226. številka. Ljubljana, v torek 2. oktobra. X\\. leto, 1888. UP NAROD. Izhaja vsak dan sve«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro- o gerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 ••M., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznani la plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvile frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravnifitvojev Gospodskih ulicah st. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativno stvari. Nemška nestrpnost se je zopet nedavno pokazala v jasnem svitu v Štajerskem deželnem zboru. Pri obravnavi o Mariborski vinarski in sadjarski šoli pritožil se je nemški poslanec Wunder, da se slovenski učenci na tej šoli ne nauče dovolj nemSki in da si je neki drugi nemški zastopnik prav pametno iz nemško egoistuega stališča ugovarjal, da naj se Slovenci ne silijo z nemščino, kar bi potem preveč konkurencije delali Nemcem samim, potrdila je vender nemško-liberalna večina dotično resolucijo VVunderjevo. Vodstvu Mariborske vinarske šole se torej ukazuje, da mora še večjo pozornost obračati na pouk slovenskih učencev v nemščini. Mi sicer ne razumemo, kako Be naj to vrši, kajti pouk na tej šoli je itak ves nemški in učenci menda še ne smejo mej seboj pogovarjati se slovenski, da bi jih slišal kak učitelj. Vsi predmeti uče" se v nemščini in vrhu tega je nemščina še posebe učni predmet. Kaj hočete še več? Ali naj se Slovencem z norimberskim lijakom šiloma v možgane ulije nemščina? Ali naj dobi vsak slovenski učenec svojega preceptorja, ki mu bode noč in dan na uho trobil nemščino? Toda bodimo resni. Kdo si more misliti strokovno šolo, katere glavni namen je, učiti tuj jezik? Vinarska in sadjarska šola ustanovljena je bila v to koristno svrho, da bi razširjala po spodnjem Štajerskem vednost o umnem vinarstvu in sadjarstvu. In zdaj bole učilnica za nemščino? Malo je mari tem prenapetežem v Gradci, napredujejo — li slovenski učenci v strokovnih predmetih, ali pa ne. Po tem ne vpraša ni Wunder, ni njegovi tovariši, ki ne morejo pričakati dneva, da bi na Štajerskem izginila vsaka slovenska beseda. Ni jim za napredek v kmetijstvu, ni jim za to, da bi učenec izstopivši iz šole, v svojem kraji dejanski pokazal, česar se je naučil v šoli ter s svojim vzgledom vzbujal sosede k napredku. Vse to jim je deveta briga, nemščina ta je prva in da se učenec le nauči le žlo-bodrati v tujem mu jeziku, storil je svojo dolžnost — „ad Gernaaniae gioriam". Kako pa naj Štajerski Slovenci odgovarjajo temu brezobzirnemu napadu na svojo narodnost? ali LISTEK. Lušanje. XI. Ko sem prijel pero v roko, gospod urednik, ter začrkal Vam prvo pismo, veselil sem se že naprej velike sreče, katero sem upal pripisati. Mislil sem, kako bodem na svojih sovaščanov stroške živel iu gostil se nekoliko mesecev prav brez truda in znoja dobro kakor muha v maslu. A obrnilo se je vse drugače Storil sem hudo napako : želel sem ustreči vsem, zato nesem ustregel nikomur. O, da bi se bil malo priliznil in pridobrikal vsaj starim ženicam, katere brez konca in kraja človeka pre-rešetavajo in ocenjajo in katere imaio silno imenitno pravico: če jo jim je dal Bog ali vrag, tega jaz res ne vem, a jasno je, da jo imajo; pravico namreč, da že tu na zemlji človeka sodijo, ali ima priti v nebesa aii pekel in tako napravljajo Bogu že nekak „prejudic". A prekesno je gasiti, kadar je hiša že zgorela. Prej bi bil mislil, da bom še kdaj kuhane rake jedel ali kislo vino pil, nego da bi mogel s svojim opisovanjem koga žaliti, a vender — razkačil sem jih, vrle Lušane. Toda „ni k dl i ni prorok v Bvojej deželi". naj mirno gledajo, da se na zavodu, katerega tudi oni vzdržujejo s svojimi prinosi k deželnemu zakladu, slovenski učenci zmatrajo kot objekt za ponemče-vanjc ? Ali naj ta zavod še nadalje podpirajo slovenski okrajni zastopi s svojimi ustanovami? Sramotno bi to bilo in v kvar ne le narodnosti, temveč kmetskemu gospodarstvu, katero bi iz te šole dobivalo gospodarju, ki pač za silo lomijo ali morda celo znajo nemški, a v gospodarskih vednostih so slabo poučeni, ker morajo svoj čas tratiti z učenjem jezi ko v i tu ? Na svojo srečo štajerski Slovenci neso navezani na ta ponemčevalni zavod in lehko se otresejo ižesu, katero jim hote znova in se trdneje naložiti Graški gospodje. Mariborska šola ni jedina te stroke. Mi imamo ravno tako šolo, v kateri se uče isti predmeti, namreč vinarstvo, aadjarstvo in zraven tega Še poljedelstvo s slovenskim učnim jezikom in to je kranjska deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu pri Novem mestu. Ta šola je ravno tako ustrojena, kakor Mariborska, le da ima še več zemljišča za praktična dela in da pouk traje le dve h* ti, namesto treh, kakor v Maribmu. In zakaj le dve leti? Ker je učni jezik slovenski in se ni treba slovenskim učencem celo leto mučiti, da si pridobe toliko znanja nemščine, do jim je mogoče za silo razumeti pouk v nemškem jeziku. Slovenski učenec, ki bodi na Grm , mesto v Maribor, prihrani si jedno leto in okrajni zastopi, ki dajo ustanove, pridobe si v šestih letih tri na šoli izurjene kmetovalce, namesto dveh iz Maribora. Učenec dobiva na šoli stanovanje in hrano in za vse to plačuje po 10 gld. na mesec ali 120 gld. na leto, izhaja torej z ustanovo v takem znesku. Letos je na šoli že 20 učencev, a v gradu je prostora dovolj, da se jih vsprejme še jedenkrat toliko. Še je čas za vsprejem, ker se novo šolsko leto pričenja s 1. dnem novembra. Slovenski kmetovalci na Štajerskem, kateri želite izuriti svoje sinove v kmetijstvu, pošljite jih na vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grm, kjer bodo slušali pouk v materinem, razumljivem Jeze se mi starčki, ker sem malo preodkrito in prerazustno govoril o njih. „Za pustne burke, mrmrajo, bile bi morda še take le čenče za silo. A sedaj, br, vse preneumno". Vidite, Človek res ne ve, ali bi se smejal ali togotil. Da bi človek pustne dni, ko se vsaka božja stvarca, če ni bolna na telesu ali na mošnjiči, v dobrej druščini gosti in raduje, da bi človek tiste vesele dni sam doma čepel in pero grizel! Ščurek jih pohodi za tako grešno natolcevanje! A možje, možje godrnajo, zakaj nesem rajši pisal o njih upravičenih željah iu pritožbah. Zakaj na primer ne smejo, kakor so smeli njih dedje in pradedje, v svojem gozdu sekati svojega lesa, kadar se jim zazdi; ali zakaj ne smejo svojega sadja na svojem svetu pri svojem ognji vsvo-j e m kotlu prekuhati v svoje žganje, nego jih tisti nepridipravi finančarji zalezujejo in kaznujejo. To jo res, jeli, kakor bi človek imel doma v kleti svoje vino, a ga ne bi smel piti; človek bi kar pipo odprl in ga izlil, da bi mu vsaj izkušnjave ne bi delalo. Ali kaj se hoče, ko mi ta pametna misel ni hotela priti o pravem trenutku v glavo! Storjeno je storjeno, j A vse huje je še, da sem tudi vrla dekleta I spravil v slabo voljo. In proti njim sem se res jeziku in se po dveh letih vrnili dobro podkovani v vseh gospodarskih strokah. Slovenski okrajni zastopi pa naj ustanovljajo ustanove letnih 120 gld., ako tacih še nemajo, ter učence, namesto v Maribor, pošiljajo na domači naš zavod v Grm. To bode najboljši in najobčutljivejši odgovor Graškim prenapetnežem. —k. Iz deželnih zborov. (VIII. seja dne 1. oktobra 1 888.) Deželni glavar dr. Poklukar naznani, da je došlo povabilo c. kr. deželne vlade, udeležiti se slovesne sv. maše, katera se bode služila 4. dne oktobra povodom imendne presvetlega cesarja Frana Josipa I. v stolni cerkvi. Deželni glavar prosi gospoda deželnega predsednika, da blagovoli primernim potom predložiti najudanejše čestitke deželnega zbora kranjskega presvetlemu cesarju. (Zbor odobri stoječ s „Slava!"- in „Živio !u-klici ta nasvet.) Deželni glavar dr. Poklukar naznani dolgo vrsto došlih peticij. Poslanec Pfeifer izročil je prošnjo mnogobrojnih posestnikov in trgovcev Novomeškega okraja, kateri prosijo, da se deželna naklada na upijanljive pijače popolnem odpravi. — Došla je cela vrsta prošenj, naj bi se deželna naklada na žganje sploh popolnem odpravila, katere se vse izroče finančnemu odseku. — O prošnji učitelja Ivana Zamika v Revijah, da bi se uvrstil v isti plačilni razred, v katerem je bil pred boleznijo, preide se na dnevni red. — Prošnja sirote Ivane Mašek, hčere slovenskega skladatelja („Kdo je mara) in glasbenega učitelja v Ljubljani, se usliši in dovoli na tri leta po 50 gld. miloščine. Potem poroča poslanec prof. Baklje v imenu finančnega odseka o normalno-šolskem zakladu za leto 1889 in stavi po večini sklenene sledeče nasvete: Deželni zbor naj sklene: 1. Proračun nor-malno-šolskega zaklada za leto 1889 s potrebščino 285.624 gld. 66 kr., z zaklado 24.235 gld. 40 kr. in s primanjkljajem 261,389 gld. 26 kr., ali v okrogli vsoti 261.400 gld. se odobri. 2. V pokritje tega trdo pregrešil. Pozabil sem namreč povedati, kako bo lepe. Ne bodi mi Bog nemilosten na sodnji dan zavoljo tega! Da lepe so, lepe kakor — a ni je nikakeršne poštene primere več, katere bi ti pre-teti pesniki ne bili že premleli in oglodali do kosti. Zato ne morem drugače, nego da rečem, da so Lušanke zale, strašno zale. Upajmo, da mi s tem oproste zakrivljeni zločin.* A zabavljalo mi ljudje le bolj za hrbtom. V lice so mi prijaznejši. Res je, da mi tudi v lice govore, da se jim nekako hoče zdeti, da bi se bilo to ali ono dalo zapisati malo bolje, a govore mi vse rahleje in skromneje. Tončkov Urbanček na primer je prišel ono nedeljo in je potožil, čemu sem razznanil ono stvar, da je namreč on ujel tisto četrt žabjega kraka, kar se je, če se je sploh kdaj, godilo že toliko davno, da že sam več ne pomni tega. Rajši bi bil razjavil, kako dobro blago on prodaje okolu ljudem, govoril mi je. Hm, prav rad bi mu ugodil in ustregel, a jaz nemam v takih stvareh nič kaj veljavne sodbe. Zato bi zaprosil Vas, da bi spregovorili pri svojih znancih in prijateljih zanj dobro besedo, ker mož je res pošten in vse časti vreden. Nekateri Lušanje, kateri so zastonj čakali, da bi tudi o sebi kaj brali v mojih pismih — kako primanjkljaja se bode leta L389 pobirala 10°0 pri-klada na celo predpisano vsoto vseh direktnih davkov, torej zlasti od rednega davka z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem davku, pri hišni najemarini in hišno-razrednem davku, pri pri-dobnini in dohodarini po vsej deželi. Nedostatek v znesku 118.100 gld., kateri se potem še pokaže, pokrije se naj iz deželnega zaklada. 3. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točko 2. Najvišje potrjenje. 4. V podrubrikah „ Potrebščina" se dovoljuje c. kr. deželnemu šolskemu *vetu revire-ment po dogovoru z deželnim odborom. 5. Dovoljuje se one potrebščine normalno-šolskega zaklada za leto 1888, katere so nastale vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz blagajničnih zastankov leta 1888. Prične se glavni razgovor, pri katerem se prvi oglasi nemški poslanec vitez Gutmans tli al. Poprijeti, pravi, je moral besedo, da pove isto, kar škoduje ljudskemu Šolstvu na Kranjskem, naglašati, kako se nazaj potiska nemški jezik v kranjski deželi povsod, kajti to se že spoznava v tej dvorani in po vsej deželi. Nemški jezik se kar po načrtu izbaciva iz vseh šol in naj se le pregleda, kar je o tej zadevi storil deželni zbor, potem bode se uvidelo, da gre izbacivanje nemškega jezika korak za korakom. Ko je bila sedanja nemška manjšina še večina v tem deželnem zboru, tedaj, pravi Gut-mansthal, da je vladala pravica, največja nepristranost proti vsaki narodnosti v deželi in skrbelo se je le za večji prospeh nemškega kot kulturnega je zika. Odkar je prevladala narodna slovenska večina v kranjskem deželnem zboru, od tistega dne ruši se od leta do leta, od meseca do meseca, da, od due do dne veljavnost in učenje nemškega jezika po vseh šolah v deželi, od prve do zadnje, in upravičeno lahko trdijo voditelji nasprotne (narodne) stranke o zadevi izbacivanja nemškega jezika, ne le v njih časnikarstvu, nego tudi po faktičnih mero-dajnih sklepih: „Nulla dies sine linea". Da, ni pretekel dan, da bi se nemški jezik ne bil žalil (Velik smeh), na tla podrl in poteptal (Glasno oporekanje). Celo vladni krogi, žal, tako postopanje podpirajo in naglasa se, da nemškega jezika pouk je popolnoma nepotreben. (Klici: Ni res!) V kmetijski šoli na Grmu nemški jezik ni niti učni predmet, nič se neče slišati o nemštvu na tej šoli in vender dona-šajo ne le Nemci iz dežele kranjske, nego celo iz vse države k tej šoli, katera ima podporo iz deželnega in državnega zaklada. Nemškemu pouku prirezujejo se zmirom bolj in bolj tla, potiska se na otok, s katerega ga ima poplaviti slovansko morje. (Klici mej nemškimi poslanci: Tako je!) Poslanec Gutmansthal, končujoč svoj govor, reče (s povzdignenim glasom): Naša stranka ne more takih odnošajev samo obžalovati, ampak mora odločno oporekati, da jih c. kr. vlada trpi, kajti bližnji časi bodo dokazali, koliko bode škodovalo tako slovenje-nje vseh Bol, ako se bode delovalo s takim načinom naprej v ljudskih, srednjih in strokovnih Šolah. Manjšina takega postopanja nikdar odobravala ne bode, vsa odgovornost, kar se bode po tem urav-nanji šol doseglo, naj sloni na ramah narodne večine, ona bode odgovorna za vse to. (Klici: Radi prevzamemo!) bi človek mogel opisati vse vaščane take velike in | imenitne vasi ? — ogovarjali so me, da bi tudi nje orisal iu ohvalil. A drugi, porednejši, hoteli so me podkupiti, da bi njih sosede grdil in blatil; da je na primer Bregač tak ubožen kmet, da ima žita samo, dokler mlati, a Ćrevljar, da ga kupi samo za seme in za domače potrebe, za drugo ga pridela sam na domu. Ali da bi oblebetal, kaka nezgoda se je pripetila llobiićevemu Janezku : Stavil je namreč s tovarišem, da mu bode Dragutinova Lenka dala malega kruhka. A ona ie to še o pravem času zvedela. On jej pride po noči pod okno, in res, ona se mu oglasi in mu tudi da nekaj zavitega. Kaj bi bilo druzega nego mali kruhek ! Zato Janezek ves vesel hiti v krčmo, da bi se pobahal tam zbranim fantom in stavo naglo zapil. A ko odvije zavoj, pokaže se v papir zavito — zmrzlo blato. Na take načine hočejo, da bi jaz drugim zabavljal ; a to bi ne bi bilo prav nič moški, je-li, in zato Vam o vsem tem nečem ziniti ni besedice. Toda nekaj druzega je, kar tudi mene jezi, namreč, da nas bi sedaj naši okoličanje prav radi zasmehovali, ko so brali moja pisma. Zlasti Ločena Petaka menda zelo srbi jezik. Treba bi bilo malo pretipati in pregledati jim srce in obisti, da vidimo, Deželni predsednik baron VVinkler odvrne, da se mu zdi takoj umestno, odgovarjati na predbaci vanja predgovornikova. Vitez Gutmannsthal je rekel, da se pouk nemškega jezika sistematično potiska iz raznih šol. Ta neutemeljena trditev mora se z vso odločnostjo zanikat1, kajti Nemcem ni se godila ni najmanjša krivica, nikjer neso se Nemci rinili nazaj iz šol in povsod, kjer stanujejo Nemci, imajo tudi svoje nemške šole, tako v Kočevji in v Belipeči. A ne samo v zgolj nemških šolah, nemški jezik poučuje se tudi v slovenskih ljudskih šolah, je na tro- in čveterorazreduih šolah obligaten, m drugih ljudskih šolah, ako se oglasi za pouk le 10 otrok, neobligaten in učitelji so po navodili višjih šolskih oblastev zavezani, da pouk v nemškem jeziku proti nagradi dele. Tu se pač ne more govoriti ali celo trditi, da je nemški jezik povsod izrinjen, tako rekoč poteptan, a c. kr. vlada mora skrbeti za to, da se pri pouku nikjer ne dela sila, kajti potem bi vrhovna šolska oblast v deželi došla na nepostavno stališče in brezdvoinno bi bila višja državna oblastva, ki so v to poklicana, opravičeno grajala tako "postopanje najvišjih deželnih učilnih uradov. (Dobro ! Dobro!) (Dalj« prih.) Politični razgled. Notranjo itežele. v Ljubljani 2. oktobia. 4«a!islii poljski listi hudo napadajo rusinske poslance, ker so izdali nek oklic na narod, v kate rem nazivljajo Poljake tujce. Posebno hudo zamerijo deželnemu odborniku Bre/.inskemu, ki je tudi podpisal dotični oklic. Kakor se govori, bode večina deže'nega zbora zaradi tega oklica odtegnila vse podpore rusinskim društvom. v ii a 11 j e <1 rža v hen geduldig, Denn Felsen haben kein Ohr!" Tudi to ima Bicer svoje sitnosti, a če je sveti Anton ribam pridigoval, zakaj ne bi jaz skalam pisal in pel? Če me to napravi preveč trudnega in zmolklega, oglasim se morda kdaj. A sedaj se Vam ljubeznivo priporoča žalostni Vaš Mu hoder. P. S. Ker že vsako pošteno pismo mora imeti nekak postscriptum ali pripis, treba ga že tudi mojim pismom. Bodi Vam torej še povedano, da raki tudi pri nas hodijo nazaj. bličanski listi. Časopisi, ki zanj piše,©, pa to zanikava jo. Sicer se pa še sedaj nič gotovega ne ve, kje on biva Ko se zbornici snideta, se bode že prikazal. >V m si* i oficijozni listi so strašno razserjeni, da se |e objavil del dnevnika cesarja Friderika. Pri t- j priliki celo črne pokojnega vladarja. Tako piše „Post", da je bil cesarje vift Friderik 1870. I. jedna največjih ovir zjedinenja Nemčije in osnove cesarstva. Res Čuditi se moramo, da si Bisraarckovi oTgstfi upajo tako napadati bivšega vladarja. Pa saj se še vsakdo spnminja, kako nesramno so pisali ti listi, ko je še živel cesar Friderik in se je govorilo, da odstopi Bisrnarck. Več vladnih listov je državno pravdništvo hotelo tožiti zaradi razža-ljenja velečastva, a vsa stvar se je potlačila, ko je umrl cesar. — Volitve za pruski deželni zbor bodo dne 6. novembra. Volilna agitacija je že precej živahna. V Berolinu so se že konservativci in narodni liberalci sporazumeli, da postavijo skupne kandidate, v Kraljeve) bodo pa narodni liberalci in naprednjaki postavili skupne kandidate. Kakor se kaže. se zveza mej narodnimi liberalci in konservativci začenja malo rušiti. Prvi se v nekaterih kraji približujejo svobodomiselni stranki. Suakimu preti od Sudancev precejšnja nevarnost. Če posadka o pravem času ne dobi pomoči, morala se bode udati. Sudanci so okrog mesta si osvojili vse vodnjake in studence in sedaj prebivalci iz mesta nemajo kam hodit po vodo. Jeden egiptski batalijon, jedna angleška in jedna italijanska ladija so že odrinili proti Suakimu posadki na pomoč. Dopisi. «>«! Celju 1. oktobra. [Izv. dop.] V Celjski razstavi prouzročili so v nedeljo zvečer v pokušal-nici (Kosthalle) nemškutarji velik škandal. Slovenci so pri rujni kapljici Ljutomerca peli slov. pesmi. Po prvi pesni bilo je še vse mirno in tiho, proti koncu druge pesni zberejo se hipoma okolu slovenskih pevcev razni nemškutarji ter začnejo sikati, žvižgati in Slovencem surovo žugati. Znani dr. Žurbi, rodom Kranjec (doma nekje v Kamniškem političnem okraji) jeden naših najhujših nasprotnikov in sovražnikov, ki se pa zdaj ne podpi uje več „Žurbi" nego „Schurbi", stopi na mizo, pozvoni, in ko se hrup nekoliko poleže, izjavi: „Meine Herren, wir sind in Cilli, sie sehen die Majoritat ist deutscb, ich bitte das „Slovenischsingen" zu unterlassen, denn das Comite kann sie einfach nicht schutzen." Na to so se čuli od Slovencev glasovi: „§ 19". državnih osnovnih postav in glasni ugovori proti tej izjavi. Nemškutarji zagnali so strašen krik s sikanjem in žvižganjem. Mej njimi se je posebno robato obnašal nek mož, ki sliši baje na ime dr. Čebul. Razjarje-nost mej Slovenci bila je velika radi tega nesramnega postopanja in to popolnoma opravičena, kajti, pko bi bil imel dr. Žurbi toliko takta in razumnosti, da bi bil rekel, naj se petje zaradi tega opusti, da se javni mir ne bo kalil i u ako bi bil nasprotnike posvaril zarad njihovega sikanja, žvižganja in sicer nespodobnega obnašanja, uverjeni smo, da bi se ta škandal ne bil pripetil, dasiravno je popolnoma ne-uraevno, zakaj da bi ravno Slovenci ne smeli pri razstavi slovenskih pesnij peti, kajti pele so se poprej ravno tam nemške in prejšne dneve še celo italijanske pesni. NemškutarBka nesramnost in surovost pa je dosegla svoj vrhunec, ko je neki Celjan (nekateri rečejo, da je bil to trgovec VValland) zakričal: „Was machen aber diese Pfaffen da, diese Pfaffen konnten aber aucb schon nach Hause gehen !" Na to so Slovenci zopet protestovali zoper tako surovost in neki nemškutar pozvoni v znamenje, da se bo neki odličen slovanski domoljub s kruto silo odstranil in ko je dotičnik odšel, se je zopet pozvonilo in naznanilo, da je že odšel. Ta prizor je dokaz skrajne razdivjanosti Celjskih nemškutarjev in nam se silijo v pero najostrejši izrazi obsodbe, katere si pa pridr-žimo za prihodnjost. Sicer pa bomo o Celjski razstavi in vseh dogodkih mej tem časom natanko in obširno poročali. Danes naj le svet zve, kakošni so naši Celjski nasprotniki. Od Št. Jakoba ob Navi 1. oktobra.. [Izv. dop.] Dne 23. septembra t. 1. praznovali smo pri nas slavnost v proslavo 401etnega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. Že prejšnji večer razlegalo se je slovesno streljanje in zvonenje. V nedeljo ob 10. uri bila je slovesna peta sv. maša Po cerkvenem opravilu šli smo s šolsko mladino k lipi, katera se je v stalni spomin te slavnosti prejšnji dan zasadila. Tu so šolarji deklamovali in peli. Tudi c. kr. okr. glavar gosp. Janez Mahkot, kateri nas je s svojim obiskom počastil, govoril je prav ganljive besede starišem in otrokom. Razdelilo se je potem mej učence in učenke 100 izvodov. „Naš cesar" in mnogo štruc. — Popoludne po litauijah zbrali smo se zopet pri cesarski lipi. Tu je naš g. učitelj v jedrnatih besedah otrokom razlagal pomen današnje slavnosti. — Potem je bila ljudska veselica na „Petračevem" vrtu z godbo, otroško igro, ter prosto zabavo. Šolska mladina pak bila je pogoščena s kruhom in vinom. — Dolgo, dolgo vrsto let bode ta radosten dan otrokom in odraslim v spominu ostal. R. Z. Domače stvari. _ (Ces ari (i n j a nad voj vodinja Štefanija) peljala seje danes dopoludne z brzovlakom skozi Ljubljano vračajoč se s svojega potovanja po Dalmaciji. Na kolodvoru je bilo precej občinstva, katero je visoko gospo častljivo pozdravljalo, za kar je cesaričinja pri oknu salonskega voza stoječ prav prijazno odzdravljala. Visoka gospa izgleda, dasi je imela gotovo mnogo truda na potu, res cvetoče, kar je gotovo vse navzoče razveselilo. — (Ne hodite v Celje!) Kakor se obširneje čita v današnjem dopisu „Od Celja", je Celj. ski „mobu v frakih iu cilindrih nesramno žalil narodnjake, ki so bili tako neprevidni ali nesrečni, da so obiskali tamošujo regijonalno razstavo. Kar svet stoji, se še ni čulo, da bi se na kateri koli razstavi žalili obiskovalci, žalostna ta slava je izključni monopol Celjskih nemškutarjev, pristen dokaz, da jih kultura še ni oblizala. V očigled takej neotesanosti je pač vsacega Slovenca sveta dolžnost, da si ta dogodek globoko utisne v srce, da se ogiblje razstave in vseh onih Celjskih mogotcev, ki so se preteklo nedeljo tako surovo obnašali. Ne hodite več k njim, ne pitajte nasprotnikov naših u svojim trdo prisluženim denarjem, temveč držite se načela „Svoji k svojim!" Pustite razstavo v nemar in pridite rajši na razstavo, ki Be bode čez nekoliko dnij otvorila v Ljubljani, kjer bodete gotovo najgoBtoljubneje v;-prejeti. — (Osobne vesti.) Deželni glavar istrski, dr. Vidulicb, je baje svojo ostavko umaknil. — G. Damijan Pavlic, vikar v Zagorji ua Notranjskem, imenovanje župnikom v Kostanjevici na Dolenjskem. — G. L. Lotrič imenovan je upraviteljem župnije v Zlatem Polji. — (Umrl) je preteklo nedeljo v Suhi pri Beljaku g. Fran Hud o ver ni k, trgovec in posestnik v Radovljici, odlikovan z zlatim zaslužnim križem v G3. letu dobe svoje. Pogreb bode jutri dopoludno v Radovljici. V miru počivaj! — (Slavnostni koncert.) „Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani priredi v drugi polovici t. m., najbrže dne 18. oktobra, s prijaznim sodelovanjem c. kr. vojaške godbe cesarsko slavnost, pri kateri nastopi, kakor se nam poroča, nad 100 izurjenih pevk in pevcev. Program je vseskozi izboren ; vodstvo slavnostnega koncerta pa je drage volje prevzel g. prof. A. Nedvčd, čegar ime nam je že porok, da bode koncert popolen in uspeh vsestranski dovršen. Uverjeni smemo biti, da slovensko učiteljstvo ta večer sijajno dokaže, kaj zmore ob svojih močeh, kajti ravno mej učitelji nahajamo lepo število odličnih glasbenikov, in bilo bi vsemu stanu samo na čast, ko bi se oglasilo še mnogo novih gospodov in gospodičin. Nadrobneje poročamo o priliki, za danes še omenjamo, da je čisti dohodek tega koncerta namenjen učiteljskim udovam in sirotam; ravno zatetradel in ker bode slavnost res lepa, pozivljemo torej že zdaj Ljubljansko občinstvo, naj se mnogoštevilno udeleži lepega, vrednega večera. — (»Učiteljski Tovariš") ima v 19. številki nastopno vsebino: Kako naj šola goji in vzbuja pri otrocih ljubezen do domovine in udanost do presvetlega vladarja? (Govori Anica Pour.) — Domača '»vzgoja. — Knjiga Slovenska. — Dr. Ivan Anton Scopoli. (Spisal Fr. Kocbek. — Poročilo o pošiljatvah za „Prvo sloveusko stalno učilsko razstavo Pedagogiškega društva" v Krškem. — Šolska letina. — Šolstvo na Kranjskem. — Dopisi. Pre mene pri učiteljstvu. — Razpis učiteljskih služeb. — (Smrkavost konj) prikazala se je bila pri ulancih, došlih iz Celovca v Ljuldjano. Proti tej bolezni ukrenili so se najostreji koraki. Oboleli konji so se pobili, ostali pa namestili v barakah zvunaj mesta, kjer so popolnoma osamljeni. Navzlic temu po smrkavosti še ni konec. Včeraj pobili so zopet troje konj, mej njimi konja ritmajstra samega, kateri ima pri tem par tisoč škode. — (Od Velike Nedelje) piše se nam dne 30. septembra: Soproga znanega tukajšnjega rodo- ljuba Davorina Petka gospa Margareta Petek je po dolgi bolezni za sušico v torek, to je 25. t. m., umrla. Bodi jej blag spomin ! — (Nezgoda.) Preteklo nedeljo ustrelil je 18letni kmetski faut pri sv. Katarini s puško. Ker je bila puška stara in menda premočno nabita, si je strel zadaj iskal izhoda in pognal „piston" v strelrevo čelo, kjer je obtičal. Nevarno ranjenega fanta pripeljali so v bolnico Ljubljansko. — (Odbor telovadno -gasilnega društva „Savinjski Sokol") razpošilja nastopno vabilo: „Sokoli!" Dne 7. oktobra 1888 popoludne ob 3. uri bode na kegljišči Lipoldove gostilne v Mozirji naš izvanredni občni zbor, za koji velja ta-le spored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja Be prečita. 2. Konečno sklepanje o prestrojitvi društva v „te-lovadno-gasilno društvo", a) volitev načelnika in voditeljev gasilnega oddelka; b) dogovor zaradi gasilnega orodja in pridobitve sredstev, poročevalec Ivan Gabršek; c) dogovor službenega reda. Spremenjena pravila je vlada potrdila. Treba je torej nujno, da društvo pokaže svojo sposobnost tudi kot ognjegasno društvo. Častna naloga je, da vsak dru-štvenik dojde k temu zboru in pri pomore s svojim posvetovalnim glasom do uspešnih sklepov. Izvršu-jočim članom naročeno je, da pridejo k zboru v polni društveni obleki. Da se pridobi zagotovilo, kateri člani so voljni za društvo uztrajno delovati, konstatoval bode odbor pred zborovanjem, kateri člani so došli in kateri so opravičeno ali neopravičeno izostali. Na zdravje ! — („Narodna Čitaonica" v Karlovci) praznovala bode dne 18. novembra petdesetletnico obstanka svojega. V ta namen priredila se bode cela vrsta svečanosti j. — (Vabilo k svečanosti) v spomin štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I , katero priredi mestna občina v družbi z farnim uradom, prostovoljna požarna bramba in bralnim društvom v nedeljo 7. vinotoka v Višnjigori. Spored: 1. Ob 1/a10. dopoludne zbirajo se društva pred mestno hišo in odrinejo s šolsko mladino in godbo k slovesni sv. maši. 2. Ob 10. uri slovesna sv. maša v župni cerkvi z cesarsko in zahvalno pesnijo k sklepu. Po maši gredo zopet vsa društva v mesto nazaj in šolska mladina v okrašeno šolo. 4. Ob '/a'2. pogoščenje šolske mladina in razdelitev spominskih knjig ter podob. 5. Ob 1/31. uri banket v gostilni g. M. Graul (kdor se želi banketa udeležiti, oglasi se naj do 5. vinotoka pri odboru ali županstvu, kuvert stane 1 gld. 30 kr. G. Ob 3. popoldne saditev cesarske lipe sredi trga. Po zgotovljenji tega zapoje moški zbor D. Jenkovo „Molitev". 8. Slavnostni govor, govori iz posebne prijaznosti c. kr. profesor, državni in deželni posla nec gospod F. Šuklje. 9. Po govoru cesarska pesen. 10. Ljudska veselica na trgu, pri katerem poje domači zbor in svira preskrbljena godba. 11. Ob XI%1* se zbirajo vsa društva pri graščini kneza Turjaškega, od koder odrinejo z zgodbo in baklado v mesto. 12. Ob 7. uri slavnostna razsvetljavu, kresovi po hribih, streljanje in umetalni ogen. 13. Mej tem napravi moški zbor in godba serenado gospodu državnemu in deželnemu poslancu prof. F. Šukljeju. 14. Po Berenadi prosta zabava deloma v zgornjih prostorih gostilne pri mesarji, deloma v gostilni gospe Graul. Slavnost vrši se pri vsakem vremenu, pri nestanovitnem v lodločenih prostorih. No mnogobrojno udeležbo uljudno vabi slavnostni odbor. — (Vabilo k slavnosti) katero priredi občina in fara Selška združena s bralnim društvom in krajnim šolskim svetom v proslavo 40 letnega vladanja Njegovega Velečastva presveti. Frana Josipa I. v nedeljo dne 7. oktobra 1888 leta v Selcih. Vspored: 1. V soboto dne 6. oktobra na predvečer: Zažiganje kresov na raznih krajih zvo-nenje in streljanje s topiči. 2. V nedeljo dne 7. oktobra ob 9. uri vsprejem došlih gostov, ob 10. uri slovesna sv. maša s zahvalno pesnijo. Po sv. maši zbere se šolska mladina v šoli, kjer bo primeren govor—mej šolarje se bodo razdelile slavn. knjižice — potem pogoščenje šolske mladine. 3. Opoludne bauket. 4. Popoludne po službi božji usu jen ie slavn. lipe, pri kateri bo slavnostni govor. Potem veselica z javno tombolo na določenem slavnostnem prostoru (pri ugodnem vremenu na prostem). Pri vsi slav nosti sodeluje iz prijaznosti slavno pevsko društvo »Odmev" iz Krope pod vodstvom g. M. Kovšce. 5. Zvečer razsvetljava^vasi in umeteljni ogenj, potem prosta zabava. Telegrami ..Slovenskemu Narodu-: Peterburg 1. oktobra. Car, carica, pro-stolonaslednik in veliki knez Jurij dospeli včeraj v Vladikavkaz. MonakoVO 2. oktobra. Na nadžupanov pozdrav odgovoril cesar, da ga veseli videti glavno mesto dežele, ki je v nemške države zgodovini imelo tako važno ulogo. Upa, da bode imel dovolj mori, da bode v svojega deda duhu vodil države usodo. Miskolicz 2. oktobra. Prinz Wale*ki odposlal povodom ogledovanja husarskega polka, nosečega njegovo ime, na cesarja telegram, v katerem se še jedenkrat zahvaljuje, da je bil imenovan polkovnikom irnajiteljem. Cesar odgovoril, da ga veseli, da je s polkom zadovo-voljen in da se je polk skazal vrednega imuna, katero irna rast nositi rjiiiM.it nre«lNtvo. Moll-ovo „Francosko žganje* daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. ('ena ate-kienici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat I njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (31—13) Bag^-Rj"1.——.-• M s* t<> j i (331—2261 zirljslo-m eefmrji: Cappellar iz Gemona. Pri Jii'iii'iii kolodvoru: Fichteiiau iz Gradca.— Hutter iz Bleda. — Sterman iz Maribora. Umrli bo v LJul»U«*"i i 28. septembra: Katarina Pleško, tiskarjeva žena, (13 let, Krakovsk: nasip št. 24, za katarom v črevih. — Matija Zagore, posestnik, 73 let, Kurja vas št. 5, za vodenico s srčno hibo. — Fran Orešek, trgovčev sin, bllt leta, Sv. Petra cesta št. 46, za vnetjem ledic. 29. septembra: Jakob Muzlovič, hišnega posestnika sin, 2 mes., Hradeckega vas št. 13, za božjustjo. — Marijana K'«pač, delavčeva b6f, 7 let, Poljanska cesta št. 18, za ikrlačloo. 30. septembra: Anton Treo, hišni posestnik, 83 let, Martje Terezije cesta št. 12, za mrtudom. 2. oktobra: Marija Trtu i k, mestna uboga, 37 let. Kar-lovska cesta It. 7, lloemoptae. V d e ž o 1 n e j bolnici: 27. septembra: Josip Smrekar, gontač, 64 let, za tuberkulozo. — Ivan ltupert, delavec, 60 let, za plevritičnim eksudatom. 30. septembra: Marija Latnpič, gostija, 63 let, (Poljanska cesta št 42), za oslablje.njem. iMeteorologir.no poročilo. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 okt. 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 727-8 no. 729 (J nuu. 7303 mili. 12 8" 0 12 4nC l0 8nC ll, vzh. si. vzh. si. v^h. obl. obl. obl. 4 <)C mm. dežja. I I I Srednja temperatura 12-0", za l-6< ZD-cu^sijsI^a- borza dne 2. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj 81*90 81 80 110 20 9735 872*— 311 — 121-50 - gld. daues 81 — 82 05 109-8!) 97-50 87 P— 30:r80 121-90 9-59'/, 6 76 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 6°;„ marčna renta . . . Akcije narodne banke. Kreditne akcije .... London....... Srebro........, —*— Napol......... „ 9-53 C. kr. cekini .... . „ 5-71 NemSke marke....., 59 45 i'7 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 lOo „ Ogcrska zlata renta 4° „...... Ugerska papirna renta 511 „ ... 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5". „ . . 100 gld« Zemlj. obe*, avstr. 4,*/i%i zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. žel mioe Kreditne srečke.....U><> yld. Kadolfove srečke..... 1" .. Akcije anjilo-nvstr. banko . . 120 Trammway-drušr. velj. 171) gld. a v. Trgovski učenec^ 12—14 let star, slovenskega in n-niškega jezika zmožen, VNprcjme Ne tiikoj pn .\ i <*,.•- i j i lPojjfUt-nilti-ii v Cerknici na Notranjskem. 1.649—1) — gld. 59-57 188 — kr 170 tt 75 „ 100 M ' i, 90 n ■ ii 105 )! 50 „ 119 >• 75 „ 12-» »t .0 „ 99 *" 60 182 1» 75 ,t 114 «> n ti 227 50 " SUBSKRIPCIJA mi eve srbske državne srečke iz I (611—2) 1888 izdane na podlagi zakona dne Hpn,a 1888 z namenom, da se dobi denar za odkup tobačnega monopola in njega obrat, ■ : i vh r!. 1C ibiich m. p. IHinajNko l»mi«~'iio društvo predpolaga v javno subskripcijo sledečih 1,000.000 komadov kralj. srbsklli državnih srečk iz leta ihsh., ki se razpočavajo po gorenjem prospektu, v petek dne -">. olttohru I sss in v Kolioto »'I j. 2. Pri Riihskripciji se položi za vsako natočeno srečko gld. 2.50 (dva goldinarja 50 kr.) avHftr. velj. v gotovini, kateri se vzamejo v račun, kadar se prevzamejo na oglasila pripadajoče srečke. 3. Subskripcija vrši se: Na Dunaji: pri I>uuujskeiu buiieiiein društvu, 1., llerrengasse 8. Na Dunaji: pri Menjnlnični delu »k i družbi ..'»lei--cur«S L, Wollzeile 10. V Heleni gradu: pri KrbakeJ kreditne bauki. Nadalje": V Umu : pri Moravskej eskomptnej banki. V „ pri Bančiiej in velet rgovskej liisi L. ITerber, Mariens&ule 8. V lludiinpesl t : pri Pestunskej ogerskej trgovskej banki. V Celovcl: pri gospodu Jan. Suppaii. V < irnio icab: pri I Iu k <>\ i iiskcm /.emljiško-kreditnem zavodu. V Cemovicab: pri Filijali c. kr. priv. gališke delni- ške hipoteene bank« V Clradcl: pri gospodu A. Nenhold. V luoiuoHtii: pri gospodih Puyr & Sonvico. V Kokoši: pri Kninski kreditni banki in posojilnici. V Kriiiuio-iii pri Filiali c. kr. priv. gališke delni- ške hipoteene banke. V Krakoveui: pri gospodu Albert Mendelsburg. V Eievovu: pri c. kr. priv. gališki delniški hipotečni bauki. V Levovu: pri gospodih Sokal & Lilien. V l.iu« i: pri Banki za Gorenje Avstrijo in Holno- graško. V lijublfaui: pri gospodu J. C. Maver. V Novem .Sadu: pri gospodu Joaip Kleintsok. V Oloiuuei: pri gospodu W. (!. Hirsch. pK gospodu Teodor Edl. lah v Ustji, Češki lipi, Budejevicah, Karlovih varili I,i t orne ri< ali. Plziiu, Toplicah, Trutnovu in Warns dorfu. V Pragi: pri Češki Unionlianki in njenih filijulah v Li- berei in Gahlonci. V I'ru«i: pri Živnostenskil banka pro CeobJ a Moravu v Praze in njenih filijalah v Brnu, Plznn in IJenešovu. Na ISeki pri: Banka Fiumaiia. Na Iteki pri: gospodu Leopoldu AVindsbncli. V Nolnogradu: pri gospodu Karol Spiingler. V Nzegedinu : pri Szegedinski trgovski iu obrtni banki. V 'riiriiopo.ii: pri Filijali C kr. priv. gališke delniške- hipoteeue banke. V Tridentu : pri gospodih bratih Kargruber. "V Trstu: pri i'.Iijali Anglo-Avstrijske banke. \ Zagrebu: pri Jlrvatskej eskomptnej banki. V l*ožuuu: V i* u:£i : pri Ceškej eskomptnej banki in njenih filija-Poleg tega vsprejemajo se oglasila za subskripcijo na Mumiji. Itudlmpešl i, Pragi in Brnu v največ menjalnicah, v večjih krajih avstro-ogersko države v nulii- ralnlcnb, za to nalašč pooblaščenih, iu tudi v zn..mcnitcjših mestih arbske kraljevine. 4. Razpečevalnica si pridržuje pravico, da sme zmanjšati kakor se jej zdi vsako subskripcijo. 5. Prideljeni komadi dobe se «»«! IS. do ustevšl 25. oktobra t. I« pri snečevalnici, pri katerej se je zanje oglasiti. 6. SubtdcripcijNka oglasila vršč se na nalašč za to odločenih formularih, katere dado razpeeevalnice zastonj. Vsak auhskribent dobi proti oddaji tega oglasila in naplačilu v točki 2 omenjenih gld. 2.50 avstr. velj. »a vsak komad potrdilo, napravljeno od dotične razpečevalnice, pri kateri po dovrS ;noj razdelitvi do 25. ok'obra proti doplačilu ostalega zneska dohč subskribenti efektivne srečke. DUNAJ, v septembru 1888. Dunajsko banĆRO dfUŠtVO. Premijsko posojilo kraljeve srbske vlade za deset milijonov frankov (dinarjev) v zlatu, razdeljeno v jedan milijon premijskih obligacij po 10 frankov (dinarjev) (deset tisoč serij po sto številk), izdano na podlagi zakona z dne 20- aprila (2. maja) 1888. UST ač rt žrebanja. 2. jannvarja. 1. maja. 1. se ptemhra. 2. j an u var j a. 1. maja. 1. septembra. 2. jannvarja. 1. maja. 1. septembra. 1«*8». IHS«I. 189»—95. 189»— •95. 189»— •95. 1919—28. 1919- -28. 1919— 28. 1 200.000 l 100.000 75.000 1 1 100.u0o 1 5.0O0 i 5.000 1 100.000 1 40.000 1 75.000 1 100.000 l 20.000 i 1 10.000 1 2.' 00 i 2.000 1 1.000 1 1.000 1 1.000 1 2.000 1 1.000 i a 500 2.000 10 a 500 6.000 5 a 5f0 2.500 5 a 500 2.500 1 a 500 500 1 a 500 500 1 a 500 500 2 a 500 1.000 2 a 500 1.000 ■j 10 1.000 i 20 a 100 2.000 10 a 100 1.000 10 a 100 1.000 5 a 100 500 5 a 100 500 5 a 100 500 10 a 100 1.000 10 a 100 1.000 a 100 1.000 100 a 50 5.1 00 10 a 50 500 10 a 50 500 20 a 60 1.000 20 ii 50 1.000 20 a 50 1.000 20 a 50 1.000 10 a 50 500 20 a 50 1.000 132 199000' 98 211 000 28 111.000 ~~28 103.000 28 43.000 78.000 34 105.000 24 23.500 84 80.000 1*90. lseo. 1H!M>. 1896—98. 1896— 98. 1896- -98. 1929—»». 1929- -»». 1929— -»». 1 300.000 1 100.000 1 100.000 15.000 75.000 1 100.000 1 r>......i 1 5.000 1 100.000 1 30.000 1 75.000 1 1 1 10.000 1 2.000 1 2.000 1 1.000 1 1.000 1 1.000 1 2 500 1 a 500 1.000 1 2.000 10 a 500 5.000 5 a r/j«) 2.500 5 a 500 2.500 1 a r.Ofi 500 1 a 600 500 1 a 500 500 2 a 500 1.000 2 1.000 2 »\ 500 1.000 20 a 100 2.000 10 a 100 1.000 10 a 100 1.000 5 a 100 500 5 h 100 500 5 a 100 500 15 a 100 1.500 10 a 100 1.000 10 a ioo 1.000 100 a 50 r.000 10 a 50 50 i 10 k 50 500 20 a 50 1000 20 a 50 1 000 20 a 50 1.000 10 a 50 500 10 a 50 500 20 a 50_ 1.000 132 122 ooo 28 "sirooo 28 111.000 ^8 103.000 28 33.000 28 78.000 29 105.500 24 18/AH) 34 80.000 i 1801. 1801. IS«H. 1899—1908. 1899— 1008. 1899— 1908. 19»4—5». 19» 1- -5». 19» 1- -5». 1 100.000 1 250.000 1 100.000 l 75.000 1 100.000 1 15.0