vZSSaLTm Ljubljana, ponedeljek t. juHJa fftt C&ul Dia %** m vB ^H ^B ^H ^B I ■ ^H B ^H B I B ■ li & B B v B B ^H ^H ^H ^H B B LzzLdja ra&ji jao popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — inserao ao 80 peni vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din a, vecji inserati petit rrsta r**i 4.-» Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« refja tr.- tečno v Jugoslaviji Din 12-. sa tnozemstvo Din 25 <* Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNldTVO LJUBLJANA, Bnafljeva ulica itev. 6. Telefon: 31-22. 81-23. 31-24, 31-25 to 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon At. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna Hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Po likvidaciji abesinskega spora: Reforma Društva narodov P& neuspelem eksperimentu s sankcijami so vsi prepričani, da je reforma 13N potrebna, tođa glede obsega in načina si ni še nihče na jasnem Pariz, 6 julija. AA. Ves francoski tisk se rJanes najbolj intenzivno bavi z ir.red-nim zasedanjem skupščine Društva narodov v zpnevi in je glede na zal-Jjucek tega zasedanja precej deprimiran. Mno^o batov pesimistično presoja bodočnost mednarodne ustanove v Ženevi. Tako ugotavlja -■ saro«, da je Vanzee-land saključil zasedanje s besedami, v katerih -jp srazfl vea svoj optimizem jrie-j* K-■-?. • oost Dru Iva naro-iiv. Težko pa da * mu j« kdo Vi s] ae spričo dogodkov, ki | m o jih doživeli sadnje dni. Pač vsi resni politici] kropi so al danes na jasnem, da ni I ab^sinsko vprašanj« nikoli no povzročilo } tolikšne nevarnosti sa evropski mir, če bi j Društva narodov nr bilo Mat! nravi, da se Je zaključilo neprt- I kdno • lanje PN. na katerem so | mnogri delovali ba to. da poansročljo čim več težav. Nervosnost v vrstah delegatov jp to-k-at dosegla vrhunec. V ženevi je zavlada- j atmosfera, kakršne nihč" ne pomni j Včeraj je v*>s dan pr<~-.!^lo\ ^i vti^ da t>i ndostov»ta t i1' i**tman.iša stvar za zelo h--3.- me [nero ta i paliti 'ne inerdente. fournal-c upotivlja, da je Nia sobotni ; »«la Belo v škodo moramemd prestižu I Društva ni rodov. N:kol; se ni.c0 t.ako jDSnn pokavvv nan^k- ?«nevsk< ustanove, ki je "••^ ' ■ pokonci samo njon p0_ ; slovnik. Govorniki so se morali posluževati najbolj zavitih besednih igrpr, da so mo-£li vendarle priznati do konca nečedno kupčijo. Videle so se politične akrobacije najbednrj.se sorte. Potit Parisien ; pa ugotavlja, da je bila napaka storjena že 10. oktobra preteklega leta. ko so se u*ed}e sankcije. Društvo narodov je plačalo to svojo napako le l nekaj ur izredno mučnih razprav. Odškodnna je bila že sorazmerno majhna. Kljub vsej | nervozi, ki je zavladala včeraj v ženevi, pa se Društvo narodov vendar lahko nadeja i boljše bodočnosti. r»reteklost je sedaj likvi-j dirana Ko bodo ukinjene sankcije, n*> bo ostalo ničesar več od žalostnesra npora. ki je nekaj časa docela onemogočil sodelovanje miroljubnih sil. ►Tempe« pa z nek^m naifrrftči njun ugotavlja, da j** ab^-pinska afera kontno vendarle likvidirana. To se j*» sgOdUo v največjem interesu Društva narodov. Sedaj bo treba postavit' obveznosti elanie Društva narodov ^a obrambo napadene države r>a novo osnovo S te«ra vidika bo septembrsko za sedanie Društva narodov kapitalnega pomena Tedaj bo padi^ končna odločitev o tem. a\i je noeo^'5 sp'oli oT*f»proriti vojno s kolektivno akc'jo miroljubnih drŽav. Jggoslavija in Društvo narodov Izjava ženevskega delegata dr. Purića jTiikemu listu Par:., 6. julija r. ►Petit Journal« objavlja izjavo, ! j ■ je da? jugoslovenskj poslanik v Parizu in prvi jugoslovenski delegat v ženevi dr. Punc ženevskemu poročevalcu lista. Dr. Fimć odklanja najprvo pretirani op-timizem prav tnko kakor preferan pesimizem pri oceni vlo^e T^ruštv.i narodov in i je med dve:., »krajnostima še dovolj mesta za krepko in p;;m«>tnn delo. omenja jugoslovanski poslanik cgrromne zrtvp, ki jih je prevzela Jtnrosla-vijs zaradi Društva narodov n prav*, 1a je Jugoslavija s svojim ljudstvom, ki je v resnici naklonjeno miru, dala svetal primer, svoje nesebičnosti in strogega izpolnjevanja svoj h obvez. Po dr. PoiiČevem mnenju je un-.verzalizem teoretičnega pomena in mora vsekakor ostati osnova ženevske ustanove. To pa ne izključuje posebnih paktov, o katerih tol ko govore m ki se sicer imenujejo regionalni pakti. Dr. Purič poudarja posebno to. da veljajo pakt Društva narodov in posebni pakti samo toliko .v kolikor stoji za njimi krepka volja. naj BC obveznosti neizprosno izpolnijo. V bistvu gre sa hrabrosjt in odločnost ali za 1 b~jrisJjivost in nopustfjivost. Poslanik Pu- Aaesjpjfci odgovor Italija Protest preti pmrtafKi^« ¥ae?zeelanda Zanimive n^etevitre g iUO^mmttđk tr*ižtvah Ženeia. 6. juli m. r. Abesinski delegat ras Nasibu ie v imenu abesinskega cesarja dostavil tajništvu Društva narodov dve noti. •V prvi noti opozarjs na kršitev poslovnika skupščine D.\ ki jo ie /aerešil s svojim postopanjem predsednik Van/eeland. ker ni dal najprvo na glasovanje abesinskega spre-minjevalnega pred'iga resolucije. Neravno je. da je ta protest zaman, ker se je skup-BCina r>\ že ra/šla in se na prejeti resoluciji, ki jo označujejo v ženevskih krogih za smrtno oo^odb^ Ane^inije. ne more nič več spremeniti. \ drugi noti daje abecin<;Vi cesar odgovor na italijansko spomenico Društvu narodov, v kateri italijanska vlada utemeljuje svoje civilizatorne naloge v Abesiniji ter na podlagi ra/nih dokumentov dokazuje, da je bila Italija prisiljena izvesti vojaški pohod proti Abosir.iji. Abe-inski odgovor na to noto pobii* točko /\ točko ita'ijanske spomenice. Posebno popravlja abesinska nota dol-go listo imen abrsioskih plemenskih pogla-varjev, ki da so izrazili Italiji svojo pokorščino in hvaležnost, da jih je rešila ne-gu^evega tiranstva. Abesmska nota ugotavlja, da so mnogi i^rued teh poglavarjev, ki iih navaja itaHianska nota. že nred leti umrli. Ab^in^ki protest scved.T ne bo nič dosegel, je na važen prispevek zgodovini neuspelih eksperimentov ie**ev^ke ustanove. Z a*a$tofK*m dnevne e?ot»^ se je frstl^v! I tuđi žilav odpor Abe^incev, ki ^a^aje Ita^ifi ftude skrbi Adls Aoeba, 6. jul ja. AA. Reuterjev do-pi^^ik pnrnea o vedno bojj pogostih napadih na italijanske ćete, ki jih prirejajo abesinski upornik«. Abesinske neredne e>-te so napadle pri Garamulati v okoliei Pi-redave italijanski vojaški oddelek in pri tem p^bilj enepfa častnika in 70 vojakov. Organizirane uporniške čete pod v*»-f^rvon* svojih plemenskih glavarjev zelo ovirajo napredovanje Italijanov v pokrajini Termama r. V Adis A nebi so našli te dn| v več delih mesto, ^ipla italijanskih vojakov s prerezanimi vratovi. Italijanske oblasti «o nje-le %*eč sumljivih oseh in jih kaznovale s pri-«*}i-;~. •Viosa na cestah. Reoterjev dopisnik dodaja: te bi abesin-ska plemena mogla organizirati odpor v obliki gverilske vojne, potem bi Za italijanske oblasti nastopile velike težave. Težko je pisati o položaju v Abesiniji, ker ;e italijanska cenzura silno stroga. London, 6. julija. AA. Štefani poroča: MormngposU piše. da je italijanski poskus kolonizacije Abesinije zanimiv zaradi te k.i so jih ustanovili magnati sami Glavna delovna zveza je sklenila ,da bo organizirala gi gentsko splošno stavko, će se magnati ne bodo uda!i. „Miren dan44 v Švici Bern, 6. julija. AA. Havas poroča.: Včeraj je bil v vs=j Švici ustavljen promet z avtomobili in motocikli v znak protesta proti dekretu o prodajanju bencina. Italijanska tovarna kavčuka pogorela Mi.an, 6. julija. AA. Štefani poroča: Požar je uničil tovarno kavčuka v San Vit torji. škoda znaša 6 milijonov lir. Neurja na Letonskem lUg*. 6. julija. AA. Štefani poroča,: Vče. i*aj j** v vsej Le tonski besnel strašen vihar, škoda je velika. Strela je ubila dva kmeta. Legar v Španiji Madrid, 6. julija. AA. (StafanO. V ru darskem okraju Penoroia, kjer je prebival stvo v hudi bedi zaradi neprestanih stavk, se je pojavil trebušni legar. Doslej je umrlo 14 oseb. Novo društvo za ponemčevanje koroških Slovencev Značilne metode avstrijskega režima ►Koroški Slovenec, poroča o značilnih no_ vm pon^mčevalmh metodah na Korosk-nu, ki lcažf+jo v pravi luči krščansko^ pravičnost avć!n;skeoa rešima napram Slovencem. Kadavae je hilo v Medborovaid pri Borovljah ustanovljeno pevsko druBtvo »Abn* rausrh . Pravila to»-na in navajamo iz njih dva naizanimivj;Aa pragrafa: Društveni nam^n: 1. Društvo veassi :n ^rop samo domovinsko pečeni v neni&kem ie7iku. 2. Drnfilve po smrek Ka naoineati zahra-nnije pri. top k ^hM«*n>kipi društvom. 3. Društvo u^aja Slovenro v nrmsko «lnjx> ho in jih pridobiva kel dobre Nemee »a zvezno Avstrijo. CDrudtvo onemogoča vsako rovarjeaje sosednje države v obmejnem osesstjs in u>tv,ir. ja med koroškimi Slovenrj in Nmui iskrene, trdn*4 »n prijafeli>ke vezi. da pr'>r«fl. V primeri društvenega razpusta, pravijo pravda v par. 24-, pripade dru~tv°no pre- moženje šolskemu društvu Sndmarki. Imamo torej opraviti & famoznim dru_ štvom, ki c^lo v pravilih lavno izpovedu ■ svoj ponemeevalm namen, pridobrfl NSsa* Sate 7A državo (!) in ustvarja iz Slovencev in Nenirev <^n pako ponemčevanje Slo\enrev m&i to** raln*1 temelje, na katerih >loni naša Avstri. ja. To je kanr^Ur hotel povedati /. heseda-mi: »Odpadkiki 1 ** n ik d a r niso koristili državi ■< To iz/iavo prod1 a-parno >Almrauschu< kot dn*»tv«no geslo il¥a granata in rimski pozdrav J^K^k dneva AisKssc pravi7 da je njegov top četrti na svetu Ljubljana, fn julija. N'jesra dni so streljali s topovi na oblake in čarovnice in is nedavno, prav za prav se dandanes, na Ijadi, ki so postali v pre j ne Senčni pomena topovska hrana, zdaj j» I pa saeelo prihajati v navado, da izstreljujejo itve granate. V soboto in veeVsj je M in Ljubljana pritorisos takšne sensaeije, ki smo jo poseda to]>1o pozdravili sprien nastopajočih pr-f^jih dni. »Cenjeno obemstvo< se je ibrale na Kon grešnem trjrn oh »namenitem topu, ki je haje četrti na svetu, kakor pravi junak dneva Alfksir. Top jp asmuMVin na tovoT-nem avtomobilu. Cev je nekoliko podokna daljnogleda in ko so top prevažali po mestu, so nekateri mislili, da j** prispela v Ljubljano ekspedicija astronomov. Top je l»n mnorfo bolj nedolžna priprava kakor t'aljnoorled in kakor smo sp pozneje prepričali, ni niti tako nevaren, kakor flobertov ka. Seveda «»'nz.nrija je Ljabtjaneajie silno vznemirila ir< nenavadno prorlukeiio so opazovali brez diha. Ljudi je privabljal tu di zvočnik precej ara pno. dr? s-* mknteri nepoučeni meKani začeli prestrašeno odpirati okna. Ko je množica dovolj narasla, je stopil na podij sredi rje simpatični Aieksie* Ljubljančani pra že dahro poznajo, sij jim }** že I večkrat obj^ka' in vzoeaVijnl JA J«' tndi že na velesejmu. Tudi oh tej pr:liki s*1 jim je prpdstavrl^ kot atlet, oblečen le v kopalne hlače, da so lahko opazovali njegovo res harmonično razvito mišičevje. Zelo je močan in s*> r^« lahko postnv? 7, močjo in ne 1p 1 komedijintskimi triki. Veliko moč ima tndi v zobeh. Dvignil jp sodček piva i zob mi. drujre^a pa z rokami. B sojkom v ro kak je tolkel po sodčku, ki era je držal v 7oh<*h. V 7oh^h je tudi zvil drbolo ploščato železo, nak.ir era je zvil 7 rokami v spiralo. Toda skoraj bed j jo bilo ljudem VSS&, ko mu je delavne s pravo hesnnstjo razbija] kamen na crlavi. Vendar je bjlo večini najbolj všeč eepljenje trsk na \kesi Top jp naredil sam. kar mu smemo verjeti, ker je ključavničar. Junak, ki ima nemško kue, osić >• pozdravil z rimskim ali hiUerjeanikini po»tea-vom, ko nam en je Aleksić pre*l«tavfl. AJI je ta poz/lrav simboličen prlfNie na žiw. w-strelkn in živo topovsko hrano fKanrme futter). ne Urno ueribali. Težko je tiwft seči, če ima rimsko pozdravljanje ztve gx» nate kakšen propagandni pomen. LjnMjan č,ani niso odzdravljali enako, iaaSBJM so vae-lej in vsestransko Erostoljtihni ter vw4ej vzklikajo svoj Zivio! Propagator rimskeira pozdrava je zieasH v topovsko OST. Oblečen je r>fl v »paja-ra.« kakor šoferji s pilotsko eepieo Bai OM^a. Vlekel Sp je v eevi v znak. Aloknjć je ko-mandiral naj zapre oč; in ušesa ki odpro usta tndi gledalci so odprli sata, nekass- re rahločutne dame >o si pa zakrilo oen. jo žp niso prej popihale nakar je ar*eož$l. Počilo je preeej - mnoffn hrupa ta . . . . Malo se je pokadilo in iz eevi ^ prifrčali z živo grasjata vred košfki kartona. Pime*: ni bfl posebno močan, kpr je izstrelek k»rel v manjiom Toku m tako počasi da "*o era gledalej lahko zaslodovnli. Maln se je po tresla mreža, ko je padel v njo. TVenntek je letal, nakar se je natrlo skobaral na tla ter skočil na avtomobil pod topovsko eev. da jo ob pravem eaoa zopet noinknvito po kitlerjevske pnadravO. Teiko js rmBL, aH :ro bfl mnogim rle^lalpem večji dosrodek izsf Ijanje človeka ali rimski pozdrav z*ive irra nate. I Važne fzkonine v Egiptu Kairo, 6. julija, AA. fttofani poroča: Ar_ heo1oška misija milanske univPrz.o jo v srednjem lQgtptu pri Amedinu odkrila tem-pel, ki je bil poartavljon 1 «00 U-t pred Kr **tU5om na ea^t boginji Teretvetet. Fara on Ampnomhet iz 12. dinastije je postavil ta tompelj. M>d razvalinami so našli mno-jro p^odmotov vel kr> zgodovinsko vrednosti med njimi dva kipa Amen^mhota in 7 velikih kipov poglavarjev iz ;-s*p dinastije Devizno gosnarlarstvo v Italiji Rim, <>. julija, r. Rimski tisk pnp suje veliko važnost, ustanovitvi novo devizne centralo, kakor je bila napovedana v vce_ rajšnjem Uradnem listu. Ta e**ntra!a jn «e. daj dobila zmaeaj samostojno^,! bančnega zavoda. »Trjbtma^ pi.^o, da je ta centrala j dejansko državna banka za zunanjo tr?;o-! vino, ki bo na eni strani ščitila valuto, na drugi strani pa bo služila novi fašistični ureditvi zunanje trgovine. "o! stoletja ze deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE Cnrih d. jnlija. Beograd 7.-, Pariz K&tt. I^>ndon 15.3S. Newyork 305 ?5* Rru«*eli 51 | Milan 2410, Madrid 4U989. Amsterdam 30B.1 J Berlin 123.25. Ihinaj ."»7.00 1'raga 12 69. Var šava 57-75. BukareČta 2.5©. S+ran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 6- Julija 193«. Štev. 151 Profesorski kongres v Varaždinu Pričel se je včeraj in prisostvuje snu okrog 400 pcoleeor jev iz vse države Varaždin, 5. julija. Včeraj je bil otvorjeu tu 17. kongres Pr^Fes ozkega društva, NJ. Vel. kralja je zastopal na svečani otvoritvi poveljnik mesta generrd llić. Kongresu prisostvuje okoli 400 procesorjev iz vseh krajev države. Posebno mnogo je udeležencev iz Srbije in Vojvodine. Velika lepo okrašena dvorana mestnega gledališča je bila nabito polna udeležencev kongresa in povabljenih gostov Predsednik profesorskega društva Rado-je Knežević je v otvoritvenem govoru naglasak da so bili dosedanji profesorski kongresi po raznih krajih države, da so se mogli profesorji seznaniti z našo lepo domovino. I.etošn;; kongres je pa v Varaždinu, kjer proslavlja gimnazija SOOIetnico ustanovitve. Profesorji iz vse države so pri£h v P i atsko Zagorje, drago nam prav tako kal i.r ^rn^dija. b*j sta ihe pokrajini dela naše države. Za predsednika kongresa je bil izvoljen dr. Drajotin Grdenie, gimnazijski ravnatelj iz Zagreba, za podpredsednika pa cimnazijskl ravnatelj iz Varaždina Josip Kristan in profesor iz Maribora Rudolf Pero vr.ik. Po uvodnih iormalnostih so pozdravili koriLres predstavniki javnosti, med njimi zastopnik prosvetnega ministra, ki je izjavil med drugim, da si prosvetni minister na "se načine prizadeva, da bi bilo željam in težnjam naših profesorjev čim bolj ustreženo. V oddelku za srednje Sol« je tedaj okrog 800 prošenj za napredovanje v višje položajne skupine. Vsem seveda v kratkem ne bo mogoče ustreči, pač pa bo ministrstvo gledalo, da bo napredovalo Čim več profesorjev. Sledil je govor direktorja varaždinske gimnazije Josipa KrajJčana o 300-letniei tega zavoda, potem je pa govoril g. prof. Franjo Poljanec o ilirskem pokretu. S tem j- bd s»eča\i del kongresa zaključen. Sledilo je predavanje Ldigorije Hadži-Taškovica o izobrazbi nastavnikov tujih jezikov. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je rečeno, naj se romanska in germanska skupina na filozofski fakulteti razbremeni na ta način, da bi se pod b in e obvezno poučeval samo en predmet, zamenjajoč obenem predmet zgodovinske jugoslovanske književro&ti s pred*? eiom srbohrvatskega jezika z moderno književnostjo in uvodom v splošno Hngvistiko. Za sestavni del strokovne izobrazbe diplomiranih študentov tujih jezikov se smatra Hali obvezno trimesečno bivanje v tuji državi takoj po položenem diplomskem izpitu. To bivanje v tuji državi se bo organiziralo sistematično pod vodstvom šefa skupine in po določenem programu in z materijelno podporo prosvetnega rn' jistictta. Demk mladine v prednje šole in učitelji<ča bo skrčen na pravo mero in prilagođen stvarnim potrebam. §okolstvs Srebrni jubilej štepanjskega Sokola Ljubljana, 6. julija. Ob najlvrasnejšem dnevu, ki smo si ga vsi tako želeli, je praznoval včeraj marljivi štepanjski Sokol svoj srebrni jubilej — 25 letnico svojega obstoja. Njegovemu vabilu se je sokolstvo in občinstvo odzvalo v ogromnem številu in s tem pokazalo svoje simpatije in priznanje neumornemu delu štepanjskega Sokola. že v zgodnjih jutranjih urah je bilo""ha letnem telovadisču za Sokolskim domom živahno vrvenje. Vsi telovadni oddelki so imeli skušnje, ki so potekle v najlepšem redu in vzorni disciplini ter obetale lep popoldanski nastop. POKJLOMTKV UMBUM BRATOM m SESTRAM. Ob 11. je krenila velika povorka članstva, naraščaja in dece s praporom in gcd-bo Sokola I na pokopališče v Štepanji vasi, da se pokloni manom umrlim bratom in sestram. Sokolsko povorko je pričakovalo na pokopališču veliko število občinstva, žalne molitve je opravil za pokojne brate in se; tre šentpeterski župnik g. Janko Pe-trič. nakar je godba Sokola I zaigrala Cho-pinovo žalno koračnico, ki je vsem segala globoko v srce. Pevski zbor vSava« je čustveno zapel pad taktirko pevovodje g. Vrabiča dve žalostinki, nakar je spregovo voril v spomin pokojnim bratom in se-strani starosta g. France Slana. Prisotni so počastili spomin pokojnih s trikratnimi klici Slavam, godba Sokola I pa je ponovno zaigrala žalno koračnico. SPKEVOD Df POZOR A V SOKOLSTVTJ Ob 14. je krenila izpred Mestnega doma proti štepanji vasi lepa sokolska povorka z godbo Sokola I in konjenico Sokola Ljubljana III in Vič ter 5 prapori na čelu skozi mestr burno pozdravljena in obsuta s cvetjem Pri vhodu v štepanjo vas je pričakoval povorko štepanjski Sokol z vsemi telovadnimi oddelki. Po pozdravu staroste br. Slane so članice privezale na prapore srebrne vence. nakar je odšla povorka, toplo pozdravljena skozi okrašene ulice na letno telovadišče, kjer je bil po mimohodu pred prapori razhod. JAVNA TELOVADBA Pred pričetkom javne telovadbe je priredila godba Sokola I. pod taktirko br. Mirka Tabo rja promenadni koncert, ki je privabil mnogo občinstva iz Ljubljane in okolice, da skupno s štepanjskim Sokolom proslavi njegov srebrni jubilej. Med gosti so bili župni starosta br. dr. Pipenbacher s podstarostoma br. inž. Bevcem in Milkom Krapežem, br. dr. Pavle Pestotnik, ki je pred 25 leti pomagal ustanavljati štepanjskega Sokola, br. Lokar, šolski upravitelj v pokoju ki ima tudi nevenljive zasluge za ustanovitev društva, br. dr. Ketticb, br. dr. Janko in France Lokar, soustanovitelja društva ter zastopniki ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Točno ob 16. je ob zvokih sokolske godbe prikorakalo na telovadišče pod vodstvom nekdanjega načelnika br. žitnika 18 starejših bratov, ki so savezne proste vaje opravili nadvse zadovoljivo in skladno med navdušenimi ovacijami občinstva. Za njimi je 8 članov jezdnega, odseka Sokola Ljubljana III. prav dobro na štetje izvedlo vaje s sabljami, potem pa je nastopilo 70 dečkov in deklic skladno z župnimi prostimi vajami med toplim priznanjem gledalcev. Prav dobro sta-se postavila, oba naraščaja, ženski (22) in moški (12) s saveznimi prostimi vajami za subotiški zlet. Lepe so bile proste vaje članov (26), ki bi pri večji pozornosti nekaterih bratov dosegle še večji uspeh. Zato so se toliko bolj potrudile članice (20), ki so proste vaje izvedle zelo skladno in v lepem kritju, kar je občinstvu izredno ugajalo. Pri orodni telovadbi sta nastopili dve vrsti in sicer vrsta članov Sokola I na bradlji in vrsta naraščajnikov s preskoki čez konja na šir in vzdolž s prožno desko, člani na bradlji so bili deležni za svoje eksaktno in lepo izvedene vaje navdušene pohvale, kakor tudi vrsta na-raščajnikov za svoje lepe preskoke. Ljubek je bil nnstop šestorice moške in ženske dece, ki je s spremljevanjem harmonike in med petjem slovenske narodne >Oj Triglav moj dom« izvedla proste vaje zelo dobro in dovršeno. Občinstvo je deco nagradilo z burnim odobravanjem, ženska deca je nastopila z zelo lepimi simboličnmi vajami PeneMce*- s petjem in z zaključkom s plesom narodnih kol. Vzorna vrsta Sokola I je nastopila še na drogu in je za svoje krasne vaje pač zaslužila obilo pohvale in odobravanja. Sedmorica ženske dece je nastopila z rajalnimi vajami zelo skladno in dobro, zaključila pa je javno telovadbo šestorica članov domačega društva s prostimi vajami, sestava br. Nahlika (Sokol I Tabor). Po telovadbi je bila na telovadisču prijetna sokolska zabava s plesom, pri kateri je neumorno svirala godba Sokola I Tabor. Proslava srebrnega jubileja štepanjskega Sokola je dosegla zelo lep uspeh. Veličasten sokolski praznik v škof ji Loki Škofja Loka. 5. julija. Vsa praznična in leno okrašena se je pripravila škofja Loka na pomemben sokolski praznik, proslavo SOletniee domačega so-kolskega društva, združeno z 22. župnim izletom. Ob najlepšem vremenu je doživela škofja Loka krasno manifestacijo gorenjskega sokolstva za kralja, narod in državo. Na predvečer se je zbrala na novem letnem tslo -adišču velika mno/ica Sokolov in njihovih prijateljev, da prisostvuje večerni Kak Ijadi po mestu, ko je nastopil tudi jezdni odsek Ljubljanskega Sokola. Po vseh okoliških gričih so zagoreli kresovi v pozdrav sokolskemu prazniku. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE Veliko sokolsko množico je nagovoril br. Debeljak. Izrekel je vsem prisrčno dobrodošlico, naglašujoč pomen sokolske misli. Vrsti sokolskih svečanosti se pridružuje nov pr°.znik župe Kranj, Govornik se je spomnil umrlih bratov in sester, zlasti pa blagopokojnoga kralja Alek»indra I. V imenu škofjeloškega Sokola je odkril spominsko ploščo, godba je pa zaigrala državno himno. Potem se je začela pomikati proti spodnjemu trgu bakljada. Za jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola je stopala godba I. planinskega polka, nato pa dolga vrsta, moške in ženske dece z lampijončki. Sledili so Člani v krogih. članice in Sokoli v c i vil n z znaki. Povorka je odšla skozi mesto na z ij na telovadišče, kjer je bil razhod. Se pozno v noč se je mestu poznalo, da stoji na pragu veličastnega sokolskoga praznika. Jutranji vlaki eo pripeljali goste od vseh strani, mnogi so pa prispe-li z avtomobili, avtobusi, vozovi kolesi n pcš. Na kolodvoru sita igrali gostom v pozdrav dve godbi. LEPA SPOMINSKA SVEČANOST Na telovadisču so se pričelo zjutraj skušnje članstva, ta čas je pa odšla močna de. putacija škofjeloškega Sokola in gostov na pokopališče,, kjer je bila lepa spominska svečanost. Br. Debeljak S2 je z lepim priložnostnim govorom obdolžil spominu pokojnih bratov in sester, naglašujec, da bi sedanje pokolenje ne imelo tega kar ima, Če bi ne bili polagali trdnih temeljev predniki. Na grob bivšega staroste br. Flisa je položil lovor jev v^nec z državno trobojni-oo in posvetilom >škofjeloški Sokol ob S0-letnici — bratom in sestram.« Gomile ns-pozabn;h so bile ovenčane s cvetjem in na njih so zagorele svocice, a godba je zaigrala žalostinko. POVORKA PO MESTU Nepozabna sokolska manifestacija je bila povorka po mestu na čelu s Konjenico Ljubljanskega Sokola Sokolskim jezdecem je sledila godba T. planinskega polka, tej sokolski prapori, dalje odposlanci SKJ, Supe Ljubljana, starešinstvo žup? Kranj predstavniki vojske s polkovniki LukiČem, BakiČem in Markuljem ter majorjem Oblakom navdušeno pozdravljeni vojaki I. planinskega polka in dolga vrsta sokolske-ga Članstva. UHce so bil- poln* navdušenih gledalcev, ki so sokolsko povorko prlsrć no pozdravljali. Ka Mestnem trgu je pozdravil sokolski zbor najprej zastopnik Saveza SKJ br. Ve-rij Svajger, ki je prinesel pozdrave I. pod-etareftine br. Gangla. Za njim je izrekel v imenu Ljubljanske tupe pozdrave in če. stitke njen tajnik br. Flegmr, potem je p« stopil na govorniško tribuno sokolski in kulturni delavec starosta br, Spicar, ki je pozdravil drage goste, posebno še zastopnike Narodne odbrane 87. Lulika, Prosenca in Kobentarja. dalje zastopnike vojske, škofjeloške meščane ter vse brate in sestre med njimi v prvi vrsti vrlega škofjeloškega starosto br. Franca Dolenca st., ki mu zdravstveno stanje žal ni dopuščalo-udeležiti se sokolskih svečanosti. Prisrčno je čq stital loškemu Sokolu k jubileju in zgradit vi telovadišca. tega prvega gorenjskega stadiona. Po govorih je godba zaigrala državno himno, ta čas je pa zabrnelo nad te-lovadiščem letelo, ki j« bilo nepričakono prilete'o iz Ljubljane. Po govor.h se je na, daljeval obhod, sokolska povorka je kreni. la skozi mesto nazaj na telovadišče. kj=r je bi! razhod. Ta Čas so pripeljali vlaki in avtobusi deco, ki s? je takoj pričela pripravljati na nastop. OTVORITEV TELOVADIŠCA Višek so dosegle sokolske svečanosti s slovesno otvoritvijo letnega telovadišca. Tribune so bile zasedene do zadnjega kotička, okrog tekališca s? je pa zbrala ve^J-ka množica gledalcev, a mnogi so morali ostati izven tlovadisča, ker ni bilo prosto ra. Veliko množico je nagovoril podstaro-sta br. Rudolf Horvat, poudarjajoč veliko važnost telovadišca za telesno vzgojo so-kolstva. Želel je starosti br. Dolencu st. skorajšnje okrevanje ter omenjal zasluge br. Franca Dolenca ml. Z vzklikom Nj. Vel. kralju je otvoril novo telovadišče. JAVNI NASTOP Sledil je javni nastop, živa slika sokolske delavnosti v telovadnicah. Najprej ie natopila deca. potem vojaška četa pod vodstvom br. poročnika Cudanova. siedil je zs*«op članic z lepimi simboličnimi vajami, poleni nastop moške in ženske dece v kombinirani postavi (476). nato pa nastop olimpijeev pod vodstvom br. dr. Murnika, občinstvo jih ie Sprejelo z burnimi ovaei ami. Po kratkem presledku sta nastopila še moški in ženski naraščaj, potem pa elani s prostimi vajami ('207). Nastop ie zaključil jezdni odsek Ljubljanskega Sokola- Nastopu so prisostvovali mnogi odli«mi predstavniki na^e javnosti, med njimi minister dr. Albert Kramer dvorna dama Fra-nja Tavčarjeva, narodni pest dr. Riko Fu>:. ve* častniški in podčastniški zbor. polkovnik Rakie iz Ljubljane, kranjski župan CirJ Pire. stari sokolski borec br. Bojan Dren.'v itd. Javnemu nastopu je sledila prisrčna sokolska zabava, med katero je pridno igrala »iodba I. planinskega polka. • — Sokol Ljubljana — Vič bo imelo v nedeljo 12. t. m. na letnem telovadisču na Glincah poleg narodne šole svoj letni nastop, pri katerem nastopijo vsi društveni oddelki ter jezdna odseka Sokola Ljubljana. IIT in Vič. Vabimo vse sokolske edinice iz Ljubljane in okolice, da se našega nastopa udeleže v čim večjem številu in v sokolskih krojih. Podrobnosti bomo še objavili. Zdravo! Uprava! __ Pohorsko sokolsko okrožje, ki mu pripadajo vse sokoLske edinice Pragersko, Račje. Fram. Slivnica, Hoče. Tezno. Limbuš, Ruše in Šv. Lovrenc, je priredilo včeraj izlet v Limbuš, ki ie dosegel izredno lep uspeh in znova dokazal, da je sokolska ide-ia čvrsto zasidrana na severni meji. Prireditev so TH>setili poleg številnih sokolsikih predstavnikov tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter mnocro občinstva. Javni nastop je žel obilo priznanja, posebno navdušenje pa ie izzvala četa inženjerske pod-ofuirrike šole. Po javnem nastopu je bPa ljudska veselica Nedelja kopalce\ Ljubljana. 6. juliju. Letošnja kopalna sezona do včeraj ni bila ki« j prida. Deževen in skoraj hladen je bil ves maj. nič bolje aH celo slabše je odrezal junij, tudi začetek julija ni obetal temeljitega zboljšanja. Z včerajšnnjo nedeljo pa >e je vreme vendarle izpremenilo. Nobe-bese meglice ni bilo na sinjem jutranjem nebu, barometer je razveseljivo poskočil, z njim pa /<> v dopoldanskih urah tudi temperatura. Zrak je bil čist in svež, naenkrat je nastopila vročina brez moreče soparice. Jutranji vlaki v vse smeri so bili nabito polni. Razigranih izletnikov se je kar trlo pred kolodvorskimi blagajnami. Planinci so odhajali v pore. z jutranjimi vlak pa so že odhajali tudi kopalci k vodam v bližnjo in daljno okolico. Vlaki so tudi še r opoldanskih urah odvažali ljudi iz mesta, tako da ni čuda. če je ostala popoldne Ljubljana kar nekam prazna. Prometni gtražniki niso imeli preveč posla, postrešeki so kimali po klopeh v senci, kavarne so ostajale prazne, le v Tivoliju je mrgolelo sprehajalcev, zlasti služkinj. Ljubljančani se hodijo najraje kopat in hladit v Soro v Reteče. Sora je naravnost idealna za kopanje. V Retečah se je včeraj kopalo nad tisoč Ljubljančanov. Toliko je pori prijaznih zelenih kotičkov ob vodi in prrmičevja na produ, da se vge porazgubi. Tudi žejo je lahko potolažiti, saj izvira izpod bregra najhladnejši in najbistrejši studenec, gostoljubni Jurče pa toči v bufetu boljšo pijačo. Kopalcev pa seve včeraj tudi ni manjkalo drugod. Sava, dasiravno So mrzla, je bila živa od Mednega do Pos?»vja in £v. Jakoba. Tudi na Ljubljanici in Malem gst-cem je neki sodelavec po neprevidnosti udaril b težkim kladivom po plavi 81 letnega Janeza Hitija. Udarec je bil tako silen, d.i je Hiti takoj omahnil in obležal ne za vest m z veliko rano na temenu. V bolnici, kjer »«* je zavedel sele včeraj, so ugotovili, da ima močno pretresene možgane in bo zaradi tega zdravljenje dolgotrajno. Tramvaj je v soboto poonči p0v07.il na Ambroževem trpu 521otnega mizarja Franca Rupnika. Voz ga je odbil in je dobil Rup nik precej težke poškodbe. V soboto pono čl so prepeljali v bolnico tudi 701etn**ffa vpokojenega sprevodnika drž. želernir Koširja Franca, ki ga je pred kavarno Evropo podrl neznan kolesar. Davi fo na / reševalnim avtomobilom spravili v bolnico 2% letno Marijo Karlin ■ Viča. ki je px<1]x doma na stopnišču in si zlomila desno nogo. KOLEDAR I>anes: I*oner. Kmet Tvrševa cesta 43. Trn-koczy ded. Mestni trg 4. Ustar. &elembirr-gova ulica 7. • Jutrišnji radioprogram Pomotoma je izostal na zadnji strani jutrišnji radioprogram, ki ga priobcujemo tn. Torek. 7. julija 12: predigre (na ploščah). _ 124o: Poročila, vreme. — 13: Cas, spored. obv«rtila. — 13.15; Odmevi iz ruskih pofinn (ploSee) __, 14: Vreme, borza- — 19; Cia« vreme. poročila, spored. obvestMa. — 19.30: Sar. ura. — 10.50: Zbor mandolin (plodfio). — 20.10: Pravno predavamie: O kmečki zabiti (I. del., g. Valentin Bridove*, sodnik). — 20-30: islnski narodni napevi (petje in cla*-ba). Pojasnjuje; p. prof. £afea .^antftl. — 21.15: Radijski orkester. __ ft: Čas. vrem*1. poročila, spored. — 22-30: Koncert plesne glasbe (igra radijđri jazz. vložke poje ter-cet Stritar). Iz Zagorja — Pred spremembo rudniškega vodstva? V zvezi z odhodom rudniškega ravnanterja inž. Vitolda Biskupskega a letni doptrfft. ki bo trajal do 18. t. m. »o se razširile go. voric<\ da bo prevzel vodstvo rudnika v Trbovljah, v Zagorje pa da bo prerne&čen za ravnatelja dosedanji obratovodja v Trbovljah nadinSpektor ievetnajst pra.znfh dni in »amo dva najst delovnih šihtov je predvidernih za mesec julij, torej eden voč kot meseca jtrrdja. — Dobrodelna tombola je preložena na nedeljo 10. julija ob 15. uri. Vršila ee bo na letnem telovadisču zagorskoga Sokola. Glavni dobitek je novo motorno koJo. Srečke po 2.50 I>in. — Stavka na cesti Slacnjk—Trbovlje. V P^tek je začelo stavkati 1*28 cestnih delavcev iz zagorske in trboveljske občino ker se no morejo zadovoljiti « «dromaSno mezdo 2.50 Din na uro. T>a bi dali svojim zahte. vam še večjega poudarka, so ostali v najslabšem vremenu tudi ponoči na terenu brez vsakega zavetja. Vsa javnost napeto pričakuje izida, saj mora biti vsakemu jasno da « tem zaslužkom ni mogoAe shaja ti ob težkem delu. posebej s> kerse delav ci izmenjavajo na š^rrrnajst dni. v njihovem imenu je na pristojnih mestih interveniral narodni poslanec g. FMeskoVrA. *t» 'nia ni prejel zadovoljivega odgovora rta prrvl log naj *»e mezde zvišajo na 3 — 3.50 T>m Istočasno « temi je stopilo iz istfh razlo gov v stavko tudi 80 dolavcev na cesti Kan-drše. — Tombcla. Rad nepredvidenih «i-prak je dobrodelna tombola Društva za varstvo otrok in KJS, ki je bila napove. dana /* 3. julija prestavi j ena na 19. julij. Opozarjamo na glavno tiombok\ novo motorno kolo, ki £a lahko ob neka; »reče ptre-jmete za 2.50 dinarja, k*>Woor *»rane tombolska karta, zadenetf pa Lahko ^w« da tudi šivalni stroj, dvokolo, psih*, prašiča, vrečo moke, blago za mo;k \ hla-go za žensko obleko, jančika, voz premog koš živil eli pa kaj drugega izmed 500 raznih dobitkov- Ker je ta tombo-ta za* mišljena s tako dra-gimi dobiHk', kček nanrenjen za dobrodelno akciK* prosmo v»o domačo in sosedno jav-no^l, dja pridno fie/e po kartah. Pričeiek t*vm_ bo/le oh 15. uri na S^lcol^em leJnem telo. vadiiču v Zatjoriu. — Vtonil je v Paračinu mladi rudar Jnž" Rabuzin, k| je bil tudi izvrsten godbenik to je *e pred kratkim sodeloval pri orke-stru našega Glasbenega društva. Pred rlve_ mi meseci se jf. poročil v Paračinu kamor je odšel kot reducirani rudar za kmhom Simpatičnemu mladeniču bomo ohranili l^p spomin. preostalim pa naš<» toplo *o**1je — Najstarejši Zagorjan. start cerkovnik Jernoj Dolinar, je v starosti 87 let umrl In so ga v četrtek pokopali. Bil jt daloč na okrog- znan jn priljubljen. Skoraj dvema generacijama je stal ob krstu in prav toli ko jih je spremil na božjo njivo. Naj v miru počiva. — Ciril In Metodov kres je kuril za gorski Sokol na «vojem letnem telovadisču Prisostvovalo je lepo število Zagorjanov, ki so cb spuščanju raket in lepem narod nem petju kresova!!. Prigodne verze je go. vorjl br. Franc Golob. Mimo tega jr tudi po robeh kotline gorelo v?č manjših kresov, a tudi križ na Kalvariji je bil lepo TtMiiUjjen. Štev. 151 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 6. julije 1986. Stran 3 POPUSTA NA NAŠE NAJSOUDNEJŠE CENE PRI LETNEM BLAGU VAM NUDI MANUFAKTURA Ka V A K Kongresni trg 15 (pri nunski cerkvi) DNEVNE VESTI ^ »»mri uglednega .vinarja. Snoči je umrl za r-vo.io mizo v uredništvu v Politike sni*nj beograjski novinar, politični urednik .Politike g. Jovo Miodragovic. Zadela _:a ie srčna kap. Rojen je bil leta 188!2. in že kol Studeni se |e posvetil novinarstvu. Bi] je več let uradnik tagrstikegl >Srbobrana~-V začetku vojne se ie preselil na Reko. kjer je sodeloval pri *niečkom novem listu^. Leta 1917. se je vrnil v Zagreb, kjer je pre-vzei glavno uredništvo Cilasa Slovenaca, Hrvala i Srbat obenem s pokojnim Novakom. Kot novinar e;e ;e zavzema! z VSO vnemo za zjedinlenje i>rl>ov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1">2(>. *>e je preselil v Beograd, kieir je bil urednik ' »Demokratije*. >Novog lista* in « rwoke Keči". Ko je prenehal slednji izhajati, ie poslal MiodraiiGvič urednik >Po-lit'ksc. pri kateri je deloval do svoje smrti. Bodi mu lahka zemlja- __Kip«ir prof. Svetko Peruzzi umrl. Včeraj zjutraj je zadela v Splitu srčna kap znanega kiiurja prof. Svetka Peruzzija, ki mu Je, pred osmimi meseci umrla soproga Anka. Pokorni e bi] rojen leta 1X83 v Lipah na Barju .kot sin znanega arheologa Martina Peruzzija. Študiral ie najprej na srednji teh" nični šoli, j>otem pa na umetnostni akademij: na Dunaju. Ustvari] ie mnogo dol. zlasti spomenikov. Poleg žalujočih svojcev zapušča mnogo prijateljev ki ga bodo ohranili v najlepšem spominu. F KINO SLOGA, tel. 27-30* U Občinstvo gleda z navdušenjem in g občudovanjem milijonski velefUm I „Krvavi kapitan" S velcnapoto in senzacijonalno. da gle-$ dalcu zastane srce in dih I Lu .-es ob 16., 19.10 in 21.10 uri * PRIDE' ~~~ PRIDE! "{ LEHABJEVA OPERKTA z oboževano pevko Msrto BSggsiUi j CIo-Clo — i Ljubavne mel&dlje — V* Dalmaciji izdelajo Nemci zvočni film Te dni je prispela iz Berlina v Split ekspedicija znanega nemškega filmskega podjetja *Tol»is- . =eči kolektivne pogodbe- Na zborovanju je bilo MKrlaano sklenjeno, da bo delo v zagrebških pekarnah ustavljeno ie v noči od nedelje na ponedeljek in tako je davi Zagreb o~ial brez kruha. S tem hočejo pekovski pomočniki prisilili oblasti, da se bodo začele zanimati za delovno razmerje med njimi in pekovskimi mojstri. Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokov- njaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte sel Nega nog Din 10.— Ijubljana, Selenburgova 7. f$Wš I /TI — Vromp. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vreče, krajevne nevihte ni»o izključene. Včeraj je znašala najvišja temperatura Skoplju 30, v Zagrebu 29, v .Beogradu *2$, v Ljubljani -7.4, v Mariboru in Sar tjevu 27. Davi ie kazal barometer v Ljuoljani 7b4.9. temperatura je znašala 10 i. — Samomor Slovenke v Zagrebu. Včeraj zjutraj si je končala v Zagrebu EhijenjeSO-letna hi : .ca Jelka Klemenčlč. doma iz Murskega Središča. Bila je živčno bolna, poleg tega jo je pa mučil še revmatizem. Težka bolezen je tako vplivala na njo. da se je končno o< Uočila za samomor, tembolj ker je bil<> njeno stanje od dne do dne slab- j Sos< '• pripovedujejo, da jim je večkrat pravila, da ne more vec prenašati bolečin in d.« si bo končala življenje. Včeraj zjutraj je vzela oster nož in si prerezala žile na obeh rokah. Potem je začela klicati na pomoč in »osedje so hitro poklicali rezilno postajo. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so si pa zdravniki zaman prizadevali ohraniti ;o pri življenju. Kmalu po prevozu v bolnico je izdihnila, — Detektiv > borbi % vlomilci. \ Pustem dolu pri Cernomereu je prišlo včeraj popol-dne do spopada med detektivom Jankom Korparjem in tremi vlomilci, ki so bili vlomili v vilo družine Lorkovič. Detektiv ie vlomilce zasačil in jih holel legitimira!1, toda tolovaji eo navalili nanj in mu zadali 17 ran. potem pa so pobegnili v goad. Med ruvanjem je detektiv po'egnil z vlomilcev suknjiče in hlače, tako da so jo odkurili v gozd v samih srajcah in spodnjih hlačah. Vlomilci so Angelo Kurelič, njegov brat Ber-to in Branko Braku«. — Pl zaini tečaj priredi SPD v Ljubljani c dneh od 9. do 12. julija na Korošici. Zbj- I rai'šće je dne 9 julija v Domu na Korošci. Une 10.. 11. in 12. t. m. se bodo vršile plezalne vaje na masivu Ojstrice Vsak udeleženec mora prinesti e seboj dobre plezalni. * ke ter mora bit* primerno oblečen. Za prehrano in prenočišče je preskrbljeno v domu na Korošici. Prijave sprejema pl?arna SPD v Ljubljani do srede die 8. julija t. I. Iz Liufeliane —lj I^epa nedelja kakor po naročilu. Končno so se nas vremenski bogovi usm:-lili in celo v nedeljo. Včerajšnji dan jo bil prvi brez nevihte in dežja. Doslej si m šča n, niso upali delati izletov ob nrdeijah, ker se je vreme v^e-^j popoldne pokvarilo. Tudi kopači še niso imeli letos tako lepega nedeljskega popoldneva. Včeraj so bila v** naša kop aišča polna in tudi v II stnem logu je oživelo kopališko življenje na prostem. Največ kopalcev je pa bilo na Savi. Mnogi so tudi odpotovali iz LJubljane kopat se v Soro. Sava je še mrzla, dočim so njeni pritoki že toljko topli, da si kopalci upajo v vedo. Meščani, ki si lahko privoščijo le kopanje na prostem, so letos zelo prikrajšani. Na špici rti več kopališča in najbrž" ga ne bo nikdar več Regulacijska deia najbrž ne bodo gotova nit- drugo leto. Kopališča pa ne nameravajo grad ti na razvodju med Gruberjevim prekopom in Ljubljanico kakor so nekateri pričakovali Mnogo so tudi izgubili kopalci v Mestnem logu. kjer je Mali graben reguliran v naj epš m delu za kopanje. Kako ijudj? pogrešajo primernih kopališč na prešlem, se kaže najlepše v ten. da so ob I'.pem vremenu vsa kopališča v mestu prenapolnjena. Tudi savska nabrežja so piezasedona čeprav se irriogi kopalci izo£iblj:jo Save, ker se jim zd; predaleč. ! 6., 7« S- !■ 9. isfils 19J6 RAZSTAVA P K E T K O G TKALNICE Melcka — Suhotica ALEKSANDROVA CESTA 31. PRODAJA SE VRŠI TUDI NA MESEČNE OBROKE. BREZKONKURENCNE CENE. IZDELAVA V MODERNIH IN PERZIJSKIH VZORCIH. —Ii Izlet v hgsiiaa gradov« na Dolenjsko priredi združenje žel uradnikov v nedeljo 12- t. ni. c odhodom iz Ljubljane ob r>. uri ter povratkom ob 22. uri Ogleda se na izlet-nt poti Mokronog, gradov«* Klevevž Kostanjevico *anio6tan 1'lelerje, Tolsti vrh, Vrh-poije, Vrnovo, dolenjsko metropolo Novo me. 90 Din. izk-in se lasico ndeležj ssakdo. lz-sto. Lenri vožnji in [»rvovrslnemu kosilu rabile edinstveno priliko, izleta ee udeleži lahko vsakdo. Sodeluje znam propsgstor Dolenjske lj. Viktor Pirnat Prijave in infof-macije v trgovini Tičar, 6elenbargova oltea. KINO UNION, tel. 22-21 Samo še danes ob 16., 19.15 in 21.15 KARNEVAL Gustav Frohlich, Heinrich George in drugi. ■ i PRIDE! PRIDE! j FKITZ KAMPERS v dvojni vlogi v burk 2x zaročen —!] Prosvetni oddelek mestnega poglavarstva i(.iosjxx--N.a ulica 15) v^led SfdoSfasega snaženja uradnih prostun>v dne 6. in 7. t. m. ne bo uradoval. —Ij Ljubljana — Sušak redna avtobusna, zvtza. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 6.25 izpred hotela Miklič. —'lj Kopti.,o obleke, krasne bluze irf razno damske perilo ima v lepi izberi tvrdka iioš Karnicnik, Stari trg t>. Pred kosilom! i spijte vedno kozarec / ROGAŠKE SLATINĆ! / To Vam zboljša tek in pospešuje m I prebavo. Priporočite enako tudi Va- ( šim odjemalcem! ] — lj Nova hiša. Lepa četrl. k\ je dotila ime po ulici za rimskim zidom, M i rje. ima ;e vedno nekaj nezazidanih peresi Vaako leto sezidajo vsaj nekaj vil. Zda] zidajo tri hfSa, eno pa prezidavaio. Te dni" eo začeli zidati na Groharjevi testi na vogalu Aškerčevo* dvonadstropno hišo dr. Kai^erju. Iz Celja —c Narceite tudi Vi »Slovenski Nar«»d« in prid^bivaj-te še droge nove naročniike. Celjski na.ročniki prejemajo bs v*ak delavnik že okroji 15. po -raznašalke-h. Za 12 I>in mesečno prejmete dnevnik, ki Vam postreže z vsem? aktualnimi novicami, zato pohiti te z naročbo! —c Tlakovanje banovinske ceste v Za-vodni namerava izposlovati mestna obči-na. Z zadevo se bo bavil finančni odbor mestnega sveta, —c Vprašanje novih prostorov za muzej. Mestna občina hoče namestiti celjski mu ze^- v prostorih sedanje mestne ubožnic? na Slomškovem trgu. ko bodo postali ti prostori i>o nremestitvi mestnih ubožcev v novo mestno zavetišče v Medlogu prosti. Zadeva pa je odložena, dokler se ne bo konservator dr. Štele izjavil o tem vpraša, nju. Pozneje, ko bi okrožno sodišče po zgraditvi justtene palače izpraznilo grofijo, nameravajo namestiti muzej v grofiji. —e Za zgradbo novega poslopja trgovske sole v Celju je prejela mastna občina od banske uprave prvo podporo v znesku 100.000 Din. Ta denar je sedaj naložen v banovinski hranilnici. —c Za vsa štiri mestna pokopališča raspisuje mestna občina službo vrtnarja. Prošnje je treba vlagati do vštetega 1. avgusta pri predsedniStvu mestnega poglavarstva. _c Nesreča pri delu. V četrtek Se je 30-letni, pri lesnem trgovcu Catru v Dovžah pri MLslinju uslužbeni delavec Rudolf Rakovnik iz Rak ovca pri Vitanju pri delu vsekal v desno koleno in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga. v celjsko bolnišnico. —c V celjski bolnišnici so umrle: 62l€tna pErica Helena Brinovškova z Lave pri Celju. 4«letna dninariea Antonija Hojnjkova iz Bukovega žlaka pri Ce'ju in 411etna dni narica Terozija Jeseničnikova iz Dol;ča pri Vitanju. —c V ncivem mestnem zavetišču na bivšem k\\tternikovem posestvu v Medlemu bo občina izvršila nekatere preureditve n nabavila opre*no z-a nastanitev 5S rcvežev. __c Povečanja teritorija mes ne občine. Mestna ulrfimi bo »'orila primerne korake, da doseže priključitev nekaterih delov te-ha-rake občine, zlasti Čreta. k mestni občini celjski- —e Hiš i p i kapucinskem mostu bodo podrti. Mestna občina bi svojo hišo v Kapucinski ulici, ki je v zelo siabe»n stanju, v kratkem podrla ter nato zemljišče spla-nirala in ogradila- —c Iz pclici.^ke službe. Ze drugega kon-OSptssgs uradnika pri preiJstojništvu mestne policije je imenovan g. Vilko Koren iz Celja. —c Nap: d in nesreča. V sredo sta se sprla ns cesti v CnnoŽLŠah pri 2etapah 5>5-letni dninar Štefan širec in posestnik Janez Kos, oba iz Crmožiš. Sporekla st^ e stepli. \ Creasjevco pri Bragersken «s'a si po maši >!;o>;ii v lase dve kmetin in se obdelavali ^ pesimi-Dogodek je izzval v cerkvi veliko ra7burje_ nje. Orožniki, ki so takoj prihiteli na kraj tepeža so o!»e !>ojeviti amafonki odi>el]aii p Reix>j. — Dva. ki sta padla s f-rešoje. V mariborsko l»olniro so s^ceraj p^ipel-alj ll-letne«jra viničarieveua sina Pavia Lorheka od Sv. Le-nai ia v Slov. gorieah in 4odetnetra delavca Maksa Pavlico od Zjz- Sv. K1-ingote, ki sta si pri padcu s čresnje zlomila levo in desno roko. — Drzen vlom. Pre:ekk> noč so neznani ▼lomilci vdrli v gostilniške prueSSte posestnika ha gostilničarja Ferka v Pesniškeiii dvoru ter odnesli 6608 l>in vredni radio aparat in 800 I>in gotovine. Zs rokomavhi manjka vsaka tded. — Ce je kolesar pijan. V Vetrinj=.ki ulici je včeraj zvečer padel s ko<]e»a močno vinjeni tovarniški uslužbenec Viktor B inn«?za-vostea obležal. Z^dobil je hude notranje poškoflbe. Reševalci so ponesrečenca prepeljali v bolnico. — Radi ponarejanja 50-dinarskih kovancev je mariborstka policija včeraj aretirala nekega Marjana P. Zoper njega je uvedena stroga preiskava. — Drag objem. Znana Iahkoživka 36-iet-na vdova Vilma G. iz Prekmurja se je na Vodnikovem trsu seznanila z nekim moškim, ki ga je takoj dobila v svoje mreže. Sb sta k Dravi in ViVma ie postala taflco nežna, da je svojega novega znanca kar objela. Ubogi možakar pa nitj slutil ni, da je bil njen objem tako drag. LahkoŽjvka mu je namreč izmaknila listnico, v kateri je bilo več stotakov. Vilmo pa je policija kmalu izsledila in ji ostanek denarja odvzela. —Ij Denar ia počitnice prihranite, če nakupujete manufakturno blago pri tvrdki Novak na Kongresnem trgu (pri nunski cerkvi). Iz Ljutomera — Nove konavHici je občin. Z najnovejšo naredbo notranjeg-a mini*trstva so v ljutomerskem srezu predrug-ačene meje trem občinam in sicer se prlljuca dosedanji občini Sv. Jurij ob SČavnici del kraja MuršČak iz dosedanje občine Radinci; dosedanji občini Križevci pri Ljutomeru se priključijo Berkovski Prelogi iz dosedanje občine Sv. Jurij ob Sčavnici; dosedanji občini Križevci se priključijo iz sedanje občine Veržej vasi Grlava. Krištanci in šalinci. — Poroka. 30. junija se je v Mariboru poročila učiteljica Prime Nela iz Križev. cev z jr. štrfanom Avrelijem cand medicine iz Prage. Od^črn ^«ko^k' delavki in na- i ć~lnicl mariborske w>k. iupe iskreno c©M-i-tamo! , Okno v vsemirje Hoie odprti ruski učeafak z možno eksploziji v. stratosferi Zanimiv predlog:, spominjajoč na prvi pogled na drzne fantazije Julesa Vernea. je sprožil v ruski akademiji znanosti zvezdo-slovec prof. D. f^. Erot k n. Včenjak predlaga, naj bi s silno eksplozijo v BtlStOsfSffj oiiprli okno v vsemirje. da bi se prodrla plast ozona, ki prestreza ultraviolicno izžarevanj stalnic. Tako bi mogli zvezdo-slovci končno dognati, kaj se prav za prav dogaja v tekoei odnosno plinasti notranjosti zvezd. V utemeljitvi svojega predloga pravi prof. Eropkin. da ni mogoče spoznati notranje izgradnje žarkov. izvirnjočih iz stalnic. Dokler učenjaki ne hodo rpoirli proučiti teh žarkov in sicer neposredno, nf bo mogoče poznati nekaterih zakonov, ki oči-vidno odločajo p starosti in bodočnosti sonca Toda zemlja je pogreznjena v eeeaSS ozračja, čigar zTornje plasti, zlasti plast ozona v visini 20.000 m. skoraj popolnoma ab>orbirajo uitravijoličaste žarke. Z»tor 070iia. hi r. i-dostovala po nmenju prof. K oekria el-selo-zija razstrelilnih plinov recimo 7.'n«>> vodiki in amonijaka, ki hi eksplodirala, *••'•• hi Sfisll v dotik I StSSSsa, K«t j" ta zmes lažja oti samo v tem. da ee ženijo razmeroma zdravi ljudje. Razlika v umrljivosti ated po-rocemmi in samci je laka velika, da je tr~-ba iskati druge vzroke. GtSfVsJ ie ta. da ie BSkossko iiviienie mirnejše in K>:j zdrayo, nego živi jen ie samcev. Najbolje nam dokažejo to š4eviike. Od lOOlOOO moških v starosti od 10 V t umrje samskih 121R. OSSfl enih pa samo 855. Neporočenih j>ot ere mnogo VSČ hripa, pljučnica, jetika, bolezni e«rca in ledvic, želodčni rak in alkoholizem- Tudi samomor in kap zahtevala med neporočenimi več žrtev, nego med zakonci. Ameriška zavarovalnica BSOte* va tudi vzroke daljšega življenja zakoncev-V prvi vrsti omenja redno spanje in dobro domačo hrano dalie zave?! odgovorno-'i zakoncev, ki ee skrbno izogibalo okužen i a in drugih nevarnosti. Važno je tudi, da zakonci medsebojno skrbe za *voje zdrav,e in da poskrbe drug drugemu za zdravniško l>omoe, dokler se ni prepozno. Ognjeniki niso več strašni Vulkauologija. najudajša hči geolo.-kt- vede, je zadnja leta tako napredovala, SS lahko učenjaki zdaj točno napovedo llblUSt ognjenikov tako. da slednji siso več grozni, saj se ljudem, bivajočim pt>l njim. nt treba bati. da bi jih presenetili. Po takih učenih strokovnjakih je seveda veliko povpraševanje in tako je bil poklican vulkano-log havajskega geološkega zavoda doktor Jaggar v Zapulno Indijo, da bi ugotovil, kdaj morejo pričakovati prebivalci Mont-serrata prihodnji izbruh vulkana. Prebivalce Montserrata že več let vznemiijaj i ved no hujši potresi in zato 'y londonska Rov-a! Soeietv naprosila ilr. daggara. naj preišče vulkan na Montserratu. Usjisjak se je rad od/val ■ prošnji, kajti havajska skujdna ognjenikov bo po njegovem mnenju prihodnje dve leti mirovala. S kako presenetljivo točnostjo majo sedaj vulkanologi napovedovati »bruse vulkanov, dokazuje delovanje dr. Jagaira ni Havaji. Zadnji perio^la iabrusov havajskih vulkanov" se je pričela lani 21. nnovembra in se končala letos 15. marca. Dt> začetka januarja je tekla lava s pol>očij Mauna Loa v Narodni park. potem se je pa omejilo delovanje ogromnega ognjenika na mogočne oblake dima", valujoče iz ogromnega žrela. Te izbruhe je napovedal dr. Jaggar dve leti vnaprej, napovedal ni samo točno izbruha, temveč je določil tudi kraj. kjer bo lava pritekla iz ognjenika. Tn res se je zgodilo vse tako. kakor je bil napovedal, izjavil je tudi., da bodo naši letalci veseli, če hodo mogli dokazati svojo izurjenost, ko se začne lava valiti v dolino. Takrat nihče ni razumel, kaj pomenijo njegove besede. Ko je pa začela lava ogražati vodovode m<-sta Hilo. je pred lagal dr. Jaggar armad nem ii poveljstvu v Havaji, naj posije nad tok la- , ve letalce, ki bi metali bombe in usmerili j lavo tja. kjer bi ne delala škode. Tako pe je tudi zgodilo n človeška roka je prvič premagala podzemne »ile. ------ masa Iz Trboveli j — Naročnike, ki so z naroonino v zaostanku, prosimo, da isto čim preje poravnajo, ker jim bomo list sicer moral! ustaviti/ Kakor zahtevajo naročniki redno dostavo lista, tako zeli tudi uprava ltsta, da bodo naročniki s plačevanjem naročnine točni, ker ima uprava lista naravno tudi velike stroške z izdajanjem in dostavo list« naročnikom na dom. List prinaša dnevno iz naJeg-a kraja toliko novic, da bi naročniki radi tega morali posvečati rednemu plačevanju naročnine večjo pozornost in sicer prav tako, kakršno posveča list rudarskim revirjem. Mnogo za- ' oetaakarjev na naročnini sicer ni, toda nekateri so pa oči vidno le taki vmes. ki mislijo, da bodo prejemali Hat nekaj mesecev zastonj potem ga bodo pa odpove. daJi, Da bi s« izognili cvent. neprilikam, tem redkim svetujemo, da opuste ta zmot-ni namen, ki bj jim kasneje gotovo iko. doval Razumemo težke čase, ki jih pre- življajo zlast naši delavski naro;u?«i r*» ko poletja, toda vsak mesec sproti #bo io gotovo lažje poravna1 i naročnno. ne| zneje vos zaostanek nekaj mesecev *-ku-pai. Mnogo pa je v revirju tudi takih naročnikov, zlasti med delavstvom ki ni u jo list naročen v družbi z en m ali več to. uarfSi. ki potem plaea;o odpadajoči del naročnine, kar Se najmanje čuti v današnji stiski. V ostalem pa moramo pohvalno priznati, da vebka večina naročnikov na ro6iino redno p'arujc in velik d?l naroč nikov celo reč mesecev vnaprej. Ti pac na'brdje razum« jo. da so morajo v današnji kr'zi tudi tiskarska podjetja boriti s težavami. Iz Ptuja — Požar zaradi stre'e V četrtek je r.o. pet razdajala huda nevihta nad Halozami, ki so letci Zm'o pogosto izpostavljen«' vremenskim nepribkam tako, da so naši vi nogradniki ±q obupani. Zaradi trajnega deževja in hude vročine po vsakokratnem deževju, j^ zavzela perenospora na bradi silen razmah. Med včerajšnjo n« v.hto je tu. di parkrat treščilo, med drugim tudi v hišo posestnika Bedrača Jožefa v Vare ji. Hiša je bila nenadoma v plamenih in so imeli domači le še tobko Čnsa. da so n težavo rešili živino, dočim jim jr vse drugo zgorelo. Rešili so samo to kar so imeli na sebi. Bedrač je popolnoma obubožal, ker je imel hišo zavarovano le za 2000 D n. Ido5im ima škode nad 20 OOn T>in. Javna po moč mu je nujno potrebna. — Pohajkovanje brezposelnih Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša da se je v zadnjem času zelo razpaslo v mestu pohaj kovanje brezposelnih postopačev. ki nade gujejo stranke. Da Se omogoči kontrola nad brezposelnimi poziva mestno poglavar stvo prebivalstvo, da ne dajt- brezposelnim podpor v gotovini, marveč v denarnih listkih, ki se dobe pri mestnem knjigovodstvu. Te listke bo mestna občina ob prrd'ožitvi brezposelnim izplačala, obenem pa bo vodila kontrolo nad brezposelnimi. Brezno. selni pa s^ naj izkažejo tudi s poselsko knjižico in potrdilom pristojne cbči. ki fii bil dober sin in tovariš. \e joče s imo mati po tebi, iočemo vsi, ki *mo te poznali in ljubili, ker vemo, da si odšel za večno od na*. Za večno .. . Še vedno ne verjamem, da «o r«»ničuo ugasnile tvoje oči. Zato vafani! Vassljsj svoje započeto delo. da boš radosten *j tvo ia mati in __ mi! Ne ganed se?- Pregloboka je rana. ki =o |s usoda /urezala v naša žalostna arca, prpglolvoka, da bi se mogla zaceliti. Ljubili smo te in — izgubili . . . Spomin tvoj pa bo živel večno med nam ! _____________ Kiirl oh Maks KAJ JE TEŽJE Neki radovednež je hotel spraviti slavne ga Milfona v zadrego in vprašal ga je: Ka ko je mogoče, da lahko v nekaterih državah kralj zajede prestol že s 14. letom, ofceniti se pa ume sele z 18? — To je zato, ker je mnogo lažje vladat, državi, nego Jeni, — je odgovoril Milton. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeifc*. *> juiij« iwo. Sreda, 8. julija 12: Rapsodija (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. __ 13: Čas, program, obvestila- — 18.1$: Vse mogoče, kar kdo hoče! (plošče po željah) __ 14: Vreme torza. — 19: ča*, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19-50: Mladinska ura. — 20.3(j: Prenos stat. koncerta iz Kopalke Slatine. -2°: Cas, vreme, poročila, epored. _!• 22-20: Za zabavo m oddih; citra^ki trio vVesua^. Četrtek. 9. julija 12; Glasi>ene slike (plošče)- — 12.45: loro-čiia, vreme. — IS" ta€. spored obvestila. __ :3.15: Radijski orkester. — 14: Vrenu* borza. __ 19- Cas, vreme poročila, spored. oh vest i -la. _ 19.30; Nac. ura — 19.;ro: N i&l akademiki pojo (plošče). — 2040: Slovenšči na za Slovence . spored, obvestila — 13,1 .V 40 minut narodne glasbe. Sodelujejo radliski orkester in gdčni Poldka Zupanova in Leopoldina Rupnikova. gg. Svntozar iia-novec in Tone Petrove č. — 14-' Vreme, bor. za.__I9j f:a> ^reme. poročila, spored ol-ve- stila. — 19.:*0: Nac. ura. __ 19.50: Vesele pp^mi Josephine Baker (ploščo)- — 20.10: 2enska ura: Kaj je z našim šolskim zobnim ambula'oiijem (ga. Hočevar Megltcevaj, — 20 30; Prenos \?, Zagreba. — 22: Čas, Treme, poročila. spored. __ 22.20: Katedri trio na ploičah. __ 22.HO- Angleško plo^Te. rio cr t. . :L> "' ' ^L-BLT- ^ISčLJsnjSUSuB' HI f» Ml K MALI OGLASI oeseua O.no para. daven Dir a.- oeseda 1 L>m, davek 3 Otn preklic? da pismene adgovore trteot a i al tU iglizaov |e treOa priložit) enanaKo — Popustov za tnale jglaae oe priznamo oeseda 50 par davek 3.- DiD Najmanjši enesefc 8 Din Ststia drva. premog, Kar bo pakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva al. St. i KLIŠEJE ENO VECBAtVNE JUGOGBAriKA SVPETPANASIP23 Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Dlc STROJEPISNI POUK za ča?a >oritnic (po desetprstnem sisse^ mu) za začetnike in izvežbane. Večerni tečaj Učna ura znižana na 2 Din. Vpisovanje dnevno. Pričetek novega tečaja 0. julija Christofov učni zavod. Domobranska c. 15. 1911 l-J:V.y-t21 Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek H Din ŽAGIN1 ODPADKI bukovi hrastovi in smrekovi suhi po najnižjih cenah se do be pri Lavrenčič & Co Ljubljana, Vo*njakova 10, tel. 23 74. 1950 Cen j« občinstvu z Jesenic in okolice vljudno javljam, da sem otvoril dobro založeno in higijensko urejeno mesnico in hladilnico poleg lekarne Koželj na Jesenicah. Postregel bom vedno z najboljšim blagom pa najnižjih cenah. V zalogi bom imel vedno prekajeno meso in vsakovrstne mesne izdelke. Se vljudno priporočan Kajželj Ciril mesar in nrekaievaleč. Jesenice. Makulaturni papir proda . -ava „Slovenskega Naroda", Ljublfana, Kna^lieva ulica štev. 5 Vel. št. 35-42. Obutev za vsako priložnost . . . Za delo na polju in doma. za peshojo, za sport in igre, je ta platneni čevelj z neraztrglpvim gumijastim podplatom. Da omogočimo nabavo istih vsakomur, smo iim znižali cene od Din 25.— na Din 19.—. Otroški od št. 30-34 prej Din 19. —, sedaj samo Din 15. —. Moški od št. 43-47, prej Din 29.—, sedaj samo Din 25.— Stočni, lahki za delo in štrapac. Iz platna v beli. drap ali sivi barvi, z neraztrgljivirn gumijastim podplatom. Hočemo omogočiti vsaki gospodinji nabavo istih, zato smo jim znižali ceno od Din 35.— na Din 29.— Vel. št. 35-38. Za turiste, bic»kbste. skaute, za vsako delo na polju in z-i živahne otroke je najmočnejša, najudobnejša in nnjrJSJUIT 'ji TI naša »Športka«, izdelana iz krepkega platna z gumijastim nazobčanim podplatom. Znižali smo ceno od Din 35. - na Din 29.—, da damo vsakomur možnost, da si jih nabavi. Otroške od št. 30-34, prej Din 29. , stanejo sedaj samo Din 25.- . Moške od št. 39-47, prej Din 39.—, sedaj samo Din 35.— Najnovejši model. Čeveljčki iz belega lanenega platna, modno kariran vzorec. Prej Din 49.—. sedaj samo Din 39.— Najnovejši model. Čeveljčki iz belega lanenega platna, modro kariran vzorec z ravno odsekanim vrhom podplata. Prej Din 59.—, sedaj samo Din 39.— Za od počitek nog, lahek, udoben in eleganten letni čeveljček iz belega lanenega platna. Znižali smo jim ceno od Din 59.—, na Din 49.— Model z Jadrana. Krasen čeveljček iz belega nubuk usnja z usnjenim podplatom. Sedaj jih lahko kupite samo za Din 59.—, dočim so stal* prej Din 79.— Eleganten čeveljček k letni obleki. Kombinacija semiša z lanenim platnom. Napravi nogo majhno in elegantno. Prej Din 69.—, sedaj stanejo samo Din 59.— Model iz Nizze za elegantno damo. Prej Din 79.—, sedaj samo Din 59.— Za družbo, popoldne in večer. Kombinacija lanenega panama in modrega semiša. Prej Din 79.—, stane sedaj samo Din 59.— Eleganten čeveljček za letno toaleto. Kombinacija rjavega semiša in drap meliranega lanenega platna, z visoko peto in usnjenim podplatom. Prej Din 69.—. stanejo sedaj samo Din 59.— Za večer, za ples in promenado, lepi čeveljčki iz belega nubuk usnja, kombinirani z lakom. Ceno smo jim znižali od Din 99.— na Din 79.— Andre Theuriet- 29 nevarna lepotica Roman — Če zatisnem oči, se nn zdi, da sem v Rochetajrk in da se vračava do poli ob reki Anjou. — A vendar je januar tu mnogo prijetnejši nego v langroiskih gorah, — je j pripomnil Jakob, in naša Anjouska do-'ina se ne da primerjat! s krasoto morja v mesečini. — Recimo, tc-da za vso to lepoto bi ne dala trenutka ko klče pastir »Vodna podgana« na paši. Tu je vse tako tiho. to more :e preveč mirno, ničesar ne manjka v tej tišini, samo pastirska ali ribiška pesem. Kakor v »Hernani«. — je deklamira! Jakob smeje: v Ptice, pojoče na pol?ih. slavčuk, pojoč v senci in v mahu. ali flavta v dalji . .. in mislim, da bi bik> tvoji želn ustreženo. In res. v Regcnce zabavajoča Se družba se ie baš razhajala po obali. Pri dobri akustiki vode in zraka sta slišala oba smeh in rožljanje verig na Solmi, m ' ga ie odvezoval čolnar. Na čolnu so za- | žareli balončki, rdeče in zelene luči so j se gugale okrog jambora. Sence so do- i skakale v čoln in med enakomernimi j udarci vesel so se začuli prvi plah) pojoči ženski glasovi. Kar se je razlegla skozi morsko tišino divja in otožna melodija, Jakob ie spoznal litovsko pesem, Hndvmion. ki ji je tako navdušeno ploskal v vili Prvi hip Je imel Jakob neprijeten občutek, da ga preganja ta pesem kakor j izkušn.avec da je uničila vso slast iskrene l*:ubezn:. v katen je bil preživel | dan s TerezMo. S — Glas ie krasen. — ie menUa Te- j režija. — toda petje je čudno... To petje moti sveto tišino kraine. Jakob ni črhnil besedice. — Da. ta j ali je bil krasen im on bi si bil najraje j zamašil ušesa, kajti v n:em je budil spomin na trenutke sreče, ki jih ie bil Dre- J živel v kneginjinem salonu. Srce se mu ie krčilo, ko ie poslušal ta sladki glas. Podoben ie brl Dreveč glasu leDe Manie in ni bilo dvoma, da je Dela ona. Ka*~?no j nakl'iič'e ;n je orivedlo sem in baš v j trenutku, ko ie mislil, da si io je izbri- j sa! iz spomina, da je ram negovega j srca že zaceliena. V t*»rn ie v^1 orst u«ode. ki g^ ;e neusmTeno preganrVa. videl je rm'gT:a? da mora obnoviti z n:o stike. Napeto je sledil z očmi čolnu s pisanimi lampijoočki. kako počasi kroži sredi, zaliva. V kakšni družbi je bila Mana in komu na ljubo je pela nocoj svoo najdražo pesem? Zdelo se mu ie, da je namenoma vložila danes v nio še več strasti, še več globoke otožnosti, sladke nežnosti. Kot neizgovorjena tožba ie izzvenel konec litovske pesmi, koma i slišne, petem se je pa začuk) burno p!oskamje. Čoln se ie obrni'1 in se vračal nazai proti razsvetljeni verandi. — Konec je. — je zašep^ala Terezija. — Tem bole. — je odgovoril Jakob nervozno. — PosDešiva korake, da ne zamudiva vlaka. Hitela sta proti BeauKeu Jakob ie I biti zelo nestrpen,' hote!! ie čim prej Driti I od zaliva, kjer so še zveneli zadnji zvoki slovanske melodije. Konec je bilo radosti. StoDal je tiho, zamišljeno in sam bi ne bil mogel povedati, ali je posrtafl otožen zaradi te pesmi, ali pa zato, ker se ni mogel udeležiti v veseli driižbi z Mamo vozne do moriu. Pot se te vila ob obali in bila ie daljša, nego sta si Jakob in Terezija mislita. Na vsakem novem ovinku ie postanal slikar nestrpne:ši. Končno sta ppšla na cesto v Beaulieu. Zt hp sta obstala sredi ceste in se* j ozrla naokrog, ker nista vedela, katera I pot vodi na kolodvor. Kar so zapel j zvončki »in na robu olivnega gozdiča se je prikazala naglo vozeča kočiia. — Kolodvor! — je zaklical kočiiaž. Terezija m Jakob sta se stisnila k plotu cvetočih kaktej. Kočiia je pridr-drala mimo med glasnim prepevan;em in smehom. V hipu. ko ie švignila mimn, se je sklonila ženska postava na stran, kjer ie stal Jakob in v im jtEllil ie spoznal v nji Manio Liebli.ngovo. Tud: ona ga je spoznala, ker se je še enkrat nalašč priklonila. Prestrašena Terezija se >e bfla sr/sni-la h kaktejam in ni opazila mlade dame v kočui. Šele ko je kočiia izgnila za ovinkom, ie pripomnila: — To bo menda vesela družba iz Čolna. Ovtovo so se dobro najedli in na-p:H. da so zdai iskri kakor niihovi konji. Po tej nedolžni opazki je postal Jakob še boli »tožen. — Ta vražja kočia je kriva, da sva se zakasnila. — je zamrmral. — Požurila se, Terezija! Slišim vlak na postaji Eza in niti minute časa nhnava več. Vil. Mania LiebKngova je pričakovala Jakoba naslednjega dne na čajanki v vih ______r _'- ___________i__________ -i,]i l ^ n Hndvmion. Bila je preveč bistrovidna. da bi ne opazila, da -o slkar rad vidu čeprav ie bila vajena loviti v svoie mreže mladen'če in može. zaha;aio.:e h knegini. Prijetna 0 ie bila zavest. d\ se je seznanila z novim goltom, tem prijetnejša, ker ie bil Jakob Motel umetnik in ker je bil s svojimi deli že za^o-vel. Moderni ženi vedno laska, če io obožuje kavalir, o katerem pohvalno pišejo novine. Jakob ie imel na tudi to nrednost. da ni bil prav nič podoben drugim mladim akt priletnim VMpodom nenitn oboževalcem. V njegovih nazorih ie bilo neka i posebnega, neobiča nega, kar je morata očarati po izpremembi in močnih doživetih hrepenečo žensko. Mania si ni prizadevala pogledat: v srce možu, čigar talent so vsi občudoval', da bi se prepričala, kako ljubi ;n kako daleč je zmožen ljubezni, ne da bi polagal p e-veliko važnost na svoio svobodo. Kakor smo videli že pre. ie ime h baronica Lieblingova burno donršltiio in bila je skeptična. Po prvem ms^-em osrr'u Je nastaln v njeni duši čudna ie-skVadjoost. Ta čudna mešanica olamtečih in hladnih čustev ie Ma posled;ca dvo;. ne vzgoie. Kupni domače blago! Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodna tl«karao< Fran Jeaeriek. — Za upravo ta lnaeratnl dal UatA OUn Cnriatot, ■— Vat t LJutOjanl,