je odzvala tudi mladina. Ta je imela tri- i krat stanovski govor in nato reševala z debato razna pismena verska vprašanja. Pri vsakem govoru je bilo nad 800 mladine. Posebno lepo je bilo ob zaključku misijona, kjer se je zbralo do 3,000 vernega naroda in potom zvočnikov zunaj okrog cerkve so sledili pobožnostim. Pismo iz Novega mesta govori: “Tako lepe, ganljive pobožnosti kapiteljska cerkev v 600 letih obstoja še ni videla. Hvala Bogu, še je veren narod doma. Kapiteljska cerkev je bila dozidana par let preje, predno je mesto dobilo pravo meščanstva. Dolga stoletja sta si bila kapitelj in rotovž (mestna uprava) kar v dobrih odnošajih, saj kapitelj je bil tisti, kateri je mestu dkolici prinesel luč omike in veliko bolj proti severu, je narejen že med drugo svetovno vojno. Takrat se je namreč pokazalo, da sedanja proga ne premore večje obremenitve, posebno v vojnih časih. Po vojni so komunisti načrt odložili na boljše čase, ki so menda sedaj nastopili. Te dni je bilo namreč uradno objavljeno, da bodo dela začeli že letos. Nova železnica bo dolga nad 4,000 milj, tekla bo pa 200-400 milj severno od sedanje. Do “boljših časov” so gotovo pripomogli kitajski tovariši, ki zmeraj očitnejše kažejo svoj a-petit po Sibiriji. Nemški nacisti začeli dvigati glave BONN, Nem. — Nemški minister za notranje zadeve Lueke je poslal parlamentu poročilo o delovanju prikritih nacističnih in njim sličnih desničarskih organizacij. Poročilo trdi, da so lani vse desničarske organizacije zelo napredovale. V 113 talkih organizacijah je število članstva narastlo od 22,000 na 28,000. Število naročnikov na desničarske časopise se je pa dvignilo od 1184,000 na 227,000. Policija je lani ugotovila 521 desničarskih akcij, I. 1964 jih je bilo samo 171. Večina akcij je naperjena proti Judom. Pri tem so bila o-skrunjena zanje čase tri stara judovsika pokopališča. Vsi desničarski fanatiki posebno vneto gojijo kulturno življenje, ne zanemarjajo tudi družabnih zabav in sestankov. Kar v poročilu vnzemirja, niso ravno številke, ampak obsežen delovni program, ki ga vsaka med temi organizacijami goji. Minister misli, da oblast ne sme nikoli gu-biti budnosti in da mora vlada stalno opozarjati na desničarje, akoravno številčno ne pomenijo dosti. Johnsonov načrt za modernizacijo naših mest naletel na odpor WASHINGTON, D.C. — j Johnson je poslal Kongresu na-| črt, kako naj federacija pomaga modernizirati naša mesta, ki res niso vzorna v nobenem oziru. Odredil je v ta namen začeten znesek $2.3 bilijona, ki naj se porabi za 60-70 mest. Ta mesta naj bi služila za vzorce, kako treba dati našim mestom nov obraz. V Kongresu niso bili ravno navdušeni za to idejo. Rekli so, da je znesek veliko premajhen in da bi bilo treba $2.3 bilijona vtaknili kam drugam, kjer je federalna podpora veliko bolj potrebna. Sedaj so se jim pridružili še župani velikih mest kot New York, Chicago ipd. Cikaški župan je rekel, da bi znesek $2.3 bilijona ne zadostoval niti za njegovo mesto samo. V Kongresu prevladuje mnenje, da bodo načrt porinili na stranski tir, dokler se ne vidi, koliko bo letos stroškov za vojskovanje v Vietnamu. Veliko dela v lesni industriji SPOKANE, Wash. — V celotni industriji v Združenih državah je zaposlenih preko 3 milijone ljudi. Dela za moške & ženske Službo dobi Iščemo žensko ali moškega za čiščenje našega kegljišča, 7 dni na teden. PALISADES BOWLING 1331 E. 260 St. Euclid Za sestanek kličite 261-1715 (x) Moški dobijo delo Delo dobi Delavec za delo pri urejanju vrtov in okolice domov (landscaping) dobi redno zaposlitev pri Lakewood Nursery, 18105 Detroit A ve., Lakewood, O., tel. ‘126-0815. (48) zem Pok. dr. Kuhar o dr. Ko- rošcu Kakšen je bil veste. Korošec se je izogibal slehernega konflikta z njim in tako skušal Jugoslavijo obvarovati požara. > voščilo 1. 1940: Komuni-, Spj0gne kulture. Kako je danes ----in framazonstvo sta največ- tam y tem ozim, mi ni znano. ja grobokopa našega naroda.” V Polagoma čas ceii in zbližuje pomirjenje bi nam povedal z rang rizadete pred 20 leti in veseljem: “Naša pot se šele za- . čenja.” Prosimo Boga, da bi bila pot bodočnosti slovenskega na- Kmalu bo 19. marec, sv. Jo-roda pot globoke, žive vere in žef, prvi kmetski praznik v na-ljubezni božje, edinosti, nesebič- ših staiih krajih. Prav epo je Hitler, to sami nostij miru in sreče. |*>ilo na ta dan doma, ko smo Jo- ' ' ” ' ’ Oba velika kladivarja, Krek želom > Pepcam voscih vse in Korošec, že uživata pri Bogu najboljše za god Sv Jožef je večno srečo. Zapustila sta nam tudl za^et"lk S!° j ,. Slovencem neizčrpen zaklad do- ™ ga, a og c» varuje nas iliSEH Him WWM4 Zarota proti Castru? HAVANA, Kuba. — Bivši major kubanske armade je pred revolucionarnim sodiščem priznal, da je pripravljal atentat na diktatorja Castra. Načrt u-mora naj bi bil izdelan s podporo ameriške CIA lani v Madridu. Pri njem naj bi sodeloval tudi kubanski begunski vodnik M. Artime. Major R. Cubelas je dejal sodišču, da je imel namen Castra ustreliti. Ves solzan je prosil za smrtno kazen. Poleg njega je bilo pred sodiščem še 6 drugih zarotnikov. voriu. Kaj ui uuovgv. v ko b ti in okoristi. Dobri ---------'I Kdor je kdaj od blizu zasledo- Londonu in Washingtonu v pri- B • našemu narodu na- ljubezen, živo globoko vero,; ^ komunistično sodstvo in jateljskih odnosih zlasti potem, Moni ge mn mnogo — srečo in blagoslov! , ................ ko so »zavezniške sile pristale na mož, sleherno Stalinovo zahtevo, ni treba dosti razmišljati. Korošec kot dalekoviden, demokratski, Nekaj novic z Dolenjske Še par novic iz Dolenjske! V takih sreč° in blagoslov! Prav iskren pozdrav vsem. Bog živi! Peter Selak sodne razprave, pa naj so bile te | v Moskvi, Ljubljani, Belgradu i ali Havani, ve, koliko so ! priznanja vredna. taka Delo dobe Strojnik, izkušen v uravnavi in ooratovanju vrtalnih strojev, stru-žilnic i n “Bridgeport” strojev. Podnevi. Delavci ali vajenci z nekoliko mehaničnega znar.ja za delo na vrtalnih strojih, stružnicah in sve-ctrskih stiskalnicah. Oglasite se osebno pri C AMMAN N MFC. CO. INC. 2700 llenninger Ud. (48) ■*"* t- ***** n; Jre kosilo s „;„v J vi I iskanjem. Sezul sem svoje ce- 'l“ j* tri čevl7e0pPr°očeoT TRYGVE GULBRANSSEN In večno sume gozdovi Toda taksna kakršna je bila, je trgovina že dvema rodovoma množila bogastvo in zato je lahko ostala še v bodoče taka. Hiša je bila dvonadstropna. V pritličju je bila trgovina, v kateri je od ranega jutra do kasne noči živahno vrvelo življenje; potem pisarna in za njo in v kleti skladišča. V prvem nadstropju je bilo še nekaj pisarn in sobe za pomočnike in vajence. Prednjega poslopja sta se vzdolž tlakovanega dvorišča na obeh straneh držali stranski poslopji. Tu so bili v pritličju hlevi in prostori za vozove in sani, CHICAGO, ILL. MALE HELP PRODUCTION WORK Chance for advancement in rapidly growing company. Steady shifts now available. Progressive rate increases. Excellent employee benefits. New plant. Fine working conditions. Apply in person to receptionist BUILDING NO. 1 Phone 438-2111 EXTHUDO FILM DORP. Oakxvood and Rose Rds., Lake Zurich, III. (48) nad njimi sobe za kmete, podstrešje in še tu pa tam kako skladišče. Na zunanji strani teh poslopij pa je bilo vse polno stopnic, mostovžev, streh, kotov in zakotij; moral so se v njih že dobro spoznati, če nisi hotel zaiti. Zadnji del hiše, ki je zapiral dvorišče, pa je bil proti pričakovanju čisto drugačen. Segal je prav do druge ceste — in tej tihi cesti je Holderjeva hiša kazala vse svoje bogastvo. V tem poslopju je stanovala “rodbina sama”. Na dvorišče je gledalo v obeh CHICAGO, ILL. MALE HELP MACHINISTS Experimental - Pari Time No Age Barrier We have openings for part time Machinists either day or evenings. Highest wages paid to qualified machinists who are familiar with all metal working tools. Call 943-2348 ___________________________(49) TRUCK ROUTE MAN Over 25 yrs. Permanent. NEW MILL NOODLE CO. 1300 N. Wood, HU 6-7007. (48) nadstropjih mnogo oken in kuhinj. V prvem nadstropju so imele svoje sobe dekle, med njimi pa je bila tudi nova pisarna, v kateri so se sklepale vse večje kupčije. V pročelnem delu hiše, ki je gledalo na cesto, je stanovala gospoda; najstarejši Holder v pritličju, zgoraj pa je prebival njegov, zdaj že mrtvi brat. Tu je v delu preživljala svoje dneve tudi gospodična Tereza. Že od mladosti je bila vajeno dela, še bolj pa se ga je morala oprijeti, ko ji je obolela mati; po njeni smrti pa je nadzorovala kuhinjo, klet in gospodinjstvo. Njen oče je bil družaben človek in rad je imel okoli sebe mnogo veselih in zadovoljnih ljudi. Tako je imela gospodična Tereza vedno veliko dela. Ko pa je njen oče nanagloma umrl, je postalo v prostornih sobah kaj tiho. V tej praznoti je živela že skoraj leto; njej pa se je zdelo, kot bi bila pretekla že cela večnost. Bili so dnevi, ko jo je obšel občutek, da se stara. Včasih jo je v nočeh, ko ni mogla spati, da celo ob belem dnevu jo je spreletaval strah; zdelo se ji je mogoče in verjetno, da bo vse življenje ostala neporočena. Dokler je še živel njen oče, so ji potekala leta, ne da bi se jih zavedala. Bila je tako zaposlena, da ni utegnila misliti nase in na svojo bodočnost. Vse življenje je smatrala doma le kot dekliško zaposlitev, kot nekaj, kar ni pravo življenje, ki jo s svojimi velikimi in bogatimi dnevi še čaka. In zdaj je bila nenadoma vržena s tira — in ovenela je, še predno je prav za prav zaživela. V svoji zgodnji mladosti je pač imela snubce, toda nihče izmed njih sc ji ni zdel pravi, in mislila je, da ima še dovolj časa za možitev. Pozneje pa je prihajala njena odločna volja BBBHB NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI ' vse bolj do izraza. Nikomur, ki je zahajal v hišo in jo je dobro poznal, ni prišlo na misel, da bi se poročil s Terezo Holder j e vo. Prav tako bo kot stara mati, so pravili, in to je že veliko pomenilo. Mnogi so bili mnenja, da jo Holderjevcmu premoženju postavila temelje stara gospa, kajti nihče ni umcl gospodariti tako kot ona. V istem hipu je bila zunaj in znotraj in povsod; vse je sama vodila; toda biti poročen z njo, ni bil ravno užitek. Čim bolj jo postajala Tereza podobna svoji stari materi, tem redkejši so bili snubci. Nekateri so menili, da se tudi malo grobo in družbi neprimerno izraža. Že v zgodnji mladosti se je morala osamosvojiti, preveč je tičala v kuhinji, in če ji je padlo v glavo, je tu pa tam za hip odšla tudi na dvorišče. Najbrže se je bila tu naučila robatih izrazov. Gotovo bi se bil našel kdo, ki bi se ji približal, že zaradi njenega velikega bogastva; toda nihče si ni prav upal, ker so vedeli, kako pametna je in da se ne pusti prevarati. In tako je bila okoli gospodične Tereze tišina. Odkar je bila odrasla, se ji je zdelo samo ob sebi umevno, da se bo nekoč poročila. Zdaj pa je mislila drugače. Ali je bila tišina okoli nje tišina — v kateri žive stare device, in ki je nastopila zdaj tudi zanjo? Imela je že ena in trideset let in na njenem obrazu so se že pokazale male, drobne gubice; kaj se je res že pričela starati? Njena sestra ji je bila v stalen opomin. Gospodična Doroteja je bila pet let starejša od nje in ni bila prav nič podobna svoji sestri; bila je mehke narave kot njena mati in zelo lepa. Takšna je bila še zdaj, čeprav je že zgodaj ostarela. Bila je nežna, vitka in odlična, v vsem prava dama. Ker je bila v mlajših letih bolehna, je morala po materini smrti Tereza prevzeti vodstvo gospodinjstva. Gospodična Doroteja je imela svojo zgodbo. Štiri ali pet let je bila v svojih najboljših' letih zaročena s častnikom iz zelo odlične rodbine. Zaroka bi morala PREBERITE povejte še drugim! Vsak, ki sc bo v marcu naročil na AMERIŠKO DOMOVINO, bo dobival naš dnevnik EN MESEC BREZPLAČNO ostati tajna, a vse mesto je vedelo zanjo. Objaviti je niso mogli, ker se častnikovi rodbini ni zdelo primerno, da bi se njihov sin poročil s “kramarsko” hčerko. Končno sc je poročil z drugo, prav tako premožno, ki je bila bolj primerna njegovemu stanu in njegovi plemeniti krvi. Od takrat je bilo življenje za gospodično Dorotejo brez pomena. Na obletnico očetove smrti sc je stric odločil in stopil sam po stopnicah k nji, da bi jo pozdravil. Res lepo od njega, da je mislil na ta dan; toda Terezi ni ušlo, da je že dolgo prežal na ta konec žalovanja. Nekaj jo imel na srcu, stric; njegov sin se je nameraval poročiti; prosil jo je z milino in očetovsko dobrohotnostjo, če more najti kakšno drugo stanovanje, da bi se njegov sin vselil sem. Bil je dovolj nerahločuten, da ju je imenoval “dve samotar ki". Tereza je opazila, da se mu je zdelo samo ob sebi umevno, da bosta ostali vedno sami, in zato pač ne bosta potrebovali toliko prostora. Torej naj se mimo umakneta v kako ceneno samoto, porabita kar najmanj denarja in prepustita, da bo stric sam razpolagal z njunim bogastvom. Ne, zdaj pa se hoče nalašč in se tudi bo poročila, in če bi morala sama iti snubit. V žalostne dneve zadnjega leta je svetil en sam žarek, in tega je Tereza gojila tako, da sc je razplamtel v sij. Izhajal je iz malih spominčkov, ki jih je bila že leta hranila. Med njimi je bil tudi spominček človeka, ki ji je bil nekoč poklonil iglo. Imela je mnogo zaponk in zlatnine, ki ji jih je bil poklonil njen oče ali pa jih je podedovala po materi, toda najdragocenejša je bila med njimi zaponka iz težkega zlata in čudovite oblike. Nikoli ni mogla razumeti, zakaj ji jo je bil prav za prav poklonil. Rekel ji je, da v zahvalo za gostoljubni sprejem; tekom let so imeli v hiši mnogo gostov, toda nihče ji ni poklonil zaponke ali česa drugega. Torej je le bila upravičeno prepričana, da je imel z njo neke namene? V urah treznega razmišljanja je bilo Terezi jasno, da ji je bil poklonil zaponko, ker je to pač bilo v njegovi naravi. Marsikaj je vedela o njem. Dag je bilo lepo starinsko ime. Nekoč ga je bila omenila župniku, ki je bil njihov gost in je slovel zaradi svojega velikega znanja. Povedal ji je bil, da je Dag staro ime, ki so ga nosili poglavarji, in da se danes tega imena ne uporablja več. Ona pa mu je bila rekla, da pozna nekoga s tem imenom; nekoč je bila namreč vprašala Daga, od kod ima to ime, in odgovoril ji je, da ga njegova rodbina uporablja že od pradavnih časov. Župnik se je temu zelo začudil, dodal pa je, da najbrže še žive tu pa tam ostanki starih plemen, čeprav so b:li že izginili iz zgodovine. Nikoli ni bila povedala Dagu o svojem razgovoru z župnikom. Toda kadar ga je videla, vselej se j c domislila razgovora, in bila je prepričana, da je Dag nenavaden človek. Toda mož kot je Dag, se gotovo ukvarja z drugačnimi načrti kot s tem, da bi poročil po-starno gospodično iz mesta. Njen denar pa zanj itak ni imel cene, ker je bil, če je prav razumela svojega očeta, sam dovolj premožen. Da, Tereza je bila skoraj no trezna in pametna, in se kar tako predajala sanjarija01 ° moškem kot je bil Dag; sam° sponke in drugih spominov j1 n mogel vzeti nihče, in tako je °® hote še po dolgih letih misij? nanj. Ni bil navaden moški, °1 j( pravi mož. Razmišljala je, medtem pa je potekal čas. Vse skupaj pa j1 \ pričelo presedati, ko je bil P1 šel k njej zgovorni stric s sv^ jhni nasveti. Od tistega dne J-ni bilo več dobro srečati v m (Dalje prihodnjič) —-----o------ Oglašajte v “Amer. Domovi®' GRDINOVA POGREBNA ZAVODA A7002 Lake Shore Blvd. 1653 East 62nd Street KEnmore 1-0300 HEndcrson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Ro®* KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers SPREMLJA JIH V BOJ — J užnovietnamski vojak sti' ska k sebi psa, ki je ljubljenec vse čete in jo spremlja tudi v boj. Slika je bila posneta v helikopterju na poletu v bb' žino Due Hoa, kjer so bili pred časom hudi boji. . - 2' '' *■ : . ........................... Wm________c* % ^.....:.:g KOT VISOKO V ZRAKU — Navadno vidimo “sledi” za jet letali visoko v zraku. Hercules C-130F jih je ustvaril že na tleh, ko so stekli motorji na vzletišču v Antarktiki pri temperaturi 63 stopinj pod ničlo.