Št. 198 (16.543) letoLV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v l|32958 Tel. 0432/731190________________ Inte: .Tet http/'AWW.primorskl.it/ e-mail: redakcija@primorski.it J500 UP POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedlzione In abbonamento postale 45% 0,77 EVRA M2,comma2Qb,legge66296■ FilialediTrieste Idriji, do 7. m -zadnja številk sužnjeni Evi. TRST - IH. Montec GORICA r'-\c; 52C . 1«; CARSO last. Giraldi R. NADZORNI SISTEM Z VIDEO REGISTRACIJO f L U C E \ ZA VARNOST VAŠEGA DOMA NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 TOREK, 24. AVGUSTA 1999 Igra postaja čedalje očitnejša Bojan Brezigar Deželna vlada je Čedalje bolj osamljena zaradi sklepa o izločitvi nekaterih občin iz ozemlja, za katerega bodo možni posegi s sofinanciranjem Evropske unije na osnovi takozvane-ga »objektiva 2«. Včeraj popoldne je tiskovni urad deželnega sveta objavil navidezno nepomembno novico dveh svetovalcev Severne lige, ki izražata svoje nezadovoljstvo glede sklepov deželne vlade: se nova deželna večina krha, Se predsen je bila dejansko sestavljena? Kakorkoli že, tudi pri deželni vladi ugotavljajo, da so se zapletli v mrežo, iz katere se bodo težko izmotali. To je bilo razvidno tudi iz včerajšnjega srečanja deželnega odbornika Dressija s predstavniki podjetja VVartsila, lastnika Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu. Predstavniki podjetja so opozorili, da je za njihove razvojne načrte, pa tudi za možno mobilnost osebja, nujno potrebna vključitev v območja, ki bodo lahko uživala evropske ugodnosti. Prav nic ni zaleglo začudenje odbornika, ces da Dežela s temi razvojnimi načrti ni bila seznanjena in da na vsak način zagotavlja podporo podjetju Wartsi-la v enaki meri, kot bi bilo to možno po evropskem normativu. Mimo dejstva, da ni jasno, s katerimi sredstvi bi Dežela to lahko naredila, kajti evropski normativ omejuje ukrepe izven izrecno določenih območij, prihaja tu očitno do izraza politična težnja, da bi Dežela »kaznovala« nekatere predele, med temi dolinsko, re-pentabrsko in devinsko-nabrezinsko občino. Kaj težko namreč verjamemo v taksna naključja. Da je tako, potrjuje tudi potek včerajšnjega sestanka, na katerega so se predstavniki dolinske občine dobro pripravili, saj so hoteli iznesti celotno problematiko svoje občine in ne samo problemov Tovarne velikih motorjev. Na to razpravo pa deželni odbornik ni bil pripravljen. Se en dokaz, ce je bil sploh potreben, da je odločitev deželne vlade vse prej kot tehnična in da je Dežela tokrat že drugič v kratkem Času - ne pozabimo na zakon o ukinitvi gorskih skupnosti - gospodarsko in politično globoko zarezala v ozemlje, na katerem živi mnogo Slovencev; skratka, da je vprašanje izrazito politično in da je cilj Dežele krnitev pristojnosti tisth uprav, ki izražajo želje in težnje krajevnega, v našem primeru v veliki meri slovenskega prebivalstva. Politična igra postaja torej Čedalje očitnejša. VOJSKA / PO NERAZČIŠČENI SMRTI EMANUELEJA SCIERIJA Folgore: general Celentano pri sodniku o smrti padalca Podtajnik Brutti zagotovil vladno podporo padalski brigadi Folgore Rešili še dva otroka, toda za zasute vse manj upanja ISTANBUL - Sest dni po katastrofalnem potresu na severozahodu Turčije so reševalci vCeraj našli nove preživele. Izraelski reševalci so v mestu Cinarcik izpod ruševin rešili triletnega otroka, turška televizija pa je poročala, da so 171 ur po potresu v mestu Yalova rešili štiriletnega dečka. Toda teden dni po pohesu je za ostale zasute vse manj upanja, da bi jih rešili. Na 9. strani PIZA - Javni tožilec Giu-liano Bartolomei se je včeraj poldrugo uro »pogovarjal« z vodjo padalske brigade Folgore Enricom Celentanom v zvezi s preiskavo o še nerazčiščeni smrti padala Emanueleja Scierija. Celentano je pred dnevi spregovoril o »praksi« nasilnih dejanj starejših vojakov nad novinci, in prav o tem vprašanju naj bi se pogovoril s sodnikom. Preiskava o vzrokih padalčeve smrti je medtem še vedno v slepi ulici. Medtem se množijo zahteve po ukinitvi padalske brigade Folgore, podtajnik pri obrambnem ministrstvu Massimo Brutti pa je zagotovil vladno podporo enoti. Na 2. strani DOLINSKA OBČINA / PREDSTAVNIKI VVARTSILE PRI DRESSIJU Objektiv 2: na Deželi srečanje o Tovarni velikih motorjev TRST - Vprašanje Tovarne velikih motorjev je bilo včeraj v ospredju srečanja med deželnim odbornikom za industrijo Dressijem in predstavniki finske multinacionalke VVartsile, ki je lastnik boljunškega obrata. VVartsila je zaskrbljena, ker deželna uprava ni vključila območja dolinske občine (v kateri ima sedež TVM) v program Objektiva 2, ki omogoča evropske prispevke. Zaradi tega naj bi bil pod vprašajem razvojni načrt boljunške tovarne. Na srečanju je dolinski župan Boris Pangerc opozoril deželnega upravitelja, da bo deželni sklep prizadel tudi ostale gospodarske dejavnosti v občini, predvsem obrate v obrtni coni in v delu tržaške industrijske cone, ki se razprostira na območju dolinske občine. Na 5. strani Avgustovska inflacija ostala na julijski ravni RIM - Po prvih podatkih iz vzorčnih mest je inflacija v avgustu ostala na julijski ravni. V primerjavi z letošnjim julijem naj bi se cene dvignile za 0, 06 odstotka, na letni ravni pa naj bi bila inflacija 1, 7.odstotna, kar je toliko kot prejšnji mesec. Podatke je vCeraj objavil državni statistični zavod ISTAT zadevajo pa Milan, Benetke, Trst in Perugio. V Milanu so se cene v mesecu dni v povprečju zviša- le za 0, 1 odstotka, prav toliko je meseCna inflacija znapala v Perugii, v Benetkah in v Trstu se cene v primerjavi z julijem niso spremenile, na letni ravni pa so v Trstu v povprečju narasle za 1, 5 odstotka. Toda za potrditev podatkov iz prvih vzorčnih mest bo treba počakati do danes, ko bodo objavili še podatke za Turin, Genovo, Bologno, Firence, Neapelj, Bari in Palermo. Na 2. strani ATLETIKA / SVETOVNO PRVENSTVO V SEVILLI Fiona May ob zlato v zadnjem skoku Prehitela jo je Španka Niurka Montalvo, ki je bila do takrat na drugem mestu SEVILLA - Španka Niurka Montalvo (na sliki levo) je v zadnjem finalnem skoku odnesla zlato medaljo in s tem svetovni naslov italijanski skakalki v daljavo Fi-oni May (desno). Montalvo je pristala pri 706 cm, Mayeva pa je imela najdaljši skok 694 cm in z njim osvojila srebro. Ob zadnjem skoku španske skakalke je bilo v tabom Mayeve nekaj pomislekov glede regularnosti skoka, saj se je Montalvova odrinila praktično s črte, ki doloCa prestop. Sodnik je nekaj Časa počakal, nato pa dvignil belo zastavico, ker Čevelj Španke očitno ni pustil sledu na plastelinu. Skok je biul torej regularen, zlato pa špansko. Na 12. strani Josipu Ostiju VeroniKina nagrada CELJE- Za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je žirija za dodelitev Veronikine nagrade proglasila zbirko Kraški narcis avtorja Josipa Ostija. Kraški narcis je Ostijeva prva zbirka, napisana v slovenščini, doživljajsko in izpovedno pa izvira iz Kosovelovega Tomaja, kjer si je pesnik v zadnjih letih postavil nov dom ter z njim odkril nov življenjski smisel, v katerega pa se še vedno vrivajo refleksi in bolečine vojnega razdejanja v rodnem Sarajevu in Bosni. Na 8. strani Bo KB pod okriljem Deutsche bank? GORICA - V deželnem bančnem sistemu utegne v bližnji prihodnosti priti do novih sprememb, ki naj bi zajele tudi goriško Kmečko banko. 2e nekaj Časa se govori o možnosti, da bi Ljudska banka iz Čedada odkupila od bolonjskega bančnega holdinga Caer njegov 35-odstotni delež kapitala slovenske goriške banke. Bolonjcani naj bi svoj delež prodali, ko ne bi prišlo do združitve KB z Goriško hranilnico, ki je v lasti prav s Caer združene skupine »Casse Venete«. Cedajska Ljudska banka je že povezana z nemško Deutsche bank, ki se menda zanima, da bi jo kar v celoti odkupila. Na 10. strani V New Yorku umrl galerist Leo Castelli NEW YORK - V noCi na nedeljo je v New Yorku v 91. letu starosti umrl Leo Castelli, naj-veCji ameriški galerist v tem stoletju. Po rodu je bil Tržačan. Odkril je nekatere izmed najpomem-nejših ameriških likovnikov, kot so Jasper Johns, Robert Rauschenberg, Roy Lichtenstein, Frank Stella in Andy VVarhol. Leta 1987 je v Trstu prejel zlatega sv. Justa. Na 4. strani Za Tržačana usodno potapljanje v Istri TRST - V morju pred Vrsarjem so vCeraj po daljšem iskanju našli truplo 35-letnega Roberta Milla iz Trsta. Millo je bil na dopustu v Istri, v soboto se je potapljal skupaj s prijatelji, vendar ga ni bilo več na površje. Nemudoma so ga zaceli iskati, vendar je bilo vse zaman, nikjer ga niso opazili, vidljivost je zelo ovirala tudi motna voda. Na 5. strani E antanta aranai POOBLAŠČENA DELAVNICA CIVILNE MOTORIZACIJE obvestilo odjemalcem od 17. t. m. DELUJE SLUŽBA: REVIZIJE V TEKU DNEVA samo v Trstu v Ul, Flavia 120 Tel. 040/281106 VOJSKA / PO SMRTI PADALCA EMANUELEJA SC1ERIJA Folgore: general Celentano se je »srečal« s preiskovalci Vlado hvali mirovno akcijo podolske brigade v Sarajevu Enrico Celentano PIZA - Nepojasnjena smrt padalca Ema-nueleja Scierija je očrnila padalsko brigado Folgore. Po odstranitvi Calogera Cirneca, poveljnika kasarne Gamerra, kraja smrti, kjer se vežbajo italijanski padalci, ter napovedani zamenjavi poveljnika padalske enote Enrica Celentana, se vse bolj širijo zahteve po ukinitvi brigade. To sta včeraj ponovila predstavnik zelenih Semenzato in Marco Ferran-do (SKP), medtem ko zeleni Athos De Luca zbira na tel. št. 06/68135313 preko »sivozele-nega telefona« pričevanja nekdanjih vojakov o nasilju starejših vojakov nad rekruti. Dnevno zbere telefon kakih 30 pozivov s pričevanji, ob katerih se človeku naježijo lasje. Večina se nanaša prav na nasilje v inkriminirani kasarni Gamerra, mnoga pričevanja pa omenjajo tudi nasilne izpade nad rekruti v kasarnah v Furlaniji in na Sardiniji. Vse pa kaže, da italijanska vlada sploh ne namerava razpravljati o možnosti ukinitve osramočene brigade. Tako je dal med sinoCnim TV dnevnikom razumeti podtajnik v obrambnem ministrstvu Massimo Brutti, ki je pohvalil mirovne akcije italijanskih padalcev v Bosni. Obenem pa je najavil, da bo vlada še bolj poostrila nad- zor, da bi v kasarnah ne prišlo do nasilja. Včerajšnja sodna kronika »primera Scieri« beleži poldrugo uro trajajoči »pogovor« med poveljnikom brigade Folgore Enricom Celen-tanom in javnim tožilcem Giulianom Barto-lomeiem. Srečanje se je odvijalo izven Pize, da bi se izognili vrišCu sredstev javnega obveščanja. Celentano je moral preiskovalcu objasniti svoje nedavne izjave o nasilju starejših vojakov nad novinci. VeC o včerajšnjem pogovoru ni bilo mogoče izvedeti. Pred srečanjem so se Častniki brigade Folgore sestali z načelnikom vojaškega poveljstva iz Fivorna Fucianom Forlanom. Med »očrnjenimi« Častniki vlada namreč veliko nezadovoljstvo zaradi hude kampanje, v kateri se je znašla brigada Folgore po smrti Emanueleja Scierija. Forlano jih je skušal »pomiriti«. Preiskava o padalčevi smrti se medtem nadaljuje. Vojak naj bi padel med plezanjem po zunanji ograji lestve z višine kakih šestih-sedmih metrov. Zaenkrat pa preiskovalci ne pripisujejo smrti nasilnemu dejanju, ki naj bi ga drugi vojaki zakrivili nad Scierijem. Vzroki njegove smrti so - torej - še vedno neznani. INFLACIJA / PODATKI ZA PRVA SURI MESTA RIM / KONEC TEDNA Avgustovske cene na julijski ravni Italijanske ceste spet okrvavljene Avtomobilist povozil dečka in zbežal Cene bencina paše naprej rastejo RIM - Cene bencina še naprej naraščajo. Že prejšnji teden so nekateri proizvajalci dvignili cene svojih izdelkov, včeraj pa jim sledila tudi AGEP in IP. Tako se bodo praktično vsa goriva podražila za 10 lir pri litru, le za utekočinjeni plin znaša povišek 20 lir. Cena super bencina na Črpalkah Agip znaša od včeraj 2005 lir, zeleni bencin prodajajo po 1920 lir, diesel po 1520, utekočinjeni plin pa po 935 lir za liter. Agip in Ip pa še naprej ohranjata najnižje cene na italijanskem trgu. Včeraj pa sta zvišala cene tudi Ta-moil in Erg, ki sta cene dvignila tudi prejšnji teden. Tako zdaj na Tamoilovih Črpalkah prodajajo super bencin po 2035 lir, zelenega po 1940, diesel po 1545 in plin po 965 lir za liter. Erg je malenkost cenejši: super stane 2020 lir, zeleni 1935, diesel 1535, plin pa 960 lir. RIM - Po prvih podatkih iz vzorčnih mest je inflacija v avgustu ostala na julijski ravni. V primerjavi z letošnjim julijem naj bi se cene dvignile za 0, 06 odstotka, na letni ravni pa naj bi bila inflacija 1, 7.odstotna, kar je toliko kot prejšnji mesec. Podatke je včeraj objavil državni statistični zavod ISTAT zadevajo pa Milan, Benetke, Trst in Perugio. V Milanu so se cene v mesecu dni v povprečju zvišale za 0, 1 odstotka, prav toliko je mesečna inflacija znapala v Perugii, v Benetkah in v Trstu se cene v primerjavi z julijem niso spremenile, na letni ravni pa so v Trstu v povprečju narasle za 1, 5 odstotka. Očitno zadnje podražitve bencina še niso vplivale na avgustovsko rast cen (pričakovati pa je njihov vpliv na septeme-brsko inflacijo), ki so ostale nespremenjene. K temu rezultatu so bistveno prispevale tudi občutno nižje cene telefonskih storitev in pa znižanje cen številnih prehrambenih izdelkov. Kot rečeno so k »ohladitvi« cen prispevale nižje cene v telefoniji in pri prehrambenih izdelkih. Tako so se telefonske storitve v FJK, Lombardiji in Umbriji avgusta pocenile za 0, 5 odstotka, v Venetu pa za 0, 4%. Tudi prehrambeni izdelki so bili povsod cenejši od 0, 1 odstotka v Lombardiji do 0, 7% v Umbriji. V nasprotju z ostalimi deželami je k ničelni rasti cen v Trstu prispevala tudi cena bencina. Ta je namreC zaradi »vezave« na cene v Sloveniji precej nižja kot drugod. Tako se je deželni bencin (popust 790 lir pri litru) pocenil za 0, 4%, super pa za 0, 2%. V Trstu so se rahlo (za 0, 1%) zvišale cene za rekreacijo, prireditve in kulturo ter za turizem. Toda za potrditev prvih podatkov bo treba počakati do danes, ko bodo objavili še podatke za Turin, Genovo, Bologno, Firence, Neapelj, Bari in Palermo, saj prva štiri mesta predstavljajo le tretjino inflacijske košarice na vsedržavni ravni. RIM - Poročila z italijanskih cest ob koncu tedna vse bolj spominjajo na biltene s kakšne fronte ali s področja, ki ga je prizadela katastrofa: tudi tokrat je smrtna kosa pobrala kar 49 življenj, ranjencev je bilo preko 1.900, skupno število prometnih nesreč je znašalo 2.188. Uteho sicer predstavlja ugotovitev, da se je znižalo število mrtvih (pred enim tednom jih je bilo 52), žal pa- se je istoča- sno povišalo število nesreč in ranjencev (pred enim tednom 2.007 oz. 1.770). Večina težjih nesreč se ni pripetila na avtocestah, temveč na izvenmestnih cestah ali v naseljenih krajih, kjer je izdihnilo 41 ljudi. Ena takih nesreč se je v nedeljo proti večeru pripetila v Četrti Tor Bella Monaca v Rimu, terjala pa je življenje šele 9-letnega dečka, ki ga je povozil brezvestni avtomobilist, katerega sedaj iščejo policija in karabinjerji, saj je po nesreči zbežal. Sprva ni bilo povsem jasno, kaj se je dejansko zgodilo. Med drugim so tudi pravili, da je bil deček na kolesu skupaj s prijateljem, zaletela naj bi se z nekim mladim kolesarjem, udarila v parkiran avtomobil in obležala na asfaltu prav v trenutku, ko je mimo pripeljal avtomobil, ki je enega težko poškodoval. Kasneje so izsledili tretjega malega kolesarja, ki je povedal, da je vozil za dečkoma, ki sta se peljala na istem kolesu. V višini križišča se je vanju zaletel avtomobil znamke BMVV sive barve, odbilo ju je na zadnjo šipo tamkaj parkiranega vozila. Mali očividec se je tako ustrašil, da je svoje kolo pustil kar na cesti in se peš vrnil domov. Najhuje je bil ranjen omenjeni 9-letni deček, za katerega so si tudi pridržali prognozo. Kljub prizadevanju zdravnikov je zaradi težkih poškodb kasneje izdihnil. Tudi njegovega 13-letnega prijatelja so odpeljali v bolnišnico, vendar njegovo zdravstveno stanje ne zaskrblja. HlGRE NA SREČO / TA TEDENh Na raznih stavah bodo razdelili 80 milijard lir Jackpot superenalotta 38 milijard Na nogometnih stavah, konjskih stavah in na stavah superenalotta bodo ta teden razdelili srečnim dobitnikom kakih 80 milijard lir. Tako napovedujejo vodstva iger na srečo. To naj bi bil tudi peti »najbogatejši« stavni teden v letu, osrečil pa naj bi kakih 300 tisoč zmagovalcev. Že včeraj so zabeležili 5-odstotni porast stav na razne stave, kar izvedenci povezujejo z vrnitvijo ljubiteljev stav s počitnic. Očitno jih je dopust tako izžel, da želijo zapravljeno takoj nadoknaditi z igrami na srečo. Pretekli teden so na konjskih stavah tris razdelili 11 tisoč dobitnikom kakih 14 mi- lijard lir. Jackpot stave totip se je povzpel do Čednih 312 milijonov lir, h kateremu bo treba prišteti še kakih 600 milijonov »rednih« stav. Tako bo totip konec tedna razdelil med dobitnike spet kako milijardo lir (seveda, če bo kdo od igralcev zadel jackpot). Tudi superenalotto postaja s svojimi 38 milijardami prvega dobitka vse bolj privlačen, medtem ko bo drugorazredni dobitek (5+1) veljal kake tri milijarde lir. Od začetka leta so na teh stavah približno 15 milijonom dobitnikov milijardnih, milijonskih in nekoliko manj vrednih nagrad razdelili skupno 1.323 milijard lir. TEČAJNICE V Cl/DZI— T O-3A I EVRO= 1.936,27 LIRE 23. AVGUSTI 999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 20.08. 23.08. ameriški dolar ^ ,0667 1,0606 japonski jen 119,16 118,03 grška drahma 326,85 326,55 danska krona 7,4367 7,4353 švedska krona 8,7770 8,7610 britanski funt 0,65900 0,65800 norveška krona 8,2470 8,2515 češka krona 36,338 36,441 ciprska lira 0,57890 0,57877 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 254,20 253,81 poljski zlot 4,2298 4,2086 slovenski tolar 196,8055 196,7975 švicarski frank 1,5975 1,5973 kanadski dolar 1,5971 1,5873 avstralski dolar 1,6763 1,6639 novozelandski dolar 2,0096 1,9934 23. AVGUSTI 999 NAKUP/PRODAJA VALUTA J EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 /^CTA 1 C 1/AfffTC EVRO OSTALE VALUTE NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0755 1,0587 britanski funt 0,6660 0,6529 švicarski frank 1,6121 1,5790 danska krona 7,5821 7,2959 norveška krona 8,4479 8,0691 švedska krona 8,9861 8,5563 kanadski dolar 1,6265 1,5665 grška drahma 343,73 299,20 japonski jen 122,38 114,98 avstralski dolar 1,7565 1,6409 slovenski tolar 205,98 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNI t KRAŠKA BANKA 1 ■ ■ Zadruga zo.z. 1 TRST KMEČKA BANKA GORICA 23. AVGUSTI 999 EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0725 1,0527 1805 1839 britanski funt 0,6624 0,6530 2923 2965 kanadski dolar 1,6098 1,5763 1203 1228 japonski jen 119,0343 116,8310 16,27 16,57 švicarski frank 1,6090 1,5817 1200 1224 norveška krona 8,3371 8,1638 232 237 švedska krona 8,8842 8,6757 218 223 grška drahma 326,9100 317,8051 5,92 609 danska krona 7,5210 7,3517 257 263 avstralski dolar 1,6829 1,6528 1151 1171 slovenski tolar 200,6497 194,6000 9,65 9,95 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 23. AVGUST 1999 INDEKS MIB 30: +1,57% delnica cena € var. % delnica cena € var.% AEM 2,157 +1,60 INA 2,378 +2,50 ALITALIA 2,635 +2,27 ITALGAS 3,864 +1,44 ALLEANZA 10,236 +2,36 MEDIASET 8,559 +1,49 AUTOSTRADE 7,722 +2,17 MEDIOBANCA 9,772 +3,70 BNL 3,095 +2,17 MEDIOLANUM 8,007 -0,74 COMU 6,654 +2,03 MONTEDISON 1,435 +1,91 BCA Dl ROMA 1,288 +0,38 OLIVETTI 2,162 +1,45 FIDEURAM 5,220 +1,47 PIRELLI SPA 2,362 +0,21 INTESA 4,157 +1,68 RAS 9,055 -1,98 BIFOR CARIRE 41,610 +0,89 ROLO BCA 1473 19,213 +3,31 EDISON 7,729 +2,50 SAN PAOLO IMI 12,725 -3,01 ENI 5,878 +0,49 TIM 5,234 -0,48 FIAT 3,160 - TELECOM ITA 9,076 -0,56 FINMECCANICA 0,835 +3,26 UNICREDIT 4,313 +0,84 GENERALI 31,800 +3,38 ONIM 0,443 +1,94 9 ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana * Torek, 24. avgusta 1999 ^ —r UVOD V LETOŠNJO KRAŠKO OHCET r i VČERAJ NA SEDEŽU SKGZ h Jutri ob 19.30 otvoritev prenovljene Kraške hiše Ob 20.30pa bo v Repnu nastopila proseška godba na pihala Ženinu izročili poročno obleko Moško narodno nošo je tudi letos izdelal krojač Renato Štokelj iz Lajnarjev nad Rojanom Darila kraškemu paru in za Kraško ohcet Objavljamo seznam daril, namenjenih Kraški oh-ceti oz. paru, ki se bo na njej poročil. Kdor želi še kaj darovati in obogatiti ta seznam, naj, prosimo, poklice Primorski dnevnik (tel. 040/7786300) ali pa agencijo Aurora (tel. 040/662658). Narodna nosa za nevesto - darilo Občine Repen-tabor. Narodna nosa za ženina - darilo Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze. Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine s Čevlji Malalan z Opčin. Poročna prstana - darilo zlatarne Malalan z Opčin. Poročni šopek in nageljni - darilo cvetličarne Svagelj z OpCin. Poročno potovanje v Grčijo - darilo turistične agencije Aurora/Atlas. Naročnina na Primorski dnevnik do konca leta 2000 - darilo podjetja DZP-PRAE 100 litrov vina - darilo Kmečke zveze. Poročni kolač - darilo pekarne Cok z Opčin. Umetniška slika - darilo Stana Žerjala En milijon lir za novoporoCenca - darilo Zadružne kraske banke. Izdelek umetnostne obrti - darilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. 500.000 lir za novoporoCenca - darilo Antonve-neta - NTKB Keramični okvir za sliko - darilo obrtniške delavnice Ars Cretaria. Turistični vodnik za Grčijo - darilo Ivana in Milojke Berdon. Oblikovan lopar - darilo Lesnina Bor Nabrežina. Brezžični telefon NICE - Tehtal - darilo R. E. Gl. Ul. Fabio Severo 58. 50 litrov vina - darilo PDG Col-Repentabor za popotnico s Cola do Velikega Repna. Košara izbranih mešanic kave - darilo podjetja Cremcaffe. Poziv narodnim nošam Zadruga nas Kras in KD Kraški dom vabita vse lastnice in lastnike narodnih noš, da se v Cim večjem številu udeležijo 19. Kraške ohceti, nase najveCje etnografske manifestacije, ki bo v nedeljo, 29. avgusta. Zborno mesto vseh noš bo ob 9.30 pred cerkvijo na Tabru, kjer bo ob 10. uri poroka, nato pa slavnostni sprevod do Kraške hiše v Repnu. ...in harmonikarjem Prav tako vabimo harmonikarje (v nošah ali ne); da se udeležijo slavnostnega sprevoda in s svojo prisotnostjo pripomorejo k veselemu vzdušju, kot se za tako ohcet spodobi. Na predvečer dnevov Kraške ohceti - jutri ob 19.30 - bo po vec kot enem letu ponovno odprta obnovljena Kraška hiša v Repnu. Hiša je taka, kot je bila, vendar je v tem Času doživela korenite spremembe: streha je bila na novo prekrita, zidovi ojačeni, obnovljeni so bili že prepereli trami, napravljen je bil nov lesen pod, sobe so bile prepleskane - da ne govorimo o neštevilnih manjših, a zato nic manj pomembnih delih. Tudi notranja oprema je doživela nekatere spremembe, za kar sta poskrbeli etnologinji Martina Repinc in Kristina Kovačič, ki sta na novo opremili bivalne prostore, tem pa v nekdanjem seniku dodali Se razstavni prostor. Obiskovalci verjetno teh obnovitvenih del najbrže ne bodo niti opazili - in tako je prav - saj je bil namen obnove prav ta, da se vsaj zunanji videz ohrani taksen, kot je bil. Istočasno bodo odprte tudi priložnostne razstave. V Kraški hiši se bo nadaljevala razstava »Kraška hiša skozi desetletja«, v njeni galeriji pa bo kot običajno razstava umetne obrti. Tu razstavljajo »Ars Cretaria« Gabrijele Ozbic stenske in namizne krožnike ter vaze in svetilke iz keramike, »Lesnina Bor« Bogomile Doljak pa kraske skrinje in podobe-ikone, manjše in večje vaze ter loparje - vse seveda poslikano s kraško tematiko. Tipična kraška korita, vodnjake in mize iz na-brežinskega kamna bo predstavilo podjetje »Caharija« iz Nabrežine, Pavel Hrovatin pa bo razstavil kamnite skulpture in druge uporabne ter okrasne predmete iz kraškega kamna. In se sta tu »Draguljarna Malalan«, ki se bo predstavila z unikatnim nakitom za kraško ohcet ter Goličeva »Zlata kapljica s kompozicijami iz zlata in kraškega kanma. V sosednjem pokrajinskem muzeju, kjer je tudi Spored kraske ohceti Letošnja, 19. izvedba Kraške ohceti, se ne bo skoraj v ničemer razlikovala od prejšnjih, saj gre za etnografsko prireditev, ki ne dopušča odstopanj. Zato bo program - vsaj kar zadeva »ceremonial« kopija prejšnjih, in sicer: V Četrtek, 26. avgusta, je na sporedu »fantovska« oz. »deklišCina«, ki se bo zaključila ob 23. uri na trgu v Repnu. Tu boste zaročenca odplesala zadnji ples v »ledih stanu«. V petek, 27. avgusta, je na vrsti podoknica Okoli 22. me se domad fantje zberejo pred nevestinim domom v Repnu, kjer sledimo ženinovem »vdoru« v nevestino »spalnico« in poslušamo fantovsko petje. V soboto, 28. avgusta, je prevoz bale s Cola v Kraško hišo v Repnu. Zlasti so zanimivi dialogi med »veliko materjo« in »velikim očetom« na eni in »balarji« na drugi strani, ki pripeljejo »balo« na dvorišče Kraske hiše. V nedeljo, 29. avgusta, se ženinovi svatje (vsi v narodnih nošah) zberejo v Kraški hiši in s harmoniko na Čelu odidejo na Col, kjer Čaka neveste s svojimi družicami. Nekaj pred 10. uro se v spremstvu svatov podate oba v repenta-brsko cerkev, kjer je masa s poroko, ob 11.00 pa se vesela družba svatov v narodnih nošah v povorki odpravi najprej na »žvacet« k Furlanu, potem pa v Kraško hišo v Repen, kjer je predaja ne- veste. Sledi poročno kosilo, ob 17. uri pa bosta novoporoCenca odprla javni ples. Uradna otvoritev dnevov ob 19. Kraški ohceti sovpada s ponovnim odprtjem Kraske hiše v Repnu. Le-te je bila zaradi obnove strehe zaprta leto dni, tako da so bila zidarska dela končana šele pred tremi tedni. Od takrat pa do odprtja za javnost so ah bodo opravili še dodatna dela, kot n.pr. postavitev novega poda, pleskanje, razpored inventarja itd. Hiša bo za ogled odprte v sredo, 25. avguste od 19. ure dalje. Ta dan bo tudi na repenskem trgu koncert godbe na pihala s Proseka, in sicer z začetkom ob 20.30. Kraško ohcet bodo spremljale razstave umetne obrti, razstava in pokušnja vstekleniCenih vin DOC, fotografska raz-strava »Repen in Kraška hiša skozi desetletja« in pa seveda osmice, ki jih tudi letos ne bo manjkalo. Se posebej je treba omeniti, da je »Art Gallery 2« organizirala slilarski »ex tempore«, na katerega so vabljeni umetniki vseh umetniških smeri pa tudi kiparji in grafiki z obeh strani meje. Podrobnejše informacije dobite na tel. številki 040/208124 in 0338/6005559. Prvonagrajenec bo prejel trofejo »Kraška ohcet 99« Od četrtka do nedelje bo na repenr skem trgu ples ob zvokih domačih ansamblov, in sicer od 20. do 24. ure. sedež Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras« bo razstava in seveda pokušina ustekleničenih vin. Na razstavi sodeluje enajst vinogradniških podjetij oz. kmetij, in sicer: Bibc, Bole, Colja, Ferluga, Kante, Lupine, Milic (Andrej), Parovel, Skerk, Škerlj in Zidarič. Obiskovalci bodo lahko pokušali teran, kraško Črnino, vitovsko, gle-ro, malvazijo, moškat in sauvignon ter vina s specifičnimi imeni »Idila«, »Grulke« in »Sv. Lenard«. Uro kasneje, in sicer ob 20.30 bo na trgu v Repnu koncert Godbenega društva Prosek, ki je pred nedavnim praznovalo 95-letnico obstoja. Na sporedu bodo prirejene skladbe pop in klasične glasbe, originalne skladbe za pihalni orkester in nekaj skladb iz repertoarja zabavne glasbe. Predvečer dnevov 19. Kraske ohceti bo torej nadvse zanimiv, še zlasti pa opozarjamo na koncert pro-seške godbe na pihala, ki bo gotovo razvnel mlado in starejše občinstvo. Omenimo naj le še, da bo koncert v primera slabega vremena v telovadnici v Repnu. Moška noša, ki jo bo ženin Luca Violino oblekel na nedeljski Kraški ohceti, je kot že tradicionalno, tudi letos podarila Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Včeraj so zato na sedežu SKGZ zaročencema Alenki in Luci priredili krajši sprejem, med katerim je njen predsednik Rudi Pavšič ženinu izročil poročno nošo, ki jo je tudi letos izdelal krojač Zorko Stokelj iz Lajnarjev nad Rojanom. V priložnostnem nagovoru je Pavšič zaročencema zaželel vso srečo na novi skupni življenjski poti, obenem pa poudaril, da ga dejstvo, da letošnji poročni par prihaja z Laškega, navdaja z upanjem, da bo ta velika etnografska manifestacija tudi v bodoCe prekoračila meje tržaške pokrajine. P.D., foto KROMA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA ARIA Dl PESTA PRAZNIČNO VZDUŠJE Mestece San Daniele del Friuli se lahko ponaSa z izredno lepo lego - na griču, obdano z naravnimi lepotami ter bogato zgodovino in umetniškimi lepotami - biblioteka Guarne-riana, stolnica in cerkev sv. Antona Opatskega, v kateri se nahaja najlepSi ciklus renesančnih fresk v Furlaniji. A mestece je tudi svetovno znano po pršutu. In zato je tudi vse pripravljeno za sprejem številnih obiskovalcev od 27. do 30. avgusta. Na XV. izvedbi Aria di Festa, velikega praznika posvečenega pršutu iz San Danieleja, bo ob glasbi in prireditvah možna pokušnja te dobrote, seveda ob kozarcu drugega slavnega produkta Furlanijejulijskekrajine - vina. (Za informacije tel. 0432957515) — -i i f.i 111 k ki f.u i »j ^1'Fi r.nr a) Pršutarna PROSCIUTTIFICIO A & B a) MARINIČ S. & COTTERLI M. Ul. Aonedis Prepotto di Udine/Prapotno b) Pršutarna PROSCIUTTIFICIO MORGANTE b) GiGI VALLE Ul. Aonedis Buttrio c) Pršutarna PRINCIPE Dl SAN DANIELE c) Kmetija TENUTA DI ANGORIS Ul. Venezia Corm ons/Krmin d) Pršutarna PROSCIUTTIFICIO PICARON d) ZORZETTIG GIUSEPPE Ul. Gemona Cividale/Cedad e) STAND 100% FRIULI e) Kmetija A.A. CA' BOLANI Trg FV Novembre Aquileia/Oglej f) STAND "A" PIAZZA DUOMO f) Kmetija A.A. CA' BOLANI Center - Trg pred stolnico Aquileia/Oglej g) STAND "B" PIAZZA DUOMO g) Vinogradniki GRUPPO VITICOLTORI Center - Trg pred stolnico Como di Rosazzo/Koren h) STAND PARCO DEL CASTELLO h) Vinogradniki VITICOLTORI FRIULANI Center - Park ob gradu LA DELIZIA - Casarsa i) STAND PIAZZA PELLEGRINO i) Vinogradniki GRUPPO VITICOLTORI Center -Trg Pellegrino Como di Rosazzo/Koren j) STAND PIAZZA CATTANEO j) Vinogradniki GRUPPO VITICOLTORI Center - Trg Cattaneo Como di Rosazzo/Koren k) Pršutarna PROSCIUTTIFICIO k) B IDOLI VINI CASTELLO DOK 1. DalTAVA - Ul. del Logo San Daniele D Pršutarna PROSCIUTTIFICIO ALFRIULI D Kmetija A.A. SUBIDA di Monte 1. L. Ul. Venezia ANTONUTTI - Cormons/Krmin m) ZANINI GIOBATTA m) Kmetija A.A. GIOVANNI MEROI Ul. Nazionale - Villanova Prepotto/Prapotno m) Kmetija A.A. MARIO DRI - Ramandolo FURLANIJAJULIJSKAKRAJINA Azienda Regionale per la Promozione Turistica / Deželna Ustanova za Promocijo Turizma Ul. G. Rossini 6 - 34132 Trst - Tel. 040/363952 - 365152 - 365248 - Fax 040/365496 ________NEW YORK / V NOČI NA NEDELJO, V 91. LETU STAROSTI_ Umil Leo Costelli, največji ameriški galerisi 20. sioletja Po rodu je bil Tržačan - Odkril je najpomembnejše ameriške likovnike Leo Castelli ob sliki Jamesa Rosenguista na razstavi v Parizu leta 1990 (AP) NOVICE Mati in petletni otrok umila v prometni nesreči v Červinjanu CERVBNJAN - V nedeljo pozno ponoči je v Cervi-gnanu prišlo do hude prometne nesreč, v kateri sta dve osebi umrli, dve pa sta bili hudo ranjeni. Življenje sta izgubila 33-letna Barbel Garic in njen 5-letni sin Enrico, s pridržano prognozo pa so v bolnišnico odpeljah 25-letnega Sandra Dal Molina in 19-letnega Danieleja Segata. Kot se je izvedelo, se je Četverica peljala z alfo 33, ki jo je vozil Dal Molin. Iz še nepojasnjenih razlogov pa je avtomobil na cesti zaneslo in je treščil v neko platano. Severna liga o ogroženih področjih v naši deželi TRST - Deželna svetovalca Severne lige Matteo Bortuzzo in Claudio Violino sta od deželnega odbora zahtevala pojasnila v zvezi s predlogom za po- ti vladi v Rimu. Po mnenju obeh svetovalcev SL zakonski dekret iz aprila 1997, ki je zapadel 1. januarja 1998, penahzira FJK. Bortuzzo in Violino sta tudi dejala, da deželni odbor zamuja z vložitvijo predloga, ki bi bil alternativen odloku ministrskega sveta. NEW YORK - V noči na nedeljo je v New Yorku 91. letu starosti umrl Leo Castelli, eden izmed najveCjih galeristov tega stoletja, z ameriškega vidika mogoče celo najveCji. Odigral je namreč izredno pomembno vlogo pri uveljavljanju novejše ameriške likovne umetnosti na mednarodni ravni, zlasti Pop Arta, Minimal in Video Arta. Po rodu je bil Tržačan, saj se je rodil v Trstu 4. septembra 1907, in je na svoje rodno mesto ostal navezan do zadnjega. Castellijev prvotni priimek je bil pravzaprav Krauzs. Njegov oCe je bil namreč madžarski Jud Erneste Krauzs, ki je po prihodu Italije prevzel priimek svoje žene (Leo-ve matere) Bianche Castelli. Leo Castelli se je po končanem študiju zapo- slil pri zavarovalnici Generali in postal njen zastopnik v Bukarešti. Tu se je poročil z Ileano Schapira, hčerjo romunskega bogatina. To mu je omogočilo, da se je preselil v Pariz, kjer se je začel intenzivneje ukvarjati z likovno umetnostjo ter odprl svojo prvo galerijo. Med drugo svetovno vojno se je po sledeh svojega tasta preselil v New York. Ameriške oblasti so ga mobilizbale in ga poslale na evropsko fronto, kjer je nekaj Časa delal tudi za ameriško obveščevalno službo. Po vojni pa se je kaj kmalu povrnil k svoji pravi življenjski ljubezni, se pravi k likovni umetnosti, v kateri se je tudi sam poskušal. Vendar njegov pravi talent ni bilo umetniško ustvarjanje, temveč njeno odkrivanje, pospeševanje in uveljavljanje. Leo Castelli je namreč odkril nekatere izmed najpomembnejših ameriških likovnikov post-ek-spresionistiCnih smeri ter jim pomagal do svetovne uveljavitve. Med temi so Jasper Johns, Frank Stel-la, Robert Rauschenberg, Roy Lichetnstein, Andy Warhol, Claes Oldenburg, James Rosenquist, Ell-svvorth Kelly, Donald Judd, Robert Morris, Dan Flavin, Bruce Nauman, Richard Serra, Joseph Ko-suth in drugi. Galerija, ki jo je Castelli odprl leta 1957 v New Yorku, točneje na West Brodwayu 420, je v nekaj letih postala eno izmed najpomembnejših središč za novejšo ameriško likovno umetnost. Newyorški dnevnik New York Times je včeraj posvetil Leu Castelliju celo stran. Pisec nekrologa John Russel je poudaril, da je bil pokojnik velik predvsem iz dveh razlogov. Najprej zato, ker »je znal odkrivati umetnike ne da bi se oziral v preteklost«. Drugič zato, ker »je znal prepričati Evropejce, da je ameriška likovna umetnost iz šestdesetih let najvišjega mednarodnega pomena«. Omenimo naj, da je Trst znal »opaziti« tega svojega velikega sinu. Leta 1987 mu je tržaško združenje kronistov podelilo priznanje zlatega sv. Justa. Castelli je bil zadnjic v Trstu pred štirimi leti, ko je prišel ot-varjat razstavo enega »svojih« likovnikov, Jamesa Rosenquista. TRICESIMO / VERSKO SREČANJE n Tradicionalno srečanje vernikov iz treh dežel Zbralo se je približno 3000 ljudi iz FJK, Slovenije in Koroške TRICESIMO - Na 18., tradicionalnem srečanju treh dežel, ki je v soboto potekalo v Tricesimu pri Vidmu, se je zbralo približno 3000 vernikov iz Furlani je-Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije. Na srečanju z geslom Kristjani gradimo novo Evropo, posvečenem 50-letnici cerkve, posvečene Mariji, je ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode v svojem govoru poudaril, da Evropa dolguje svojo enotnost in obstoj krščanski tradiciji ter da je krščanstvo kulturna vez med evropskimi narodi, ki je ne more nadomestiti nobena pobticna ati gospodarska organizacija. Združena Evropa je po Rodetovih besedah izziv in skupna odgovornost vseh narodov. Gostitelj srečanja, videmski nadškof Alfredo Battisti, je v svojem razmišljanju pozval k oblikovanju nove evropske miselnosti. Nova Evropa po mnenju videmskega nadškofa ne bo mogla temeljiti na ekonomiji, temveč mora biti predvsem Evropa ljubezni in sožitja med narodi. Poudaril je, da mora novo Evropo v prihodnosti sestavljati vseh njenih 34 držav in ne le Članice Evropske skupnosti. Srečanje treh dežel pripravljajo izmenoma ljubljanska in videmska ter celovška škofija. (STA) IDRIJA / ČIPKARSKI FESTIVAL Zanimiva tekma v klekljanju Kakovost odločala pred hitrostjo - Tudi gostje iz Nizozemske IDRIJA - V okviru 18. Čipkarskega festivala v Idriji je bilo v nedeljo tudi tradicionalno tekmovanje v klekljanju. Se dopoldne so na gradu Gevverkenegg zaceli tekmovanje otroci, popoldne pa so se v tej ročni spretnosti na trgu svetega Ahaca pomeriti še odrasti. Na letošnje tekmovanje se je prijavilo 80 otrok, starih od pet do petnajst let, iz štirinajstih slovenskih krajev. Sodelovalo je približno enako število odraslih, med njimi 34 klekljaric tudi iz Nizozemske. Idrijski Čipkarski festival je med podobnimi v Evropi posebnost, saj samo na njem pripravljajo tekmovanje klekljaric. Tudi na tokratenem, ki je bil po število sodelujočih med bolj obiskanimi, je odločala kakovost pred hitrostjo izdelave vzorca. Med odraslimi je v tehniki izdelave idrijskega risa s sukanim risom ponovno zmagala Viktorija Cesnik iz Se- brelj, v zahtevnejši tehniki idrijskega risa s kantu rožico pa Marija SokljiC iz Selez-nikov. Gostje iz Nozozemske pa so enak vzorec izdelovale s svojimi blazinami in klekljanjem v kantu tehniki in zato požele veliko zanimanje med občinstvom in bile s strani organizatorjev deležne posebnega priznanja. Desetdnevna prireditev, ki poteka pod pokroviteljstvom ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška, se je uradno začela v petek zvečer pred Čipkarsko Solo z dvigom zastave festivala, ki jo je oblikoval Oskar Kogoj, in ognjemetom. Včeraj so na festivalu razglasiti idrijsko Čipko leta. Nagrado je dobila Čipka z naslovom Plesalka, ki jo je izdelala domačinka Marija Jereb. Za osnovo Čipke je nagrajenka izbrala 80 let star vzorec in za izdelavo porabila 146 ur. (STA) Na slovenskih cestah minuli teden osem mrtvih LJUBLJANA - Na slovenskih cestah se je minuti teden zgodilo 83 prometnih nesreč, v katerih je umrlo osem ljudi, 108 pa jih je bilo ranjenih. Samo konec tedna, ko se je v Sloveniji zgodilo 23 prometnih nesreč, sta za posledicami prometne nesreče umrli dve osebi. Kot so sporočiti iz urada za javno varnost pri ministrstvu za notranje zadeve, je med vzroki nesreč na prvem mestu neprilagojena hitrost, sledijo pa nepravilna stran in smer vožnje ter izsiljevanje prednosti. Letos so ceste terjale že 227 življenj, lani v enakem obdobju pa 206. Vitezi pokazali svoje spretnosti v mečevanju POSTOJNA - Na petem tradicionalnem Erazmovem viteškem turnirju v Predjami so v nedeljo svoje spretnosti pokazati vitezi mečevalci iz Kranjske dežele, Laškega in Čeških dežel, lokostrelci pa so se pomerili na lokostrelskem turnirju. Ob koncu so podeliti nagrade najboljšemu bojevniku turnirja, najboljšemu viteškemu bojevniku in najbolj hrabremu bojevniku turnirja. V Sloveniji letos štiri odstotke manj turističnih nočitev LJUBLJANA - V slovenskih turističnih krajih so julija zabeležiti 851.804 nočitev, kar je za desetino štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. V primerjavi z lanskim julijem se je precej zniZalo število nočitev tujih gostov, in sicer za 21 odstotkov na 329.835. Upadle so tudi nočitve domačih gostov, in sicer za dva odstotka na 521.969 nočitev. V prvih sedmih mesecih letos so domaCi turisti opraviti 1, 919 milijona nočitev, tuji pa 1, 468 nočitev. Število domačih nočitev je bilo v tem obdobju za tri odstotke večje, medtem ko je število nočitev gostov iz tujine nižje za 12 odstotkov. manj kot v istem mesecu lani. V prvih sedmih mesecih letos so zabeležiti 3, 387 milijona nočitev oz. SLOVENIJA / PREVZEMANJE PRAVNEGA REDA EVROPSKE UNIJE Prost pretok blaga eno obsežnejših področij Gre za temeljni pogoj za gospodarsko integracijo v EU - Slovenija bo usklajena z EU do konca leta 2002 LJUBLJANA - Področje Prost pretok blaga je v postopku slovenskega prevzemanja pravnega reda Evropske unije eno od obsežnejših področij, saj je temeljni pogoj za gospodarsko integracijo v notranji trg EU. Slovenija bo pravno ureditev v celoti uskladila s pravnim redom EU najkasneje do konca leta 2002, izjema sta le dve področji: Slovenija zahteva petletno prehodno obdobje od predvidenega vstopa v EU za preregistracijo zdravil za humano uporabo ter izjemo na področju nevarnih snovi v smislu pravice, da na njenem ozemlju ostanejo v veljavi strožje zahteve glede omejitev uporabe in prometa nekaterih pesticidov, s katerimi Slovenija ščiti podtalnico. Kot je v pogovom za STA povedal vodja delovne skupine za pripravo pogajalskih izhodišč za omenjeno področje, državni sekretar za notranji trg Anton Gra-beljšek, je omenjeno področje zelo razvejano, zakonodaja vključno s predpisi, ki bodo zagotavljati prost pretok blaga, pa zelo obsežna. Postopek pregleda usklajenosti pravnega reda Slovenije z EU je namreč obsegal kar 42 podpodrocij. Prost pretok blaga obsega kar 10 odstotkov celotnega pravnega reda EU, ki ga mora prevzeti Slovenija. V celoti bo treba sprejeti okoli 19 zakonov in 140 podzakonskih aktov, Slovenija pa je doslej prevzela že približno polovico evropskih standardov. Slovenija namreč intenzivno pripravlja t.i. horizontalno zakonodajo za zagotovitev prostega pretoka blaga, v katero med drugim sodijo tudi že sprejeti in z evropsko ureditvijo usklajeni zakoni: o splošni varnosti proizvodov, o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, o standardizaciji in o akreditaciji. S tem naj bi zagotovili z evropskim pravnim redom usklajen sistem certifici-ranja, standardizacije in akrediti-ranja in skladnost tehničnih predpisov. Skladno z evropsko ureditvijo pa Slovenija sprejema tudi t.i. sektorsko zakonodajo (npr. zakon o varstvu kulturne dediščine). Po Grabeljskovem mnenju prevzemanje pravnega reda EU na tem področju za Slovenijo ne bo problematično, saj slovenska podjetja večino izdelkov izvažajo na trge EU in torej že morajo spoš- tovati tamkajšnje predpise. Prehodno obdobje Slovenija zahteva Le na področju zdravil za uporabo v humani medicini, ki pa je po besedah Grabeljška ključnega pomena za slovensko farmacevtsko industrijo. Za omenjeno petletno prehodno obdobje po predvidenem vstopu v EU se je Slovenija odločila zato, ker ukrepe, ki imajo retroaktivne učinke -gre za unijino zahtevo po reviziji postopkov in dokumentacije, na podlagi katere so bila že izdana veljavna dovoljenja za promet z zdraviti -, razume kot pričakovanje, ki presega obveznosti iz prevzema pravnega reda EU. 'Področje registracije zdravil je v povezavi z revizijo celotnega farmacevtskega trga pred vstopom v EU problematično bolj ali manj v vseh državah kandidatkah. Ce ne bomo uspeti uveljaviti prehodnega obdobja, bo to pomenilo, da bosta naši farmacevtski družbi Lek in Krka morali do vstopa znova opraviti registracijske postopke za zdravila po konsolidiranem oz. nacionalnem programu, kot velja v EU. To bi pomenilo velike administrativne, profesionalne in fi- nančne težave, saj je malo verjetno, da bi bili v tako kratkem Času sposobni angažirati tako veliko število vrhunskih strokovnjakov za pripravo registracijskih postopkov. Seveda je precej odvisno tudi od datuma vstopa v EU. Ce bi se ta zavlekel v leto 2005 oz. 2006, ko bi se že ‘po naravni poti1 iztekel petletni cikel obnove zdaj veljavnih dovoljenj za promet z zdravili, teh težav ne bi bilo, " je pojasnil Grabeljšek. Slovenija v postopku prevzemanja pravnega reda EU oz. integracije v notranji trg EU že dobiva kratkoročno tehnično pomoC v okviru TAIEX in dolgoročno pomoC v okviru programa PHARE. oV okviru finančnega memoranduma PHARE za leto 1999 Slovenija . kandidira za sredstva za prilagajanje horizontalne zakonodaje in institucionalne infrastrukture (notranji trg, prenos direktiv novega pristopa, akreditacije, meroslovje, standardizacija, nadzor trga) in za prilagajanje sektorske zakonodaje (zdravila, medicinski pripomočki, živila, kemijska varnost, telekomunikacijski in ener-getsld regulator). (STA) DEŽELNA VLADA / PO SPORNEM SKLEPU Objektiv 2: na Deželi srečanje o Tovarni velikih motorjev Dolinski župan Pangerc o križu gospodarskih dejavnosti v občini Bodočnost Tovarne velikih motorjev, ki jo je močno zamajala izključitev dolinske občine iz programa evropskih prispevkov Objektiv 2 za obdobje 2000-2006, je bila v ospredju včerajšnjega srečanja med deželnim odbornikom za industrijo Sergiom Dressijem in italijanskimi predstavniki finskega koncerna VVartsila, lastnika boljunškega obrata. Resnici na ljubo je Dressi povabil na srečanje tudi dolinskega župana Borisa Pangerca, kar je dalo slutiti, da bodo na sestanku spregovorili tudi o drugih gospodarskih dejavnostih v občini, ki jih bo - hočeš-nočes - prizadel sporni sklep deželne vlade Furlanije Julijske krajine. Pangerc (prisoten je bil tudi odbornik za javna dela Igor Tul) je sicer povedal svoje: vztrajal je pri protestu zaradi izključitve občine iz programa Objektiv 2, poudaril je, da bodo sklep deželne vlade oškodoval podjetja v obrtni coni ter obrate v tistem delu industrijske cone, ki spada pod dolinsko občino. Predlagal je zato, naj deželna uprava spremeni svoj sklep in vključi v program, ki omogoča evropske prispevke vsaj tisti del občinskega teritorija, na katerem se nahajajo industrijske in obrtne dejavnosti. Dressi mu je sicer prisluhnil, a vCeraj ga ni zanimal vpliv spornega deželnega sklepa na celotno dolinsko območje, temveč izključno na predel-, na katerem deluje Tovarna velikih motorjev. V imenu finskega lastnika VVartsile je spregovoril odgovorni za posle v Italiji Johan Store. »Izključitev« bi lahko negativno vplivala na naCrte podjetja VVartsila, je dejal. In to predvsem na raziskovalnem področju, na področju poklicnega izobraževanja in pri uporabo tako imenovane »dolge mobilnosti« za kakih sto uslužbencev (za kar bi moralo podjetje zaprositi in dobiti privoljenje italijanske vlade). Ob neki drugi priložnosti so predstavniki finske multinacionalke omenili, da načrtuje koncern investicije v višini kakih 30 milijard lir. Dressi mu je odgovoril, potem ko so - vidno zaskrbljeni -povedali svoje Se predsednik združenja tržaških industrijcev Federico Pacorini in sindikalni predstavniki CGIL, CISL, UIL. Odbornik je omenil, da ni dežela prejela doslej s strani VVartsile še nobenega sporočila o bodočih investicijah in o bodoči rasti podjetja. Glede izpopolnjevalnih programov je zagotovil najvišje možno kritje s strani deželne uprave. O kočljivem vprašanju raziskovalnih dejavnosti v okviru oddelka Diesel ricerche (nekateri so celo namignili, da se ga namerava VVartsila znebiti...) pa je deželni od- bornik potrdil »aktivno vlogo dežele v primeru načrtov za okrepitev in razvoj oddelka.« Dressi je bil nadalje presenečen nad hipotezo »dolge mobilnosti«, ki jo je omenil Store: po Dressijevem mnenju naj bi to vprašanje ne bilo povezano z vključitvijo Tovarne velikih motorjev v območje programa Objektiv 2. Ob koncu je Se dodal, da je sploh presenetljivo sedanje zanimanje vodstva VVartsile za program evropskih prispevkov. Finci naj bi se bili zanimali za boljunški industrijski objekt ne zato, ker bi lahko prejel evropsko podporo, temveč zaradi njegove kvalitete in zaradi visokih tehnoloških sposobnosti. Ko bo VVartsila predstavila deželi načrt o bodočih naložbah, jo bo deželna vlada takoj poklicala na srečanje, da bi p njem razpravljali, je zagotovil deželni odbornik za industrijo. Zaprtje in premestitev občinskih uradov Občinski pogrebni urad v Ul. della Zonta 7/C bo zaradi obnovitvenih del zaprt od 25. do 31. avgusta. Podobne storitve nudijo tudi v novem sedežu v Istrski ulici 194 (od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30, v ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. ure). Del uradov za trgovino in tržnice bodo prav tako zaradi obnovitvenih del s sedeža na Pas-so Costanzi začasno premestih v 3. nadstropje poslopja v Ul. Rossini 4 (palača Gopcevich). Uradi, v katerih nudijo razna dovoljenja (npr. za Sa-gre, osmice, tombole v dobrodelne namene, za dejavnost brivskih in frizerskih salonov, kioske s Časopisi, Črpalke itd.), bodo zaprtri danes in jutri, od 26. avgusta se zainteresirani lahko zglasijo v Ul. Rossini (od ponedeljka do petka od 10.30 do 12.30, v ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. ure). Urad za dovoljenja v zvezi s prodajo na javnem prostoru pa bodo premestili na tržnico na debelo (Ul. Ottaviano Augusto 12, I. nadstropje), kjer bo od crtrtka, 26., t.m. odprt vsak dan (vključno sobota) od 7.30 do 11.30. PRI POTAPLJANJU / TRUPLO NAŠLI SELE VČERAJ Tržačan utonil pri Vrsarju Žal poletno obdobje običajno spremljajo tudi vesti o nezgodah potapljačev, ki jim je bila ljubezen do morja usodna. Take vesti pa večinoma prihajajo s kvarnerskega območja, z južnejših področij jadranske obale, iz Grčije, kjer podmorske lepote ali podvodni ribolov vabijo v globine, vendar ne dopuščajo nobene napake in nobene nepazljivosti. Tokrat pa je novo žrtev terjala Istra, kjer so se počitnice tragično končale za 35-letnega Roberta Milla iz Trsta, Cigar truplo so včeraj našli v morju pred Vr-sarjem. Zaenkrat ni jasno, kaj se mu je pripetilo, če ga je morebiti obšla slabost, tako da bo verjetno treba počakati Sele na rezultate, ki jih bo prinesla obdukcija. Millo, ki je prebival v Ul. dei Giuliani pri Sv. Jakobu, se je v soboto podal na morje skupaj s prijatelji. Potapljali so se, vendar se niso posluževali potapljaških naprav: pod vodo se je vsakdo zadrževal toliko, kolikor je pac zmogel. Naenkrat pa so se ostali zavedeli, da Milla ni na spregled. Zaceli so ga iskati, sprožili so alarm, vendar je bilo vse iskanje zaman. Tudi vreme jim ni bilo preveč naklonjeno, zaradi vetra je bilo morje vzvalovano in voda motna, tako da je bila vidljivost bolj slaba. Millovo truplo so na morskem dnu opazili Sele včeraj, bilo je blizu otočka »Longo« pred Vrsarjem, v globini okrog 12 metrov. NOVICE Začasne zaposlitve v dolinski občini Uprava občine Dolina sporoCa, da je razpisala javno selekcijo za sprejem v službo za določen Cas dveh tehnikov, VI f.k. Pogoji za pripustitev k selekciji so: diploma geometra ali gradbenega izvedenca, znanje slovenskega jezika in stan brezposelnosti. Razpis selekcije je na razpolago v tajništvu občine Dolina, tel. 0408329244. V popravek k temu, kar je bilo sporočeno v prejšnjem obvestilu rok za predložitev prošenj zapade 08.09.1999 ob 12. uri. Obvestilo občine Devin Nabrežina Devinsko -nabrežinska občinska uprava obvešča javnost, da bo družba ENEL- Okrožje Tržič prihodnjo jesen in zimo, opravila redno seCnjo vegetacije, ki ogroža električne napeljave srednje napetosti na občinskem ozemlju. Posekano drevje bo lastnikom posameznih zemljišč na razpolago kar na licu mesta. Popis posameznih območij, na katerih bodo izvedeni omenjeni posegi, bo izpostavljen na občinski oglasni deski od 20. avgusta do 3. septembra. Po požaru pri Jezeru odkrili zažigalno bombo Na območju med Drago in Jezerom, kjer je v soboto divjal požar, so med drugim odkrili tudi zažigalno bombo iz 2. svetovne vojne. Nemudoma so obvestili pristojno osbje, ki je nevarni predmet iz 2. svetovne vojne razstrelilo. Na tamkajšnjem področju so pred časom že našli večje količine orožja in bomb, nakar so ga natančno pregledali in je kazalo, da je vsaka nevarnost mimo. Žal ni tako, kar predstavlja nemajhno tveganje bodisi za izletnike kot ob primeru požarov ali kakšnih drugih posegov tudi za gasilce, gozdne čuvaje in prostovoljce. Mamilo je bilo zanj verjetno usodno Dva dni se s sinom ni slišala in jo je zaskrbelo, kaj je z njim. Tako je 61-letna Zenska odšla v Istrsko ulico 37, kjer je živel 31-letni sin Ren-zo Kriso. Zal mu ni mogla vec pomagati, njegovo truplo je našla v kopalnici, verjetno mu je bila usodna prevelika doza mamila. Tega mnenja je tudi sodni zdravnik, policija pa je blizu trupla našla injekcijsko iglo. Kriso ni bil znan kot odvisnik. Nerodna tatica Priletni potnici na avtobusu St. 21 je spretno nekaj ukradla, vendar je imela smolo, namesto denarnice ji je odnesla etui za ključe. Poleg tega sta jo takoj zatem prijela policijska agenta v civilu, ki sta jo prijavila sodiSCu. Ženska, 40-letna Romka, je skupaj z mlajšo rojakinjo sledila priletni potnici, ki je na Stari mitnici stopila na avtobus St. 21. Tatici sta izstopili na Trgu Oberdan, vendar sta jima bila za petami agenta letečega oddelka, ki sta opazila, kaj se dogaja: starejšo sta ustavila, medtem ko se je mlajša Romka zavedela, kaj se dogaja, in je pravočasno zbežala. POSVET / NA POMORSKI POSTAJI OD 22. DO 26. T.M. Kako zaznavamo Percepcija ah zaznavanje je najbolj neposredna oblika spoznavanja sveta. Gre pac za gledanje, poslušanje, tipanje ipd. Vendar organizem niti v tem primeru ni pasiven, kot si večkrat naivno predstavljamo. Nasprotno. V skladu mehanizmom, ki močno spominja na znanstveno metodo, na osnovi prejetih informacij samodejno »izdeluje hipoteze« o tem, kako svet izgle-da, kajpak podzavestno. Kako zelo je orga-nizen aktiven pri zaznavanju, pride lepo do izraza v raznih mejnih situacijah. Ge npr. dolgo Časa opazujemo popisan Ust z madežem, madež v določenem trenutku zgine in vidimo samo popisan list. Nas zaznavalni sistem je paC »izdelal fiipote-zo«, po kateri naj bi bil madež »optična prevara« in je v skladu s tem zaznavo »popravil«. Tako je med drugim povedal prof. Richard Gregory iz Bristola (Velika Britanija), ko je v nedeljo zvečer s predavanjem na Čast pokojnega tržaškega psihologa Gae-tana Kanizse v kongresnem srediscu na Pomorski postaji v Trstu otvarjal 22. Evropsko konferenco o vizualni percepciji. Znanstveno srečanje prirejata Psihološka fakulteta Univerze v Trstu in Mednarodna visoka Sola za višje Stiudije (SISSA) iz Mi-ramara pri Trstu, na njej pa sodeluje vec sto znanstvenikov iz vse Evrope, pa tudi iz ZDA in Japonske. Trajala bo do Četrtka. Prof. Gregory je svojemu otvoritvenemu predavanju dal naslov »Fenomenološka znanost in umetnost zaznavanja« ter v njem izhajal iz teorije, po kateri naj bi bilo zaznavanje v resnici »preizkušanje hipotez« (»hypothesis testing«). Zastavil si je med drugim vprašanje, kaj so pravzaprav »optične prevare«. V skladu s teorijo, ki jo sam zagovarja, bi lahko prish do absurdnega zaključka, da so pravzaprav vse optične zaznave »optične prevare«, saj se nobena zaznava ne sklada v vseh ozirih z »objektivno resničnostjo«. Bolj naravno bi bilo, da bi za »optične prevare« imeh tiste optične zaznave, ki jih sam zaznavalni sistem razkrije kot zgrešene, a tudi to zna biti sporno. Po nedeljski otvoritvi so prava dela konference stekla vCeraj zjutraj. Razdeljena so na vec razdelkov, ki so posvečeni preučevanju raznih vidikov vizualne percepcije. Tako je govor o zaznavanju oblik, barv, gibanja, pa tudi o zaznavanju pri različnih živih bitjih. V glavnem gre za dokaj speciahstiCne teme. Omenimo naj, da se bo v štirih dneh zvrtilo okrog 190 ustnih poročil, poleg tega pa bo v okviru konference na ogled Se kakih 280 pisnih prispevkov. V okviru znanstvenega srečanja bo jutri zveCer v dvorani Fakultete za prevajalce in tolmače v bivšem Narodnem domu v Trstu z začetkom ob 20.15 koncert judovske glasbe, na katerem bo nastopila skupina Kodesh Vechol pod vodstvom Marca Podda. TRST / OB'3. OBLETNICI SMRTI Maša za škofa Bellomija Daroval jo je škof Ravignani sinoči v stolnici sv. Justa VCeraj so potekla tri leta, odkar je umrl tržaški škof Lovrenc Bellomi. Tržaška škofija se ga je spomnila z maso zadusnico, ki jo je sinoči daroval škof Evgen Ravignani ob somaševanju številnih duhovnikov (med njimi je bil tudi vikar za Slovence msgr. Franc Vončina). Škof Ravignani se je v homiliji spomnil svojega predhodnika s hvaležnimi besedami. Dejal je, da je bil mehkega sr- ca, odprt do vseh, a da je znal tudi odločno in pogumno nastopati, ko je šlo za temeljne vrednote in naCela. Da se je moCno priljubil tržaškemu občestvu, je dokazovala tudi lepa udeležba pri sinočnji masi. Spomnimo naj, da je škof Bellomi vodil tržaško škofijo od decembra 1977 do 23. avgusta 1996, ko je umrl po daljši in neozdravljivi bolezni. MISS ALPE ADRIA / IZBIRNO TEKMOVANJE Najlepša v Bazovici je bila Barbara... Majo in Erika pa sta postali njeni spremljevalki Vse kaže, da je postal Športni praznik SD Zarje v Bazovici pravcato prizorišče zamejske ženske lepote. Lani so na prazniku prvič priredili de-file, na katerem so izbrali poznejši italijanski predstavnici na srednjeevropskem lepotnem natečaju za miss Alpe Jadrana, domačinki, sestri Laro in Eliso Komar. Letos so prireditev ponovili, in na njej so spet slavile zamejske lepotice. Tekmovanje za miss Alpe Jadrana je dokaj zapletena zadeva, saj poteka v vseh deželah in državah skupnosti. V poletnih mesecih priredijo italijanski organizatorji kakih 30 izbirnih tekmovanj v deželah treh Benečij, Lombardije in Emilije-Romagne. Najlepša dekleta s teh tekmovanj imajo nato pravico do udeležbe na vsedržavnem finalnem tekmovanju, ki je bilo lani v Gorici v okviru sejma Mittelmoda. Zmagovalka in spremljevalki z vsedržavnega tekmovanja imajo pravico do »nastopa« na zaključnem tekmovanju za »pravi« naslov miss Alpe Jadran. Letošnjega tekmovanja v Bazovici se je udeležilo deset lepotic. Predstavile so se žiriji, v kateri je bila tudi lanskoletna domača »miss« Elisa Komar. Žirija je imela kar nekaj dela, da je med desetimi lepotami izbrata najlepso. Naposled je trak z napisom miss Alpe Jadran 1999 pripadal Barbari Vremec. 18-letna študentka z Opčin je v precepu, saj jo zanimata tako psihologija kot tudi moda. Verjetno se bo pred dokončno odločitvijo Se marsikrat sprehodila po lepotnih in modnih odrih. Njeni dve spremljevalki sta Maja Berzi in Erika Gregori. 18-letna plavolasa Maja je doma z Gropade in ima - tako piše v tiskovnem sporočilu organizatorja tekmovanja, podjetja Gierrepi - dve ambiciji: denar in oblast. V Bazovici si je, zaenkrat, prislužila krono miss Hit Casino. Eriki Gregori študentki in telovadki s Padrič, je pripadal naslov miss Linea sprint. Dekle je - vedno po pisanju organizatorja - že prava veteranka tovrstnih preizkušenj, saj se je letošnje poletje s svojo lepoto uveljavila že na številnih tekmovanjih v treh Benečijah. Zamejske lepotice čaka sedaj vsedržavna preizkušnja. Po vsej verjetnosti bo oktobra. Točen datum in kraj tekmovanja morajo še določiti. Prav tako pa ni Se znano, kje bo potekala zaključna predstava za najlepšo med najlepšimi na območju dežel skupnosti Alpe Jadrana. OBALNA CESTA / SILOVITO TRČENJE Potniki so imeli veliko sreče Iz rezervoarja prevrnjenega avtomobila je stekel ves bencin Obalna cesta je bila včeraj spet prizorišče hujše prometne nesreče, ki bi lahko imela tudi tragične posledice, saj se je eno od vozil prevrnilo, a iz rezervoarja je stekel bencin. Potniki, med katerimi je bila tudi deklica, pa so imeli veliko sreče, saj so se le lažje poškodovali. Reševalce so poklicali nekaj po 12. uri. Tedaj se je okrog pol kilometra po naravnem predora v smeri proti Sesljanu avtomobil ford mondeo zaletel v Y10. Kaže, da je bilo trčenje precej močno, saj se je mah Y10 celo prevrnil na streho in končal na nasprotni vozni pas. V tistem trenutku nasproti ni prihajal nihče, sicer se nenadni oviri verjetno ne bi mogel izogniti. Iz rezervoarja je poleg tega Se stekel bencin, ki je prepojil vso notranjost: zadostovala bi iskra in vozilo bi ovili plameni. Na kraj so med drugimi prihiteh tudi gasilci iz starega pristanišča, ki jih je vodil Božič Grilanc iz Sa-leža, med njimi je bil tudi Sergij Boneta iz Boljunca. Ukrenili so vse, kar je v takih primerih potrebno, da preprečijo kakršnokoli nevarnost. S potniki iz prevrnjenega avta (moški, ženska in omenjena deklica) ni bilo nič hujšega, čeprav so deklico verjetno iz previdnosti odpeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. ________OPČINE / PROSVETNI DOM____________ Festival Unita in Novega dela Na festivalu je v imenu tajništva spregovoril Igor Dolenc Prireditelji festivala »Unita« in »Novega dela«, ki je bil v soboto in nedeljo v Prosvetnem domu na Opčinah, so lahko zadovoljni tako z obiskom kot tudi z vremenom. Burja je sicer nekoliko nagajala, kar pa ni pokvarilo veselega razpoloženja. Na festivalu, ki ga je organizirala teritorialna enota Levih demokratov za Opčine in Bane in na katerem so člani mladinske sekcije LD imeli tudi kiosk s knjigami, je pozdrave v imenu pokrajinskega tajništva prinesel Igor Dolenc, tržaški občinski svetovalec. Dolenc je v svojem posegu spregovoril o političnih razmerah tako na državni kot na krajevni ravni in v sami stranki. Med dragim je je naglasil, da je sedanji trenutek zelo pomemben za Slovence, saj je osnutek o zakonski zaščiti naposled v razpravi v poslanski zbornici. (F. KROMA) r OPČINE / POLETNI CENTER SKLADA MITJA CUK -j »Korenček m vid, limona pa proti driski..« Tema letošnjega centra je zdrava prehrana, o kateri vedo otroci že marsikaj povedati V poletnem centru sklada Mitje Cuka imajo otroci zares polne roke dela. Na dvorišču openskega vrtca so mali obiskovalci centra preuredili »najlepšo hišico na svetu«: fantje so s starim blagom pokrili okna in vrata, male gospodinje pa so uredile notranjost: »Tla smo pokrili s pisano preprogo, okna smo okrasili z rožicami, sedaj pa se moramo še lotiti z barvanjem zunanjih zidov,« je povedala Lorena. Pogumni Tomaž je takoj podčrtal, da je v hišici on gospodar, njegova mala sestrica pa gospodinja, ki kuha, pospravlja, vodi pse na sprehod, skratka urejuje in deli naloge ostalim prebivalcem male hišice. Gospodinja Jasmina nam je takoj razkrila, da v kuhinji poletnega centra kar dobro kuhajo, zato ji'za štedilnikom res ni treba zamujati časa. V hišici niso lačni, saj so si zjutraj »skuhali« piškote namazane z marmelado in čokolado. Sandi je takoj povedal, da bi morali otroci za malico raje izbirati jagode, ker povzročata marmelada in Nutela črne zobe. Animatorke poletnega centra, ki so si letos kot vodilno temo izbrale Hrano za zdravega otroka, so letos malčke vodile pri izdelovanju mask in drugih izdelkov iz moke in soli v obliki sadja in zelenjave. Otroci so se tudi naučili pesmico, ki zdravemu otroku priporoča dobre jedi kot so npr. sadje, zelenjava, mleko, jajca in meso. Lucia je povedala, da rada je korenček za dobro zdravje, Giorgiu je zalo všeč riž, ker pomaga pri dobri rasti, ter solata, ker vsebuje mnogo vitaminov. Tomaž ima rad špinačo, ker bo tako postal močan, Danijel zdravo meso kot je hamburger, Sandi pa za dober vid priporoča korenčke, proti driski pa limono. Otroci so torej o zdravi prehrani znali povedati kar veliko. Odločili so se, da bodo za zaključno srečanje sami skuhali nekaj zdravih jedi, saj se že dalj časa pripravljajo na veliko slavje: gospodar hišice, nono Tomaž, bo svojo hčerko Loreno izročil ženinu Sandiju. Zaročenca bosta v petek popoldne v openski vrtec povabila vse prijatelje, starše in sorodnike, da se z velikim praznovanjem vsi skupaj poslovijo od prijetnih in zares zabavnih trenutkov, ki so jih letos preživeli v poletnem centru sklada Mitje Cuk. E.C. OPČINE / V NEDELJO ZVEČER V 2UPNI CERKVI Koncert ob sv. Jerneju Dopoldne je bila slovesna maša s procesijo po starem običaju V nedeljo so Openci praznovali svojega župnega zavetnika sv. Jerneja, čigar god je bil včeraj. Dopoldne je bila ob slovesni maši z začetkom ob 9. uri tudi procesija, in sicer po starem običaju. Pri bogoslužju je sodeloval domači cerkveni pevski zbor. Pod večer z začetkom ob 18. uri pa je bil v openski cerkvi koncert, ki ga je župnija priredila v sodelovanju s Finž-garjevim domom. Na njem je nastopila priznana sopranistka Olga Gracelj iz Ljubljane. Ob orgelski spremljavi Milka Bizjaka iz Novega mesta je izvedla vrsto skladb iz klasičnega repertoarja večinoma iz 17. stoletja. Slo je za res lepo umetniško doživetje. Številne udeležence je v imenu prirediteljev priložnostno nagovoril openski župnik Zvone Strubelj. (Foto Križmančič - KROMA) SKD TABOR se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k izrednemu uspehu razstave BOGASTVO IZROČILA Praznična nosa v 30 letih Kraške ohceti. Posebna zahvala naj gre gospe ADRIANI CIBIC REGENT za njen strokovni doprinos in požrtvovalnost pri postavitvi razstave kot tudi trgovinam STANDA, COIN in PODOBNIK ter GORIŠKEMU VELESEJMU. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 24. avgusta 1999 JERNEJ Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 19.58 - Dolžina dneva 13.43 - Luna vzide ob 18.38 in zatone ob 3.21 Jutri, SREDA, 25. avgusta 1999 LUDVIK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,4 stopinje, zračni tlak 1019,1 mb ustaljen, -daga 34-odstotna, veter 7 km na uro vzhodnik , nebo rahlo pooblačeno, morje malo razgibano, temperatura morja 23,1 stopinje. LEKARNE Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. avgusta 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 040 631785), Ul. F. Severo 112 (tel. 040 571088), Zavije -Ul. Flavia 89 (040 232253). Fernetti (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Mazzini 43, Ul. F. Severo 112, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetti (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 040 302800). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure h\ praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.00 »Demoni e dei«. EXCELSIOR - Zaprto zaradi poletnih počitnic. EXCELSIOR AZZUR-RA - Zaprto zaradi poletnih počitnic. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi poletnih počitnic; ponovno odprtje 27. avgusta s filmom »La mummia«. GIOTTO MULTISALA 1 in 2 (Ulica Giotto 8) -Zaprto zaradi poletnih počitnic; ponovno odprtje 27. avgusta s filmoma »Dieci cose che odio di te« in »Cruel intentions«. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’ombra del dubbio«, i. Melanie Griffith, Tom Berenger. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Uni-versal soldier«, i. Jean Claude Van Damme. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gio-vani diavoli«. NAZIONALE 4 - 17.00, 19.30, 22.00 »Matrix«, i. Keanu Reeves. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le depravazioni di Milly«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »Pio-vuta dal cielo«, i. Sandra Bullock. ALCIONE - Zaprto zaradi poletnih počitnic. a PRIREDITVE DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in ŽUPNIJA SV. JERNEJA vabita ob priliki praznovanj zavetnika sv. Jerneja danes, 24. avgusta ob 19. uri na sv. maso. Po masi bo družabnost »Po domače« na prostem pred cerkvijo. V OKVIRU letošnje 19. Kraške ohceti vabijo or-ganzatorji na KONCERT GODBE NA PIHALA s Proseka pod vodstvom prof. Aljoše Starca. Koncert bo jutri, v sredo, 25. avgusta na trgu v Repnu s pričetkom ob 20.30. V slučaju slabega vremena bo nastop v telovadnici v Repnu! SKD B ARKOVE JE prireja v petek 3. septembra, KONCERT v Barkovljan-ski cerkvi. Orgle: Andrej Pegan; petje - bas: Aldo Žerjal. Začetek ob 20.30. U OBVESTILA MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA vabi vse otroke in mladino od 7. leta dalje v mesecu avgustu, v organizirano poletno varstvo z bogatim programom poučnih in razvedrilnih aktivnosti, izletnistva, vsak dan od 8. do 15. ure, v prostorih Osnovne Sole Sežana (stari gasilski dom). Organizirana je malica in kosilo. Strokovni pedagoški kader nudi varstvo slovensko in italijansko govorečim otrokom po ugodnih cenah tudi v drugih morebitnih terminih. Vse informacije dobite na tel. St. 0038667/31486 ali na sedežu društva med 8. in 15. uro. II. ZAMEJSKI ROCK FESTIVAL bo 6. septembra 1999 v parku Finžgarje vega doma na Opčinah. Namenjen je zamejskim skupinam, ki nastopajo z lastnim programom izvirnih pesmi. Prijave sprejemajo organizatorji Kraški Ovčarji in MOSP do 26. avgusta na tel. 040327361 ali 03292199356. SD PRIMOREC - KAM NA DOBRO PIVO? Prav gotovo na tridnevni praznik »PLAVOLASE« ob Športnem igrišču v Trebčah: 27., 28. in 29. avgusta. Tipične jedi na žaru s prav tako tipičnimi prikuhami. Folk laško bier musika s plesom. Zabava je zagotovljena! Toplo vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK JELKA GRBEC prireja na vrtu Rumene hiše PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA 28., 29. in 30. avgusta. ANPI-VZPI obvešča, da bo sedež pokrajinskega odbora zaprt zaradi poletnega premora do 29. avgusta 1999. Urad bo od 30. avgusta dalje redno deloval. MePZ PRIMORSKO prične s svojimi rednimi vajami v ponedeljek, 30. avgusta ob 20.30 v Mačkoljah. Dobrodošli so tudi novi pevci. INTENZIVNI PLESNI TEDEN od 6. do 10. septembra, v prenovljenih prostorih KD Skala v Gropadi po sledečem urniku: osnovna Sola - od 7.30 do 13. ure, srednja Sola - od 15. do 20. ure. Vpise sprejemamo telefonsko na (040-912843 ali 0347-9835528 - Petra) do 30. avgusta. Informativni sestanek bo istega dne ob 20.30 v KD Skala v Gropadi. ZSKD obvešča cenjene člane in sodelavce, da bo do konca avgusta na razpolago vsem s poletnim urnikom, in sicer od 8. do 14. ure. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni tržaški uradi od 23. do konca avgusta odprti od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA ob- vešča svoje člane, da so njene podružnice v Nabrežini, na Opčinah in v Dolini zaprte zaradi dopusta do torka, 31. avgusta. Sedež v Trstu pa bo deloval po običajnem urniku. OBVESTILO UDELEŽENCEM DELAVNICE ZSKD V ZELENEM CENTRU - zberemo se v Zelenem centru v ponedeljek, 30. avgusta ob 8.30. Delavnica bo potekala od 9. do 12. ure z umesnim odmorom in popoldne od 16.30 do 18. ure. Kako v Zeleni center? Preko mejnega prehoda Pesek-Kozi-na. Takoj po bloku prva cesta levo v vas Vrhpolje, v vasi na razpotju pri znamenju levo v hrib in po asfaltirani cesti do centra. Nasvidenje! 9. DRAGA MLADIH z naslovom “Mladinska kultura: samo za mlade?” bo od 2. do 4. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. V čet., 2.9. ob 16.30 - Branko Cestnik: Mladinska kultura kot izraz estetike, socialne in duhovne potrebe mladih -njeno mesto v svetu kulture in v sedanjem zgodovinskem trenutku. Ob 20.30 Mala tržaška kabaretna banda Kraški ter@n. V petek, 3. 9. ob 10. uri okrogla miza - Ambrož Čopi, Rok Golob, Gregor Tomc, Zoran Predin: Ustvarjalnost mladih: mora biti umetnost nujno resna? Ob 14. uri Delavnice umetniške ustvarjalnosti -slikarska, gledališka, glasbena, plesna. Ob 20.30 latino-ameriski družabni večer z glasbo in plesom. V soboto, 4. 9. ob 10. uri dr. Ivan Štuhec in sekretarka na ministrstvu za kulturo RS Majda Sirca: Etika tudi v estetiki? Za vse informacije: Slovenska prosveta, Ul. Donizet-ti, 3, Trst, tel. st. 040/370846. OTROCI, POZOR, POZOR! Se zadnji teden pred začetkom poletnega centra pri TPK Sireni. Do 3.9.99 se lahko vpišete od 9. do 13. ure na sedežu Zadružnega centra za socialno dejavnost, Ul. Cice-rone 8, tel. St. 040-360324. OBČINA DOLINA ob- vešča, da bo občinska knjižnica v Boljuncu zaprta zaradi dopusta ves mesec avgust. Knjižnica bo ponovno odprta po običajnem urniku v petek, 3. septembra. SKLAD MITJA CUK obvešča, da nudi poletno varstvo do 4. septembra od 8. do 13. ure. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 6. septem- bra knjižnica odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. me. UPRAVA OBČINE DO- LINA sporoča, da je razpisala javno selekcijo za sprejem v službo za določen čas, dveh tehnikov VI. f.k. Pogoji za pripustitev k selekciji so: diploma geometra ali gradbenega izvedenca, znanje slovenskega jezika in stan brezposelnosti. Razpis selekcije je na razpolago v tajništvu občine Dolina, tel. 040-8329244. Rok za predložitev prošenj zapade 8.9. 1999, ob 12. uri. GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj - sprejema vpise starih in novih učencev za tekoče Šolsko leto 1999/2000 vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure do 10. septembra. TPPZ PINKO TO- MAŽIČ sporoča, da bo seja odbora za novo sezono 1999/2000 v petek, 17. septembra ob 20.30 na sedežu na Padričah. SK DEVIN priredi ob prestopu tisočletja zimo-vanje v Dolini Blois (Fal-cade) in v Dolini Fiemme (Cavalese) od 26/12/99 do 2/1/2000 in od 2/1/2000 do 9/1/2000. Za informacije in predrezervacije lahko zainteresirani pokličejo na tel. St. 040-200530 ali 0335-8416657 (Dario). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE je uvedla brezplačno telefonsko Številko 800-801444, ki bo operativna vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure. Namenjena je osebam s problemi pri odpustu iz bolnišnice, kroničnim bolnikom in ostarelim nesamostojnim ljudem, ki potrebujejo informacije glede pravice do zdravja. 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE bo posloval v mesecu avgustu Se v ponedeljek, 30. 8. od 10.00 do 11.30. DTTZG ŽIGA ZOIS obvešča, da bo do 31. avgusta 1999 tajništvo Sole odprto vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. me, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 15.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča profesorje z najmanj sedemletnim staležem, da je razpisan natečaj za delno dodelitev tržaški univerzi v okviru specializacijske sole za izobraževanje profesorjev. Rok za vložitev prošnje zapade 31. avgusta. Razpis je izobešen na univerzi, dobite pa ga tudi na Sindikatu, Ul. Car-ducci 8/II v Trstu. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je objavljen na oglasni deski Deželnega Šolskega urada razpis izrednega natečaja za dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Prošnje sprejema pristojni Pokrajinski Šolski urad (Trst ali Gorica) do 25. septembra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je na oglasni deski tržaškega pokrajinskega šolskega skrbništva objavljen razpis izrednega natečaja za dosego usposobljenosti za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah in otroških vrtcih. Prošnje sprejema tržaško Šolsko skrbništvo do 9. oktobra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. S________________IZLETI ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA organizira 10. septembra enodnevni avtobusni izlet v Bologno na mednarodni sejem Sana. Lahko se pridružijo tudi nečlanice. Za vpisovanje kličite na tel. St. 040-200173. KRUT prireja 7-dnevno križarjenje od 22. do 29. septembra v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, od 9. do 13. me. S ČESTITKE V nedeljo je naša KATJA praznovala svoj 15. rojstni dan. Da bi bila Se naprej uspeSna in vesela ji želijo nona Meri, stric Stojan, teta Bruna, sestrična Alenka in bratranec Iztok. Eleni in Marinu se je pridružil mali MARTIN. Z njimi se veselimo vsi skavti in skavtinje nase skupne organizacije. Iskreno dobrodošel mali KEVIN. Z mamo Nives, očkom Mauri-ziom in sestro Bety smo te vsi nestrpno pričakovali. Čestitke in lepe želje izrekamo sosedje »s pod turna«. Ob-rojstvu malega KEVINA iskreno Čestitamo mami Nives, očku Mauri-ziu in sestri Bety, Kevinu želimo vse lepo v življenju, starSem pa mirne noči, vsi pri SKD Jože Rapotec. Elisabethi, Nives in Mauriziu se je pridružil mali KEVIN SIGONI. Iskreno Čestitajo z najboljšimi željami Uprava in uslužbenci Občine Dolina. MALI OGLASI tel. 040 7786333 V BLIŽINI PROSESKE POSTAJE se dne je 18. 8. izgubil pes istrske pasme z dolgo belo-rjavo dlako. Nosi plavo ovratnico, odzove se na ime Pongo. Tel. St. 040-327520 ali 0335-6577128. ČISTIM in pospravljam stanovanja. Tel. St. 0038-041555919. MLAD PAR z referencami, ne stalno bivajoč, brez otrok, išče v najem opremljeno stanovanje v Devinu-Nabrežini ali Križu, od oktobra 1999 dalje. Telefonirati v večernih urah na St. 0347-4468544 ali 0347-4368935. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir kilo. Tel. 0481-882413. PODARIM dva meseca starega psička (križanca). Tel. 0481/882230. UGODNO PRODAM j e ep nissan patrol v dobrem stanju. Tel. 0481-884077. DAJEM v najem neopremljeno sončno stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico za 650.000 lir na mesec. Tel. St. 040-576116 v večernih urah. CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo od četrtka, 26. avgusta spet odprta z običajnim delovnim urnikom. ' PICERIJA na Opčinah z večernim delovnim urnikom, išče natakarico staro največ 24 let. Tel. 040-380953 (dom). OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic. ZVONIMIR LORENZI je v Lonjerju odprl osmi-co. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen 32. Odprta bo do 29. avgusta. JOŠKO COLJA ima v Samatorci osmico. Toči belo in črno vino. SREČKO ŠTOLFA, Sa-lež 46, toči belo in črno vino. OSMICO ima Ivan Terčon v Mavhinjah St. 42. Toči črno in belo vino in nudi domač prigrizek. PRISPEVKI Ob 2. obletnici smrti Valterja Pale darujejo starsi 100.000 lir za Primorski dnevnik in 100.000 lir za KD Fran Venturini. Ob tretji obletnici smrti Bruna Gherdovicha se ga spominjajo vsi njegovi in darujejo 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Lonjerju. V spomin drage Nade Pertot darujejo soletnice Vera, Bruna in Frida 150.000 lir za nabrežinsko cerkev. Namesto cvetja na grob Ivana Marie Bana darujeta Danica in Pino Krevatin 30.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih. V spomin na Ivana Mario Bana daruje Štefanija Krevatin 50.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7766300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 z urnikom] od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure V spomin na drago mamo Marijo Pierazzi darujeta hčerki Marta in Luciana z družinama 150.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na prof. Nado Pertot darujejo Ivan, Majda, Danila in Marica Sirca 80.000 lir za na-brežinski cerkveni pevski zbor. Namesto cvetja na grob predragi Bredi daruje družina Calzi (Repen 43) 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Alenke Purič, Franca Milkoviča in Viktorja Križmančiča daruje družina Calzi (Repen 43) 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Edvarda Forze daruje družina Škabar (Repen 8) 30.000 lir za OPZ Zvonček. V spomin na Milka Rupla darujejo Ivan Grgič, Ivan Kocijan, Nada in Franko Milkovič ter Norma in Viktor Stopar 60.000 lir za planinska odseka SZ Sloga in SK Devin. V spomin na Ivana Maria Bana daruje Rožica Renar 50.000 lir za cerkev pri Banih. V spomin na Maro Pierazzi darujeta Slavko in Mitja Kalc 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na pokojno Nado Pertot daruje Majda Cibic z družino 100.000 lir za Onkološki oddelek v Avianu in 100.000 lir za nabrežin-sko cerkev. V spomin na brata Lučkota - padlega partizana, daruje Slavica Husu Conestabo 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Bruna Doljaka darujejo Frida, Marica in Sabina z družinami 60.000 lir za Sklad Mitja Cuk. 24. 8. 1996 24. 8 1999 Minula so tri leta odkar te ni več med nami ljubljeni Srečko Zerial Nas spomin nate je vedno živ. Žena Marija, hčeri Laura in Sonja z družinama LakotiSče, Boljunec, 24. avgusta 1999 Ob smrti dragega Adriana Brecellija izraža SKD Barkovlje občuteno sožalje bratu Pinu in svojcem C L A U D I O ABBADO TRSTU »Maestro« in mladi: simbioza za resnično uživanje Mahlerja ■II mKKm -'■ * Ljubitelji glasbe smo nastop Claudia Abbada v Trstu pričakovali s podobnim vzburjenjem kot množice, ki so pričakovale sončni mrk. Veliki dirigent je v našem mestu res redek gost in njegov koncert je bržkone zasenčil vse ostale glasbene prireditve. Poletna turneja "Gustav Mahler Jugendorchester", ki se je začela v ameriškem mpstu Tanglewood in nadaljevala v Caracasu, se je z dvema koncertoma ustavila na Kubi, kjer je Fidel Castro prisrčno in hvaležno sprejel evropske goste: Abbado je bil namreč sprožil nabiralno akcijo, ki je kubanskim glasbenikom podarila številne instrumente, partiture in druge glasbene pripomočke, saj so otočani zaradi dolgoletnega embarga prikrajšani za marsikatere nujne potrebščine. Zahvaliti se moramo tržaški sekciji Rdečega križa, ki je z dobrodelnim koncertom privabila Abbada in GMJO tudi v Trst. Orkester mladih, ki še niso Katja Krau prekoračili 26. leta starosti, je Abbado ustanovil leta 1986 z namenom, da bi omogočil sodelovanje tudi glasbenikom, ki niso državljani Evropske skupnosti. Ostra selekcija je izluščila bogato simfonično telo, ki šteje kar 129 elanov, kar je za izvedbo Mahlerjevih simfonij primerno in potrebno. Na programu je bila 7. simfonija v e-molu, ki traja prib orkester kratko vajo. Simfonijo so seveda že dobro naštudirali in večkrat zaigrali, zato »maestro« ni imel večjih pripomb. Med kratkimi pavzami smo lahko občudovali absolutno tišino in disciplino, s katero so mladi sledili Abbadovim napotkom v nemščini in angleščini. Po vaji smo se napotili v sejno dvorano občinske palače, kjer so velikemu dirigentu podelili srednjeveški pečat mesta Trst in darilo Združenja kronistov FJK. »Maestro« je v svoji zahvali izjavil, da bi moral darila razdeliti med vse člane orkestra, saj bi brez njih prav niče- sar ne dosegel. Disciplina, ki so jo mladi pokazali pri delu, se je spremenila v razposajeno vzdušje, s katerim je GMJO pozdravljal svojega dirigenta ter priljubljenega asistenta Stefana Antona Recka, ki je v lanski tržaški operni sezoni uspešno dirigiral VVagnerjevo Valkirijo, letos pa bo vodil Siegfrieda. Dirigenta in orkester očividno vežejo medsebojna ljubezen, simpatija in občudovanje, ki se polno izkažejo na koncertu. Zvečer je bilo gledališče Verdi praznično okrašeno s cvetjem in prepolno občinstva. Zdi se skoraj neverjetno, a za naše mesto je bila to krstna izvedba Mahlerjeve 7. simfonije. Gustav Mahler jo je spisal v letih 1904-5 med poletnimi počitnicami ob Vrbskem jezeru, kjer lahko še obiščemo malo lesenjačo, v kateri je odmaknjen komponiral v smrekovem gozdu nad jezerom. Skladatelj je bil takrat globoko užaloščen zaradi smrti lju- Claudio Abbado za Primorski dnevnik: »Mahler je mladim zelo blizu« S prijaznim posredovanjem naše mezzosopranistke Nore Jankovič, ki je z Abbadom večkrat sodelovala, je Maestro privolil v kratek intervju za Primorski dnevnik. »Maestro«, dobrodošli v Trstu po tako dolgem času! VaSe delo z mladimi orkestri, ki je zaCelo z ustanovitvijo Orkestra Mladih Evropske Skupnosti, se nadaljuje z GMJO... Dejstvo, da je bilo sodelovanje v ECYO omejeno na člane Evropske skupnosti, je preprečilo udejstvovanje mnogih evropskih talentov, zato sem ustanovil orkester, ki je od leta 1986 odprt prav vsem, brez meja in z velikim navdušenjem. Kako pa sta izbrali ime Gustava Mahlerja? O tem sem mnogo razmišljal: ime Evropa je bilo že izkoriščeno, Gustav Mahler pa se mi zdi skladatelj, ki najbolje povezuje širši evropski prostor: rodil se je na Češkem, delal pa vsepovsod: v Budimpešti, Hamburgu, Ljubljani, ZDA in seveda na Dunaju. Njegova glasba je tudi most med dobo Romantike in našim stoletjem, po značaju pa je mladim zelo blizu. Se Vaša izbira programov za Berlinske Filharmonike razlikuje od tistih za GMJO? Nikakor ne, saj bodo mladi sodelovali septembra na berlinskem Festivalu, posvečenemu Mahlerju, kjer bodo nastopali tako Berlinski kot Dunajski Filharmoniki. To čast si GMJO glede na svojo kvaliteto povsem zasluzi. Leta 2002 boste zapustili Berlinske Filharmonike: kaj pa potem? No, z Berliner bom vsekakor sodeloval tudi po izteku dolgoletne pogodbe, poletne počitnice pa bom preživljal kot do sedaj z GMJO, zraven pa imam velikopotezni načrt, ki ga mislim izpeljati do leta 2004. Delo z GMJO je namreč nekaj posebnega, izven vsake rutine in dolgočasja; vsaka stvar zadobi globok smisel, ničesar ne počenjamo tjavendan. Mislim, da bom imel dovolj časa in volje, da bom svoj načrt uresničil. Abbadov načrt je Se odet v skrivnost in morali bomo Se par let počakati, da se nam razodene: upajmo, da le ne bomo predolgo Čakali na ponoven obisk dirigenta, ki nam je s svojim GMJO priredil nepozabno doživetje. bljene 5-letne hčerke, zdravniki pa so mu ugotovili srčno napako, ki ga je potem strla v 51. letu starosti. Simfonija je polna tipičnega " Nat ur-laut (zvok narave) ", dve "Na-ch trnu sik (nočni glasbi) " pa ji dajeta mračen in skrivnosten značaj, ki veje tudi iz centralnega "Scherza". Začetna žalostinka jo veže tako na Drugo, kot tudi na Peto simfonijo, vendar je to žalna koračnica, ob kateri ne moremo korakati. Avtor se je dokončno oddaljil od romantične tradicije, ki se tu zrcali le v deformirani perspektivi. Tonaliteta je skozi negotova in redka sozvočja zvenijo toliko bolj odtujeno. Claudio Abbado je dirigent, ki ohrani svojo hladno kri tudi v najbolj vročih situacijah: njegova kontrola ned vsako podrobnostjo je skoraj osupljiva in obenem naravna; kretnje so nazorne in spremljajo, napovedujejo ter izvabljajo smiselno muziciranje; z levo roko povezuje godala v enovito telo, kjer se spevnost neprekinjeno preliva. Zvočnost 42 violin je bila enkratna, od najbolj intenzivnih viškov do mrzličnega drhtenja, iz katerega se oglašajo solisti. Abbado je Mahlerjevo umetnino izklesal natančno in dosledno, iz partiture je izluščil vsemogočne barvne odtenke ter nas preko prepadnih kontrastov popeljal skozi globoka doživetja -emocije pa so pri njem vedno nekoliko brzdane, ker se »maestro« nikoli ne do konca prepusti čustvenemu valu; najbližji so mu Mahlerjevi odčarani momenti, kot n.pr. namigovanje na "Schrammel-musik (glasba, ki jo še danes poslušamo v nekaterih dunajskih gostilnah) " v 2. Nočni glasbi, kjer sta fant in dekle pri prvih pultih odložila violini ter zabrenkala na kitaro in mandolino. Pohvala za vrhunsko izvedbo gre prav vsem orkestralnim oddelkom, od mase godal do natančnih pihal, mogočnih trobil in vseh tolkal s kravjimi zvonci vred. Poleg visoke kvalitete nas je predvsem osvojila navdušena predanost, ki ne pozna pasivnega odnosa do poustvarjanja. Kot je rekel »maestro« v kratkem nagovoru po jutranji vaji, si tudi mi želimo, da bi mladi srečneži, ki doživljajo enkratno umetniško izkušnjo, z leti ne izgubili navdušenja in radosti, ki dajeta njihovemu muziciranju poseben pečat. Rutinsko delo je nejvečji sovražnik umetnosti in je tisto, ki največkrat ohromi ekspresivne možnosti zrelih profesionalnih orkestrov. Viharni aplavzi in navdušeno vzklikanje v dvorani ter medsebojno objemanje na odru so trajali dolgo, a nikakor niso uspeli podaljšati koncerta, ki nam bo ostal še dolgo v spominu. CELJE / ZA NAJBOLJŠO PESNIŠKO ZBIRKO LETA V SLOVENIJI CELJE - Josip Osti je z zbirko Kraški narcis letošnji dobitnik Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Nagrado mu je dodelila žirija v sestavi Jurij Hudolin, Jurij Kovic in France Vurnik kot predsednik. Veronikino nagrado in posebno listino mestne občine Celje so mu izročili sinoCi v Celju na večeru poezije pod naslovom Križemsvet gredo stopinje, la so ga organizirali Društvo slovenskih pisateljev, mestna občina Celje in podjetje Fit media. Zbirka Kraški narcis po oceni žirije »pomeni za slovensko pesniško ustvarjalnost poseben in enkraten pojav«. Pesnik, po izvoru prednikov slovenskega rodu, je doslej pisal v bosanskem jeziku in veliko prevajal iz slovenščine v bo-sanscino. Kraški narcis je njegova prva zbirka, napisana v slovenščini, doživljajsko in izpovedno pa izvira iz Kosovelovega Tomaja, kjer si je pesnik v zadnjih letih postavil nov dom ter z njim odkril nov življenjski smisel, v katerega pa se Se vedno vrivajo refleksi in bolečine vojnega razdejanja v rodnem Sarajevu in Bosni. »Ostijeva pesniška govorica je sporočilno neposredna, lirično in fantazijsko razgibana, iz vsakdanjosti in navadnih dni ustvarja igrivo lirično refleksijo. NajsubtilnejSe med pesmimi v zbirki Kraški narcis so nedvomno pesmi z ljubezenskim motivom, povezanim s kraSko naravo ih z mislijo na Kosovelovo pesniško označevanje Krasa,« je v obrazložitvi za dodelitev nagrade zapisala žirija. Kraški narcis je Ostijeva trinajsta oziroma, kot sam rad pravi, druga prva knjiga pesmi - prva napisana v slovenščini. Kulturna javnost ga pozna kot enega najboljših prevajalcev slovenske literature. Z zbirko Kraški narcis pa Osti vstopa v slovensko književnost tudi kot avtor, in sicer na povsem suveren in zrel način. Po oceni pesniškega kolege Borisa A. Novaka se poetika te zbirke navezuje na bistvene značilnosti Ostijeve pesniške govorice. »Gre za plodno sintezo lirske zgoščenosti in pripovednega loka, močnega ritma in svežih podob, ki ustvarjajo večpomensko pesniško sporočilo. Vendar pa se obenem zdi, kot da bi ob prestopu v drug in drugačen jezik Ostijev pesniški glas doživel določene spremembe v to- naliteti: pesmi zvenijo mehkeje, kot da bi mu slovenščina pomagala, da vzpostavi distanco do tragedije z vojno uničene bosanske domovine. Pesmi, ki uprizarjajo vojno, so še zmeraj polne bolečine, vendar je ta bolečina Cista in prosvetljena, izkristalizirana skozi prizmo drugega jezika, ki ga vojna ni razdejala. Obenem gre za jezik Srečka Kosovela, s katerim Osti v novih pesmih vzpostavlja intimen pesniški in eksistencialni dvogovor,« je v zbirki zapisal Boris A. Novak. Ocenjevalcu je naslov zbirke, Kraški narcis, v tem smislu globoko pomenljiv. Osti opeva melanholično lepoto Krasa, kjer v zadnjih letih preživlja veliko Časa. Podoba narcisa pa izraža usodo pesnika, ki v ogledalu sveta zmeraj znova vidi svojo podobo, ter obenem zgodovino Ostijevega rodu: tako oCe kot ded, oba Slovenca, sta se namreč imenovala - Narcis. Zato ni naključje, da nas je v tej zbirki Osti obdaril z nežnimi in pretresljivimi, pretresljivo nežnimi spomini na otroštvo. Josip Osti - pesnik, prozaist, esejist, literarni kritik, antologist, prevajalec iz slovenščine in urednik - se je rodil leta 1945 v Saraje- vu, kjer je na filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine jugoslovanskih književnosti in srbohrvaškega jezika, nato pa študiral filozofijo in sociologijo ter obiskoval podiplomski študij iz ekspresionizma v jugoslovanskih književnostih. Bil je urednik za kulturo bosanskoherce-govskega študentskega Časopisa Naši dani, ki so ga ob prvi obletnici Študentskega upora leta 1968 zaradi dveh besedil in njegove pesmi Tretja oseba množine prepovedati. Od leta 1973 je bil urednik za književnost in v. d. glavnega urednika sarajevske založniške hiše Ve-selin MasleSa, kjer so ga odstaviti zaradi nestrinjanja s politično cenzuro, obsodbo in prepovedjo objavljenih knjig. Bil je sekretar Združenja književnikov BiH, direktor mednarodne literarne manifestacije Sarajevski dnevi poezije, urednik revije Books in Bosnia and Herzegovina, lektor in korektor sarajevske založniške hiše Svjetlost. Bil je predsednik Združenja literarnih prevajalcev BiH, zdaj je Častni elan Društva slovenskih pisateljev (DSP). Josip Osti je objavil pesniške zbirke: Tat sanj (1971), Salto morta- le (1974), Tetovirani violinist (1976), Strela z jasnega (1978), Umirajo tudi kače, ki so nas pikale (izbor in nove pesmi, 1984/85), Kačji pastir (1989), Barbara in barbar (1990), Ljubezensko dvorišče (pesmi za otroke, 1993), Sarajevska faijiga mrtvih (1993), Domišljija na trapezu (pesmi za otroke, 1994) in Salomonov peCat (1995); knjigo esejev in titeramokriticnih tekstov Let okoli svetilke (1986); knjigo Pogovori z Izetom Sarajtičem (1991); feljtonisticno knjigo Judi v Sarajevu in Bosni (1993) in Sarajevo - nekoč in danes (1993); antologije Iz sodobne slovenske poezije (1988), Vrt divjih vrtnic (sodobno bosan-skohercegovsko pesništvo, 1989), vec izborov bosanskohercegovske in slovenske poezije ter petdeset prevodov iz slovenskega jezika. Njegova poezija je uvrščena v antologije bosanskohercegovskega, hrvaškega in jugoslovanskega pesništva. Leta 1985 je v Turčiji izšel izbor pesmi Parmak izleti (Odtisi prstov) v prevodu Hasana Merdža-na. Pesniška zbirka Barbara in barbar v slovenskem prevodu Jureta Potokarja (1990), v angleščini (Barbara and the Barbarian) v prevodu Ruzhe Cleaveland in Borisa A. Novaka v ZDA (1991), in v italijanščini (Barbare e il barbaro) v prevodu Jolke Milic (1995). Pesniška zbirka za otroke Ljubezensko dvorišče je leta 1993 najprej izšla v slovenskem prevodu Borisa A. Novaka. V Sloveniji je bila dvojezično objavljena njegova Sarajevska knjiga mrtvih. Leta 1993 jo je v slovenščino prevedel Jure Potokar, v grškem prevodu Zorana Mutiča je izšla leta 1994, precejšen del pesmi je bil preveden v angleški, nemški, Češki, madžarski, bolgarski in druge jezike. Osti je dobitnik nagrade Trebinj-skih večerov poezije za najboljši prvenec, objavljen v BiH leta 1971, dvakratni dobitnik nagrade Združenja literarnih prevajalcev BiH (1981 in 1985), Supanciceve listine (1985), ki jo podeljuje DSP, prvi dobitnik Potokarjeve listine (1987), ki jo je podeljevala Zveza literarnih prevajalcev Jugoslavije, nagrade Zlatno kolo (1991), ki jo podeljuje Kulturno-prosvetna skupnost BiH, slovenske nagrade Zlata ptica (1993) in mednarodne nagrade Vilenica (1994), ki jo prav tako podeljuje DSP. (STA) TURČIJA / ŠEST DNI PO KATASTROFALNEM POTRESU Izpod ruševin včeraj rešili še dva majhna otroka Vse manj upanja za zasute - Bo število mrtvih res preseglo 40000? KOSOVO / NOVE NAPETOSTI Tragedija kosovskih Romov pri poskusu odhoda v Italijo Sedemnajst se jih je utopilo v morju Protest Albancev v Orehovcu PODGORICA - Ob Črnogorski obali so iz morja potegnili 17 trupel kosovskih Romov. Ti so Življenje izgubili v petek, ko se je potopila ladja, ki je tihotapila begunce v Italijo. Rešili so 69 beguncev. Črnogorska pomorska policija in posebne enote potapljačev so zaceli trupla iskati v nedeljo popoldne. Nesreča je povezana z razširjeno mrežo tihotapljenja beguncev v Italijo. Tihotapci naj bi za prevoz odrasle osebe računali 2000 nemških mark, za otroke pa glede na starost od 200 do 1000 mark. Od prihoda mirovnih sil KFOR na Kosovo je iz te pokrajine zbežalo Ze veC kot 80.000 Romov. Večina jih živi v Srbiji v »nečloveških pogojih«, je včeraj povedal Djura Simič, predsedujoči združenja Romov v Jugoslaviji. Po poročanju beograjske agencije Beta je Simič domače in mednarodne človekoljubne organizacije pozval, naj preprečijo grozečo »humanitarno katastrofo« pred začetkom zime in Cimprej zagotovijo pomoč za ljudi v stiski. Številni Romi, ki so iz strahu pred albanskim maščevanjem zaradi njihovega domnevnega sodelovanja s Srbi pobegnili s Kosova, skušajo s pomočjo tihotapskih skupin priti v Italijo. Na Kosovu pa se bodo mirovne sile KFOR osredotočile na to, da bi Osvobodilno vojsko Kosova (OVK) cimprej preoblikovale v civilno organizacijo. To je v Prištini včeraj dejal poveljnik mirovnih sil na Kosovu (KFOR), general Michael Jackson. Ta naj bi sodelovala pri obnovi Kosova in bila pripravljena za posege »v sili«. Predlog o tem bo kmalu končan, je Se dodal poveljnik KFOR. Albansko prebivalstvo v Grahovcu je včeraj dopoldne z veC sto avtomobili blokiralo vse dovozne ceste v mesto, da bi preprečilo namestitev ruskih vojakov. Združene narode, zvezo NATO, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in sile KFOR so tudi pozvah, naj se zavzamejo, da se v tem mestu ne bi namestili ruski vojaki, ki delujejo v silah KFOR. Kosovski Albanci obtožujejo Ruse, da želijo zaščititi predvsem približno 2000 Srbov, ki živijo v oko-liskih hribih in med katerimi so nekateri osumljeni vojnih zločinov. Zaradi blokade bodo ruski vojaki sil KFOR nameščanje v tem kosovskem mestu zaceli danes. Rusi bodo v Grahovcu Nizozemce. V Beogradu pa je vCeraj vodja opozicijske Demokratske stranke Zoran Djindjič izjavil, da so spremembe v Srbiji mogoče le z »mimo revolucijo«, kot je bila na Poljskem ali v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Sele nato lahko 'pride do svobodnih in demokratičnih volitev, je v pogovom za beograjski radio B2-92 danes dejal Djindjič. Opozicijska Zveza za spremembe, ki ji pripada tudi DS, pa je danes zavrnila podpis pakta stabilnosti za Srbijo, ki predvideva oblikovanje prehodne vlade. Ta naCrt skupine neodvisnih ekonomistov G-17 zavrača tudi Srbsko gibanje obnove Vuka Draskoviča. ISTANBUL - Sest dni po katastrofalnem potresu na severozahodu Turčije so reševalci včeraj našli nove preživele. Izraelski reševalci so v mestu Ci-narcik izpod ruševin rešili triletnega otroka, turska televizija pa je poročala, da so 171 ur po potresu v mestu Yalova rešili štiriletnega dečka (na sliki AP). Izraelska vojska je sporočila, da so turški reševalci v mestu Cinarcik izraelske kolege obvestili, da so pod ruševinami zaznali znake življenja, nekaj minut zatem pa so triletnega otroka rešili in odpeljali v bolnišnico. Prvič po potresu je prizadeto območje zajelo močno deževje, ki naj bi po napovedih trajalo nepretrgoma nekaj dni. Zaradi dežja na stotisoCe ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo, isce za- časna prebivališča. Bojijo se tudi izbruha nalezljivih bolezni. V Turčiji se zaradi dežja bojijo težav pri iskanju morebitnih preživelih, Čeprav je šest dni po potresu verjetnost preživetja vse manjša. Bojijo se tudi, da bi bil dež zastrupljen s toksini, ki so ušli v ozračje ob požaru v največji turski rafineriji v Izmitu. Turski minister za zdravstvo Osman Dur-mas je zato prebivalce na območju rafinerije pozval k evakuaciji. Neimenovani predstavnik elektrogospodarstva pa je povedal, da se je iz rafinerije v Marmarsko morje izlil dva kilometra dolg naftni madež. Priznani turški geolog Aykut Barka s carigrajske tehnične univerze je za zasebno turško televizijo NTV v nedeljo dejal, da sta minuli torek Turčijo prizadela dva potresa in ne eden, kot se je doslej mislilo. Po potresnem sunku z močjo 7, 4 stopnje po Richterjevi lestvici naj bi 20 sekund kasneje tla zatresel drugi potres, katerega jakosti ni sporočil. ZarišCe obeh potresov je bilo blizu Izmita, skupaj pa sta trajala 45 sekund. Po delnih uradnih podatkih je v potresu umrlo veC kot 12.000 ljudi, vendar skoraj teden dni po potresu konCno Število žrtev Se ni znano. Po nekaterih ocenah pa bi jih lahko umrlo tudi do 40.000, saj je veCdeset tisoč ljudi še zasutih. V nedeljo so izpod ruševin rešili samo dve Zenski. Ranjenih je nekaj veC kot 33.000 ljudi. Turski predsednik Suleyman Demirel je včeraj obiskal najbolj prizade- to carigrajsko predmestje Avcilar. Turska vlada je mednarodno skupnost zaprosila za 45.000 vreC za trupla, ki jih potrebujejo za Se ne-odkopane žrtve katastrofalnega potresa, je včeraj povedal predstavnik ZN v Ženevi, s Čimer so dejansko potrditi Črnoglede napovedi, da bo mrtvih veC kot 40.000. Turški mediji pa so zaradi negativnih izjav o tuji Človekoljubni pomoči, za katere menijo, da so rasistične, napadli ministra za zdravstvo Osmana Dur-musa in zahtevajo njegov odstop. Durmus je, kot poročajo mediji, namreč izjavil, da na območju ob Marmar-skem morju ne potrebujejo dodatne zdravstvene opreme, zdravnikov in poljskih bolnišnic, dodal pa je še, da bi se Turki bolje počutili, Ce bi jim pomagali zdravniki iz iste kulture. Po tej izjavi so prebivalci medije zasuti s telefonskimi klici, v katerih so izražali protest proti takšnim ministrovim trditvam in zahtevati njegov odstop. Premiera Bulentu Ece-vitu je minister Durmus, sicer elan skrajne desničarske stranke MHP, tudi predlagal, naj zavrne ponujeno ameriško bolnišnico na ladji. Minister noče niti krvi grških darovalcev. Poleg tega se je posmehoval prošnji italijanskih zdravnikov za prenosne sanitarije. Po njegovih besedah je teh dovolj v okoliških mošejah, Ce pa se Italijanom zdijo umazane, naj si jih kar sami očistijo, sam jih prav gotovo ne bo, je dejal minister. (STA) NOVICE Kancler Schroder ima odslej svoj urad v Berlinu BERLIN - Urad nemškega kanclerja Gerharda Schroderja je uradno začel delo v Berlinu. Schroder je sicer napovedal reformo programa svoje socialdemokratske stranke (SPD). Predlog o spremembi bodo predložili na kongresu SPD decembra, kancler pa bo vodil komisijo, ki bo pripravila spremembo programa. V Berlinu je poleg urada nemškega kanclerja zaCel z delom tudi zunanji minister Joschka Fischer. Zunanje ministrstvo se bo iz Bonna v Berlin v celoti preselilo decembra. Varen prehod za Palestince na območju med Gazo in Zahodnim bregom JERUZALEM - Palestinski in izraelski pogajalci so se dogovoriti za zagotovitev varnega prehoda za Palestince na območju med Gazo in Zahodnim bregom. Prehod bodo odprti 1. oktobra. Ta korak pomeni, da bodo Palestinci lahko svobodno potovali Cez Izrael na poti iz Ereza na severa Gaze v Tarkumijo blizu mesta Hebron na Zahodnem bregu, je dejal vodilni palestinski pogajalec Saeb Erekat. PLO oživlja delovanje KAIRO - Palestinski voditelj Jaser Arafat in vodja Demokratične fronte za osvoboditev Palestine (FDLP) Najef Havatmeh sta se dogovorila za oživitev dela Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), ki naj bi nadzirala pogajanja o dokončnem statusu palestinskih ozemelj z Izraelom, je v Kairu izjavil tiskovni predstavnik FDLP Ati Badvan. Medtem je 700 palestinskih zapornikov zaCelo gladovno stavkati. Zaporniki želijo s stavko izraziti protest proti kriterijem, ki jih upošteva Izrael pri njihovi izpustitvi. Po mnenju Kluba Izrael s taksno politiko ogroža uresničevanje mirovnega procesa in krši načela mednarodnega prava. Izrael se je v sporazumu iz Wye Plantationa zavezal, da ho iz svojih zaporov izpustil 750 palestinskih zapornikov, doslej pa je zapor zapustilo le 250 Palestincev. Ravno o tem vprašanju se te dni intenzivno pogajata izraelska in palestinska delegacija. Irska vlada ne zagovarja sankcij proti Iri in Sinn Feinu BELFAST - Irska vlada je London posredno pozvala, naj ne sprejme sankcij proti Irski republikanski armadi (IRA) in njenemu političnemu krilu Sinn Feinu. Irski zunanji minister David Andrevvs, ki se je v Belfastu sestal z britansko ministrico za severno Irsko Mo Movvlam, je namreč zatrdil, da je premirje, ki ga je IRA razglasila leta 1997, »nedotaknjeno«. Movvlamova namreč pod pritiskom protestantske strani v zadnjih dneh preiskuje trditve, da naj bi IRA pred kratkim umorila enega izmed policijskih obveščevalcev, vpletena pa naj bi bila tudi v nezakonito trgovino z orožjem. Ministrica premišljuje tudi o odlogu predčasne izpustitve zaprtih pripadnikov IRA, kar sicer predvideva velikonočni mirovni sporazum za Severno Irsko. Sinn Fein je medtem že zagrozil, da v tem primera ne bo veC sodeloval na pogajanjih. DAGESTAN / NAPETOST NE POPUŠČA Ruske enote nadaljujejo z napadi na upornike Po vesteh iz Čečenije naj bi se islamski uporniki umaknili - Nevarnost da se kriza razširi še v druge države MOSKVA - Iz Dagestana prihajajo še naprej nasprotujoče si vesti, dejstvo pa je, da napetost ne popušča. Ruske enote so vCeraj nadaljevale množične napade v okolici vasi Tando na jugozahodu Dagestana, blizu meje s Čečenijo, ki je še vedno pod nadzorom približno sto islamskih upornikov. Dagestansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruski vojaki v celoti obkolili vas in v noči na ponedeljek preprečili poskus upornikov, da hi prebili obroC ruskih sil. Isti vir je sporočil, da je bilo v spopadih ubitih 28 islamskih upornikov. Islamski uporniki pa so v Groznem sporočili, da so v zadnjih 24 urah v spopadih na območju Tan-da na jugovzhodu Dagestana ubiti 150 ruskih vojakov, v njihovih vrstah pa naj bi bile le štiri smrtne žrtve. Uporniki trdijo, da so zajeti tudi 14 ruskih padalcev, kar pa je poveljnik ruskih letalskih enot Georgij Spak zanikal. Poveljnik je potrdil, da je bil v spopadih pri Tandu ubit en padalec. Predsednik državnega sveta Dagestana Magomed Magomedov je.vCeraj sicer zagotovil, da bo kmalu prišlo do preobrata, nekdanji ruski notranji minister, general Anatolij Kulikov, pa je za dnevnik Vremja izjavil, da bi lahko spopad v Dagestanu postal »ruska Severna Irska«, Ce Moskva ne bo spremenila svoje politike na Kavkazu. V CeCenski prestolnici Grozni pa je tiskovni predstavnik islami-stov Magomed Tagajev izjavil, da naj bi se uporniki umakniti Ze v noči na ponedeljek. Umik vseh svojih enot iz te ruske republike naj bi ukazal poveljnik islamskih upornikov v Dagestanu Sarmi Ba-sajev. Ruska tiskovna agencija Inter-fax, ki se sklicuje na Tagajeva, je poročala, da čakajo upornike »nove naloge«. Ruske enote o umiku upornikov za zdaj ne poročajo in so še naprej bombardirale njihove položaje na območju Botliha. Medtem so islamski uporniki v včerajšnjem sporočilu za javnost zatrdili, da se »muslimani v Dagestanu ne borijo proti Rusom«, kot to trdi tisk. »Gre za laži, ki koristijo tistim, ki podpirajo kriminalni režim v Mahačkali, prestolnici sionistov, ter njihovemu zvestemu poda- Magomed Magomedov (levo) je bil včeraj pri Jelcinu (AP) niku, ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu«, je še zapisano v sporočilu za javnost, ki ga je včeraj objavila »islamisticna vlada Dagestana«. Ta je napadla tudi Zahod in t.i. demokratične oligarhije, ki naj bi predstavljale resnično grožnjo za Rusijo. Islamski uporniki so 7. avgusta iz sosednje Čečenije vdrli v Dagestan in hoteli razglasiti neodvisno islamsko državo. Po ruskih podatkih je bilo v dvote- denskih spopadih ubitih kakih 700 upornikov. O nevarnosti, da bi se dagestan-ska kriza razširila tudi na ostale se-vemokavkaške republike, je vCeraj govoril predsednik Ingusetije Ru-slan Aucev, ki je voditelje republik, ki ležijo na tem območju, še pozval, naj se jutri udeležijo srečanja, posvečenega razmeram v Dagestanu. Po njegovih besedah je vabilo že sprejel CeCenski predsednik Aslan Mashadov. (STA) KMEČKA BANKA / NAPOVED NOVIH SPREMEMB V DEŽELNEM BANČNEM SVETU ZDRAVSTVO / DVAKRAT TEDENSKO Bo Deutsche Bank prišla med delničarje goriške KB? Bolonjska grupa Caer naj bi prodala svoj 35-odstotni paket delnic Telovadba v bazenu za bodoče mamice V bolnišnici Janeza od Boga Bo prišlo do spremembe v lastništvu večinskega paketa delnic Kmečke banke? Bo med lastnike goriške slovenske banke namesto holdinga Caer iz Bologne vskočila »Banca Popolare di Cividale« oziroma »Deutsche Bank«? Obstoja morda še kaka druga možnost? 2e nekaj časa se v bančnih krogih širiijo takšne in drugačne govorice. V širšo javnost so prišle konec prejšnjega tedna, ko je deželni svetovalec For-za Italia Adino Cisilino v interpelaciji predsedniku deželne uprave zaskrbljeno povedal, da namerava »Deutsche Bank« odkupiti celotni paket delnic Cedajske ljudske banke. Zakaj omenjamo Kmečko banko? Pred nekaj veC kot tremi leti, ob zaključku poldrugo leto trajajoče komisarske uprave, je med delničarje Kmečke banke (ta je takrat svoj status zadruge spremenila v delniško družbo) pristopila finančna grupa Caer iz Bologne. Kupila je 35 odstotkov delnic in si za dobo šestih let pridržala pravico vodenja banke. Slovenski delničarji so obdržali večino delnic in funkcijo predsednika upravnega sveta. Med delničarji Kmečke banke so že prej bile ljudske banke iz Furlanije -Julijske krajine. Mednje je sodila tudi sama Kmečka banka, ki je bila skupaj z ljudskimi bankami včlanjena v deželnem konzorciju s sedežem v Co-droipu. Vsaka od teh bank je v drugih imela minimalno število delnic (po statutu ljudskih bank noben elan ne sme imeti veC kot 0, 5 odstotkov delnic). V zadnjih nekaj letih so vse ljudske banke v FJK izginile - kupile so jih banke od drugod. Izjema je edinole Ljudska banka iz Čedada. V Italiji je že nekaj let v teku koncentracija bančnega sistema. Banke se združujejo, pri Čemer najpogosteje veliki banCni zavodi požirajo manjše. Do združitvenega procesa je letos v juniju prišlo tudi med že omenjeno grupo Caer in skupino »Cas-se Venete«. V bolonjskem holdingu so nekatere hranilnice iz Emilije in še od drugod. Sem sodi tudi Kmečka banka, pa čeprav samo 35-odstotno. V skupini »Casse Venete« pa so hranilnice v Padovi, Benetkah, Gorici in Vidmu. V združitvenem procesu je predvideno, da bodo že v prihodnjem letu vse te banke dobile enotno strategijo upravljanja, pa Čeprav bodo zaradi naslonjenosti na teritorij ohranile svoje dosedanje ime. Krožijo govorice, da bo v ta novi holding pristopila tudi hranilnica iz Genove, ki ima tesne zveze s tujino. Goriški hranilnici baje namenjajo funkcijo povezovanja z evropskim vzhodom. Kmečka banka bi postala v tem novem okviru nekaj posebnega. Pri vodstvu grupe Caer v Bologni bi menda želeli dobiti večino delnic, Ce že ne vseh v tej banki. Ce bi do tega prišlo, bi Kmečko banko najbrž združili z Goriško hranilnico. Slednja bi tako pridobila dragocene izkušnje Kmečke banke v trgovanju s Slovenijo in z drugimi državami srednje in jugovzhodne Evrope. Slovenskim upraviteljem Kmečke banke pa ta perspektiva ne prija, saj si prizadevajo, da bi se banka še bolj razvila, potem ko se je izvlekla iz težav, ki so bile prisotne pred nekaj leti. Na tržišču se tako pojavljajo možni kupci 35-odstotnega paketa delnic, ki so sedaj v lasti Caer in ki bi jih bolonjska grupa najraje prodala, ko bi se ne uresničil naCrt združevanja z Goriško hranilnico. Med interesenti za odkup paketa delnic KB se omenjata milanska banka »Intesa«, najvecja v Italiji, in »Banca popolare di Cividale«. Slednja je na začetku letošnjega leta že kupila skoraj 5 odstotkov delnic Kmečke banke, za kar ni potreben pristanek »Banca dltalia«. O tem so bili delničarji KB obveščeni na letošnjem občnem zboru. Podoben paket delnic je že lani kupila Nova Ljubljanska banka. Ta je hotela kupiti še nekaj delnic, a ji tega v Rimu niso dovolili. »Banca Popolare di Cividale« pa je tesno povezana z »Deutsche Bank«, to je z najveCjo nemško banko, ki je lani z nameravano združitvijo z neko ameriško banko bila na tem, da postane prva banka na svetu. V Italiji ima veC kot sto podružnic. Kupila je nekaj prej delujočih bank. Med temi tudi »Banca d’America e dltalia«, ki je imela podružnico tudi v Trstu (v dvajsetih letih jo je kupila od Češke »Živnosten-ske banke« iz Prage). Podružnica »Deutsche Bank« je danes na RdeCem mostu. Cedajska banka je z najveCjo nemško banko pred 4 leti sklenila sporazum o sodelovanju. V Italiji prodaja njene servise. Skupno sta ustanovili servisni center v San Giovanni al Natisone. Cedajska banka se ni hotela vdati vabilom bank iz Veneta, ki so jo hotele kupiti. V zadnjem Času je v raznih krajih dežele odprla več novih podružnic. Najbrž bo prav banka iz Čedada kupila paket delnic KB, ki je danes v lasti Caer. Kmečka banka bi tako lahko ostala na samostojni podlagi, tesno bi sodelovala s Cedajsko banko, ta pa z Nemci. Nekateri v Čedadu si želijo ohraniti samostojnost in še naprej tesno sodelovati z Nemci, morda pa je tudi kdo, ki bi želel Nemcem za drag denar prodati svoje delnice. Marko VValtritsch Zdravniki zelo priporočajo bodočim mamicam primemo fizično aktivnost. To je pomembno zlasti v zadnjih mesecih nosečnosti. Zdravniki odsvetujejo sicer športno dejavnost, ki zahteva določene fizične napore, priporočajo pa redno razgibavanje. Primerna fizična aktivnost koristi tako bodočim mamicam, kakor otrokom. V okviru porodnišnic-nega oddelka bolnišnice v Gorici in ob sodelovanju babice Elide Busat-ta pripravljajo za nosečnice poseben teCaj razgibavanja v bazenu. Zdravstvena ustanova je namreč z odkupom bolnišnice Janeza od Boga pridobila tudi manjši bazen (10x4 m), ki posebej ustreza za tako dejavnost, primemo tudi za nosečnice, ki niso vešCe plavanja, saj globina ne presega 150 cm. Temperatura vode se suče okrog 30 stopinj. Zagotovljena je nadalje stalna prisotnost kopališkega mojstra. Vaje bodo predvidoma dvakrat tedensko, vsakič po eno uro. Vsakič bodo približno 15 minut namenili razgibavanju, oziroma ogrevanju, preostali cas pa predpisanim vajam, ki so namenjene izključno bodočim mamicam. Nosečnice, ki se bodo prijavile k tečaju, bo predhodno pregledal zdravnik, da bi na podlagi splošnega počutja in stanja predpisal vsaki res najbolj primerne vaje. Za podrobnejša pojasnila in prijavo naj interesentke pokličejo po telefonu 0481/592073. GRADEŽ / PUPPET FESTIVAL V nocojšnjem sporedu dve predstavi lutkovnih gledališč V organizaciji centra za animirano gledališče CTA, deželne uprave in goriške občine se je vCeraj pričel v Gradežu uvodni niz lutkovnih predstav v okviru letošnjega »Alpe Adria Puppet Festivala«. Gradeški spored ponuja za današnji veCer dve zanimivi srečanji. Ob 18.00 bo v »Giardino del Gazebo« nastopila nemška gledališka skupina Schabernack z igrico »Burattoni«, ki bo isto predstavo ponovila jutri, 25. avgusta, ob 18. uri v parku Lenassi v Gorici. Na nocojšnjem sporedu v Gradežu pa je tudi italijansko gledališče Paola Papparottija, ki bo ob 20.30 na Trgu patriarha Elije zaigralo otroškemu občinstvu »thril-ler« Hiša strahov, v katerem nastopajo klasične maske »Commedie deli’ Arte«, kot so npr. Arlehin, Pan-talone, Brighella, Colombina in drugi. Festival, ki bo trajal vse do 27. avgusta, bo tudi v naslednjih dneh ponudil zanimive lutkovne predstave italijanskih in evropskih animacijskih gledališč. Vstop na vse predstave festivala je prost, podrobnejše informacije pa so na razpolago pri CTA in na tel. št. 0481/537280. NOVICE RUPA / DANES BODO POSTREGLI PRVIM GOSTOM PROMET Posvet ERSA o vinogradništvu Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA prireja v ponedeljek, 30. trn., strokovno srečanje namenjeno vinogradnikom in tehnikom s področja vinarstva in vinogradništva. Med Pantianiccom (področni eksperimentalni center ERSE) in Rausce-dom (zadruga za vzgojo trsnih sadik) se bodo vinogradniki in vinarski tehniki lahko seznanili z novimi vrstami trsov, pridobljenimi s kloniranjem. Predstavitev bo opravil dr. Augusto Fabbro. Drugi del študijskega srečanja pa predvideva degustacijo vin na eksperimentalni kmetiji »Časa Quaranta«, kjer bo goste sprejel dr. Francesco Anaclerio. Podrobnejše informacije nudijo intersentom v tajništvu ustanove ERSA te. 0481/386572 oz. 0481/386549. V Novi Gorici se je začela mednarodna likovna kolonija V Dijaškem domu v Novi Gorici se je vCeraj pričela mednarodna slikarska kolonija, ki bo trajala do konca tedna. Sodelujejo likovni ustvarjalci iz Madžarske, Avstrije, Češke, Italije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Prireditelja sta Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske in Dijaški dom. V Dijaškem domu v Novi Gorici se do konca meseca odvija tudi 3. mednarodni seminar profesorjev in študentov arhitekture o skupnem načrtovanju prostora ob meji. Sprejem za otroke iz Černobila Na goriškem županstvu bo danes ob 10. uri sprejem za otroke iz Belorusije, ki so bili žrtve radioaktivnega sevanja ob eksploziji v nuklearni centrali v Černobilu. Otroci, ki jih bo sprejel podžupan Noselli, so na počitnicah kot gostje goriških družin. V soboto so ponovno odprli obnovljeno gostilno Ožbot Lokal sta prevzela Mirica in Marino Lovisutti Omejitve prometa ob sprevodu folklornih skupin Zares veliko gostov je v soboto pozdravilo ponovno odprtje nekdanje gostilne Ožbot v Rupi, ki jo bosta upravljala Mirica in Marino Lovisutti ob pomoči družinskih elanov. Med vsemi, ki so nazdravi-li odprtju, so prevladovali domačini, ki so se v prijetnem pogovoru in ob kozarcu vina zadržali do poznih večernih ur. Ponovno odprtje lokala je pozdravil sovo den j ski župan Igor Pe-tejan, ki je naglasil pomen pobude, zlasti pa dejstvo, da sta se za upravljanje gostilne, ki daje utrip kraju, odločila domačina. Lokal bo redno odprt z današnjim dnem. Gostom bodo ponujali, poleg standardnih jedi, tudi drobne hišne specialitete, saj imata upravitelja prav na tem področju dovolj izkušenj. Številni domačini in gostje ob odprtju obnovljene gostilne Ožbot (foto Bumbaca) Vsaka množična manifestacija prinaša tudi nekaj težav in omejitev prometa. Ob nedeljskem (29. avgusta) mednarodnem sprevodu foklornih in glasbenih skupin je župan Valenti izdal ukaz, ki od 15.30 do konca prireditve, prepoveduje promet na naslednjih ulicah: Korzo Italia (od spominskega parka do začetka Verdijevega korza), Verdijev korzo (od začetka do križišča z Mamelijevo ulico), Crispijeva ulica (na odseku med Korzom in De Gasperijevo), ul. Roma; ulice (zunanje) na območju Travnika; Ober-dankova ulica, Petrarco-va ulica, Battistijev trg. Na Battistijevem trgu se bodo odvijali tudi nastopi, od Četrtka, do nedelje. KRMiN / PRAZNIK SREDNJEEVROPSKIH NARODOV GLASBA / POLETNA SEZONA V vrednotah preteklosti smernice za novo Evropo Poudarek dialogu med narodi - Po uradnem delu (brez uradnih političnih predstavinkov) množično praznovanje v Jasihu V nizu »Squarci« koncert pianistke Eriče Bisesi Nocoj v pokrajinskih muzejih Množična udeležba ljudi od vsepovsod je v nedeljo popoldne v Jasihu označila letošnjo izvedbo praznovanja ob 151. obletnici ustoličenja avstroogrskega cesarja Franca Jožefa, ki jo vsako leto prireja združenje »Mitteleuropa«. Med več kot šest tisoč udeleženci so mnogi prišli iz vseh dežel severne Italije in tudi bližnjih srednjeevropskih držav, od Slovenije in Avstrije do Češke in Madžarske, ki so nekoč bile del cesarstva. Uradnejši del prireditve je bil dopoldne v Kr-minu, kjer pa na razliko od časa, ko je na Deželi in Goriški pokrajini vladala Severna liga in svoje se-vernjaštvo krepila tudi v duhu habsburškega mita, tokrat predstavnikov teh ustanov ni bilo na spregled. Manjkali so tudi uradni politični predstavniki Koroške in Slovenije (v imenu slednje je na prireditvi pozdravil nekdanji konzul Tomaž Pavšič), pač pa je s praporom in podžupanom Ta-voschijem bila zastopana Videmska občina. Po maši »za združeno Evropo«, ki jo je v krmin-ski stolnici daroval župnik Paolo Bonetti (obred je bil v latinščini, molitve pa v šestih jezikih: italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini, češčini in madžarščini) je sledil sprevod z godbami in folklornimi skupinami do Trga Liberta. Krminski župan Maurizio Paselli je v pozdravnem nagovoru poudaril sporočilo bratstva in dialoga med narodi, ki je ša kako potreben pri gradnji skupne evropske hiše. Oživljanje skupnih V okviru poletnih glasbenih večerov »Squarci d’estate« bo nocoj, ob 21.00, v prireditveni dvoranici pokrajinskih muzejev na gradu nastopila goriška pianistka Eriča Bisesi (na sliki) . Mlada, a vendar že dokaj izkušena glasbenica, je leta 1996 diplomirala na tržaškem konservatoriju, nato pa je nastopila na številnih glasbenih festivalih in obenem obiskovala dopolnilne klavirske tečaje rimskega inštituta »Musiči artis«. Letos poleti je tudi študirala na salzburški »Internationale Sommerakademie Mo-zarteum«. Poleg tega je tudi odlična študentka Tržaške univerze, kjer bo kmalu diplomirala v fiziki. KRMIN / OD 29. AVGUSTA DO 12. SEPTEMBRA Ocena zvrsti vinskih sort Prireditev z naslovom »Uvaggi 1999« so predstavili v soboto zgodovinskih, verskih in kulturnih korenin, ki povezujejo srednjeevropske narode, ni samo sebi namen, pač pa predpogoj da na bogati zapuščini prednikov oblikujemo družbo bodočnosti, ki bo vse bolj multietnična in bo morala biti odprta tudi doprinosu pripadnikov drugačnih kultur. Predsednik združenja »Mitteleuropa« Paolo Petiziol je prav tako podčrtal, da pobudniki srečanja niso nostalgično zagledani v preteklost, temveč skušajo iz te preteklosti črpati vrednote in smernice za bodočnost. Praznik se je nato popoldne nadaljeval z množično ljudsko veselico v Jasihu, kjer so nastopile godbe (iz Krmina, Trsta in Koroške) ter folkor-ne skupine iz Furlanije, Beljaka in Madžarske. V vinski enoteki v Kr-minu, ki so jo že pred leti medili v palači Locatelli, v stavbi, kjer je tudi županstvo, je vedno polno obiskovalcev. Na pokušnjo briških in tudi drugih žlahtnih vin prihajajo sladokusci iz vseh krajev Italije in tudi iz tujine, predvsem iz sosednje Avstrije. Pokusijo nekaj vin, marsikdo odnese s seboj nekaj steklenic, potem zavije še v kako briško vinsko klet. Enoteko vodijo na zadružni način. Skrbijo tudi za predstavitve vin drugod v Italiji in v tujini. Tu prirejajo tudi razstave in organizirane pokušnje. Med najpomembnejšimi je tudi razstava zvrsti sortnih vin z naslovom »Uvaggi 1999«, ki jo bodo letos že četrtič zapored priredili od 29. avgusta do 12. septembra. Pobudo so predstavili prejšnji večer. Govorili so predsednik zadruge Raccaro, krminski Zupan Paselli in enološki izvedenec Fabbro. Na letošnji razstavi, ki bo seveda povezana s pokušnjo, bodo gostje lahko izbirali med 59 žlahtnimi vini. Pridelali so jih na 41 posestvih iz vseh krajev naše dežele. Prednjačijo seveda briška vina (teh je 28), sledijo tista iz predela vzhodnofur-lanskih gričev (17), nato so tu vina iz nižinskih predelov Isonzo (9), Aqui-leia (2), Friuli Grave (2) in Kras fl). K tem vinskim sortam iz naše dežele so letos dodali še 5 sort vin iz Toskane. Vsega skupaj je torej na pokušnjo 64 sort vin. Lani je kakšnih tisoč pokuševalcev izpolnilo obrazce. Letos si prireditelji nadejajo, da jih bo še več. Tudi zato, ker se pokušnja pričenja na predvečer še drugih septembrskih prireditev v Kr-minu. (mw) Na nocojšnjem koncertu bo Bisesijeva izvajala skladbe W. A. Mozarta, L. van Beethovna in R. Schumana. Vstopnina na današnji koncert znaša 5.000 lir. ■J PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo srečanje s pobratenim društvom iz Solkana, ki je 10. julija odpadlo zaradi slabega vremena, v soboto, 4. septembra. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE priredi 12. septembra ob 16. uri 20. PARTIZANSKI PIKNIK v prostorih nekdanje šole v Dolu. Harmoniko bo igral g. Karol. Prijave sprejemajo Ettore Moro, Mario Pahor in Jožef Ferfolja do 8. septembra. KD OTON ZUPANČIČ prireja dvodnevni seminar« V objemu afriških ritmov«, ki bo 11. in 12. septembra ob Soči in ga bo vodil Lucio Cosentino, strokovnjak za afriško glasbo. Informacije in prijave pri Sari, tel. 0481-537525. KRONIKA / NIZ PROMETNIH NESREČ MED SOBOTO IN NEDELJO KRONIKA H ŠOLSKE VESTI V Vidmu umrl mlad motorist Upokojenec ranjen v Ločniku Žrtev tragičnega dogodka je 27- letni Stefana Conti Sobota in nedelja sta minili v znamenju težkih prometnih nesreč v naši deželi pa tudi na Goriškem. Poročali smo že o težkih poškodbah, ki jih zadobil mlad motorist, ki se je ponesrečil na cesti med Bračanom in Dolenjami v soboto okrog 12. ure. V nedeljo popoldne je v prometni nesreči v Vidmu umrl drug goriški motorist, 27-letni Stefano Conti (na sliki). Nesreča se je zgodila okrog 18.30 v ulici Maršala, v bližini križišča z ulico Milazzo. Po ugotovitvah prometne policije, ki vodi preiskavo o tragičnem dogodku, je Conti z motorjem honda peljal iz središča Vidma proti predmestju. Nekaj metrov po železniškem podvozu je zadel v rob pločnika. To je imelo za posledico, da je izgubil oblast nad težkim motorjem, s katerim je nekaj metrov zatem silovito trčil v železni drog prometnega znaka. Ob tem je Stefano Conti, čeprav je imel na glavi zaščitno čelado, zadobil tako hude poškodbe glave, da je, kljub hitremu posegu reševalcev, na kraju nesreče umrl. Sicer pa ostajajo vzroki težke prometne nesreče še v marsičem nepojasnjeni. Morda je nesreča posledica trenutka nepazljivosti, slabosti ali pa neprilagojene hitrosti. Stefano Conti je živel v Gorici, v ulici Donizzetti 45. Prometna nesreča s težkimi telesnimi poškodbami se je zgodila v soboto zvečer tudi v Ločniku, v ulici Licinio, v bližini vhoda v samopostrežno trgovino Interspar. V njej je bil težko ranjen 60-letni upokojeni bolničar Gianclaudio Bressan iz Ločnika, ki so ga, po prvi pomoči v goriški splošni bolnišnici s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v tržaško bolnišnico na Katinari. Zdravniki so mu ugotovili namreč hude poškodbe glave in drugih delov telesa. Njegovo zdravstveno stanje je ustaljeno. Bressana, ki se je peljal na motornem kolesu, je nekaj po 18. uri z avtomobilom zbil 20-letni A.S. V goriški splošni bolnišnici pa se zaradi hudih telesnih poškodb zdravi 34-letni Furio Collovati iz Starancana. Hudo se je poškodoval, kakor smo na kratko poročali v nedeljski številki, v prometni nesreči v soboto, okrog 12. ure pri Bračanu, ko je z motorjem na nekem ovinku zavozil s ceste in zletel v globok jarek. Kamničan skoraj povozil carinika Spor med občanom in carinikom lahko včasih preraste v vse kaj drugega in takrat ima seveda besedo sodišče. Nekaj takega se je v petek popoldne zgodilo na mednarodnem mejnem prehodu pri Rdeči hiši - Rožni dolini. Mlajša Kamničana - ona in on - sta se na mejni prehod pripeljala iz Italije, nista pa slovenski carini prijavila nakupa dveh telefonskih aparatov znamke Samsung 600. Carinik je seveda ukrepal v smislu predpisov in zaračunal carino in še kazen. Zapletlo se je malo kasneje, ko je Kamničanu bilo dovolj postopka in službujočemu ni hotel povedati osebnih podatkov. Sedel je v avto in zapeljal vzvratno ter pri tem carinika zadel v nogo. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je na oglasni deski šolskega skrbništva objavljen razpis izrednega natečaja za dosego usposobljenosti za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah in otroških vrtcih. Prošnje sprejema goriško šolsko skrbništvo do 17. ure 11. oktobra. Informacije nudi urad sindikata. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je od 27. julija objavljen na oglasni deski Deželnega šolskega urada razpis izrednega natečaja za dosego habihtacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih šolah. Prošnje sprejema Pokrajinski šolski urad do 25. septembra. Informacije nudi urad SSS. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča profesorje z najmanj 7-letnim staležem, da je razpisan natečaj za delno dodelitev Tržaški univerzi v okviru speciali-zacijske sole za izobraževanje profesorjev. Razpis je izobešen na univerzi, rok za vložitev prošnje zapade 31. avgusta. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo urad jutri, 25. avgusta, zaprt. KINO GORICA CORSO Rdeča dvorana: 20.00-22.00 »L’ombra del dubbio«. CORSO Modra dvorana: 20.20-22.15 »Universal sol-dier«. CORSO Rumena dvorana: 20.00-22.00»Sex and zen 3«. Prep. ml. pod 18. letom. 2H OBVESTILA DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ vabi na redni občni zbor v petek, 3. septembra, ob 20.30 v prostorih KD Skala v Gabrjah. MoPZ JEZERO obvešča člane, da bo pevska vaja v petek, 27. avgusta, ob 20. uri v Braniku. s________________IZLETI SPDG - odsek za gorsko kolesarenje priredi v nedeljo, 29. avgusta, kolesarenje po tolminskih gorah in planinah (40 km). Zbirališče ob 8.30 pred telovadnico v Standrežu. Prijave pri Marti, tel. 0481-22164. SPDG priredi 5. septembra družinski izlet v Škofjo Loko z vzponom na Lubnik (1028 m) in ogledom zanimivosti v Škofji Loki in oko-lici. Prijave na sedežu društva in pri odbornikih jutri, od 11. do 12. ure, in v četrtek, od 19. do 20. ure. KD BRIŠKI GRIČ prireja tridnevni izlet v Valtellino na ogled kleti Nina Negrija v Sondriu in drugih zanimivosti v okolici, v dneh 3., 4. in 5. septembra 1999. Informacije in prijave do 31. avgusta pri Tanji (0481-884187) in Zvonki (0481-390247). SPI-CGIL SEKCIJA DOBERDOB vabi udeležence izleta na jezero Maggiore in Lugano, da do 28. avgusta poravnajo stroške za prevoz. M1PZ VRH SV. MIHAELA vabi v torek, 31. avgusta, na celodnevni izlet na Gosposvetsko polje na Koroškem. Ogledali si bodo prvo slovensko cerkev Gospa Sveta, Krnski grad in vas Sveče, kjer bo kulturno srečanje s slovenskim otroškim zborom iz Sveč. Vpisujeta Sara (tel. 882488) in Marko (tel. 882272). " I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Car-duccijeva ul. 40, tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315 DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU - AL LAGO -PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300 POGREBI DANES iz Gorice: 8.30, Luigi Gregorig iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev in na pokopališče v Podgori; 10.00, Emma Klarič vd. Cabas iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.30, Marija Brezavšček vd. Di Lenardo iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče. Iz Tržiča: 9.00, Francesco Giuseppe Piscioneri iz splošne bolnišnice v kraj Agniana (RC); 10.00, Bmna Mazzalors iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Giuseppe Biasiol iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah in na tamkajšnje pokopališče. V Krminu: 14.15, Maria Stanič vd. Tomadin iz bolnišnice na pokopališče. SEVILIA '99 SEVILLA - Dan presenečenj in polemik! Najprej presenečenje: Marion Jones je izgubila eno od predvidenih zlatih kolajn. V isti daljini je Italijanka Fiona May izgubila prvo mesto v korist domačinke Niurke Montalvo: 7,06 proti 6,94 m. Skok bivše Kubanke bo od danes in za nekaj dni (ali tednov) predmet žolčih obravnav. Konica Čevlja Španke je bila pri odrivu gladko preko črte, ki označuje mejo, pravilo pa jasno govori, da mora ista konica pustiti odtis na pla-stilinu, ki je postavljen v nagibu 30 stopinj. Počasni televizijski posnetki so jasno pokazali, da je čevelj iz tistega položaja šinil kvišku brez madeža na pla-stilinu. Posebno »uradni« navijači Italijanke so zagnali vik in krik, ostalo pa je pri zmagi Španke. KOLAJNE ZDA 4 1 1 Nemčija 2 1 1 Rusija 2 0 0 Kenija 1 1 0 Španija 1 0 0 Francija 1 0 0 Ukrajina 0 1 2 Kanada 0 2 0 Grčija 0 1 1 Ekvador 0 1 0 f 1 0 1 0 Italija 0 1 0 Vel.Britanija 0 1 1 Mehika 0 0 1 Avstralija 0 0 1 Romunija 0 0 1 Maroko 0 0 1 Sirija 0 0 1 ATLETIKA / 7. SVETOVNO PRVENSTVO V SEVILLI Fiona May se je morala zadovoljiti s srebrno kolajno Prav v zadnjem skoku jo je ugnalo domačinko Niurko Montalvo Poročila v italijanskem tisku bomo brali danes. Spomnimo se na dogodek na SP v Rimu leta 1987, ko je italijanska zveza organizirala bronasto kolajno Evangelistiju vedno v daljini. Tedaj so skakalcu dodelili približno 45 centimetrov. Po skoku ni televizija nikoli pokazala počasnega posnetka. V Sevilli so nasprotno odriv pokazali neštetokrat. In še drugo presenečenje: 3000 m zapreke. Svetovni rekorder je ostal brez kolajne. Drugi Kenijci so organizirali taktičen tek. V silovitem finišu je bil Barmasai brez moči. Ko-skei, ki je bil bosonog prvak že leta 1995, je s to zmago podkrepil namige, da je na mitingu v Zurichu Barmasaiu prepustil zmago zaradi konCne denarne nagrade Grand Prbca. Ob tako razburljivih dogodkih je šel naprimer ženski disk mimo skoraj neopazno. Zmagala je Nemka Dietsch. Zelo dobra je bila moška višina. Zmagal je Rus Voronin (237 cm, na sliki), ki je celo popravil svoj najboljši rezultat. Imel je tudi en zelo dober skok na 240 cm. Ob razpletu tekmovanja lahko trdimo, da Sotomayor ne bi imel možnosti. Devet let po svoji zmagi na EP v Splitu je odlično skakal Jugoslovan Dragutin Topič, ki je za las zgrešil bron. Slovenija je dosegla svoj prvi uspeh. Matija Sestak se je iz nedeljskih pred-tekov na 400 m prebil z novim državnim rekordom 45”47. V drugem krogu je tekel na zelo neugodni osmi progi, na ciljni ravnini pa se je dobesedno »raz-pištolil« in se z novim rekordom 45”43 uvrstil še v zelo elitni polinale. Prvenstvo je svetovno, Sestak pa je vsaj v evropskem vrhu. Ljubitelji brzine so zanesljivo prišli na svoj raCun med nedeljskim programom. Zmagi sta šli favoritoma. Med moškim tekom je Greene le za las zgrešil svetovni rekord (9”79), za zmago pa se je moral pošteno potruditi. Skupinsko gledano pa finale ni bil na svetovni ravni. Povsem drugače kot med dekleti, ki so kolektivno zabeležila najboljši tek vseh časov. Marion Jones dejansko ni imela nasprotnic. Dober vtis iz predtekmovanj je potrdila grška predstavnica, razočarala pa je evropska rekorderka Arron, kateri se je jezikavost iz prejšnjih dni maščevala. Kladivo je bilo na skromnejšem nivoju. Stvar zase je bil radostni skok v vodo zmagovalca Kobsa. Zenski sedmeroboj je šel Barberjevi, ki je tokrat tekmovala za Francijo. Dekle je prebežalo iz Sierre Leone zaradi tamkajšnje državljanske vojne. Bivša kolonialna sila si je ob zvokih Marseljeze priborila svoje prvo zlato od nekakšne modeme sužnje. Od slovenskih predstavnikov je v disku izpadel Primc, kljub dobremu metu 62, 35 m. Brigita Langerholc je v polfinalu na 800 m pogorela. VČERAJŠNJI FINALI 3000 m ZAPREKE: 1. Chr. Koskei (Ken.) 8’11”76; 2. Kipketer (Ken.) 8T2”09; 3. Ezin (Mar.) 8’12”73; 4. Kallabis (Nem.) 8’13”11; 5. Barmasai (Ken.) 8’13”51; 6. Martin (Sp.) 8’16”09; 7. P. Koskei (Ken.) 8’17”55; 8. Ionescu (Rom.) 8’18”17; 9. VVeidlinger (Av.) 8’19”02; 10. Maffei (It.) 8’22”65; 11. Katabi (Mar.) 8’24”62; 12. Tahri (Fr.) 8’25”59. DALJINA ZENSKE: 1. Montalvo (Sp.) 7, 06 m; 2. May (It.) 6, 94 m; 3. Jones (ZDA) 6, 83 m; 4. Galkina (Rus.) 6, 82 m; 5. Wise (VB) 6, 75 m; 6. Burrell (ZDA) 6, 74 m; 7. Maggi (Braz.) 6, 68 m; 8. Tiedtke (Nem.) 6, 68 m. DISK ŽENSKE: 1. Dietsch (Nem.) 68,14 m; 2. Ke-lesidu (Gr.) 66, 05 m; 3. Grasu (Rom.) 65, 35 m; 4. Sadova (Rus.); 64, 98 m; 5. Famuina (N.Zel.) 64, 62 m; 6. Sua (ZDA) 63, 73 m; 7. Antonova (Ukr.) 63, 61 m; 8. Cikuna (Gr.) 63,43 m. VIŠINA MOŠKI: 1. Voronin (Rus.) 237 cm; 2. Bo-swell (Kan.) 235 cm; 3. Buss (Nem.) 232 cm; 4. Topič (Jug.) 232 cm; 5. Strand (Sve.) 229 cm; 6. Lee (J.Kor.) in Boateng (Kan.) 229 cm; 8. Reilly (Ir.) in Austin (ZDA) 229 cm. NEDELJSKI FINALI 100 m MOŠKI: 1. Gree- ne (ZDA) 9”80; 2. Surin (Kan) 9”84; 3. Chambers (VB) 9”97; 4. Thompson (Barb.) 10”00; 5. Harden (ZDA) 10”02; 6. Montgo-mery (ZDA) 10”04; 7. Gardner (VB) 10”07; 8. Streete (Kajm.) 10”24. KLADIVO MOŠKI: 1. Kobs (Nem.) 80, 24 m; 2. Nemeth (Madž.) 79, 05 m; 3. Piskunov (Ukr.) 79, 03 m; 4. Gecsek (Madž.) 78, 95 m; 5. Skvaruk (Ukr.) 78, 80 m; 6. Polihroniu (Gr.) 78, 31 m; 7. Vizzoni (It.) 78, 31 m; 8. Hersoncev (Rus.) 76, 96 m. 100 m ZENSKE: 1. Jones (ZDA) 10”70; 2. Miller (ZDA) 10”79; 3. Tanu (Gr.) 10”84; 4. PintuševiC (Ukr.) 10”95; 5. Devers (ZDA) 10”95; 6. Arron (Fr.) 10”97; 7. Sturrup (Bab.) 11 ”06; 8. N’Ku (Nig.) 11”16. SEDMEROBOJ ZENSKE: 1. BARBER (Fr.) 6861; 2. Levvis (VB) 6724, 3. Sua (Sir.) 6500; 4. Braun (Nem.) 6497; 5. Hautala (Fin.) 6369; 6. Specht (Nem.) 6317; 7. Wlodarczyk (Pol.) 6287; 8. Nazaroviene (Lit.) 6262. Današnji spored 10.00 - 100 m M, 10-boj; 10.45 - 200 m Z, predteki; 11.00 - daljina M, 10-boj; 11.30 - 200 m M, predteki; 12.25 - 400 m h M, predteki; 12.45 - krogla M, 10-boj; 18.00 - kladivo Z, finale; 18.30 - višina M, 10-boj; 18.35 - 200 m Z, 2. krog; 19.05 - 200 m M, 2. krog; 19.30 - palica M, kvalif.; 19.35 -110 m h M, polfinale; 19.45 - troskok Z, finale; 20.05 - 400 m Z, polfinale; 20.30 - disk M, finale; 20.35 - 400 m M, polfinale; 21.00 - 800 m M, finale; 21.10 -1500 m M, finale; 21.30 - 10000 m M, finale; 22.10 -400 m M, 10-boj; 22.35 -5000 m Z, predteki. KOLAJNE KLADIVO ZENSKE Prvič na SP SR/ER: Melinte (Rom.) 75,97 m (99) TROSKOK ZENSKE Prvakinja 97: Kasparko-va (Češka) 15, 20 m SR/ER: Kravec (Ukr.) 15, 50 m (95) DISK MOŠKI Prvak 97: Riedel (Nem.) 68, 54 m SR/ER: Schult (NDR) 74, 08 m (86) 800 m ZENSKE Prvakinja 97: Quirot (Kuba) 1.57"14 SR/ER: Kratochvilova (CSSR) 1.53"28 (83) 1500 m MOŠKI Prvak 97: El Gerrudž (Mar.) 3.35''83 SR: El Gerrudž (Mar.) 3.26"00 (98) ER: Cacho (Sp.) 3.28"95 10000 m MOŠKI Prvak 97: Gebreselassie (Et.) 27.24"58 SR: Gebreselassie (Et.) 26.22"75 (98) ER: Pinto (Fort.) 27.12"47 (99) Živo iz Seville Sevilla je naslednjega dne - v soboto - popolnoma menjala svoj videz. Mesto so preplavili se posebno mladi, od vsepovsod so se slišali zvoki glasbe. Doživela sem resnično sevillsko vzdušje, polno veselja in zabave. Se posebno vzburljiv vtis pa je bil prvi stik z olimpijskim stadionom, Se ne dokončanim El Estadio Olimpico, v katerem je mesta za 60.000 gledalcev. Ogled v Živo svetovnega prvenstva v atletiki je enkratno doživetje, ki ga ne morem primerjati z gledanjem televizijskga prenosa ali lokalnih tekem. Se posebno me je prevzelo vzdušje, ki ga ustvari publika s svojo prisrčnostjo in toplino. Z aplavzi in ovacijami ne nagrajuje le svojih domačih atletov, temveč spodbuja tudi ostale, še posebno po razultatih skromnejše temnopolte Afričane. Organizacija tekem je brezhibna, vse gre tekoče, le tu pa tam je kak sodniški spodrsljaj, kar je itak Ze značilno za atletska tekmovanja na vseh nivojih. Tudi tehnologija se je izkazala. Zelo negativno oceno pa si zaslužijo odgovorni za vstopnice, saj je veliko vsakodnevno negodovanje med obiskovalci stadiona. V Italiji vstopnice niso bile dosegljive; že pred začetkom prvenstva so ukinili prodajo bolj ekonomičnih abonmajev, kar mi je popolnoma nejasno, glede na dejstvo, da je stadion zaseden s približno 1/3 gledalcev. Za vstopnico moram čakati vsako jutro tudi po več ur, saj odpre blagajna šele ob deseti uri, ko se začne jutranji tekmovalni program. Vse to opravljajo-blagajničarji z največjo počasnostjo in flegmatič-nostjo, gledalci pa s tem zamujajo tekme. Celo za vstopnice, ki jih ponujajo zastonj, morajo ljudje čakati po več ur pod pekočim sevillskim soncem... Biserka Cesar _______NOGOMET / INTERTOTO______ Juventus danes v Franciji V povratnem finalu bo ob 20.30 igral proti ekipi Rennesa TURIN - Juventus bo danes igral povratno finalno tekmo tekmovanja Inter-toto v Franciji proti ekipi Rennes. Tu-rinčani so v prem domačem srečanju že zmagali z 2:0. Oba zadetka pa je dosegel Pippo Inzaghi. Juventus je seveda favorit, da premosti tudi to oviro in se tako uvrstil v pokal Uefa. Tekma se bo začela ob 20.30 in jo bo neposredno prenašal Rail. Italijanski pokal V 3. kolu italijansekg anogometnega pokala so dosegli naslednje izide. SKUPINAA 1: Lecce - F. Andria 3:0, Temana - Lucchese 3:0; vrstni red: Lecce 7, Ternana 5, Lucchjese 3, F. Andria 1. SKUPINA 2: Cesena - Sampdoria 0:1, Savoia - Palermo 2:2; vrstni red: Sampdoria 9, Cesena 6, Paelrmo in Savoia 1. SKUPINA 3: Empoli - Lumezzane 2:0, Genoa - Monza 1:0, vrstni red: Empoli in Genoa 7; Lumezzane in Monza 1. SKUPINA 4: Pistoiese - Cremonese 3:0, Atalanta - Chievbo 2:0; vrstni red: Ata-lanta 9, Pistoiese in Chievo 4, Cremonese 0. SKUPINA 5: Reggina - Treviso 0:0, Gualdo - Cosenza 0:1; vrstni red: Reggina in Treviso 7, Cosenza 3, Gualdo 0. SKUPINA 6: Fermana - Napoti 1:3, Sa-lemitana - Como 3:0; vrstni red: Salemi-tana 9, Napoti in Como 4, Fermana 0. SKUPINA 7: Reggiana - Brescia 1:1, Juve Stabia - Pescara 0:1; vrstni red: Pescara 6, Brescia in Jvue Stabia 4, Reggiana 2. SKUPINA 8: Vicenza - Alzano 2:1, Spal - Ravenna 2:1: vrstni red: Vicenza in Ra-venna 6, Alzano in Spal 1. Triestina uspešna TRST - V 1. kolu italijanskega nogme-tenga pokala za C ligaše je Triestina doma premagala ekipo Giorgioneja z 2:1 (0:0). Oba zadetka za tržaško moštvo je dal Criniti v 1. in 40. minuti. Nardi je v 33. minuti izenačil za goste. Varovanci tenerja Costantinija niso igrati najbolje, pokazati pa so že napredek v igri. Mariborčani vodijo LJUBLJANA - Po 4. krogu 1. slovenske nogometne lige je zanesljivo v vodstvu Maribor Pivovarna Laško. Izidi 4. kroga: Dravograd - Potrošnik 2:0 (1:0); Primorje - Korotan 2:2 (2:1); Domžale - Rudar 0:3 (0:0); Maribor Pivovarna Laško - Feroterm Pohorje 5:0 (3:0); Publikum - HIT Gorica 3:3 (0:1); Mura -SCT Olimpija 3:0 (1:0); vrstni red: Maribor Pivovarna Laško 12; Rudar Velenje in Dravograd 9; Primorje 7; SCT Olimpija in Mura 6; HIT Gorica 5; Publikum 4; Domžale 3; Korotan in Potrošnik 2; Feroterm Pohorje 1. MOTOCIKLIZEM / V BRNU Slavje Italijanov Zmagala sta Rossi in Melandri - Biaggi 4. BRNO - Velika nagrada Češke je potekala v zn amenju italijanskih pilotov. V razredu do 250 ccm je namreč zmagal Valentino Rossi na aprilii pred VVald-mannom in Ukawo na hondi. Rossi je tudi prvi na skupnem vrstnem rtedu za SP. Marco Melandri pa je osvojil prvo mesto do 125 ccm pred Uedom in Cec-chinellom (ob Aprilia). Na skupni lestvici vodi Ažurna. Do 500 ccm je odpovedal Max Biaggi, ki se je uvrstil le na 4. mesto Zmagal je Japonec Okada na hondi pred Spancem Crivillom in Američanom Robertsonom na suzukiju. Skupni vrstni red v tem razredu je naslednji: 1. Alex Criville (Spa/Honda) 194; 2. Kenny Roberts (ZDA/Suzuki) 143; 3. Tadajuki Okada (Jap/Honda) 138; 6. Max Biaggi (Ita/Yamaha) 84. TOTOCALCIO Zmagoviti stolpec: 112X111X22121. Dobitniki: 13 (3.160 dobitnikov) 285.300 lir, 12 (39.137 dobitnikov) 22.800 tir. TOTOGOL Zmagoviti stolpec: 3-8-13-14-16-19-20-25. Dobitniki: 8 (1 dobitnik) 543.867.000 lir; 7 (77 dobitnikov) 5.297.000 lir, 6 (2.620 dobitnikov) 154.600 tir. TOTOSEI Zmagoviti stolpec: MO 01 10 20 00 IM. Dobitniki 6 (1 dobitnik) 65.563.000 lir; 5 (21 dobitnikov) 2:338.500 tir; 4 (658 dobitnikov) 74.100 lir. TOTIP Zmagoviti stolpec: XX XI 11 11 X2 X2. KOŠARKA / V GRADE2U Tržačani le četrti Videmsi Snaidero je osvojil drugo mesto GRADEZ - Biella je osvojila 1. mesto na košarkarskem turnirju v Gradežu. V finalu je povsem zasluženo premagala videmski Sanidero z 81:66. V videmski ekipi je bil spet n ajboljši strelec Teoman Alibegovic, ki je dal 17 točk. Pati. Trieste je izgubil tudio v tekmi za 3. mesto. Premagal ga je Pall. Cantu z 82:78. Najboljši strelci za tržaško ekipo so bili: Moraitis z 19, Rovvan z 18 in Marič s 17 točkami. Vrstni red: 1. Biella, 2. Snaidero Videm, 3. Pall.Cantu, 4. Pall. Trieste. Olimpija pred Panathinaikosom LJUBLJANA - S tekmo med turskim Tofašem in zagrebško Cibono se je končal mednarodni košarkarski turnir Zavarovalnice Triglav v Ljubljani. Tofaš si je z zmago 71:69 (33:25) zagotovil tretje mesto na turnirju. Zmagal je slovenski prvak Union Olimpija, ki je v prvi tekmi zadnjega dne premagal grški Panathinaikos z 92:74 (50:42); Grki so osvojiti drugo mesto. Izidi: Gibona - Panathinaikos 71:70; Union Olimpija -Tofaš 80:64; Union Olimpija - Gibona 84:70; Panathinaikos - Tofaš 66:49; Union Olimpija - Panathianikos 92:74; Tofaš - Gibona 71:69; vrstni red: Union Olimpija 6, Panathinaikos 4, Tofaš 4, Gibona 4. Polzelani zmagovalci POLZELA - Košarkarji polzelskega moštva Savinjski Ho-psi so zmagovalci domačega mednarodnega turnirja. V finalu so s 97:90 (41:33) premagati madžarski Szolnok 01ay. Pri gostiteljih sta se najbolj izkazala Edo Nikitovič z 21 in Samo Udrih z 18 točkami. V tekmi za tretje mesto so košarkarji turškega Fener-bahceja s 73:62 (33:34) ugnati nemškega drugoligaša QTSV. JADRANJE / IT. ABSOLUTNO PRVENSTVO KOŠARKA / NAŽE EKIPE PRED NOVO SEZONO Finsko jadro je zagodlo Arianni Osvojila je le 2. mesto za Nevierovo Pri Boru si nadejajo mimo rešitev Precej novosti pri naših ekipah, ki bodo igrale v prvenstvu D lige Borovci v Radence, Dom pripravlja tradicionalni turnir Italijansko absolutno prvenstvo v jadranju v razredu »europa«, ki je bilo od 18. do 21. v Castellettu di Brenzone, se ni izteklo najbolje za naše barve. Arianna Bogateč (na sliki), ki je bila favoritinja za zmago, se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Za našo najboljšo jadralko je prevsem zadnji dan šlo vse narobe. Sirenina predstavnica se je za to prvenstvo po-služila finskega jadra, ki se je na treningih izkazalo kot odlično. Na zadnji regati pa, Zal, ni bilo tako. Arianna ni startala najbolje na prvi regati, na drugi pa ji je jadro zagodlo in tako je na končni razvrstitvi zasedla drugo mesto za jadralko tržiškega društva Cosulich Larisso Ne-vierov. Drugi Sirenin prestavnik Miran Guštin se je uvrstil na 12. mesto, Cupina jadralka Johana Križnič pa je bila 14. VRSTNI RED: 1. L. Nevie-rov (Cosulich) 13, 0 (1., 2., 5. 3., 3., 3., 4.); 2. Arianna Bogateč (Sirena) 17, 0 (2., 3., 2., 5., 6., 5., 5.); 3. V. Sorrentino 8Can. Napoli) 23, 0; 4. M. Benvenuti (Ferrara) 27, 0; 5. C, Calligaris (YC ADriaco) 31, 0; 12. Miran Guštin (Sirena) 66, 0 (29., 11., 28., 10., 9., 8.9; 14. Johana Križnic (Cupa) 72, 0 (6., 26., 9., 25., 21., 11.). V TržiCu zmagala Maja Sancin (Cupa) Vzporedno z državnim prvenstvom v Sesljanu se je v TržiCu odvijal pokal AICO, ki sta ga organizirala jadralni društvi Tavoloni in Oscar Cosulich. Ta je bil namenjen vsem jadralcem, ki se niso uvrstili v državno prvenstvo. Predsednik Cupe Marino Košuta je bil zelo zadovljen, da so se vsi Cupini jadralci dobro izkazali. Najhboljša je bila Maja Sancin, ki je osvojila 1. mesto(Maja se ni uvrstila na državno prvenstev le za eno samo točko). Tudi ostali Cupini predstavniki so se odlično obnesli, saj je bil Alessio Spadoni 4., Sandi Suc 16., Marko Tuta 22., Tomaž Legiša 24., Sara Ghezzo 54., Marina Piculin pa je celo zajadrala do drugega mesta med ženskami (13. absolutno). Prvi dan so bile v TržiCu tri regate, drugi dan samo ena, tretji dan pa so zaradi burje odpovedali regatiranje, ker so bili valovi visoki in kratki, tako kot v Sesljanu. Nic zato, saj je manifestacija v TržiCu dobro uspela, (t.r.) Včeraj je bil v sejni dvorani tržaške obči- de tekmovalce je, v odsotnosti tržaškega ne sprejem za približno 200 mladih bezbo- podžupana sporejel odbornik Zanfagnini. listov, ki se bodo od danes do nedelje ude- Predsednik Alpine Tergeste Igor Dolenc se ležili 16. mednarodnega turnirja, ki ga pri- je zahvalil občinski upravi za podporo, ki reja športno društvo Alpina Tergeste. Mia- jo daje bezbolu in tudi za ta turnir. Včeraj je startala nova sezona tudi za naše postave iz nižjih lig. V C2 ligi bo Bor Radenska po težavni sezoni, v kateri se je rešil pred izpadom šele nekaj kol pred koncem prvenstva, skušal popraviti lansko uvrstitev in doseči obstanek v ligi brez večjih preglavic. Novi trener Lucio Martini je vendarle nekoliko spremenil podobo ekipe, v kateri ni ve C Barinija, Filipčiča, Samca in Susanija, novosti pa predstavljajo visoki David Stefani (zadnja štiri leta je bil v Gradišči), Michel Grbec (vrača se od Jadrana) in Marko Uršič (prihaja od Cicibone). V okviru pomladitve moštva (v deseterici sta obvezna dva mladinca) pa bodo v skupino članske ekipe vključeni nekateri fantje iz mladinske vrste. Prva dva tedna bodo borovci trenirali na »1. maju«, od 4. do 11. septembra pa bodo na sporedu tradicionalne priprave v zdravilišču v Radencih (Slovenija). Prvenstvo se bo pričelo v soboto, 9. oktobra, ko bodo borovci ob 21. uri sprejeli v goste ambiciozni Man-zano, ki ga je letos okrepil Sandi Rauber. Ce se spustimo za ligo nižje, bomo v D konkurenci imeli letos kar štiri slovenska moštva. Dom, ki je lani nazadoval iz C2 lige, Cicibona in Breg, ki je po nadvse uspešni sezoni napredoval iz promocijske lige, so bili uvrščeni v skupino C (nasprotniki so Soul Team, Acli Fanin, Drago Basket, Grado in Libertas Barcolana), Kontovel pa so vključili v D skupino, v kateri so nasprotniki: CUS, Scoglietto, Inter 1904, Arte, Gorizia-na, Intermuggia in Isonzo Senators. Kar se tiče samih ekip, je informacij zelo malo, saj so domovi še prazni, prenosni telefoni izklopljeni in sploh ne kaže, da bi bila športna sezona pri vratih. In sile v resnici tudi ni, saj vemo, da se prvenstvo začne sredi oktobra (točneje v soboto 16.) in je tradicionalno prav september za D ligo »mesec odločitev«. Od odbornikov pa smo vendarle nekaj iztržili. NajveC zanimivih novosti je v Gorici, kjer je bilo pri Domu poletje dokaj razgibano. Kot je znano, je novi predsednik društva Ugo Dornik, društvo pa je že po koncu prejšnje sezone izrazilo namen korenite pomladitve članske ekipe in večje pozornosti mladinskim vrstam. V tej luCi se člansko moštvo predstavlja kar precej spremenjeno, saj sta z igranjem prenehala dolgoletna stebra Marko Corsi (na sliki) in Franco Podbersig, ki ostajata v društvu z od-borniškimi funkcijami, zaradi službenih obveznosti pa ne bo igral veC niti David Braini. Najvecjo novost pa predstavlja trener, ki bo nadomestil Dražena Grbca (slednji se je preselil v Ljubljano, kjer bo vodil ženske slovenske prvakinje Ježice), in sicer je to Maurizio Leban (letnik 1953), ki prihaja iz Vareseja. Leban je sicer po rodu Goričan, vendar je veC kot 10 let treniral v Lombardiji, kjer je uspešno vodil mladinske vrste »satelitskega« društva Pallacanestro Vare-se in moštvo v C2 ligi. Ker pa se je vrnil v Gorico, je rade volje sprejel Domovo ponudbo in bo tako letos na krmilu bodisi članske kot tudi mladinske ekipe. Glede igralskega kadra, se iz Palmanove vrača bek Cristiano Franco (letnik 1972), okrepitvi pa predstavljata tudi domačina David Faganel (1976, bek/krilo), ki je igral tudi v C2 ligi, in David Ambrosi (1972, krilo), ki je že vrsto let nastopal v be-lo-rdeCem dresu. Mladim silam (veliko pričakujejo od Geja, pomembno vlogo pa bodo imeli tudi Go vi, Kri- stančič in Visintin) pa bosta v ekipi še naprej pomagala veterana Renzo Di Cecco in Vasja Jarc. Tudi poglavje pokroviteljev za sezono 1999/2000 se, kot kaže, dobro izteka za goriško društvo, saj bodo po vsej verjetnosti še naprej podpirali Domovo dejavnost podjetje Mark, trgovina K2 Šport in tudi Kmečka banka. Med pobudami v predprven-stvenem obdobju bo društvo priredilo tradicionalni mednarodni turnir K2 Šport, na katerem bodo sodelovale ekipe iz Gl in C2 lige, gosta pa bosta letos novogoriška ekipa (2. slovenska liga) in Češka ekipa Kromeriž (2. liga). Na Kontovelu je bilo premikov malo, nekdo je še na plaži, drugi se šele odpravljajo na dopust, tako da svežih novic o ekipi ni lahko dobiti. Vsekakor se bodo igralci (sestava ekipe še ni znana) zbrali prve dni septembra, trener pa bi moral še naprej ostati Claudio Starc. Pri Bregu je delovanje po počitnicah že steklo s pogovori in pogajanji, uradnih vesti pa še ni. Ekipa bo zaCela s pripravami na zahtevnejše prvenstvo 1. septembra, dotlej pa bo najbrž v Dolino prispela kaka okrepitev, mogoče celo kak košarkar iz višjih lig. Na klopi pa ostaja dobro »uigrana« trenerska dvojica Giuliano Colombo-Denis Salvi. Cicibona je pričela treninge včeraj, ob prvem srečanju igralcev in odbora pa bodo padle tudi odločitve o vsem, kar zadeva novo ekipo. Predsednica Lorenza Strain je vsekakor povedala, da so bili kontak-tirani nekateri igralci iz drugih sredin, od katerih pa odbor še Čaka konkretne odgovore. Glede trenerja pa je »krmar« zadnjih dveh sezon Rich Battilana že zagotovil društvu, da bo še dalje vodil ekipo v primeru, da ne najdejo primernega naslednika. VeC bo vsekakor znano prihodnji teden, ko bodo cicibonaši in domov-ci že stopili na igrišče (v Kulturnem domu se bodo zbrali jutri ob 19.30), bodisi s Kontovela bodisi iz Doline pa bo prav gotovo »priletela« kaka sveža novica, (nš) NOGOMET / NASE EKIPE PRED NOVO SEZONO Zarja/Gaja že trenira s polno paro V Doberdobu uradna presdtaviterv Mladosti, ki bo igrala v 1. amaterski ligi ZARJA/GAJA Vzhodno-kraška enajsterica Zarje/Gaje se je prejšnji teden prvič srečala v Bazovici, Čeprav bodo »rumeno-modri« najverjetneje igrali domače tekme na padriškem pravokotniku, saj čaka v letošnjem letu bazovski športni center temeljita obnova. Na bazovski zeleni površini je bila krajša predstavitev novih igralcev, novega trenerja Roberta Lenarduzzija (na sliki) in na zadnje še novega predsednika društva, že starega znanca v zamejskem nogometu Alda Franca, ki je že imel to pomembno funkcijo, saj je pred leti bil predsednik Zarje. Naj omenimo, da je Franco prevzel mesto Paola Gregoriča, ki je bil prvotni predsednik društva, nato pa je odšel k Trieste Calciu, kjer zaseda mesto športnega direktorja. Sam Franco je bil zelo zadovoljen, da so mu podelili to Čast in zaupali toliko odgovornosti, ki jo je z veseljem sprejel. Predsednik je v uvodnih besedah predvsem voščil in zaželel vsem igralcem in samemu trenerju dobro in uspešno sezono. Nato je spregovoril še novi trener »rumeno-modrih« Lenarduzzi, ki se zaveda, da bo letošnje prvenstvo vse prej kot lahko, saj je promocijska liga zelo zahtevna. Zato pa je pozval vse igralce k sodelovanju in predvsem k vztrajnemu delu, kar bo v bližnji prihodnosti nedvomno obrodilo zaželjene sadove. Igralski kader pa še ni povsem nared, saj je se nekaj igralcev na dopustu, nekateri pa so še prava uganka. Ekipa bo popolnejša ta teden, ko Čaka »rumeno-modre« že prva prijateljska tekma s trebenskim Primorcem, nato pa italijanski pokal in ze tradicionalni proseški turnir »Boris Husu«, (jn.g.) MLADOST V soboto se je na nogometnem igrišču v Doberdobu odvijala že tradicionalna predstavitev domače enajsterice Mladosti (na sliki), ki se je letos, prav trideset let po ustanovitvi, pridružila ostalima dvema goriškima enajstericama v prvi amaterski ligi. Zadovoljstvo je seveda na višku, v doberdobskem taboru pa vlada za novo sezono veliko pričakovanje. Takega mnenja je sam predsednik Mladosti Aldo Todde, ki je začasno prevzel mesto Andreja Gergoleta. Kakšno je bilo vzdušje v soboto v Doberdobu? »Res izjemno, saj letos vlada veliko pričakovanje za našo ekipo, ki je po tridesetletnem delovanju in trudu končno bila poplačana z zgodovinskim napredovanjem v prvo amatersko ligo. Povedati moram Se, da so predstavitvi prisostvovali sam prvi občan Doberdoba Mario Lavrenčič in predsednica Zadružne banke Doberdoba in Sovodenj Severina Peric, prisotno pa je bilo veliko domačinov, kar kaže veliko navezanost na ekipo Mladosti. Na koncu pa je bila zakuska, ki je še popestrila vzdušje ob igrišču.« Primarni cilj pa je nedvomno Čimprejšnja rešitev pred izpadom... »...da, Čeprav menim, da je ekipa lahko konkurenčna, saj imamo v moštvu kar nekaj dobrih in obetavnih igralcev, ki lahko poskrbijo še za nekatera presenečenja. Novi prihodi pa bodo prav gotovo še okrepili moštvo. Fahio Sambo, ki je lani nastopal za sovodenjsko moštvo, je nogometaše, ki je že igral tudi v višjih kategorijah in bo s svojim nogometnim znanjem rešil marsikateri problem na igrišču. Tudi ostali, kot so Davide Visintin, ki je lani igral pri Poggiu, Martin Bagon in Robi Moro, ki sta lani branila barve Ronk pri mladincih in obetavni vratar Dimitrij Devetak, ki je lansko sezono miroval zaradi poškodbe, bodo nedvomno v veliko korist trenerju Ghermiju, ki lahko še računa na ostale lanske .zvezdnike*, ki so pripeljali Mladost za stopničko više.« Kdo pa je odšel od lanskih igralcev? »Nedvomno je najbolj boleC odhod mladega in odličnega Davida Gergoleta, ki je odšel na posodo k Sovodnjam. Upamo, da se bo David naslednje leto le vrnil k nam, saj je predvsem kot oseba izjemen fant. Zapustil nas je tudi Marušič, ki je sklenil, da bo obesil nogometne Čevlje na klin, mi pa seveda upamo, da si bo premislil in se spet vrnil na igrišče. Zapustil pa nas je še drugi vratar Bregant, ki bo odslej branil dres Fogliana.« Kaj pa nam bi še povedali o sami sobotni predstavitvi? »Predstavitev je bila skoraj pravi praznik, med občinstvom je vladalo veliko zadovoljstvo. Vsi seveda upamo na dobro in uspešno prvenstvo. Ponavljam pa, da ostane naš prvotni cilj mirna rešitev, seveda pa obstajajo tudi skrite želje...« (jn.g.) Obvestila ND ZARJA-GAJA sklicuje vse igralce združene ekipe najmlajših - letnik 1985/86, da se udeležijo uradne predstavitve ekipe in prvega treninga v sredo, 1. septembra ob 17. uri na športnem igrišču na PadriCah. SZ JADRAN in KOŠARKARSKA SEKCIJA SD BREG sporočata, se bodo treningi ekipe dečkov (letnika 1986/87) zaceli jutri, 25. t.m. ob 17.30 v Prosventem domu na Opčinah. Vabljeni tudi začetniki! Informacije na sedežu SZ Jadran na tel. 040-213403 od 10. do 12. ure ali na tel. 0338-5889958 (Andrej Vremec). SD KONTOVEL organizira od ponedeljka, 30. t.m., do petka, 10. septembra ODBOJKARSKI KAMP za deklice letnikov 1986 in mlajše. Kamp se bo odvijal na igrišču na Kontovelu vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 9.00 do 16.00. Za kosilo bo poskrbljeno. Vpisovanje: v ponedeljek neposredno pred začetkom kampa. PRIREDITVE Torek, 24. avgusta 1999 Jubilejni Kogojevi dnevi v Kanalu Od 28. avgusta do 28. oktobra se bodo v Kanalu ob SoCi zvrstili koncerti sodobne glasbe v okviru jubilejnih, Ze dvajsetih Kogojevih dnevov. Na današnji predstavitvi v Kanalu so organizatorji povedali, da bodo ta mednarodni festival slovesno odprli prihodnjo soboto, 28. avgusta, ob 20. uri na Kontradi v Kanalu. Najprej bodo v kanalski galeriji Rika Debenjaka odprli razstavo del slikarja Nikolaja Pirnata, nato pa bo v cerkvi sv. Marije Vnebovzete koncert mednarodnega fetivalskega orkestra Marij Kogoj s solistoma altistko Mirjam Kalin in tenoristom Marjanom Trčkom. Orkester bo krstno izvedel skladbo skladatelja Pavla Mihelčiča Si-lenzio ter skladbo Pesem o zemlji Gustava Mahlerja, ki jo je skladatelj sicer napisal za veliki orkester, nato pa za manjši glasbeni sestav priredil Arnold Schoenberg. Program Kogojevih dnevov je izbral mojster Anton Nanut. Predsednik sveta Kogojevih dnevov je akademik Ciril Zlobec, ki bo v soboto tudi slavnostni govornik na otvoritvenem koncertu. Na otvoritveni slovesnosti naj bi spregovoril tudi minister za kulturo Jožef Školč in župan Kanala ob Soči Zoran Madon. Naslednji koncert v okviru Kogojevih dnevov bo v petek, 3. septembra, v cerkvi sv. Marije Vnebov-zete, ko bosta igrala violist Benjamin Bernstein in pianist Franco Calabret-to. V petek, 17. septembra, bo na istem prizorišču koncert komornega zbora Ave pod dirigentskim vodstvom Andraža Hauptmana. Naslednji petek, 24. septembra, bo pod okriljem Kogojevih dnevov v Cankarjevem domu v Ljubljani koncert simfo- nikov RTV Slovenije pod dirigentskim vodstvom Antona Nanuta. Petek, 1. oktobra, je rezerviran za koncert Slovenskega okteta v Kanalu ob Soči, 8. oktobra bo tam koncert Tria Luvvigana (Darko Brlek, Igor Škerjanec, Vladimir Mlinarič), 15. oktobra, prav tako v Kanalu, večer poezije Miklavža Komelja s solisti Mojco Zlobko na harfi in Cvetom Kobalom na flavti. V torek, 19. oktobra, bo v Slovenskem kulturnem domu v Trstu nastopil komorni orkester Pro Ar-te z dirigentko Nado Matoševic ter sofistoma Črtom Siškovičem na violini in altistko Eleonoro Jankovič. Sklepni koncert mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi bo v četrtek, 28. oktobra, v dvorcu Zemono pri Vipavi, ko bo nastopil godalni kvartet David iz Milana. (STA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANI JA-JULIJSKA ___________KRAJINA_______________ TRST Trg Hortis, 19 V okviru pobude »Med Vzhodom in Zahodom« bodo do 28. avgusta filmske predstave o mitu Dracule. GRADEŽ Lutkovni festival Danes, 24. avgusta ob 18.00 bo v Parku Gazebo nemška skupina Schabernack uprizorila delo »Burattoni. Ob 20.30 bo na igrišču Patriarca Elia Paolo Papparot-to izvajal delo »Začarana hiša«. Jutri, 25. avgusta ob 20.30 na igrišču Patriarca Elia bo gledališče Drago uprizorilo »Ugrabitev princa Karla«. V četrtek, 26. avgusta ob 18.00 bosta v Parku Gazebo Natalija in Ravil Sultanov iz Rusije podala igrico »Lutka in Buke- val«. Ob 20.30 pa bo na igrišču Patriarca Elia prikaz dela »Cirkus de Madera«, ki ga bo podala Češka skupina Karromato. V petek, 27. avgusta ob 20.30 bo na igrišču Patriarca Elia gledališče Marigna-na izvajalo delo »Najdenček v hudičevi hiši«. GORICA Lutkovni festival Jutri, 25. avgusta bo v Parku Lenassi ob 18.00 nemški teater Schabernack podal delo »Lutke«. V petek, 27. avgusta ob 18.00 v Parku Lenassi, bosta Natalija in Ravil Sultanov iz Rusije podala igrico »Lutka in Bukeval«. ROMANS Lutkovni festival V četrtek, 26. avgusta ob 20.30 bo gledališče Drago uprizorilo »Ugrabitev princa Karla«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA ___________KRAJINA________________ TRST Miramarski park - »Luči in zvoki« Jutri, 25. avgusta ob 21.00 in 22.15 bosta predstavi v italijanščini. V petek, 27. avgusta bosta dve predstavi v italijanščini in sicer prva ob 21.00 in druga ob 22.15. V soboto, 28. avgusta samo ena predstava v italijanščini in sicer ob 22.15. Miramarski grad V soboto, 28. avgusta ob 21.00 nastopata Raffaella Grasselli - flavta in Ri-naldo Zhok - klavir. V soboto, 4. septembra ob 21.00 bo na klavir igral Roger Basso Brusa. Izvajal bo Brahmsovo, Beethovnovo in Rave-lovo glasbo. Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da je v teku potrditev in nakup novih abonmajev za jesensko simfonično sezono in sicer pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Muzej Sartorio - »Muzej zvečer« Danes, 24. avgusta ob 21.00 in 22.00 nastopa instrumentalna skupina »Si-daja« iz Trsta. Jutri, 25. avgusta ob 21.00 bo skupni nastop vokalne skupine »Canticum Novum« iz Trsta in glasbene skupine »Ars Baroca Ensamble« tudi iz Trsta. Ob 22.00 se pa bo predstavila publiki vokalna skupina »Ars Musiča« iz Gorice. V torek, 31. avgusta ob 21.00 bo nastopala vokalna skupina »Dumblis e Puemas« iz Vidma z delom »La paz-zia senile«. Ob 22.00 uri bo sledil koncert zbora »Synphonia« iz Gris-Cuccane pri Vidmu. TRŽIČ Trg republike Jutri, 25. avgusta ob 21.00 Alexander show. V ponedeljek, 30. avgusta ob 21.00 nastop zgodovinske skupine lahke glasbe v šestdesetih letih »Camaleon-ti«. UGNANO SABBIADORO Arena Alpe Adria Jutri, 25. avgusta bo imela koncert Fiorella Mannoia. V ponedeljek, 30. avgusta bodo izvajali njihove najbolj znane pesmi »Nomadi«. CODROIPO Vila Manin Mednarodni festival plesa Jutri, 25. avgusta ob 21.30 bo v prvem delu nastopil Narodni teater plesa iz Rusije v drugem pa afriška folklorna skupina »Matambu«. ___________VENEJO_____________ TREVISO Trg del Signori V petek, 3. septembra bo koncert znane italijanske pevke Fiorelle Mannoia. SLOVENIJA SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« V petek, 27. avgusta ob 20.30 bo tradicionalni 5. večer domačih viž na Krasu. NOVA GORICA Glasbena šola in Kulturni dom Nova Gorica Do 28. avgusta se bo vrstilo 3. Mednarodno srečanje saksofonistov - Dnevi saksofona v Sloveniji. Casino Perla Danes, 24. avgusta ob 23.15 koncert italijanske skupine Righeira. V četrtek, 26. avgusta s pričetkom ob 22.30 bo kabaretni večer z italijanskim komikom Ninom Frassico. PORTOROŽ Avditorij 27. avgusta ob 21.00 bo SNG Maribor podalo Puccinijevo opero »Tosca«. V nedeljo, 29. avgusta ob 21.00 bo nastopil Juho Iglesias. PIRAN Križni hodnik V petek, 27. avgusta ob 21.00 bo nastop izvrstnega dua izjemnih glasbenih interpretov iz Bratislave, Evgen Prochac - violončelo in Marian Lapšansky - klavir. IZOLA Festival Mediteran 27. avgusta bo nastopila belgijska skupina Flexus 28. avgusta bo festival zaključil nastop Slovenskih Ljudskih Godcev. LJUBLJANA Festival KRIŽANKE 99 Danes, 24. avgusta ob 20.00 bo Opera in balet SNG Maribor izvajala opero G. Puccinija »Tosca«. Režiser Kruno-slav Cigoj, dirigent Stefano Pellegrino Amato. Jutri, 25. avgusta ob 20.00 bodo nastopili Vlado Kreslin, Mali bogovi in Beltinska banda. V Četrtek, 26. avgusta ob 20.00 nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma, ki ga vodi Anton Nanut. Solist Pierre Amoyal. V Četrtek, 26. avgusta ob 22.30 bo na Peklenskem dvorišču monodrama v režiji Borisa Kobala »Blagi pokojniki, dragi možje«. V petek, 27. avgusta ob 20.00 bo Gledališče Komedija iz Zagreba podalo opereto »Grofica Marica«, delo A. Kalmana. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: Poštni efekti »Impresionizem in postimpresionizem - v svetu umetnosti«. Razstava odprta vsak dan razen ob praznikih od 8.30 do 19.00. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Umik: do 31. avgusta od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. LipanjePuntin Artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 15. septembra razstavlja Jill Mathis. Ogled razstave vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih od 11. do 13.00 in od 17.30 do 20.30. Muzej Revoltella: glasba brez zvokov, znaki in risbe dvajsetih italijanskih glasbenikov. Ogled je možen do konca avgusta z naslednjim urnikom: od 10.00 do 20.00 vsak dan razen torka. Galerija Rettori Tribbio 2: do 27. avgusta razstava »Poletje z umetnostjo«. Ogled možen vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih. Galerija Rettori Tribbio 2: od 28. avgusta do 10. septembra bo razstavljal madžarski slikar Arnold Gross. Možnost ogleda v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30 ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. PalaCa Costanzi: razstava pravoslavni v Trstu: Grki in Srbi v zgodovini Trsta. Razstava bo odprta do 24. oktobra. Urnik ogleda od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Muzej Sartorio: do 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Ljudska knjižnica (UL del Teatro Romano 7): v okviru razstave »Vzhodni kristjani« je ljudska knjižnica odprla razstavo z naslovom » Diony-sios Therianos: Moderni Grk v Trstu 18. stoletja«. Razstava bo odprta do 15. oktobra vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30. Razstavni prostori knjigarne Borsatti: do 31. avgusta bo na ogled razstava akvarelov slikarke Mihaele Velikonja z naslovom »Kras v naivi«. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. GORICA Do 31. avgusta bo odprta razstava z naslovom »Sonce miru 99’«, na kateri sodelujejo »mladi goriški umetniki« poletnega središča Slovenskega dijaškega doma »Simon Gregorčič« iz Gorice. Razstava bo odprta ob delavnikih od 9.00 do 13.00. VIDEM Videmski grad: do 10. oktobra razstava »V znamenju Rembrandta«. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 19.00. VENZONE Občinska stavba: do konca avgusta bo na ogled razstava »Colo pittore«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. _____________SLOVENIJA_______________ PIRAN Mestna Galerija: do 3. septembra bo odprta razstava grafik akademskega slikarja Jožeta Spacala. KOPER Galerija Meduza: do 26. avgusta bo razstava grafik Dževada Hoze. Galerija Loža: do 2. septembra so na ogled dela študentov beneške in ljubljanske akademije za likovno umetnost. Galerija Sqart - kavarna Loža: do 30. septembra so na ogled dela 12 avtorjev. STRUNJAN V Krkinem zdravilišču bodo do 27. avgusta na ogled akvareli, vedute istrskih mest in motivi s podeželja slikarja Marina Mahniča. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni, razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Umik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. NOVA GORICA V paviljonu Hitovega Poslovnega centra bo do 7. septembra na ogled razstava Likovna iskanja goriških študentov likovnih akademij. Odprto vsak dan od 10. do 19. ure. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SINJI VRH NAD AJDOVŠČINO Od 23. do 27. avgusta bo na pobudo Škofijske Karitas iz Kopra skupina petnajstih uveljavljenih likovnih umetnikov ustvarjala dela, ki jih bodo nato ponudili naprodaj. Izkupiček pa bodo namenili materam v stiski. V Četrtek, 26. avgusta, bo dan »odprtih vrat« in predstavitev nastalih del. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Tivolski grad - Galerija Tivoli: do 30. septembra je na ogled »23. mednarodni grafični bienale«. Urnik od torka do sobote od 10.00 do 19.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 10.05 11.30 11.35 12.25 12.35 13.00 14.05 16.05 18.00 18.10 19.25 20.00 20.35 20.50 22.50 22.55 23.25 0.00 Euronevvs Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tins (vodi Paola Saluzzi), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska Film: Accadde a Dama-sco (kom., It.-Sp. ’43, i. Paola Barbara) Dnevnik Nan.: Remington Steele (i. Pierce Brosnan) Vreme in dnevnik Nan.: Matlock - Zupan (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: II commissario (kom., It. ’62, r. Luigi Co-mencini, i. Alberto Sor-di) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Gargoyles, Princesa Sissi in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Dnevnik Nan.: Gospa iz Westa (i. Jane Seymour, Joe bando), 19.00 Gospa v rumenem Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara (vodi Cloris Brosca) Nogomet: Rennes - Juven- tus (pokal Intertoto) ali oddaja SuperKvark Dnevnik Aktualna odd.: Let’s Miss Again Aktualno: Rimini notte NoCni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme, 0.30 Mi smo zgodovina 1945 - 1999 RAI 2 7.00 7.45 10.15 11 05 12.05 13.00 13.30 14.20 18.00 20.00 20.30 20.50 22.50 Nanizanka: Tarzan Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Markuš Merthin Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Nan.: Naš prijatelj Charly Dnevnik Sereno variabile Nan.: Primer za dva, 15.20 Hunter (i. fred Dryer), 16.15 Law & Or-der (i. Jerry Orbach), 17.00 Na mejah Arizone, vmes (16.30, 17.30) poročila SP v atletiki Šport Risanke Dnevnik Film: Angie una donna tutta sola (dram., ZDA ’94, i. Geena Davis, Stephen Rea) Dnevnik 23.05 0.50 1.00 1.10 2.00 Film: Ninfa plebea (kom., It. ’96, r. L. VVertmiiller, i. Stefania Sandrelli) Vreme, filmske novosti Andiam andiam... Nagrada Rino Gaetano Nočni dnevnik ^ RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme 11 grillo, 9.05 Media/Mente Film: Show Boat (kom., ZDA ’51, i. K. Grayson, A. Gardner) Dnevnik, šport Film: Permettete signora che ami vostra figlia Deželni dnevnik, vreme Pravljice in risanke Športno popoldne: beach volley, kolesarstvo Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nan.: Lois in Clark Dnevnik, deželne vesti Nan.: Ellen (i. Ellen De Generes, Arye Gross) Film: Fatal Instinct (kom., ZDA ’93, i. A. As-sante, K. Nelligan) Dnevnik, deželne vesti Dok. oddaja o skrivnostnih znanosti in arheologije: Spedizioni Fuori orario Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Rai News 24 - Decoder gg RETE 4 ITAUA T {f* Slovenija 1 ff* Slovenija 2 6.30 8.25 8.45 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 23.40 1.45 2.00 Nad.: Vendetta d’ amore Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 10.00 Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Italijanska kuhinja, 12.30 Kolo sreče Dnevnik Aktualno: Chi c’e c’e Nad.: Sentieri - Steze Film: Quella che avrei dovuto sposare (kom., '56, i. B. Stanwyck) Dokumenti Dnevnik in vreme Nan.: Ceste San Francisca (i. M. Douglas) Film: La mia Africa (dram., ’85, r. S. Pollack, i. M. Streep, R. Redford, Klaus M. Brandauer) Film: Diciottenni al sole (kom., It. ’62) Pregled tiska Film: Venere privata S CANALE 5 6.00 8.00 8.30 8.55 12.30 13.00 13.35 14.35 16.35 17.35 20.00 20.30 21.00 22.40 0.45 1.15 2.05 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi) Nan.: Nick Freno, 9.30 Happy Days (i. Ron Hovvard), 10.30 Nove Flipperjeve pustolovščine, 11.30 Sedma nebesa Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.05 Ri-cominciare a... Vi vere (i. Fabio Mazzari, Sara Ric-ci) TV film: Danielle Steel: cartoline dal Vietnam (kom., ZDA ’90, i. Hope Lange, N. Mancuso) Nan.: Chicago Hope (i. Hector Elizondo) Nan.: Un detective in corsia, 18.35 lo e la m arama, 19.00 Due p er tre, 19.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Paperissima Sprint TV film: Ransom - Donne in ostaggio - Home Inva-sion (thriller, ZDA ’98, i. Veronica Hamel) Nogomet: Real Madrid -Milan Nočni dnevnik Paperissima sprint Nan.: N.V.P.D. Nan.: Prvi poljubi Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Due South (i. Le-slie Nielsen) Film: A.A.A. Detective chiaroveggente offresi (kom.,*ZDA '88, i. John Laroquette) Odprti studio Speciale estate Nan.: Agli ordini papa Risanke TV film: La leggenda del-la citt& incantata (fant., ZDA ’88, i. Pernell Roberts, Kavi Raz) Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Tarzan ® Nan.: Baywatch IS Nan.: Miami Vice Odprti studio * Nan.: Pappa e ciccia (i. John Goodman, R. Barr) Risanke Film: Pari e dispari (kom., It. ’79, i. Terence Hill, Bud Spencer) Film: Hallowe"en VI - La maledizione di Michael Myers (srh., ZDA ’95) Šport: Športno poletje Film: Voodoo (srh.) # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Marco Polo Express, 16.30 Dottor Chamberlain Risanke Salzkammer Košarkarski turnir gH Potovanje pod morjem Osebnosti in mnenja (e) MONTECARLO 12.45 11.35 14.00 16.40 20.40 23.00 23.50 19.45, 22.45, 1.40 Dnevnik, 12.30, 20.10 Šport Nan.: Ironside, 13.05 II Santo Film: II viaggio di Capi-tan Fracassa (kom., ’90) Film: Allegri eroi (kom., ZDA ’35, i. S. Laurel) Film: II giorno del sacrifi-cio (dram., ZDA '93) Šport: Crono Film: La notte senza leg-ge (pust., ZDA ’50) 8.00 8.25 8.30 9.00 9.25 10.10 11.10 11.35 12.05 13.00 13.15 13.45 16.30 17.00 17.15 18.00 18.10 19.00 19.10 19.30 19.50 20.05 21.00 22.00 22.25 22.40 23.20 23.50 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Ris. nan.: Srebrnoglavi konjič Radovedni Taček: Zemljevid, 9.45 nan.: Waynove dogodivščine Tedenski izbor: Dok. serija: Človeško telo Glasbeni utrinki Parada plesa Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (Nem., 12. ep.) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: oropani nedolžnosti (dok.), 14.40 Film: Umori na podeželju: Death of a hol-low man Prisluhnimo tišini Lutkovna nan.: V znamenju dvojčkov Nad.: Azil (Norveška, 8. del) Obzornik, vreme, šport Dok. serija: Frostovo stoletje - Fašizem (ZDA, 10. del) Risanka Sejemsko ogledalo TV dnevnik Vreme, šport Nan.: Straussovi (ZDA, i. Erič VVoofe, Suart Wil-son, Anne Stallybrass, 3.) TV konferenca Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Drama; Nur Hotel und Hausbesuche (Nemčija, r. K. VVichniarz, i. Gunter Berger, Julia Richter) Palete: Eugene Delacrobc (Fr., 6. del) Dok. serija: Frostovo stoletje (pon.) TV PRIMORKA 8.00 17.00 17.05 17.20 18.10 19.00 23.10 17.00 Videostrani Videospot dneva Radgonski živilski sejem Športni ponedeljek Nogomet: Primorje - Korotan Študentski festival Brežice: Silvan Ensamble, Jeruzalem Videostrani Dnevnik, vreme Radgonski živilski sejem Glasba: Pop rock svet Film: V objemu s tujcem Dnevnik TV Primorka 8.45 9.00 10.05 10.30 11.20 12.20 15.00 15.30 17.10 18.05 18.30 22.05 21.00 23.40 0.10 0.35 Teletekst Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-ring s Sergejo Nanizanka: Snežna reka (Avstral, 7. ep.) Nad.: Dekle (VB, 2. del) SP v atletiki TV prodaja Film: Sesti razred (Francija) Nad.: Saint Trapez (Francija, i. Benedicte Delmas, Mallaury Nataf, 20. del) TV igrica: Lingo SP v atletiki Dokumentarni film: Moč slik (Ray Mtiller, Nemčija) Dokumentarna oddaja: KO-ma (ZDA) Svet poroča Nan.: Murphy Brown IC Koper Euronevvs Dokumentarna oddaja Evropski kulturni magazin: Aliča Risanke Program v slovenskem jeziku: Mosjtrovine Slovenije Spoznavanje narave in družbe Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport SP v atletiki TV Dnevnik Slovenski magazin Na naslovni strani: Osebnosti našega časa (vodi Tatjana Juratovec) Vsedanes - Tv Dnevnik Primorska kronika A Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.25 Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 8.40 Revival; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Zadnji Blues (E. Jong, prip. M. Kjuder); 11.40 Soft mušic; 12.00 Četrtkova srečanja: Tončka Kolarič; 12.30 Poletni hiti; 12.40 Ljudske pesmi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Rojstna hiša naših velmož, nato Pod žarometom; 16.00 Halo Celovec: tukaj Trst; 16.30 Slovenskih 7 not; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album; L. van Beethoven; 18.00 Roman: VVest Aust (B. Pavlovski, dram. A. Pregare, r. J. Babič, 3. del); 18,40 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik. 13.00-15.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pesem tedna, 20 modrih, kronika, koledar; 19.00 Dnevnik; 19.30 Vroči ritmi; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 O manjšinah; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Juras-sic pop; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. Slovenija 1 Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30,8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 Kronika; 7.30 Dan in noč; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Bilo je nekoč; 11.00 Horoskop; yri.30 Aktualna oddaja; 12.30 Opoldnevnik; 5.00. 6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Počitniško popotovanje; 10.00 Ekološki kotiček; 10.40 Pogovor s poslušalci; 12.05 Na današnji dan; 1.2.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Pojo otroški zbori; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Polotimo se plota; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Fiesta latina; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Štos -Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zbori; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.30 Glasba našega časa; 23.30 Nočni postludij; 23.55 Glasba in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 faz 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Hil 16 Torek, 24. avgusta 1999 VREME IN ZANIMIVOSTI J . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA 6 66 6*6 I C VREMENSKA SLIKA Nad vzhodnim Atlantikom je območje nizkega zračnega pritiska.Topla fronta se prek naših krajev počasi pomika proti vzhodu in vpliva na vreme pri nas predvsem s povečano oblačnostjo. 1020 '• > DUBLIN o' --V- . . I A ' / „ S OSLO 3/17 STOCKHOLM 5/18 K0BENHAvfi \8n?- & AMSTERDAM 9/19 —LONDONo^ o BERLIN 10/19 o oBRUSEU if” oKIJEV -/- VARŠAVA 9/20 °A nPARtT -v */i9 u 11/26^^^^ DUNAJ 10/22 ŽENEVA 13/23%, LJUBLJANA 14/24 " ° MILANO ° /^BEOGRAD 11/25 Z ° 20/26^ 'X > X SPUT •/■ ^SOFIJA 17/24 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 13.43. LUNINE MENE Luna vzide ob 18.38 in zatone ob 3.21. PLIMOVANJE Danes: ob 3.12 najnižje -50 cm, 9.51 najvišje 31 cm, ob 15.16 najnižje -14 cm, ob 20.57 najvišje 39. Jutri: ob 3.38 najnižje -55 cm, 10.11 najvišje 37 cm, ob 15.47 najnižje -21 cm, ob 21.31 najvišje 43. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,1 stopinje C. Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo obremenilen. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............20 1000 m.............15 1500 m.............12 2000 m.............9 2500 m ............6 2864 m.............4 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Bret pred Teksasom opešal, monsun ohromil Hongkong BROVVNSVILLE/HON GKONG - Oslabljen orkan Bret je pozno sinod dosegel jug ameriške države Teksas, vendar pa ostaja še naprej nevaren, saj pihajo orkanski vetrovi z močjo 205 kilometrov na uro, je v noči na ponedeljek sporočila meteorološka služba iz Miamija. Zaradi orkana, ki se približuje Teksasu, so morali iz te ameriške zvezne države evakuirati približno 15.000 oseb. Najbolj nevaren del orkana naj bi sicer potoval predvsem čez manj naseljena območja pašnikov. Vetrovi in deževje, ki ga spremljajo, pa bi lahko prizadeli tudi mesti La-redo in Neuvo Laredo v notranjosti Teksasa. Hongkong pa je bil za- radi hudega monsunskega deževja včeraj skoraj povsem ohromljen. Oblasti so morale zapreti šole, banke in več uradov. Deževje, ki ga spremljajo močni vetrovi, so posledica tajfuna Sam, ki je Hongkong prizadel v nedeljo. Tajfun je ruval drevesa ter prekinil kopenski, zračni in pomorski promet. Uradni viri poročajo o 77 ranjenih osebah. Zaradi prekinjenega prometa trajektov je na glavnem hongkonškem otoku obtičalo kakih 500 ljudi, oviran pa je bil tudi avtobusni promet. Zaprte so bile nekatere ceste in mostovi. Vetrovi, ki so spremljali tajfun, so pihali s hitrostjo več kot 120 kilometrov na uro. O škodi poročajo tudi s Tajvana, kjer je zemeljski plaz zasul nek avtomobil, pri tem pa sta bila ranjena dva turista. Na letališču v Hong Kongu pa se je med pristajanjem zrušilo letalo mc‘donnell-douglas 11 kitajske družbe China Airlines s 315 potniki in člani posadke. Na letalu je med pristajanjem izbruhnil požar, pri zasilnem pristanku, ki ga je oviral tudi tajfun pa sta umrla dva potnika, 211 jih je bilo ranjenih, od tega 15 huje. Tajvanske oblasti so zaradi nesreče včeraj obtožile vodstvo nacionalne letalske družbe China Airways, da ne upošteva varnostnih predpisov. Minister za promet je izrazil upanje, da bodo pri China Airways »spremenili svojo politiko in dali glavno prednost varnosti«. Izrazil je tudi začudenje, zakaj je pilot pristajal na letališču v Hongkongu v času, ko je na območju divjal tajfun. Tudi direktor China Airways Chiang Hung-i na to vprašanje še ni mogel odgovoriti, dejal pa je, da je bilo letalo tehnično brezhibno. Chiang je napovedal, da si bo za deset odstotkov znižal plačo, s čimer Zeli dokazati svojo odločenost za izvedbo korenite reforme varnostne politike letalske družbe. (STA) Igralka Elizabeth Taylor ponovno v bolnišnici LOS ANGELES - Ameriška igralka Elizabeth Taylor bo morala zaradi poškodbe hrbta, ki jo je utrpela ob petkovem padcu na svojem domu na Bel Airu, počivati več tednov, so sporočili iz bolnišnice Cedars Sinai Medical Center iz Los Angelesa, liz Taylor je doslej imela kakih 20 operacij. Pred 2 letoma pa so jih odstranili benigni tumor na možganih. (STA) V British Airwaysu je nosečih 600 stevardes LONDON - V britanski letalski družbi British Airways, kjer je zaposlenih 9482 stevardes, so jih morali kar 600 prerazporediti na druga delovna mesta na letališču. Vzrok je nosečnost, saj Velika Britanija v začetku novega tisočletja pričakuje pravi babv boom.. (STA/AP) Ubil ženo, Id naj bi se spreminjala v divje zveri AGRA - Neki 39-letni tesar iz afriške države Togo je v navzočnosti petietne hčerke do smrti pretepel svojo ženo, ki se je po njegovih besedah spremenila v levinjo, ki ga je hotela požreti. Zakonca sta se najprej hudo sporekla, nenadoma pa je nastala tišina. Sosedje so povedati, da je mož že večkrat obtožil svojo ženo, ker se je ponoči spreminjala v divje živali. (STA/AFP) Upokojenec se je zbudil med prevozom v mrtvašnico LYON - 72-letni upokojenec iz Lyona se je med opravki v bližini svojega doma nenadoma zgrudil. Reševalci, ki so prihiteti na mesto dogodka, niso več zaznati njegovega srčnega utripa, zato so ga razglasiti za mrtvega. Med prevozom v mrtvašnico pa se je možak zbudil ter začel kričati na reševalce in policiste. Obtožil jih je, da so ga okradli. (STA/AP) V bolnišnico zaradi curka iz vodne pištole TOKIO - Neka Japonka, ki se je zabavala v zabaviščnem parku Ocean Dome na otoku Kjušu, je morala v bolnišnico, potem ko jo je curek iz vodne pištole zadel naravnost v oko. Zdravniki v parku so povedali, da so ženski takoj nuditi prvo pomoč, saj je iz očesa krvavela, potrebno pa je bilo tudi desetdnevno bolnišnično zdravljenje. (STA/AFP)