265. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. novembra 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, LzimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemaš za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25|K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna&a po&tnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 6e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravništvu naj so.blago voli j o pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga SL 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Za univerzo v Ljubljani. Shod v Zagrebu. Iz Zagreba, 17. novembra. V dolgi vrsti sijajnih, spontanih manifestacij za vseučilišče v Ljubljani zavzema jedno prvih, najvažnejših, če ne najvažnejše mesto včerajšnja skupščina jugoslovanskih akademikov našega hrvatskega vseučilišča. Takoj, ko so se culi iz Cislajtanije vedno močnejši klici po ustavitvi jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani, ko so združeni jugoslovanski akademiki začeli delovati z vsemi močmi v tem smislu, se je tudi v zagrebških akademikih vzbudila želja, pridružiti se zahtevi svojih cislajtanskih bratov. Uvažujoč, da so Slovenci vedno z jednako, nesebično ljubeznijo in simpatijo oklepali vse jugoslovanske brate, so Hrvatje sklenili, poza-bivši ob tej priliki mejsebojnih bojev in sovraštva, delovati skupno, da bi le bila manifestacija zagrebškega vseučilišča tem sijajneja in impozantneja. Zagrebški akademiki so izvolili poseben odsek, obstoječ iz Hrvatov, Srbov, Bolgarov in Slovencev, ki je imel nalogo, včerajšnjo skupščino dostojno pripraviti. Včerajšna manifestacija je jasno pokazala, kako izvrstno je ta odsek rešil svojo nalogo. Ob 11. uri je bila velika dvorana zagrebškega vseučilišča že tako polna, da je moralo veliko število slušateljev stati pred durmi in na hodišču. Tudi sluša-teljice so bile prisotne. Po prihodu g. rektorja Vrbaniča otvori predsednik pripravljalnega odbora, g. Jurist Miškulin, skupščino in pozdravi rektorja in zastopnika slovenskih akademikov. Najprvo odzdravi rektor, povdarjaje, da ima ta skupščina mogoče mnogo večjo važnost, kakor udeležniki sami mislijo in želi shodu mnogo vspeha. Nato se zahvali zastopnik slovenskih akademikov, burno pozdravljen, za predsednikov pozdrav in povdarja, da dokazuje rektorjeva navzočnost, da sta oba činitelja vseučilišča, profesorji in dijaki jedini v simpatiji za slovenske težnje. Posebno se pa zahvali akademikom, ki v tako nenavadni slogi manifestirajo na tako veličasten način svoje simpatije Slovencem IST £D £L Slovensko gledališče. Kakšno privlačnost imajo Govekajeve dramatizacije Jurčičevih romanov na naše občinstvo, o tem je pričal obisk predzadnjega gledališkega večera, na katerem se je predstavila prvikrat v tej sezoni narodna igra »Deseti brat«. Ne samo stojišča in galerija, kamor zahajajo stanovitni gostje narodnih iger, ampak tudi parter in lože so bile vse oddane. To je nai-boljši dokaz, da jetta igra priljubljena. Torej o njej ni treba več veliko govoriti. Volkes Stimme ist Gottes Stimme. Umetniškega dela pa avtor sam ni nameraval ali celo ni hotel vstvariti. Dal je ljudstvu — in k ljudstvu je šteti pri nas tudi velik del takoimenovane inteligence — kar gre ljudstvu. Ne duhovitega umetniškega dela, ampak dobro gledališčno igro nam je stavil Govekar na oder, igro, pri kateri lahko vsakdo pokrije svoje potrebe na smehu in solzah. V popravljeni obliki je »Deseti brat« prav lepa, okrožena skupina slik iz narodnega življenja. Pahor-jeva glasba, ki se je sinoči prezentovala udi v popravljeni obliki — nous avons in jih podpirajo v njihovi težnji ustanoviti jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani, ki naj bo v prihodnje pobratimski zavod hrvatskega vseučilišča. Zagrebško in prihodnje jugoslovansko ljubljansko vseučilišče naj v idealnem tekmovanju pospešujeta kulturno zbližanje jugoslovanskih narodov in naj jih vodita k najvišji izobrazbi v narodovem jeziku in duhu. Dolgotrajno odobravanje je sledilo tem besedam. Potem je razvijal gospod Jurist Stanko ISvrljuga, iskren, vrl prijatelj Slovencev, zgodovino ideje ljubljanskega vseučilišča, povdarjal, da ima vseučilišče vse predpogoje obstanka, in prepričevalno dokazoval, da ljubljansko vseučilišče ne bo v škodo, ampak v korist zagrebškemu. Razvila se bode mej obema jugoslovan-skimu vseučiliščima ona idealna konkurenca, ki je neobhodno potrebna za povo-ljen razvitek vsakega vseučilišča. Radi tega so tudi Poljaki poleg svojega vseučilišča v Krakovu zahtevali še drugo v Lvovu in zahtevajo tudi Čehi, če prav ono v Pragi ni nikako prenapolnjeno, še drugo v Brnu, kakor je to izvajal v državnem zboru posl. Kramar. Ko se je poleglo dolgotrajno odobravanje, ki je sledilo izvrstnemu govoru g. Švrljuge, je g. iur. Fattori duhovito razpravljal o italijanski zahtevi, ustanoviti vseučilišče v Trstu. Povdarjal je, da je cilj nemške in italijanske politike razdru-žiti Slovane. To dejstvo se je pokazalo zopet v zadnjem času v bengalični luči. Italijani zahtevajo italijansko vseučilišče ravno v Trstu, da postavijo s tem kine-ški zid mej Slovence in Hrvate. Česar Italijani ne morejo doseči s poitalijanče-njem srednjih in ljudskih šol, posebno po Leginih šolah, to hočejo doseči z vseučiliščem. Govornik poživlja, da se Slovenci in Hrvatje skupno vpro tej italijanski zahtevi in naj zahtevajo združenimi močmi vseučilišče v Ljubljani in reciprociteto za grebškega vseučilišča z avstrijskimi vseučilišči. Po tem, mnogokrat z burnim odobravanjem pretrganem govoru pozdravi Bolgar g. Čurčijev z veseljem slovenske zahteve. change tout cela — je še vedno kmetski fant, ki sedi v fraku in klaku ob pri-prosti gostilniški mizi med priprosti mi vriskajoči mi tovariši. Orkestralno spremljevanje je v figuriranju preobloženo, barve so predebele, pretežke, nenavadno nenarodne. »Die Grazien sind leider ausgeblieben«. Pomislite na primer: Harpa» I aristokratski instrument, v dotiki z — umazanimi kmetskimi čevlji in namazanimi kmetskimi grli. Pri priredbah narodnih pesmij se ne sme izgubiti njih priprosti značaj. Umetnik lahko pomaga pri harmonizaciji, v ritmiziranji, če že hoče napram tvorom narodnega duha zavzemati vzvišeno stališče. Pri narodnih igrah, kjer tudi do glasbe ni nobenih umetniških pretencij, se mi zdi celo to neumestno. Tu se naj zrcali priprosto, naravno, najivno, primitivno kmetsko življenje — brez harpe, kontrafagota in timpanov. Za golo spremljevanje zadostuje popolnoma najmanjši orkester. Sicer so pa porabljeni narodni motovi prav umetno izbrani in melodije povsod vestno zapisane, kakor je ljudstvo poje. Igralo in — sit venia verbo — pelo se je sinoči v obče precej dobro, vendar se je videlo, da igra ni bila tako temeljito pri- Nato prebere in utemeljuje Srb g. Omčukus resolucijo, v kateri izrekajo vsi jugoslovanski akademiki Slovencem svojo simpatijo z najtoplejšimi besedami želeč, da se uresniči upravičena želja Slovencev po vseučilišču. Ta resolucija je bila vskli-kom z velikim navdušenjem vsprejeta. Dalje se je sklenilo izbrati poseben odbor, ki naj sestavi prošnjo na hrvatski sabor, da izposluje ta popolno ekviparacijo hrvatskega vseučilišča. Ker se nihče več ni oglasil k besedi, je predsednik zaključil shod ob sj412 uro. Nato zapoje vsa skupščina oduševljeno »Naprej zastave slave« in kliče: Živeli Slovenci! Tako se je veličastno in dostojno končala ta velepo-membna manifestacija, ki ostane vedno nepozabljiv pojav jugoslovanske vzajemnosti. Shod na Dunaju. Z Dunaja, 14. novembra. II. Srb med. Konjevic je v daljšem govoru omenjal, kako pritiskajo na nas od vseh strani Nemci, Madjari in Lahi, a sedaj se je našla ideja, koja nas združuje v skupno borbo. Toda jedino s čvrsto slogo lahko nekaj dosežemo, ker naše želje so tako pravične, da moramo priti do zaže-ljenih ciljev. Ako imajo Nemci za vsaka dva milijona po eno univerzo, potem imamo tudi mi, dvainpolmilijonski narod, pravico zahtevati svoje vseučilišče. Treba nam je delovati s slogo, brez katere se ne moremo vpreti nemški poplavi. Skrajnji čas je že, da uvidimo, da vsako naše pleme za sebe ne more ničesar doseči. Govornik omenja nadalje izjavo Italijanov, ki se smatrajo za goste na dunajski univerzi, ter pravi, da se mi temu nasproti odločno smatramo za tako ravnopravne kakor Nemci, ker smo avstrijski podaniki, plačujemo davke, služimo v vojski in spolnjujemo vse državljanske dolžnosti. Temu pravu se ne odrečemo preje, nego da dobimo svoj čisto narodni zavod. (Odobravanje). Za tem prečita tovariš Prijatelj protest in memorandum in isto prečita v pravljena kakor v pretekli sezoni. Gosp. D o b r o v o 1 n v, ki je igral naslovno vlogo, je rešil svojo jako težko nalogo prav srečno, akoravno se mi ni zdel posebno dobro razpoložen. Karakterizacija ni bila povsod tako minucijozna in skrbna kakor lani. Ljubka Manica je bila gdč. Rüc kova, ki ton dekliške — kmalu bi bil rekel, višjedekliške — prisrčnosti, najivnosti in nedolžnosti posebno dobro zadene, kadar se ima približevati moškemu v prvi, spomladno -solnčnati ljubezni. Gosp. Dragutinovič ni znal iz grajščaka nič posebnega napraviti, stavil se je prvieč v ozadje. Benjamin Gornik je skromna vloga, katera se pa ne sme skromno igrati. Bolj diskretna in vsled tega boljša kakor lani je bila gospa Danilova kot čevljarjeva žena. Ta vloga prenaša veliko sourdina. Z veseljem konstatujemo, da se je g. Vero všek oziral na našo zadnjič izrečeno grajo in to ne iz samoljubja temveč, ker imamo zadoščenje, da naše delo vendar ni tako neplodovito, kakor se menda marsikomu zdi. Občinstvo je imelo sinoči zopet veselje na svojem ljubljencu. Že maska njegova, povzročila je močno ploskanje pri odprti sceni predno je izgovoril besedico. In potem Se-le imenu severnih Slovanov tehn. Bilinski v poljskem jeziku. Predsednik da oboje na glasovanje, kar se enoglasno odobri. K drugi točki programa: »Nase razmerje do dunajske univerze« podeli predsednik besedo jur. Dimniku, ki v svojem govoru označuje neugodno stališče Slovanov na dunajski univerzi ter pravi, da se avstrijski Slovani ne moremo povspeti do takega »viteštva«, kakor so se baš pri svoji demonstraciji Italijani, ki so se simpatično proglasili za goste na dunajski univerzi. Mi Slovenci smo že stoletja in stoletja v okviru avstrijske države ter jo pomagamo vzdržavati, vedno donašamo svoj obolus za avstrijsko šolstvo, in mi naj se čutimo goste na teh šolah, ker nimamo lastnega vseučilišča? Ne, tega ne more nobeden razsoden človek od nas zahtevati. Graški in dunajski rektor sta nam sama to priznala, seveda privatno. Ali znano je, da je v naši mili Avstriji vse nekaj drugega, kar je napisano in s paragrafi potrjeno, in vse nekaj drugega, kar je v resnici. Tudi enakopravnost slovanskih dijakov na dunajski univerzi je le bolj na papirju. Nemški dijaki so si priborili vse predpravice in znano je, kako izborno organizacijo imajo. In s to izborno organizacijo so si znali priboriti vpliv, pod katerim stoji vodstvo naše univerze. Po naši demonstraciji je strogo prepovedano zbirati se v večjih gručah v avli. V soboto, dne 9. t. m., je bila avla nabito polna nemškonacionalnega dijaštva; ti so priredili celo malo demonstracijo nasproti katoliškim dijakom. O kakem disciplinarnem postopanju nasproti njim pa še ni bilo slišati. Ko so Italijani uprizorili demonstracijo, dasi jim je bila pravna pot se odprta, niso dobili posebne graje; ko smo pa Slovani, ki nismo mogli nastopiti pravne poti, katero sta nam policija in rektorat zabranila, nastopili isto pot, dobili smo takoj svojo »Missbiligung«. V izboljšanje razmer moramo postaviti proti organizaciji nemških organizacijo slovenskih dijakov. Zadnji dogodki so dokaz, da slovanska solidarnost ni prazna pena, treba se nam je združiti le v trdno falango. Govornfk predlaga, da skleni Verovškova igr a,pa celo njegova govorica! Bog daj mnogim ljudem toliko humorja in toliko prirorejenega talenta! GL Danilo je igral pijanega Dolia v I. dejanji izvrstno v III. aktu pa — kako bi le rekel — grdo-lepo. Govekar ljubi ostre kontraste in mi gotovo poreče, da jih tudi občinstvo ljubi in da jih je mojster Shakespeare nad vse ljubil. Mogoče ! jaz si ne morem pomagati. Komični prizori kakor v 3. sliki III. dejanja ali v IV. dejanji se mi zdijo prebrutalni in mi motijo užitek na krasnem, resnem kontrastu. Kvasova vloga je bila v rokah g. Devla, ki je četudi ne posebno animirano, vendar prav dobro igral. G. Lier je Piškava dobro karakte-rizoval. Vendar se mi je zdel premlados-ten, premožat. Jokavi, slabotni lanski zastopnik te vloge je po mojem mnenju bolj zadel značaj tega moža. Na manjše vloge se z ozirom na njih število in na prostor ne morem ozirati. Le mimogrede se še spominjam koze, ki se je prav primerno obnašala. Orkester in moški zbor pod vodstvom g. To maša nista mogla veliko pokvariti. Slednjič bodi še to omenjeno : Med večino igralcev sta se utihota-pili dve nespodobnosti: ekstemporiranje in slabo memoriranje. Takšne odvisnosti slavna skupščina sledečo resolucijo in jo izroči po treh zastopnikih rektorju. Resolucijo prečita samo v nemškem jeziku, kör je namenjena rektorju. »Slovenski se glasi: »Z ozirom na to, da avstrijske slovanske dijake dunajske univerze proglašajo nemški »komilitoni« za goste tega zavoda, in da se je v zadnjih dnevih to naziranje razširjalo tudi po dnevnikih, pro-testujejo slovanski dijaki zbrani dne 13. novembra, da bi se smatrali kot gostje na dunajski univerzi ter se obračajo do Njega Magnificence rektorja s prošnjo, da jim blagovoli naznaniti, da niso gostje dunajske univerze, in da jih smatra jedna-kopravnimi z nemškimi dijaki. ^Glasno odobravanje). K tretji in zadnji točki: »Solidarnost vseh slovanskih dijakov na dunajski univerzi in njih organi z a c i j a . govori najprej phil. Zu pa nič Govornik nam je podal precej obširno zgodovino jugoslovanskih narodov, kako so se neustrašeno vedno borili za obstoj avstrijske države, katera jim je pa za to skrajnje nehvaležna, da jim ne dovoli niti najpotrebnejših šol; apelira naposled na solidarnost vseh slovanskih dijakov, naj podpirajo Jugoslovane v njihovih težnjah. Ker čas hitro poteka, zato čita zadnji del svojega govora. K isti točki govori Čeh jur .L. Lengs-feld v jako izbranih besedah. Večkratno ploskanje in Vvbornč - klici so se oglašali med njegovim govorom. Stavil je k tej točki resolucijo in jo prebral. Resolucija se glasi: Mi slavenski akademičari: češki, poljski, rusinski, slovenski, hrvatski, srbski i bugarski, sakupljeni dne 13. nov. 1901 v Ressourci, uvjereni, da osnivanje narodnih škola, osobito sveučilišta, odgovara pra-vednim i životnim potrebama i da je to uvijet svakog kulturnog naprijetka in nuzdne eksistencije jednog naroda, zahtije-vamo, da nam se ne krati pravo zajamčeno §om 19. temeljnog zakona, te pozivamo i molimo naše parlamentarne klu-bove. da se bezodvlačno svom energijom zauzmu kod vlade, da se podigne jedna češka universa za Moravsku i poljska gimnazija u Tešinu. Tudi Poljak teh. Vaclav Bilinski; predsednik akad. društva »Ognisko«, se je oglasil k tej točki. Tudi on stavi resolucijo in jo čita v poljskem jeziku. Hrvat . med. Mimica prečita še obe resoluciji v hrvaškem jeziku, in nato ju daje predsednik Rus na glasovanje. Z navdušenjem ste bili vsprejeti. Ko praša predsednik, kdo je proti, se oglasi nekdo : »Körber!« Medklic je vzbudil obilo smeha. Hrvaški poslanec Biankini se je med tem odpravljal; preds. Rus pozdravi odhajajočega. Med viharnim aplavzom, med živijo- in slava klici odide državni poslanec. V tem pride več slovenskih poslancev, ki jih Rus pozdravi najprisrčneje, obenem pa pozdravi odhajajočega malo-ruskega poslanca Barvinskega. Zatem se oglasi se k isti točki k besedi Srb med. Lazar Dimitrijevič. V jedrnatih besedah je povedal tako veliko, da se je moral čuditi vsakdo. Da je to od suflerja že davno nismo opazili kakor pri zadnjih predstavah. In veste, kaj pomeni ekstemporiranje ? Jaz Vam povem : to je moralna zaušnica v autorjev obraz. Tako neuljudni pa vendar nočete biti, kaj-ne ? Inspektor razsvetljave je menda zopet obračal svojo posebno pozornost na prostor pred glediščem. V gledališču^ na odru in pred odrom razumnega delovanja njegovega vsaj v zadnjih aktih ni bilo zasledovati. Speciatop. Včeraj popoludne so igrali Ernstovo komedijo »Odgojitelj Lanovec« — žal, pred praznim gledališčem! —v tretjič. Kakor občinstvo, se tudi naši igralci čudno hitro naveličajo vsake igre. Sicer pa je pred praznimi sedeži igrati menda res posebna umetnost. Odlikovali pa so se tudi včeraj gg. Dobrovoln^, L i e r, V e-rovšek, Deyl in gdč. Rück o v a. Zvečer se je pela zadnjič opera »Carmen« pred dobro posetenim gledališčem. Ženski zbor je bil že večkrat boljši; g. Wildner ima lep glas, a je zopet dokazal, da je poraben sedaj le za druge baritonske vloge. G. 01 s z e w s k i, gdč. Romanova in gdč. Noemi so se vzdržali na svoji višini ter so želi mnogo priznanja. P. resnica, je razvidno iz tega, da se mu je ploskalo pri vsakem stavku najmanj enkrat. Glavne, pomenljive poteze iz njegovega govora so: Dozdaj Slovani niso dobili toliko, kolikor jim gre po karakterju, ker so razcepani. Današnji sestanek je početek stvarne, realne solidarnosti. Omla-dina bo dosegla, da Slovani dobe, kar jim gre. A zato nam treba, da pomoremo vsakemu narodu do vseh pravičnih zahtev, ker nam treba stati na stališču pravičnosti ; radujemo se napredka vsakega posameznega slovanskega plemena; nastopamo zoper to, da bi se jedno pleme slovansko razvijalo na račun drugega. — Viharno ploskanje je sledilo njegovemu govoru. Zadnji k tej točki je govoril Bolgar med. Fodor Dobref. Po končanem tem govoru javlja preds. Rus, da je s tem del našega programa končan. Dostavek k resoluciji jur. Dimnika da se še ni napravil, a slavni zbor naj zaupa komiteju. Besedo da zatem gg. poslancem, ki so se že prej prijavili za govore. Prvi se oglasi podpredsednik češkega kluba dr. Brzorad, pozdravi dijaštvo v imenu svojega kluba in nastavlja približno tako : V bojih Vaših za univerzo v Ljubljani bomo mi Čehi vedno skupno se borili z Vašimi poslanci. (Klici : Tako je !) Boj, ki ga bojujete Vi, je pravičen. Vsi narodi so jednakopravni. In zato imajo pravico, zahtevati za sč tudi svojih šol. A ravno to je, da govore naši nasprotniki, če zahtevamo svojih šol, takoj o Erpressungspolitik!. A noben narod ni pri uničevanju naših teženj tako frivolen, kakor so ravno Nemci. Naš boj je pravičen, in zato smo si v svesti, da zmagamo v tem boju. (Burno pritrjevanje.) Za njim se oglasi češki poslanec dr. Cerny in govori v tem smislu: Posl. dr. Cerny z veseljem konštatira ter pozdravlja velevažen korak slovanske solidarnosti, ki se je v zadnjih dneh storil na tako impozanten način, posebno pa je ta trenotek dokaz da še živi v nas združevalna misel in sila. Povdarja, da je ravno šolstvo najdragocenejši pogoj vsakega kulturnega razvoja in da nam Avstrija, ako hoče biti pravična, mora dati potrebnih šol, katere zahtevamo z vso odločnostjo in upravičenostjo. Moravski posl. Reichstädter naglašuje pravične zahteve Čehov v zadevi češke univerze v Brnu ter izraža ravno tako svoje največje simpatije za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani, ter kliče ljubljanskemu »Živio« a češkemu vseučilišču »Na zdar!« (Burno odobravanje in ploskanje.) 1* IJubljaiii. 18. novembra. K položaju. Z Dunaja poročajo: Parlamentarni položaj je brezupen. Danes ni več kabinetne ali Rezkove krize, danes je kriza v parlamentu Vlada vživa popolno zaupanje cesarja, ki vztraja pri prepričanju, da mora ostati ministrstvo uradniško. Krona je torej s sedanjo taktiko vlade docela zadovoljna. Parlament že 5 tednov ni storil ničesar pozitivnega, delo pa je še za več tednov z nujnimi predlogi zabari-kadirano. Tako ne more iti dalje. Vse govori o izpremembi državnozborskega opra-vilnika, a splošno se sodi, da sedanji čas za izpreminjanje ni ugoden, in da bodo nastale samo še večje težkoče. Zato se priporoča razgovor Nemcev in Čehov. Baje namerava Koerber še ta teden povabiti vodje Nemcev in Čehov na skupno posvetovanje. Od te konference je odvisna bodočnost. Nemci ne privolijo cehom nobenih koncesij. Zato morejo le Čehi rešiti parlament iz sedanje krize, ako se odpovedo vsem svojim narodnim zahtevam ter se žrtvujejo. Tega pa storiti ne smejo. Parlament je zato zopet na tem, da ga pošlje vlada domov! Obnovitev trozveze. Iz Rima poročajo, da so se začela nova pogajanja za obnovitev trozveze. Največje težave dela Italija, ki hoče pred 1. 1903, ko se trozveza eventualno obnovi, doseči važna določila glede trgovinskih pogodeb z evropskimi osrednjimi državami. Nemčija in Avstrija sta proti tem koncesijam, ker bi bile škodljive njunim agrarnim slojem. Italijanski frankofili se trudijo, da trozvezo onemogočijo. Vojna v Južni Afriki. Zet lorda Salisburyja, prvi lord ad-miralitete Earl of Selborneje imel te dni gover, v katerem je rekel, da bo vojna trajala še leto dnij, ali žrtev, katere je Anglija doprinesla do sedaj, se ne sme vreči proč, kajti odločiti se mora, ali naj bo Južna Afrika holandska ali angleška. »National Liberal Federation« v Londonu je imela te dni občni zbor, na katerem sta se sklenili dve resoluciji: prva za mir z Buri in druga proti ravnanju z ujetimi Burkami ter z njih otroci. V Londonu se govori, da namerava vlada zahtevati v januvarju novega kredita v znesku 40 milijonov funtov šterlingov, ki se dobe z novim povišanjem davkov. Iz Londona pojde novih 2000 mož na vojno. Plače hočejo po 6 K 24 h ha dan, hrano in bivališče. »Times« poroča iz Middelburga 13. t. m., da se pojavljajo Buri v večji bližini Kapstadta. 60 Burov je vdrlo v Süd Durling, 64 km severno Kapstadta. Ti Buri so menda iz oddelka Maritza. V Kaplandiji so še oddelki Therona, Louwa, Malana, Filipa Bothe, Van Venterja, Fou chea in Van Heerdena. Zadnji oddelek je vzel nedavno Angležem veliko število konj. Sploh se Buri v Kaplandiji jako gibljejo ter so vdrli v več mest. Holandci jih krepko podpirajo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. novembra. — Osebna vest. Deželnosodni tajnik v Trstu g. Rihard Pistotnigje imenovan okrajnim sodnikom v Paznu. Hrvatje ga ne bodo veseli. — Peticije za vseučilišče v Ljubljani so poslale ministrstvu za uk in bogočastje tudi tele slovenske občine: Vič, Kamnagorica, Radomlja, Mož-ganci pri Ptuju, Butoraj pri Črnomlju, Podraga pri Vipavi, Blagovica pri Brdu, Koroška Bela, Rad olj ica in Stari tr g p r i P o 1 j a n a h ter občina Kanal na Primorskem. — Vseučiliško vprašanje. Aka-demični senat graškega vseučilišča je imel v petek sejo, v kateri je komisija, izvoljena, da poroča o vlogah radi vseučilišč v Ljubljani in v Trstu, predložila svoje poročilo. Senat je sklenil, da tozadevne vloge jugoslovanskih, italijanskih in nemških akademikov predloži naučnemu ministrstvu in si pridržal obrazložiti svoje stališče glede ustanovitve novih vseučilišč. — Slovenski visokošolci, ki se slučajno mude v Ljubljani, naj prav gotovo pridejo v sredo, 2 0. t. m. o b 8-uri k »Roži«, da se domenijo v nekaterih velevažnih stvareh. Na svidenje! — V Katoliškem domu" se je vršil včeraj shod »slovenske krščansko-Bocialne zveze«, katerega se je udeležilo okoli 180 ljudi). Govoril je o potrebi ustanovitve slovenske univerze g. drž. posl. Povše sicer prav navdušeno, in kakor je sam priznaval, nepristransko. Vendar se je pa moral zaleteti v »Slovenski Narod«. Za njem je govoril g. Gostinčar ter povdarjal potrebo ustanovitve slovenske univerze s socialnega stališča. Oglasil se je tudi g. Štefe ter malo zlasal svoje prijatelje socialne demokrate. Resolucija je bila sprejeta z navdušenjem. V nedeljo se vrše shodi v ta namen v celi okolici ljubljanski. — Deželnozborska volitev na Goriškem. Pri volitvi volilnih mož se bije najhujši boj. Klerikalci so kot ponižni služabniki vlade in dra. Pajerja dosegli, da se se začele volitve najprej v klerikalnih občinah, kjer jim je zmaga gotova. To se je zgodilo namenoma, da bi mogli volilce begati, češ, glejte, kako zmagujemo. Kakor je že iz sobotnega našega lista razvidno, so zmagali napred-njaki v Grahovem, v Žagi in v Srpenici. V Ljubušnjem so zmagali klerikalci. To občino so naprednjaki izgubili po strahovitem boju, zato pa so zmagali v Volčah, ki so bile doslej klerikalne. V Čehovči se klerikalci še na dan niso upali. Na Krasu so volile doslej občine Avber, Dutovlje, Nabrežina, Šempolaj, Slivno, Štorje in Stjak. Kakšen je izid v Šempolaju in v Slivnem, se še ne ve, v ostalih občinah so zmagali naprednjaki. — Klerikalna surovost.. Iz Vipave se nam piše 16. novembra: Pri si- nočnjem pogrebu župana Žgurja na Gočah uprizorili so pristaši kurata Ferjančiča nezaslišan Škandal, ki dokazuje, da je ta vzgledni katoliški duhovnik svoje ljudi že do kosti poživinil. Izuzemši kurata, ki je kondukt vodil in pri ti priliki zabranil mrtvemu svojemu nasprotniku žalostinko v cerkvi peti, ni se udeležil pogreba noben klerikalec, da si bi bili baš od teh pobožnjakov kaj takega pričakovali; pač pa so se zbrali nasproti hiši žalosti ter vriskali, prepevali in se pogrebcem grohotali v trenotku. ko so mrliča iz hiše nesli in se je žalujoča rodbina v joku in obupu vila; to se je ponavljalo po celi vasi, koder seje sprevod premikal, a pri zadnji hiši pred pokopališčem dali so duška svoji podivjanosti s streljanjem iz puške. Kljubu temu bil je pogreb veličasten, kakoršnega še Goče niso videle, kajti kljubu izredno slabemu vremenu udeležilo se ga je premnogo odličnega občinstva iz doline. — Pričakujemo, da bodo oblastva to kanibalsko - katoliško surovost preiskala in kaznovala. — Kje je neki tičal mej pogrebom stric Habe, ki je tako vsestranski, da se celo za občinskega bika »delovanje« intenzivno zanima, in kako dolgo bo še vlada dopustila podivjanemu popu Ferjančiču »v e r s k o - n r a v n o« vzgajati ljudi na Gočah.'! -Smo zelo radovedni. — Repertoir slovenskga gledališča. -Jutri, v torek, se bo igrala narodna igra s petjem »K o k o v n j a č i« Kakor »Deseti brat« se bodo igrali tudi »Rokovnjači« samo enkrat, na kar opozarjamo občinstvo. — Umrl je v soboto ljubljanski no-žar g. Friderik Hoffmann v starosti 83 let. Pokojnik je bil ljubljanski original in kot tak obče znan. V mlajših letih je Hoffmann veliko občeval s slovenskimi pisatelji, zlasti z Levstikom in Erjavcem pred kacimi 40 leti je pa na okno svoje prodajalne obešal nekako lokalno kroniko, v kateri je bičal ljubljanske razmere. Hoffmann je imel mnogo humorja in duha in tudi mnogo resničnega znanja, zlasti iz naravoslovja ter bil vseskoz blag in zna-čajen mož. Naj v miru počiva! — Zvijanja kaplana Oblaka. Zadnjič smo iz »Gorenjcaa ponatisnili jako interesantno poročilo o operacijah srednje-vaškega kaplana. Ta mož nam je sedaj poslal naslednji popravek: Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na dnevno vest, objavljeno iz »Gorenjca« pod zaglavjem: »Izgleden Kristusov namestnik« v št. 260 Vašega lista, da sprejmete v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da je kapelan Oblak (iz Srednje vasi) izvohal ta zaklad ter prav marljivo obiskoval denarno ženico tako dolgo, da je dobil vso njeno gotovino, naloženo v hranilnici, v svoje roke; res pa je, da nikdar nisem obiskal Mino Odar in da v njeni hiši še bil nisem, dokler me niso njeni domači poklicali, ko je bila ža popolno slaboumna, naj jo grem v sv. olje devat; res je, da je Mina Odar precej, ko sem prišel v Bohinj, sama večkrat k meni prišla in me vedno na novo prosila, naj ji shranim hranilne knjižice in ji naredim testament. 2 Ni res, da je ženica postala potem vsled prevelikih skrbij zaradi denarja vedno bolj slaboumna ter je nazadnje postala nesposobna za vsako delo; res je pa, da je osemdesetletna žena vsled delnega mrtvouda postala nenadoma slaboumna in nesposobna za delo. 3. Ni res, da so jo morali rediti revni sorodniki kakor kako beračico; res pa je, da so jo nje sorodniki, po izjavi njenega skrbnika pred sodiščem, poskrbeli z vsem potrebnim in ji dajali vedno mesa in vina, za kar so bili do zadnjega vinarja plačani. 4. Ni res, da je na to (sodnija) postavila Mino Odar pod kuratelo in za njenega skrbnika določila njenega mlajšega sorodnika z naročilom, da ima tožiti kapelana na izročitev vsega denarja slaboumne varovanke, ako ga noče dati od sebe z lepo; res je pa, da sodnija tega naročila skrbniku nikdar ni dala; res je, da sem prostovoljno, ne da bi bil dobil kak poziv od sodnije, iz lastnega nagiba poslal testament Mine Odar in eno hranilno knjižico na sodnijo v Radovljici in pripomnil, da tudi drugo hranilno knjižico, ki mi je bila izročena t popolno prosto razpolago, rad pošljem na sodnijo, če se to zahteva. 5. Ni res, da je kapelan po več sodnijskih obravnavah, brezuspešnem obotavljanju in neumnem zazgovarjanju vendar s silno težkim srcem izročil sodniji dve hranilni knjižici; res je pa, da je eno brez vsacega poziva poslal na sodnijo, in ko ga je sodnija le vsled njegove lastne prošnje poklicala na uradni dan na Boh. Bistrico, tukaj prvič brez vracega obotavljanja in ne s težkim srcem, temveč prostovoljno izročil drugo knjižico v sodno shrambo^ kakor priča sodnijski zapisek dotične obravnave. 6. Ni res, da je bil skrbnik Marije Odar toliko popustljiv, da mu je verjel ter pustil tistih 600 kron v njegovi malhi, brez da bi zahteval od njih natančen in pošten račun; res jo pa, da pri dotični obravnavi skrbnik o tem še prašan ni bil in je sodnik vzel mojo izjavo brez opombe na znanje. 7. Ni res, da je o tej kapela-novi trditvi izvedel tudi župnik v Srednji vasi in kapelana na laž postavil z besedami, s katerimi se je kmalo na to pritoževal čez njega proti nekaterim ženicam; res je pa, da se župnik ni nikdar čez mene pritoževal proti kakim ženicam, kakor priča njegova priložena izjava. 8. Ni res, da se je župnik pritoževal čez kapelana nekako tako-le: Naš kapelan pravi, da je dal 600 kron za misijon, a nič ne vem, kdaj in kako. Pa tudi nismo potrebovali denarja od njega, ker se je za misijon pobiralo po celi fari in farani so nam prinesli vsega še več, nego je bilo potreba, in stanovanje in hrano sem misijonarjem jaz dal; res je pa, da tega župnik nikdar ni govoril, kakor priča njegova izjava. 9. Ni res, da je denar, ki je bil srečno rešen iz kapelanovih krempljev, sodnija shranila in od njega dobiva vsako leto oskrbovalec Mine Odar toliko, da je more pošteno preskrbeti s hrano in obleko; res je pa, da je imenovana hranilna knjižica še vedno naložena v hranilnici v Srednji vasi pod vložno št. 260 in sta jo sodnija v Radovljici in skrbnik Mine Odar izrecno priznala za mojo last, iz katere dobiva z mojim prostovoljnim dovoljenjem Mina Odar na mesec 20 K, kakor priča sklep c. kr. sodnije v Radovljici od 28. avgusta 1900. P. 54/00 7. 10. Ni res, da jih je dati moral iz rok za vselej; res je pa, da sem vse izročil popolno prostovoljno, ker me sodnija ne bi mogla nikoli prisiliti, ko bi lahko s pričami in prisego dokazal, da je bila knjižica meni v last izročena. 11. Ni res, da ubogemu Horjulcu še sedaj krvavi srce za njimi; res je pa, da mi ni bilo na tem nikoli nič ležeče in je tudi Mina Odar dobro vedela, da ne bom od njenega denarja nikdar vinarja za se porabil, temveč po njenem namenu za njen pogreb, za cerkev in dobre namene. Srednja vas, 14. novembra 1901. Anton Oblak, kapelan. Opom. ured.: Dolgega Oblakovega klobasanja kratki zmisel je, da je Oblak lazil in lazil okrog Mine Odar, dokler jej ni izvabil njenih hranilničnih knjižic in da je te knjižice moral vsled sodne intervencije zopet iz rok dati. Naj se torej kapelan* Oblak zvija kakor hoče in naj popravlja kolikor hoče, s tem svojega dejanja ne utaji in tudi ne olepša, to dejanje je in ostane sramotno, dvakrat sramotno za duhovnika. »Gorenjec« je storil zasluženo delo, da je ta lov na hranilnične knjižice preproste kmetske žene razkril ter pokazal, da je Kristusov namestnik v Srednji vasi, kapelan Oblak, vreden člen naših katoliških — klerikalcev. — Zblaznel je bivši kaplan v Bohinjski Bistrici neki Sever. Odpeljali so ga v bolnico. — Kranjska „Urania". Nedavno tega je naš list izrekel željo, naj bi se po vzgledu dunajske »Uranie« tudi pri nas priredila ilustrovana javna predavanja. Veseli nas torej, da stori to mej narodna »Urania« v zvezi z ljubljanskimi strokovnjaki in pisatelji. Predavanja se začno že prihodnji teden in se bodo vršila dne 25., 26. in 27. v areni »Narodnega doma«, in sicer je določen naslednji program: Naše nebo, ilustrirano z 12 podobami. Sprehod po Parizu, ilustriran s 100 podobami in vojna Burov, ilustrirana s .60 podobami. Astronomično predavanje je spisal g. prof. M. V o d u š e k, sprehod po Parizu- je popisal g. I. Bele, vojno Burov pa tukajšnji profesor. Projektirane podobe so 36 Q m velike. V pavzah bo svirala me- ščanska godba. Za iole se prirede predavanja s posebnim programom. Siromašni šolarji bodo imeli prost vstop. Tudi za delavce se prirede predstave brez vstopnine. — Povodnji. Deževje zadnjih dnij je provzročilo v raznih krajih večje in manjše povodnji. Samo ob sebi se ume, da je ljubljansko barje pod vodo, in sicer doli do Viča in Gline. Sploh so vse vode močno narasle, zlasti Sava, Soča in Savinja. Črnuški most je v veliki nevarnosti. Poleg njega stoječi železniški most stražijo noč in dan, ker se boje, da ga leseni most, če pade, podere ali vsaj po-škodi. Na kamniški železnici od sobote popoldne do včeraj dopoldne sploh niso mogli voziti in je bil ves obrat ustavljen, ker je voda pri Trzinu poškodila progo. 24 delavcev je moralo vso noč delati, da so škodo popravili. Iz Radovljice se nam poroča, da je Bohinjska Sava odnesla Cajhnov jez in žago. Most so morali celo noč stražiti. Pri Goričanih je voda podrla most. Govori se, da je bilo tedaj na mostu pet oseb in da so tri izmed njih utonile. — Na Štajerskem je narasla posebno Savinja in je tik Celja provzročila veliko škode. Mestni park v Celju je preplavljen in zveza mesta z okolico deloma pretrgana. Most pri »Grenadirbirtu« je voda podrla. — Vsled naraščanja Soče je vlada dala zapreti most pri Zagradu in pri Zdravičini, a tudi okrog Tolmina je voda preplavila pota in je promet nemogoč. V Trstu je bil v soboto močan jug in je bilo gorkote 20° Celzija. — Novejša poročila javljajo, da je voda tudi na Notranjskem in na Dolenjskem provzročila mnogo škode. V Idriji je voda vdrla v več hiš in je zveza z Logatcem pretrgana. — V Boh. Bistrici je Bistrica tako narasla, da je odnesla most pri Mencingerju in je promet na okrajni cesti ustavljen. — Zgoraj omenjena govorica, da so v Goričanah utonile tri osebe, je pretirana. Dve osebi sta pač padli v vodo, a sta se rešili. — Iz Krope se nam piše: V soboto popoldne vzela je narasla združena Kroparca-Lipnica v Spodnji Lipnici »Benkov, Bene-dičičev in Brinarjev jez«. Nasledek je po-globenje struge za več metrov in vsled tega je tudi most na okrajni cesti Kropa-Kamnagorica-Podnart poleg tovarne za mašinske žeblje tvrdke »Pire sinovi« žrtev narasle vodne sile. Škarpa na kro-parsko-kamnogoriški strani se je do nedelje še vpirala. sedaj je pa tudi ta zmanjkala v valovih. Pod Brezovico je Brinarjevega travnika zmanjkalo in tako bi še lahko mnogo naštel škode pri travnikih, katero bodo težko trpeli posestniki iz Dobrave. Škode je več tisočev. V Pod-nartu je Kožarjev jez izginil. Tudi slov. plan. društva v delu peš most čez Savo pri vasi Mošnji je bil v nevarnosti, da ga Sava odnese, a so v pravem času rešili lesovje delavci in tesarji. Promet na Pod-nart je za delj časa ustavljen iz Krope in Kamnegorice. Škoda za ribji zarod, ki je bil ravno v tej smeri Lipnice v obilnem številu zaplojen in je najboljše uspehe obetal. V daljavi dveh kilometrov je gotovo popolnoma vničen. Voda že vpada, hvala Bogu, po Jelovici pa burja mete sneg. Zadnja tako velika povodenj je bila v tukajšnjih krajih leta 1851 in nekoliko manjša 1862. — Črnuški most in regulacija Save. Sedanji črnuški most je postavil tesarski mojster Jakob Skok iz Kranja 1. 1724. ob času, ko so sedanjo du-najsko-tržaško cesto popravljali in prelagali. (L. 1732 so uredili tudi Savo od Zaloga do Zidanega mostu, da se je lahko po njej vozilo). Po sedanji regulaciji Save od Tacna do Laz si je reka svojo strugo prav znatno izdolbla in znižala. Zato pa so tudi grede mostnih kobilic že skoro iz reškega dna prišle in bo treba most čim prej podkrepiti in korenito popraviti (Na dnu je skriljenec, skalice.) Pri tej priložnosti so se pokazali tudi temelji starega rimskega mostu, iz rezanega kamenja in z »roštom« obdani. Ta solidna podstava dokazuje, da je bil most zidan in obokan. — Izkopine v Lajhu. »Gorenjec« poroča: Zaradi slabega vremena se je v četrtek ustavilo prekopavanje. V torek in sredo so se poleg običajnih glavnikov, nožev in korald našli res znameniti na-kiti: popolnem ohranjena, velika bronasta zapona, okrašena z devetimi, s srebrom okovanimi biseri (pod zapono so bili še ostanki usnja in platna), dve močno pozlačeni bronasti S-fibuli z devetimi biseri in železni nož z zanimivim držajem in srebrno nožnico. Do 14. t. m. se je izkopalo 48 kostnjakov. — »Slovenski '.List« poroča, da je gospod Pavšlar našel štiri srebrne novce iz časa gotskega kralja Alarika. Resnici na ljubo popravljamo to vest v toliko, da so Pavšlarjevi delavci pri planiranju prostora ob okrajni cesti izkopali 1 bronasti in 3 srebrne novce na svetu, ki je lastnina okrajnega cestnega odbora. Ker je cestni odbor prepustil vse najdbe deželnemu odboru za muzej, se bo menda iz tega izcimila prav zanimiva pravda. — Vodovod v Škofji Loki se ötvori in blagoslovi v ponedeljek, dne 25. t. m. — Zastrupljen je. V Zgornji Šiški je dne 4. t. m. umrla zasebnica Terezija Mikič. Truplo je bilo obducirano in se je izkazalo, da je žena umrla vsled zastrup-ljenja z arzenikom. — V električnem vozu umrla je v soboto popoludne Ana Pevko, posest-nikova hči iz Št. Petra na Krasu. Pripeljala se je bila v Ljubljano, da se pojde zdravit v bolnico. Peljala se je z električnim vozom v bolnico. Mej vožnjo jej je prišlo slabo in naenkrat se jo mrtva zgrudila na tla. — Dva vlaka s konji za Angleže v Južni Afriki peljala sta se včeraj in danes zjutraj skoz Ljubljano v Reko. — Pretep pred kazino. V soboto ponoči so se v Šelenburgovih ulicah pred kazino pretepavali hajlovci. Mej temi sta bila tudi dva nemška gledališka igralca. — Hranilnična knjižica kranjske hranilnice z vlogo 2000 kron je bila ukradena služkinji Frančiški Čamernikovi na Gruberjevi cesti št. 4 — Konja in voz ukradel je nekdo danes ponoči izvoščeku Jagru v Šiški. Mogoče je tudi, da mu ga je iz nagajivosti kam zapeljal. — Vojaški plašč je bil najden na dvorišču »pri Figabirtu«. — Konj splašil se je včeraj zvečer Accettovemu hlapcu na Gruberjevem mostu. Ustrašil se je električnega voza. Nesreča se ni nobena pripetila. — Kurnik m piščeti vred je bil ukraden v sv. Florijana ulicah neki ženici. V kurniku je bilo 10 piščet. * Aretovan notar. Suspendirani notar dr. Anton Riegler v Gradcu, 70 let star mož, je bil v soboto aretovan. V njegovi blagajni manjka 320.000 K tujega denarja. * Afera Wallburg. Pri okrajnem sodišču v Budimpešti se je vršila kazenska obravnava proti Ernestu Wallburgu, ki je bil tožen radi goljufivih dolgov. Wallburg je bil oproščen, ker se je po priči notarju Gassnerju izkazalo, da je bil toženec opravičen misliti, da dobi iz cesarske blagajne denar. Notar Gassner je izpovedal, da se je kot Wallburgov zastopnik pogajal z merodajnimi člani dvornega maršalskega urada, tako z grofom Czirakyjem in z dvornim svetnikom Kubaškom, kakor tudi z ministrom grofom Goluchowskim, z ravnateljem kabinetne pisarne bar. Schiesslom, s sekcijskim šefom Königom in z ravna teljem uprave rodbinskega premoženja cesarske hiše, baronom Chertkom. Notar Gassner je za Wallburga zahteval 400.000 gold. Baron Chertek je rekel, da je to sicer precej velika svota, da pa bo storil, kar je mogoče, da se stvar uredi. Priča je potem povedal, da je zanimanje za to stvar na dvoru začelo pojemati, čim so se začeli časopisi baviti s tem, da so Wall-burgi otroci nadvojvode Ernsta. ' Velikansko poneverjenje. V Budimpešti se je zgodilo senzacionelno poneverjenje. 221etni davčni praktikant Kecskemety je odnesel 588.000 K. Kecske-mety se je že dolgo pripravljal, da izvrši kako defravdacijo. To kaže okolnost, da je uničil vse svoje fotografije. V petek je Kecskemety dobil nalog, spremiti davčnega slugo, ki je nesel 588.000 K v državno blagajno. Na potu je Kecskemety slugo odposlal z nekim pismom. Sluga pa mu je izročil denar, da ga nese v državno blagajno. S tem denarjem jo je Kecskemety popihal. Neki redar ga je videl peljati se na kolodvor in tudi s Pragrskega je Kecskemety poslal neko brzojavko, a vse zasledovanje je bilo doslej brez vspeha. V soboto je peitanska policija poslala 118 detektivov na razne strani, da zasledujejo mladega, a kakor se kaže, izredno talentiranega zločinca, a v obče se misli, da Kecskemety sploh ni zapustil Budimpešte, da se je peljal na kolodvor le, da bi policijo premotil, sicer pa da je še vedno v mestu skrit. * Napadena izpraševalna komisija. Iz Budimpešte poročajo, da je bila 14. t. m. izkušinja 20 juristov, med katerimi jih je padlo 18. Ko se je to ju-ristom povedalo, je stopil jeden izmed njih pred komisijo, jo surovo ozmerjal ter položil na mizo revolver. Škandal je bil velikanski. Književnost. — Anton Foersterjeve ,,Cecilije" je pošel sedaj tudi drugi del in se torej ne more več naročevati. Družba sv. Mohorja bo priskrbela pa ponatise k tudi tega dela, in sicer s popravljenim besedilom itd., da se bo ponatisek drugega dela ujemal s ponatiskom prvega. — Ponatis »Cecilije I. del« pa je zdaj dobiti v družbeni tiskarni. Najboljše je, da se pri naročilih pošlje denar takoj z naročilom. Kdor je to knjigo naročil, a denarja še ni poslal, naj to stori sedaj, in se mu potem takoj dopošlje. »Cecilije I. del« velja: za ude broširan iztis 1 krono, v prt vezan 1 krono 80 vin., v polusnje 2 K. Za ne ude in po knjigarnah broširan iztis 1 krono 40 vin., v prt vezan 2 K 20 vin., v polusnje 2 K 40 vin. Poštnine je za posamezne pošiljatve plačati 30 vin. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 18. novembra. Cesar je sprejel posl. Gniewosza v avdienci ter se je pri tej priliki bridko pritoževal, da parlament ne deluje, kakor bi bilo želeti. Cesar je rekel, da bo na vsak način potrebno, premeniti državno-zborski opravilnik in se jako neugodno izrekel o tistih nemških strankah, ki hočejo še Vsenemce prekositi v šovinizmu. Dunaj 18. novembra. Vlada se je odločila storiti še ta teden vse korake, da se pojasni parlamentarni položaj, zajedno pa naznanja, da nastopijo vse konsekvence, ako bi njeno prizadevanje ne imelo uspeha. Dunaj 18. novembra. Včeraj so imeli Nemci v Brnu in v Olomucu dva shoda, na katerih so grmeli preti ustanovitvi češkega vseučilišča na Morav-skem. V Brnu je govoril posl. d Elvert, v Olomucu posl. Primavesi. Oba sta grozila z obstrukcijo, če se ustanovi utrakvistična univerza in sta zahtevala, da se ustanovi nemška univerza na Moravskem. Lvov 18. novembra. Leta 1890 je bil radi vohunstva in udeležbe pri tatvini vojnih črtežev v poslopju ženij-skega ravnateljstva neki Robert Stiller obsojen na štiri leta težke ječe. Stiller je kazen prebil, potem pa izposloval revizijo svojega procesa Revizijska obravnava je trajala od ponedeljka do sobote. Sodišče je razsodilo, da Stiller ni kriv, da je po nedolžnem sedel štiri leta v ječi. Državni pravdnik se je proti temu pritožil. Carigrad 18. novembra. Na mesto umrlega Halil-Rifaat paše je imenovan Kučuk Said paša velikim vizirjem. Narodno gospodarstvo. — Banka Slavija. Iz poročila življenskega oddelka posnemamo, da se je od 1. januvarja do konca avgusta 1901 predložilo 4039 ponudeb za zavarovani kapital K 11,417.770. Od teh ponudeb je bilo sprejetih 3389 pogodeb za kapital K 9,617.610. V tej dobi se je izplačalo članom, ki se doživeli pogojeno dobo, kapitala K 237.270., dedičem po zamrlih članih pa K 619.10868. Jasno je vsled tega, da življenski oddelek tega proslulega češkega zavoda čimdalje mogočnejše napreduje, in da življensko zavarovanje opravičuje zaupanje, katero ima občinstvo, kateremu se je omilil, do njega. Rezervni fondi znašajo koncem leta 1900 K 22,152.966 22 h. Slavija kot vzajemen zavod deli ves čisti dobiček članom. Dosedaj je bilo te dividende izplačane članom K 812.29184 Zahvala. Vsem vel ocenjenim damam in gospodom za mnogobrojne in preprijazne čestitke, katere so mi poslali ob priliki 25Ietnke mojega službovanja v Višnji gori, izrekam na tem mestu svojo globoko in najprisrčnejšo zahvalo. Janko Skerbincc. nadučitelj. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 28. Dr. pr. 1137. V torek, 19. novembra 1901. Prvikrat v sezoni: aci. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih. Po Jurčič-Kersnikovem romanu dramatizoval Fr. Govekar Godbo zložil V. Parma Režiser A. Veroväek. Ka-pelnik B. Tomas. Bivaka m edpr« »t> 7. vi. — Zftfetok »i V',8. vi. — [iiK ck 10. tri. Pri pndstavl sidelnji orksstsr si. c. m kr. pati. polka Leopold II. ti V. Prihodnja predstava bode v Četrtek, 21. novembra. Zagreb, 30. aprila 1901. Gg. Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica prva kranjska tovarna testenin, Gospod J. Weiser je prejel danes odposlane makarone ter Vam moramo izreči (1727-15) ■ VI največje Dunajska bona dne 18 novembra 1900. Skopni drtavni dolg v notah .... 88*85 Skopni drtavni dolg v srebru .... 98*70 avstrijska zlata renta.......118 60 Avstrijska kronska renta •*/, .... 93 60 Ogrska Blata renta «•/........ 118 — Ogrska kronska renta 4\.....93 06 Avstro-ograke bančne delnice .... 1613 — Kreditne delnice........ 626 75 London viöta..... .... 83935 Nemäkj državni bankovci za 100 mark . 117'15 80 mark .... 23 42 BO frankov...... .19 06 Italijanski bankovci . .92 70 0 kr. cekini |J 31 Zahvala. Za nebrojne dokaze prisrčnega sočutja ob bolezni in smrti svojega dobrega, dolgoletnega gospodarja, blago-rodnega gospoda Nikolaja Hoffmana-a nožarja in orožarja, izdelovalca ranocel-nišklh instrumentov, ladtnika mnogih svetinj za zasluge, člana mnogih znanstvenih društev itd. za krasne pok K »njene vence in za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku dragega ranjkega izrekam vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem naj-iskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 17. novembra 1901. (2525) Marija Kalan. ^jukr-jcvvrcbc Najbolje učinkujoča ielszo-irsenisti voda proti slabokrvnosti, iensklm boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah*' IIK Ml I i* MATTO^I, IkuiiHj. c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik. priznanje kajti blago je v istini izvrstno. Prva zagrebška agenturna zadruga. Meteorologično poročilo. VUlna ud moi)«m SO«-8 ta. Prida" i zračni tlak 786-0 bb. Stanje! *£> Čas opa-1 baro- §, > zovanja ; metra g cs v mm. £S Vetrovi Nebo i" 16 IfczvečerJ 17 7. zjutraj 2. popol. 730 7, 15 5 p.m.jzah. del. jasno S j g 7410 5 5 sr. j vzhod j oblačno ^ 744 7 j 3*2 si. svzhod oblačno Ijjj , 19. zvečer 18. j 7. zjutraj „ 2. popol. 746 0 743 0 741*7 31 si. svzhod oblačno j S 2 4 si. svzhod! oblačno ! 52 si. jug del. oblač. *C Srednja temperatura sobote in nedelje 121* in 3 9°, normale: 3 5° in 3 2°. Posestvo v obljudenem kraju z več obrti, s čistim letnim dobičk om 5—6000 kroii| je s fundusom za 80000 kron na prodaj. Potrebno je 40000 kron. (2438— 6" Vprašanja pod šifro posestvo št. 80" na uprav. »Slov. Naroda«. Veobleke. • L Mikuscti tovarna dežnikov Ljubljana. Mest n i trg. w J{ugon J}a;u/c kancelist c. h^r. državnih Jelsjnic Jelica JJaju/c rojena Modrijan poročena. (2490) Trbi$ Planina dne 18. lisiopada 1901. Mesto > sni., -a Jy /trajne lire s cveticami pri T koncertu „Glaso ene J/(atice" bodi najtoplejša zahvala. M D (2521) *rV mm^' Svarilo! Naša prejšnja dekla Marija Ogrinc naredila je na naše ime dolgove. Naznanjava, da za te nisva plačnika. (2523) Emanuel in Ana Josin. Zasebni uradnik z lepo In hitro pisavo, verziran v vxeli pisarniških stvareh, dober il»«r in Izvežban v slovenski in nemški MtenoarraflJI. išče službo. Ponudbe pod „zaaebnl urndnllt*» na na upravništvo „Slov. Naroda". (2526- 1; Penzijonist ne prestar, nekol'ko praktično izobražen, se sprejme v službo, v kateri bi opravljal posel hišnega oskrbnika in hišnika. Ponudbe pod „oskrbnik" na uprav ništvo »Slov. Naroda«. (2476—3) Špcijaloa trgovina za tavo Edmund Kavčič f Ljubljani, Prešernove ulioe, nasproti pošt« priporoča kavo Santos dobrega ukusa po gld. 1*— kilo »llarlierrv aromatično- krepkega okusa.....„ 1*40 „ p Plraldy najfinejega okusa „ 160 „ Poštne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno rspeeerlJeUo blaijo v najboljši kakovosti (13-226 Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trl«lava". mlad, dobro izvežban specerist, želi pre-meniti službo z novim letom. Cenjena vprašanja na upravništvo «Slov. Naroda«. (2524—1 Gospodična nemškega in slovenskega jezika v besedi in pismu in stenografije zmožna, se takoj vsprejme za ase-kurančno pisarno v Gradcu. Ponudbe pod „Sichere Existenz" upravništvu „Slov. Naroda". (2522> Založena 1847. fcfr -^Založena 1847. jj^. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Na Najvišje povelje Njega c. in kr. apost. Veličanstva. XXXIV. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v tustranski polovici. Ta loterija;. edina, ki Jc na Avstrijskem dovoljena po postavi, obsega 16.404 dobitke v gotovini, v skupnem znesku 442.900 K. Glavni dobitek: 200.000 kron v gotovini. Sreökanje se vrši nepreklicno 12. decembra 1901 DÖST Sreöka stana *i krono. Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., sprednja Zollamts-strasse 7, v loterijah, tabačnih trafikah, davkarijah, brzojavnih in železniških uradih, me-nalnicah i. t. d. Načrti Brečkanja za kupovalce brezplačno. (2398—5) Srečke se pošiljajo poštnine proste. C. kr. dohodna loterijska direkcija. Oddelek za državne loterije. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o ■ i p N o 11L Lastnina in tisk »Narodne tiakarne«.