178. številka. Ljubljana, v soboto 5. avgusta 1899. XXXII. leto Iahfja vsak dan aveear, iaimftt nedelje in praaaiks, ter velja po polti prejeman sa avetro-ogerske dežele aa vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld, za Četrt leta 4 gld, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano bres polujanja na dom aa vae leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račina se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuj'e delele toliko več, kolikor poitnina anala. — Na naroCbe, bres istodobne vpoliljatve naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr, Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, Ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravni It vu naj M blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegovo ulice &t. 2, vbod v apramiStvo pa s Kongresnega trga 6t. 12. Teleion hI. 3-4. Zaslužena kazen. V Četrtek se je pri veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki izvršila moralna justifikacija. Kurat Koblar, dolgoletni blagajnik te družbe, ni bil več izvoljen v odbor, dasi so njegovi maloštevilni somišljeniki napeli vse moči, in so šli zanj z vso strastjo v boj. Kurat Koblar je bil dva dni pred veliko skupšfiino izjavil v .Slovencu", da ne kandiduje več v odbor in da bi odborni-štva ne sprejel, tudi če bi bil izvoljen. Toda ta izjava ni bila resno mišljena, ta izjava je bil samo manever, kakor je pokazala velika skupščina. Koblar je trdno upal, da s pomočjo nahujskane izven-kranjske duhovščine pride zopet v odbor, in bi bil v slučaju zmage tudi sprejel izvolitev, dasi bi bil s tem zanesen v družbo razpor, in dasi mora družba tisti trenotek propasti, kakor hitro jej slovenska liberalna stranka odtegne svojo pomoč. Družba bi prej pogrešala podporo vseh drugih strank, samo podpore naše stranke ne more pogrešati niti za trenotek. Koblar jeva upanja so se izjalovila. Ptopadel je pri volit vi, in razmeroma ogromno število glasov, katerih Koblar ni dobil, govori vsakomur razumljiv jezik. Te številke svedočijo, da je Koblar, ki je od katoliškega shoda zavzemal v družbi jako odlično mesto, izgubil vae simpatije in da nima nikake zaslombe več. Nihče ne taji, da je Koblar za družbo marsikaj storil, a če je bil vzlic temu pahnjen iz odbora, zgodilo se je to vsled tega, ker so družbini člani prišli do prepri • čanja, da ta mož ni ved vreden, da bi sedel v odboru prvega narodnega društva, v katerem je združeno vse slovenstvo, v kateri spadajo politično nekompromitirani možje, ki vživajo pri vseh strankah, če že ne posebnih simpatij, pa vsaj osebno spoštovanje. Kurat Koblar pa je zaigral tudi osebno spoštovanje, in to ravno tistih krogov, kateri s svojo požrtvovalnostjo omogočajo družbi njeno blagoslovljeno delovanje, in zato je moral pasti. Pravorek velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda je obsodba tiste politike laži, nizkega obrekovanja in podlega zasramovanja, katero zastopa „Slovenski List" in njegov urednik Koblar. Vrhniška skupščina je v imeni naroda izrekla o tej politiški infamnosti svojo sodbo in je zaradi nje postavila kurata Koblarja pred duri, kajti prav ta politika je vzrok, da smatrajo družbeni členi kurata Koblerja osebno nevrednim, da bi sedel v odboru najvaž nejše narodne družbo, prvega društva v celi naši narodni organizaciji. Ta kazen je sicer jako kruta, saj je ž njo kurat Koblar ponižan, osramovan in ožigosan pred vsem narodom, pred vesol-nim slovenstvom, ali zaslužena je v polni meri. Taki značaji, kakor Koblar, ne smejo zavzemati nobenega javnega mesta, njim se ne sme zaupati nobena taka javna funkcija, katera bi jih opravičevala, nastopiti in govoriti v imeni vsega naroda in vsled katere bi mogli veljati za narodove zaupnike. Koblarju je s tem izpodnešena glavna zaslomba pri vsem njegovem delovanju in nehanju. Kot blagajnik družbe sv. Cirila in Metoda je nekaj bil in je nekaj repreže nto val — zdaj je samo še kurat in urednik obskurnega .Sljvenskega Lista", kot tak pa naj uganja kar hoče. Srbija. Zanimivo vest prinaša dunajska „Information", vest, katera bi nas vzrado-stila, ako bi vedeli, da je resnična in ute-meljena. „Information" poroča namreč, da seje mej Rusijo in mej Avstrijo doseglo porazumljenje glede sedanjih razmer v Srbiji in za slučaj, če bi politika nasilstva in osvete sedanje srbske vlade imela resnejše posledice. V takem slučaju hočeta obe državi skupno postopati, vsled Česar so popolnoma izključene mejnarodne zmešnjave, ki hi mogle nastati vsled srbskih razmer. Isti list pa tudi poroča, da se je v tem dogovoru mej Rusijo in Srbijo vpoštevala tudi okolnost, da postanejo potrebne jako važne personalne premembe na najviš jih mestih v Srbiji, četudi je pre-meraba dinastije izključena. „Obrenovičev ni možno zadrževati — se končuje poročilo „Information" — ako se hočejo sami pahniti v pogubo ali za to je možno skrbeti, da ne potegnejo Srbije za seboj in da ne skale miru v Orientu in s tem miru v Evropi. A za to je skrbljeno." To naznanilo pomeni, da sta se Rusija in Avstrija za gotove slučaje domenil i glede odstranitve razkralja Milana iz Srbije, torej glede odstranitve vzroka vseh bojev in nemirov. Z Milanovo odstranitvijo bi se razmere kmalu obrnile na bolje, ako bo kralj hotel uvaževati dejanske razmere, in zato bi se resnično veselili, če bi se ta vest obistinila Potrjena doslej še ni, in oficiozna glasila naše vlade „Polit. Corr.", „Pester Lloydu itd pišejo še vedno tako, kakor je Milanu koristno, in prikrivajo resnico, kolikor je mogoče. Milan sam se vede tako, kakor bi vedel, da se mu ni bati ničesar. Dokler je samo Rusija nasprotna Milanu, dokler samo ona ovira njegovo počenjanje, dotlej se mu ni ničesar posebnega bati. Le, ako bi se Rusiji pridružila tudi Avstrija, bi bilo konec njegovemu paševanju Zdaj dela Milan tako. kakor bi imel zagotovilo, da Avstrija ne dopusti ruske intervencije v prid rusofilskim radikalcem, ali kakor da je — zblaznel. Tudi slednje je mogoče. „N ovoje Vrem j a", veleresen list, poroča namreč, da se pri Milanu pojavlja delirium treraens, in da vidi povsod strahove. Ugovorov in nasvetov ne trpi nikakih. Vsaka besedica ga razdraži do skrajnosti, če mu ministri kaj nasvetujejo, jih meče lastnoročno Čez prag. Ministri prenašajo vse to, ker se boje, da jih Milan sicer v ječo vrže. Tudi kralj Aleksander se ne upa ugovarjati. Milan kontrolira celo kraljevo korespondenco. Oni dan je kraljica Natalija poskusila posredovanjem gospdč. Katičeve poslati kralju zaupno pismo. Milan je to pismo izteknil, in tisti dan je bil v konaku pravi sodnji dan. Kdaj pridejo „ zarotniki" pred naglo sodišče, še vedno ni določeno. Bržčas ne prej, dokler ne dobi Milan potrebnih krivih prič, in dokler mu njegovo policija ne iz-gotovi potrebnih falsificiranih pisem. Mej tem se pripravlja na veliko prevaranje javnega mnenja vse Evrope. Od avstrijske vlade podpirana „Polit. Corr." je naznanila, da bo obravnava proti zarotnikom javna, in da bodo k njej imeli pristop poročevalci domačih in inozemskih listov. Verjamemo , da bodo imeli pristop tudi žurnaliati, — a kateri V Neodvisne žurnaliste je Milan vse iz Srbije iztiral, ostali so samo ljudje, ki so od njega podkupljeni. To pa ni vse jedno, če imajo v sodno dvorano pristop samo Milanove kreature ali tudi neodvisni in resnicoljubni časnikarji. Očividno je, da je zdaj Milan se odločil za novo taktiko. Njegovi časnikarski hlapci so nukrat postali jako molčeči. Menda hočejo s tem, da ničesar ne poro čajo, odvrniti evropsko pozornost od Srbije, a kadar zaspi zanimanje za usodo srbskih radikalcev, tedaj se bode nad temi kar nagloma izvršila smrtna obsodba. V tem morajo trpeti v ječah. In prav najodličnejši srbski sinovi so zaprti v vlažne sraradljive podzemske luknje, vko-vani v železje tako, da morajo noč in dan na tleh sedeti. Kako grozovite so te ka-semate, se ne da popisati; kak utis narede na Človeka, to kaže naslednji slučaj ! Dolgoletni dragoman pri ruskem poslaništvu v Bukureštu, Jakobson, je svoj Čas vkradel važnih aktov in jih prodal Stambulovu. Od tedaj se je brez pokoja potikal po balkanskih krajih, vedno v strahu, da pride v roke ruski policiji. Srbska vlada je tedaj hotela izkazati Rusiji uslugo in je Jakob-sona, ko je prišel v Beligrad, aretirala in ga zaprla v kasemato pri policijski prefekturi, zajedno pa o tem obvestila ruskega poslanika. Ta je hotel govoriti z Jakob-sonom in je šel na policijsko prefekturo. A ko je v kasematni ječi videl vklenjenega starca, ko je videl, da carlja voda od zidov, da vlada v celici tak smrad, kakor LISTEK. Iz mladeniških dnij. (Iz svojih spominov spisal O. U. V.) Dulce eat desipere in loco. Bilo je v tistem času, ko smo se pri starejših gospodih še manire učili. Zbirali smo se vsak večer pri daftioi dobrega piva ali pa nič slabšega istrijanoa v sloveči gostilni pri Tinetu. Ko smo vstopili na prijazni vrt, so bili naši gospodje učitelji vselej Se zbrani. Seznaniti hočem cenjene gospode čitatelje le z nekaterimi najvplivnejšimi. Prvega imenujem doktorja T. K. C, ki je predaval vsak večer o večni resnici, da pride za vsakim veseljem žalost In dokazov mu nikdar ni zmanjkalo: vsak večer ae je izvedelo kaj novega o tam ali onem »mladeniču", kar je jasno pričalo, da ima gospod doktor prav. Danes je padel ta mladenič s kolesa, jutri zopet ae je oni pri takrat povsem novi igri „lawntennis", katere sedaj seveda več ne igramo, ker ni moderna, svil roko ali nogo ali pa je dobil žogo v lice, namesto pod lopar. Drugi slavni učitelj, „oberflnesar" imenovan, nas je — aeveda le teoretično — učil rasnih eksotičnih iger, pripomnil pa vtelej vesj«o, da i»iiiJtdenJ0eA prejpovedane. Samo enkrat ga je prekosil „mladenič" Ivanček, ki je prinesel iz Gradca igro .Poker", katera pa takrat, žal, še ni spadala pod kazenski /.ikon. „Oberfinesarju" se imamo tudi zahvaliti, da smo se — četudi le na papirju — seznanili z raznimi finimi novotarijami in secesionist ični mi napravami večjih mest, katere so mu bile znane od popotovanja po razstavah. Enkrat nas je celo sam peljal na veliko razstavo „1. bohinjskega društva za priredbo ukusnih jedil in finih pijač". Tretji gospod učitelj, plemeniti čina, pa je bil nekoliko v nasprotstvu s prvima dvema; trdil je namreč, da je jedino veselje, katero je vredno življenja, kolesarjenje, in da za tem veseljem sploh ne more priti žalost. Ko nam je „oberflnesar" pravil o novih avtomobilih, katere je videl v Pariza, tedaj bi bilo prišlo kmalu do razpora, da ni posegel vmes slavni profesor Kari in nas prepričal, da nima niti „oborfinosar" niti čina prav. Roma locuta est. Mtadeničev nas je bila sedmorica; da jih ne izdam — sedaj so, izvzemši mene, že vsi poženjeni, in Bog ve, kaj bodo ž njimi naredile boljše polovice, ako izvedo za te mlade grehe? — imenoval jih bodem le po priimkih: »Ivanček", .plavi lev", .črni lev", „Commerzienrath", .Anglež", .gentli-mentli" in „indijski knez Oh.." - Včasih ao se v to dražbo izgubili tudi le dragi mladeniči, kateri pa niso imeli priimkov, in jih zato ne morem imenovati. Samo jeden ima še priimek, posetil pa je našo družbo le enkrat, ko se je kuhal „ameri-Čanski* golaš. Sicer je moral v Gradcu \Vagnerjeve opere Študirati in — korigirati. Naša sedmorica se je torej spet enkrat sešla pri Tinetu. Prav za prav ne; bilo nas je le Šest s priimki, kajti Ivanček je bil takrat iz principa soliden in se je vsak večer peljal s kolesom v bližnjo vas spat. samo da bi ušel krokcm. Nadomestil ga jo pa za tisti večer mladenič brez priimka, recimo mu „ta mali". Tako nas je bilo torej vender-le sedem. Ko se ob uri vzdignejo gospodje „profesorji", ostali smo sami. Izpili smo še jedno steklenico finega črnega istrijanca in haj d na pot f Kam? Ker nas je pot ravno mimo peljala, napravili smo slamnatemu vdovcu, doktorju Arturju, divno podoknico. Pelo nas je vseh sedem znano serenado: „Mrzla zima mrazi me!", katera ima to posebnost, da se končni „mo" lahko v raznih tonih, dolgo ali kratko zapoje. Ginjen nas je pogledal z okna in se nam zahvalil s krilatimi besedam: „Otroc\ spati" Mi smo sicer vedeli, kako navdušen je bil ta doktor za novejše pesniške proizvode, vender pa amo uvaže* vali njegovo zaspanost in a ozirom na to preprečili, da mu nI jeden iamej nas de- klamoval pesmi „Zima srebrna, zdrava nam, zdrava", ter se podali—ne spat, pač pa v „Nemškon.irodno kavarno" (slovenske takrat v našem mestu še ni bilo) ... Uzrok, da so so nam takrat vsiljevale pesmi o zimi, je pač ta, da smo živeli v oni dobi, v kateri so bile zime navadno tople, poletja pa deževna; bilo je ravno poletje, koncem julija. PrišedŠi v kavarno, zasedemo zadnjo sobo Tam se lahko bijejo nekrvavi boji. ne da bi nas Čuli na cesto. Samo enkrat nas je nasproti stanujoča Šivilja zatožila dra-žestnim gospodičinam, češ: .Kakšni lumpi so!" — Naročili smo „rundo" pristnega benediktinca. Dragi benediktinec I kolikokrat si me v prejšnjih časih navduševal; sedaj pa je vse pozabljeno in pokopano! Večnaja ti paraj at! — Najprej se vzdigne nerodni „Com-merzi'inrath", nervozno viseč si brke in „drži" govoranco slovenski domovini, kateri veljaj vsaka tretja napitnica Nerodno se vsede in pri tem polije kozarec benediktinca po najmodnejših hlačah. Intakra^j smo se spomnili za hip vsi dr. T, K. C, da pride vselej za veseljem žalost. Nato se poje troglasno zbor „Liepa naša domovino"!'» (Druzega basa ni bilo med nami I) Za njim ae dolgo ne oglasi nihče. Polagoma pa smo izpeli vse svoje himne: aQoando parto.. .*, v kakem kanala za odvajanje fekalij, usmilil se mu je jetnik, in Sel takoj k policijskemu prefektu in naročil, naj Jakobsona izpuste, Češ • Rusija mu je vae odpustila. Jakobson je 5e tisti dan odpotoval v Pešto, a dasi je njegov zapor trajal le nekoliko dni, je tako vplival na njegovo 7dravje. da je nekaj tlni po prihodu v Pešto umrl. Med tem, ko trpe v teh ječah možje kakor Pašic, Taušanovic, Nikolic" in drugi, je Mvši general in poslanik Sava Offljftd odpotoval v inozemstvo. To je v celi Srbiji napravilo najmučnejši utis, razveselil se je tega samo — Milan Ta ni pričakoval, da se vrne Graic iz Petrograda v Srbijo. A ko se je to zgodilo, napel je Mil in vse sile, da ga spravi iz dežele. Čast in prepričanje sta mu pač velevala, da ostane, da je njegovo mesto v sodni dvorani, kadar se bodo sodili njegovi osebni prijatelji. Milanovi pristaši so njega prav tako dolžili, kakor druge. Milan ga je odstavil in degradiral, ker je pisal prof. Vesniču pismo, ki ni laskavo za Milana. Vesnic je v ječi, ker je to pismo sprejel, Gruića pa, ki je to pismo pisal, se Milan ni upal dotakniti, pač pa je dosegel, da je zapustil Srbijo in pustil svoje somišljenike na cedilu. Trdi se, da se je vdal prošnjam svoje žene in svojih otrok. To je psihologično sicer umevno, ali politične preteklosti Save Gruića to ni dostojno. To sta Pasie in Taušanovic vse drugačnega značaja! Ko jima je Milan ponudil svobodo, če zapustita Srbijo, bi si bila lahko rekla: Saj to lahko obljubiva, a o ugodnem trenotku se vse deva na svojo besedo, kakor se je vsedel razkralj Milan. Ali Pasic in Taušanovic tega nista storila, nego kakor cela moža ponosno odbila Milanovo ponudbo. Ostala sta v ječi — Sava Gruic" pa je šel v Italijo. Škoda zanj I _ V IJublJtt"!« 5. avgusta Slovenci in Poljaki. Glasilo poljskega kluba .Czas" zavrača tržaško .,Edinost", ker je pisala, da je zveza Čehov in Jugoslovanov s plemiškimi zastopniki poljskega naroda nesrečna politična napaka ,Czas'' pravi, da nima .Edinost' o poljskih razmerah niti pojma. Poljaki niso nikdar izrekali svoje sodbe, ali so slovenski poslanci sposobni in upravičeni, zastopati svoj narod, zato naj ima tudi „Edinost" nekaj takta. Odkar se je ustanovila sedanja večina ni zinil poljski klub niti ene besede proti Slovencem, slovenski poslanci pa ba lansirajo vedno med večino in med izstopom ter groze vsak hip, da izstopijo. Poljski klub je vedno lojalno in s saraoza tajevanjem (I) podpiral narodne zahteve svojih zaveznikov in zlasti Slovence je jako rad podpiral že za Taaffejevih časov. Slovenci naj torej nehajo vedno groziti in približevati se opoziciji, kajti prav Slovenci so najbolj navezani na večino, brez katere ne dobe nikjer prostora. Slovensko časopisje naj torej neha dražiti posamezne dele sedanje večine! Češki rsdikslci in novi davki. „Radikalni Listy" zavračajo očitanje načelnika češkega kluba, dr. Engela, da .Svetega Miklavža cirkuca . . (v molluj, „Mila, mila lunica", iz „ Lohengrina": .Nikdar ne povprašavaj ..." in slednjič „Bienen-haus-koračnico" s spremljevanjem pestij po mizah. Ta je navdušila „črnega leva", da se je dvignil: .Messieurs, je crois mainte nant ..." in govoril francosko .rieč". Daleč pa ni prišel, kajti ko se je zmotil in rekel ,nous faiserons" namesto „nous fairons", zadoneli so mu nasproti burni klici: „Ab-basso proditor chi fuge", „vive la republique" itd. — tako, da je moral obmolkniti, kakor slavni dr. Opeka na skupščini na Vrhniki. Dolgo pa ni molčal; misli so mu vrele na jezik. Zopet se dvigne in govori govoranco v stilu visoke berolinske osebe: .Kamera-den! Unsere geehrte Versammlung, hurrah, hurrab, hurrah". Urnebesni „hurrahklici" zadone po kavarni. Ker smo bili že pri deseti rundi, je umevno, da se je tudi ,,plavi lev" vzbudil. Oba .leva" stopita na stol, vzameta v roke po jedno čašico no v ona točenega „nogozlo-milca", in trčita — stoječa v „Cavaller;j-Habtachtstellung" — na ono, eh, kar ljubimo. Seveda smo se vsi odzvali. Da bi bil ta ali oni mojih kolegov takrat vedel, n a kakšno Ksantipo je izpil svojo čašico do dna, to ae pravi „ex"l — Sedaj pa je postal tudi „indijski knez Gh. •siten in je pričel, hripavo govoreč podpirajo češki radikalci s svojim nasprotovanjem nagodbi in novim konsumnim davkom obstrukcioniste, sovražnike Čehov. „R L." pravijo, da niso smatrali radikalci sedanje vlade nikdar za svojo; Thunova vlada ni storila ničesar dobrega, njena po litika čakanja Čehom zelo škoduje, in narod izgublja zaupanje v svoje poslance Število sovražnikov narašča Kaj koristi češkim narodnim manjšinam, da vladata na Dunaju Thun in Kaizl? Vsak manipu-lacijski uradnik in vsak nemški listič ima več vpliva kakor Češki poslanci s Kaizlorn vred, ako treba storiti kaj za češke rojake na nemških tleh Zakaj ne izpolni vlada 20 čeških postulatov '? Zakaj ne uporabi Kaizl § 14. tudi v interesu češkega naroda? Toda Kaizl skrbi le za avstrijske finance. Čehi niso dosegli svojih pravic, obljube se jim niso izpolnile, in zato naj prenašajo molče še nove davke? Kam naj se zateče narod, ako ga zapuste poslanci in molče na njegove proteste'? Ali ne vidijo naši poslanci, da se socialni demokratje že preveč brigajo za interese čeških rokodelcev ? Ali ne vidijo, da je postala že cela vr*ta naših ljudij mlačna in ogorčena, ker zanemarjajo poslanci gospodarske interese? Schonererjanci — Bismarcku spomenik. Schonererjevo glasilo .Unver-f a 1 s c h t e deutscheWortettso prinesle poziv, naj se začne nabirati za Bismarckov spomenik, ,der des Volkes Grosster und Besterwar." Spomenik naj govori še poznim rodovom, da so bili njihovi predniki polni nemške zvestobe in nemške hvaležnosti. Bismarckov spomenik naj bo dokaz, da so veliki borilci za nemško čast in velikost last vsega nemškega naroda. „Das ostin;lr-kische Bismarck-Denkmal soli lautlos spre-chen von der briiderlichen Zusammenge-hOrigkeit a 11 e r Deutschen. U n s e r ist Fiirst Bismarck, der Siegfried neuerer Zeit, in ihm ehren wir uns und unser Volk". Podpisano je velike število državnih in deželnih po slancev ter mnogo županov, ki seveda dobro vedo, da ta novodobni Siegfried ni pobil zmaja, nego našo — Avstrijo! Vojno sodišče v Rennesu. Javna nova obravnava proti stotniku Alfredu Drevfusu, ki je obdolžen, da je izdajal več let prevažne vojaške tajnosti neimenovani tuji državi, je bila določena za ponedeljek. Ker pa Drevfusova zagovor nika še nista dobila tajnih aktov, se začne obravnava vršiti menda šele v sredo in sicer v veliki dvorani tamošnje gimnazije. Radi zahteve vojnega sodišča je izročilo uredništvo „Matina" vladnemu komisarju 4. junija t. 1. pisano pismo majorja Ester-hazvja, v katerem sam prizna da je spisal bordereau po naročilu svojih poveljnikov. Razen tega pisma je izročilo uredništvo tudi rokopis članka, v katerem Esterhazy sam pojasnjuje svoje razmerje do generalov Boisdeffre in Gonse. Tudi Esterhazv bo zaslišan kot priča. Obravnava bo sicer javna, vendar pa bodo imeli pristop le nekateri, ki dobe" legitimacije. Prostor za občinstvo je prav majhen, ker je večina sedežev namenjenih za žurnaliste. in z rokami agitujoč, dokazovati, kako neznosna sta „Commerzienrath" in pa,.gentli-raentli". Prvi zmerom kriči in je zrel za „Feldhof, drugi pa je naredil to budalost, da se je zavezal, da ne obišče nikdar več nekega gorenjskega jezera, ker se zadnjič ni vse po njegovih ukazih zgodilo. Tudi tega bode prav kmalu treba poslati v „Feldhof1. „Commerzienrath" v svoji neakade mični oliki se je odzval na to malo nepar lamentarično, dočira je hotel „gentlimentli" kot olikan Človek uporabiti silo svojih nežnih ročic, tako, da bi bilo prišlo do odločilnega razpora, da ni posegel vmes zmerom trezni Anglež; že vč,. zakaj je zmerom trezen. Uvažuje" njegove totalno pametno govorjene besede, smo zapustili kavarno. Pod poveljstvom „plavega leva" smo marširali v gosjem maršu po vseh mogočih in nemogočih ulicah našega malega mesta. Pri-šedši pred pošto, smo se vsedli — občuduje" krasne kamne — na stopnice in zapeli sentimentalno: „Lahko noč bi Ti jaz voščil . . .". Tu pa nas je zmotila prodajalka karlovarškib oblatov, kateri gre zasluga, da nismo zaspali lačni. Zaspali smo pa le. Ko smo se zbudili, naSli smo se na obrežju rečice, katera teče še dan danes skozi na* le mesto. Seveda Je sedaj že tudi ^egollrana". Anglija In Tranevaal- Pred tremi dnevi je angleški diplomatski agent izročil v Pretoriji brzojavko, v kateri so baje detajlirani predlogi glede skupne preiskovalne komisije. Razmere so i v Transvaalu i v Angliji jako napete. Najnovejša številka v .Standardu" pravi v članku, ki je prav tako osoren, kakor vsi njegovi članki v zadevi Transvaala, da bo odgovorila Anglija na vsako vtikanje tretje države z ultimatom na naslov Krtigerja. „Boortrekker" pa je prinesel iz peresa poveljnika Viljoena, zastopnika Boercev v Jo hannesburškem okraju, Članek, v katerem pravi, da so Angleži Boerce tekom zadnjih let tolikokrat hudo razžalili, da je Boercem končno pošlo vse potrpljenje. Zato se naj Boerci ne zanašajo več na pogajanja, nego na Boga in na svoje — puške. Dopisi. Iz Smartna pod Šmarno goro, 3 avgusta. Pretečeni mesec prinesla sta .Dihur14 in ljubljanska klerikalna tromba, alias .Slo venec" dopisa iz š mar t na pod Šmarno goro. V obeh ni nič druzega, kakor nekaj iz širokega rokava stresenih laži in nedostojnih sumničenj ter obrekovanj ljudi, katerim do-pisunek niti do kolen ne seže. Takoj v pri-četku se govori o nekem letošnjem žegna-nju, o katerem pa nam ni nič znano. Iskali smo zaman po vseh koledarjih in pratikah, da bi se bil sv. Martin že letos praznoval; treba bo sv. Martina še precej dolgo počakati, do 11. novembra Tonam kaže, daje dopisunek pri sestavi teh dopisov bil zamaknjen, ali pa je morebiti prepogostokrat namakal in ostril svoje duševno stanje s pristnim istrijancem, če ne celo z lahora, katera sta mu bila v pomoč, da je zamogel toliko iz trte zvitih laži in podlega obrekovanja našušmariti. Ta tromba piše o volitvi novega občinskega odbora, poudarjajoč, da je ta sestavljen zdaj iz dobrih krščanskih mož. Za Boga! Do sedaj vendar kaže naša krstna knjiga, da nimamo pri nas druzih, kakor krščanke može, mladeniče, dečke, otročiče, ravno tako dekleta in žene, med katerimi pa je bila tudi taka, ki je bila posebno, če ne preveč, udana svojemu duhovnemu očetu, kar pričajo akti c. kr. deželne sodnije v Ljubljani .... — Razlika med starim in novim odborom je le ta, da je imel bivši občinski odbor štiri odločne, zanesljive može, a zdaj smo pridobili še dva, tako da je zdaj šest mož, na katere se more s sigurnostjo računati in zanesti. To pa je tudi vse, kar se je doseči moglo, kajti če bi se volilo še toli in tolikokrat, bi ne mogel biti rezultat ugodnejši; kjer nič ni, tudi vojska ničesar ne vzame I Ve-ternjakov ne maramo, ker teh se nam tudi pozneje ne bo manjkalo, in če bi jih naša stranka potrebovala, treba bo le s prstom migniti — in tu bodo, a odgovornosti za njih delovanje ne prevzamemo. Trditev, da smo bili poraženi, je torej neresnična, še bolj neresnična pa, da smo popolnoma poraženi. Naš bivši župan izjavil se je odločno, da ne prevzame nič več tega posla, Že takrat, pa so peljale stopnice iz kamna do rečice, situacija — kakor v „Aidi". Marširali smo po stopnicah navzdol in zapeli znani kor . . . Iz te idealne situacije pa nas je zmotila trda roka resnega moža. Gospodje, ako ne bodete mirni, Vas bodem aretoval". Seveda smo postali mirni in Šli k znanemu peku na Stari trg (saj nima samo Ljub Ijana Starega trga!) sveže žemlje jest. To nas je tako okrepilo, da smo pri belem dnevu z junaškim korakom odrinili proti domu. Razšli smo se s pozdravom: „I)a si mi čil in zdrav!" » Sladki spomini! Kje ste ostali? Slavni Nemec, jaz Ti ne verujem, da se nobena stvar težje ne prenese, kakor vrsta lepih dnij...... Marsikomu se bode zdelo, da smo bili razposajenci in brez smisla za višje ideje. Poreče morda: „Jugend hat keine Tugend", toda menim, da ima mnogo bolj prav oni genialni starec, ki je še danes vzlic svojim GO letim bolj mlad kakor marsikateri 25letnik in ki pravi: „Jugend ist eine Tugend" ter klavrno pristavlja: „Wir \verden alt und durara". In jaz se strinjam z njim. Pika. Val O. u. V. da na vsak način odstopi. In sadnji čas, ko ae ga je prosilo, naj bi še prevzel ta posel, se je izrazil, da smatra vsaoega za sovražnika, kdor ga voli. • Gotovo bi bil prodrl, ako bi se bil le pustil voliti, ker volili bi ga tndi P'mičanje, ki so sploh pri teh volitvah odločili. Dobro nam je znan vzrok njegove odklonitve, pa za danes ga zamolčimo, omenimo le to, da ne mara biti kot uradna priča pri raziskavsnju gotovega gnojišča, katerega bomo skoraj gotovo morali preiskati v prihodnji dobi. O tem bo-demo svoječasno te poročali. — Do sedaj Se nismo videli dima vsled zabavljanja gospodov inženerja, nadučitelja in Koširja, a slišali smo že nekajkrat pesem s spremljevanjem citer .Oblačku" v utioi na župnijskem vrtu, katera se je tako milodoneče in zdihujoče proti Ljubljani prednašala, ki se nekako tako le glasi: .Pojdi tje--- do nje---do nje--ah, do nje — —!" Glede žvekljanja, da se stari župan prav liberalno ustavlja izročiti novemu žu panu račune, ali kaj Že — je pa le toliko resnično, da je stari župan založil nad 300 gold, katere je pa obljubil kot posojilo tukajšnji občini do novega leta pustiti, kar je tudi uradno zapisano in sicer iz lahko umljivega vzroka, ker jih novi župan nima na razpolago, dasiravno je pri vseh svojih klerikalnih pristaših deloval za nje, toda brez vspeha. Kako pa naj se razume na-daljni stavek, ki se doslovno glasi: .Pa upamo, da bo prišlo kmalu vse v pravi tir ?a Tu pa naša pamet obtiči. Kaj to pomeni: „v pravi tir spraviti?" Ali se prične takoj z iztirjevanjem primankljaja pri popravi farne cerkve v Šmartnem? Ali se pojasni pri kranjski stavbni družbi nastali račun okroglo 3000 gld? Ali se morebiti dokaže, da ni to bilo v pravem tiru, da se je sedanji krajni šolski svet odločno protivil in tudi preprečil avoječasno namero bivšega predsednika krajnega šolskega sveta, župnika Trčka, da bi oddal gradbo novega šolskega poslopja pod roko za proračunano ceno nad 12.000 gl. kranjski stavbni družbi, ampak je razpisal oddajo potom ofertov ter stavbo v resnici tem potom oddal za 9000 gold. ter pri tem očividno prihranil 3000 gld ? Kaj in kje se hoče v pravi tir spraviti? Pojasnila prosimo!! Mi ga željno pričakujemo in se ne vstrasimo, tudi če ga dobimo v navzočnosti cea kr. žandarmerije, kakor svoječasno pri pregledovanju gotovih računov in pobotnic, katere smo vse v največjem neredu našli. Gotov gospod menil je takrat, da bodo župan in občinski svetovalci zbežali, ko zagledajo žandarje. Toda le ti so prinesli svoje orožje seboj, a — ni-kakih pobotnic in računov, in teh še do danes nismo videli. Časti i čitatelji naj po teh migljajih blagovolijo razsoditi, kdo ae blamira pri nas. Obtjubujerao, da bodemo vedno, kadar se bode kak .Svekljaj" ali dopisunek oglasil v .Dihurju" ali v klerikalni trom bi o naših žalostnih in nesrečno zavoženih zadevah, prišli z resnico, in če treba z dejstvi, nevstrašeno na dan, in ne bomo več tako obzirni, kakor smo sedaj. Naj se to vrši proti komurkoli!! Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. avgusta. — Osebne vesti. Profesor na učiteljišču v Kopru, gosp. M. Kožuh, je premeščen na nemško slovensko gimnazijo v/ Celju. — Računski svetnik pri c. kr. gozdarskem vodstvu v Inomostu, gosp. Ivan Pir-je veo, je premeščen v Gorico. — Češki vlsokošolol ns Slovenskem. Češki visokošolci stopijo jutri na slovenska tla. Prišli so k nam na jug, da spoznajo naš narod, da vidijo našo lepo domovino in da se seznanijo z našimi razmerami. Slovenci jih bodemo povsod vsprejeli z odprtimi rokami, in s čntili iskrene bratske ljubezni Naj bi ta poset utrdil na sorodstvu jezikov in narodnosti ter na skupnosti političnih in kulturnih interesov sloneče češko slovensko pobratimstvo in pripomogel k uresničenju ideje slovanske vzajemnosti. Iz vsega srca kličemo češkim akademikom v pozdrav: Dobro došli ljubi bratje v naši slovenski domovini I — Komers s konoertom priredi akademično ferialno društvo »Sava" češkim gostom v pondeljek 7. avgusta. S posebne prijaznoatl bodo sodelovali gospioa konservatoristlnja Marica Ulrlohova (sopran), "~" fOr Dalja v prilogi. -M Priloga „Slovenskomu Narodu'1 št. 178, dn6 5. avgusta 1899. gospod akademični slikar J. Gtorm (bariton), pevska društva .Ljubljana*, .Slavec*, .Trgovsko pevsko društvo", gospodje pevci .Glasbene Matica* is orkester Novotnv. Vspored: L Oficialni del. 1. D. Jenko i .Naprej*, koračnica, orkester. 2. Neđved: . Popotnikova pesem*, moški zbor, tenor-solo. 3. Sopran-solo, gospodična Ulricbova s spretnije vanjam klavirja 4. Tittl: .Slovanska ouvertura-, orkester. 5.9*. S. Vilbar: s) .Pitaš dalo", b) .Kam', bariton-solo, poje g. J- Germ s »premijevanjam klavirja. 6. A. Jenko: .Slabo sveča je berlela", B. 1 pevec: .Savska", čvetsrospev. 7. Zaje: .Zadnji čas", orkester. 8. Havdrich: .Jadransko morje", molki zbor II. Zabavni del. Vstopnina 1 krona, rodbine plačajo 3 krone. Začetek ob 8. ari zvečer. Členi društev so vstopnine prosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Odbor akademičnega farialnegs društva „Save" vabi ljubljansko občinstvo, da se udeleži sprejema čeških visokošolcev, ki se pripeljejo v nedeljo, dne 6. avgusta ob 11.-uri 12 minut z Gorenjskega v Ljubljano. Društva odkorakajo iz .Narodnega doma" z zastavami in godbo ob poln 11. uri dopoludne. Po Fran Josipovi cesti, Dunajski cesti na južni kolodvor. Savani in druga društva se zbirajo v .Narodnem domu" ob 10. uri. — Odbor sksd. društvo „Sava" vabi starešinstvo in slavno občinstvo Ljubljane, da se udeleži skupnega obeda, ki bode v poneljek, dne 7. avgusta ob 1. uri popoludan v sokolski dvorani. Kuvert 1 gld. 50 kr. — Pevska vaja bode danes ob polu 9. uri zvečer v dvorani društva .Slavec" v .Narodnem domu". Gospodje pevci društev .Ljubljana", .Slavec" in .Trgovskega pevskega društva" se najuljudneje vabijo, da se gotovo udeleže te skušnje. Odbor „Save". — »Glasbena Matica". Nocoj imajo .Matičini" pevci, ki sodelujejo pri koncertu .£ave", veliko pevsko vajo, katere naj se blagovolijo vsi pevci v kolikor možno velikem številu vdeležiti. Zajedno so naprošeni vsi gg. pevci, da se blagovolijo jutri dopoludne vdeležiti sprejema čeških gostov na kolodvoru. — „Slavec" zbira se povodom spre* jema bratov Čehov jutri ob 10. uri dopoludne v .Narodnem domu" v polni društveni opravi, ter odkoraka z zastavo na kolodvor. Povodom, šišenske veselice zbirajo se Členi popoludne ob 3. uri tudi v .Narodnem domu" v polni društveni opravi, odkoder odkorakajo v Šiško k veselici v gostilni .pri Združenji*. Pridite obojekrat v polnem Številu. — Nedostojna komedija. Krščanski socialisti, ki so minolo nedeljo klicali na starem strelišču: „Fej" celi osrednji vladi radi uveljavljanja nagodbe s § 14. in novega davka na sladkor — kar pa je .Slovenec* previdno zamolčal — prirede* jutri zopet shod. Ta shod, ki ga prirejajo v svrho, da protestujejo proti novemu davku na sladkor, je — naravnost povedano — nedostojna komedija, katera jasno kaže, na kako frivolen način se upa klerikalna stranka svoje pristaše delavskega stanu — za norce imeti. Novi davek na sladkor občuti zlasti delavsko ljudstvo, to ljudstvo je z novim davkom nezadovoljno, a da bi se ta nezadovoljnost ne obrnila proti klerikalnim poslancem, zato se mu hoče na posebnem shodu vcepiti mnenje, kakor da so ti klerikalni poslanci z dr. Krekom vred sami odločni nasprotniki novoga davka in popolnoma nedolžni pri tem, da se je ljudstvu naložilo novo breme. Zajedno pa skrbe*, da vlada ne bo teh protestov smatrala za resne. V .Vaterlandu" so namreč naznanili, da se vlada nanje lahko zanese, i n da bodo na jesen z veseljem gl asova lizanagodbene predloge in tudi za davek na sladkor. Iz tega se vidi, da ima jutrišnji shod — katerega pa se iz previdnosti najbrž noben klerikalni poslanec ne udeleži — namen ljudstvo preslepiti in mu nasuti peska v oči, a tako počenjanje se ne more imenovati drugače, kakor nedostojno komedijo. Tako komedijo je pač samo pri nas mogoče uprizoriti, drugod nikjer, ker drugod ni ljudstvo tako kratke pameti, kakor so naši krščanski socialisti. — Kdo Js kriv? V včeraj prijavljenem naznanilu odbora družbe sv. Mohorja je tndi statistično pojasnilo, kako v posa-aamecnih škofijah in krajih narašča ali pada Število družbenih členov- V ljubljanski škofiji je letos kar 149 členov manj. Nikjer jih ni odpadlo toliko. Nam je ta Žalostni pojav razumljiv. Naši duhovniki večinoma ne utegnejo več misliti na tako dražbo, kakorlna je Mohorjeva, kajti kdo bi sicer ustanavljal konsumna društva in hujskal narod proti liberalcem?? — Vrhnieanke In Vrhničanje. Sijajen sprejem, katerega so priredili skupščinarjem družbe sv. Cirila in Metoda vrli Vrhničanje in Vrhničanke, je zahteval od vsakega posameznika nedvomno velikih denarnih Žrtev. Vzlic temu pa so poslali na predvečer skupščine vodstvu družbe sto tak kot novo pokrovi teljnino. Požrtvovalnoat vrhniških rodoljubov in rodoljubkinj je torej res vzorna! — Dodatno k včerajšnemu našemu poročilu naj navedemo še imena onih vrlih gospej in gospic, ki so toli ljubeznivo stregli j gostom na prijaznem hribcu Sv. Trojice ter so nekatere tudi popoldne pri banketu prodajale družbine svetinje in razglednice. Razen že omenjene gospe M. dr. Maroltove so bile tudi gospe: Lenarčič, Gruden, Komotar, Tomšič in Verbič ter gospice: Brile j, Eržen, Kermavner, Lenarčič, Kotnik, Pour, Vernik, Verbič (dve), Teršar, Vidic in Žitko (dve). Tem damam se morajo skupščinarji za vzorno gostoljubje prav posebno zahvaliti, zato pa jim kličejo: Živele! Slava! — Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko. V dragi polovici minolega meseca je to mlado društvo razvilo že prav obsežno delavnost. Podalo je v svojem imenu šest obširnih in utemeljenih pritožb v zadevi poslovanja, konsumnih društev (metliškega, Železniškega, ižanskega in ljubljanskega* različnim društvenim členom je napravilo osem vlog oziroma pritožb v obrtnih in trgovskih zadevah, v 22 slučajih pa je dalo pravne svete. Odbor naznanja tem potom, da izdeluje za svoje člane tudi v vseh davčnih zadevah potrebne spise in pritožbe brezplačno, povrniti je društvu samo kolke. Ta obsežna delavnost že v prvem mesecu društvenega obstanka sve-doči, kako potrebno je društvo in kako velike koristi utegne postati za trgovski in obrtni stan. To spoznavajo tudi trgovci in obrtniki in so že v razmeroma precejšnjem številu društvu pristopili. Najbolje je zastopana Notranjska. Društvo prosi vse člene, naj mu nemudoma naznanijo vsak posamezen slučaj nezakonitega postopanja konsumnih društev in naj navedejo tudi potrebna dokazila, sploh pa naj se zaupno obračajo do odbora, kateri bi rad vse storil, kar bo v korist trgovcem in obrtnikom. Zajedno prosi odbor vse gospode zaupnike, naj marljivo delajo, da pridobe društvu kar mogoče veliko Členov. Odbor. — Iz deželnega šolskega sveta. Imenovan je učitelj gosp.J. Zupančič v Kolovratu za nadučitelja v St. Vidu pri Žil-cah. Učitelj g. Fr. Punč u h na Slapu je premeščen v Vipavo, učitelj g. J. Trošt v Razdrtem pa na Slap. Začasni učiteljici gospodični M. Rupnik v Leskovcu in Iv. Nagu na Vačah sta postali definitivni na svojih mestih, začasna učiteljica v Trnovem gdč. Marija Carnelli pa je imenovana za stalno učiteljico v Hrenovicah. Vpokojen je nadučitelj v Dolenji vasi pri Kočevju g. J. Oz ime k. — Šola v Grahovem se razširi v trirazrednico, šola na Bledu v štirirazred-nico, v Žel i ml j ah pa se ustanovi nova šola. Nagrade za vspošno delovanje na polju vrtnarstva so dobili gg. učitelji: M. Krau-land v Mozlju, K. če sni k v Predoslju in H. Jelene v Božakovem. — Razkol na Goriškem. Res, lepe reči se gode na Goriškem. Na tako nenavaden način izvoljeni novi odbor političnega društva .Sloge" je društvenega odbornika drja. T um o v seji dne 1. avgusta iz društva — izključil in to na podlagi § 4. društvenih pravil, češ, da „ovira dosego društvenih namenov". In dr. Anton Gregorčič je to pokril s svojim imenom ! Po tem junaškem koraku se pač ni čuditi, če ginevajo simpatije za Gregorčičevo stranko. — Češki visokošolci v Celju. Piše se nam iz Celja: Nemčurstvo se kar peni same togo te, da pridejo češki visokošolci v Celje. Slovensko rodoljubno občinstvo se pripravlja, da sprejme češko dljaštvo kar najprisrčnejfle, tako da bo dan prihoda čeških akademikov v Celje prava narodna slavnost. Vsi sloji slovenskega prebivalstva se za to neumorno trudijo, posebno še slovenske dame. Slavnost bode povekSalo odkritje spomenika dičnemu slavistu prof. dr. Oblaku. Opoludne se bodo vsi udeležniki zbrali na sijajnem banketu v .Narodnem domu". Za popoludne je projektovan izlet k razvalinam celjskih grofov, zvečer pa bo koncert v .Narodnem domu*, pri katerem bodo sodelovala vsa narodna društva Upamo, da bo cesarska vlada znala vzdržati javni mir in red, in da bo divjajoče Tevtone znala držati v mejah dostojnosti. — Degradiran in premeščen glavar. Vodja okrajnega glavarstva v Slovenjem gradcu, znani Zoff, se je pri svojem predrznem počenjanju proti slovenskemu prebivalstvu končno vender spodtaknil. Vlada mu je odvzela vodstvo okrajnega glavarstva in ga premestila k politični ekspozituri v Konjice. — Občinske volitve v Zireh. Koliko je bilo vika in krika v klerikalnih listih radi občinskih volitev v Žireh, pri katerih so klerikalci vzlic vsemu naporu, in dasi so poslali Kreka in Brejca in druge svoje generale na volišče, žalostno pogoreli! Tedaj so širokoustno govorili o .nezaslišanih nezakonitostih* in o .nasilstvih", s katerimi so neki naši somišljeniki delali in oblastno so prorokovali, da se vsled klerikalne pritožbe volitev iz druzega razreda prav zanesljivo ovrže. Podali so res pritožbo in se ž nje tudi pošteno blamirali, kajti vlada je pritožbo zavrgla in potrdila volitev. — Neslana reklama. Po prelepo uspeli narodni slavnosti v Tržiču oglasil se je najsrditejši nasprotovalec te slavnosti, kaplan Nadrab, in poskusil izkoristiti vladajoče navdušenje in obujeno narodno zavednost za svoje strankarske namene, a ker se mu to ni posrečilo, je tržiske Slovence prav surovo opsoval, kakor da so sami capini, ki prodajajo svoje prepričanje za čašo vina vsakemu, kdor jih hoče imeti. To neolikano zmerjanje potrjuje, da kaplanu Nadrahu res ni bilo za nič druzega, kakor za njegove strankarske namene in pa za reklamo za njegovo osebico. Kaj ko bi ka plan že enkrat z dejanji pokazal, da mu je res za slovenstvo v Tržiču! Doslej je storil vse, kar mu je bilo mogoče, da slovenstvo oškoduje, in da zatre vsak narodni pojav. Dokaz tega je njegovo strastno nasprotovanje zadnji narodni slavnost'. V Tržiču se je že večkrat mislilo na ustanovitev podružnice sv. Cirila in Metoda, a ta misel se ni nikdar mogla izvršiti. Če je kaplanu Nadrahu res kaj za slovenstvo, zakaj se tega dela ne loti? Na same besede tudi v Tržiču nihče nič ne da — to naj si zapomni kaplan Nadrah! — Iz klerikalnih konsumnih društev. V Mauringovem konsumnem društvu na Igu so imeli oni dan ostro razpravo. V delu so imeli društvenega prodajalca najnedolž-nejšega človeka, ki ga je dobiti pod soln-cem. Ko so ga najeli, jim je mož ponujal za kavcijo hranilnično knjižico, a takrat je niso vzeli, pač pa so to knjižico zahtevali, ko je mož izstopil iz službe. Hoteli so ga celo zapreti v neko sobo, — a župan je bil tako pameten in je vrata takoj odklenil. Mauring je hranilno knjižico zahteval „za toliko časa, da se naredi obračun" in ker se je prodajalec branil — saj je hodil v klet kdor je hotel in saj je prodajalec bil primoran oddajati svojemu nasledniku blago v odsotnosti voditeljev — so dejali, da pošljejo po orožnike. Mož je potrpežljivo Čakal pol ure, a ker orožnikov ni bilo, je dejal, da zahteva za vsako uro Čakanja jedno krono. Komaj je župan to slišal, je dejal: Zdaj si pa prost — in pustil je prodajalca oditi. — Tudi v Loškem potoku imajo konsumno društvo. Dne l(>. maja se je odprlo in prodaja se v njem tudi žganje menda brez koncesije. Minoli mesec je jeden „konzularjev4 imel kosce in je zanje kupil nekaj litrov žganja v konsumnem društvu. Ko so prišli kosci, jim je postavil žganje na mizo in ga hvalil na vse pretege. Kosci so res izpili vsak kozarček, a več ni hotel nobeden piti dasi jih je gospodar silil. Ko pa so kosci odšli, si je gospodar sara nalil kozarček v konsumnem društvu kupljene tekočine, a ko jo je izpil, ni vedel, pri čem da je. Natočil je svojemu kletnemu sinu kozarček te pijače, a ko jo je ta izpil, je dejal: „0če — vode ste mi dali.'1 To je bilo jeze v hiši, češ, kaj poreko kosci, ki so namesto janževega žganja bili postreženi b — vodo. Mož je preklinjal, da se je kar kadilo, preklinjal štacuno in voditelje društva ki prodajajo vodo za žganje, in šel tudi v društvo razgrajat. Ta so se opravičevali s tem, da so se — zmotili' — 6 ud ni ljudje. Iz Trbovelj smo prejeli z velikim ogorčenjem pisan dopis, v katerem se ostro obsoja ondotni župnik radi njegovega postopanja pri pogrebu njegovega služabnika. V Trbovljah je namreč umrl cerkovnik, ki je svoo službo opravljal nad 40 let, a ljudje se jeze, ker je župnik prerevni vdovi zaračunal za pogreb svojega zvestega služabnika trinajst goldinarjev. Tr-boveljci so pač čudni ljudje. Nam se zdi župnikovo postopanje povsem pravično. Kdo pa more zahtevati od njega obzirnosti, ki jih postava ne pozna ? Štirideset let službovanja sem ali tje — to župnika ne veže čisto nič, in siromašnost vdove tudi ni noben vzrok, da bi se moral župnik odpovedati svoji pravici do plačila. Račun sam pa se nam tudi ne zdi previsok. Kaj mislijo Trboveljci, da bo župnik zastonj imel nagrobni nagovor, kakor ga je imel pri pogrebu svojega cerkovnika, in v katerem je tako dobro šibal one, ki le za denar skrbe, na dušo pa pozabljajo? Tisti časi, ko je bilo na svetu še kaj zastonj, so že davno minuli, zato, dragi Trboveljci, nikar se jeziti! — „Slovensko zidarsko in tesarsko društvo" priredi v nedeljo, dne 13. avgusta t. 1. pri „N o v e m s v e t u" v korist zaklada za poučevanje strokovnega risanja vrtno veselico, združeno s petjem društvenega zbora, vojaško godbo in kegljanjem na dobitke. S kegljanjem se prične v pon-deljek, dne 7. t. m. zvečer. Dobitki so: I. dobitek 2 zlata; II. dobitek 15 kron; III. dobitek 10 kron; IV. dobitek 6 kron in V. dobitek, za največ serij, 5 kron. Na to veselico se opozarjajo prijatelji petja, zabave in osobito prijatelji narodnega delavstva. — Velika veselica šišenske čitalnice se bo vršila jutri, v Šiški v gostilni .pri združenju" na korist Vodnikovemu domu. Vojaška godba se povrne k tej veselici z Rakeka. Vspored je jako zanimiv. — Poročil se je gosp. dr. Fran Mo-horič, sodni pristav v Gornjemgradu, z gospč. Milico Baševo, hčerko rodoljubnega notarja g. Lovra Baša v Celju. Čestitamo ! — Prostovoljno gaailno društvo v Starem trgu pri Ložu praznovalo bode dne 12. in 13. avgusta desetletnico svojega obstanka. Za to slavnost je določen naslednji vspored: Dne 12. avgusta ob polu 9. uri zvečer mirozov z baktjado. Sestanek društva pri g. Josipu Žnidaršiču v Starem trgu. 2. Dne 13. avgusta ob 5. uri zjutraj budnica. 3. Ob 3. uri popoludne sestanek domačega gasilnega društva pri g. Josipu Žnidaršiču, od koder se odkoraka na slavnostni prostor, kjer se sprejemajo došla društva in gostje. 4. Ob 4. uri popoludne slavnostni govor. 5. Po slavnostnem govoru petje, poje domači čitalniški zbor. Dr. Ben. Ipavec: a) .Slovanska pesem", moški zbor. b) Fr. Gerbič: „Pred slovesom", čvetero-spev. c) P. Hugolin Sattner: .Pogled v nedolžno oko", moški zbor. 6. Tombola. 7. Po tomboli prosta zabava s plesom. Slavnost se vrši na vrtu gospe Fani Zebre v Starem trgu. Vstopnina na plesišče je od vsakega plesalca za vsaki posamezni plesni komad 5 kr. Uniformirana društva so prosta. Vsaka tablica za igranje tombole velja 10 kr. in so dobitki tombole takoj pri tomboli razdele. Vsa gasilna in druga društva, ki se hočejo te slavnosti udeležiti, se uljudno prosijo naznaniti udeležbo, oziroma čas prihoda poveljništvu gasilnega društva v Starem trgu vsaj do 10. t. m., da zamore tliuštvo poskrbeti za dostojen sprejem. — Žalostne duhovniške razmere v poreško-puljski škofiji. Višje dubovništvo v tej školiji se je pomnožilo za dva člena. Imenovana sta kanonika, oba seveda Laha. Jeden teh dveh novih kanonikov se je sicer v mlajših letih štel za Slovenca, a spoznal je menda, da značajni in svoje narodnosti se zavedajoči d ihovniki ne pridejo naprej, ter se vsled tega prelevil v Laha. Za svojo neznačajnost je dobil sedaj plačilo v obliki kanojiikata. V poreško-puljski škofiji je sedaj še popotni ti osem kanoni-katov, do 30 župnij in mnogo kapetanskih služb. .Naša Sloga" pravi, da se župnije zategadelj ne oddajo, ker so večinoma hrvatske, ker je administratorje bolje držati na uzdi, in ker je verski zaklad na ta na* čin v zadnjih petnajstih letih prihranil blizu 200.000 gld., katera svota bi sicer prišla med ljudi! — Nameravani izlet v Sarajevo. Gospodi, s katero sem se razgovarjal, o prireditvi izleta Slovencev v Sarajevo, javljam, da se je nameravana slovesnost hrvatskega pevskega druStva „Trebevu'a" v Sarajevu spričo nepričakovanih neprilik odložila do prihodnje spomladi. O svojem času se stvar zopet sproži. Sarajevski Slovenec. — Razstavljena podoba. V Kolma-novi prodajalni razstavljena je podoba znanega ljubljanskega meščana Fotografija je povečana na bromsrebro-papirju približno v naravni velikosti. Izgotovil jo je naš domači fotograf g. D. Rovšek. Zdravišče v Kamniku. Gosp John FriedI, najemnik zdravilišča v Kamniku, nam piše z ozirom na pritožbe, priobčene v našem listu, da so gostom na razpolago listi: „Slovenski Narod", ,Agramer Tagblatt", „X.iša Sloga" in „Laibaeher Zeitung", poleg teh pa seveda tudi Se drugi tu in inozemski listi, torej ni osnovano očitanje, da ni nobenega slovenskega ali hrvatskega lista. Glede napisov nam poroča, da so, izvzemši zdraviliško in kopališko poslopje, povsod dvojezični napisi, in da se zdaj z ozirom na izrečeno željo napravijo tudi na rečenih dveh poslopjih dvojezični napisi. Vodstvo se trudi, zadostiti vsem zahtevam gostov in skuša imeti vedno obeh deželnih jezikov zmožno osobje, kar pri vladajočih razmerah ni ravno lahko. Vzlic vsem težavam pa se je vodstvu posrečilo, povzdigniti zdravilišče prav znatno, kakor svedoči vedno rastoča frekvenca. — Cirkus Enders nadaljuje svoje predstave s prav dobrim vspehom. Tudi včerajšnja četrta je bila jako dobro obiskana. Kot prva „High Life" predstava se je odlikovala po posebni elegantnosti vseh točk skoro povsem novega vsporeda, ki so se izvajala z največjo točnostjo. Posebno so se odlikovali razun že zadnjič omenjenih sil še izborna salonska atletinja Miss Cleontine in pet členov broječa družba Lorenzo,ki je izvajala mramorne kipe prav dovršeno, dalje veliki .pas de deux", ki sta ga na neosedlanih konjih izvajala z izredno bravuro Miss M a r i a n n e in Mr Rieffenach in pa Iipicanski žre-bec Roman s svojimi drznimi skoki Čez ograjo. Španski balet je izvajalo 12 dam v elegantnih kostumih in sta želi posebno priznanje ljubki soloplesalki. Skratka, včerajšnja elitna predstava je še bolj podkre pila ugodno sodbo, katero smo izrekli o prvih predstavah. — Ustrelil se je v Podčetrtku umirovljeni nadzornik koprske kaznilnice, gosp. Anton Žuželj. Rajnik, ki je bil star 57 let. je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem in s štirimi drugimi svetinjami. — Poskušena tatvina. Dne 25. m. m. zvečer poskusili so neznani zlikovci, bržčas cigani, ukrasti pivovarnarju FrOhlich na Vrhniki štiri konje v vrednosti nad 1000 gl. Ko so tatovi odganjali konje, jih je zapazil mlad hlapec, Jos. Logar, ki je hitel iskat ljudi, dasi so tatovi nanj ustrelili. Sosedje so hiteli za tatovi in jih došli, na kar so tatovi izpustili konje in zbežali. * Pozdravljanje vladarjev. Amenčan-ski list ,WorldJ piše o pozdravljanju vladarjev tako-Ie: Cesar Viljem ima močno desnico ter stisne rad svojemu pozdrav| ljivcu roko tako močno, da si isti ne želi v kratkem monarhovega rokovanja, kajti še dolgo se spominja njegove roke. Če je stisnil cesar komu pri dvorskem krogu roko, se šalijo gospodje: Veličanstvo je napravilo nepozabljiv utis". — Razun kralja italijanskega nima nobeden vladarjev navade dajati roko. — Naš cesar da roko le svojim najimenitnejšim prijateljem ali pa suverenom, samo odlični generali in ministri mu smejo dati roko. Mal poklon ter ljubezniv nasmeh je vse, kar dobi od Frana Josipa I. vsak drug človek v odzdrav. Vendar pa umije cesar vsako leto 12 starčkom v znamenje svoje ponižnosti na dvorcu noge. Car Nikolaj daje svojo roko le vladarjem. Člene svojega sorodstva pozdralja s poljubom na čelo. Ruski ceremonisti na cesarskem dvoru so bili v veliki zadregi, ko je imel car sprejeti predsednika Feliksa Faurea, „Monsieur" Faure bil je le strojar, zategadelj ne bi bilo umestno, da bi mu dal car roko. Tedne dolgo sta se posveto- vala dvorni maršal ter hišni vodja predsednika Faurea Iznajti sta morala nekak srednji pozdrav mej poljubom na čelo ter rokovanjem. Končno je umiril car posvetujoča se dostojanstvenika s tem, da je Faurea objel ter ga pritisnil k svojim prsom. Poljubil ga pa ni. • Družina morilcev. 391etni dninar Henrik Miihlv Jičinu je umoril lastno 31etno hčer. Sodišče ga je obsodilo na smrt, a cesar ga je pomilostil. Miihl bo sedaj 15 let zaprt. Njegova brata, Karol in Ivan, sta umorila lastnega očeta. Zato je bil Karol obešen, Ivan pa je dobil 20 let ječe. Vsi trije sinovi so bili torej morilci. Hiša, kjer so morili, stoji prazna in nihče noče stanovati v njej. Zato bodo sedaj hišo podrli. * Zdrava hiša. V Henndorfu na Sol nograškem je umrla te dni 821etna gostil ničarka Hirnbock, ki je praznovala pred l1 , letom diamantno poroko. V njeni hiši ni do njene smrti umrl že G5 let noben odrasel človek in že 25 let noben otrok. * Praktična deklica. Neki tovarnar klobukov v OfTenburgu, je rad iskal deklice iz okolice in pokrajine; kadar se mu je katera prijavila, ji je pismeno obetal dnevne službe 70 novč. ter dodal: .Življenje v prekrasnem Offenburgu, v črni šumi, je jako ugodno in zabavno, a kmalu bo še lepše, ker prihodnje leto prideta semkaj dva bataljona vojakov, za katere se sedaj zida vojašnica". Na to ponudbo mu je neka deklica odvrnila: .Raje manj vojakov, a več plače*. • Američanska cerkev. V Ohiu so si sezidali baptisti cerkev, katere notranjost je docela enaka gledališču. Tu so lože, zastori in parterni sedeži. Kor in godba sta v globini pred odrom. Prižnica ima obliko odra. Tudi garderobe so vernikom na razpolago. Književnost — ..Glasbena Zora". Letnik I. Zvezek I. Izdaja dne 16. vsakega mesec i Fr. G e r b i č v Ljubljani. Cena za pol leta 1 gld. 50 kr. — Prvi zvezek — o katerem bomo še obširnejše govorili — je prinesel tele izvirne skladbe: Pevski poziv (be sede skladateljeve): Fr. G e r b i d, op. 43. št. 1. — .Tak si lepa" (besede S. Jenkove): Fr. Gerbič*, op. 43. štev. 2. — „Posla-n e c" (besede F. S. Finžgarjeve) \ L. P a h o r. — Kaj iščeš tu lovec? (besede skladateljeve): Fr. Gerbić, op. 43. štev. 3. — Na platnicah, na katerih je izvirna alegorična slika g. urednika in izdajatelja, piše g. Gerbic, da ima „ Glasbena Zora" namen, prinašati mnogovrstne slovenske skladbe. Skrbela bo v prvi vrsti, da donaša za naša pevska društva dovelj novega gradiva, istotako pa tudi skladbe za solovo petje, za klavir itd. V ta namen vabi urednik vse slovenske skladatelje, da ga podpirajo s svojimi skladbami. Ako bi Število naročnikov tako narastlo, da bi se moglo izhajati, tedaj bi prinašala „Glasb. Zora" poleg kompozicij tudi članke o glasbi, ocene, poročila in sploh kratek pregled glasbenega gibanja po svetu. „Glasb. Zorau bo rada odpirala svoja predala tudi drugim slovanskim narodom, zlasti pa sosedom Hrvatom Prvega zvezka se je natisnilo več in je možno ž njim postreči vsem poznejšim naročnikom. Za danes poživljamo vse ljubitelje izvirne slovenske glasbe, zlasti pa naša pevska društva, da se nar oče na Ger bičevo ,,Glasbeno Zoro", ki more postati ustanoviteljica nove dobe v zgodovini slo venske glasbe. Gosp. profesor Gerbic ima vsestranskih izkušenj, poleg tega kot bivši operni umet. in sedanji vodja „Glasb. Matice" v Ljubljani premnogo praktičnega smisla ter umetniškega ukusa, da je za izdajatelja takega lista najvsposobljenejši mož na Slo venskem. Zategadelj njegovo „G1. Zoro" najtoplejše priporočamo. Telefonična in brzojavna poročila. Praga 5. avgusta. Na Slovensko je odpotovalo sto visokošolcev in 40 drugih oseb. Praga 5. avgusta. Češki visokošolci prineso srebrno lipovo vejico in adreso praških dam seboj v Ljubljano. Dunaj 5. avgusta. Razglasilo, da grof Goluchowski ne obiSče nemškega kancelarja kneza Hohenlohea, kakor je bilo dogovorjeno, je obudilo v tukaj- šnjih političnih krogih občno pozornost in se mnogo komentira. Celovec 5. avgusta. Danes po 7. uri se je primeril močan potres, kateri se je čutil tudi v drugih krajih. Posebno močan je bil v Vel i ko v cu. Tam je popokalo mnogo zidov, in je s streh popadalo mnogo opek Kapoivar 5. avgusta. Davi ob 7. uri je bil tu jako močan potres. Solnograd 5. avgusta. Sinoči je bil tu protestni shod proti § 14. in davku na sladkor. Predsedoval jo posl. Syl-v e s t e r, poročal jo posl. H u e b e r. Po shodu so udeležniki priredili velike demonstracije. Blizu 3O0O oseb so je zbralo pred uredništvom klerikalnega lista „Salzburger Chronik". Demon-strantje so hišo s kamni bombardirali in vsa okna razbili. Policija je množico z veliko težavo potisnila v Kur-fiirstenstrasse, kjer se nahaja palača velikega vojvode toskanskega. Izgred-niki so jo od tod vdarili proti poslopju deželnega predsedništva. Policija je to poskusila preprečiti, a ker je naletela na odpor, ker so izgredniki nanjo metali kamne, je prijela za orožje. Vnel se je ljut poulični boj. Mnogo oseb je bilo ranjen i h. Izgredniki so naposled bežali na vse strani, a so se v oddaljenejših ulicah zopet zbrali in šli proti vladnemu poslopju. Solnograd 5. avgusta. Sinočni izgredi so trajali skoro do 2. ure ponoči. Več redarjev je bilo ranjenih. Neki mlad mož je ustrelil z revolverjem na redarja, a ga ni zadel. Redar je fanta ranil s sabljo in ga aretoval. O polnoči je deželni predsednik poklical vojaštvo na pomoč. Prihitel je bataljon vojakov z nasajenimi bajoneti. Šele vojaštvo je razgnalo izgrednike. Danes je izdal župan oklic, v katerem svari prebivalstvo, naj bo mirno, sicer — odidejo tujci. Pariz 5. avgusta. Vojno ministrstvo je odredilo strogo preiskavo, da se dožene, kdo je listu »Journal" izročil strogo zaupni ukaz, s katerim se je odredilo, da pri obravnavi proti Drevmssu zaslišane vojaške priče ne smejo povedati imen francoskih vohunov v inozemstvu. Berolin 5. avgusta. Iz Carigrada se poroča, da so pred kratkim v Yildiz-palači prišli na sled zaroti častnikov proti sultanu. Častniki so bili tedaj aretovani in so zdaj izginili, nihče ne ve kam. Sodi se, da so bili potopljeni. Narodno gospodarstvo. Razmerje med delodajalcem in delavoem. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja interesovane kroge na naslednji ministrski ukaz: „Mnogo združeb avstrijskih industrijcev je povodom v zadnjem času se pojavljajoči h sklepov sodišč, ki so po zakonu z dne 17. novembra 186, drž. zak. št. 218 poklicana poravnati obrtno pravne prepire med podjetniki in delavci, prosilo trgovinsko ministrstvo, naj sporazumno z ostalimi udeleženimi ministrstvi ali nedvomno in jasno določi, pod katerimi pogoji naj se kak delavski red in njegov dogovor z delavci razglasi, da ga bode vsak sodnik smatral pravno veljavni m, ali če bi se to ne moglo izvesti, — naj potom zakonite novele ukrene posebno določilo za ta slučaj. Razsodbe obrtnih in rednih sodišč v pogojih, pod katerimi se morajo določila delavskega reda kot sestavina delavske pogodbe smatrati, so se glede tega predmeta živahno pretresovale. Vsled tega si je dalo justično ministrstvo poročati o pravosodju obrtnih sodišč v tem vprašanju. Kakor so obrtna sodišča zapazila, opuščajo delodajalci pogostokrat, izjaviti se na gotov in jasen način proti delavcem v pogojih delavske pogodbe. Mnogokrat so delodajalci mnenja, da so že odločbe kake obrtne zadruge v gotovih sestavinah de lavske pogodbe na pr. glede izključbe, ali glede roka odpovedi, ali glede višine plače in načina izplačevanja) obvezne tudi za delavce; tudi če se pri sklepanju delavske pogodbe ni oziralo na ta posebna določila Javilo ae je tudi mnenje, da pri kakem delavskem redu zadostuje že dejatvo po trdila delavskega reda od obrtne oblasti ali naznanilo nabito v delavskem prostoru da imajo določila delavakega reda, kot sestavina delavske pogodbe veljavo za oba dela. Nasproti temu pa zavzemajo obrtna sodišča, kakor ae razvidi iz njih razsodeb, stališče, da delavski red ni nobena obrtno-oblastveaa naredba in pogodba, ampak enostransko določilo podjetnika, dokler ni po dogovora postal sestavina delavske pogodbe. K temu pa po zakonitih predpisih — po mnenji obrtnih sodišč ni treba od obeh pogodnikov izdane izrecne izjave, da so določila v delavskem redu kot del delavske pogodbe merodajna za delavsko razmerje, ampak obrtnim sodiščem zadostuje, če iz dejanskega postopanja pri sprejemu delavca sledi, da se jI« sprejem pod pogoji, ki so označeni v delavskem redu, ponudil in sprejel. (Dalje prih ) Bratje Sokoli! V milili, ini 6. aifisli 11. posetijo naše slovenske visoko-iolce in belo Ljubljano mili gostje s slovanskega severa češki vseučiliščniki. Kakor druga narodna društva, je v prvi vrsti „Sokol11 pozvan, da pozdravi drage goste v prestolici slovenski, da izjavi češki akademični mladini svoje tople simpatije. Ob 10. uri zbirališče v ,,Narodnem domu". Ob 1,11. uri odkorakajo vaa društva z godbo na kolodvor. Vabeč Vas na prav obilno udeležbo z bratskim: Na zdarl Darila. Uredništvu nalega listastapoal ali: Za Prešernov spomenik: Gospa Ivana Supančičeva 2 K, gdčna Jelica Lozarjeva 2 K. Skupaj 4 K. Živeli rodoljubni darovalki! Mnogostranska poraba. Ootovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-ovo francosko žganje in m»1", ki je takisto bolesti uteBujoČe, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici ae direktno ne pošiljati. 6 (69—10) Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije, javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo prenavljanja ter isto mirno povBpeBujejo. Najboljše teh sredstev je že ."tO let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa so tudi v družin lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a Umrli so v Ljubljani: Dne 25. julija: Franca Bizjak, Šivilja, 32 let, črevesni katar. — France SkuJ, gostač, 59 let, ostarelost. Dne 20 julija: Gabrijela Pfeferer, zasebnica, 61 let, Breg Bt. 14, kap. Dne 1. avgusta: Valentin Prem k, paznik, 62 let, Cesta na Kodeljevo Bt. 1, sprijenje jeter. — Uršula Ham, delavčeva žena, 5G let, Opekarska cesta Bt. 22, srčna hiba. Dne 2. avgusta: Alojzija Skerbina, kamno-nekova hči, 14 mes., Vodmat Bt. 92, črevesni katar. Dne 3. avgusta: Albina Vidmar, kajžarjeva hči, 8 mes., Črna vas Bt. 30, akutni želodčni in črevesni katar. — Jožef Waibl, poBlovodjov sin, 2 mes, Marije Terezije cesta Bt. 6, črevesni in želodčni katar. V deželn i boln ici: Dne 29. julija: France Švigolj, hlapec , 64 let, pljučnica. Dne 30. julija: Franca Bergant, dninar, 67 let, naduha. Meteorologično poročilo. VIMna n»d morjem loe-a m. Sradnjl .Tićnl ti »k 730-0 mm. <-> M i čas opv ■ovanja Stanje barometra v mm. ti Vetrovi Nebo 1! 4. B. zvečer 7302 224 si. szahod jasno | 6. 7. sjatraj 7371 16 7 al. ivzhod jasno B • 2. popol. 7302 25 0 p.m.jvzh. del. jasno 1° Srednja včerajšnja temperatura 21 8°, nor-male: 190°. DvLUStJeilca borza dne 5. avgusta 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 25 kr, Skupni državni dolg v srebra . 100 , 15 , Avstrijska alata renta . ... 118 , 70 „ Avstrijska kronska renta 4'/,. . 99 . 90 „ Ogerska zlata renta 4'/..... 118 » 05 „ Ogerska kronska renta 4\. . . 96 . 50 , Avatro-ogerske bančne delnioe . 905 . — . Kredita« delnice....... 887 . 50 , London vista....... 190 „ 57V, „ Merniki dri. bankovci aa 100 mark 58 , 82>/a . 80 mark.......... II B 76 , 80 frankov......... 9.54. Italijanski bankovci..... 44 „ 40 Z Okr. cekini........ 5 m 86 „ 9W Vae vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VBR8EO, Ljubljana, Selenaurgove ulloe 9. •reška na mesečne obroka pe t, 9, 6—10 gld. i Talnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da je Vsemogočni izvolil mojo preljubo soprogo, gospo Rozalijo Pregelj po kratki, selo mučni bolezni v starosti 27. let, dne 4. avgusta 1H99. ob 10. uri aveCer, previđeno s sv. zakramenti aa umirajoče, poklicati v boljše življenje. Pogreb nepozabne ranjce vrsi se v nedeljo dne 0. avgusta 1809 ob 4 uri popoludne iz hiše žalosti v Krakovskih ulicah Bt. 6, k bv. Krištofu, kjer se položi k večnemu počitku. Ranjco priporočam v blag spomin. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1899. (1433) Freno Pregelj. Brez posebnega obvestila. V vročem letnem času se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša (36—2) osvežujoča in namizna pijača, posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi, Ikalična kislin« Tal upliva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebavljenje. Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Spe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Postranski zaslužek trajen In raatoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.708" Gradec, poste re-atante. (875—14) Spreten pisar ki je tudi muzikaličen, sprejme se v notarski pisarni v Ložu. (1431-1) do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vaeh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike b prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Oeterrelcher, VIII., Deutsche geste 8, Budspest. (1209—6) Grozdje ali breskve poštni zavoj »T kg poštnine prosto pošlje proti vplačilu ali povze'ju za 2 gld* 40 kr. 100 Ivan Premrou v Gorici. 1393-3 Posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulico it. 6 <1386) priporoča in namešča službe iskajoče vsake vrste za Ljubljano in drugod. Potnina tukaj. Natančneje iBtotam. Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. (1430) Firm.. 202 Einz. I. 140. Firniaeintragiuig. In daa hiorgorichtlicho Handelsregister ffir Enzelniirmon vvurdo eingotragcn dio Firma: Florian Tomitsoh, Gastwirt in Gottschee. Der Firmainhaber Florian Tomitsch wird zeichnen: „Florian Tomitsch". K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert Abth. III., am 25. Juli 1899. (1415) (Vpla firme. — V tusodni trgovski rogiBter za posamezno tvrdke bo je vpisala tvrdka „Florian Tomitsch, Oastwirt in Gottschee". Imejitelj tvrdke Florijan Tomitsch bode podpisaval „Florian Tomitsch". — C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek III., dne 25. julija 1890.) Stenografa dr. Urban Lemež odvetnik v Slov. Bistrici. (1408-2) Dve omari pripravni za večjo trgovino, 1412-2 prodasta se za primerno ceno. Več pove Josip Mscek, Mestni trg. je pripoznano kot na\Jn>e)IJ«e arrdiiito » «a|»rw«o madeže«, ki odstrani vse madeže brez izjeme in ne pokvari blaga. Dobiva se v večini Špecerijskih trgovin in parfumerij. Km m ^ (1426) Fr«e1aJ»lepm ne elaje »Idola popu nt. Anton Miiller Dunaj VII., Kaiserstrasse 27. Zaktevajte isto v staniolu in rdeCi etiketi. Cts. kr. ifitrtjiki jtk državni železnici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junij«. 1890. leta. Odhod Is LJubljane jaž. kol. Proge 6es Trblt. Ob 12. ori 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franiensfette, Ljubno ; Cez Belzthsl v Aoase, Hi, Solaograd ; čez Klein-Reifling t Sterr, t Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frau-aenafest«, Ljubno, Dunaj; čez Selztbal v SoLnograd, čez Klein-Reifiing v Line, Budejevice, Pizen. Marijine vare, Heb, FraneoTe vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čet Amatetten na Dunaj. — Ob 1L. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Belit hal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludue oaobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selztbal v Bolnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reiuing v Stejr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer oaobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludue v Podnart - Kropo — Proga v lovo mesto ln w Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Prog« ls Trbita. Ob 5. uri 46 m, zjutraj osobni vlak z Dunaja via Am-stetten, Solnograda, Linca, Steyra, Isla, eusseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeate. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak is Leaec-Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne oaobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne oaobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selctbala, Beljaka, Celovca, Francensfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob H. uri 42 min. z v eter iz Podcarta Krope. — Proga ls Moveg-a naeata ln Ko-ČeVja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 'il m. zjutraj, ob 2. uri 82 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod ls LJubljane d. k. v Kamnih. Ob 7. uri 28. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 nri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v/ LJubljano d. k. ls »»"—»lata* Ob 6. uri 56 m. ajutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. svecer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206) < Ivan Kordik ► 1 Ljubljani, Prešernove ulice stev. 10—14 t ^ priporoča svojo bogato zalogo ^ 4 jedilne priprave ► J nožev, vlilo in žlic iz britsnjskogs jekla, £ dj alpako ali alpake-srebre priv. dunajske to- » A varne „W. Bachmann 4 Comp.". t * Na izbero so tudi ^ 2 Blice iz alpako, 12 kom. od gld. 430 naprej, r i žličice „ „ 12 „ „ B 2 20 n P J Namizni svečniki ► J BBF* iz slpske, čisto bole kovine, fjSJ J * par 21 cm visokih gld. 2-—, V Z m » » . s 240. L ! Prav cen<5 se dobe* noil In vilice z roženim ( i (509-40) ell koščenim ročajem. r Natečaj. kmetski pooojilniol no Vrhniki popolnuje se mesto pomožnega uradnika Pri z letno plačo 500 gld. Zahteva se občna izobrazba, popolno znanje slovenskega jezika in prostost od vojafičine. Prosilci za to mesto naj vlože* svoje, s primernimi spričevali podprte prošnje do 16. avgusta 1809 na kmetsko posojilnico na Vrhniki. Služba nastopi oe takoj. eToailp Lenarčič (1«3) načelnik. Proda se več knjig skoro novih, med njimi staro biblijo v zlatorezu prav po ceni. (1421) Dunajska cesta 29, L ndstr. z gostilno in prodaj alnico z mešanim blagom pat**) v prijaznem kraju blizu Ljubljane se da takoj ▼ najem ali pa oe tudi proda. Kje V pove upravništvo „Slov. Nar.". prihodnjo eolsko sezijo se odda nirblovsnn »obe« primerna za dve Molnrlcl. kateri dobista tudi lahko hrano. Več se izve v Slomsekovih uliesh Štev. 9. (1223-6) Učenca i sprejme takoj IiUd. Krema, fotograf. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. IfcđT Od leta. 1868. se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki Je iakuieno n> klinikah ln od mnogih praktičnih rdrarnikoT, ns le ▼ Av«if.-' iiiiTfki, neRo tudi t Nemčiji, Kuhi.;., balkanskih drtarah, >riui itd. proti pult mm botrznlm, »laati proti vsake vrste spuščaj em nporahUa s najboljšim napaliom. UAiunk lSor«orj»vu »a kotranoreffa mila kot lu«i.iradi, aa čitčenjo in daaiii-fekacijo polti je splošno priauan ll*riirr}rt»t kotrauoro milu ima t hiiIm 40 Ofltttotkor ne(/a katrntu* in ae rualikuje hiatvono od raeh rirui.Mli mil, ki ae »uhajajo v trfiovini. tla ae pride »li-jmrijtun Iv ukoui, aalitflTuj izrecno Iter(/erjrvtt kutrantivo milo, in pazi na araven n.itni.....var- ■tvouo anumko. Kri ur ralu aluii Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, ▼ katerom je 3o odat. plicerina in ki je ti m parfumorano. Cena komadu viaks vrste e navodilom o uporabi 35 kr. Od drugih lt,-rii> rjrviU mrilirin*ko-kosmrtirnih mil ■aaluiijo, da na njo poaehno opocarjamo : llr-nx>a^mito aa fino polt; Imraknaro milo aa priiui' | karh„lxko milo »a uplajeuje polti pri pikah valHd koz m kot raakuiujoee milo; Hrrirrrjrra mmrrkinu—iahmif milu sa umi pano- in tollrto, llrrurrjrvo milo mu nrtno otrarnt doho 1'J/i kv.) Bergerjevo Petrosulfo-milo proti rudpčici oliruan, rtulpčnmu noau, opriiću in aklonju kaiv; milu za l"V* r oliram juko uuinkujočn ; švr]tlf*nntnlrrno milo proti Jiakoanini črvom in iipciatoatlm ohraia; taninmko milu za potne ii'i.-im jiroti izpudanjn laa. Bergerjeva zobna pasta v tubah, najtioljie arpdatvo sa čiačnnjci BOb, at. 1 aa normalne aohe, it. 2 aa kadilce. Cena So kr. Glede vaeh drugih Itrrffrrffih mil ae najde vae potrebno v uavodilu o uporubi. Žahtovajtp vedno ttcrgrrjrva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. Prodaja an t Ljubljani v lokArnuh rk : X. Maj r. I. Plrrnll, J. Nvobodu in V. pl. Truko«iij.|u. ilalju akoro v Taeh lekarnah na Kraujakom. Na debelo: O. Hell A Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8. ♦^e« iz Rotterdama i lYew-York. Pisaraa za kajutt: Dunaj, 1^ Kolovrratrlng 10. Pitanu i» ■nJirot: Dunaj. IV., Wevrlnierg. 7 A. I. kajuta: mark 900—400«) . 230-320 Od l. aprila do 31. oktobra . , 1. novembra do 31. marca II. kajuta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 , 16. oktobra do 31. julija....... , 100 " Po legi is velikosti kajato in po hitrosti in ele ganci purnika. (1210—5) is mlina Vinkota Ma jdiča v Kranji oddaja as po in gros cenili i ajeatiraaik iratteab po 10 in S5 kil v prodajalni Hitu Somietlja v Ljubljani no Rimski ossti ris-iv-vls Oarnpaoim bil sum. Dostavijsnjs no dom broialaono. Plombo originalno mlinsko. Moka oddaja ae tudi v vrečah po 60, 85 in 100 kil (460-23) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje a izdelki vaeh ogerskih mlinov. rimski vrelec fiejifnejata planinske klala vo#JaB iakueeea pri mtisi nehosu, peesSao otroškem, ob slabem Baa^aBamAOS^BBmaalsa) l^S*i Bka%lam^BBBBBaa) aaaas JW^m^B9MWwwwngwB,f |W1 vVO^PealgaVe« IM mehurju in feSviceh. 31 Zelege v Ljubljeni: H. % Supan in P. Lsssnik, ▼ Kranju: Fr Dolens, A. Kommer, v ftedovljiol: Oton Homan, v Mojstrani: J Koajek. oderce izvrstna facone, najbolji! izdelek priporoča 31 Alojzij Penrsoh* ikoOJe it ga, poleg asadOjO Mie. Čokolada I (198-28) SUCHARD I Pcv3od * na prodaj. * Cacao Ljudevit Borovnik puikar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem ee priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek aa lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokreanice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke eo na c kr. preskuse-valnici in od mene preekuBene. — Iluatro-(114) vasi c»aiki aaitonj. (31) Iščem sposobnega knjigovodjo in praktikanta ta svojo leeno trgovino, spojeno a parno žag... Dotičnika morata biti delavna, poltena in trezna, dobra in hitra računarja ln korespondenta. Poleg slovenskega in nemškega jezika Želim tudi zmožnosti italijanščine, vendar ni neobhodno potrebno. Ponudbe s prepisi spričeval, dosedanjim po-elovanjem in zahtevano mesečno plačo naj se pošiljajo — kam ? — pove upravništvo _81ovenskega Naroda". (1353-4) Splošno kreditno društvo v Ljubljani. Vplačani zadružni deleži gld. 45.900. — Promet od 1. oktobri 1898 do 1. junija 1899 gld. 1,375.307 20. — Skupna aktiva gld. 268.64993. Sprejema: hranilne vloge po 4* a "o, vloge na tekoči račun po 3l2°o od dneva vložitve do dneva vzdige. Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestmi po 5 do 6°U brez kakih stroškov. (1173-7) TJraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorak! trg itev. 3. Nadallne specijalitete: Pisalne in kopirne tinte. Vodoverno mazilo za usnje. Pst. ohranjevalo za podplate Vttiidol". Kovinska snažilna pasts in snazilno milo za srebro in zlato. Laki za usnje. Pstentne mazalna krtača z „Nigrette" tekoče mazilo za črne in bervne čevlje 35 kr. Najbolje črnilo sveti! Kdor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleačeCe in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za lahka obutala aamo (190—27) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva ao C. kr. pnv. povsodl. tovarna ustanovljena 1832. lata na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Scholerstrasse 21. Radi mnogih poanemenj brez vredno- Of Fif Ilftlindt sti pazi nsj *« natančno ns moje ime o^^mnomii. FRAN OHRISTOPH-ov svetli lak za tla jo brez duha, so hitro susi in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnega rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva ae v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). TTzorel let.lcixe.xxja. ixx «.»-v©A rat'ci d.oTo-6 se -v -vseli, zatlog-atli. Dobiva se v Ljubljani pri Iv. Luckmann-a PBiAH CHB.ISTOPH nasledniku Antonu Stacul-u; v Kranju pri izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega 562—7) F. Dolenz-u. svetlega laka za tla, PRAOA 0 BEROLIN. Št. 26.112. (1366-2) Radi oddaje aBdareklBi In drugih Ntavbno-ohrtiiljeklli del sgroidnjo aove grofice Htiibenherajove ubožnice vršila se bode dn6 21. avgusta 1899 ob 10. uri dopoludne pri podpisanem mestnem magistrata v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer so tudi vsi načrti, proračuni, pogoji in drugi zadevni pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrnjeni. V ponudbah, katere je zapečatene in s 5°/0nim, na podlagi skupnih zneskov določenim vadijem opremljene do določenega časa vložiti, navedi ponudnik jednotne cene in na njih prostoru preračunjene skupne zneske s Številkami in besedami. Pripominja se, da se sme ponuditi za vsa dela vkup, ali pa za razna obrtnijska dela sli skupine posebej, ter da se na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali na take, katere bodo prekasno vložene, ne bode oziralo. atni magistrat ljubljanski dne" 22. julija 1899. K sezoni K sezoni priporočam svojo bogato zalogo puik najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev Itd., vaeh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na «r trocevne puške ~m katere izdelujem v svoji delavnici in katere se radi svoje lahkote in prirodnosti vsakomu priporočajo najbolje. Ker sem na Kranjskem edini puSkar, ki se peča samo z izdelovanjom orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajočo naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. Z veleBpoBtovanjom Fran Sevčik, puškar v Ljubljani v Židovskih ulicah. (1332-3) Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana« Frančiškanske ulice 4. PleakaiMka mojstra C. kr. drž. in c. kr. priv. 30 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbin.ska in pohištvena pleskarja, Prodaja oljnatih barv, lakov In firnežev na dMihno in na debelo. Volika izblrka dr. Sohoenfeld-ovib barv ▼ tubah za akad. clikar'e. ■•*»• Zaloga vsakovrstnih ooploev sa pleskarje, sli* karje ln zidarje, itedllnega. mazila sa brestove pode, karbollneje. Itd. Posebno pripoi-očava si. obftinsfu najnovejše, najboljše in neprecenljivo Bredstvo za likanje bobnih tal p<>d imenom ,,R»pidol Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deieli 'tot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. erilo za gospode najboljše blago in kravate prodaja 31 s Alojzij Persches "Pred škofijo, poleg mestne hiše. ; Mehanik Ivan škerl U2a Opekarska cesta it. 16. Šivalni stroji 31 po naj nitjih oenah. Biolkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. Vjianja naročila i« toino iiniujfj«. Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta it. 8 priporoča evojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d. Obiske po meri ae po najnovejših uzorclh in po najnižjih cenah 81 solidno in najhitreje izgotovljajo. požarne hrambe potrebni predmeti, kakor: distinkcije, emblemi, naramnice, čepice, trobilke, piščalke, cevi, službene obleke i. t. d. dolu- se pri znani tvrdki J. S. BENEDIKT v I*J ubijani. =5 Otnlkl ni raapolaganje. = D4-2B Stanovanje J prvem nadstropju s tremi sobami in s ■itiklinami, odda s 1. novembrom t 1. % Trieikl cesti it 14, poleg lobafiM varne. Cena 220 gld. Istotam se da tudi %r vrt v najem. Premier-^? s- prva znamka Jedini 'zastopnik: M C 9 O S i styria" Obče znana, jako trpežna kolesa Styria Special „ljudsko kolo" prodajajo ae zaradi različnih cen drugih vrst:&t-& ■>!■- tz ran Puškar Fran Kaiser v Ljubljani Šelenburgave ulice št. 6 se usoja najbolje priporočati se p. n. gg. lovcem za lovsko sezono. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 81 5Kj iTWTlS^rWTrarra»f aSTor^Tf^rrwr< 5.C Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko HUGO IHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. 37 I Avgust Repič 16 ^ sodar T Ljubljana, Kolizejske ulice štev T r n 3 v e m. ^ se priporoča si. občinstvu in naznanja, da ■ Uajeluje in popravlja vsakovrstne sode iz & hrastovega in mehkega lesa po najnižjih & cenah. - Kupuje in prodaja staro vinsko V 31 posodo. I 9 j^pe>xsa)ojS}cx^e>xxexxja^ei^^ e>JueK^'e>^ 4 likanje sukna, barvarija in b J kemična spiralnica ► \ Poljanski nasip - Ozki ulici it. 4 > d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča J 151 dela. £ * Fostretba teeaa. — Ceaa atake. Ign. Fasching-a vdove * ključavničarstvo Poljanski nasip it. 8 (Reichove hiša) priporoča svojo bogato zalogo atodilnih oajnjI*6 najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z Bolto medjo ali mesingom montiranih sa obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro i-avr.V- Fran Deiter LJUBLJANA, Stavi trg *t. 1. 31 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu 8e dobivajo vsakovrstni kmetijski atroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mtetilnice, katere bo dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Največje izbor najnovejšega svilnatega blaga črnege in barvastega ?a celo obleke 31 in bluze, priporoča Alojzij Persch6 Pred škofijo 22, poleg mestne hiše. 1 trgovski pomoćnik in 1,1397—2; trgovski učenec se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe m\ upravni&tvo „Slov. N'.-iiv- Priporočava .21—178) pastšrizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani, v Prešernovih iilioah. Vsprejme se v nekem trgu na Spodnjem Štajerskem zdrav, spreten komptoarist za trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki, kateri naj bo zmožen nemškega in slovenskega jezika v govoru in pismu, vojaščine prost, zdravega vida in dobrega sluha, absolviran učenec trgovske sole, ali za komptoar sposoben komi, z lepo pisavo, dobrim konceptom in dober računar. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slov. Nar." pod šifro ,.komptoar". (1387—2) iz slovečega valjičnega mlina Vinko Majdič-a v Kranju. Pri razstavah odlikovani izdelki dobe se en-gros po originalnem ceniku pri Antonu Ditrich-u glavnemu zastopniku (1121-8) Marije Terezije cesta št. 2, Ljubljana. Štedljiva gospodinja katera hočo davek pri sladkorju prihraniti naj poskusi v gospodinjstvu kuhati mosto neredilno in razburjajoče kavo ali kilajskega Čaja: Doktor pl. Trnkoczy-ja kakao sladni čaj. 1 zavoj 1 '4 kilo vsebine 20 kr, 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr. Prodaja in razpošilja z obratno pošto, tudi samo 1 zavoj: Lekarna Trnkdczy (1349 U) v Ljubljani. I t m Dobra kapljica! 1 i m -m Jfdor hoče ceneno in pristno hrvatsko vino piti, naj so Kpotrudi v novo ustanovljeno pivnico ja vino in jjganje na Starem trgu v Plavčevi palači in naj jc prepriča o dobroti in kakovosti vin. Vina v steklenicah, čedno adjustirana, liter od 38 f\r, naprej in pristno hrvatsk.0 slivevko, tropinovec in fonjetk priporoča po najni^jiih cenah L hrvatska trgovina j vinom in žganjem O. J^olmar & Co. Stari trg 30—32. m M20- I i Janko Klopčič urar » Ljubljani, Prešernove ulice it. 4. Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tnla amerikanske j ar, jo, zlate ure Stenske ure. Ure z nihalorn. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, arner plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, Tiratani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za mansete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-8rebra. Prstani in uhani z dijamanti in hriljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi. Hlkjer ae ne kupuje oeneje. Poprevila zanesljivo, točno In osno I 31 j.Pzor Alojzij Erjavec j.Pzor ćrevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolO-gičnega 'obrtnega muzeja na Dunaju mi jo mogoče vstrezati vsern zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovAčini in si. občinstvu za obilno narocevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, po&teno in trpežno. V zalogi so razna mazila, vofičila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 31 Mr.r> it ihranjiijtjft. — Vnanjim naročilom naj i« priden« nwt. Stanovanje v Vegovi ulici št. 2, na vogalu Kongresnega trga obstoječe iz 4 sob, kuhinje itd., ae odda a 1. avgustom cventuelno tudi s 1 novembrom t. 1. (1320-5) Natančneje se izve pri hišniku istotam. Đr. Rose balzam za želodec e; BJLJffJaM iz lekarne H.IBACi\KH-Jav l*nta;l je že več kakor 80 let občno znano domaće zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospesujočega in milo odvajajoče ga učinka. Učenca sprejme v trgovino z železnino, Specerljo in drobnino _ _ _ Val. Ieapajne (1402-3) trgovec v Idriji. Stanovanje s 4 sobami in lepimi pritiklinami in vrtnim deležem se odda za 450 gld. z vsemi postranskimi pristojbinami. Več 86 izvo v Novi ulici it. 5 pri hišn ©m oskrbniku. (1417- 2; S VARILO! Vsi deli anbalažo imaj /raven stoječo post.avn depoiiovano v a r stvon o znamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragnerja v Pragi Mala Strana 203, ogelj Ostrohove ulice. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po posti 20 kr. več. Po posti razpodlja ae vsak ian. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-schljger, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avatro-Ogerske. a (367—8) Za neko srednjo pivovarno v južni Avstriji se išče spreten ki naj bodo zmožen nemSkega, slovenske;' i in laškega jezika, trgovinsko izobražen, zanesljiv, v občevanji s strankami dobro iz-vežban in skušen v kmetijstvu ter v ravnanju s konji. Le prosilci, ki se izkažejo z najboljšimi referenoami in ki reflektujejo na stalno, prijetno službovanje, naj ppSJtejo natančne ponudbe z zahtevano plačo itd pod naslovom „Lebensstellung" upravni Stvu „Slov. Naroda". (1422-1 T7"i3Jez2ci.a, DEIa/tlerJa, n-aslednlle Ivan Hafner umeteljno in stavbinsko mizarstvo v Gradcu, Lagcrgasse tftt. U izd.el-u.je vse vrste stavbiuskih in mizarskih del kakor: Okna, vrata in duri, lesene plafone, lam-bris, portale, okronanja, obloženje pomolov, stopnijske zgradbe, tablje iz lesa in galerijske zgradbe, balustrade itd. itd. Izvršitev popolnih trgovskih portalov, izložbenih okenj in prodajalniške oprave. vse vrste pohištvenih mizarskih del popolne izvršitve MiniioY»iiJ«kilt oprav« kakor: (801—R) oprave za predsobe, sprejemne in Jedilne aobe, dvorane, spalnice, satone, budoarje, gosposko sobe, kmetske izbe, lovske sobe, vile, hotele in cerkve, pohištvo za pisarne itd. v vsaki poljubni vrsti lesa in vsakem slogu po lastnih načrtih ali po pridojanih risarijah. Atclie za nmriVI jnisku In flekora<;IJska dela. Skladišča materijala in delavnice: Lagergasae 11 in Kepplerstrasse Nr. 82. Josip Oblak umetni in galanteryski strugar Trubarjeve ulice št. 3 izvrSujo vsakovrstno v njogovo Rtroko spadajočo stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 60 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške krogije 12 cm dobelo 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. ('/) kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razno clgarnlke in zdravstvene pipe do najfinejšo vrsto. Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. ill »MODERGE natančno po životni meri ^ za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi <§8 9$ ® ® ® priporoča © ® © ^ ^) UE LUD Ili 1/ELMnA v Mubljani, Glavni trg nClinllV lALnEJn m m štev. 17. ® ®8i Skladišče za modno blago, pozamentrlje, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a o o. t> os. klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, a & o a a 9 ep •i 1 1 Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik. Olavna trgovina: Stari trg št. 21. Podružnica: Vegove ulice št, 12. Tu so dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekersko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečenac (Vanillo-Zwiobak). V svojih slasči-čarnlcah postrezam tofino a najfinejšim nasladnim pecivom in b finimi pristnimi likerji ter a Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na lino indijanska krofa in zavitke • smetano napolnjena. 81 IadajatalJ in odgovorni urednik: Josip Nolli Lactaiaa in tlak .NAcodnt TiaicaiM". 31 4787 G3