Slovansko slovstvo.
* Uvodno predavanje sto ga je imao na hrvatskom sveuČilistu Franje Josipa L dne 25. listopada god. 1878. učitelj slavenskih jezika dr. Fr. J. Celestin. — U Zagrebu. Tiskarski i litografički zavod C. Albrechta. 1878. Mala 8°. 13 str.
Gosp. dr. Celestina ima je vsakemu prijatelja slovenskega slovstva novejše d6be dobro znano. Svoj prvi „debut", če se ne motimo, je imel ta odlični naš
-----   53   -----
pisatelj v nekdanji Jurčičevi „Vili" (I. 1865.), kjer so natisnene ena njegovih povesti in nekatere pesni, a potem se je glasil v „ Glasniku", v „Zvonu", v „Na-rodu" itd. Izdal je tudi leta 1875. obširno nemško pisano delo „Ru9sland seit Aufhebung der Leib-eigenschaft", katero se je z navdušenjem sprejelo v učenjaških krogih, kajti vešči g. pisatelj je proučeval Rusijo v nje srci in je nam narisal natančno sliko nje političnih, socijalnih in literarnih razmer, kakor še nikdo pred njim. Zdaj je g. dr. Celestin učitelj slovanskih jezikov na zagrebškem Franc-Jožefovem vseučilišču, kjer je imel dne 25. novembra 1878. leta svoje uvodno predavanje v hrvatskem jeziku. Tega predavanja tendencija je tudi za nas Slovene v nekaterih točkah jako važna, zato spregovorimo nekolik o nji.
S početka svojega predavanja čestiti naš rojak po-vdarja važnost staroklasičnih jezikov in slovstev, katera so temelj formalnemu našemu razvoju. ,,Ali na tem temelju nam je zidati dalje" — piše g. dr. Celestin — „dopolnovati nam je splošno naobraženje s poznavanjem kulturnega razvoja vseh evropskih narodov. In v tem obziru so cesto imeli naopačne misli filozofi od Platona in Aristotela do današnjih dni. Osobito mlajši in manj i narodi so v nevarnostif ako si ne urno razširiti kroga svojih nazorov, zato je zlasti spoznavanje slovan-stva in slovanskih prevažno za nas, če tudi ni rešeno s tem, da bi vsak posameznik se imel učiti vseh slovanskih jezikov, kakor zahtevajo nekateri ognjeviti domoljubi. Posameznikom se je učiti nekaterih slovanskih jezikov, a tako bode kedaj celina narodne inteligen-cije dosegla pogojev, potrebnih za „sl a ven oz nanj e".
Dalje razvija gosp. dr. Celestin slušalcem praktično svojo metodo, po kateri bode predaval slovanske jezike, in omenja tudi nekaterih razlik med njimi. O ruščini, na pr. piše, „da se je razvila na osnovi cerkvenoslo-venskih knjig in pod uplivom mestnega govora, posebno velikoruskega jezika, ki se deli na 1) moskovsko narečje, 2) na novgorodako (na sever od moskovskega), 3) na „rjazansko" (na jugu) in na vladimirsko (na iztoku) itd. Sploh se more reči, da je ruščina vrlo bogata v oblikah, ako tudi imajo svoj koren v iz-točnikih. Potler navaja g. dr. Celestin nekatere prilike iz ruščine in sklepa svojo zanimivo brošuro z opominom na svoj nalog, učiteljsk in domoljuben, piš6č, da smo vsi pozvani, po najboljši kreposti svoji pospeševati napredek in razvoj svojega naroda in mile nam domovine". To je tudi naša misel, in srečno je zagrebško vseučilišče, ker ima takega izvrstnega učenjaka.
Charpentier.
-----   54   -----