Niko Kač, po sili bankir
SNEECgra* CfJjS
kAClLO OGREVANJA
21.01 2009
te«
ZA DECEMBER 2008 A0011 EUR
BIS6 0600 0014 1785 102	K -
IM«	.1	~
B323962907110
■
ENERGETIKA CEUlE JP OO O.
■- *. ■|l ■ ■ ■■.':■. ': : SMREKAfUEVA l/UCA 1
IKÜ»HHW^m «-«v--
3000 CELJE	3000 CELJE
Posebna položnica
"122.27
Astronomske cene ogrevanja
Informacije: 051/354 809 www.golte.si
6. decembra naprej obratujejo naprave na smučišču vsak dan!
ST. 4 - LETO 64 - CELJE, 16.1. 2009 - CENA 1,25 EUR
Odgovorna urednica NT: Taljana Cvirn
9770353734051
II« TEDNIK
■t <
UVODNIK
MATEJA JAZBEC
Strmine v primežu radosti in dobička
Dvosedežnico so zamenjali s šest-sedežnico. Vozi vsaj dvakrat hitreje. V istem času kot stara neudobna »kri-pa« prepelje približno šestkrat več adrenalina želnih smučarjev na progo, ki vrsto let ostaja ista. Udobnejša, lepša in hitrejša naprava obljublja raj na snegu. Le štirje sedeži več od prejšnje so povečali število ljudi za nekajkrat. Na smučišču si manejo roke in preštevajo dobiček, še najraje tistih, ki vijugajo stoje, oprti na lično izdelan točilni pult iz hrasta iz domačega gozda. Podoba slovenskih strmin.
Radi slišimo, da smo Slovenci smučarski narod. Narod, ki sledi težnjam v smučarski industriji. Opremljeni od nog do glave marsikdaj zmotno verjamemo, da nas bo čelada ščitila pred hitrostjo in da nam bo carving tehnika smučanja zagotovila varnost. Pozabljamo, da je slednja odvisna le od nas samih.
Za varnost na smučiščih je odgovoren upravljavec smučišča, ki mora za vzdrževanje reda in varnosti zagotoviti nadzornike smučišč. Nadzorniki resda delajo po pooblastilu ministrstva za notranje zadeve, toda plačuje jih upravljavec. Marsikatera pobuda za večjo varnost na smučišču zaradi stroškov tako ostane spregledana V dobri maniri - gost ima vedno prav -nadzornik le opozarja. Divjega smučarja pod vplivom alkohola lahko v vsakem hipu ulovi. Toda na policista iz doline, ki bo napisal kazen, je treba čakati. Nekultivirani odvisnež od adre-ncdina bo pred njegovim prihodom tako že zdavnaj zajahal snežno formulo in oddirjal po prostranstvih kultivirane narave. Motorne sani na območju Krajinskega parka Golte sejejo smrt in o tem govori vsa dolina. Le policija ne vidi in ne sliši. Za dirko s sankači ni opremljena, zato bi se raje lovila v krogu.
Le kaj ima zgoraj napisano s tragedijama deklice na smučišču Stari vrh in dečka v avstrijskem Badkleinkircheimu, boste dejali. Malomarnost in alkohol ter radosti na snegu odpirajo mnogo vprašanj in dilem. Kot je ta, kaj za hudiča je teptalec počel na progi, medtem ko sta se mama in njena hči želeli radostiti na sončen zimski dan. Teptalnik med obratovanjem smučišča nikdar ne sme biti na vlečnih poteh. Tudi sicer se lahko med obratovanjem smučišča teptalnik uporablja le v izjemnih primerih, a mora biti njegova prisotnost na smučišču zvočno in svetlobno signalizirana. Tako pravi zakon. Realnost pa ...
Obiske odsvetujejo
Iz celjske bolnišnice so javnost včeraj obvestili, da priporočajo svojcem in ostalim obiskovalcem hospitalizira-nih bolnikov obiskovanje v čim manjšem številu. Posebej odsvetujejo obiske obiskovalcev s prehladnimi obolenji: Kot so pojasnili, je obvestilo zaenkrat preventivnega značaja, saj epidemije gripe še ni.	BJ
Vložite olajšave za otroke
Do 31. januarja 2009 lahko na davčni upravi vložite vlogo za uveljavljanje davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Vlogo morajo oddati tisti, ki olajšavo uveljavljajo prvič ali želijo spremeniti podatke, ki so jih navedli ob oddaji zadnje napovedi dohodnine.
Posebna olajšava se za istega vzdrževanega družinskega člana prizna samo enemu staršu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave, če starš, ki uveljavlja olajšavo za istega otroka, te olajšave zaradi prenizke osnove za dohodnino ne more izkoristiti v celoti.
Posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka znaša 2.183,76 evra, za drugega 2.374,02 evra olajšave, za tretjega pa 3.959,52 evra ...
Če preživljate tudi starše, posvojitelje ah tasta in taščo, prav tako lahko uveljavljate olajšavo (za enega znaša 2.183,76 evra). Višina olajšave je odvisna od števila članov, za katere se olajšava uveljavlja, in od tega, koliko lastnih dohodkov za preživljanje ima vzdrževani član.	RP
Popravek
V torkovi izdaji smo na naslovnici napačno zapisali, da je okrog 800 delovnih mest na voljo na Celjskem. Podatek žal velja za celo Slovenijo. Za napako se opravičujemo.
V Celju dražji, a cenejši kot v prestolnici
Ttidi celjski študenti so nekoliko občutili januarske podražitve študentske prehrane, ki je s strani študentskih organizacij v Ljubljani in Mariboru sprožila ostro reakcijo. Celjski ponudniki pri podražitvah niso pretiravali.
Z januarjem je začel veljati nov razpis za ponudnike bonov, v katerem se je najvišja cena za obrok zvišala s 6,14 na 7 evrov. Ob tem je višina državne subvencije ostala enaka in znaša 2,53 evra. Najbolj so podražitve občutili ljubljanski študenti, kjer povprečna cena bona znaša 2,80 evra in se je tako zvišala za skoraj 4 odstotke. Najdražji bon je sedaj vreden 4,47 evra.
Na Celjskem število študentov vsako leto raste, zato se veča tudi število ponudnikov prehrane v zameno za študentske bone. Te je mogoče preko Študentske organizacije v Mariboru kupiti na sedežu Kluba študentov občine Celje, kjer upada prodaje niso zaznali. Nov, letošnji seznam obsega kar 13 ponudnikov prehrane pestrega
Celjski študenti z januarjem jedo po nekoliko višjih cenah, vendar ceneje kot v prestolnici.
nabora, od picerij, kjer se odločajo tudi za dostavo hrane, kitajskih restavracij, ponudnikov hitre prehrane, do restavracij v okviru velikih nakupovalnih centrov. In nove cene? Večina se jih je odločila za zvišanje z eno izjemo, ko je cena v primerjavi z decembrom enaka, gre za
Imperio Mexicano, en ponudnik, Pizzeria Oliva, pa je ceno za šest centov v primeru dostave na dom celo znižal. Najnižja podražitev v Celju znaša 0,07 evra, en ponudnik se je odločil za 20 centov dražjo ponudbo, nekje so ceno zvišali za 60 centov, dva sta ceno zvišala za 43 cen-
tov, najvišja podražitev znaša 1,54 evra. Najcenejši bon v Celju sedaj stane 0,47 evra, najdražji 3,97 evra, povprečje pa se giblje okoli 2 evrov. Boni tako ostajajo nekoliko cenejši kot v Ljubljani, seznami podražitev pa bodo dokončni konec februarja.
PM, foto: KATJUŠA
Še enkrat o plačah predavateljev
Predavatelj Anton Vorina je dokazal, da so bile plače v srednjih in osnovnih šolah v okviru povečanega obsega dela 15 let nezakonite, za višje šole pa nezakonite od leta 2004. Novembra lemi je na Delovnem sodišču v Celju dobil tožbo proti Poslovno-komercialni šoli Celje. Nezakonitost izračunanih plač s tožbo za določitev plačnega količnika in za izplačilo razlike v plačah dokazuje tudi njegova sodelavka Jadranka Prodnik.
Za tri in pol leta dolgo pravdanje, kot smo že pisali, v katerem je Vorina dokazoval upravičenost do izplačila razlike v plačah za obdobje od oktobra 2004 do avgusta 2005, bo dobil izplačanih okoli 300 evrov in zamudne obresti. Izplačilo se nanaša na trimesečje od oktobra do novembra 2004, medtem ko za povračilo denarja za ostale mesece do avgusta 2005 zaradi nepravočasne vložitve pritožb ni upravičen. Gre še za okoli 800 evrov bruto.
Evropski
meroslovci v Celju
Med večdnevno konvencijo TrainMiC, ki je bila v prostorih Doma sv. Jožefa v Celju, so predavatelji iz 15 držav podpisali evropsko licenco, ki omogoča uporabo različnih gradiv ter ureditev statusa predavateljev.
TrainMiC je evropski program vseživljenskega učenja na področju meroslovja v kemiji, ki ga vodi Meroslovni inštitut Evropske komisije (IRMM), ter izvajajo nacionalne skupine. Kot poudarjajo meroslovci, je naloga TrainMiC širjenje znanja med različnimi skupinami, med katerimi so me-roslovne organizacije, laboratoriji, izobraževalne ustanove, organi odločanja in akreditacijski organi. Njihov namen je izboljšanje kakovosti meritev na področju zdrave prehrane, varovanja okolja, zdravja in obnovljivih virov energije. Tako zanesljivi merilni rezultati preprečujejo gospodarsko in družbeno škodo.
Na konvenciji, ki sta jo pripravila Urad RS za meroslovje ter Meroslovni inštitut Evropske komisije, je sodelovalo 45 izvedencev iz različnih evropskih visokošolskih in raziskovalnih ustanov. Zbrane je pozdravil celjski podžupan Marko Zidanšek, ki je poudaril, da je Celje postalo konferenčno središče.	BJ
Prodnikova, ki je vložila tožbo istočasno kot Vorina, je zahtevala, da se razveljavi struktura količnika, ki je veljal od novembra 2004, in skupaj do decembra 2005 vložila zahtevek dodatka v višini 3.400 evrov bruto. Prodnikova je tožbo na prvostopenjskem delovnem sodišču izgubila. Pritožila se je na Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je njeni pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje na Delovno sodišče v Celju. V obrazložitvi sodbe višjega sodišča je zapisano, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo Zakon o pravdnem postopku, saj je opustilo zaslišanje sodne izvedenke, čeprav je Prodnikova njeno zaslišanje kot dokaz zahtevala. Zdaj je na potezi ponovno Delovno sodišče v Celju, da o zadevi še enkrat razsodi in pred tem odpravi ugotovljene kršitve postopka in kot dokazni postopek zasliši sodno izvedenko Vekoslavo Korošec.	MATEJA JAZBEC
www.novitednik.com
1W
St. 4 - 16. januar 2009
v, f- ■'-■^S'f i' 'v:i
DOGODKI

.. ^ / 5
Bsa

ki §&m
i ^ <- J	*
iH pfcll 11
",- > ^ u * ^ v
> *	'" Ve"
«L;
' -'i P
J' ' " P , .
de^K^a '
■"Aa^,'«t
* pedv STRMCA* 4MM ON t
Optimizirana trasa Debro-Strmca (vir. www.lasko.si)
Trasa ni prepričala civilne iniciative
So pripombe Laščanov glede tretje razvojne osi zadele v črno? - Kdaj javna razgrnitev optimizirane trase?
Med krajani Laškega je že prva, junijska predstavitev trase G2 v okviru tretje razvojne osi dvignila veliko prahu. Kot kaže, ga bo tudi druga, ki naj bi sledila v kratkem. Medtem ko projektant, celjsko podjetje RC Planiranje, trdi, da je že prvi predlog, še bolj pa optimizirana trasa, narejen ob največji meri upoštevanja pripomb domačinov Laškega ter da so nove rešitve okolju in ljudem prijazne, to člane Civilne iniciative krajanov Laško še zdaleč ni prepričalo. Še več, projektantu očitajo ignoranco.
Civilna iniciativa krajanov Laškega trenutno čaka na javno razgrnitev načrtov optimizirane trase, kjer namerava poudariti ostro nasprotovanje novi različici. Takšne predstavitve v tej fazi zakonodaja sicer ne predvideva, vendar jo Občina Laško tudi tokrat obljublja, čeprav datum še ni znan. Junija so na razgrnitvi prejšnje različice imeli krajani Laškega veliko povedati zoper njo, nad novo, občinam poslano konec
decembra, so vse prej kot navdušeni.
»Grozi nam onesnaženje!«
Menijo, da rešitve, predvidene v optimizirani različici, ne bodo preprečile onesnaževanja in nevarnosti za okolje v laški kotiini. Projektant pravi drugače, RC Planiranje navaja, da so v okolj-skem poročilu obravnavali zrak in podnebne spremembe, površinske in podzemne vode, kmetijska zemljišča, gozdove, varstvo narave, hrup, kulturno dediščino in krajino ter ugotovili, da je G2 primerna v vseh pogledih, razen v primeru vpliva na podzemne vode, a še to zgolj v celjskem Medlogu in ne v Laškem.
Krajani Laškega in ostali člani civilne iniciative so že ob razgrnitvi prvih načrtov izrazili tudi skrb zaradi speljane trase v bližini njihovih domov ob zavedanju, da bo nekatere objekte treba rušiti. V tej fazi, kot odgovarja projektant, ni možno predvideti, koliko objektov
www.turnsek.net
03 42 88 198
bo za traso dejansko treba žrtvovati. Medtem so člani civilne iniciative prepričani tudi, da optimizacija ne predstavlja nobene bistvene izboljšave. »Laščani naj bi dobili cesto po zelo poseljenem območju, kot so območje Debra, Rečice in Strmce. Na območje Strmce je optimizirana trasa prinesla celo priključek na avtocesto in z nje, kar pomeni še več ru-šitev objektov in večjo obremenitev ljudi, ki bi tu ostali,« pravi dr. Franci Vindi-šar iz civilne iniciative.
»Tuneli in vkopi niso dovolj!«
Krajanov, ki se bojijo, da bo tretja razvojna os premočno posegla v njihovo bivalno in življenjsko okolje, nova trasa ne prepriča. Projektant trdi, da so njihove pripombe, podane po prvi predstavitvi, v veliki meri upoštevali. Kot zapiše RC Planiranje v obrazložitvah v decembru posredovane optimizacije, je že prvotni koridor hitre ceste upošteval izogibanje strnjenim območjem poselitve, priznavajo pa, da se določene težave pojavljajo na območjih, kjer je poselitev močno razpršena. Poglejmo odseke, ki jih krajani ter civilna iniciativa izpostavljajo kot najbolj sporne.
Projektant utemeljuje, da severno od naselja Debro trasa zavije proti zahodu in ga zaobide. Poleg tega je cesta v tem delu na celotnem odseku vkopana, tako da je preprečen vidni stik naselja s cesto. V fazi optimizacije naj bi traso ceste zamaknih še bolj proti zahodu ter jo mimo Debra speljali delno po predoru in po pokritem
jjgjjj- Št. 3-16. 
Za umestitev hitre ceste se je na septembrski seji občinskega sveta opredelil tudi laški odbor za gospodarstvo, ki jo je pogojeval z dovolj velikim odmikom od spalnih naselij in vodnih virov, ki so v občini z močno zdraviliško dejavnostjo ključni. V primeru Rimski Toplic je projektant to upošteval, saj se optimizirana trasa v celoti izogne naselju in teče po levem bregu Savinje, objektom se približa zgolj pri prehodu iz predora na most čez Savinjo na jugovzhodnem delu Rimskih Toplic. Na prvotno predlagano traso se optimizirana različica priključi južneje od naselja. Prej predvidenega priključka severno od naselja ne bo. Trasa naj bi se po načrtih projektanta v celoti izognila tudi zdraviliškemu kompleksu in kopališču v Rimskih Toplicah.
vkopu. S tem je v največji možni meri upoštevan tudi predlog Občine Laško, trdi projektant. Na delu, kjer trasa predlagane hitre ceste prečka dolino Rečice, naj bi jo optimizirali z ukinitvijo prej predlaganega priključka, ki je prestavljen južno od Laškega, samo traso pa pomaknili bolj proti zahodu. Zaradi prehoda trase ceste čez dolino po viaduktu v Spodnji Rečici naj ne bi bilo fizičnih stikov med objekti in cesto. Trasa predlagane hitre ceste bi bila tako bolj odmaknjena od obstoječe in predvidene poselitve ter speljana čez staro kmetijo, predvideno za rušenje, dolino prečkala samo z viaduktom, odpadli naj bi tudi vse dovozne »rampe« priključka na cesto ter predvideni promet vozil, ki bi se na tem delu priključevala na hitro cesto. Večji del naselja Strmca naj bi popravljena trasa zaobšla po predoru, čeprav je ob prehodu iz predora res predvideno rušenje devetih stanovanjskih in pomožnih objektov. Ostali objekti naj bi bili od ceste oddaljeni od 10 do 50 metrov.
»Res je, da je projektant na sami trasi dodal tunele in
pokrite vkope, vendar s tem ni odpravil onesnaženosti in obremenjenosti okolja. V neprevetreni kotlini, kakršna je Laška, je to velik problem,« ob tem poudarja Vin-dišar. »Optimizacija je očitno pokazala absolutno ignoranco in nezainteresiranost
izvajalcev prisluhniti pripombam prebivalcev, civilne iniciative, krajevnih skupnosti, gospodarstva in celjske regionalne gospodarske zbornice.« Kot še dodaja, civilna iniciativa z močno podporo prebivalcev in lokalnih skupnosti odločno nasprotuje umestitvi avtoceste na območje občine Laško in je »pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za dosego svojih ciljev«.
Kot je laški civilni iniciativi v odgovoru že zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, optimiziran predlog zagovarja kot »zakonit in strokovno korekten«. In namignilo, da bistveno drugačnega predloga v tej fazi ni mogoče pripraviti.
POLONA MASTNAK
V Uniorju bodo vsi delali manj
Na 36-urni delovni teden so, tako kot so napovedali že decembra, prešli tudi v Uniorju. V programih odkovki, sinter ter delno v programu ročno orodje krajši delavniki veljajo že od začetka meseca, obdelovalnica Zreče bo krajši delavnik uvedla s 1. februarjem, program strojna oprema in turizem pa s 1. marcem.
Presenetljivo pri tem je, da je predsednik uprave Gorazd Korošec še sredi decembra napovedoval, da bodo krajši delovni teden uvedli le v programih, vezanih na avtomobilsko industrijo. Z njim bi ublažili posledice globalne gospodarske krize in ohranili delovna mesta. Več podrobnosti o tem, zakaj bodo vsi prešli na krajši delavnik (sploh Unior Turizem, kjer recesije še ne opažajo) v Uniorju niso povedali, čeprav smo jih prosili za odgovore.
V podjetju Štore Steel razmišljajo o uvedbi krajšega delovnega tedna, vendar ga pri vseh proizvodnih procesih zaradi same narave dela ne bodo mogli uvesti, je povedal direktor Marjan Mačkošek. Tudi v žalskem Novemu razmišljajo o krajšem delavniku, a ga še niso uvedli. Enako velja za preboldski Odelo (bivši Saps) ter šentjurski Alpos.	RP
januar 2009
m
O cetis
Po sili bankir
Bivši predsednik uprave Banke Celje Niko Kač je želel postati arhitekt, a je zaradi spleta naključij »potonil« v finance
Niku Kaču se že na daleč pozna, da dnevov ne preživlja več v znameniti stavbi v Vodniki ulici v Celju. Strogo, klasično obleko in kravato sta zamenjala srajca in pulover, na obrazu pa je več smeha, kot ga je bilo včasih. Niko Kač, ki je več kot trideset let preživel v Banki Celje, od tega je bil dobri dve desetletji na njenem čelu, je od 1. januarja eden najbolj svežih upokojencev na Celjskem.
Vas tale »upokojenec« moti, se vam zdi še čuden in morda celo smešen?
Sploh ne. Na tretje življenjsko obdobje sem se tako dobro pripravil, da me to niti najmanj ne moti. Ko si človek vse uredi v glavi in si začrta, kako bo življenje šlo naprej, je vse dobro. Počutim se odlično.
Mandat bi se vam iztekel šele sredi leta. Je kakšen poseben razlog, da ste iz banke odšli prej?
Nobenih posebnih razlogov ni. Že od leta 2004 sem imel vse pogoje za upokojitev. Zdelo se mi je prav, da mandat zaključim ob koncu leta in ne na sredini. Leto 2009 bo krizno in prav je, da si novo vodstvo zastavi svoje ukrepe. Z mojo upokojitvijo smo se tako izognili vprašanju, čigavo je bilo leto. Poleg tega je nadzorni svet banke že oktobra lani imenoval novo upravo in bilo bi nesmiselno, da bi se nova imena vlekla toliko časa.
Večina ljudi najbrž ne ve, da ste svojo kariero začeli kot gradbinec.
Moja velika želja je pravzaprav bila, da bi tako kot bratranec postal arhitekt. Vendar v tistih časih brez štipendije ni bilo mogoče študirati arhitekture. Sem namreč iz družine, kjer so bili trije otroci, v službi pa je bil samo oče. Najbližje mojim željam je bilo gradbeništvo, za katerega sem dobil štipendijo. Po končanem študiju sem se zaposlil v enem od ljubljanskih gradbenih podjetij in po treh letih dela se je v moje življenje vmešala usoda. Bih smo mlada družina, brez stanovanja in ravno takrat so v celjski podružnici Ljubljanske banke iskali gradbenika za recenzorja investicijskih programov. Poleg službe so ponujali tudi stanovanje. Z ženo nisva veliko razmišljala in v banki sva se zaposlila kar oba. Od tega je zdaj že dobrih 35 let.
Torej ste postali po sili bančnik?
Saj sploh nisem hotel postati bančnik. Takrat sem mislil, da bo to le kratka epizoda. A se je spet vmešala usoda. Ker je moj takratni šef Vlado Jurak odšel v tujino, so me zaprosili, naj prevzamem vodenje investicijskega dela. Samo z gradbeništvom novim izzivom ne bil kos, zato sem se ob delu lotil še študija ekonomije. In potonil v finance.
Je potemtakem vaša ljubezen ekonomija ali je srce ostalo pri gradbeništvu in arhitekturi?
Obdobje gradbeništva je bilo v primerjavi z leti, ki sem jih preživel v banki, zelo kratko. Vsekakor je med poklicema zelo velika razlika. Še danes stoji nekaj mostov, za katere sem naredil načrt in lahko rečem, da so moji. Za vse, kar se dogaja v ekonomiji in bančništvu, pa nikoh ne moreš reči, da je samo tvoje delo. Gradbeništvo mi zato pomeni nekaj veliko bolj osebnega kot ekonomija.
Vaša poklicna pot bi lahko bila šolski primer napredovanja. Kdaj ste prevzeli vodenje Banke Celje?
Pred 22 leti in tudi to se je zgodilo na mah. Spet se je vpletel Vlado Jurak, odločiti pa sem se moral v petih minutah. Moja dobra stran je, da se znam hitro odločiti. Čeprav so bili začetki težki, mi ni žal.
V	tistih letih ste ponovno postali tudi Polzelan.
V	Celju je bilo takrat zelo težko s parcelami, zato smo gradili na domačem dvorišču. A sem na Polzelo hodil samo spat, saj sem večino časa preživel v službi. Vendar moram priznati, da sem bil tudi sicer bolj navezan na Celje. Mi pa Polzela vse več pomeni zadnja leta. Kraj je zelo lep in je odlično izhodišče za pohodništvo. Po vseh stresnih letih se namreč vse bolj zavedam, da je treba tako v fizičnem kot psihičnem smislu nekaj narediti tudi zase.
V	bančništvu in financah je tradicija nekaj najpomembnejšega. Banka Celje se sicer ponaša z več kot 140-letno zgodovino, vendar samo na tradiciji najbrž ni mogoče graditi uspeha.
Zagotovo ne. V dneh, ko sem se poslavljal, sem svojim naslednikom večkrat položil na srce, naj ohranijo predvsem zaupanje. Bančništvo in finance namreč počivajo na zaupanju. Tradicija res veliko pomeni, vendar brez zaupanja ni banke. Kdo bo nosil denar v banko, ki ji ne zaupa! Pomembni so tudi ljudje in zelo sem ponosen na kolektiv, ki je v Banki Celje zrastel v preteklih dveh desetletjih. Zaupanja ne ustvarijo lepe zgradbe, ampak ljudje, ki delajo v njih.
Koliko resnice je v šali, da povprečen Slovenec prej zamenja ženo kot banko?
To sploh ni šala, ampak resnica. In tudi drži, da bi marsikatera žen-
ska prej zamenjala frizerja in ginekologa kot banko. In veste zakaj? Banka ima vpogled v tvoje finance, gre torej za intimen vpogled v nekaj, kar je strogo varovano. Bog pomagaj bančniku, ki se ne bi zavedal, da mora ohraniti skrivnost svojega komitenta.
Kot vodja najpomembnejše bančne ustanove na Celjskem ste bili povsod dragocen gost, marsikje pa vas niso marali.
Bančnikov večina ne mara in tega sem se ves čas zavedal. Je pa pomembno, da te spoštujejo, še zlasti takrat, ko nekomu, ki je zašel v težave, poveš, kje so njegove meje. Velikokrat sem poudaril, da mora biti tisti, ki dela z denarjem, neusmiljen. Saj drugače tudi banke ne bi bilo. Zato je bilo treba sprejemati tudi nepopularne ukrepe in zelo grenke odločitve za naše komitente.
Bili ste priča vsemu, kar se je v gospodarstvu dogajalo od začetka devetdesetih let do danes. Kdo je kriv, da je bila cena, ki jo je plačala regija, tako visoka?
Težko je z imeni in s priimki povedati, kdo je kriv. V veliko meri je bila kriva struktura gospodarstva. Vendar je iz krize zraslo tudi marsikaj dobrega. Iz stare industrije se je rešilo veliko zdravih jeder, na primer na kompleksu Ema, pa v Što-rah in še marsikje drugje. Vse torej le ni bilo uničeno. Novi poganjki so zdaj porok, da v zdajšnjih kriznih časih ne bomo doživeli tako velikih travm kot pred leti, ko so propadli kar celi kolektivi.
Banka Celje je bila v minulih letih pogosto tarča očitkov, da ni pokazala posluha za težave regijskega gospodarstva.
Če bi podjetjem pomagali z lastim denarjem, bi bilo to kot aspirin, ki pozdravi trenutne težave, ne pa tudi vzroka. Ničesar torej ne bi rešili, banka pa bi po nekaj letih še
sama šla v stečaj. Treba je vedeti -sodnik podjetja je edino trg.
Se še spomnite, ko so leta 1999 pred banko prišli delavci Hmezad kmetijstva in vas obtožili, da ste krivi za propad njihovega podjetja?
Seveda se. To je bil eden najbolj grenkih trenutkov v mojem življenju. Ravno takrat je pri meni snemala ena od televizijskih ekip in so me vprašali, ah se Niku Kaču kaj tresejo hlače, ker so na cesti delavci. Odgovoril sem, da sem predvsem žalosten. Hlače pa bi se mi tresle, če bi ljudje prišli po svoj denar, pa ga ne bi mogli dobiti. Hvala bogu, da kaj takšnega nisem doživel.
Gotovo veste veliko, če ne največ, o zakulisnih dogajanjih v podjetjih, zlasti tistih, ki so potem propadla. Eden zadnjih takšnih primerov, pri katerem je imela Banka Celje veliko vlogo, je bila Steklarna Rogaška. Ko se je »dogajala« steklarna, niste hoteli ničesar komentirati. Je danes drugače?
Prvo pravilo v bančništvu je, da bančniki o svojih komitentih ne govorijo. Zato tudi zdaj nikogar ne bom grajal, pa tudi slave ne bom pel nikomur. Res je, da steklarna ni imela najbolj srečne roke pri izbiri kadrov. No, kakorkoli, vesel sem, da se je zgodba z novimi lastniki razpletla, da podjetje ni šlo v stečaj in seje ohranila blagovna znamka. Vendar je treba vedeti, da je za takšen konec vsak od upnikov moral poravnati kar velik račun.
V steklarni je poniknilo veliko denarja, vendar za to ni še nihče odgovarjal. Se vam zdi to prav?
Seveda ni prav. Vendar je treba vedeti, da so za upravljanje odgovorni lastniki. V primeru steklarne so to bih zaposleni. Ker so se bali za svoje plače in svoja delovna mesta, niso bili pozorni in tudi kritični do tistega, kar se je dogajalo v podjetju.
Pustimo preteklost. Kje vidite Banko Celje čez nekaj let?
Upam, da še naprej pod okriljem NLB, vendar kot samostojno pravno osebo. Tudi za NLB bi bilo tako bolje, saj mora banka, če je samostojna, sama skrbeti za svojo likvidnost doma in na tujem trgu. V kriznih časih je to zelo pomembno.
Niko Kač bo septembra letos star 65 let Več kot polovico življenja je preživel v Banki Celje, ki jo je od leta 1987 tudi vodil. Študiral je gradbeništvo in diplomiral iz geomehanike, ob delu je končal še študij ekonomije na mariborski VEKŠ. Ekonomisti so tudi vsi ostali člani družine Kač - poleg žene, ki je zaposlena v Banki Celje, tudi sin in hči. Ker »otroka« delata in živita v Ljubljani, oče in mama Kač razmišljata, da bi se tudi sama s Polzele preselila v prestolnico. Sicer pa se Niko Kač v prostem času na letališču Leveč rad prelevi v navdušenega kopilota, je navdušen golfist in po-hodnik. Ko ga vprašate o glasbi, ki jo najraje posluša, najprej izbere Siddharto.
Upam, da tako razmišlja tudi novo vodstvo NLB in bodo Celjani vsaj še nekaj let sami svoje sreče kovači.
Je kaj, kar zdaj, ko ste končali svojo kariero, obžalujete?
Kar nekaj stvari bi zdaj naredil drugače. Vendar človek v toliko letih službe ne more delati samo dobrih potez. Pomembno je, da na koncu pod črto ni rdečih številk. Ponosen sem na vse, kar smo dosegli v Banki Celje, še zlasti sem ponosen na kolektiv, s katerim sem zelo dobro delal.
Slovo od sodelavcev potemtakem ni bilo lahko.
Res je bilo kar nekaj trenutkov, ko smo bili na robu solz, v glavnem pa smo se zabavali in bili veseli.
V	več kot treh desetletjih, ki ste jih preživeli v bančništvu, ste si gotovo izbrali svoj najljubši pregovor o denarju.
V	mladih letih sem bil prepričan, da denar ni vse. Danes vem, da to ne drži. Denar je vse. Vendar z majhnim popravkom. Z denarjem ne moreš kupiti sreče. In bog ne daj, da bi jo lahko, saj bi bil svet potem čisto drugačen in še bolj krivičen. Je pa vsekakor fino, če imaš denar.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
m
St. 4 - 16. januar 2009
etOl 1 panm_ i najboljšim okusom GOSPODARSTVO
5
Kaj od leta pričakujejo v naravnih zdraviliščih?
Cilji različni, od zgolj zniževanja stroškov, doseganja lanskih prihodkov do povečanja prodaje storitev
Slovenska naravna zdravilišča so decembra zabeležila rekorden obisk. Domačih gostov je bilo za desetino več kot decembra 2007, tujih pa kar za 14 odstotkov. V celem minulem letu so v 15 zdraviliščih zabeležili 2,7 milijona nočitev, kar je za dobre 3 odstotke več kot predlani. Glede na vse naložbe, ki so jih zdravilišča izpeljala lani, podatek niti ne preseneča. Kakšni pa so obeti za letos, ko naj bi jim recesija odgnala precej turistov?
Jože Duh, direktor Term Dobrna: »V Termah Dobrna smo lani povsem prenovili enega najstarejših objektov, hotel Park. S tem smo pridobili zelo dober hotel s 100 ležišči, savno, z družabnim prostorom in s fitnesom. Letos bomo predvsem investirali v izobraževanje zaposlenih, dopolnitev ponudbe, izboljšanje kakovosti storitev ter nove zdraviliške in wellness programe. Okrepiti želimo vlogo Term Dobrna kot najstarejšega termalnega zdravilišča in vodilnega zdravilišča na področju ginekoloških indikacij. Obseg nočitev nameravamo povečati za 7 odstotkov, prav tako obseg ostalih storitev. Sprejeli smo tudi ukrepe za prilagoditev poslovanja glede na zaostrene gospodarske razmere.«
Roman Matek, direktor Thermane Laško: »Leto 2008 je bilo za Thermano Laško
Lani odprt termalni center v Laškem
izredno dinamično, poslovno uspešno, finančno pa neuspešno. V februarju smo odprli termalni center, v avgustu wellness hotel, začeli gradnjo kongresnega hotela. Močno smo povečali število nočitev in obisk dnevnih gostov. Hkrati zaradi nenormalnega povečanja cen hrane, elektrike, zemeljskega plina, komunalnih storitev in obresti izkazujemo negativen finančni rezultat. Te podražitve tudi nimajo ustreznega ponderja v rasti življenjskih stroškov, ki so osnova za valorizacijo cen javnih storitev (zdraviliško zdravljenje, oskrba starejših). Za sanacijo neugodnega položaja smo
sprejeli vrsto notranje organizacijskih ukrepov.«
Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia: »Leto 2008 v Termah Olimia ocenjujemo kot izjemno uspešno, saj smo kljub gradnji termalnega kompleksa in-garaž-ne hiše, ki je s hrupom in z videzom precej kazila in motila normalno delovanje kompleksa, uspeh ustvariti slabih 4 odstotkov več hotelskih nočitev oziroma 2,3 odstotka več nočitev kot leto poprej, kar skupaj pomeni dobrih 5 odstotkov prihodkov več kot leto poprej. Tako smo kljub splošnemu padcu na hrvaškem, nemškem, avstrijskem in italijanskem trgu us-
MM " .
___________________________
peli delež gostov s teh trgov z izjemo Avstrije zadržati, medtem ko smo število nemških in italijanskih gostov še povečali. Leto 2009 bo precej težje za izpolnitev ambiciozno zastavljenih planov, saj se že čutijo prvi (predvsem psihološki) učinki gospodarske krize.«
Stane Pšeničnik, direktor (in lastnik) družbe Hotel Sava Rogaška: »V našem podjetju je bilo poslovanje v letu 2008 uspešno. Izjema je bil italijanski trg, ki je v našem hotelu zastopan v tretjinskem deležu, in sicer zaradi gospodarske krize, ki se je v Italiji začela nekoliko prej. Izpad italijanskih gostov smo nado-
mestili z gosti z drugih trgov, predvsem z Rusi. Leto 2009 nam po trenutnih odzivih ne nakazuje upada nočitev. Povečane aktivnosti na trgu nakazujejo v prvi polovici leta na kongresnem področju celo boljše rezultate, največ s strani slovenskega trga. Večja prisotnost na italijanskem in nemškem trgu se bo, kot kaže, tudi obrestovala. Slabše napovedi prihajajo s strani ruskega tržišča, kar je nedvomno tudi posledica slabšanja ruske denarne valute ru-belj.«
Zvone Novina, direktor Medical centra Rogaška: »Z lanskimi rezultati smo zadovoljni. Že pred leti smo si namreč zastavili ambiciozen cilj - graditev prepoznavnosti na medicinskih storitvah. V letu 2008 smo zaokrožili glavni investicijski ciklus in tako je naša medicinska ponudba danes zagotovo najširša med slovenskimi naravnimi zdravilišči. Tako smo dosegli edinstveni primer, da danes razvijamo programe skupaj z njimi, saj jih na ta način lahko najbolj približamo potrebam odličnih, a zahtevnih gostov iz Rusije. Leto 2009 bo v trženjskem smislu prelomnica. Nekateri programi >ne bodo več dovolj dobri< in ciljne skupine se bodo spremenile. To bo zahtevalo drugačen pristop na trgu.«
Lidija Fijavž Špeh, direktorica Naravnega zdravilišča Terme Topolšica: »Predvsem
na trgih Avstrije in Nemčije smo že zaznali večjo previdnost pri rezervacijah in tudi pri koriščenju dodatne ponudbe. Padanje trenda opažamo predvsem v zadnjem kvartalu, a bistvenih zmanjšanj na letni ravni še ne bo. Verjamemo, da nam bo uspelo zadržati raven nočitev iz leta 2008 in bo temu, z manjšimi odstopanji, sledil tudi prihodek medicine in gostinstva. Zniževanja plač in ugotavljanja viškov zaposlenih ne predvidevamo, saj so plače na ravni panožnih dogovorov. Nadaljevali bomo tudi začete naložbe.«
Damjan Pintar, direktor Uniorjevega programa Turizem, Unitur: »Preteklo leto smo zabeležili rekordno število nočitev tako v Termah Zreče kot tudi na Rogli, pri čemer naj poudarimo, da smo prav na področju zdravstva in wellnessa dosegli zelo dober rezultat. Unior Turizem je eden od petih programov delniške družbe Unior, v kateri so se, zaradi močne povezanosti z mednarodno avtomobilsko industrijo, že pokazale nekatere posledice gospodarske krize. Sprejeta je büa vrsta ukrepov za preprečitev in omilitev posledic le-te. Unior Turizem se je pridružil izvajanju ukrepov na korporativni ravni, čeprav negativnih učinkov krize v tem trenutku še ni občutiti v zasedenosti oziroma realizaciji Uniturjevih centrov Rogla in Terme Zreče.«
RP, foto: SHERPA
V primežu hrvaškega plinovoda
Rogatcu, kjer imajo plin s Hrvaške, priporočajo skrajno varčevanje
V	obmejnem Rogatcu, kjer se oskrbujejo s plinom s sosednje hrvaške strani, so prejeli v začetku tedna obvestilo dobavitelja o skrajnem varčevanju. Dobavitelj s Hrvaške, kjer so glede oskrbe v slabšem položaju kot smo v Sloveniji, je posvaril, da bodo v Rogatcu v nasprotnem primeru ostali brez plina.
V	občini Rogatec se oskrbujejo s plinom s hrvaške strani še iz časa skupne države, nanj pa so vezani v naselju Rogatec ter na območju mejnega prehoda Dobovec. Obvestilo, ki je naslovljeno na Občino Rogatec, je poslal predstavnik dobavitelja, hrvaško podjetje Humkom iz sosednjega Huma na Sutli. V mislih naj bi imeli predvsem Gorenj evo tovarno v Rogatcu, kjer izdelujejo komponente za hladilno zamrzovalne aparate ter so tako največji porabnik plina. In kako gledajo na nastali položaj v Gorenju? »V Rogatcu delamo prilagojeno, glede na potrebe proizvodnje v Velenju in zaenkrat uspešno pokrivamo trenutne potrebe proizvodnih zmogljivosti, ki smo jih za ta teden že v celoti zagotovili. Odklopa plina ni, dobavitelj nam tudi zagotavlja, da ga ne bo, glede na redukcijo pa se bomo v prihodnje, do razrešitve plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, prilagajali procesom in potrebam,« je v sredo povedala Urška Rant iz Gorenjeve službe za stike z javnostjo.
Razmere v sosednji državi niso rožnate. Hrvaška uvozi iz Rusije 40 odstotkov porabljenega plina, 60 odstotkov ga ima iz lastnih virov, hrvaški distributer plina pa je v soboto ustavil dobavo plina vsem odjemalcem, z izjemo t. i. zaščitenih porabnikov, mied katerimi so gospodinjstva, šole, vrtci in drugi odjemalci. Hrvaška je sklenila dogovora o večdnevnem interventnem uvozu plina z Ruhrgasom iz Nemčije ter z družbo ENI iz Italije. Prav tako se namerava Hrvaška v prihodnjih dneh povezati z Alžirijo, ki pošilja plin tudi v Slovenijo.
BRANE JERANKO
Gorenjeva tovarna v Rogatcu, kjer izdelujejo komponente za hladilno zamrzovalne aparate, je največji porabnik plina v tej občini. Postavljena je tik ob državni meji.
Št. 4-16. januar 2009
m
premalo znanja
Teorija na papirju se odmika od dogodkov na terenu - V gneči smučarjev trki s trajnimi posledicami
Smrt 6-letne deklice na smučišču Stari vrh nad Škofjo Loko, 13-letnega dečka v avstrijskem Badklein-kircheimu, 41-letnega voznika motornih sani na Gol-teh in huda poškodba glave smučarja na Celjski koči so dogodki minulega konca tedna, ki kličejo po razmisleku o varnosti na naših smučiščih. Vse, kar se sme in ne sme dogajati na smučiščih, ureja Zakon o varnosti na smučiščih. Problem nastopi, ko se teorija na papirju odmika od dogodkov na terenu.
Zakon na primer določa, da morajo otroci do 14. leta na smučišču nositi varnostno čelado, smučarji smejo voziti največ 25 kilometrov na uro in morajo prilagoditi hitrost svojemu znanju in razmeram na smučišču, več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka je znak, da je smučar alkoholiziran, za kar sta predpisana kazen v višini 200 evrov in odvzem smučarske vozovnice, ... in še bi lahko naštevali. Dokler bodo smučišča odvisna od ljudi, ki so pripravljeni koristiti njihovo ponudbo, se ne bo zgodilo nič. V konkretnih primerih bodo starše otroka brez čelade opozorili, medtem ko dokaza za prehitro vožnjo ni, saj naprave za merjenje hitrosti smučišča nimajo, pri čemer smučarji tako ali tako redko »pihajo«.
Brez vozovnice nazaj v dolino
Zaradi razvoja smučarske opreme in urejenosti smučarskih prog se je tveganje za poškodbe v zadnjih letih sicer zmanjšalo. Če pa do poškodb pride, so te zdaj drugačne in pogosto pustijo trajne posledice. V zadnjih letih so se zmanjšale poškodbe goleni in gležnja,
Uporaba žičnice zna biti za marsikaterega smučarja zahtevna.
medtem ko so se povečale poškodbe glave in kolena zaradi večje hitrosti v zavojih, ki jo omogoča nova tehnika smučanja - carving. »Največ dela imamo z natr-ganimi kolenskimi vezmi, zlomi rok in nog ter s pretresi možganov,« pojasni reševalec na Golteh Leon Lo-čičnik. Reševalci poškodo-
vanega oskrbijo, ga pripeljejo do nihalke in predajo v nadaljnjo zdravniško oskrbo. V primeru hujše ali smrtne nesreče sledi kazenski postopek. Letos so oskrbeli že 36 ljudi, predvsem takšnih, ki se precenijo, vozijo prehitro in so v slabi fizični kondiciji. Za varnost na smučiščih je odgovoren upravljavec smučišča, ki mora za vzdrževanje reda in varnosti zagotoviti nadzornike smučišč. Koliko nadzornikov mora imeti posamezno smučišče, je določeno v obratovalnem dovoljenju, ki ga izda ministrstvo za promet. Nadzornik lahko delo opravlja le na podlagi pooblastila notranjega-ministrstva. Na Golteh za varnost dnevno skrbita dva nadzornika in dva reševalca, skupaj imajo sedem reševalcev in prav toliko nadzornikov, redkeje boste tam videli policista.
»Prva naloga zjutraj je pregledati urejenost prog in ali so te dodatno zaščitene. Kr-
Motorne sani so na območju krajinskega parka Golte prepovedane, toda upravljavcu smučišča so nujno potrebne za dostavo in pomoč pri vzdrževanju prog.
Nadzornik in reševalec Damjan Mähen »Kršitelja lahko le opozorimo in največ, kar lahko storimo, je to, da mu odvzamemo vozovnico in poskrbimo, da zapusti smučišče. Kazen mu napiše šele policist.«
šitelja lahko le opozorimo, pri čemer je največ, kar lahko storimo, to, da mu odvzamemo vozovnico in poskrbimo, da zapusti smučišče. Kazen mu napiše šele policist,« pravi reševalec in obenem nadzornik na smučišču Golte Damjan Maher. Osnova varnosti je deset Fis pravil, ki morajo biti na vidnem mestu ob vstopu na vsako smučišče. Po besedah vodje šole smučanja na Golteh Bojana Napotnika je najpomembneje, da zna smučar ali deskar na snegu obvladovati smuči na način, da se zna izogniti oviram na progi. »Carving smučanje se povečuje iz zavoja v zavoj in v kolikor želiš zmanjšati hitrost, moraš zavijati proti bregu, kar je lahko zelo nevarno.« Na sezono na Golteh naučijo smučati od tristo do petsto ljudi. A še vedno se za šolo odloči premalo ljudi, prednjačijo otroci, starejši se zanjo odločijo le v primeru, da želijo svoje znanje osvežiti. Žal se premnogim zdi vlaganje v znanje nepotrebno in stran vržen denar. »Večina smučar-
Sani za dostavo
Na Golteh, kjer smo preverjali varnost smučarjev, sta še sveža decembrski dogodek ujetih smučarjev v gondoli ter nedeljska smrt 41-letnega moškega iz okolice Maribora, ki se je pri vožnji z motornimi sanmi zaletel v drevo in umrl. »Vsak takšen dogodek zahteva analizo in daje nove izkušnje. V primeru zastoja sedežnice ali gondole smo lahko le hitrejši, ne moremo pa tovrstnih nepredvidljivih situacij preprečiti. Razlogov za zaustavitev gondole je lahko vsaj pet. Glavnega razloga še nimamo in lahko, da ga ne bomo nikoli ugotovili,« pojasnjuje tehnični vodja smučišča Jože Šibane.
Smučišča nadzorujejo prometni in inšpektorji za notranje zadeve. Prometni inšpektorji preverjajo ustreznost prog in promet na progah ter žičnicah, medtem ko inšpektorji za notranje zadeve preverjajo delo in število nadzornikov ter reševalcev, ki so potrebni na progi. V zadnjih petih letih se je na naših smučiščih smrtno ponesrečilo osem ljudi, hudo telesno poškodovanih je bilo 266 in z lažjimi poškodbami, o katerih je bila obveščena policija, jih je odneslo 99.
Skupine objestnežev z motornimi sanmi so vodstvu smučišča znane. O nočnih vožnjah v krajinskem parku na območju Golt, kamor ti sploh ne bi smeli, že lep čas govorijo vsi. Mozir-ski policisti pa kot kaže mižijo na obe očesi. Lani so v štirih poostrenih nadzorih ugotovili le eno kršitev. Prijav ves ta čas naj ne bi prejeli, čeprav so jih samo letos o dirkanju in uničenih progah na smučišču obvestili vsaj dvakrat. Čeprav motorne sani na tem območju niso dovoljene, jih zaposleni na Golteh pri svojem delu uporabljajo. Dvoje motornih sani potrebujejo pri oskrbovanju gostinskih lokalov in vzdrževalnih delih na progi, kar pa gotovo ne so-
»Razlogov za zaustavitev gondole je lahko vsaj pet. Glavnega razloga še nimamo in lahko, da ga ne bomo nikoli ugotovili,« pojasnjuje tehnični vodja smučišča Jože Šibane.
di v isti koš kot adrenalinsko dirkanje po planini. Kako zakonsko to ločiti, pa je že drugo vprašanje.
MATEJA JAZBEC Foto: MARKO MAZEJ
»Največ dela imamo z natrganimi kolenskimi vezmi, zlomi rok in nog ter s pretresi možganov,« pravi reševalec na Golteh Leon Ločičnik.
Če je na smučišču do 300 smučarjev, morata biti na voljo nadzornik in reševalec. V primeru 1000 smučarjev, morajo biti na terenu dva nadzornika in dva reševalca, vsakih nadaljnjih 1500 smučarjev pa še po eden nadzornik in reševalec.
Deset Fis pravil
1.	Obzirnost do drugega
2.	Smučar mora hitrost prilagoditi svojemu znanju in razmeram na smučišču.
3.	Hitrejši mora tako izbirati smučino, da ne ogroža smučarjev pred seboj.
4.	Smučar lahko poljubno prehiteva, vendar v primerni oddaljenosti od tistega, ki ga prehiteva.
5.	Preden začne smučati po progi, mora pogledati navzgor in navzdol.
6.	Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili.
7.	Smučar sme za vzpenjanje ali sestopanje uporabiti le rob smučišča.
8.	Smučar se mora naučiti in spoštovati signalne in prometne oznake na smučiščih.
9.	Pri nesreči je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu.
10.	Smučar se mora kot udeleženec ali priča pri nesreči pustiti legitimirati.
NOVI TEDNIK
Prehitre smuči za
jev se zna orientirati na progi in je glede na vedno večje množice, zlasti konec tedna, trkov na srečo malo.«
TO
Št. 4-16. januar 2009
(/_jrezplacno maturantćbe o
Bližajo se maturantski plesi, za marsikoga najpomembnejši dan v življenju. Atelje Modni Tris iz Opekarniške 15 a v Celju se zaveda pomembnosti velikih dogodkov. Da se boste ob sami veličini dogodka počutili edinstveno, vam v Modnem trisu nudijo pestro izbiro najrazličnejših svečanih oblačil (večerne, maturantske, poročne ...) in modnih dodatkov (torbice, i rokavice, ogrinjala, bižuterija). Obleko lahko kupite ah si jo izpo-: sodite, pri čemer z nakupom velja pohiteti, saj do 10. februarja , \ nudijo od 20- do 40-odstotni popust za nakup obleke.
Če si maturantka, pa lahko obleko dobiš tudi zastonj. Ka-« ko? Tako, da izpolniš kupon in ga do 26. januarja pošlješ v uredništvo NT&RC na naslov Prešernova 19, Celje. Jk V ponedeljek, 26. januarja, bomo med prispelimi kuponi izžrebali matuarantko, ki se bo v Ateljeju Modni Tris brez-'fe plačno oblekla za ta nepozaben dan v svojem življenju.
'«JK. Ime nagrajenke bomo objavili 27. januarja v torkovi šte-«■t vilki Novega tednika.
m - Atelje Modni Tris najdete v Areni Petrol (VIP vhod, ' l. nadstropje), v Opekarniški 15 a, 3000 Celje.
Hg. Kontakt: www.modnitris.com.info@modnitris.com, tel.: 03/490 55 05. gsm: 070 841 064.
pi radi oklestili račun za elektriko?
Ne dvomim, da je vaš odgovor pritrdilen. Ne vem pa, če ste vedeli, da lahko to storite brez večjih naložb!
Včasih se ljudje sami zavedamo, da bi lahko pri električni energiji veliko privarčevali, če bi zamenjali vsaj svoj deset let star hladilnik. A kaj, ko še tako lepo dela, da ga je škoda zavreči, kajne. No, tokrat so vam v Holdingu slovenskih elektrarn pripravili serijo nasvetov, s katerimi lahko svoj račun za električno energijo zmanjšate za 20 odstotkov. (Lepo, ne, če na eni strani dražijo električno energijo, nam vsaj svetujejo, kako z njo varčevati.) Naj dodamo še, da bodo učinki pri energetsko bolj potratnih gospodinjstvih večji.
Izbor nasvetov za vsakodnevno varčevanje energije
Ukrep	Prihranek na računu za električno energijo	Prihranek električne energije (kWh/leto)
Prihranite dobrih 20 % brez večjih investicij	21 %	913
Če naprave ne puščate v stanju »stand by« (da gori lučka, digitalna ura ...) temveč jih popolnoma izklopite iz omrežja, lahko prihranite dobrih 6 %	6 %.	300
Primeri:		
Računalnik nastavite tako, da se monitor po petih minutah neuporabe prestavi v stanje pripravljenosti. Pozor: ohrajevalnik zaslona vam ne prihrani ničesar.	2,6%	141
Izklop DVD-ja v stanju pripravljenosti	0,8 %	40
Izklop TV-ja, ko ga ne potrebujemo	1,0 %	53
Izklop HI-FI-ja v stanju pripravljenosti	1,0%	54
Izklop monitorja v stanju pripravljenosti	0,6%	35
Izklop TV-ja v stanju pripravljenosti (CRT)	0,3%	14 250
Zamenjajte 3 navadne žarnice z varčnimi v lučeh, ki jih pogosteje uporabljate, ter redno ugašajte luči tam, kjer jih ne potrebujete ali namestite senzorje gibanja.	5%	
Perilo sušite zunaj (8 mesecev)	5%	247
Pralni in pomivalni stroj uporabljajte samo v času ftranjše tarife električne energije.	3%	159 -k . - r
Namesto na 40° C izberite pranje na 30° C (in perite le v času male tarife).	0,5%	38
Ko kuhate, naj bo posoda pokrita s pokrovko ter približno enako velika kot grelna površina.	1 %	41
LCD televizije imajo v stanju pripravljenosti občutno večjo porabo kot CRT (katodne televizije) in temu primerno tudi večji prihranek (57 kWh oz. 1 %) Po potratnosti od nižje do višje vrednosti si televizije sledijo v tem zaporedju: CRT-katodne (navadne) TV, LCD TV, plazma TV.
Manjša tarifa je vsak delavnik od 22. do 6. ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure.
■■1	
IjJJjp	
	1
	
	i
6323962907110
ENERGETIKA CELJE JP D.O.O.	I -mm* ».--SSE»
SMREKARJEVA ULICA 1	SRWB® «SfFSfa *
3000 CEUE	3000 CELJE
'122,27
Astronomske cene ogrevanja
Št. 87-13. januar 2009	m -
PLAČILO OGREVANJA
ZA DECEMBER 2006 A0011 EUR
Cene so višje zaradi višje porabe - Zneski se za posamezna primerljiva stanovanja razlikujejo tudi do sto evrov
Ta teden so Celjani v svoje poštne nabiralnike dobili položnice za ogrevanje. Veliko jih je bilo prav neprijetno presenečenih, saj so se zahtevani zneski dvignili precej nad sto evrov. Marsikoga je še bolj razbe-snelo, ko je videl, da v podobno velikih stanovanjih nekateri plačujejo precej manj. Tudi do sto evrov manj. Na Energetiki pojasnjujejo, da so cene višje zaradi večje porabe, razlike v cenah pa so odvisne od več dejavnikov, tako da cen sploh ne moremo primerjati.
Stanovalka bloka na Hudi-nji živi v 39 kvadratnih metrov velikem stanovanju. Za ogrevanje mora ta mesec plačati dobrih sto evrov! Druga Celjanka živi v centru mesta in mora za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje plačati 60 evrov ogrevanja. Njimi položnici se razlikujeta za skoraj 50 evrov, pri čemer Hu-dinjčanka živi v 20 kvadratnih metrov manjšem stanovanju. Nobena od njiju nima termostatskega ventila ah celo delilnika.
Razlog za višje cene ogrevanja so po besedah vodje komerciale in marketinga pri Energetiki Celje Matjaža Žmaharja v 3,7 stopinje nižjih temperaturah in je bila zato decembra tudi večja poraba. Vendar to ne pojasnjuje razlik v cenah ogrevanja. Žmahar pravi, da cen praktično ne moremo primerjati. Cene so namreč odvisne od »lege zgradbe, ali torej leži na severu ali jugu Celja, lege stanovanja v zgradbi, upoštevati je treba
Račun za ogrevanje 62 kvadratnih metrov velikega stanovanja na Hudi-nji. Tudi če se obnašate racionalno, ne boste nič manj plačevali, če ne bodo varčevali tudi ostali stanovalci v bloku. Razen seveda tam, kjer imajo stanovalci vgrajene delilnike in plačujejo toliko, kot porabijo. Uporaba delilnikov bo obvezna od leta 2011.
starost zgradbe in način gradnje, pa izolacijo in to, ah okna tesnijo ali ne in ah je eno-slojna ali večslojna zasteklitev, starost in izvedbo centralnega ogrevanja v zgradbi, ah stanovalci uporabljajo termostatske ventile in podobno. Tu je kup dejavnikov, ki imajo pri primerjavi cen veliko vlogo«.
Kako varčevati?
Razlike so tudi pri ogrevanju skupnih prostorov v blokih. Nekateri bloki tako nimajo oken na hodnikih, prav tako nimajo radiatorjev. Tako je poraba v takem bloku zagotovo manjša kot tam, kjer je v vsakem nadstropju do konca odprt radiator in kjer imajo okna, po možnosti še odprta. Medtem ko lahko stanovalci hiš pri ogrevanju varčujejo in se jim bo to na položnici tudi poznalo, morajo v blokih varčevati vsi stanovalci, da bodo zneski na položnicah za ogrevanje nižji. Razen veda tam, kjer imajo stanovalci vgrajene delilnike in to-
rej plačujejo toliko, kolikor porabijo.
Kjer delilnikov ni, mora biti v bloku med stanovalci »ogrevalna disciplina«. Da bi vsaj nekaj privarčevali, Žmahar predlaga, da stanovalci dobro zapirajo okna: »Zračijo naj kratkotrajno z na stežaj odprtimi okni, ki jih morajo potem dobro zapreti. Vgradijo naj si termostatske ventile, ki sami regulirajo temperaturo. Preko upravnika naj skrbijo, da so njihovi centralni sistemi pravilno regulirani oziroma da zamenjajo tudi kakšne neustrezne dele teh sistemov, ki prav tako povzročajo preveliko porabo. Na takšen način se da marsikaj privarčevati.« Seveda pa je treba dodati, da bodo razlike v cenah še vedno prisotne. Kot tudi, če boste edini, ki boste v vašem bloku to počeli, boste imeli še vedno visok račun, pa še na bolj hladnem boste. Torej, solidarno in po pameti!
ŠPELA KURALT
www.mlekokrepi.si
Od iznajdljivega trgovca do najbogatejšega Slovenca, zdaj od navadnega Zemljana do »vesoljca«
Mirko Tuš, tisti, ki je v nekaj letih postavil velik trgovski imperij ter ga nadgradil s kopico drugih dejavnosti, si je pred kratkim spet omislil nekaj divjega. Sicer za medije povsem zaprt Tuš (razen, kadar postane prvak v kajtanju, to je »drsenju« in akrobacijah z zmajem na veter) je tokrat lansiral informacijo, da bo z izbranim naročnikom njegove mobilne telefonije poletel v vesolje. Za svojo in sopotnikovo »vesoljsko« vozovnico bo odštel 400 tisoč ameriških dolarjev ali približno 300 tisoč evrov. Sami si izračunajte, koliko vaših letnih plač je to.
Čeprav v podjetju še ne znajo povedati, med katerimi naročniki (zgolj novimi ali tudi starimi) bodo izžrebali Tuševega sopotnika (pa tudi kup ostahh podrobnosti je še nejasnih ali vsaj zamolčanih) , je ideja vseeno aktivirala našo raziskovalno žilico. Kako, s kom, kdaj ...
Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo kdo »spomnil« in
začel ponujati vesoljske turistične polete. Tega se je spomnil britanski poslovnež Richard Branson, ki je poleg kopice Virgin podjetij (okoli 360 jih je, nekatere je za dobre vsote medtem že prodal) ustanovil še zasebno vesoljsko agencijo Virgin Galactic. Po ceni 200 tisoč ameriških dolarjev je do zdaj prodal že več kot 500 kart za lete, ki se bodo začeli izvajati šele sredi prihodnjega leta. Med prvimi, ki se bodo vkrcali v posebne rakete, so sama slavna imena - od Madonne do filmskih zvezdnikov, kot so Brad Pitt in njegova Angelina Jolie, George Clooney, Clint Eastwood, Paris Hilton ... Mednje se bosta vpisala še Mirko Tuš in njegov še neznani sopotnik.
S 5600 kilometri na uro v vesolje
Polet v vesolje naj bi trajal dve uri in pol, razdeljen pa bo na dve fazi. Vesoljsko plovilo Space Ship 2, v katerem bo poleg dveh pilotov še šest
Julija 2007 je Mirko Tuš,, velik privrženec adrenalinskih športov, postal državni prvak v kajtanju. Takrat, ko se večini navadnih Zemljanov še sanjalo ni, kaj sploh to je.
Kaj si je tokrat izmislil Mirko Tuš?
bodo o poletu lahko govorili do konca svojega življenja.
Tudi vrnitev v domačo orbito bo »divja«, podobna vožnji z vlakom smrti (če množite s tri). Potniki bodo lahko, znova na trdnih tleh, dobili posnetke celotnega leta, na razpolago jih bodo tudi psihologi, saj bodo za nekatere občutki ob vrnitvi zagotovo premočni, da bi jih lahko razvozljali sami.
Bodo zdržali?
Denar in navdušenje še nista dovolj, da bi si ljudje, ki imajo nekaj pod palcem, lahko privoščili vesoljski ogled Zemlje^ Poleg tega, da morajo biti osebe polnoletne, morajo biti tudi v dobri telesni kondiciji. Pred poletom bodo morali opraviti tridnevno usposabljanje za astronavte in natančen zdravniški pregled. Tisti, ki bodo slabšega zdravja, bodo morali ostati kar na trdnih tleh, denar pa bodo dobili vrnjen. Organizatorji računajo tudi na to, da si bo marsikdo tik pred zdajci zaradi strahu premislil. Upamo, da med njimi ne bosta ravno srečni izžrebanec in njegov »boter« Tuš ...
ROZMARI PETEK
Mirko Tuš na kolesu. Pred kratkim naj bi si kupil petsedežno reaktivno letalo Cessna Mustang C510, za kar naj bi plačal 3,1 milijona dolarjev. Dve vozovnici za polet v vesolje potemtakem njegove denarnice še nista preveč osiromašili. (Foto: GK)
potnikov, bo z Zemlje poletelo v trupu ogromnega letala, imenovanega White Knight 2. Ko bo ta dosegel višino 15 kilometrov, se bo začelo lansiranje. Space Ship 2 bo zagnal svoj hibridni motor ter s hitrostjo 5600 kilometrov na uro odbrzel v vesolje. Prvih 90 sekund bo zelo grobih, saj bo vesoljsko plovilo močno treslo. Ko bo prispelo v vesolje, bodo motorje ugasnili in zavladala bosta nadzemeljski mir in tišina ... Takrat bodo potniki lahko odpeli svoje varnostne pasove, zaplavali v brez-težnostnem prostoru in skozi široka ovalna okna opazovali, kako 130 kilometrov nad mejo z orbito izgleda naš planet. Kohko časa ga bodo lahko opazovali, še ni znano. A pravijo, da bo gotovo toliko časa za nabiranje vtisov, da
Podjetnik Richard Branson bo prvi ponudil komercialne lete v vesolje. V rokah drži model letala, ki bo Space Ship 2 poneslo v vesolje.
Mirko Tuš in Richard Branson imata več skupnega, kot se zdi na prvi pogled. Oba sta že prešla abrahama, oba sta začela z norimi, drznimi idejami in - nihče od njiju na polici nima uokvirjene diplome ekonomskih aii poslovnih znanosti. Branson je pri šestnajstih zapustil srednjo šolo in se vrgel v podjetništvo (izdajal je študentski časopis, vmes pa kot podporo časopisu ustanovil založbo Virgin Records), Tuš pa je po nekaj letih zapustil delo komercialista v nekdanji Kovino-tehni in dokazal njeno geslo - Nemogoče je mogoče. Pa četudi »mogoče« ustvariš na zelo nemogoče načine. Pravijo, da je Tuš med drugim v Makedoniji kupoval poceni vino, ga zlival stran, nato pa zgolj steklenice dobro prodal v Sloveniji?! Vseeno podjetneža v vesolje ne bosta letela skupaj. Z Bransonom bodo leteli člani njegove družine. »Vrednost« Mirka Tuša je ocenjena na 550 milijonov evrov, Bransonov imperij pa se meri v milijardah - na trenutni lestvici najbogatejših Zemljanov je njegovo premoženje vredno 4,4 milijarde ameriških dolarjev.
Mleko krepi!
Vozovnice za polet v vesolje lahko navdušenci poravnajo tudi obročno, obvezno pa je treba pri prijavi vplačati desetino cene. Rečeno je tudi, da bodo vozovnice čez leto ali dve postale cenejše. Ko bodo leti v vesolje namesto enkrat tedensko potekati kar vsak dan (medtem naj bi izboljšali prototip Space Ship 1), naj bi vozovnica stala »le« še 20 tisoč ameriških dolarjev. Ampak takrat bodo petičnežem lahko ponudili že hotel v vesolju ...
l§i TEDNIK
CELJE j


Rešitev so posodobitve objektov
Majhnega drsališča ni zaradi premalo denarja - Razen parkirišč ZPO-ju objekti ne prinašajo evrov
V Pravljičnem Celju letos ni bilo majhnega, premičnega drsališča pred Mestnim kinom Metropol. Ker mu (pre) veliko konkurenco delajo malce večja, pokrita drsališča pred trgovskimi centri, ni bilo smisla, da bi ga postavili. Ideja je bila, da bi majhno drsališče postavili v Mestnem parku, da bi imeli v ZPO-ju rezervo v primeru, če bi morali drsališče zaradi kakšne okvare znova zapreti. K sreči se to (še) ni zgodilo, majhnega drsališča pa niso postavili. Razlog je premalo denarja. Največ ga namreč porabijo za zimski bazen, drsališče in dvorano Zlatorog.
Majhno drsališče, ki je nekaj let pozimi stalo pred Mestnim kinom Metropol, je v lasti občine. Kot nam je povedal direktor ZPO-ja Ivan Pfeifer, zato za njegovo postavitev in tudi za obratovanje ZPO ni odgovoren. Res pa je, kot pravi Pfeifer, da je bila ideja, da bi postavili premično drsališče v mestni . park, njihova. Želeli so namreč zagotoviti nemoten potek tečajev drsanja in programov za vrtce, če bi prišlo še do kakšne okvare na mestnem drsališču in bi ga morali zapreti. »Pogoj za postavitev majhnega drsališča je bilo vsaj približno 26 tisoč evrov, ki pa jih ZPO v svojem programu ni imel in tega tudi ni mogel plačati,« pravi Pfeifer in dodaja, da pa so v tistem času sanirali tudi okvaro drsališča in tako ni bilo potrebe po majhnem drsališču.
Načrtujejo pa obnovo dotrajanega drsališča. Tako so že naročili projekt gradbenih
Največje izgube so pri zimskem kopališču. Kot je na seji mestnega sveta 4. novembra lani župan Bojan Šrot dejal, naj bi bile letne izgube na bazenu od 150 do 200 tisoč evrov: »Vprašanje je, ali ta strošek hočemo in ali si ga lahko privoščimo.« Takoj zatem je na to odgovoril: »Mislim, da mesto, kot je Celje, zimski bazen potrebuje.«(Arhiv NT)
del in vložili zahtevek za gradbeno dovoljenje, do konca januarja bodo objavili tudi javni razpis za izvajalca del. Ta se bo zavezal, da bo talno ploščo obnovil do naslednje drsalne sezone in da bo dobil plačilo šele v petih letih. Pfeifer je pojasnil, da se zaveda, da bo izvajalcem težko v teh časih pridobiti ustrezna finančna sredstva za izvedbo takega projekta. Kljub temu upa, da se bo tak izvajalec našel in da bodo z obnovo drsališča lahko kmalu začeli.
ZPO varčuje
Obnovo drsališča bo v prihodnjih letih plačala občina. ZPO tega tako ali tako ne bi mogel izpeljati. Zavod, ki upravlja s celjskimi občinskimi objekti in parkirišči, je namreč v precejšnji finanč-
ni krizi. Največ dolgujejo dobaviteljem energije. Tako so že pred phnsko krizo začeli varčevati, predvsem pri ogrevanju. Zdaj je v objektih toplo ravno toliko, da uporabniki še niso nezadovoljni. Nekaj evrov so sicer s tem v ZPO-ju prihranili, vendar bodo kljub temu lansko leto zaključili z izgubo. Kolikšna bo, zaenkrat še ni znano, ker računi še prihajajo. Največje izgube so tam, kjer se porabi veliko energije. »To so zimsko kopališče, drsališče in tudi dvorana Zlatorog, ki ima poseben status. To je domovanje naših rokometašev, ki imajo s strani občine dovoljeno opravičilo neplačevanja,« pojasnjuje direktor.
Pfeifer sicer pravi, da je logično, da objekti,"ne samo v Celju, ampak povsod po svetu, v katerih lahko klubi zastonj
trenirajo in kjer se izvajajo tečaji, ne prinašajo dobička oziroma celo ustvarjajo izgubo. Tako ZPO ni nobena izjema. Izhod iz te krize bi bil, tako Pfeifer, da bi objekte v prihodnjih letih posodobili oziroma jih nadomestili z novimi. »Do takrat bi bilo treba obstoječe objekte funkcionalno držati v obratovanju. To pomeni, da bo mestna občina kot lastnica morala vedno primakniti določen del sredstev, da bodo objekti lahko normalno obratovali,« pravi Pfeifer in dodaja, da bi morali istočasno »voditi politiko, kje nadomestiti te objekte, da bodo racionalno izkoriščeni, projektirani in da bi stare s čim boljšim izkupičkom prodali tistim, ki se zanje zanimajo.«
ŠPELA KURALT
Foto: KATJUŠA
Jaslice v Dimčevem
		
		■k
		
		^f^^BK t T ^F, ; mm ' - *
v"!» ' HkUSEK Uh K B ^ Jfjfl		9™* «Bf | f WWi i IsiM i fH H 1 ü I - m " "M J®*; ^KpfiB£2jfl|H
	1 ^M	
M	■ -lira	
		
Po katoliški tradiciji jaslice, ki jih postavijo na sveti večer, 24. decembra, ostanejo postavljene do sveč-nice, torej 2. februarja. Do takrat bodo na ogled tudi jaslice v Lokrovcu, kjer stojijo tudi čisto prave živali.
Idejni oče teh velikih in zanimivih jaslic je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Lokrovec-Dobrova Janko Turnšek. Jaslice je omenjeno gasilsko društvo tokrat postavilo že šestič, čeprav so te največje do sedaj. Sicer pa jih je postavljalo kar 43 ljudi, delali so praktično ves december. Jaslice, ki se postavljajo tudi s pravimi živalmi, so odprh prav na božič, obiskovalci pa si jih še vedno lahko ogledajo.
ŠK, foto: SHERPA
Šrot in Kramer: »Sežig blata ni nevaren.«
Župan Bojan Šrot in vodja oddelka za okolje in prostor pri Mestni občini Celje Roman Kramer sta zavrnila navajanja celjskih civilnih iniciativ, da je velik onesnaževalec celjskega zraka Toplarna Celje. Ključna težava naj bi bil sežig blata iz centralne čistilne naprave. Kot sta povedala Šrot in Kramer, je blato pregledano in ni nobene okoljske nevarnosti pri njegovem sežigu. Tako načrtujejo, da bodo poleg vzhodnega dela še letos povezali tudi zahodni del Celja.
Toplarna Celje vzhod trenutno obratuje poskusno, v njej bodo na leto skurili približno pet tisoč ton blata, poleg tega pa še 20 tisoč ton odpadkov. Na ta način ocenjujejo, da se bo kohčina odpadkov na deponiji v Bukovžlaku zmanjšala za 65 odstotkov, rešile se bodo tudi težave, kam z blatom iz centralne čistilne naprave. Roman Kramer je ob tem dejal, da je blato zelo dobro gorivo in zavrnil navajanja civilnih iniciativ, da je nevarno: »To blato ima izdelano oceno. Primerno je za uporabo na kmetijskih površinah, ampak mi v občini tako velikih kmetijskih površin nimamo. Je pa blato dobro gorivo in v njem ni nič takega, kar bi lahko bilo škodljivo, če se uporablja kot gorivo v toplarni.« Na spletni strani Energetike Celje sicer beremo malenkost drugačne podatke, ki pa kljub temu pozdravljajo sežig blata: »Sežig je primeren predvsem zato, ker je analiza blata pokazala, da ga zaradi nekoliko, povišane vsebnosti težkih kovin ni možno neposredno uporabiti v druge namene.«
Sežig blata in gospodinjskih odpadkov, kot je poudaril župan Šrot, zahteva tudi Evropa in to je tudi slovenska strategija. Šrot je še dodal, da je v času plinske krize takšno ravnanje z odpadki in tako ogrevanje dejansko dobro, saj s tem projektom Celje povečuje celjsko energetsko neodvisnost. Čeprav je treba ob tem povedati, da v toplarni delujeta tudi dva plinska koda. Ne glede na to pa nameravajo, najverjetneje še letos, z izgradnjo cevovoda s toplarno povezati tudi zahodni del Celja. Izven kurilne sezone naj bi tako za ogrevanje v Celju delovala le Toplarna Celje vzhod. Med kurilno sezono to zaenkrat ni možno, saj je proizvedene toplote v toplarni vendarle premalo za celo Celje.
ŠK, foto: SHERPA
Blato, ki ga kurijo v toplarni, je pregledano in ni nobene okoljske nevarnosti pri njegovem sežigu, zatrjujejo odgovorni.
IZJAVA TEDNA
»Gre za komunalno čistilno napravo. Če hočemo kaj narediti, moramo začeti pri sebi, saj so največji onesnaževalci občani. Če torej nehamo srat, potem ne bo blata.«
Vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer o ukrepih proti blatu iz centralne čistilne naprave.
simbio, d.o.o.
¥ simbiozi z okoljem
Simbio, d.o.o. Teharska 49 3000 Celje
Tel.: »386 (31 <25 U 00 Fax: +386 (3! 425 M12 infoiasimbio.si www.simbio.si
NAROČILO
ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
Št. 4-16. januar 2009
TO
10
ŽALEC i	I ZREČE 1 s i
l^jjjpj	M
Voda najprej za »gospodo«?
V Brnici pri Libojah sicer gradijo javni vodovod, vendar je še nekaj porabnikov brez vode
Verjetno si težko predstavljate, da bi odprli pipo in iz nje ne bi pritekla voda. Ali da bi vode zmanjkalo sredi tuširanja, mogoče pranja ali česa podobnega. Res je, da je večina povsem navajena na to dobrino in da jo prevečkrat uporabljamo kot nekaj samoumevnega. Malce drugače pa se do vode obnašajo v zaselku Brnica pri Libojah v žalski občini. Zagotovo bi več podobnih primerov našli tudi v drugih krajih na Celjskem.
V Brnici je sicer zgrajen primarni vodovod, zdaj pa je več posameznih hiš oziroma vikendov, ki čakajo na priklop oziroma gradnjo sekundarnega vodovoda. V hišah se posamezniki znajdejo, kakor vedo in znajo - večina jih sicer ima lastno zajetje vode, ki pa je je menda v zadnjih letih vse manj. Težave z vodo, pripovedujejo domačini, niso samo v poletnih, sušnih mesecih - v teh hladnih dneh je pri marsikateri hiši zmrznila napeljava, tako da vode spet ni. Najdejo se tudi gospodinjstva, odvisna od deževnice ali dovozov vode.
Za primarni vodovod je pred leti poskrbela Občina Žalec. Po zatrjevanju domačinov so sami za gradnjo prispevali 24 obrokov po 12 tisoč tolarjev, nato so pripra-
Pohod tokrat v soncu
V planinskem domu pod Reško planino v Marija Reki nad Preboldom je bilo pred dnevi znova nadvse živahno. Razlog za to je bil že 32. pohod krajanov do tamkajšnje planinske postojanke PD Prebold, ki je priljubljena izletniška točka.
Pohoda se vsako leto udeleži nekaj sto udeležencev, ki se po »napornih« prazničnih dneh odločijo zimski dan preživeti sredi ma-rijareških hribov. Tokrat je bilo organizatorjem in po-hodnikom vreme naklonjeno, saj jih je iz meglene doline pot popeljala v jasno in sončno pokrajino, ki je bila kot nagrada za prehojeno pot. Pohoda se je udeležilo okrog 500 pohodni-kov. Kdor je želel, se je ta dan lahko tudi zavrtel ob glasbi domačega ansambla Reški trio.	DN
www.radiocelje.com
m
vili razdelilnik, kako se bo gradil sekundarni vod. Eden od odcepov oziroma skupina hiš, ki naj bi bile na vrsti predlani oziroma lani, je še vedno brez vode, medtem ko je Javno komunalno podjetje Žalec na veliko ogorčenje nekaterih, vsaj tako pripovedujejo domačini, zgradilo priključke, ki naj bi na vrsto prišli šele v letu 2012. Menda zato, ker tam živi »gospoda« ali ker so bili preprosto bolj glasni. Domačini brez vode so že sami iskali pojasnila oziroma podatke, kdaj bodo na vrsti. Menda so se obrnili tako na žalsko komunalo kot na občino in povsod je bilo obljubljeno, da se bo vodovod gradil. Nekaj časa so čakali, zdaj pa jim je, nekaterim, da ne bo pomote, prekipelo.
Po pojasnilu žalske občinske uprave je do zdaj v celoti zgrajen primarni del javnega vodovodnega sistema Brnica, kar predstavlja izgradnjo dveh črpališč, rezervoarja za pitno vodo in cevovoda, ki vse navedene objekte povezuje. Od sekundarnega dela vodovodnega sistema je zgrajena približno polovica potrebnih vodovodnih odsekov.
Da bo merica polna, seveda ne vode, v tem času na položnicah že plačujejo tudi ne-
Ribnik v Vrbju pri Žalcu se je zadnje dni, ko so se temperature za več dni spustile globoko pod ničlo, spremenil v veliko telovadnico na prostem.
Pri Štravsovih in ob ribniku je še posebej konec tedna tudi po več kot petdeset osebnih avtomobilov, mnogi se pripeljejo s kolesi, največ pa jih pride kar peš. Na zalede-neli površini so si uredili dve
katere dajatve, povezane, po njihovem, samo z javnim vodovodom, ki pa ga v Brnici nimajo. Vsaj ne vsi. O tem, da si je v takšnih razmerah težko ustvariti družino ali se sploh odločiti za življenje v stanovanju, kjer trepetaš, kdaj bo zmanjkalo vode, je skoraj že odveč govoriti. »Ne bi rekli, da bi živeli v nekih odmaknjenih krajih ali bogu za hrbtom. Ampak Brnica je tik ob Libojah, ki tudi niso sto kilometrov daleč od Žalca. Gremo se Evropo, ko naj bi urejali druge stvari, ne pa navadne vode,« so se pri-dušali. O tem, koliko je stal priključek pred leti in koliko stane danes, so posplošili, da bo verjetno cena dvakrat višja.
Gradi se, vendar ...
Kot so povedali v Občini Žalec, plačujejo oziroma sofinancirajo gradnjo vodovoda že od leta 2002. Takrat je bil poravnan strošek za nakup zemljišča za rezervoar pitne vode in izdelana lokacijska dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Leta 2003 so zgradili 60-kubični rezervoar za pitno vodo, nato so po posameznih letih gradili krajše ali daljše vodovodne odseke. Skupna dolžina že izvedenih vodov, kot se temu reče, znaša 3,4 kilometra. Lani, na pri-
igrišči za igranje hokeja, mnogi drsajo ali z motorji vlečejo sani. Tisti, ki si ne upajo na led, pa pešačijo okoli ribnika ali ob Savinji in uživajo v lepi zimski idili, ki ji* manjka samo nekaj centimetrov snežne odeje. Najbolj veselo je na zahodni strani ribnika, kjer priteka voda, ki še ni zamrznila, v njej pa je našlo prostor okoli trideset labodov, ki so deležni hrane
Del zaselka Brnica
mer, so gradili odsek s številko 4.6, dolg dober kilometer, ki se bo v vodovodni sistem aktiviral letos.
Kot še pojasnjuje Aleksander Žolnir iz žalske občine, je v letošnjem proračunu za gradnjo vodovoda predvidenih 42 tisoč evrov, načrt izvedbe del posameznih sekundarnih vodov pa v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Li-boje pripravlja JKP Žalec. Jasno je, da v KS najbolje-poz-najo potrebe in tudi želje krajanov, zagotovo pa nihče ne bi odklonil več denarja. Kakor kaže decembrski zapi-
ali samo fotografskega »škljo-canja« za spomin na lepo doživetje. Ob ribniku žal nismo zasledili nikogar, ki bi hladne dni ogrel s čajem ali kuhanim vinom, oboje pa najbolj vztrajni prinesejo kar s seboj. Upamo, da ne bo popustila ledena ploskev in bi bilo v trenutku konec prijetne in zastonj rekreacije s pravimi zimskimi užitki.
TV
snik sestanka predstavnikov KS z JPK Žalec, bo na osnovi predlogov bodočih uporabnikov zaselka, ki jih povezuje vod 4.4. (Planinski dom-Pe-re) predlagana sprememba dela vrstnega reda. Sklep Sveta KS o spremembi še ni bil posredovan Občini Žalec, saj predsednik KS Uroš Feldin načrtuje, da bo seja sveta, ki potrjuje predloge žalske komunale, v februarju, nato pa
bodo z odločitvijo seznanili še občino.
Kaj torej reči porabnikom, ki so se obrnili na nas? Verjetno bodo enkrat le na vrsti, do takrat pa naj počakajo ali postanejo še bolj glasni. Očitno se namreč vrstni red gradnje oziroma seznam prednostnih nalog na posameznih odsekih prilagaja sproti.
URŠKA SELIŠNIK
Zimska rekreacija in zastonj užitki
M NA KRATKO
Mladi in gore
PODNANOS - V podružnični osnovni šoli je planinsko društvo pripravilo 20. državno tekmovanje Mladina in gore 2008/09. V finalu se je pomerilo 30 ekip, odlično pa so se uvrstile tudi ekipe mladih planincev iz osnovnih šol celjske regije. Prvo mesto je osvojila ekipa mladih planincev OŠ Trzin, druga je bila ekipa Uhojeni planinci iz OŠ Griže, četrti so bili Mladi planinci iz OŠ Braslovče, peta pa ekipa Slivniški svizci iz OŠ Silvnica pri Celju.	TT
Razpis za prosto delovno mesto
Podjetje SINTEZA lining d.o.o. iz Celja, ki se ukvarja z dejavnostmi s področja gradbeništva, geotehnike ter urejanja in zaščite okolja, vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje različnih nalog
MONTERJA -
VARILCA PLASTIČNIH MAS na terenu (m)
Dela in naloge:
-	dela pri gradnji raznih okoljskih in drugih objektov (priprav Ijalna dela na gradbišču, vgradnja različnih materialov iz plastičnih mas, varjenje plastičnih mas ...)
-	prevoz opreme, materiala in delavcev
-	vodenje manjših delovnih skupin Pogoji:
-	IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri (gradbeništvo, strojništvo ...)
-	sposobnost in pripravljenost za delo na terenu po Slovenji
-	sposobnost in pripravljenost za delo na višini
-	sposobnost za samostojno in timsko delo
-	vozniški izpit B-kategorije
-	resnost, odgovornost, delovne navade Ponujamo:
-	sklenitev pogodbe za določen čas s poskusno dobo treh mesecev
-	redno in stimulativno plačilo
-	razgibano delo na terenu po Sloveniji
-	dodatna strokovna izobraževanja s področja dela
Vabimo vas, da nam pošljete življenjepis v slovenskem jeziku v 14 dneh od objave razpisa na naš naslov: SINTEZA lining d.o.o., Trnoveljska cesta 2C, 3000 Celje, s pripisom Zä razpis.
Št. 4 -16. januar 2009
ili tednik
Za podjetnike z zmagovalno idejo
V Velenju že nekaj časa kot inkubator Savinjsko-šaleške regije deluje Saša inkubator. S svojim delovanjem želi pomagati pri nastajanju novih inovativnih podjetij v regiji in spodbuditi hitrejši razvoj že obstoječih, trenutno pa zbira prijave za »zmagovalno idejo«.
Inkubator svoje dejavnosti razvija v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, regijskim gospodarstvom, Univerzo v Mariboru in drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi organizacijami. V Saša inkubatorju so nazadnje razpisali regijski natečaj za mlada podjetja Zmagovalna ideja. V okviru natečaja poskušajo identificirati podjetniške time z izdelanimi poslovnimi načrti s področij okoljskih
Direktor Saša inkubatorja je Drago Potočnik, v njem pa sodelujejo dmgi strokovnjaki z izkušnjami na področju podjetništva.
tehnologij, energetike, medijev, informatike, turizma, transporta in logistike.
Na natečaju lahko sodelujejo vsa mlada inovativna podjetja, stara do tri leta, oziroma podjetniški timi, ki so tik pred ustanovitvijo podjetja in delujejo v Saša regiji. Rok za prijavo na natečaj je 23. januar, sodelujejo lahko vsi, ki pošljejo izdelan poslovni načrt in imajo urejen status intelektualne lastnine. Najboljše bodo tudi nagradili, in sicer je za najboljša tri podjetja v nagradnem skladu skupaj predvidenih 6 tisoč evrov. Kot napovedujejo, bodo najboljšim mladim podjetjem poleg finančne nudili tudi strokovno podporo ter jih povezali s pravimi partnerji za tržni uspeh njihove podjetniške ideje.
Za večjo pomoč mladim podjetnikom pripravljajo brezplačne svetovalne ure Sa-
»Knapovski« muzej spet vabi
Po praznikih je svoja vrata za obiskovalce ponovno odprl podzemni Muzej premogovništva Slovenije v Velenju, ki je zadnje lanske obiskovalce, prišli so s Finske, sprejel konec decembra.
Za zaključek lanskega dela so pripravili nočni ogled muzeja, kot prav posebno doživetje za obiskovalce so se izkazale »žive scene«, za najmlajše pa so pripravili otroške Bergmandlčeve delavnice. Lani so v muzeju izvedli projekt Prenova in obogatitev zbirke slovenskih premogovnikov, ki ga je sofinan-
ciralo ministrstvo za kulturo. Od odprtja muzeja v letu 1999 do lani so muzejske scene obnavljali z manjšimi re-stavratorsko-konservatorski-mi deli, medtem ko se vsebinsko vanje ni posegalo. S prenovo so nekatere scene dopolnili z novo pridobljenimi avtentičnimi muzejskimi predmeti ter zamenjali nekatere razstavljene predmete. Največja pridobitev je na zunanjem razstavnem platoju, na katerega so poleg večjih rudarskih strojev postavili dizel lokomotivo, ki je od leta 1971 do današnjih dni prevažala material in opremo na
površini Premogovnika Velenje. Obnovili so tudi lokomotivo, s katero se prevažajo obiskovalci v jamskem delu muzeja.
Lani sta se v kapelici sv. Barbare v jamskem delu po pol stoletja zakona ponovno poročila dva para. Muzej je lani obiskalo 25.730 ljudi, skupno pa se je v velenjskem muzeju ustavilo že več kot 265 tisoč obiskovalcev. Tudi letos bodo nadaljevali z različnimi aktivnostmi in dejavnostmi, da bi v muzej in v Velenje privabili čim več obiskovalcev.
US, foto: SHERPA
ša inkubatorja. Na teh urah se lahko podjetniki pogovorijo o vsem, kar jih zanima v zvezi s podjetniško idejo, podjetjem, ki ga ustanavljajo, o možnostih koriščenja nepovratnih sredstev EU ... Svetovalne ure pripravljajo v Velenju, zmagovalno idejo pa so že predstavljali tudi v okviru podjetniških delavnic na Ljubnem in v Nazarjah. Z natečajem želijo prispevati predvsem k dvigu na znanju temelječega podjetništva in k nastanku novih inovativnih start-up in spin-off podjetij v Saša regiji. Natečaj je partnersko povezan s slovenskim tekmovanjem start-up podjetij, kjer se bodo lahko najboljša mlada podjetja iz regije potegovala za naslov slovenski start-up leta.
US
Dvigalo v jašek velenjskega muzeja premogovništva (Arhiv NT)
Župan in poslanec Darko Menih pričakuje vprašanja iz več občin.
Poslanci v pisarnah
V ponedeljek je prvič odprl vrata poslanske pisarne poslanec SDS Darko Menih, sicer tudi župan Občine Šoštanj.
Pisarna, ki so jo uredili kar v županskih prostorih, bo odprta vsak ponedeljek od 15. do 17. ure, poslanec Menih pa pričakuje vprašanja in pobude iz občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Šmartno ob Paki in Šoštanj. Darko Menih sicer deluje tudi v treh delovnih telesih državnega zbora, in sicer za zdravstvo, promet ter kulturo, šolstvo in šport. Poslansko pisarno je z novim letom že odprl tudi zgornje-savinjski poslanec SDS Iztok Podkrižnik, »stari« poslanci, Lojze Posedel iz Zares, Bojan Kontič iz SD in Jakob Pre-sečnik iz SLS, pa bodo v bistvu z delom samo nadaljevali.
US
Pešci kljub pločniku na cesti
Sredi septembra je Občina Šoštanj začela s prenovo ceste skozi Metleče, in sicer od Kmetijske zadruge proti Topolšici.
Na cesti potekajo še zadnja dela, do konca januarja pa bodo priključili tudi novo obcestno razsvetljavo. Posebej so med obnovo ceste poskrbeli za varnost pešcev, saj poleg pločnika na levi gradijo tudi pločnik na desni strani ceste. Ob tem v občini opažajo nenavadno podrobnost, da pešci kljub pločniku še vedno hodijo po cesti, kar je seveda lahko zelo nevarno. Ob cesti so uredili še fekalno kanalizacijo, na vsaki strani cestišča je tudi novo avtobusno postajališče. Do konca meseca bodo zgradili še avtobusni postaji, spomladi pa uredili okolico. Skupno je Občina Šoštanj za prenovo ceste in fekalno kanalizacijo plačala 700 tisoč evrov, za prenovo ceste pa so preko razpisa od države pridobili 126 tisoč evrov.	US
Pralnica s certifikatom
V	hčerinski družbi velenjskega premogovnika HTZ, točneje v pralnici, so prejeli certifikat RAL-GZ-992/1, kar pomeni oznako kakovosti nege gospodinjskih in objektnih tekstili j.
Certifikat so pridobili preko Inštituta v Hohensteinu v Nemčiji. Po enoletnem obdobju od pridobitve omenjenega certifikata imajo možnost pridobitve še drugih certifikatov kakovosti pranja, in sicer za bolnišnične tekstilije in za teksti-lije iz živilske industrije. Certificiranje kakovosti pranja v naši državi še ni zakonsko predpisano, vendar Slovenija že povzema evropska merila za kakovost. Za pridobitev osnovnega RAL-a so se v HTZ Velenje odločili z namenom, da se pripravijo na nadgradnjo certifikata po potrebi in glede na zahteve trga.
V	pralnici HTZ so s certifikatom kakovosti pridobili dobro referenco in se pripravili na spremembo zakona, predvsem pa je certifikat osnova za nadaljnji obstoj na trgu storitev pranja in negovanja perila.
US
Na osnovi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 1406/2008-6 (prej St 55/2007) z dne 3. 11. 2008 nad dolžnikom
ENGO d.o.o. v stečaju
Attemsov trg 3 3342 GORNJI GRAD
STEČAJNI UPRAVITELJ OBJAVLJA
VABILO K DAJANJU PONUDB ZA ZAVEZUJOČE JAVNO ZBIRANJE PONUDB - TRETJA PRODAJA
I. PREDMET PRODAJE
1. »POSLOVNA CELOTA« ENGO d.o.o. v stečaju, ki vsebuje:
1.1 NEPREMIČNINE - ZEMLJIŠČE IN OBJEKT - K.o. Gornji Grad, zk. vi. št. 697 do celote 1/1
pare. št. Vrsta rabe nepremičnine Površina - izmera v m2
814/11	Dvorišče	1359
814/11	Poslovna stavba	515
	SKUPAJ	1874 m2
Ocenjena likvidacijska vrednost navedenih nepremičnin znaša 395.502,00 EUR.
1.2	PREMIČNINE - stroji in oprema energetske postaje, vse po cenitvenem seznamu, v ocenjeni likvidacijski vrednosti 1.396.038,00 EUR.
1.3	TERJATVE do kupcev po ocenjeni vrednosti 2.140,00 EUR.
Izhodiščna cena »poslovne celote« ENGO d.o.o. v stečaju, Attemsov trg 3, 3342 GORNJI GRAD, je znižana za 50 % in znaša 896.840,00 EUR , varščina znaša najmanj 10 % izhodiščne cene.
Pogoji prodaje, pogoji za sodelovanje, postopek izbire ponudnika in ostali podatki v zvezi z zbiranjem ponudb so razvidni iz vabila k dajanju ponudb, objavljenega na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve-Ajpes pod rubriko e-OBJAVE in na www.svetovanie-kos.si.
Ponudbe pošljite priporočeno po pošti na naslov Insolvenčna pisarna Celie. Tomaž KOS, s.o.. UlicaXIV. divizije 14/3. 3000 CELJE, s pripisom - Stečajni postopek St 1406/2008, Ponudba za odkup - ne odpiraj, rok za oddajo ponudb je dva meseca po objavi na spletni strani Ajpes-a, to je do 27. 1. 2009.
Vse ostale informacije v zvezi s prodajo in z ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju (Tomaž Kos) na tel. 03 427 44 80 vsak delovni dan od 8. do 14. ure.
Št. 4-16. januar 2009
TO
HO« TEDNIK
Asfaltna baza: kljubovalno in povsem legalno
Ministrstvo za okolje in prostor asfaltni bazi v Planinski vasi potrdilo uporabno dovoljenje
Desetletna prizadevanja Civilne iniciative za varstvo okolja Planinska vas je z enim odlokom ministrstvo pravzaprav zapečatilo. Lani je minilo kar desetletje pravnih zapletov, ki so segla vse do ustavnega sodišča. Slednje je nasprotnikom asfaltne baze sicer ugodilo, vendar ...
Dokončni razplet je zahteval razveljavitve vseh odločb na nižjih stopnjah, na katere se je bilo posledično mogoče tudi pritožiti. Medtem ko je za kratek čas asfaltna baza delovala brez potrebnih dovoljenj, ji je bilo uporabno dovoljenje vrnjeno. To se je, če pustimo ob strani kronologijo, ki sega vse do leta 1998, zgodilo konec leta 2007, ko so nam na šentjurski upravni enoti potrdili, da je bila njihova odločitev glede prve obnove postopka uporabnega dovoljenja in zavrnitve zahtevka za izdajo uporabnega dovoljenja ter odločba ministrstva za okolje in prostor s strani upravnega sodišča zavrnjena in spet vrnjena upravni
Ministrstvo za okolje in prostor je odločilo, da asfaltna baza v Planinski vasi obratuje legalno.
enoti v odločanje. Investitor, podjetje Asfalt Kovač, je tako razpolagal z uporabnim dovoljenjem, v teku pa je medtem na upravnem sodišču še bila odprava gradbenega dovoljenja, ki gaje ministrstvo za oko-
lje in prostor »zaukazalo« novembra leta 2006. Upravno sodišče je tožbo investitorja zoper to odločbo slednjič zavrnilo. Na tem mestu velja poudariti, da sta postopka za izdajo gradbenega ter uporab-
nega dovoljenja popolnoma ločena in se ne pogojujeta oziroma je za pridobitev uporabnega dovoljenja med drugim treba navesti datum in številko pridobitve gradbenega, ki ga je investitor takrat še imel.
Uporabno dovoljenje dovolj za delo
Kaj se je v primera asfaltne baze sploh dogajalo lani, v jubilejnem letu? Ne kaj dosti, razen nekaj obupanih medijskih »krikov vpijočih v puščavi«, civilne iniciative, ki ji je upravna enota lani zavrnila priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku obnove izdaje uporabnega dovoljenja. Marca je UE Šentjur dovolila obnovo tega postopka, saj se je uporabno dovoljenje opiralo na vprašanje gradbenega, ki ga je baza izgubila. Investitor se je zoper sklep pritožil, upravna enota pa je primer v reševanje aprila odstopila ministrstvu za okolje in prostor. V sredo nas je ministrstvo končno obvestilo, da so sklep upravne enote in postopek obnove odpravili, saj zanjo niso ugotovili izpolnjenih pogojev, ki jih narekuje zakon. »Objekt torej ima uporabno dovoljenje in lahko obratuje,« so nam potrdili.
Odločbo je UE Šentjur že prejela, vendar načelnica Marjana Metličar, kot nam je po-
jasnila, zadeve še ne komentira: »V skladu z zakonom je UE Šentjur pri Celju navedeno odločbo dolžna vročiti investitorju oziroma njegovi zastopnici. Do vročitve o tej zadevi ne bomo dali izjave.«'Kaj se bo zgodilo za tem, lahko zato zgolj ugibamo. Asfaltna baza trenutno obratuje legalno. Bo njenim nasprotnikom zmanjkalo sape ali bodo ponovno sledile pritožbe zoper odločbe? Bodo spet zamleli sodni mlini? Desetletje pravnih zapletov ni malo ne za eno ne za drugo stran, trdno stoječo na svojem bregu. Odzivi civilne iniciative pa so bili v preteklosti že dovolj glasni, da se jih je slišalo v Ljubljano. Na zemljevidu Slovenije so takrat Planinsko vas našli tako nekdanja ministra Gregor Virant in Janez Podobnik kot pokojni predsednik države Janez Drnovšek. Da o evropskem komisarju za okolje Stavrosu Dimasu, ki so ga oblegali na Brdu pri Kranju, niti ne govorimo. Zaenkrat vse zaman.
POLONA MASTNAK Foto: MM
Zastonj do
računalniške
pismenosti
Ljudska univerza Šentjur bo letos in v prihodnjem letu za zvišanje računalniške pismenosti izvajala brezplačne programe usposabljanja.
Pri tem želijo informacij sko-komunika-cijske tehnologije čimbolj vključevati v različne programe izobraževanja in skozi proces vseživljenjskega učenja izboljšati kakovost človeških virov. Tako bi posledično zagotovili večjo socialno vključenost deprivi-legiranih ciljnih skupin - to pa so predvsem brezposelni z osnovnošolsko ali nižjo poklicno izobrazbo in starejši nad 65 let. Projekt bodo izvajali v Šentjurju, Dobju, Dram-Ijah in na Planini, sredstva zanj so zagotovili iz evropskih in državnih virov, tako da se bodo vsi udeleženci izobraževali brezplačno. Prvo predavanje se bo začelo 26. januarja, prijave pa sprejemajo na sedežu Ljudske univerze Šentjur.
Odprta vrata
mladinske
pisarne
V Šentjurju je na sedežu Razvojne agencije Kozjansko, v Ulici skladateljev Ipav-cev 17 v Zgornjem trgu, začela delovati brezplačna mladinska informacijska pisarna.
Njihovo delo se bo osredotočalo predvsem na pomoč in informiranje mladih na področju neformalnega izobraževanja in usposabljanja, mladinskih mednarodnih programov, aktivnosti za prosti čas in prostovoljnega dela. Nudili bodo strokovno pomoč mladinskim društvom ter koordinirali aktivnosti med društvi in mladinskimi skupinami. Mladim bodo pomagali tudi formalno oziroma neformal-
no organizirati, predvsem pa bodo nudili strokovno pomoč pri prijavi, pripravi in izvedbi projektov na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Odgovorna za mladinska vprašanja v okviru RA Kozjansko je Lara Žmaher.
sto
Dobrinski Izviri za promocijo kraja
Na 12. letnem občnem zboru društva Izviri Dobrina, ki mu predseduje Danica Rec-ko, so podelili priznanja lastnikom najbolj zgledno urejenih domačij.
Med 43 je bilo kar 16 zlatih. V društvu so še posebej ponosni na odmevne projekte, kot so tradicionalni nočni Valentinov pohod na Žusem, najmočnejše fante v Sloveniji in promocijo termalnega Grajskega vrelca. V prihodnjem letu želijo med drugim v sodelovanju s šentjursko občino pripraviti projekt za kandidaturo na javnem natečaju za raziskavo vode in vrtine v Dobrini.
sto
Škof in liberalec o Cerkvi
Šentjurski forum tokratni debatni večer posveča Aktualnim dilemam slovenske družbe in Cerkve.
Gosta okrogle mize, ki se bo v torek 20. januarja v sejni sobi Občine Šentjur, v 2. nadstropju, začela ob 18. uri, bosta celjski škof dr. Anton Stres in bivši poslanec LDS Aleš Culič. Kakšen je položaj Cerkve v naši družbi in ali je njen ugled resnično v krizi sta samo dve izmed vprašanj, ki bosta služili za izhodišče pogovora. Udeleženci pa se gotovo ne bodo izognili tudi dilemam verouka v šolah, položaja cerkvenih šol, politični vlogi cerkve, gradnji džamije in še čemu.
Lani Trubar, letos košarka
Medtem ko je bilo dogajanje v minulem letu posvečeno Primožu Trubarju, so Laščani letošnje leto posvetili košarki. Športu z močno tradicijo v Laškem namenjajo številne prireditve.
Košarkarski klub Zlatorog Laško namreč letos praznuje 40-letnico svojega obstoja, ustanovitev kluba v letu 1969 pa predstavlja tudi začetek organiziranega igranja košarke v mestu. Začetki so bili amaterski, tekme
so se odvijale na prostem pred množicami navijačev, v desetletjih pa je klub zrasel v enega najmočnejših in pomembnejših udeležencev slovenskih in evropskih ligaških tekmovanj. Klub za mesto in občino pomeni kvalitetno ponudbo športnih dogajanj, razvedrilo ter koristno preživljanje prostega časa. Laščani bodo zato košarki posvetili kar celotno leto. V počastitev jubileja bodo najprej pripravili razstavo o košarkar-
skem klubu, februarja bo sledilo finale Pokala Spar, vseskozi pa se bodo v Muzeju Laško vrstili debatni večeri z nekdanjimi ter sedanjimi košarkarji in klubskimi funkcionarji. Pripravljajo tudi košarkarske delavnice, nastope akrobatske skupine, tekme veteranov, strokovne simpozije, turnir ulične košarke, obiske košarkarjev v laških šolah in vrtcih ter vrsto drugih šport-no-glasbenih prireditev.
PM
Z OBČINSKIH SVETOV
Za občino strošek, za otroke nevarnost
DOBJE - Vprašanje, katere ceste bodo v občini prekategorizirali, so po daljši razpravi preložiti v drago obravnavo. Občina namreč v veliki meri še nima urejenega lastništva javnega dobra. Zato namenjenega denarja tudi v prihodnje ni videti nikjer, čeprav je to eden osnovnih pogojev, da cesta iz zasebne preide v občinsko ali celo državno skrb. Je pa bližje ustanovitev sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bo med dragim odločal o tem, komu »nadstandardni« šolski prevozi pripadajo in komu ne. Tokrat so trem otrokom oz. njihovim staršem za dodatni šolski prevoz iz Suhega in Jazbin, sicer z nemalo negodovanja, še ugodili. Ker pa svetniki družno opozarjajo, da so šolski prevozi vedno večji strošek, pričakujejo, da bo svet odslej jasno opredelil, kateri odseki cest dejansko sodijo v kategorijo nevarnih.
Ne smetarjem
DOBJE - Tudi v tej občini so svetniki na zadnji seji gladko zavrnili podražitev komunalnega podjetja Simbio. To naj bi v prihodnje cene svojih storitev dvignilo kar za 77 odstotkov. Pri tem pa sploh ne gre za podražitev, ampak zgolj za dodatne storitve, ki pač toliko stanejo. Za Dobjane, ki imajo odvoz smeti urejen le dvakrat mesečno, to sicer ne bi pomenilo tako velikega stroška kot drugod, a se bodo skupaj z ostalimi občinami o končni ceni še pogajali. Enako so odločili tudi v zvezi s podelitvijo 30-letne koncesije, ki bi naj bi jo Sim-biu podelili celo brez javnega razpisa. Predvsem ostaja odprto vprašanje, kako bodo občine-soustanoviteljice podjetja glede na ostale uporabnice storitev svoj privilegirani status sploh unovčile.
sto
mM
St. 4 -16. januar 2009
20%
VIKEND POPUST
tut/ Pse/ riv-&
od petka, 16.1. do nedelje, 18.1.2009
V akcijo niso vključeni izdelki, ki so že v akciji. Akcija velja od 16.1. do 18.1. 2009 v Tuševih ribarnicah.
Zidajo kljub zimi
Na gradbišču velike športne dvorane v Rogatcu, ki je največja naložba v zgodovini občine, potekajo gradbena dela kljub hudi zimi. Objekt, ki bo skupaj z opremo stal 2,6 milijona evrov, naj bi bil zgrajen aprila.
Novo športno dvorano najtežje pričakujejo v osnovni šoli ter v športnih društvih. V Rogatcu so posebej ponosni na ma-lonogometni klub iz Dobovca, ki tekmuje že vrsto let v prvi državni ligi ter tudi na druge športnike, ki bodo lahko koristih novo dvorano. Postavljeni sta že jeklena konstrukcija objekta in betonska plošča, prav tako je že pokrit s strešno kritino, trenutno pa montirajo panelne stene. V prihodnjih dneh bo sledilo odpiranje ponudb za izbiro dobavitelja opreme dvorane.
Konec avgusta so najprej odstranili staro dvorano, z gradbenimi deli na novem objektu pa so začeli oktobra. Kot so povedali na občini, ki je investitor, dela potekajo zaenkrat po terminskem planu. Istočasno urejajo zunanje nogometno igrišče, kjer so v torek končali z nekaterimi zemeljskimi deli, ko bodo dopuščali vremenski pogoji, pa bodo tam nadaljevali z izvedbo drenaže ter nasipom ustrezne zemljine za travno rušo. Pri bodoči dvorani, ki se nahaja ob osnovni šoli, so že jeseni zgradili dve osvetljeni igrišči za odbojko na mivki. BJ
Pod streho je tudi nova	lovici leta prenovila dober ki-športna dvorana, namenjena	lometer obvoznice med Te-balinanju, ki jo bodo odprli	kačevim in obrtno cono Ne-julija ob občinskem prazni-	gonje, prihodnje leto pa ob ku, že septembra pa bo go-	priključku na takrat že raz-stila mednarodni turnir. Ob	širjeno Stritarjevo ulico Uretern v vodstvu občine poudar-	dila še zavijalni pas in javno jajo, da so pri gradnji mislili	razsvetljavo. Teče pa tudi že tudi na invalide (občina je la-	ureditev kolesarskih stez do ni dobila listino Občina po	križišča v Tekačevem in ob-meri invalidov), ki bodo lah-	nova zdraviliškega parka, kjer ko aktivni udeleženci na ba-	bodo v prvi fazi obnovili peš-linišču.	čene in tlakovane površine ter Nadaljujejo se tudi projekti	namestili umetno travno runa cestni infrastrukturi. Za na-	šo pod kostanjev drevored. V vezavo pred dvema letoma	drugi fazi, za katero še pote-zgrajene Ceste v Žibernik na	ka usklajevanje z zavodom za zunanjo obvoznico bodo zgra-	varstvo kulturne dediščine, si dih dobrih 200 metrov nove	želijo v korist gredic in zele-ceste in uredili še eno krožiš-	nie zmanjšati peskovne povr-če na stiku Prvomajske ceste	šine. Tudi za to fazo upajo na in Vegove ulice, v naslednjem	sofinanciranje ministrstva za letu pa nameravajo zaključi-	kulturo, župan Kidrič pa še ti z razširitvijo Stritarjeve ce-	dodaja, da bo prostor ob paste, ki bo dostop do hotelov	viljonu Tempel uredil lastnik skrajšala za tri kilometre. Di-	sam. rekcija za ceste bo v prvi po-	ANDREJ KRAJNC
Dežuranje na preizkušnji
Nov sistem dežurne zdravstvene službe v šestih občinah Obsotelja in Kozjanskega zaenkrat deluje dobro, posebnih pritožb pa tudi niso prejeli. To so ugotovili na torkovem sestanku vodstva Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah ter šestih županov Obsotelja in Kozjanskega.
Župani Bistrice ob Sotli, Kozjega, Podčetrtka, Rogaške Slatine, Rogatca in Šmarja pri Jelšah ter direktorica javnega zavoda Irena Nunčič so na sestanku skupaj ocenili delovanje dežurne zdravstvene službe po novem sistemu, ki je sad kompromisa med zdravstvenim domom in občinami. V šestih občinah so namreč sredi decembra ukinili dotakratno »nadstandardno« stalno 24-urno dežuranje na treh dežurnih mestih, ki je zavodu povzročalo izgubo ter ga omejili na dežuranje ob koncih tedna ter praznikih. Tako dežurajo zdravniki ob izdatni finančni pomoči občin vnaprej na treh dežurnih mestih v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini ter v oddaljenem središču Kozjanskega (med Bistrico ob Sotli, Kozjem in Podčetrtkom) in to od 7. do 13. ure.
Kljub temu, da so s svojimi ugotovitvami razmeroma zadovoljni, bodo nov sistem dežuranja ponovno preverili čez dva ali tri mesece, ko bo vtis lahko popolnejši. Na dežurnih mestih namreč vodijo evidenco o obiskih ter krajih obiska. V primeru, če bo nadaljnja analiza dežuranja opozorila na pomanjkljivosti, se bodo odločili za boljše rešitve, so sklenili na torkovem sestanku.
Dežurno zdravstveno službo bo zaradi solidarnosti dodatno sofinancirala Občina Šmarje pri Jelšah, kjer je sedež javnega zavoda, saj bo to razbremenilo pet ostalih občin Obsotelja in Kozjanskega. Dežurno mesto v Šmarju pri Jelšah bi ostalo v vsakem primeru.	BRANE JERANKO
Št. 93-13. januar 2009
NOV! TEDNIK
ROGAŠKASj ROGATEC j PODČETRTEK! ŠMARJE P. Jj
V novi dvorani za balinanje Balinček, ki jo bodo odprli julija, bo štiristezno balinišče prilagojeno tudi invalidom. Za 783 tisoč evrov vredno naložbo sta četrtino prispevala ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport.
Več kot proračun za naložbe
V občini Rogaška Slatina bodo letos samo za najpomembnejših deset naložb namenili 12,8 milijona evrov, kar za skoraj dvajset odstotkov presega občinski proračun. Pri tem bo največ denarja, kar 5,5 milijona, namenjenega izgradnji prve podzemne garažne hiše v občini in stanovanjskega bloka v Žiberniku. Oba projekta bodo izvedli z javno-zasebnim partnerstvom.
Za izgradnjo podzemne ga- že podpisala pogodbo. Trenut-
ražne hiše, ki sicer predstavlja le eno od treh, ki naj bi jih v prihodnosti imeli v kraju, je občina s podjetjem Nivo
no izvajalec pripravlja projektno dokumentacijo, dela pa naj bi se začela septembra. Tako bo 179 parkirnih mest v dveh
podzemnih etažah na voljo maja prihodnje leto. Le mesec pozneje je predvidena otvoritev stanovanjskega bloka v Žiberniku, v katerem bo 33 stanovanj, od tega deset občinskih. Pogodbo o javno-za-sebnem partnerstvu s celjskim gradbenim podjetjem CMC bodo podpisali v kratkem. Še v prvi polovici letošnjega leta pa bodo zaključili še nekaj
REKLI SO
Jožef Pregrad
Jožef Pregrad, župan Bistrice ob Sotli: o tem, koliko se občani leto po vzpostavitve šengenske meje na obmejni reki Sotli še pritožujejo zaradi pogostih policijskih kontrol: »Res je, da smo ob šengenski meji, ki je seveda varovana in s tem tudi kontrolirana. Pojavljajo se obdobja ostrejših kontrol, ko prihajajo na zeleno mejo novi mladi uslužbenci ter so, da tako rečem, bolj natančni ter občane ustavljajo. S tem seveda nismo zadovoljni in z vodstvom policije skušamo to razrešiti. Res je, da smo ob meji in dokler bo ta meja, bo tudi kontrola. Zal je pač tako.«
večjih projektov. Težko pričakovana selitev knjižnice, ki se zdaj v kulturnem centru sre-čuje s prostorsko stisko, bodo izvedli aprila. Skoraj milijon evrov vredna naložba zajema nakup, ureditev in opremo prostorov v poslovno-tr-govskem objektu. Ministrstvo za kulturo je prispevalo skoraj polovico, otvoritev pa načrtujejo ob mednarodnem dnevu knjige.
Že mesec prej bodo zaključena dela na objektu bodočega mrežnega podjetniškega inkubatorja Obsotelja in Kozjanskega. »Pomemben je zlasti zaradi vsesplošne krize in predvidenega porasta brezposelnosti, saj bo v njem v naslednjih treh do petih letih direktno ustvarjenih med 30 in 50 zaposlitev, indirektno pa še vsaj enkrat toliko,« se zaključka projekta veseli slatinski župan mag. Branko Kidrič.
Občina Vojnik se že vse od leta 2004 pogaja glede vračila kupnine za stanovanja v Keršovi 12, ki jih je ministrstvo za notranje zadeve »pomotoma« prodalo.
Ministrstvo
Pred navidezno sejo občinskega sveta
»It's up to you!« je mladinski projekt, ki vzpodbuja sodelovanje mladih v lokalni skupnosti, z njim pa mladi spoznavajo demokratične sisteme odločanja na lokalni ravni. Pri tem sta se povezali občini Slovenske Konjice ter Sloeftea na Švedskem. V sklopu programa Mladi v akciji financira projekt s 65 odstotki Evropska komisija.
Prvo polovico projekta ocenjujejo kot uspešno. Direktor MC Dravinjske doline Tadej Slapnik je poudaril, da je konjiška občina prva v Sloveniji, ki je v sodelovanju z organiziranimi mladimi pristopila kot partner v projektu programa Mladi v akciji. Zato predstavlja primer dobre prakse tako doma kot v evropskem
prostoru. Začelo se je letos julija, ko so začeli z obveščanjem javnosti o tem projektu ter obiskali vseh 16 krajevnih skupnosti občine. Sledil je obisk sodelujočih švedskih mladostnikov, ki so s slovenskimi vrstniki izmenjali mnenja o glavnih temah projekta, to je o zlorabi drog in alkohola, nasilju med mladimi ter kakovostnem preživljanju prostega časa. Med večimi okroglimi mizami so se mladi nato podrobneje seznanili s posameznimi temami ter imeli priložnost, da izrazijo svoja mnenja. Izšla je tudi brošura o društvih in organizacijah, v katera se mladi s Konjiškega lahko vključijo. Od novembra nadaljujejo z udeležbo mladostnikov na sejah različnih odborov ter z
njihovimi obiski pri odločujočih osebah na občini, s čemer naj bi spoznah njeno delovanje. Sredi decembra so tako med drugim pripravili delavnico na temo Kaj je demokracija in kako deluje.
Zaključek projekta bo v prihodnjih mesecih, ko bodo mladi na navidezni seji občinskega sveta razpravljali o predlogih, kako izboljšati dejavnosti za mlade v občini ter izbrali najboljšega. Na koncu projekta bodo širši javnosti na voljo dokumentarni film, spletne strani ter informacijske brošure, kar pripravljajo tehnične ekipe mladih, ki pridobivajo predvsem znanja iz novinarstva, videa ter računalništva.
BRANE JERANKO
»pomotoma«
prodalo tuja stanovanja
Občina in krajani še vedno vsak na svojem bregu
V občinski upravi menijo, da je najbolj primeren prostor za zbirni center ob čistilni napravi v Vinski Gorici, okoliški krajani pa se s tem ne strinjajo.
Na Občini Dobrna še niso opustili ideje, čeprav je ta v zadnjem obdobju nekoliko potihnila, da bi ob čistilni napravi zgradili zbirni center za odpadke. Je pa tudi res, da izgradnja zbirnega centra ni nič bližje rešitvi, kot je bila pred letom ali dvema, ko so z zadevo prvič seznanili občinske svetnike.
Na Občini Dobrna tako še vedno upajo, da bodo s krajani Vinske Gorice uspeli vzpostaviti dialog in pridobi-
ti soglasje za postavitev zbirnega centra ob čistilni napravi. Ta lokacija je po mnenju župana Martina Brecla najprimernejša. Krajani Vinske Gorice pa menijo drugače in vztrajajo pri odločitvi, da v svoji bhžini nočejo smradu in nereda. Župan Brecl poudarja, da zbirni center ni sinonim za neurejene in razmetane kontejnerje, iz katerih bi se širil smrad: »V tem zbirnem centru bi se zbirali kosovni odpadki, ki nimajo nobenega vpliva na okolje. Zbirni cen-
nudil vračilo kupnine. »S tako nizkimi kupninami se Občina nikakor ne more strinjati,« pravi Gregorčeva, »res je sicer, da ministrstvo za stanovanja, glede na to, da so bila najemnikom prodana po netržnih cenah, ni dobilo veliko. Pri čemer se tržna vrednost takšnih stanovanj (približno 64 kvadratnih metrov) danes giblje od 50 do 60 tisoč evrov. Očitno je, da zadeve brez odvetnikov ne bomo mogli rešiti,« pravi Gregorčeva. Primer sicer še ni pristal na sodišču, a če ne bo šlo drugače, bo to edini izhod, dodajajo na občini, kjer pa nismo dobili konkretnega odgovora, koliko kupnine zahteva občina, saj je odločitev o tem v pristojnosti občinskega sveta.
Da bi se stvari glede kupnin čim prej rešile, si želijo tudi stanovalci, ki se ne morejo vpisati v zemljiško knjigo kot lastniki stanovanj, dokler zadeve ne bodo rešene.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
ter, v katerega bi odpadke odlagali le pod nadzorom, bi bil lepo urejen, dejansko pa center sodi v to okolje.« Res pa je tudi, dodaja župan, da Dobrni glede na število prebivalcev po zakonu še ni treba imeti svojega zbirnega centra, čeprav ta že obstaja na drugi lokaciji, pri Novem gradu, kamor pa po mnenju župana ne sodi. Zato bodo na občini dolgoročno delali na tem, da se zbirni center ob čistilni napravi vendarle postavi.
BA, foto: MM
Občina Vojnik že vse od leta 2004 neuspešno rešuje ureditev lastništva oziroma vračila kupnine v stanovanjskem objektu v Keršovi 12. Pri čemer zgodba sega še v čas skupne občine Celje oziroma v tako imenovano obdobje Jazbinško-vega stanovanjskega zakona, ki je sprožil proces last-ninjena in privatizacije stanovanj.
Stanovanjski objekt v Keršovi 12 je uporabljalo (in ga deloma še vedno) ministrstvo za notranje zadeve. V njem je bila policijska postaja (eno pisarno še vedno uporablja policija) ter štiri najemniška policijska stanovanja. Do leta 1999 je bil objekt v zemljiško knjigo vpisan kot družbena lastnina, pri čemer je bila imet-nica pravice uporabe občina Celje. Potem pa je imet-nica pravice uporabe kot pravna naslednica celjske občine postala Občina Vojnik. Do tu vse lepo in prav. Dokler ni zaposlene v voj-niški občinski upravi šokirala ugotovitev, da so vsa šti-
Jelka Gregore
ri stanovanja prodana. »Ministrstvo za notranje zadeve je leta 1993 (še v času skupne občine Celje) po takrat veljavnem Jazbinško-vem stanovanjskem zakonu stanovanja prodalo tedanjim najemnikom,« pravi višja svetovalka za urejanje prostora na Občini Vojnik Jelka Gregore. Da je ministrstvo stanovanja prodalo »pomotoma«, je priznal tudi bivši minister za notranje zadeve Dragutin Mate in Občini Vojnik leta 2006 po-
TURA
15
.. L«,,
■ m ,

Skulpture začasnosti
Prvi letošnji dogodek v Galeriji sodobne umetnosti v Celju so namenili Skulp-turam začasnosti. Tako so dogajanje namreč naslovili avtorji kolektiva TRAK-47.
Devetčlanska skupina je skozi projekcije na stene galerije, ki so jo spremljali zvoki sintetizatorjev, kitare in tolkal, ustvarjala na nek način zelo moreče vzdušje. K temu
je še bolj kot odsevi različnih mrež in predmetov po stenah prispeval star pisalni stroj, na katerega so kar sproti pisah različna sporočila in gesla.
Dogodek je sodil v okvir decembra odprte razstave Premiere 17, s katero galerija promovira dela mladih umetnikov. Dogodek pa kljub vsemu pušča nekaj vprašanj. Že res, da mladi
umetniki zaslužijo priložnost za predstavitev, a vseeno se zdi, da je šel dogodek v prazno. Mladi umetniki so ga izvedli v pogojih, ko je število sodelujočih umetnikov krepko preseglo število obiskovalcev. Za dogodkom bo tako v najboljšem primeru ostala le dokumentacija.
BRST
Foto: MARKO MAZEJ
Milač TamKoUčiri
V Krčmi TamKoUčiri, na Gosposki ul.l v Celju bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo novih del mladega celjskega umetnika Tomaža Milača. Ta že od zaključka svojega študija ustvarja v svojem ateljeju v umetniški četrti. Razstava nosi naslov Into the secret. Kot pravi umetnik sam, so slike napoved večje razstave, ki bo na ogled marca v galeriji Plevnik-Kronkowska.	BS
Liffe tudi v Celju
Mestni kino Metropol, ki čez zimo gostuje v dvorani Malega Uniona v Celju, je tudi letos poskrbel za izbor filmov z največjega slovenskega filmskega festivala Liffe.
Od danes, 16. januarja, do konca februarja se bo tako v sporedu zvrstilo osem celovečernih in en kratki film. Začeli bodo z ameriškim političnim trilerjem Oče naš. Sledil bo kanadski dokumentarni film o pustolovščinah malega bobra Beli pramen, španska grozljivka Snemaj!, francoska drama Božična zgodba, francoska grozljivka Znotraj, španska romantična komična drama Vicky, belgijski glasbeni film Ex bobnar in za konec še slovenska drama Za vedno.	BS
SLS pod kraljevo diktaturo
V Muzeju novejše zgodovine Celje so sinoči v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Celje predstavili knjigo dr. Jureta Gašpari-ča SLS pod kraljevo diktaturo. Podnaslov je Diktatura kralja Aleksandra in Politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929 do 1935.
Slovenska ljudska stranka je od svojega nastanka konec
19. stoletja pa vse do izbruha druge svetovne vojne veljala za vodilno slovensko politično silo, ki je praviloma uživala relativno večinsko podporo tako volivcev kot slovenskega prebivalstva nasploh. Kot najpomembnejši slovenski politični subjekt se je izpostavila zlasti v obdobju prve Jugoslavije, ko je pod vodstvom karizmatičnega in pragmatičnega dr. Antona Ko-
ifin«iiw.noifitediiik.coiii
rošca zvito manevrirala med slovenskimi nacionalnimi težnjami in družbeno stvarnostjo jugoslovanske kraljevine. Zlasti zanimivo je njeno doslej manj znano delovanje v času diktature kralja Aleksandra, ki ga je sistematično in celovito raziskal in obdelal dr. Jure Gašparič, raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino. O novih rezultatih in spoznanjih, povezanih s slovensko politiko in zgodovino v času med obema vojnama, se je z avtorjem knjige pogovarjal dr. Tone Kregar.	BS
Izšel je Lirikon
V	velenjski knjižnici bosta Velenjska knjižna fundacija in Knjižnica Velenje nocoj ob 19.19 predstavila zimsko izdajo V. letnika revije Lirikon21.
Zajetna zimska izdaja ima kar 544 strani. Na njih prinaša izvirno in prevodno poezijo, poetično dramo, predstavitve in premišljevanja 45 slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev ter prevajalcev. V uvodnih razdelkih revije so predstavljene pesniške zamisli in Lirikon(fest) ova nova mednarodna partnerstva, slovensko-francoska pesnica in prevajalka Mateja Bizjak Petit pa objavlja pogovor z Valćrie Rouzeau, francosko pesnico in urednico pesniške revije Dans la lune.
V	osrednjem delu revije je predstavljena Lirikonova de-gustacija slovenske poezije v
Franciji, za katero je Mateja Bizjak Petit prevedla v francoščino predstavitveni izbor pesmi predstavnikov različnih pesniških generacij sodobne slovenske poezije: Milana Dekleve, Iva Stropnika, Zorana Pevca, Tanje Ahlin, Mete Kušar, Andreja Medveda, Milana Vincetiča in Sla-vice Šavli. V francoščini so objavljene pesmi M. B. Petit, ki je prevedla tudi pesmi češke pesnice Lenke Dafthe-love.
Francoskim prevodom slovenske poezije je pridruženih še nekaj pesmi Mete Kušar v prevodu Barbare Pogačnik. V finskih prevodih Kalija Klemelä so objavljene pesmi Svetlane Makarovič, v italijanskih prevodih Jolke Mi-lič pa pesmi Vanje Strle.
Sledi razdelek s poezijo v izvirnih jezikih in prevodi
poezije. Venček verzov in ugank za otroke je dodal Ivo Stropnik, del z besedili za songe in šansone pa napolnjujeta Matej Krajne in Toni Pivosrk. V razdelku Lirični dramasvet je objavljena poetična drama za mladino bo-senskega avtorja Ibrahima Osmanbašiča v slovenskem prevodu Željka Peroviča. V Lirikonovi revijalni galeriji tokrat razstavlja akademski kipar Jure Smole. V zaključnem razdelku je predstavljen Lirikonfest - pomladni festival liričnih umetnosti v Velenju. Na nocojšnjem večeru bo predstavljen Lirikon-festov abonma Odpiram knjigo, v katerega bodo vključene osrednje prireditve letošnjega pomladnega festivala liričnih umetnosti v Velenju.
BS
Razstavo likovnih del Stojana Špegla so v Žalcu odprli minuli teden.
Špegel v žalskem salonu
V Savinovem salonu v Žalcu je do konca januarja na ogled razstava likovnih del Stojana Špegla.
O slikarju in razstavi je govoril likovni kritik Boris Go-rupič, ki je med drugim povedal, da je bil slikar rojen v Slovenj Gradcu, slikarstva
pa se je učil pri akademskem slikarju Milanu Tadiču po programu zagrebške akademije in pri profesorju Darku Slavcu. Izobraževal se je tudi pri drugih mentorjih, zdaj pa je vodja razstavišča Barbara v Velenju, kjer je postavil že več kot 140 razstav.
VABILO
Do zdaj je imel 18 samostojnih razstav in je sodeloval na več kot 70 skupnih razstavah ter prejel 12 nagrad in priznanj. V kulturnem programu sta ob odprtju nastopili Simona Kropeč in Lucija Lavbič iz glasbene skupine Aletheia.	TT
-«liBI ilili
illiSS
Vljudno Vas vabimo na ZIMSKE SERENADE, ki bodo v četrtek, 22. januarja 2009, ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Na letošnjem, že tradicionalnem, večeru glasbe, plesa in lepe besede bomo v družbi sedanjih in nekdanjih dijakov, profesorjev in gostov počastili tudi 6o-letnico naše šole.
Vljudno vabljeni!
Vstopnine ni, prosimo pa, da vstopnice vnaprej rezervirate (tel.: 03 428 57 00, e-mail: gimnazija.celje-center@guest.arnes.si).
Častni pokrovitelj prireditve je Mestna občina Celje.
' -A*-,. «
jI&SssKk
jSStwuTMiw« m mn «Mil*» GIMNAZIJA
cujtcrsm
U
0
<s c* c
1
a. 2
Št. 4-16. januar 2009
mM
16
NOVI IPS«
Parkiranje iz centra
Bralec iz Prešernove ulice v Celju se pritožuje zaradi odločitve o parkiranju avtomobilov lastnikov iz centra mesta, ki morajo, kot omenja, po novem parkirati na bolj oddaljenih parkiriščih ob drsališču, pri Tkanini ali za Hotelom Štor-man. Doslej so lahko s plačljivo letno dovolilnico parkirali na parkirišču za Spodnjim gradom, pred novim letom pa je prejel obvestilo o novih lokacijah. Moti ga, ker je starejši ter invalid, zato je po novem zanj predaleč.
Robert Hostnik, vodja parkirišč v ZPO Celje, odgovarja: »Mestna občina Celje želi vseskozi pomagati prebivalcem starega mestnega jedra, ki nimajo lastnih parkirišč. V preteklosti je parkirni režim v Celju še omogočal parkiranje na nekaterih bližnjih parkiriščih, danes je to omogočeno na parkiriščih Mestni park, Vrunčeva in Tkanina (cena je 25 evrov na leto). Invalidi, ki lahko pridobijo znak invalida, lahko parkirajo na za njih označenih parkirnih mestih (z oznako invalida) brezplačno. Mestna občina Celje mora namreč s primernim parkirnim režimom zagotavljati dostop do mestnega jedra uporabnikom, ki prihajajo v mesto po upravnih, zdravstvenih in drugih opravkih. Tako mesto živi.
Omeniti je treba še primerjavo cen parkiranja. Za zaposlene in vse druge je cena mesečne uporabe parkiranja v drugi coni 40 evrov. Zasebni lastniki zemljišč s parkirišči v naseljih Nova vas ali Hudi-nja, ki so zemljišče kupili, uredili in zgradili parkirišče, plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v zneskih od približno 20 do 25 evrov naprej na leto. Poleg tega morajo čistiti sneg in nesnago sami.«
Motena poročila
Bralec iz Vrbnega pri Šentjurju se pritožuje, ker slika na njegovem TV-ekra-nu v času najbolj gledanih TV-oddaj, npr. osrednjih informativnih, obstane ah ob šumenju izgine.
Andrej Leskovar iz podjetja Elektro Turnšek odgovarja: »V preteklih dneh je prihajalo do občasnih težav pri sprejemu informativnih delov programov POP TV in A kanal, ki jih naši naročniki spremljajo preko priključka na kabelsko-razdelilni sistem. Vzrok je napaka v delovanju
prenosne opreme za prenos signala na relaciji iz TV-stu-dijev navedenih programov in glavne sprejemne postaje, k njeni odpravi pa smo pristopili takoj. Sprejem teh programov je znova nemoten.«
Brez elektrike
Bralca iz ulice Ob Koprivnici na celjskem Ostrožnem zanima, zakaj prihaja tam do izpada električne energije. To se dogaja povprečno enkrat na mesec oziroma na dva meseca, nazadnje 8. januarja zvečer za eno uro. Od Elektra Celje želi izvedeti vzrok ter kdaj bodo pomanjkljivost odpravili.
Andreja Bezjak, predstavnica za komuniciranje in marketing v Elektru Celje, odgovarja: »Odjemalci Ob Koprivnici so napajani po daljnovodu (DV) Ostrožno, ki je v lanskem letu izpadel 12-krat, predvsem zaradi udarov strel, neurja in podiranja drevja. Zadnji izpad DV Ostrožno je bil zabeležen 8. januarja 2009 zaradi preboja prenapetostnega od-vodnika. Del DV Ostrožno je izveden kot kabelsko omrežje, večji del pa v obliki dalj-novodne mreže, saj oskrbuje DV Ostrožno z električno energijo poleg mestnih naselij tudi naselja vse do Šmartnega v Rožni dolini. Vsi daljnovodi so občutljivi na različne vremenske in ostale zunanje vplive, ki se jim je v popolnosti nemogoče izogniti. Elektro Celje vseskozi posodablja elektroenergetsko omrežje in tudi na DV Ostrožno so bile v preteklem letu vgrajene naprave za samodejne izklope okvarjenega dela D V. Število izpadov DV Ostrožno v lanskem letu ni preseglo mej predpisane in sprejete zakonodaje EU, zavedamo pa se, da je za naše odjemalce moteč vsak izpad, zato poskrbimo, da je okvara sanirana v najkrajšem možnem času. Bralcu se za vse neprijetnosti opravičujemo in mu zagotavljamo, da bomo naredili vse, kar je v naših močeh, da bodo izpadi čim krajši in kar se da redki.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Z NOVIM TEDNIKOM
živite cenejeJ
!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AK0JSENE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
DIHA
Trgovina v City centru
- —
lammu mii uiiü

GALERIJA
OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE
iTpV
KERAMIKA

KR^ BAT
MIZARSKA O&AVNtCA
n
SKINAUT
SMUČARSKA ŠOLA
CELJSKA

Mlekarna Celeia
mlekarstvo w sirarstvo, d, o. a Afja vas
pizzeria
cVemna/
Goberšek Milan up.
—-

ti?
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
Tf.RMS ; CtJftlR MEBH3HS : WELLNESS 5 MOTCI. —
VIDIM (fpjpiilM
Center optik« «j^stu ii C*« ni. 81 «123« ji». OTS' M

f[ru<tl\ava
skušnjava
Frizerski studio
Q
Verdev Petra s.p. Ulica talcev 3,3310 Žalec telefon: 031/305-081
B	t» Fnmrf
<	rpb
	
lesnina	
goldenpoint#

ravnica
—
^juioLlr
simcr
okna in vrata
WELLNESS PARK LAŠKO
rt sv*	iNjfH	<wm«
C*y
ZLATARSTVO GAJSEK
^PpV
ZIVEX
Trgovina za zunanjo ureditev
AVTO CELJE
W let
Trgovsko is servisno remontno podjetje, <Ld 3000 Celje, IpavCcva ulic» 21
gOlte Slovenija
www.novitednik.com
-	AVTO - MOTO FERJAN. Fetjan Milan s.o.. avtoservis -vulkanizacija- klima naprave -diagnostika vozil • servis motoijev - servis kosilnic, Mariborska c. 87,3000 Celje,
tel.: 0349166 70,GSM 041675010-10%popusta velja za storitve -CASINO FARAON CELJE, ljubljanska cesta 39,3000Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - F0T0 RIZMAL Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve
-	QALERIJA OSKAR NATURE PE9IGN - lyi-B. PPUNAR D.Q.Q., Trg Celjskih knezov9,3000
Celje -10'/. popust za vse izdelka - U0KVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK. Ozka ulica 2,3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35-10% popust - GOLDENPOINT. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR -KERAMIKA KI J. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Liboje -10% popust -KR0BATIVANS.P.. Mizarska delavnica, Medlog 25,3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu+KERR0CK PULTI • 3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR
-	MLEKARNA CELEIA prodajalna Golida, Afja vas 92,3301 Petrovče - 5% popust velja za
izdelke lastna proizvodnje, ne velja za akcijske cene ■MRAVLJICA Cvetka Bohinc s.p.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvaijalne -10% popust za vse izdelke
-	PALMERS. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu
-	PIZZERIA VERONA Mercator center Celje -10% popust pri nakupu hrane - kartico
predložite ob naročilu! -PROTECTSERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230Šentjur,Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	OPTIKA SAL0BIR. Leveč 38a, 3301 Petrovce - 5% popust ob nakupu sončnih očalin
korekcijskih okviijev v vseh njihovih PE v Sloveniji
-	SIMERD.0.0.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P. E Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za
akcijske cene. Popusti se ne seštevajo
-	SLADA O.O.O.. Plinarniška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 0349047 70,
GSM 051626 793-10% popust
-TOP-FIT D.O.Q.. Ipavčeva ulica 22. Celie -10% nonust -THERMANA P.O.. Wellness Park Laško nudi 10% popust za bazen, savno+bazen, solarij -THERMANA D. D.. ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes. solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - ŽIVEX. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene - EUROSPORTTRADE D.O.O.. Mašera - Soasičeva 8.1000 Ljubljana-10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. - LITVA Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 -10 % popust (razen na izdelke v akciji) -FRIZERSKI STUDIO FASHION. Verdev Petra s.p.. Ulica talcev 3,3310 Žalec -5% popust
-SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK.S.P.. Vrunčeva 10,Celje-10%popust - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 0349014 20, e-pošta: knjigama-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	PROJEKT MR INŽENIRING. D.O.Q.. BAR CLUB TERAZZA Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000
Celje -10% popusta pri cocktailih -ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P.. Drofenikova 16,3230 Šentjur 10% popust na veljavnemaloprodajne cene
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA- prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v
Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	LESNINAD.D.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grl, trosedi,
počivalniki...)
-AVTO CELJE d.d.. Ipavčeva ulica 21 Celje, Splošni servis - Ipavčeva 21 - 25% na paket menjava pnevmatik+optična nastavitev vozila Prodajni center Medlog 15 - 20 % popust na premontažo gum kupljenih v Avto Celju. Velja do prodaje zalog, popusti se ne seštevajo. -GOLTE D. 0.0. prizna naročnikom Novega tednika 10% popust na smučarske karte za smučišče Golte med tednom (od ponedeljka do petka) z izjemo 1. in 2. januarja 2009 in zimskih šolskih počitnic
-VIDIM OPTIKA center optike. Mariborska cesta 88 (Poslovni center EK), 3000 Celje -10% popust ob nakupu sončnih očal, korekcijskih okviijev in kontaktnih leč. Ob nakupu vsaj dveh škatlic kontaktnih leč nudijo gratis tekočino za leče (60 ml). Vsak naročnik prejme 1 x letno ob predložitvi izkaznice etui in krpico za očala.
TO
Št. 4-16. januar 2009
»Knjigo bodo po mojem v roke radi vzeli ljubitelji potovanj, saj sva izkusila mnogo, kar pri potovanjih s turistično agencijo ne moreš doživeti. Takšni lahko zadnji, najbolj izpovedni del knjige izpustijo, vendar mislim, da jih bo vseeno zanimal še konec,« meni Mila.
Po razvezi je Mila ugotovila, da je ženska mnogih talentov. Njena velika strast je poleg pisanja kiparjenje.
»Zame si uspešna ženska. Ker živiš življenje, ki ni samo lupina - navzven načičkano, znotraj pa prazno in zlagano. Ker si spoznala, da osrednja os življenja ni on. Čeprav v knjigi praviš, da sta poraženca oba, se ne strinjam s tabo. Zmagovalka si, saj si od znotraj spremenila smer gibanja. Propadla sta le tvoj zakon in podjetje. Če propade zlagan zakon in ne več uspešno podjetje, to ni poraz. To je naravno. To ni nič v primerjavi s tabo. Ti ostajaš, nastajaš, cvetiš, žuboriš in kipiš od življenja v sebi. Si spodbuda nam vsem,« je ob predstavitvi knjige Mili dejala predavateljica in terapevtka Zlatka Jambrovič.
>do nazga<, je potrebna moč. Da ne živiš več v strahu, kako komu ugajati, kako se obnašati, temveč da stopiš iz povprečja. Ko to enkrat narediš, nisi več ovca v čredi, ampak tista, ki zbeži ven. Kar sicer pomeni tudi, da jih lahko dobiš po glavi.«
Kakorkoli, knjiga pove, da Mila ni več v tisti čredi. »Nekdo je nad tem navdušen, drugi
Mila Kočevar v vojniš-ki občini že tri leta zapovrstjo pripravlja Teden prijaznosti, edinstven teden, za katerega se še ni odločila nobena druga občina. Z namenom, da pomaga otrokom socialno ogroženih družin v domači občini, se je odločila, da od vsake prodane knjige 1,5 evra nameni za letovanje otrok na morju. Knjigo lahko zaenkrat kupite le v celjski Antiki ter velenjski Kulturnici.
NOVI TEDNIK	REPORTAŽA	17
Mila - kiparka s svojima hrtoma
lo direktna, >do nazga< sem razgalila sebe in moža, ampak tako pač je,« se nasmehne. »Odkritost sem potrebovala zato, da razbremenim sebe, svojo notranjost, svoj um. Da pridem na čisto, saj šele nato lahko vsrkaš vase nove vsebine. Bivši mož, ki je knjigo prebral, pred tem pa me ves čas spodbujal, naj jo napišem, mi je rekel le, da mi na koncu knjige vsega le ne bi bilo treba zapisati... Odkrita sem bila tudi zato, da bi s tem morda ostalim ženskam, ki imajo podobne težave, pomagala k hitrejši odločitvi, da morajo nekaj narediti zase. Da si bodo upale narediti nekaj zase. Tudi mlada dekleta. Da bodo prej pripravljena na ta korak. Sama sem ga naredila šele po petdesetem. Mislim, da bo knjiga zanimiva tudi za vse tiste, ki v roke radi vzamejo potopisne romane. Ti lahko zadnji del knjige enostavno izpustijo. Vendar se mi zdi, da jih bo vleklo do konca.«
Mila je po razvezi zakona v sebi odkrila še eno strast - kiparjenje. »V meni je še veliko ustvarjalne moči, tako za ustvarjanje z glino kot za pisanje. Prva moja knjiga je sicer nastala kot odraz strahu, tip-ljenja, .bolečine in tudi poguma. Da napišeš in se razgališ
me obsoja,« se zaveda Mila. »Vseeno mi za nič ni žal. Je pa res, da potrebuješ čas, preden ugotoviš, da za slabimi izkušnjami lahko pridejo lepše,« je zaključila sijoča, »prava bab-nica« pri šestdesetih.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
Mila na piramidi kralja Montezuma v Mehiki... Končno med Mayi!
Prave »babe« ne obupajo!
Kaj storiti, ko se ti življenje postavi na glavo? - Pomaga, če se razgališ »do nazga«
Kaj storiti, ko se ti stvari postavijo na glavo? Mora življenje po razvezi zakona in prvih gubah postati monotono, enolično? Mila Kočevar iz Nove Cerkve bi rekla, da ne. Sama je živ dokaz, kaj vse lahko narediš, če na svet gledaš optimistično, prijazno in drzno. In tudi, kaj se zgodi, ko končno ugotoviš, da bistvo življenja ni le on ...
Milina prehojena pot je v marsičem podobna usodi mnogih ločencev. Bolečine ob razvezi, iskanje krivca, delanje »inventure« ... Le da se je Mila te inventure lotila s povsem drugega konca. Napisala je knjigo! A da ne boste zmotno mislih, da gre za kakšno izpoved zagrenjene »babnice«. Še zdaleč ne! Pot, ki je dolgoletna zakonca privedla do ločitve, je spretno vpletla v potopisno pripoved. A še v potopisnem delu njena knjiga ni na ravni pov-
prečnega tovrstnega romana. Že zato ne, ker sta, takrat še z možem, za popotovanja izbirala precej netipične turistične de-stinacije. Tiste, ki so ji bile blizu že kot otroku. Južna Amerika, predvsem Indijanci in civilizacija Majev, jo je že od nekdaj privlačila. Prav vleklo jo je na Himalajo s Tibetom, obiskala sta otok Sulavezi v Indoneziji, za las ušla smrti ...
»Do nazga«
Knjiga, ki jo je Mila naslovila Kaj pa zdaj, bo nedvomno prevzela tako ljubitelje potovanj kot tiste, ki raje prebirajo osebne izpovedi. Sploh pri teh opisih je bila še posebej brez dlake na jeziku. Bralec skorajda ne more verjeti, kako odprto je opisala najtežji del svojega življenja, svoje trpljenje ob ločitvi... »Vem, da sem bila ze-
Knjiga je na policah. Kaj pa zdaj? Bo že kaj, se skrivnostno nasmehne Mila.
18
ŠPORT
HHiHHB^^Bftii»
Čar tekmi je dodalo močno sneženje, ki pa je tekmo naredilo še zanimivejšo.
Snežni metež pripadel Rudarju
Nogometaši Rudarja so na prvi prijateljski tekmi v sklopu priprav na nadaljevanje sezone z 9:2 premagali celjskega tretjeligaša Simer Šampiona.
Ekipi sta se pomerili na igrišču z umetno travo, kjer so bili pogoji za igro zelo težki. Ob močnemu sneženju je bilo tudi igrišče poledenelo,
Slovenska deskarska reprezentanca je v sredo odpotovala na svetovno prvenstvo v Južno Korejo. Na prvenstvo, ki bo od 17. do 25. januarja, sta odpotovala tudi Laščan Rok Marguč in Celjan Matevž Petek.
Minuli konec tedna je bil predvsem uspešen za Roka Marguča, ki je zmagal na evropskem pokalu v avstrijskem Kasbergu. »Zmaga mi je ponovno dvignila samozavest. Vem, da ponovno prihajam v dobro formo, kar sem dokazal tudi na tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu, kjer sem bil 4., in še enkrat v evropskem pokalu v paralelnem veleslalomu, ko sem bil prav tako četrti, enkrat pa zmagovalec,« je zadovoljno dejal Marguč.
Pred dvema letoma je bila sezona za vas zelo uspešna, zdaj spet nizate dobre rezultate. Kaj še lahko pričakujemo?
Dokazal sem, kar sem želel. Na treningih dobro delam in vedel sem, da se mi bo to moralo slej kot prej
tako da igralci niso mogli prikazati prave igre. Kljub vsemu je bila tekma zelo dinamična in zanimiva za gledalce, ki so lahko igralce spremljali trikrat po 35 minut. Uvodne minute srečanja so domači odigrali zelo dobro in s tremi zadetki Luke Prašnikarja ter z zadetkom Ibeya Stanleya povedli s 4:0. Stanley je v dni-
obrestovati tudi na tekmah. Zmaga mi je zdaj okrepila samozavest in mislim, da bi morala iti sezona zdaj samo še navzgor.
Kljub vašim dobrim rezultatom začetek pretekle-
gem delu dosegel še drugi zadetek, za 6:0 pa je zadel Ozren Peric. V zadnjem delu je sledilo še pet zadetkov. Svoj drugi zadetek je dosegel Perič, uspešen je bil tudi Hrvat Goran Divković, deveti zadetek domačih pa je z bele točke dosegel Damjan Trifkovič. Za goste sta zadela Jockovič in Mravlje.
ga tedna za reprezentanco ni bil uspešen, saj se nihče iz izbrane vrste ni prebil skozi kvalifikacije. Kaj se je dogajalo?
Ne vem natančno. V bistvu je celotna reprezentanca
Kljub visokemu porazu se je Simer Šampion dobro zo-perstavil domačim in prikazal všečno igro. Trener Rudarja Marijan Pušnik je povedal: »Tekma je bila po tednu dni treningov bolj za sprostitev. Kljub težkim pogojem je žoga tekla dobro, vendar nas čaka še veliko dela.« Sicer pa je srečanje izkoristil
odpovedala na celi črti, nihče se ni uvrstil niti med prvih 25 tekmovalcev, kar se pri nas ne dogaja pogosto. Hvala bogu, da smo to takoj popravili, ko smo bili trije med prvimi štirimi.
predvsem za preizkušanje šestih igralcev iz tujine. To je bilo ob težkih pogojih težko, a so prve odločitve že padle. Za velenjskega prvoligaša sta najzanimivejša Nige-rijec Stanley in Paragvajec Darios. Končna odločitev o morebitnem podpisu pogodb bo padla v naslednjih dneh, ko bodo Velenjčani na preizkušnjo pripeljali še štiri nove igralce. Ves čas srečanja je celjsko ekipo z roba igrišča bodril predsednik kluba Jani Žilnik, potem ko je nadomestil dosedanjega trenerja Bojana Majala, ki se po devetih letih delovanja v klubu za krajši čas poslavlja: »Z Majalom smo se razšli sporazumno, obstaja tudi možnost, da jaz prevzamem vodenje ekipe do konca sezone, vendar še vseeno iščemo novega trenerja. Sicer pa smo v tekmo morda krenili preveč hrabro, posledica pa je bilo visoko vodstvo domačih. Kljub vsemu smo lahko zadovoljni, kajti smo le amaterska ekipa, zaigrali pa smo tudi s petimi 17-letniki.«
Rudar bo v nedeljo gostoval v Kranju pri Triglavu, Simer Šampion pa naslednjo pripravljalno tekmo načrtuje za 31. januar z Aluminijem.
All-stars
Danes se bo v športni dvorani Lukna v Mariboru začel malonogometni turnir Ali Star. Na njem se bodo merile vse ekipe 1. SL in najboljši dve 2. SL. Rudar se bo v skupini A pomeril z Nafto, Mariborom, s Primorjem, z Olimpijo in Interblockom. MIK CM Celje pa se bo v skupini B meril s Koprom, z Dravo, Domžalami, Gorico in Aluminijem. Zaključni del turnirja bo jutri v popoldanskih in večernih urah.
MITJA KNEZ Foto: STANE VOVK
V svetovnem pokalu ste bili tokrat četrti in v evropskem zmagovalec. Pomeni da so Američani boljši od Evropejcev?
Niti ne. Evropejci smo v tem športu precej boljši od Američanov, je tudi veliko več reprezentanc, ki so močnejše od ameriške. Razlika je predvsem v tem, da na evropski pokal ne pridejo vsi tekmovalci, kar ne pomeni, da je bila evropska tekma manj vredna od svetovnega pokala.
Zdaj vas čaka svetovno prvenstvo v Gangwonu v Južni Koreji.
Res je, gremo v Korejo, kjer bom poskušal čim bolje deskah, in upam, da se bom prebil v sam vrh. Vendar bo konkurenca velika, saj smo že sami člani naše reprezentance precej konkurenčni drug drugemu.
Sezona se še ne bo končala. Kaj vas še čaka?
Po svetovnem prvenstvu se vračamo v Evropo, kjer imamo še en svetovni pokal v Nemčiji, nato sledi turneja po Ameriki.
MOJCA KNEZ
NOVI TEDNIK
KOŠARKA
1. SL, 15. krog: Hopsi - Helios 71:91; Jelesijevićžl, King 18,Vu-jasinovič 15, Podvršnik 5, Ritu-per 4, Vodovnik, Lorbek 3, Vaši, Šamanić 1; Snow 28, Jacobson 27, Krka-EleklraM-M; Rakoče-vič, Blaževič 16; Horvat 17, Novak 11, Mravljak 8, Džambič 7, Sjekloča 6, Carr 5, Karalić, Ćup 4,Lekič2.
ROKOMET
Pokal RZS (ž), četrtfinale: Celje Celjske mesnine - Krka 24:28 (9:15), ŠkofjaLoka - Ce-leiaŽalec 19:42 (8:22). (KM)
KOLEDAR
Petek. 16. 1.
MALI NOGOMET
1.	SLMN, 11. krog: Nova Gorica - Živex (20.30), Tolmin: Puntar - Dobovec (19).
KOŠARKA
2.	SL - vzhod, 14. krog: Celjski KK - Pakman (20), Domžale: Lastovka - Terme Olimia (19).
Sobota, 17. 1.
KOŠARKA
1. SL, 15. krog, Šentjur: Alpos -Nova Gorica (19), Laško: Zlatorog ^- Škofja Loka (19.30).
1. B SL, 15. krog: Konjice -Parklji (19).
1. SL (ž), 12. krog: Konjice -Odeja (16.30), Rogaška - Triglav (18).
ROKOMET
1. SL (ž), 13. krog: CeleiaŽalec - Celje Celjske mesnine, Velenje - Olimpija.
ODBOJKA
1. DOL, 12. krog: Maribor - Sip Šempeter (19).
1. DOL (ž), 12. krog, Šempeter. Aliansa - Sloving Vital (19).
Nedelja, 18. 1.
KOŠARKA
1. B SL, 15. krog, Murska Sobota: Radenska Creativ - Rogaška (18).
NA KRATKO
Tanko najprej v Savinjo, nato še v Savo
Celje: Ultramaratonski plavalec Jože Tanko bo danes zaplaval v reki Savinji. Zanj bo to preizkušnja pred jutrišnjim odhodom v Beograd, kjer bo poleg 40 plavalcev v Savi zaplaval v čast pravoslavni cerkvi in praznovanju pravoslavnega novega leta.
Žalec naprej. Mesnine ne
Celje: V četrtfinalu pokala Slovenije so rokometašice Ce-leie Žalca z 42:19 premagale Škofja Loko in se tako uvrstile na zaključni turnir. Ekipa Celjskih mesnin je bila prekratka za 4 gole, saj je s 24:28 izgubila proti Krki.
Poškodba Gorenška
Celje: Celjskim rokometa-šem poškodbe ne prizanašajo niti v tem letu. Na torkovem večernem treningu se je namreč huje poškodoval krožni napadalec Miha Gorenšek, ki mu je počila kost v stopalu. Gorenšek bo moral počivati od 4 do 6 tednov.
MK
Marguč ponovno med najboljšimi
Rok Marguč v akciji
m
Št. 4 - 16. januar 2009
& DRUŽABNO
Začetki
5 sportom sem se začel ukvarjati v rani mladosti, trenirati nogomet pa pri desetih letih v NK Rudar Velenje, kjer se je začela moja profesionalna kariera. Po odhodu na študij v Ljubljano sem prestopil v NK Svoboda, ki je takrat igral v 1. SNL Zaradi težav s srcem sem prekinil nogometno kariero in se posvetil študiju na Fakulteti za šport ter igral mali nogomet v 1. SNL za ekipo Poetovio iz Ptuja. Po petih letih neigranja sem z dovoljenjem zdravnikov ponovno začel igrati veliki nogomet, in sicer v Slovenski Bistrici, a sem po letu prestopil v NK Šmartno ob Paki, s katerim sem se uvrstil v 1. SSL. Tam sem nato igral več sezon v dresih NK Šmartno ob Paki, NK Rudar Velenje in NK Domžale. Dve leti sem nato igral v Avstriji, kariero nogometaša pa zaključil lani v NK Šentjur, s katerim sem se uvrstil v 2. SNL. V tem času sem diplomiral na fakulteti za šport, treniral ekipo U«8 in U-10 v NK Celje, kjer delujem še danes kot tehnični vodja članske ekipe.
Klubi do sedaj
NK Rudar Velenje, NK Slov. Bistrica. NK Šmartno ob Paki. NK Domžale, Ft Gnass, FC Gratia m NK Šentjur
Naj veselje
Nogomet sem vedno igral z veseljem in vsaka zmaga, zadetek ali lepa poteza mi je prinesla veliko zadovoljstvo.
Naj žalost
Spoznanje, da delajo v nogometu ljudje, ki jih nogomet ne zanima in nogomet izkoriščajo za lastno promocijo iti zaslužek!
Uspehi
Kot trener mlajših selekcij sem bil najbolj vesel, ko sem opazil, da otroci z veseljem trenirajo, igrajo, se veselijo zmag in tudi športno prenašajo poraze.
Da bi nogomet v Celju in v Sloveniji dobil mesto in j veljavo, ki si ju zasluži!
Publika
Nogomet je igra, ki navdušuje ljudi po vsem svetu, zato upam, da bodo privrženci nogometa v Sloveniji prihajali na tekme v čim večjem številu, da bodo navijali za svoje ekipe in znali ceniti tudi nasprotnika. Prepričan sem, da smo v Celju na pravi poti, da bodo to kmalu začutili tudi gledalci in v še večjem številu začeli prihajati na tekme.
MU TEDNIK
Družina
Živim skupaj s Tadejo, s katero imava sina Nika. Večino svojega prostega časa porabim za družino, na katero sem zelo ponosen!
Prosti čas
Vednoga je premalo. Rad se ukvarjam s športom, najraje pa ga preživim s svojima sinom in punco.
Glasba, film
Glasbo zeio rad poslušam in to praktično vse zvrsti. Posebej mi je pri srcu hitrejša, poskočna glasba, da me spravi v dobro voljo. Enako je pri filmih, kjer mi je pomembno to, da se ob filmu sprostim, pozabim na težave, zato si najraje ogledam kakšno komedijo ali akcijski film.
* w * «.
(ft -M- "•> mi, h i u
■MnMHi
Bodo Laščani popravili vtis iz prejšnjega kroga?
Po neuspešnem krogu konec tedna imajo vse štiri ekipe v ligi UPC v 15. krogu popravni izpit. Po pričakovanju ta ni uspel le Elektri Esotech, ki je še enkrat visoko izgubila, tokrat v Novem mestu pri Krki s 64:84.
Presenetljivo visoko so izgubili tudi Hopsi doma proti Heliosu z 71:91, česar po dobri predstavi in nesrečnem porazu v Ljubljani proti Slovanu nihče ni pričakoval.
Nejc Glavaš novi branilec
V Alposu, kjer so dokončno spoznali, da je pred njimi boj za obstanek v druščini najboljših ekip, so se odločili za novo potezo. Po Američanu Jasonu McCo-yu je namreč v začetku tedna za Šentjurčane podpisal nekdanji mladi reprezentant Slovenije Nejc Glavaš. Ta 22-letni branilec je bil lani prvi strelec Zagorja, medtem ko je v tej sezoni do zdaj igral na Poljskem. V dresu Alposa je zamenjal Dejana Dunoviča, s katerim se je klub sporazumno razšel. Glavaš bo svoje prvo srečanje v novem dresu odigral v soboto v derbiju dna tabele proti Gorici, ki prihaja v Hruševec. Nastop McCoya je
Arminu Avdibegoviću (na sliki) bo pri organizaciji igre pomagal Nejc Glavaš.
negotov, saj je vprašanje, ali bo z njegovo dokumentacijo do sobote vse tako, kot je treba. Sicer pa proti Gorici Šentjurčani enostavno morajo zmagati, saj bi neuspeh izničil vse do zdaj narejeno (tri zmage), odkar se je na klop vrnil Damjan Novako-vič. Spomnimo, da je Alpos slavil tudi v Novi Gorici, takrat še pod vodstvom Boštjana Kočarja. Pri novincu v ligi, ekipi Gorice, je med tednom prišlo do zamenjave trenerja, kar je lahko pozitiven šok za ekipo. Novi strateg Dragan Vaščanin prihaja iz Srbije, kjer je delal kot trener, pri čemer bo Gorica njegov prvi klub v Sloveniji. A v Šentjurju se z njim ne bi smeli ukvarjati, saj ima Alpos boljšo ekipo, vendar bo to moral pokazati na parketu. Armin Avdibegovič je saniral poškodbo in bo pomagal ekipi v tej zelo pomembni tekmi, v kateri bi pomoč gledalcev v Hrušev-cu še kako prišla prav.
Zlatorog proti Unionu Olimpiji
Laščani, ki bodo domačin zaključnega turnirja osme-rice za pokal Spar, so v začetku tedna pričakovali novice iz Ljubljane, kjer je bil
žreb, a te novice niso bile nič kaj spodbudne. Zlatorog se bo namreč že v četrt-finalu pomeril z Unionom Olimpijo in kaj lahko se zgodi, da bo domačin turnirja že po prvi tekmi končal tekmovanje za pokalno lovoriko. A do takrat je še mesec dni in treba je odigrati še tekme v prvenstvu.
V soboto prihaja v Tri lilije ekipa Mercatorja iz Škofje Loke, ki ne bi smela predstavljati prevelike težave za Aleša Pipana in njegove fante. V tem srečanju naj bi se predstavil tudi novinec v dresu »pivovarjev« Vincent Hunter, Laščani pa bodo skušali tudi izprati grenak okus po nepričakovanem porazu proti Kopru. Glede na srečanja v Treh lilijah v tej sezoni je realno pričakovati zanesljivo in visoko zmago Zlatoroga, vse ostalo bi bilo neprijetno presenečenje.
JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ
V	Velenju zbrani namiznoteniški igralci
V	torek se je v Velenju začelo 10. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Na glavni turnir, ki se je začel včeraj, so bih uvrščeni le štirje Slovenci.
Prva dva dneva tekmovanja sta bila namenjena kvalifikacijam. Večina dvobojev v posamični konkurenci je bilo odigranih že v torek. Med 163 tekmovalci in tekmovalkami je bilo 11 Slovencev, od katerih so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili le štirje. Bojan Tokič bi se naj danes pomeril s Čehom Lubomirom Jančarikom, a je zaradi bolezni moral odpovedati nastop, Mitja Horvat pa bo igral z Brazilcem Cazuo Matsumoto, ki je bil člane brazilske ekipe na zadnjih olimpijskih igrah v Pekingu. V ženski konkurenci se bosta pomerili Jana Tomazini z Madžarko Szandro Pergel, medtem ko bo Manci Fajmut nasproti stala Francozinja Christelle Durand. V Rdeči dvorani se je danes začel tudi prvi krog glavnega turnirja v moški konkurenci do 21 let.
AB
I -M
I
«a» to,
Stanovanje
Živini v Celju.
iiPHRMroiSII
MMÜMIMf
PORTRET TEDNA borut arlič
Št. 4 - 16. Januar 2009 -j^jTj^
Popotniško odpravljanje
Dežela, zaznamovana s Tarzanom Johnnyjem Weissmuellerjem, Eifflom, evropsko kulturo in ne le s krvosesom in tiranom
predsodkov
prav so to čevapčiči, ne iz ovčetine, pač pa v glavnem iz svinjskega mesa, dolgi in debeli pa so približno tako kot naše kranjske klobase. Skoraj obvezna jed pri vsakem obroku je polenta, Romuni slove po okusnih domačih sirih, na zraku sušeni slanini in seveda še po mnogih drugih dobrotah. Dobra so tudi njihova vina. Črna malce spominjajo na naša primorska. Niso pa draga. Za evro in pol do dva že lahko kupite buteljko. Bistveno dražja niso niti v gostilnah, motelih in hotelih. Ne bo pa šlo le s kozarčkom. Po deciliter ah dva vina sploh ne prodajajo. Treba jeku-piti kar celo steklenico.
Če kdo naivno pričakuje, da bodo cene tudi drugih izdelkov in storitev znatno nižje kot pri nas, se moti! Tudi Romunom se izpolnjujejo sanje zahodnega sveta. Nekaterim bolj, drugim precej manj. Bogatašev je seveda kar nekaj, ogromno ljudi pa mora preživeti s skromnimi 200 evri. Tristo je že kar lepa plača. Tem bolj sem bil tudi zato presenečen, ker sem na njihovih cestah videl v glavnem dobre avtomobile, stare morda tri ah štiri leta, in precej manj njihovih starih dacij.
Je pa potovalna hitrost na romunskih cestah precej manjša kot drugod v Evropi. Nenaden in hiter vdor tujega kapitala je na njihove ceste pripeljal ogromno prometa. Razvoj cestne infrastrukture temu tempu razvoja ni mogel tako hitro slediti. Ogromno je seveda tovornjakov. T\ijih pravzaprav ni videti veliko, a to je le videz. Veliko romunskih prevozniških podjetij so pokupili tujci ah pa tam ustanovili svoje. Ena največjih romunskih prevozniških in logističnih podjetij se imenuje Viator Vektor...
Vzhodni Pariz
Bukarešti ne pravijo zaman vzhodni Pariz. Naj jo je Ceau-sescu še tako hotel preobliko-
vati v največjo socialistično prestolnico, mu to k sreči ni uspelo storiti do konca. Veliki bul-varji, ogromni spomeniki, vključno z velikansko Ljudsko palačo v južnem delu mesta, so med drugim zapuščina tega diktatorja. Ni pa mu uspelo uničiti pariškega priokusa mesta. Krasijo ga čudoviti veliki parki z jezeri, samostani, muzeji in palače ter mistične cerkve. Tudi glavno mesto sedaj dopolnjujejo sedeži svetovnih kor-poracij, trgovine prestižnih blagovnih znamk, luksuzni hoteli restavracije in druge sodobne zgradbe.
In ko je človek že v Romuniji, si mora seveda ogledati tudi Drakulovo Transilvanijo, ki nas očara s hribčki in pridihom skrivnosti. Izjemen vtis je naredilo mesto Sibiu, ki je bilo lani evropska prestolnica kulture. Nekaj večje je od Celja, ponaša se z najstarejšim romunskim muzejem, slikovitimi ulicami in vasicami v okolici. V Sibiu se zrcali kultura Romunov, Nemcev, Madžarov in Romov. Hidi marsikje drugod, saj so vsi ti oblikovali in krojih romunsko preteklost. Od tod proti severozahodu, do bližine meje s Srbijo, je še kakšnih 300 kilometrov do Temišvara, mesta s 340 tisoč prebivalci. Precej je tudi Madžarov, Srbov in Romov. Kot bi prišel v kakšno razvito zahodnoevropsko mesto! Očitno se je Temišvar razvijal tudi po zaslugi navdihov, ki so jih tu dobivah mnogi slavni ljudje.Veliko zgradb je projektiral Gustave Eiffel. V tem nekoč avstroogrskem mestu se je leta 1904 rodil tudi Janos Weis-smueller. Da, to je bil slavni Johnny Weissmueller, nosilec mnogih olimpijskih medalj v plavanju, ki je kar 67-krat postavil svetovne rekorde v plavanju, potem pa so ga povabili pred filmske kamere in postal je slavni Tarzan!
JANEZ VEDENIK
lirrnn-—- St. 4 - 16. januar 2009
Nytl
Po krivici ima človek o nekaterih deželah, ki jih še ni nikdar obiskal, predsodke in izkrivljene podobe. O Romuniji sem jih imel tudi jaz, dokler je nisem obiskal.
Zaradi komunističnega diktatorja Ceausesca je bila država desetietja zaprta in izolirana. Podobe ljudi si predstavljamo kvečjemu po ubogih delavcih temnejše polti, ki prihajajo služit denar tudi k našim kmetom. Veliko jih najemajo tudi savinjski hmeljarji. Večina pravi, da so pridni in nezahtevni. Ko beseda nanese na Romunke, tudi vemo, kako si služijo denar v evropskih državah. Potemkvsem tem predstavam dodamo malce kriminala in umazanije. Kaj drugega naj bi človek pričakoval v Romuniji kot bedo, umazanijo, kriminal in neprijaznost?! Da le ni tako, me je že pred odhodom tja skušal prepričati voznik tovornjaka Jure Ocvirk, ki me je povabil na zanimivo pot. Pravzaprav je o Romuniji imel večinoma pohvalne besede. Čisto drugačne so bile te njegove besede od mnogih njegovih stanovskih kolegov, ki prav tako vozijo tja. Postalo mi je jasno, da se pač malce postavljajo. Navsezadnje je Romunija za večino še vedno nekako eksotična država. Ne obiskujejo le sodobno urejenih letovišč ob Crnomorski obali in Sighisoare v Transilvaniji, rojstnega mesta Vlada Tepeša, ki ni bil nihče drug kot krvoločni grof Drakula. Ob omembi nje-
Mesto Sibiu, nedaleč stran od rojstnega kraja krvoločnega Drakule, je bilo lani evropska prestolnica kulture. Takšno ime si je prav gotovo zaslužilo.
govega imena vsakdo takoj pomisli na Romunijo in tudi obratno.
Prijazni ljudje
Zadnje čase je med obiskovalci Romunije tudi vedno več kolesarjev, motoristov in celo pohodnikov, ki radi obiskujejo tudi vasi in mesteca v notranjosti. Ne, nobenega poguma ni potrebnega za to! Predvsem zaradi nenavadne prijaznosti ljudi. Nekje v njihovi podzavesti je verjetno še vedno skrit strah pred komuniciranjem s
i/
E
ASPARA
Zimsko JAspara razvajanje
ToseBna akcija: zmsftajrravtjtea in Sievi&ut^resenečenja
Aspara numi/t: tOtrUbA bani Stopam
llÄ
Info: Cssta Leona Đsft
t 040 494 444
itrtišba .:2b, /i?,"'' Šentjur
i. www,wel]MSS'asj>arci.c<mi
tujci, pa čeprav se z vsemi radi pogovarjajo. Sicer pa s sporazumevanjem ni težav. Dovolj je, če človek zna malo italijanščine in francoščine, angleško pa itak obvlada mnogo mladih ljudi. Če ktemu dodamo še nekaj kretenj govorice telesa, potem se da vse zmeniti.
Razlike v razvitosti mest in podeželja so seveda velike, ampak tudi za najbolj odmaknjene vasice je značilna čistost. Saj ne trdim, da so vrtovi in zelenice urejeni in sfrizirani kot kje v Angliji ah na Nizozemskem, ampak smeti, odpadkov in podobne krame, kot marsikje na Balkanu, nisem nikjer videl. Tudi stranišča so čista in urejena. Ne le na mnogih bencinskih črpalkah, v motelih in gostiščih ob magistralnih cestah. Ena redkih stvari, ki morda motijo, so potepuš-ki psi. Te je videti vsepovsod. Očitao se ljudem smilijo in zanje se vedno najde dovolj hra-
ne. No, kljub temu je bolje biti previden.
Ko si lačen in žejen
Na mejnem prehodu z Madžarsko blizu Arada ni nikakršnih zapletov. Seveda ne, saj je Romunija članica Evropske unije in že smo na prvi obmejni črpalki. Lepo urejena in čista je in ob vstopu v državo je seveda na vrsti prvo opravilo. Menjava evrov v njihovo nacionalno valuto. Evro je vreden 3,5 njihovega leja in toliko je tudi treba odšteti za kavo iz avtomata. Kar drago za njihove pojme seveda, a kaj hočemo, smo pač na zelo prometni točki. Kaj boljšega za pod zob za manj kot pet evrov je težko dobiti, če odštejemo seveda kakšne zares okusne enolončnice. Se pa seveda, tako kot vsepovsod drugod po svetu, tudi tu lahko najeste njihovih dobrot. Zelo znana je njihova jed miri. Pravza-
Naj bodo romunske vasice še tako skromne, zanemarjene in umazane niso. Zaznamujejo jih tudi čudoviti in prijazni domačini.
V velikih logističnih središčih in sodobnih poslovnih in proizvodnih centrih tudi v Bukarešti slovenski tovornjaki niso več redkost. Viator Vektor, romunski seveda, in čisto naš prevoznik Ogradi že dobro obvladajo tudi te poti.
Pravljična Velika planina
Priznam, da mi urbana središča niso pri srcu, toda svet Velike planine mi je izredno drag. Prvi obisk je bil pred mnogimi leti in to v vročem poletju, ko so mi postregli s kislim mlekom. Imel sem občutek, da so se mi odprla nebesa. Še isto jesen sem obiskal planino, trave so se pozlatile, na gorah pa se je že iskril sveže zapadel sneg. Tudi tokrat, ko je bilo snega več kot meter, so bili občutki podobni, spoznal sem, da je to kraj, kjer bi se rad postaral.
Vehka planina s 557 hektari je pravi biser na južni stra-
ni Kamniško-Savinjskih Alp. Zakrasnela gorska planota se na vse strani spušča s strmih pobočij: na jug v dolino Črne, na zahodu v dolino Kamniške Bistrice, na severu v suho dohno Dol in sotesko Lučke Bele. Med kameninami prevladujeta apnenec in dolomit, zato je na Veliki planini zelo malo vode. V vrtačah oziroma jamah, kot sta Vehka in Mala Vetrnica, se vso poletje zadržujeta sneg in led, kar so znali že nekoč izkoristiti pastirji. Zaradi ugodne nadmorske višine (1500-1600 m) in bujnih pašnih površin so pasli na Veliki in Mali planini, Gojški pla-
nini, Kisovcu, Dolu in Konjš-čici. Pastirji so nekoč pasli konje in goveda, slednji so v manjši meri zastopani še danes.
Za lažji dostop na planino in za nekoč zelo obetavno smučarsko središče so leta 1962 zgradili gondolsko žičnico, nekoliko kasneje še se-dežnico do Gradišča. Okoh smučišč ne manjka počitniških domov in pastirskih bajt, ki jih smučarji, pa tudi ostali, radi najemajo. Pastirske bajte so zaščitni znak Velike planine. Do druge svetovne vojne je prevladala ovalna oblika stanov, pokritih s skodlami. Med drugo svetovno
vojno, leta 1945, so nemški okupatorji požgali 120 koč in kapelo Marije Snežne. Nepoškodovana je ostala le Pre-skarjeva bajta, ki je edinstven spomenik pastirske arhitekture v Alpah. Po vojni se je stil spremenil iz ovalnih stanov v štirioglate predvsem zato, ker se lažje prekrivajo. Koč s prvotno obliko je ostalo le še nekaj. Danes je v sedmih počitniških zaselkih s sedmimi različnimi tipi okoli 140 stanov, ki so narejeni po zasnovi Vlasta Kopača. Leta 1988 so postavili novo kapelo Marije Snežne.
Veliko planino radi obiskujejo ljubitelji naravnih lepot zaradi čudovitih razgledov in nezahtevnih poti, ki so primerne tudi za družinske izlete. Med manj poznane naravne znamenitosti sodi naravni most oziroma Luknja v Zelenem robu. Kljub velikosti, saj meri v višino okoli 15 m in je širok do 10 m, ga je težko opaziti. Nahaja se
PR0S10M0UM>	0>lMut
XAMMlOVMUt .100**"»*
Dostop: na Veliko planino je možno priti z več smeri, lahko z gondolo iz Kamniške Bistrice ali z avtom. Če smo se odločili za lasten prevoz, bo izhodišče Črnivec oziroma dolina Podvolovljek. Cesti se združita pri Kranjskem Raku, kjer se peljemo proti zahodu in v prvem križišču zavijemo desno. Po dokaj strmi makadamski cesti se pripeljemo do parkirišča Marjanine njive (samo, ko je cesta kopna, drugače pustimo avto malo nad Kranjskim Rakom, kjer je možno parkirati). Do Velike planine je pol ure (pozimi od omenjenega parkirišča pa slabo uro) zmerne hoje, do gostišča na Zelenem robu pa še dobrih deset minut več. Če se namenimo obiskati naravni most, moramo pred vlečnico in vrhom Gradišče sestopiti v kotanjo desno in nižje spet zaviti levo k leseni ograji. Ob njej sestopamo mimo hišic do Luknje na levi. Nižje na pobočju pa prestopimo žično ograjo in zavijemo levo po strmem pobočju ob steni do Luknje. Pozor! Če je teren moker ali zasnežen, je velika nevarnost zdrsa (obvezna cepin in dereze). V gostišču Zeleni rob pa poleg pijače in jedače dobite še kakšno dodatno informacijo o Luknji.
na jugozahodnem robu planote (pod Zelenim robom). Nastanek omenjene znamenitosti je preprost, kajti v dokaj veliko brezno, ki se nahaja tik ob robu planote, se je delno porušila zunanja stena in tako je nastala odprtina. Na planoti je okoli vrta-
če bodeča žična ograja in spominsko obeležje.
Naravni most si lahko ogledate v vseh letnih časih z dovolj veliko mero pazljivosti, še posebno lepo je pozno popoldan.
FRANCI HORVAT
Št. 4 - 16. januar 2009
m
22
BRALCEV
NOV) TEDNIK
Uredništvo objavlja fusma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
posredovana informacija zavajajoča, želimo podati celovito informacijo in z njo seznaniti bralce Novega tednika.
Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2009 (Ur. list RS, št. 91/08) od vlagateljev ni zahteval potrdil o poravnanih davkih in prispevkih, ampak je vlagatelj podpisal izjavo (pod materialno in kazensko odgovornostjo), da ima na dan prijave na razpis poravnane vse davke in druge dajatve v Republiki Sloveniji. Strokovna razpisna komisija je nato po uradni dolžnosti preverila pri Davčni upravi RS (Durs) točnost teh izjav. Od Dursa smo prejeli podatke, da 11 vlagateljev, v nasprotju s podpisano izjavo, ni imelo poravnanih davkov in drugih dajatev na dan prijave na javni razpis. Zato je Zavod RS za zaposlovanje moral zavrniti njihove vloge. Razlogi, ki so jih ti vlagatelji navajali v pritožbah, so bili različni (nepoučenost, zmotno prepričanje...), ker pa gre pri poravnanih davčnih obveznostih za razpisni pogoj, tem vlagateljem nismo odobrili programov javnih del. Naj tudi navedemo, da zavrnjenih 11 prijaviteljev predstavlja zgolj 12 odstotkov od vseh 91 vlagateljev, ki so poslali vloge na prvo odpiranje. V celoti je na prvi rok za odpiranje vlog, prispelih na javni razpis, prispelo 132 vlog, ki jih je prijavilo 91 vlagateljev. Odobrenih je bilo 106 vlog (programov) za skupno 295 oseb. Drugo odpiranje vlog je bilo 5. januarja 2009, postopek ocenjevanja vlog pa še poteka. Naslednje odpiranje bo, v skladu z javnim razpisom, 5. februarja 2009, v kolikor bodo še na razpolago programska sredstva.
KARMEN LESKOŠEK direktorica Območne službe Celje
Optimizacija hitre ceste skozi Laško -1.
V Novem tedniku z dne 30. decembra je bilo v rubriki Pisma bralcev objavljeno pismo Civilne iniciative krajanov Laškega (v nadaljevanju CIKL) oz. njenega predstavnika, vka-terem podrobneje opisujejo potek zadnje optimizirane trase hitre ceste skozi Laško (varianta G2), poleg tega pa pozivajo župana Franca Zdolš-ka, naj organizira javno pre-
Inventura 2008 -1.
Razmišljanje ravnatelja I. gimnazije v Celju mag. Antona Šepetavca v Pismih bralcev v 2. številki Novega tednika terja vsaj pojasnilo, č-e že odgovora ne.
Ko piše, da 200-letnica I. gimnazije v Celju, ki je dobesedno pisala zgodovino (še zdaleč ne le) Celja, ni bila omenjena niti z besedo, se moti. Bralci so o tem nesporno enem največjih dogodkov v Celju lani lahko brali v prispevku Častitljiva leta v 1. številki Novega tednika na strani 5. Res pa je, da smo v prispevku združili dva najpomembnejša šolska jubileja preteklega leta; obletnico gimnazije in (prav tako ne samo za Celje pomembno) 100-letni-co Srednje ekonomske šole Celje.
Nesporno je bil koncert Slovenske filharmonije v čast gimnazijskemu jubileju edinstven in vrhunski. Pri izbiri »koncerta leta« pa smo, tudi po opravljeni anketi med številnimi vrhunskimi celjskimi glasbeniki, dirigenti in zvestim občinstvom, dah prednost otvoritvi Poletja v Celju, knežjem mestu. Iz enega samega razloga. V celotni inventuri kulturnih dogajanj leta 2008 v Celju je bil to koncert, ki so ga izvedli celjski glasbeniki, v celjski organizaciji, pod vodstvom celjskih dirigentov. V celotni inventuri 2008 (tudi z drugih področij, ne le kulture) smo namreč upošteval le dogodke, ki so jih pripravili domači izvajalci sami. In če še ostanemo pri kulturi - če bi vključevali tudi ostale, gotovo ne bi mogli mimo koncerta ob gimnazijski obletnici, pa mimo nastopov domžalsko-kamniških simfonikov z APZ Tone Tomšič v čast Pucciniju, koncerta ob jubileju Jakoba Ježa in še bi lahko naštevali.
Uredništvo
Zaradi 24 evrov ob
dve zaposleni
V Novem Tedniku z dne 9. januarja ste v članku Zaradi 24 evrov ob dve zaposleni objavili informacijo o tem, kako je Zavod RS za zaposlovanje zavrnil izvajanje programa javnih del zaradi neporavnanih davčnih obveznostih v višini nekaj 10 evrov. Ker je
stavitev poteka trase ter pozitivne in negativne posledice umestitve.
Občina Laško je 12. decembra 2008 prejela dopis MOP-a, v katerem sporočajo, da optimizacija trase še ni zaključena, nadalje pa je 23. decembra prejela optimizirano najustreznejšo varianto tretje razvojne osi. CIKL je 2. decembra 2008 na uredništvo Laškega biltena, ki je javno glasilo Občine Laško, poslal prispevek s podrobnejšim opisom poteka zadnje optimizirane variante, še preden so uradne informacije sploh obstajale. Že v tistem prispevku je CIKL obtoževal odgovorne »ignorance, distanciranja od problema ter nezainteresiranosti« in pozival župana k javni predstavitvi optimizirane najustreznejše trase, čeprav ta še sploh ni obstajala.
Občina Laško je prvič opravila javno predstavitev študije variant poteka tretje razvojne osi oz. povezovalne državne ceste med avtocesto Al in avtocesto A2, že 18. junija 2008, brez predhodnih predlogov, pozivov ah pritiskov, saj si Občina Laško prizadeva za korektno in ažurno informiranje občanov. Prav tako je Občina Laško edina od prizadetih občin, ki je organizirala javno predstavitev za zainteresirano javnost v tej fazi postopka, ko to po Zakonu o prostorskem načrtovanju (saj gre za državni prostorski načrt), sploh še ni potrebno. Tudi po opravljeni zadnji optimizaciji najustreznejše variante postopek še ni tako daleč, da bi bila dokončno izbrana katerakoli izmed treh variant. V tej fazi morajo biti, v skladu s postopkom, vse prizadete občine poklicane na predstavitev s strani MOP, datum predstavitve pa še ni določen. Kot že rečeno, gre za državni prostorski projekt, katerega bistvo je sodelovanje javnosti in ne prikrivanje informacij. Glede poteka optimizirane variante pa Občina Laško zavzema stališče, da tretja razvojna os prinaša vsesplošni gospodarski, civilni in turistični razvoj, vendar je treba ob tem poudariti, da si Občina Laško prizadeva v pogajanjih in dialogu z državo, ki je odgovorni nosilec projekta, poiskati najboljšo možno rešitev z upoštevanjem pripomb prizadete javnosti v čim večji meri. Optimizirana varianta še ni bila uradno pojasnjena in obrazložena ne s strani države in ne s strani stroke, tako da natančnejših komentarjev o samem poteku na tem mestu še ni mogoče podati. Občina Laško v tem trenutku čaka odgovor področnih strokovnjakov in predstavnikov ministrstva, da se določi termin, ko se bo ponovno organizirala predstavitev zadnje optimizirane variante
trase. Takoj, ko bo določen termin, bo Občina Laško javno objavila vabilo zainteresirani javnosti na predstavitev.
FRANC ZDOLŠEK, župan Občine Laško
n
H
Človečnost in vojna
Vojskovanje, v njegovi posledici pobijanje nasprotnikov, je sredstvo, ki naj pripelje do zmage ene vojskujoče se strani.
Vendar se je z razvojem civilizacije spoznalo, da za zmago ni treba pobiti vseh nasprotnikov. Spoznalo se je tudi, da je treba že tekom vojskovanja svojim borcem in nasprotnikom nuditi pomoč, če so jo potrebni. To še posebej, ko so zaključene vse vojne aktivnosti. Zato je bil ustanovljen Rdeči križ in druge organizacije za blažitev posledic vojne. Prišlo je tudi do predpisov - Ženevskih konvencij - za določevanje razmerij med zmagovalcem in poražencem, do civilnega prebivalstva, prepovedi uporabe določenih sredstev v vojne namene in podobno. Vse to, kar je bilo storjeno in kar se še dogaja, ima namen storiti vojskovanja čimbolj »humana«, če se ta pojem sploh lahko uporablja pri tem razmišljanju.
Vsako vojskovanje doslej, tudi sedanje v Palestini, je več ali manj ovrglo predhodna prizadevanja. Spomnimo se samo na grozovitosti vojskovanja v času zadnjih balkanskih vojn, v 90. letih preteklega stoletja. Te niso v ničemer zaostajale za nekaterimi v obračunih v II. svetovni vojni. To velja tudi glede uporabe sicer prepovedanih sredstev, kot je beli fosfor in podobno.
Grozovitost palestinske vojne najbolj občutijo otroci, ki tvorijo do sedaj tudi največje število žrtev. To dejstvo postavlja na laž Izraelce, ki zatrjujejo, da preganjajo le teroriste Hamasa. Še posebej, če primerjamo razmerje med žrtvami, ki je nekako 1:65 v škodo Palestincev. Navedeno razmerje je tudi razumljivo, če upoštevamo, da Izraelci uporabljajo vsakršno težko orožje - letalstvo, ar-tilerijo, mornarico in drugo. Izrael si lahko privošči takšno krvavo rihto samo zaradi treh dejstev: prvič zaradi svoje tragične preteklosti, doživete s holokavstom, ki jim zagotavlja moralno »carto bianco« za vsakršno ravnanje. Drugič, ker za Izraelom stoji veliki brat, to so ZDA, ki vse judovsko početje podpira, brani in zagovarja. Tretjič pa zaradi že pregovorne neenotnosti arabskega sveta
v pogledu palestinskega vprašanja.
Organizacija združenih narodov je le papirnati tiger, ki ne more praktično nič, tako kot ni moglo Društvo narodov v polpretekli dobi. Svetovna javnost pa vse navedeno le nemočno gleda in se spra-šuje, kako dolgo še.
VLADIMIR KORUN, Velenje
Hrana ali gorivo?
Prehrana je prva in prvobitna! Naša živila so odvisna od nafte. Intenzivno kmetijstvo in živilska industrija spadata med največje porabnike energije v Evropi. Močno je subvencionirano industrializirano kmetijstvo ter predelava, skladiščenje in transport živil, za kar se porabi ogromno energije. Kemikalije, gnojila, stroji, namakanje in sušenje rastlin - vse je odvisno od nafte. Naraščajoče cene nafte ogrožajo tudi oskrbo z živili v Evropi. Uvožena krma, specializacija kmetijstva in nezaslišana koncentracija na področju trgovine in predelave živil vodijo k ogromnemu porastu transporta - po Evropi in povsod po svetu. Biodizelska goriva niso idealna rešitev za preprečevanje podnebnih sprememb. Proizvodnja bio-dizelskih goriv naj bi zmanjšala izpust C02 in s tem klimatske probleme. Vse zelene rastline absorbirajo C02 in ga pretvorijo v sladkor in kisik. Vendar trenutna praksa pri pridelavi koruze, žit, sladkornega trsa, palmovega olja in soje za proizvodnjo goriv temelji na nafti. Mnoge znanstvene študije in izračuni, ki izkazujejo pozitivne energetske bilance, praviloma ne vključujejo transporta energetskih virov, obremenitve okolja in javnega zdravja ter tveganj pri ustrezni oskrbi s hrano.
Trajnostna pridelava živil je le takšna brez prekomernega izkoriščanja držav v raz-voju. EU je največji neto uvoznik živil in krme. Milijoni hektarjev njiv izven EU in milijoni ton nafte so potrebni, da dobavimo količino živil, ki jo trenutno porabimo. Da bi zmanjšali uvoz nafte in s tem vpliv na spremembe podnebja, bi morala EU izrabiti svoj največji potencial: prihraniti energijo in bolje uporabiti odpadne snovi, namesto da slepo subvencionira proizvodnjo biodizel-skih goriv v Evropi in izven nje. Gospodarski razcvet bio-dizelskih goriv prispeva svoje k upadanju podtalnic in iz-suševanju tal.
Lakota po energiji proti pravici do hrane! Vodilni akterji gospodarske rasti, kot so Kitajska, Brazilija in Indija, porabijo čedalje več energije, zaradi česar bi lahko lakota
kmalu ogrožala čedalje več ljudi. V Severni Ameriki in Evropi živi petina svetovnega prebivalstva, ki porabi 65 odstotkov svetovne nafte in 40 odstotkov razpoložljive hrane. Naraščajoča poraba mesa (za proizvodnjo 1 kalorije mesa je potrebnih 10 kalorij iz krme) in čedalje bolj razsipno ravnanje z živih v prehranjevalni verigi (v industrijskih državah gre danes 35 odstotkov hrane v smeti) morata biti oporni točki za izdelavo strategije za izboljšanje oskrbe s hrano povsod po svetu. Le z drastičnim zmanjšanjem porabe energije in razsipnega ravnanja z živili v industrijskih državah ter z investicijami v trajnostno oskrbo s hrano v državah v razvoju lahko preprečimo konflikte in vojne za hrano in energijo.
ANTON-ZVONE CIZEJ, Celje
ZAHVALE
Novoletno srečanje
December je čas prijaznih misli, dobrih želja in upanja, čas veselega druženja in poti k sočloveku ...
Upokojenci OŠ Hudinja smo tiho upali, da bomo tudi letos povabljeni na novoletno srečanje, kljub težkim razmeram, ki tudi Sloveniji ne prizanašajo. Naši kolegi vedo, koliko nam pomeni topel stisk dlani in prijazen nasmeh, ki se dotakne tvojega srca. Kljub napornemu delu, ki so ga opravili dopoldne v razredu, so si vzeli svoj dragoceni čas samo za nas, da smo pokramljali o času, ki smo ga skupaj preživljali na delovnem mestu.
Najprej smo bili povabljeni v telovadnico, kjer smo se počutili kot v pravljici ob tako lepi praznični sceni. Učenci so nas s svojim programom zelo navdušili. Z ubranim petjem, lepoto gibanja in lepimi željami so nam popestrili večer. Ne znam opisati občutkov, ki jih doživiš, ko te obkrožijo in ogovorijo učenci, ki sem jih še nedaleč nazaj poučevala. Sledila je dobrodošlica in pozdrav ravnatelja prof. Jožeta Berka. Hvala za vse lepe misli in dobre želje. Ni jih bilo malo in bile so iskrene. Ob bogati pogostitvi smo kramljali in obujali spomine. Še so sledila presenečenja. Dedek Mraz in hudomušni škrat sta nam pričarala lepe trenutke in nas obdarila z darili.
Hvala gospodu ravnatelju in kolegom za prijeten večer v imenu bivših sodelavcev. In na koncu: imejte dovolj dobrote in nežnosti, dovolj izziva za moč, dovolj žalosti za sočutje in dovolj upanja, da boste srečni!
MARGARETA JUTERŠEK
VID
Center optike Mariborsko cesta 88, Celje, tel.: 03/ 491 29 00, gsm: 070/ 846 180
Poslovni center EK, II. nadstropje

St. 4 - 16. Januar 2009
KRONIKA
23 -
Koga preseneti sneg, zimsko službo ali voznike?
Zimska služba: »Ne čakamo 10 centimetrov!« - Se najbolj jezijo malomarni vozniki?
Medtem ko so vozniki med sredino največjo jutranjo in popoldansko prometno zasneženo konico bentili in se jezili zaradi zimske službe, ta navaja, da so ceste posi-pavali, še preden je sploh začelo snežiti. Popolnoma druga slika je bila včeraj zjutraj, ko so bile glavne ceste v Celju očiščene. Je pa sneženje tokrat pokazalo s prstom tudi na nekatere voznike, ki so celo tako malomarni, da si pred vožnjo niti ne očistijo vozila. S tem ogrožajo sebe in, kar je še huje, druge, predvsem pešce, ki jih zaradi zasneženih stekel sploh ne opazijo. Zjutraj je med pešci največ otrok! Nekateri vozniki so se na pot odpravili celo z za sneg neustrezno opremo. Koga je potem v resnici presenetilo sneženje?
Glede na poročanja medijev še z drugih območij v Sloveniji je videti, da je tokrat prekipelo tudi delavcem zimskih služb, ki jim je enostavno že dovolj, da že poleti vedo, da bodo vsako zimo morali poslušati, kako jih je sneg »spet presenetil« in da svojega dela ne opravijo dobro. Povsod so namreč trdili, da so
rarra
Sreda popoldne, križišče pred glavno pošto v Celju
na zimo dobro pripravljeni. Tudi v Celju. »Vzrok za razliko med sredinim in četrtkovim snežnim stanjem na cestah je v temperaturnih razlikah. Zaradi višjih temperatur so se razmere včeraj izboljšale v krajšem času. V sredo so bile temperature nižje in tla bolj podhlajena. Sol deluje pri okoli 0 stopinjah, ob nižjih temperaturah na ce-
sti nastaja kaša. Kljub temu ta ni bila problem za tiste, ki vozijo prilagojeno glede na razmere, in tiste, ki imajo vozila ustrezno opremljena,« pojasnjuje vodja zimske službe pri VOC-u Matjaž Kapit-ler. Zavrača očitke, da so v sredo začeli delati prepozno. »V akcijo smo šli takoj, že pred sneženjem! Takrat smo ceste preventivno posuli z
našega območja?
Kot je znano, je komisija uradniškega sveta že pred dnevi opravila razgovore s 13 od 14 kandidatov, ki so se prijavili na javni natečaj za generalnega direktorja slovenske policije. Komisija je na podlagi opravljenih pogovorov - takšen je postopek - ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal v ponedeljek predlagala sedem kandidatov.
Kresalova naj bi se po posvetovanjih z njimi nato odločila za najbolj primernega, ki ga bo predlagala še v imenovanje vladi. Med sedmerico, ki so na ožjem seznamu, so tudi trije z našega območja. Anton Travner, znan po vodenju reševanja ob tragediji na Bland
in zaposlen v Ženevskem centru za demokratični nadzor nad oboroženimi silami, in Miroslav Žaberl, zaposlen v Sovi, drugače strokovnjak na področju policijskih pooblastil in profesor na Fakulteti za policijsko varnostne vede. Na seznamu je tudi Zlatko Halilovič, svetnik na celjski policiji. Čeprav na ministrstvu ne želijo favorizirati nobenega od sedmih, je v strbkovni javnosti slišati, da imata ravno Zaberl in Travner skoraj največ možnosti za funkcijo novega direktorja, poleg njiju tudi Štefan Skalar, trenutno zaposlen na Generalni policijski upravi, vendar Skalar ni z našega območja.
SŠol
vlažno soljo, to ponovili še v zgodnjih jutranjih urah in čez dan. Tudi plužili smo na tistih lokacijah, kjer je to potrebno. Treba je vedeti, da se za prevozno cesto višjega prednostnega razreda šteje, če je na njej snega do 10 centimetrov, za ceste nižjega razreda do 15, vendar poudarjam, mi ne čakamo na 10 centimetrov. Na teren se odpravimo prej!« Kljub temu se bi verjetno našlo kar nekaj voznikov, ki se s tem ne bi strinjali. Toda Kapitler vztraja: »Dokaz, da katastrofe, kot so jo videli nekateri, na cesti ni bilo, je, da na Celjskem ni bilo zastojev. V sredo sta bila le dva nekajminutna, na Halerjevem hribu in klancu pri Slovenskih Konjicah, nato zaradi nesreče še na cesti proti Velenju. Ampak vedno se bo našel nekdo, morda z neustrezno opremo, neustreznimi pnevmatikami...«
In roko na srce, Kapitlerju je treba morda pritrditi: marsikdo se od doma odpravi zadnji trenutek, ne da bi se zavedal, da mu bosta pole-
dica ali sneg pot časovno podaljšala. Jeziti se na druge tudi zaradi svoje nemarnosti je potemtakem brezpredmetno. Za vse ostale kriterije, kdaj s plugi na cesto, pa se bo morala zganiti država s spremembo predpisov, če si na cestah želi manj živčnosti voznikov, ki posledično vpliva tudi na število prometnih nesreč ...
Poki zaradi snega
Na območju, ki ga pokriva Policijska uprava Celje, je bilo v sredo 17 prometnih nesreč, 11 se jih je končalo z gmotno škodo, v petih nesrečah pa se je poškodovalo devet ljudi. Huje je bil poškodovan 14-letni fant. Ta je še s štirimi vrstniki zjutraj hodil ob levem robu ceste v Stranicah pri Vitanju, vsi so bili zaradi odsevnikov in kresničk tudi dobro vidni. Mimo je takrat pripeljala 25-letna voznica osebnega vozila, ki jo je v ostrem levem nepreglednem ovinku med zaviranjem zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčila v skupino mladih. Eni deklici je pomagala mama, ki je nesrečo opa-
zila, ostale so z reševalnim vozilom odpeljali v konjiški zdravstveni dom. Dva sta bila lažje poškodovana, en fant pa se zaradi težjih poškodb zdravi v celjski bolnici.
Na avtocesti Šempeter-Ar-ja vas se je prav tako v sredo zjutraj prevrnilo osebno vozilo, pri čemer se je poškodovala ena oseba. Voznik osebnega vozila pa je v Bab-nem zapeljal s ceste v potok, a ni bil huje poškodovan.
Tudi včeraj je marsikje počilo zaradi razmer na cestah ali zaradi neprilagojene hitrosti glede na zimsko stanje, a hujših poškodb ni bilo. Na policiji še dodajajo, da je pričakovati, da se je zgodilo krepko večje število nesreč, a vozniki vseh niso prijavljali policiji.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Do včerajšnjega dopoldneva je na Celjskem zapadlo ponekod tudi do 30 centimetrov snega, predvsem na območju Mozirja. Noč je v Celju nametala snega za 10 centimetrov, na Celjski koči 15. Enako količino snega so včeraj zjutraj imeli še v Velenju, Žalcu, Slovenskih Konjicah, na Rogli, v Šentjurju in na Kozjanskem. V Lesičnem je bilo 20 centimetrov snega.
Včeraj zjutraj v Delavski ulici
Zgorela mizarska delavnica
Takole je gorelo v Vešeniški ulici v Slovenskih Konjicah v ponedeljek zgodaj zjutraj. Ogenj je izbruhnil v mizarski delavnici in popolnoma uničil opremo s stroji za obdelavo lesa. Škode naj bi bilo po prvih podatkih za približno 60 tisoč evrov, pri čemer vzrok za nastanek požara zaenkrat še ni znan. Prostovoljni gasilci iz Slovenskih Konjic so na kraj prihiteli s tremi cisternami, na terenu pa ugotovili, da ogenj v delavnici ogroža tudi bližnje objekte. Z ognjenimi zublji se je nato borilo kar 44 prostovoljnih gasilcev iz Tepanja, Draže vasi, Zič in Loč s kar 13 vozili. Gašenje oziroma posredovanje je trajalo več kot pet ur.
SŠol, foto: PGD Slovenske Konjice
		1 J^K* v " "* 1 H
iilllS		
ivum	Išlllijllli^lllliliill	
■ k i	l^Bf.	f" 'H 11 H '-'Si . :/ * ... .
Zaradi umora bo zaprt na psihiatriji
Na Okrožnem sodišču v Celju so konec lanskega leta obsodili 36-letnega Ivana Plaskana. Ta je julija pred dvema letoma v vasi Dobrič nad Polzelo umoril lastno mater, 68-letno Darinko Plaskan. Z nožem jo je zabodel sredi dneva, medtem ko je počivala v hiši, nato se je poskušal spraviti še nad očeta, ki je delal na travniku. Sojenje se je začelo le nekaj mesecev po umoru, a so ga kmalu zaprli za javnost zaradi zaščite podatkov svojcev in družinskih okoliščin, v katerih je prišlo do umora. Plaskan naj bi trpel zaradi težkih duševnih motenj, zaradi česar naj bi se zdravil že pred umorom. Tudi v času sojenja je bil v psihiatrični bolnišnici. Tam bo prestajal tudi kazen, saj so mu izrekli ukrep obveznega zdravljenja in varstva v psihiatrični ustanovi, ki sme trajati največ deset let. Sicer pa umor ni bil edini tragični dogodek v Dobriču nad Polzelo. Le nekaj hiš stran od Plaskanovih je pred leti nek 32-letnik z bencinom polil notranjost hiše in zanetil požar. Opekline so bile tako hude, da je dan po požaru umrl.
SŠol
Sneg ne
moti
tatov
Sneg te dni ni oviral vlomilcev. V času največjega sneženja so v sredo vlomili v poslovne prostore v Šoštanju in odnesli pet računalniških monitorjev in procesor. Škode je za pet tisoč evrov. Na Cesti na Roglo v Zrečah so iz treh lokalov v trgovinskem kompleksu ukradli menjalni denar. Hidi v Celju sta bila vlomilski tarči dva lokala. Medtem ko je v prvem škodo povzročil »le« z vlomom, je v drugem v žep spravil približno 100 evrov. Včeraj zjutraj so iskali vlomilca, ki je iz neke trgovine v Velenju odnesel prenosnih računalnikov kar za sedem tisoč evrov.
E o
u 6
"55
u O
■ mm
"O
«J
d) A3
awm £ O
Št. 4 - 16. januar 2009
m
24
RADIO, KI GA BERETE
BHK x
20 VROČIH RADIA CELJE
TEDENSKI SPORED

SOBOTA, 17. januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avseniko-va melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica -20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
NEDELJA, 18. januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -bivši predsednik uprave Banke Celje Niko Kač, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - Zapeljivke ter izbor harmonikarja za narodnozabavni ansambel, 24.00 SNOP (Murski val)
PONEDELJEK, 19. januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack-izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Mala dežela - velik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Murski val)
TOREK, 20. januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Za malo denarja veliko muzike, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi: Martin Mikolič, občina Rogatec, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
SREDA, 21. januar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (narodno-zabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Saša Lendero, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
ČETRTEK, 22. januar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 23. januar
5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008
www.radiocelje.com
Davorin Marušič je star 14 let, prihaja iz Zasavja in je učenec Tonija Sotoška. Pri sedmih letih je dobil prvo harmoniko, zelo pa si želi igrati v ansamblu. Če mu bo to uspelo, je v tem trenutku zelo odvisno od vas!
Kdo Andreji dela družbo?
Kdo Andreji Petrovič dela družbo? Na sil-vestrski večer je bila v družbi poslušalk in poslušalcev Radia Celje, z vami se druži ob ponedeljkih popoldne, torkih zjutraj, sobotah zvečer ... Morda bo odkrila prav jutri?
Foto: SHERPA
SLOVENSKIH 5 plus
1.	ZA PRAZNIKE DOMOV - Alfi NIPIČ (4)
2.	NI NAM ZA DENAR - ZASAVCI (7)
3.	S KITARO OB KAMINU-GAŠPERJI (2)
4.	NEA Ml GOVORI -
DOMEN KUMER S PRIJATELJI (5)
5.	KJE SI BILA NATAŠA-GREGAAVSENIKIN GREGORJI (1)
PREDLOG ZA LESTVICO.
MLADOSTNEMUHE-ANS. ROKA ŽLINDRE
Nagrajenca:
Cvetka Lojen, ul. Nikole Tesla 66, Žalec Milena Koradej, Strma ulica 45b, Rogatec
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
www.novitednik.com
Nagrajenca dvigneta album, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
Monika Klančnik je stara 16 let in je doma v Slovenskih Konjicah. Naredila je nižjo glasbeno šolo iz klavirja, za njo pa je tudi pet let učenja harmonike pri Tinetu Lesjaku. Nastopanje ji je v užitek in upa, dabo lahko nastopala z novim narodnozabavnim ansamblom, ki bo nastal v akciji S Katrco do zvezd Radia Celje.
1. 2.
3.
4.
5.
CELJSKIH 5 plus
PRVI OTROK V NOVEM LETU -TRIO V1KUAAŠIČA IN GRMADA (2) VESELICA - ANS. FRANC ŽERD0NER SPRIJATELJI	(5)
NOVOLETNE 0BLJUBE-ZAKA'PANE	(3)
NOVOLETNE 0BUUBE-SLDVENSKI ZVOKI	(4)
KO SI PRVEGA DOŽIVELA -KRAJCARJI	(1)
PREDLOG ZA LESTVICO:
LEPAMOJCA-ČRNA MAČKA
TUJA LESTVICA
1. LIVE YOUR UFE -T.l. & RIHANNA (5)
2.	SOBER-PINK	(3)
3.	UES-McFLY	(4)
4.	RUN-LEONA LEWIS	(2)
5.	POKER FACE-LADY GAGA	(1)
6.	ABSOLUTELY POSITIVELY -ANASTAOA "	(3)
7.	BEFORE THE WORST - THE SCRIPT (1)
8.	OUTOFTHISCLUB-
PUSSYCAT DOLLS FEATR KELLY (2)
9.	SANCTUARY-GABRIELLACILMI (5)
10.	WIU1AMS BLOOD-GRACE JONES (4)
DOMAČA LESTVICA
1.	NEKI ZAME - LEELOOJ AMAIS	(5)
2.	POZABI-NUDE	(3)
3.	NAJINO NEBO-GLAM	(2)
4.	VOJNA IDEJ - SIDDHARTA	(1)
5.	ABSOLUTELY MOJ-ALYA	(7)
6.	SONCE PO DEŽJU-Elf CTRIX	(4)
7.	KAJ SKRIVAŠ-DIFAS0	(2)
8.	ČEZ ROB NEBA-ŠANK ROCK	(5)
9.	P0ZNAŠTAZV0K-ZLATK0	(3)
10.ČEVEUAZA-
JACUZZY& SAUSAGES	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
TAKIN BACK MY LOVE -ENRIQUE IGIESIAS FT.ÖARA MAGIC-JUSTIN TIMBERLAKE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO.
FURLANKA-IZTOK MLAKAR TI IN JAZ-MAJDA ARH
Nagrajenca:
Mima Velikonja, Čopova 46b, Celje Ivan Bole, Mariborska 78, Slovenska Bistrica
Anton Lesnik je star 18 let, prihaja iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, njegov mentor za igranje harmonike je Vili Mravljak, sicer pa najraje igra skladbe Franca Miheliča. Anton bo zelo vesel, če boste prav njega izbrali za člana ansambla.
Izberite harmonikarja za narodnozabavni ansambel
vilko 3030. V sporočilo napišite Katrca 1, Katrca 2 ali Katrca 3, odvisno seveda od tega, kateri kandidat vas bo najbolj navdušil. Dobili boste brezplačni povratni sms. Cena sms sporočila je sicer običajna.
Kandidat, ki ga boste tokrat izbrali, se bo pridružil tistemu, ki vas bo najbolj navdušil prihodnji teden, nato pa bomo dobili zmagovalca in prvega člana ansambla. Ime za novi ansambel nam lahko predlagate z dopisnicami ali pa nam pošljete e-mail na ra-dio@radiocelje.com. Če bo izbran vaš predlog, vas čaka lepa nagrada. Predstavljamo vam tokratne kandidate akcije S Katrco do zvezd!	Foto: NATAŠA MÜLLER
Zdaj gre zares! Začenjamo z izborom za narodnozabavni ansambel, ki ga bomo izbrali s pomočjo poslušalk in poslušalcev. To nedeljo se vam bodo v oddaji Katrca pridružili trije harmonikarjii, že ob 10.30 jih boste lahko spoznali v oddaji V nedeljo pod lipo na TV Celje.
Za tistega, ki se vam bo zdel najbolj primeren kandidat, lahko oddate glas na več načinov. Po 20. uri bomo v okviru oddaje Katrca sprejemali glasove v živo, od ponedeljka boste lahko glasovali preko spletne strani www.radiocelje.com, v nedeljo takoj po predstavitvi na televiziji, pa boste že lahko začeli s pošiljanjem sms sporočil na šte-
NOVI TEDNIK
«
Odnosi v družini in otrokova samopodoba
Vsak otrok se rodi v določeno vzdušje v družini in vse, kar čuti in doživlja, je povezano z različnimi odnosi, ki se vpišejo v otrokovo psihično strukturo. Od odnosov, ki se v družini vzpostavljajo in ohranijo, pa je v veliki meri odvisno, kako bo otrok doživljal samega sebe.
Odnos mame in očeta do otroka
V prvih mesecih je otrok popolnoma odvisen od starševske skrbi. Edini način, kako lahko prikliče starša, je jok, v katerem morajo starši prepoznati, kaj in koliko otrok potrebuje, pri čemer je pomemben tudi način. Če je mama neodzivna in zavračajoča, bo otrok zaznamovan z občutkom zavrženosti in ne-željenosti oz. sprejetosti ob ljubeči in odzivni mami, zgodnja očetova skrb pa je tista, ki otrokom nudi zavarovanost.
Tudi kasneje, ko otrok odrašča, je pomembno, da sta starša odzivna in se znata vživeti v svojega otroka. Če starša vzpostavljata svoj odnos z otrokom na način, kjer imata vedno prav, kjer veljajo stroga pravila, ki otroka ne upoštevajo ali kjer celo uveljavljata svoj prav z nasiljem in grožnjami, se bo otrok vedno počutil manjvrednega. Fizično kaznovanje oz. vsak, še tako »mili«
udarec, slehernega človeka poniža in razvrednoti in ga zaznamuje z občutkom sramu in nevrednosti. Otrok bo odraščal z občutkom utesnjenosti in prestrašenosti. Ker ni smel izražati svojih lastnih mnenj in občutkov, ne bo mogel ugotoviti, kdo je in kaj zmore ter bo imel nižja pričakovanja.
Druga skrajnost pa je odnos, kjer starši otrokom dovolijo, da le-ti počnejo kar hočejo. Ker se otrokom ne želijo zameriti, jim ne postavijo omejitev in strukture, ki pa jo otroci nujno potrebujejo za varnost. Navadno si starši kupujejo otrokovo ljubezen s podkupovanjem in nagrajevanjem. Tako otroke oropajo zmožnosti sprejemati omejitve, ki jih prinaša življenje, hkrati jih opremijo s strahom pred samostojnostjo.
Nasprotno pa otrok, ki odrašča ob starših, ki ga spoštujejo in mu zaupajo, predvsem pa postavijo meje in strukturo v obliki pravil in vrednot, točno ve, kakšne so posledice njegovih odločitev. Pomembno je tudi, da starša ne skoparita s pohvalo in krepita otrokove pozitivne lastnosti. Če bo oče zaupal, verjel v otroka in bil nanj pono- -sen, potem bo ta otrok lahko odšel v svet z dvignjeno glavo in občutkom, da mu bo uspelo, da je sposoben in vre-
BLIŽINA
družinski inštitut
info@blizina.si, www.blizina.si 03/492-55^0
den. Bolj prepričan bo v svoje sposobnosti, kar se bo kazalo pri uspešnosti v šoli in tudi vrstniki ga bodo bolj pozitivno zaznavali. Tudi če se bo soočal s porazom, bo imel bolj pozitivna pričakovanja, predvsem pa bo vztrajal.
Odslikava odnosov
Odnos staršev do otroka je odslikava odnosa očeta in mame do samega sebe. Kako bo hči doživljala sebe kot žensko, je veliko odvisno od tega, kako njena mama doživlja samo sebe. Če se mama lahko veseli svoje ženskosti, se je bo lahko tudi hči. V kolikor pa se ta mama telesno zapusti in zanemari, bo hči s težavo razvila pozitiven odnos do svojega telesa in spolnosti, doživljala bo občutke nevrednosti. Enako se tudi sin od očeta »nauči« negotovosti ali gotovosti. Od očeta, ki kot moški verjame v svoje sposobnosti, bo sin pridobil zaupanje vase.
Kako bo otrok doživljal samega sebe, je v veliko meri odvisno od tega, kaj otrok srka iz zakona med staršema. Če je njun odnos prežet s konflikti in nasiljem, bodo otroci nosili ogromno strahu in bolečin. S takšnim odnosom starša sproducirata ogromno nemira v svojih otrocih, ki nehote sebe pričnejo doživljati kot krive in s tem neprimerne.
Za razvoj pozitivne samo-podobe otrok potrebuje starša, ki sta v stiku z lastnimi čutenji, potrebami in željami, ki spoštujeta sama sebe ter drag drugega, sta med seboj povezana in sposobna sodelovati.
SARA JEREBIC, spec. ZDT
Grafološka analiza
V sodelovanju z Grafološkim društvom Laura iz Poljčan vam ponujamo možnost grafološke analize vaše pisave. Pošljite nam vsaj pol strani poljubnega besedila na brezčrtnem listu (nekaj stavkov mora vsebovati tudi črko F). Pomembna sta tudi poklic in spol, sicer pa lahko ostanete anonimni. V tej rubriki boste prebrali, kaj vse se skriva v vaši pisavi.
-KA^cU /ft- S^ft	cM-JM. T&-0 Au JtU
^kk/ ho d^vk ( Ifticrot M JUlo faLc	dietvaO .
Polni ste skrivnosti in prav to dejstvo vam omogoča raznoliko življenje. Ovire so v sedanjem času prav pogoste in za vas bi lahko rekel, da ste iznajdljivi, ker ste previdni ter premišljeni. To je včasih pozitivno, vselej pa ne. Predvsem v poslovnem življenju je treba biti odprt, dojemljiv in optimističen. Komunikacija je zelo pomembna in je pri vas zadržana. V nekaterih trenutkih ste zaprti, kar ne pomeni, da ne zaupate času, ki je pred vami. Včasih vam manjka zaupanja vase. Večkrat ste zamerljivi in določene stvari vas usmerijo v prepirljivost. V prihodnje boste morali več časa posvetiti sebi. Držite se dela, kjer je treba misliti, na primer nekaterih
raziskovanj. Delo z ljudmi je zadržano, manjka vam kanček organizacijskega potenciala. Čustveno ste zadržani in svet opazujoči. Predvsem pa ste notranje zadovoljni in v družbi prijetni. Okolica vam lahko zaupa, kar je želo pomembno.
Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave, Partizanska c. 2, 2319 Poljčane, 041 947 113, www.grafolog.biz
Svoje rokopise nam pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Grafološka analiza.
* TEDENSKA ASTROLOŠKA £ NAPOVED
Petek, 16. januar: Kvadrat Lune, ki je že prestopila v Tehtnico, s Plutonom deluje na podzavest in prinaša na plan stare, še nepredelane zamere. Ne raziskujte tega, raje se osredotočite na tisto, kar morate ta dan narediti. Še ponoči bo Luna v lepem položaju z Jupitrom, kar bo dobra protiutež prejšnjemu položaju. Tudi dopoldanski ugoden položaj Lune z Merkurjem bo pomagal, da bo dan bistveno boljši, uspešnejši in prijaznejši, kot je bilo videti sprva.
Sobota, 17. januar: Kvadrat Lune z Marsom lahko razgre-je strasti in prinaša konfliktno energijo. Tega se zavedajte Ovni, Tehtnice, Raki in Kozorogi. Mimogrede je lahko ogenj v strehi! Popoldanski lep položaj Lune z Neptunom prinaša bistveno drugačno energijo, zato izboljšajte medsebojne odnose. Intuicija bo večja, lahko dobite odgovor, ki ste ga še pred časom zaman iskali. Odlično tudi za umetnost, navdih bo velik.
Nedelja, 18. januar: Že ponoči nastopi zadnji Lunin krajec. Vpliv boste intenzivno občutili Ovni, Tehtnice, Raki in Kozorogi. Skušajte biti potrpežljivi in prilagodljivi. Lima
že zjutraj vstopi v Škorpijona in prinaša močne vire energije, od vas je odvisno, kako boste to uporabili. Odličen dan za rekreacijo, daljši sprehod ah kakšno srečanje s prijatelji. To podpira tudi kasnejši sekstil Lune s Plutonom. Pri delovanju vseeno skušajte biti zmerni, i\a kar vas opozarja Lunin kvadrat z Jupitrom in Merkurjem. Slednji se zvečer sreča z Jupitrom, kar je odličen položaj. Lahko se porodi nova ideja, dobite nepričakovane srečne novice.
Ponedeljek, 19. januar: Odličen začetek delovnega tedna. Ugodni položaji Lune z Venero, Marsom in Uranom obetajo živahno, kvalitetno in prijetno preživet dan. Sonce preide v Vodnarja malo pred polnočjo. Marsikatero originalno zamisel, dejanje boste realizirah pod vladavino Vodnarja.
Torek, 20. januar: Merkur bo na isti stopinji s Soncem, zato je dan dober za dogovarjanje, učenje, zahtevnejše delo, opravljanje krajših poti. Najbolj uspešni boste v zadevah, ki so že v teku, z novostmi počakajte, saj je Merkur še vedno retrograden! Luna zvečer vstopi v Strelca in prinaša veliko optimizma, aktivirane
bodo študijske, pravne zadeve in potovanja, vpliv tujine bo povečan. Večer bo prijeten, Lune je v dveh dobrih položajih z ostalimi planeti.
Sreda, 21. januar: Ugoden položaj Lune z Jupitrom prinaša veliko dobrega, srečnih okoliščin, optimističnega gledanja na življenje. Večji problemi bodo videti manjši. Merkur še vedno potuje retrogradno in se na potovanju po Vodnarju vrne celo v prehodni znak, v Kozoroga, po katerem bo potoval do 14. februarja.
Četrtek, 22. januar: Trije kvadrati Lune z ostalimi planeti prinašajo kar nekaj izzivov, še posebej zaradi tega, ker je Luna v Strelcu, ki mu je to prioriteta. Kljub sekstilu Marsa z Uranom, ki vam prinaša ogromno energije, bodite zmerni pri svojem delovanju. Prisoten je tudi čaroben sekstil Lune z Neptunom, ki lahko marsikaj obrne vam v korist.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 09014 24 43
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja .gordana@siol. net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
09043 61 0901428 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si

g i
Št. 4-16. januar 2009
NIRC
26
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Novosti iz Detroita
Prav v teh dneh je v ameriškem Detroitu na ogled avtomobilski salon, ki ga nekateri imenujejo tudi predstava avtomobilske krize.
Kakorkoli že, dejstvo je, da na tej veliki avtomobilski predstavi manjka kar nekaj avtomobilskih tovarn (Nissan, Infiniti, Porsche ...) oz. niso prišle niti tiste, ki so razstavni prostor že plačale.
Kaj je videti? Nekaj že. Tako je Cadillac, ki je znotraj General Motorsa, postavil na ogled novega športnega terenca (SUV) SRX, ki naj bi se po novem bolj kosal z BMW X5, mercedesom ML, audijem Q7 ... Chrysler, ki mu gre seveda dokaj ali zelo slabo, je predstavil kar tri študije avtomobilov na električni pogon; do leta 2012 naj bi prodali kar 550 tisoč vozil na električni pogon. Italijanski Maserati je salon izkoristil za predstavitev nove izvedenke limuzine quattroporte sport GTS. Tega poganja 4,7-litrski V8 motor, ki ima 440 KM. Mercedes Benz, za katerega so ZDA zelo pomemben trg, je pokazal novi E, Audi pa najmočnejšo varianto audija R8; tega bo poganjal bencinski desetvaljnik s 525 KM. BMW, ki ima svojo tovarno v Južni Karolini (Spartanburg), se je v Detroitu predstavil z novim roadster / kupejem Z4, Mini, ki je v lasti BMW, pa z novim minijem v kabrioletski izvedbi.
Skoraj izjemno leto 2008
Ford fiesta
V letu 2009 veliko novosti
Audi A4
Čeprav ni nobenega dvoma več, da kriza močno reže načrte avtomobilskih tovarn, je vsaj ta hip jasno, da se bodo v prvi polovici leta na slovenskem trgu pojavih številni novi avtomobili. Povsem verjetno je, da bo novosti manj v drugi polovici in v naslednjem letu, saj bodo tovarne do tedaj prilagodile svoje načrte.
Kakorkoli že, januarja se bo na slovenskem trgu najprej pojavila nova Fordova fiesta, vozilo, ki utegne kljub vsemu najti ustrezno količino kupcev, saj se pojavlja v nižjem, torej cenejšem razredu. Predvidoma februarja bodo pri Fordu imeli še eno rojstvo, saj bodo povili prenovljeni oziroma novi ka. V prvem letošnjem mesecu bomo dobili novega mitsubis-hija colta, ki bo na voljo tako kot fiesta v nižjem razredu. Japonska Toyota, največ-
RENAULT LAGUNA 2.2 dci
INITIALEO
ja avtomobilska hiša na svetu, bo januarja ponudila prenovljenega avensisa tako v limuzinski kot wagon oziroma karavanski izvedbi. Le nekaj tednov kasneje pripelje prenovljeni yaris, ki si lahko glede na okoliščine obeta časom primeren tržni sprejem. Gotovo bo svoj krog kupcev kljub vsemu našla nekoliko prenovljena škoda octavia; vprašanje pa je, ali se bodo slovenski kupci navdušili nad prenovljenima porschejema cayman in boxster. Oba se bosta pri nas pojavila v februarju, pri čemer jima v prid ne bo dejstvo, da lani pri nas niso prodali niti enega boxsterja ...
Fiat naj bi pripeljal qubo, enoprostorsko zasnovan avtomobil, ki je v resnici zelo bližnji sorodnik citroena nemo in peugeota bipperja. Ob približno istem času bo na voljo tudi prenovljena toyota aygo, prav tako novi hyun-
RENAULT MEGANE 2.0
dai i20, avtomobil, s katerim je južnokorejska avtomobilska hiša zamenjala dosedanjega getza. Proti koncu februarja bodo imeli novost pri Kii; soul je zanimivo oblikovan in tudi zasnovan avtomobil, zato mu napovedujejo kar prijazno avtomobilsko prihodnost... V približno istem razredu in ob istem času se pojavi Citroen C3 picasso, kar pomeni, da bodo Francozi ponudili enoprostorsko izvedenko tega malega citroena. V marec se utegne potegniti tržna predstavitev novega mer-cedesa E, ki je sicer prvo predstavitev doživel na letošnjem detroitskem avtomobilskem salonu. V tem času bo k nam pripeljala tudi Op-lova insignia, vozilo, ki zamenjuje vectro in vsekakor izdelek, ki je za to nemško tovarno tako rekoč usodnega pomena. Nekaj kasneje oziroma po limuzini / kom-bilimuzini se pojavi še karavanska različica z oznako sports tourer. Da je za tedaj napovedan tudi prihod novega ferrarija po imenu California, je vsaj omembe vredno.
Toyota bo, kot smo že zapisali, imela letos veliko novega, kajti ob že napovedanem bo aprila ali maja videti urban cruiserja, majhno športno terensko vozilo (SUV). Vsaj za slovenski trg utegne biti še bolj zanimiva mala toyota IQ, avtomobil, ki bo dolg vsega 3 m in bo ponujal prostor štirim potnikom. Sledi VW golf plus, se pravi enoprostorska varianta lani predstavljenega golfa VI. Chevrolet cru-ze je naslednja novost, prestižni ali vsaj premijski Lexus pa napoveduje prenovljenega športnega terenca RX 400h, ki bo imel hibridni pogon.
V maju bo tudi zanimivo. Seat exeo je za naše razmere razmeroma velika limuzina, ki bo pri nas težko našla večjo količino kupcev (ker je trg klasičnih limuzin precej skromen) . Manj težav utegne imeti nissan 370Z, ki bo nadomestil sedanjega 350Z - ker še ni jasno, ah bo pri nas sploh naprodaj ...
Znani so tudi uradni podatki o lanski prodaji novih avtomobilov na slovenskem trgu. Lani je bilo skupaj prodanih 68.533 osebnih avtomobilov, kar je bilo za 4,6 odstotka bolje kot leto prej. Zelo slaba sta bila zadnja dva meseca, kar pomeni, da bi v normalnih okoliščinah utegnili preseči tudi rekord, dosežen leta 1999.
Tedaj je bilo prodanih skupaj 78 tisoč novih avtomobilov. Lanska november in december sta že nakazala bližajočo se krizo, kajti novembra je bilo prodanih za 17, decembra pa za 27 odstotkov manj avtomobilov. Sicer je lani največ prodal Renault (skupaj 10.920), vendar je bil njegov dosežek za dobrih 11 odstotkov manjši. Na drugem mestu je bil Volkswagen s prodajo 7.536 avtomobilov (plus 1,95 odstotka), na tretje mesto pa se je uvrstil Opel. Prodal je 6.488 vozil oziroma
Po precej dolgem izbiranju je znan slovenski avto leta 2009. Tokrat je naslov osvojil vw golf VI. V končnem izboru je namreč zmagal pred renaultom megane, mazdo6, seatom ibizo in audijem Q5. Omenjeni izbor je pripravilo sedem slovenskih medijev.
za 3,5 odstotka več kot leta 2007.
Med avtomobili, ki so se lani prvič pojavili na slovenskem trgu, je bil najbolj uspešen renault modus, sledila mu je dacia sandero in nato vwpassat CC. Najbolje prodajani avtomobil je bil lani znova renault clio (4.553), sledil je fiat punto (2.697), peugeot 207 pa je bil na tretjem mestu (2.627). Najuspe-
šnejša japonska tovarna je bila lani Toyota (2.931), sledila je Mazda (1.680), za njima pa se je uvrstila Honda s prodajo 1.410 vozil. Med t.i. premijskimi znamkami je bil daleč najuspešnejši Audi (2.060), Mercedes Benz je prodal 1.207, BMW pa 1.085 avtomobilov. Še posebej je bil v tej druščini uspešen novi audi A4, saj so jih prodali kar 931.
Letnik: 2003 prev. 120000 km diesel motor ročni men.(6 pr.) KLIMA

Letnik: 1996 prev. 198000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.)
KLIMA
SUZUKI SWIFT 1.3
Letnik: 2003 prev. 80000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.) KLIMA
MAZDA 323 SEDAN 1.4
Letnik: 1999 prev. 145000 km bencinski motor j ročni men.(5 pr.)
KLIMA I
MAZDA 323 1.5
Letnik: 1998 prev. 145000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.)
KLIMA
NISSAN ALMERA 1.8
SPORT
Letnik: 2002 prev. 109000 km bencinski motor ročni men.(5 pr.)
KLIMA
BMW SERIJA 3 320i
Letnik: 1999 prev. 248000 km bencinski motor automatic KLIMA
asw mimmmmmmmm
CITROEN C5 2.0 HDI
Letnik: 2001 prev. 210000 km I diesel motor j ročni men.(5pr.) j KLIMA
VWgolf
VW golf slovenski avto 2009
Goberšek MilanŠentjur Šmarje g ŠtNTJUR03/746 11 00,ŠMflRJ€03/8190840
mm IZBIRA PNEVMATIK PO UGODNIH «NAH
Sta
Cctt Lma htolinfti
Pot v Lešje 1 Vojnik
03/780 00 50
TEAM
abljena ~ - ožila
IJPA
St. 4 - 16. Januar 2009
ion »in
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti -
«	"5šSsfeKnsQ ©■
besed in čestitko na Radiu Celje-
Izkoristili Izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
Neizkoriščene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto!
VOZILA
PRODAM
FIAT bravo 1,6, letnik 1996,130.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Jakob Volt, Zaloška Gorica 8, Petrovce. ž 8 GOLF II diesel, letnik 1992,5 vrat, 5 prestav, lepo ohranjen, lastnica, prodam za 1.450 EUR. Telefon 041 951-527. 182 ODLIČNO ohranjen osebni avto Citroen AX prodam. Telefon 5484-288. 188
KUPIM
KAKRŠNO koli osebno vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 361-304.	. es
STROJI
PRODAM
MINI bager Takjučitb 1,61, letnik 1996, gumi gosenice, razširitev, 2 žlici, s kabino, prodam. Telefon 041 645-898.
Š719
MINI bager Jamar, 3 tone, letnik 2001,2 žlici, 4.000 ur, gumi gosenice, kabina, prodam. Telefon 041 645-898. Š719 TRAKTOR Zetor 5340, letnik 1995, prodom.
Telefon 041 324-256.	šis
TRAKTORSKO kosilnico Sip, na 4 vretena, novo, rabljeno približno 5 ur, še z garancijo, vredno ogleda, prodom. Telefon 041 347-183.	187
nepremičnine
■•si®
TEL 03 5451-006 041 368-625
www.pgp-nepremicnine.com
AlOJZ KEMOA ».p.. Dobrav. 23/. 3000 CEUE
V OBRTNO industrijski coni v Celju, Trnovelj-ska cesta 2, prodam poslovni prostor, preurejen v gostinski lokal, velikost 104 m2, možna kakršna koli druga dejavnost. Informacije po telefonu 041 547-, 996.	162
DRAMUE. Prodamo stanovanjsko hišo, na sončni legi, v mirnem naselju, 2 km oddaljeno od AC izvoza Dramlje. Telefon 041 589-439.	166
\ercator60 fet
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana
Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednji lokal:
1. Vojnik, Vinterjeva ulica 6; 52,00 m2;
- lokal za gostinsko dejavnost
Prosimo vas, da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo.
Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do petka 23.1.2009 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako "za najem lokala".
Mercator, d.d. si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov.
VSAK IMA 1.580 m2
STANOVANJSKIH POVRŠIN
(prevzem stanovanj in vselitev v oktobru 2009)
Cena stanovanj:
1.280 - 1.370 EUR/m2 + 8,5% D D V.
Informacije o prodaji:
Naslov: lava 42, 3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E- pošta: marketing@cm-celje.si Internet: www.cm-celje.si
ARCLIN - VOJNIK.
V modernem stanovanjskem naselju se prodaja 14 stanovanjskih enot - novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Objekti so velikosti 113, 145 in 163 m2 neto bivalnih površin s pripadajočimi zemljišči velikosti 400 - 730 m2. Del objektov je pripravljen za prevzem, ostali so v zaključni fazi.
Informacije: LŠ projekt d.o.o. 051 393 458,041 222 657 in 041 797 206; e-pošta: info@ls-projekt.si ter na spletu http://www.ls-projekt.si/.
DOBRO ohranjen stroj za kosilnico Gorenje Muta Lamborghini prodam. Telefon 031 837-492.	193
KUPIM
TRAKTOR Imt 533 ali 539 kupim. Telefon 041678-130.	p
TRAKTOR Ursus C 335 ali C 360 kupim. Telefon 031 427-626.	P
POSEST
PRODAM
CELJE. Gradbeno parcelo, 1.350 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v Kulturniški ulici, prodam. Cena 95 EUR/m2, dostop asfalt, kanalizacijski priključek in utrjen večji parkirni prostor. Telefon 030 924-600. Š668
POTREBUJETE DENAR
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
j Žnider*s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
rnTTTTTTTl
POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508326
delovni čas: vsak dan non-stop
ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2, 280 m2 bivalne površine, k+p + m, prodam. Ob hiši lesen objekt, 3,5«5 m, vrt 12*16 m, pod njim klet 2,5*4 m. Do hiše asfalt in javna razsvetljava. V letu 2004 do 2006 zamenjana streha in celotno stavbno pohištvo. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Ceno po dogovoru. Telefon 041560-539. 64
KUPIM
ZIDANICO ali vikend, lahko zapuščen, lokacija Celje-okolica do 25 km, plačilo gotovina približno 50.000 EUR, vpisan v ZK, ni agencija, kupim. Telefon 031 400-673.
6134
NAJAMEM
DOMAČIJO - kmetijo vzamem v najem. Telefon 041262-178.	183
STANOVANJE
PRODAM
GLAVNI trg, Celje. Prodamo obnovljeno, 76 m2 veliko stanovanje. Telefon 031 770-943.	39
CEUE, Hudinja. Stanovanje, 72 m2, prodam. Telefon 041795-620. 72 LAŠKO. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 52 m2, opremljeno, 5. nadstropje. Telefon 041 264-478,031 634-619. P EN0S0BN0 stanovanje, 30 m2, v Novi vasi, prodam za 39.500 EUR. Telefon 041 637-232.	149
ODDAM
PRODAM
PRODAM
DRVA, akacijeva in bukova, dolga v hlodih ter mešana, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040211-346. P DESKE in plohe, parjenega oreha, hruške ter češnje, hrasta, lipe, smreke, akacije, javorja in bresta, prodam. Telefon 040 211-346.	p
BRIKETE, čista bukev, izredno visokokalorič-ni, v kartonski embalaži, za vrste peči in štedilnikov, prodam. Telefon 041 207-179.	57
Prizidki, garaže, nadstreški, steklenjaki, bazeni, škarpe. Kmetijsko-gozdarski objekti.
Načrtovanje, upravna dovoljenja, brezplačno pravno in geodetsko svetovanje.
clUS d.o.o., Celje 041 784642
mrnrrm
TAKOJ!!!
NUMERO UNO
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE,
do 50 % obr„ obveznosti niso ovira.
Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom.
NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560
DRVA, bukova, lepa, prodamo. Telefon 041 807-853.	Š12
SUHA drva, mešana, prodam. Telefon 041 646-714.	ž 9
DRVA, nažagana, nasekano, prodam. Telefon (03) 5805-145.	Š14
»MimiiMi
PRODAM
HARMONIKO Kitek, uglasitev Ce, Ef, B, rdeče barve, poslikava rože, staro 9 mesecev, prodam. Telefon 041 942-380. 105
GOTOVINSKA POSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL D0 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/425 70 OO PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/521 30 OO PE MARIBOR, Partizanska 3-5,
02/23410 OO PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000
BONAFIN, d.o.o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana
Bovinski inhipotekarni!
mnznm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPUCAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE. DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
TelBfon: 02 46124 58, GSM 031801282,051624 950
E-mail: liiten@l-2.R8t. BATEN d.u, Znrattki 20, Maribor
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
(TAKOJŠNJE IZPLAČILO!
Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERJTEI
PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20, 040 633 332 PE CELJE, Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30,040 633 334
I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22,1000 Ljubljana_I
ŽIVALI
PRODAM
PRAŠIČE, od 150 do 220 kg, domača hrana, možen zakol pri prodajalcu in odojke, od 30 kg naprej, možna dostava, ugodno prodamo. Telefon 051 214-174. Š710 PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, domača vzreja, možna dostava, prodam. Telefon 031509-061.	80 BIKCA simentalca, težkega približno 170 kg, starega 3 mesece, prodam. Telefon (03)5772-580,041 980-720. 142
HITRO NAROČITE
EN0S0BN0 stanovanje, na Hudinji, oddam v najem. Telefon 041 726-516. 178
OPREMA
FRIZERSKO opremo: 2»žensko delovno mesto, 1 «moško delovno mesto, dvojni umivalnik za umivanje las, ugodno prodam. Telefon 041 909-705. ž 6 HLADILNIK, zamrzovalno omaro, štedilnik, 2 + 2, prolni stroj, zamrzovalno skrinjo, kuhinjo, ostalo, prodam. Telefon 041 284-975.	137
ŠTEDILNIK na trda goriva, za centralno, rabljen, prodam. Telefon 041 243-089.
154
PEČ na kurilno olje, za ogrevanje 16 m2 in peč Calorex, na trda goriva, prodam. Telefon 031 806-041,5743-232. 176 ŠTEDILNIK, 3 + 1, vgradni ali samostojeći, . hladilnik, zamrzovalno skrinjo, TV, glasbeni stolp, DVD, električni radiator, tro-sed, fotelje itd., prodam. Telefon 051 424-303.	n
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I JiHO tudi ,etnik2009 4-i»W»1;I
I\ J|7S prj|ogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Št. 4 - 16. januar 2009
m
28
II« TEDNIK
OSNOVNE SOLE MESTNE OBČINE CELJE
vabimo k vpisu v 1. razred
za šolsko leto 2009 - 2010
Vpis bo potekal v naslednjih dneh:
-	PONEDELJEK, 2. FEBRUARJA 2009, OD 14.00 DO 18.00
-	SREDA, 4. FEBRUARJA 2009, OD 9.00 DO 14.00
-	ČETRTEK, 5. FEBRUARJA 2009, OD 9.00 DO 14.00
Vpis je obvezen za otroke, rojene leta 2003.
Starši vpišejo otroka v tisto šolo, ki je določena s šolskim okolišem, v katerem prebivajo.
I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, III. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna
10 kg fižola, sivček ali češnjevec in domači jagermaister, prodam. Telefon 031 806-041,5743-232.	176
PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, krmlje-nega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 041 753-841.	157
BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam.
Telefon 041794-275. šio TEUČKO simentalko, težko 230 kg, prodam.
Telefon 5791-097.	šn
KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo na kmetiji Salobir, Trobni Dol, od sobote, 17. januarja naprej. Telefon (03) 573-8044. L12
BIKCA in dve telički, simentalska pasma, težke od 100 do 120 kg, prodam. Telefon 031782-708.	34 TELIČKO simentalko, staro 1 mesec, prodom. Telefon 031 687-466. Š13 KOBILO, sh, stara 6 let, brejo 8 mesecev in tri - žrebeta, stara 9 mesecev, prodam. Telefon 041921-772. 180 KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, 4. tele in bikca simentalca, težkego 120 kg, prodam. Telefon (03) 574-0172. Š15
TELIČKE, do 100 kg, limuzin in simentalke, s številko ali brez, prodam. Telefon 041 812-100.	183
BIKCA simentalca, težkega 250 kg in teličko simentalko, staro 14 dni, prodamo. Telefon 031537-774.	189
TRDNJAVA HOLDING D.D.
Kocenova 2/a, Celje
Ponudba
V dolgoročni poslovni najem oddamo najboljšim ponudnikom gostinske in trgovske poslovne prostore:
l HOTEL TURŠKA MAČKA Gledališka 7, Celje
1.416 m2
1 RESTAVRACIJA MAJOLKA Prešernova 2, Celje	600 m2
3. KAVA BAR VRTNICA Malgajeva 2, Celje	184 m2
4. PIVNICA KOPER Gubčeva 2, Celje	192 m2
5. POSLOVNI PROSTORI V PRITLIČJU Ul. XVI. Divizije 14, Celje	50 m2
6. SLAŠČIČARNA ZVEZDA Prešernova 11, Celje	406 m2
7. TRGOVINA MODA Cankarjeva 2, Celje	250 m2
8. TRGOVINA ANA Zagata 2, Celje	40 m2
9. GALERIJA MODE Savinova 1, Celje	37 m2
10. TRGOVINA TEKSTIL Prešernova 9,Celje	100 m2
11. TRGOVINA DELMOD, Glavni trg 14, Celje	150 m2
IZ SKLADIŠČE, Prešernova 9, Celje	205 m2
Pismene ponudbe oddajte na naslov Trdnjava holding d.d., Kocenova 2/a Celje, ali pokličite na tel. 03/548-44-10.
PODARIM
! muci; ena je čisto bela, stara 6 mesecev, druga je črno bela, stara 8 mesecev. Obe sta prijazni, vajeni ljudi. Telefonska številka je 041 547-727.	101
KUŽKA, majhnega, starega 2 leti, podarim. Telefon 031 733-965.	152
KUPIM
SVEŽO slanino »špeh«, pogoj alfa, kupim. Telefon (03) 5772-942. 173
OSTALO
PRODAM
ORBITREK Platinum prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031281-374. 6549 NERJAVEČE cisterne za vino, 200 in 3001, prodom. Telefon 041 736-147, kličite po 18. Uli.	6594
PRAŠIČA, težkega približno 140 kg, domače reje in suha bukova drva, prodam. Telefon 031 351-666.	40
PRIKOLICO, a-testirano, registrirano, 750 kg in električni varilni aparat Varstroj, 160 A, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 041 630-624.	68
BALIRANO seno v kocke ter metrska bukova in mešana drva, suha, možen je prevoz in razrez, prodam. Informacije po telefonu 041 271-038.	96 GOLF IVtdi, dvokasetnik Sony in CD player Sony prodam. Telefon 041 371-459.
160
ŠTEDILNIK, 2 + 2, zamrzovalno omaro s 6 predali, pralni stroj, sušilni stroj Gorenje, otroški športni voziček Frizzo, prodam. Možna dostava. Ob nakupu vseh aparatov podarim TV Gorenje voyager. Telefon 041945-589,040 807-371. 153
	SI	21
	.K	i
PRODAM
KAKOVOSTNO vino, belo in rdeče, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 031 765-466.	91
KORUZO v zrnju in krmilno pšenico prodam.
Telefon 041 741-028.	88
SENO v kockah prodam. Telefon 041 829-906.	148
SUHO seno, eko certifikat, kocke, prodamo.
Telefon 040 726-301.	156
KRMO, v silažnih in suhih balah, prodam. Telefon 040 808-428.	172
better work, betler life
-weishauot-
Weishaupt sodi v svetovnem merilu med tržne vodje na področju ogrevalne tehnike.
Ste ciljno naravnani? Vam prodaja predstavlja izziv? Imate izkušnje v tehnični prodaji? Ste se pripravljeni dodatno izobraževati? Imate osnovno znanje nemškega in srbohrvaškega jezika?
Weishaupt med svoje vrste vabi novega sodelavca.
Prodajni inženir Cm/ž)
Na delovnem mestu boste odgovorni za prodajo kupcem s področja industrijske energetike na območju Slovenije in držav bivše Jugoslavije ter vodenje projektov podjetja.
Če imate VI. ali VII. st izobrazbe tehnične usmeritve, vas vabimo, da pošljete svojo prijavo na: weishauDt@adecco.si. Za več informacij pokličite Adecco na tel. 051/693-163.
*
V^KONFDFI m OR on URI


*
i I
JA
_ MPl
^ V1
j'L j
fM

U ?!
h,1
H

IZBIRAMO PRVI \ A R?0 DN OZ A B AVNI AN€A?Mt!!L S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV
WWW.radiocelje.com	radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MH;
maja štamol
Atelje za oblikovanje oblačil
zaposli šiviljo.
Kljub recesiji pridno delamo. V majhnem kolektivu in urejenem delovnem okolju izdelujemo pretežno maturantske, poročne in svečane obleke, obleke za poslovne ženske in različne kreacije
za ženske iz javnega življenja. K sodelovanju vabimo izurjeno šiviljo z večletno prakso, ki je urejena, poštena, marljiva in spoštljiva do sodelavcev. Nudimo odlične delovne pogoje, enoizmensko delo, redno plačilo, šiviljo želimo zaposliti za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Od vas pa pričakujem, da se pisno predstavite, poveste nekaj o sebi in svojih izkušnjah in tudi o svojih pričakovanjih. Ustrezne kandidatke bom povabila na razgovor, kjer bomo skupaj preverili tudi konkretno znanje.
Svojo vlogo pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: SD projekt d.o.o., Šlandrov trg 24, 3310 Žalec.
TRAKTOR Imt 539, letnik I99l, predsetve-nik 220, kot nov, krožne brane, plug, 12 col, seno, otavo, slamo v kockah, prodam. Telefon 031 578-425. 159
PRIKOLICO za kampiranje Knaus 500, let-no-zimska, reg. do novembra 2009, z vso vrhunsko opremo, prodam za 6.500 EUR. Za 200 EUR prodam prenosni računalnik Gericom. Telefon 041 201-259.
177
TRAČNI obračalnik Panonija 220 in plastične cisterne, l.OOO I, na paleti, prodam. Telefon (03) 5778-182,041 663-137.
184
ŠTIRI zimske gume, na platiščih, velikost 155/70/13, prodam za 150 EUR. Telefon 031 805-834.	186
KUPIM
^^^^^
TRAKTOR, prikolico, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari in tovorno vozilo, kupim. Telefon 041407-130. 6284 LEVO vzvralno ogledalo za avte Hyundai accent, letnik 1995, kupim. Telefon 031 837-492.	193

SIMPATIČNA zdravnica, 48 let, vitka, vdo-, va, želi prijatelja do 62 let. Resna zveza. Telefon 041 248-647. Agencija Alan.
151
5(Metni premožen moški, iz Celja, urejen, lepe postave, želi prijateljico do svojih let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan.
151
Iskreni fantje iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
Leopold Grešnik, s.p.. Dolenja vas 85. Pebold
30-letno vitka ženska, iz Vojnika, želi prijatelja. Telefon 041 248-647. Agencija Alan.
151
30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev je bilo v preteklem letu sklenjenih z našo pomočjo. Letos kaže, da jih bo še več. Ženitna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 378
SIMPATIČNI podjetnik, 36 let, samski, z avtomobilom in svojo hišo, želi spoznati prijateljico od 30 do 36 let za resno zvezo. Otrok ni ovira. Telefon 031 812-700.	158
MOŠKI, star 55 let, dobro situiran, želi spoznati resno žensko, staro do 52 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro RESNA ZVEZA.	Sie
mmssm
POTREBUJEMO strežno osebje z izkušnjami. Telefon 041 667-130. Mikobo, d. o. o., Gubčeva 8,3000 Celje.	55
ZAPOSLIMO referenta. Prijave po telefonu (03) 781-2310 ali po pošti na naslov: Greta Pušnik, s. p., Ivenca 30, 3212 Vojnik.	109
Vas zanima delo v dinamičnem podjetju?
Iščemo nove sodelavce za delo na področju trženja. Možnost honorarnega dela, kasneje možnost redne zaposlitve. Informacije od 8. do 14.30 ure. Jakoma d.o.o.. Mariborska c. 44.3000 Celje.
Tel.: 03 425-61-50.
TAKOJ zaposlimo delavca v krovstvu. Delovne izkušnje niso potrebne. Telefon 700-1458,040 682-838. Plohi, d. o. o., Ločico ob Savinji 56 i, Polzela.
127
RO+SO ©
Zaposlimo
avtomehanika.
Po možnosti delovne izkušnje. Pisne vloge pošljite na naslov:
RO+SO d.o.o., Skaletova ul. 13,3000 CELJE.
IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03)8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
n
IZVAJAMO vsa pleskarska in fasaderska dela, knauf, laminat. Vzdrževanje Patricia Kangler, s. p., Tomšičeva 26,2310 Slovenska Bistrica, telefon 040 482-159.	n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek,s.p.,Sedlašek91,Podlehnik. n SAM svoj mojster s profesionalnimi in specialnimi stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudinja), Ul. bratov Dobrotinškov 13, telefon (041) 629-644, (03) 5414-311.	n
NUDIMO čiščenje stanovanj in stanovanjskih hiš, likanje. Zanesljivost, natančnost, poštenost. Telefon 040 605-670. Leon Pešak, s. p., Bevkova 1, Celje, n
144
KOMISION, trgovina na drobno z rabljenim blagom, komisijska prodaja. Euro-Mild, Dragan Milenkovič, s. p., p. e. Cankarjeva 2, Celje, telefon 041415-412. n NUDIM nego, pomoč, nakupe, varstvo in spremstvo za starejše občane, pomoč pri gospodinjskih delih, čiščenje stanovanja, hiše ipd. Telefon 041 223-938. Oksana Salyayeva, s. p., Na otoku 8, Celje.	ž 7
NUDIMO storitve terapevtskih, refleksnih, nanoenergijskih in klasičnih masaž. Če vas pestijo težave, kot so bolečine v križu, ramenih, boleče noge, menstrualne težave, težave z zanositvijo, potem smo pravi naslov za vas. Vabljeni! Naročila po telefonu 031 664-027. Terapevtsko refleksni masažni studio, Pohorska 13 a, Celje; www.nano-energijska-masa-
za.com.	n
—g™
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
31.12.2008: Suzana MERNIK iz Loč - deklico, Špela SIVKA iz Slovenskih Konjic - deklico, Mojca OBREZ iz Šmartnega ob Paki - dečka, Mojca OJSTERŠEK iz Dra-melj - dečka, Silvija RIHTER iz Štor - dečka, Natalija KROF-LIČ iz Petrovč - deklico, Na-
m
Št. 4 - 16. januar 2009
INFORMACIJE	29
Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni izgubi našega dragega ata
FRANCA GOLAVSKA
strojnega mojstra - obrtnika v pokoju iz Šempetra v Savinjski dolini (25.9.1933-25.12.2008)
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste nam bili v teh težkih dneh v oporo in pomoč. Lepa hvala reševalcem in zdravnikom, ki so se na vso moč trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in darovali prelepo cvetje, sveče, za sv. maše in cerkvene potrebe ter izrazili ustna in pisna sožalja.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, krajanom in znancem. Zahvala vsem gasilcem, posebej Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šempeter, Gasilski zvezi Žalec in gasilcem iz Križev-cev. Iskrena hvala KS Šempeter in Občini Žalec, Sekciji upokojenih obrtnikov zasebnega gospodarstva Žalec, Društvu upokojencev Šempeter, Planinskemu društvu Šempeter, Kolektivom Tuš Žalec, Nivo Celje in Merkur Velenje. Zahvala tudi gospodu duhovniku Mirku Škof-leku za lepo opravljen cerkveni obred, hvala pevcem Savinjski zvon in cerkvenemu zboru, trobentaču in
pogrebni službi Ropotar. Vsem krajanom Šempetra in drugim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, iskrena in najlepša hvala.
Žalujoče hčerke Zdenka, Marta in Kristina z družinama
110
Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje si garala, vse za dom in družino si dajala.
V SPOMIN
IVANI DROFENIK
iz Šentvida pri Grobelnem (11.5.1940-13.1.2007)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečko in se je spominjate z lepimi mislimi.
Vsi njeni najdražji
62
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice in tašče
MARIJE VEDENIK -LJUBICE
z Ostrožnega (25.9.1928-5.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebej se zahvaljujemo zdravnici dr. Urški Bačovnik. Iskrena hvala pogrebni službi Veking Celje, govornici Krajevne skupnosti Ostrožno ge. Marini Srebočan za poslovilne besede, Obrtni zbornici Celje, Društvu upokojencev Ostrožno ter g. župniku za opravljen obred in pogrebno mašo. Žalujoči vsi njeni
165
Spominje edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati.
(Johan Paul Richter)
V SPOMIN
VINCENC PLAVČAK
s Ponikve
Po 32. letih še vedno živiš v naših srcih ... Tvoji najdražji
146
taliia ERMAKOVA iz Petrovč
-	deklico.
1. 1. 2009: Darja LESJAK iz Žalca - deklico, Melita JE-RAS iz Mozirja - deklico.
2.1.: Tatjana PLANINŠEK iz Laškega t deklico, Irena BAJC iz Rogaška Slatine - dečka, Klementina OBLAK iz Štor - deklico.
3.1.: Tina RAJH iz Celja -deklico, Barbara CENE iz Šentjurja - dečka, Aleksandra KRIŽNIK z Vranskega -deklico, Fata OSMlC iz Velenja - dečka.
4.1.: Sabina CVAHTE ČA-DEŽ iz Celja - dečka, Monika MOŠKON iz Kozjega - dečka, Kornelija KODRIČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Terezija PISNIK iz Zreč - dečka, Alenka VASLE iz Žalca -dečka, Petra STADLER iz Petrovč - deklico.
5.1.: Ksenija TKAVC iz Žalca - dečka, Veronika MRAK s Polzele - dečka, Martina ROGELŠEK iz Šoštanja - dečka, Anita RESNER z Dobrne
-	dečka, Ines ŠKRUBEJ iz Žalca - dečka, Nina ZAGOŽEN iz Celja - dečka, Aleksandra MASTNAK iz Griž -dečka, Amela HODŽIĆ iz Velenja - deklico, Mojca KUG-LER iz Šmartnega v Rožni dolini - deklico, Klaudija VIDAK iz Velenja - dečka.
6. 1.: Marjeta RAK iz Tabora - deklico, Lidija ŠINKOVEC iz Nazarij - dečka, Renata ČOH iz Celja - dečka.
8. 1.: Natalija MEDVEŠEK iz Krškega - dečka, Andrej-ka BAUER iz Podplata - deklico, Nataša PROSTOR iz Velenja - deklico, Tea DEŽELAK iz Laškega - dečka.
9.1.: Monika PAUKO iz Velenja - dečka, Urška ČOKAN iz Mozirja - dečka, Alenka REZEC iz Laškega - dečka.
10. 1.: Martina NOVAK -ČERNOGOJ iz Rogaške Sla-
tine - deklico, Nina ČREŠ-NAR iz Vitanja - deklico, Sabina MURKO iz Celja - deklico, Mesija RAMIČ iz Celja - deklico, Špela BUKOVEC iz Velenja - dečka, Tina VRABL iz Zgornje Polskave
-	deklico, Lidija CECELJA iz Mozirja - deklico, Maja DO-MITROVIČ iz Celja - deklico, Jana MARIN iz Celja - dečka.
11.1.: Aleksandra PETROVIČ s Polzele - dečka, Mojca ABRAM iz Ruš - deklico.
12. 1.: Aleksandra KOVA-ČIČ s Planine pri Sevnici - deklico, Barbara ŠPRAJC s Ponikve - deklico, Bojana ZA-VOLOVŠEK iz Mozirja - dečka, Magdalena KOPINŠEK iz Dramelj - dečka, Irena BU-KOVŠEK PUŠNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Alenka DIMEC iz Celja - dečka, Tadeja ČMAK s Polzele - deklico, Mateja KOS z Dobrne
-	dečka, Mateja TIČ iz Šempetra v Savinjski dolini - dečka, Suzana ŠERUGA iz Celja
-	dečka, Katica PIREČNIK iz Velenja - dečka.
Šentjur
Zlato poroko sta sklenila: Karl in Ida ŽAFRAN iz Šentjurja.
Velenje
Poročila sta se: Mihael PENKO iz Ljubljane in Gan-na KHOLMSKA iz Kijeva v Ukrajini.
Celje Umrli so:
Jožef ŠULC iz Osredka pri Podsredi, 85 let; Frančiška ŽNIDERŠIČ iz Golobinjeka pri Planini, 86 let; Marija MLINER iz Primoža pri Ljub-
nem, 85 let; Franc PREVOL-ŠEK iz Laškega, 68 let; Anton ŠARLAH iz Šmarjete pri Celju, 81 let; Neža TRATNIK iz Nove Cerkve, 93 let; Andrej PETERLIN iz Celja, 76 let; Franjo HUZJAK s Prose-niškega, 62 let; Stanislav ARISTOVNIK iz Velenja, 75 let; Berta LUKIĆ iz Ločice ob Savinji, 77 let; Jože PRISLAN iz Podhoma,'77 let.
Šentjur
Umrli so:
■Martin KOZOLE s Planine pri Sevnici, 40 let; Jakob LONČAR iz Jelc, 86 let; Jožef RABUZA iz Suhega, 55 let.
Velenje Umrli so:
Marija BRGLEZ iz Šoštanja, 89 let; Vladimir REN-ČEU iz Štor, 83 let; Slavica Ana KOKOT iz Velenja, 78 let; Zofija GUZINA iz Ljubljane, 88 let; Roza KUŠEJ z Raven na Koroškem, 89 let; Jožef GOMINŠEK iz Žalca, 77 let; Julij ana VERHOVNIK iz Velenja, 80 let; Antonija HRASTNIK iz Šoštanja, 98 let; Jožef DOBNIK iz Šoštanja, 83 let; Alojzij Franc FERLIN iz Velenja, 76 let.
St. 4 - 16. Januar 2009
Hvala Ti, mama, za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Mama, naj večno Ti lučka gori!
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je zapustila skrbna in ljubeča mama, stara mama, sestra, teta in svakinja
CILKA RAJGL
iz Kozjega 116 (5.11.1932-31.12.2008)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu župniku Niku Maroltu za obiske na domu in lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentačema za odigrano Tišino, dobremu sosedu gospodu Tonetu Berglezu za ganljiv govor, sodelavcem Klime Celje in pogrebni službi Guzej.
Vsakomur posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: sin Ivan z ženo Jožico, vnuki Matej, Jerica in Karmen ter ostalo sorodstvo
__163
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti in da usodi kruti nisi mogel se upreti. Zdaj v srcih naših ostala je globoka bolečina,
ki sicer skriti se da, tudi solze moč je zatajiti, a praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni, nenadomestljivi in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega sina, brata, očeta in strica
JOŽETA MESARCA
iz Laškega (5.2.1957 - 5.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu spoštljivo pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrazih pisne in ustne besede sožalja in tolažbe. Posebna zahvala je namenjena g. Jožetu Flucherju za vso pozornost in nesebično pomoč. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
V neizmerni žalosti: vsi njegovi
_ L14
ZAHVALA
Ob smrti našega ata in brata
STANISLAVA ROMIHA
iz Jakoba pri Šentjurju (24.4.1927-5.1.2009)
se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v teh dneh spomnili na nas, nam na kakršen koli način pomagali, za našega ata darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Cinkarne Celje, bivšim sodelavcem iz Klasja, g. Lojzetu Paszczinskyemu in osebju Doma starejših Šentjur.
Domači
174
30
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Reci da, komedija
14.10.16.30.18.50, 21.10
Zamenjan, drama
12.10.15.10.18.00.20.50,23.45
Pivi jok, dokumentarni film
17.15
Za vedno, drama 14.50. 19.15
Rokenroler, akcijska kriminalka 19.00, 21.25,23.50
Beli pramen: Pustolovščina malega bobra, dokumentarni film 11.00.13.00.15.00; 17.00 U2 3D, glasbeni dokumentarec 14.20. 18.30. 21.00,23.00 Modeli, komedija 13.10.19.20.21.30,23.40 Zgodbe za lahko noč, družinska komedija 12.40.15.05.19.30 Avstralija, romantična vojna drama 13.20.16.40. 20.00,23.15 Ženske, komedija 12.00.16.45. 21.05.23.35 Dan, ko bo obstala Zemlja, znanstvenofantastična drama 21.40,23.55
Madagaskar 2, animirana družinska komedija, sinhronizirano 11.10.15.20.17.20
Madagaskar 2, animirana družinska komedija, sinhroniziran, digitalni 1120. 16.20
LEGENDA:
predstave so v petek in soboto
S
Mali Union
PETEK in NEDELJA 18.00 Umetnost negativnega mišljenja, črna ko-
PETEK.16.1.
18.00 Kulturni dom KUD Zarja
Tmovlje Celje_
Samuel Maršak: Mucin dom
pravljica za otroke, otroška gledališka skupina KUD Zarja Tr-novlje Celje
18.00 GalerijalikovnihdelmladihCelje Slike Mateja Jakomina
odprtje razstave
18.0 Galerija Železarskega muzeja
Store, Teharje_
Gorazd Golob: Potovalna fotografija
odprtje razstave
18.00 Dom Svoboda Griže_
Likovna dela članov likovne sekcije KUD Žalec
odprtje razstave
19.00 Kavarna Mignon Žalec_
19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Benjamin Ipavec: Teharski plemiči
opera Društva ljubiteljev umetnosti Celje, režija Miha Alujevič, dirigent Simon Dvoršak
19.30 Dom II. slovenskega tabora
Žalec_
Godba Liboje z ansamblom Hal-gatoband
ponovoletnikoncert
19.30POŠ Prevorje
Dr. Marija Strojin: Starost kot dober izziv
4. Anin večer
SOBOTA, 17.1.
10.00 Kulturni center Rogaška Slatina Bobek in barčica
lutkovno-gledališka skupina Vrtec Rogatec, za Otroški abonma in izven
11.00 Plesni forum Celje_
Lunino kraljestvo
pravljična matineja, plesnapred-stavaza otroke
17.00 SLG Celje
20.00 Oče naš, triler, UFFe po LlFFu
SOBOTA
18.00 Oče naš, triler, UFFe po LlFFu 20.30 Umetnost negativnega mišljenja, čma komedija
PONEDELJEK in TOREK 20.00 Umetnost negativnega mišljenja, črna ko-
SREDA
18.00 Umetnost negativnega mišljenja, črna komedija
SLOVENSKE KONJICE
PETEK
19.00 Telo laS, ameriški triler SOBOTA
20.00 Viharna noč, ameriška romantična drama
PRIREDITVE
Federico Garda Lorca: Hiša Bernarde Alba
abonma Sobotapopoldanski in izven
18.00 Kulturni dom KUD Zarja
Tmovlje Celje_
Samuel Maršak: Mucin dom
pravljica za otroke, otroška gledališka skupina KUD Zarja Tr-novlje Celje
19.30 Kulturni dom Šentjur_
Spiritistična komedija
predstava za Abonma komedija
19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Benjamin Ipavec: Teharski plemiči
opera Društva ljubiteljev umetnosti Celje, režija Miha Alujevič, dirigent Simon Dvoršak
19.30 Dom kulture Velenje
Pihalni orkester Premogovnika Velenje
tradicionalni novoletni koncert
NEDELJA. 18.1.
17.00 Cerkev sv. Kancijana na Rečici
ob Savinji__
Vokalna skupina Krila
koncert božičruhpesmi
9.1.
17.00 Osrednja knjižnica Celje,
Mariborska 7_
Petra Draškovič: Aljaska
potopisno predavanje
18.00 Muzej Laško
Ob 10. obletnici evra
odprtje numizmatične razstave
19.00 Hotel Evropa, sejna soba_
Besede miru
posnetki govorov Prema Rawata
RAZSTAVE
jerskem v obdobju 1786-1849, do 31. 3.
Osrednja knjižnica Celje, Mariborska 7: Vsem Slovencem: Slovenija, moja domovina, razstava Viktorja Luskovca, do 8. 2.
Galerija likovnih del mladih: razstava slik Mateja Jakomina, do 15.2.
Galerija Plevnik-Kronkowska Celje:
Prisluhni, razstava umetniške fotografije Tomaža Črneja, do 28.1.
Likovni salon Celje: Fuck, razstava stripovske serije romunskega slikarja Romana Tolicija, do 25.1.
Krčma TamKoUčiri Celje: razstava slik Tomaža Milača.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava del iz stalne zbirke, olja na platno, do31.1.
Galerija Mozaik Celje: razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31.1.
Galerija Nazarje: razstava slik Janka Orača, do 31.1.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava Marte Kunaver in Ikone, razstava udeležencev ikonografske delavnice, do 31.1.
Mercator center Celje: Med nebom in zemljo, razstava fotografij balonov avtorja Ivana Kolenka, do 27.1.
Hotel Štorman Celje: razstava slik in ikon oblikovalke Slavice Biderman, do 31.1.
STALNE RAZSTAVE
5. kinotečni večer
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Premiere/Pozicije, večmedijska razstava, do 20. 1.
Muzej novejše zgodovine Celje, občasni razstavni prostori: gostujoča razstava Pomorskega muzeja Ser-geja Mašera Piran Podmomičar, do 12. 2.
Otroški muzej Hermanov brlog: Če
ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico, do 31.1.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na Slovenskem Šta-
Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem, Mavrični svet Schtitzove keramike, Kulturno in umet-nostnozgodovinska zbirka, Svetišča ob reki, Svet bogov.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Primožu Trubarju; Zgodovinski razvoj pivovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico.
Fotografski atelje Josipa Pelikana:
stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan, Celje: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber.
W imon
tit«ir>
n*m
Petek ob 20.00: Ogled mladinskih filmov s Stranger Festivala Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno:
-	možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL)
-	brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica)
-	ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim
-	ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure
-	brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- in srednješolce
-	igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka
-	brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let
-	možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi
Redno dogajanje:
Vsak torek ob 21. uri: KŠOComanija - druženje članov KŠOC v Klubu Ghetto.
Vsak petek med 19.30 in 21.00 uro: Rekreativno igranje košarke v telovadnici III. Osnovne šole Celje
www.radiocelje.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493r05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna
3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
cejski mladinski
čemer
Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.uri, vodi Grega Teršek;
KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gregi;
Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
:iTVD-£VTUnKLUBWLTDWS£rfJUa
Sobota med 10.30 in 12. uro v Knjižnici Šentjur: Orffove delavnice, vodi Matjaž Jager.
Od sobote do srede med 10. in 12. uro v P2: Likovno recikliranje, izdelki iz odpadnih materialov, delavnice vodi Nika Jazbec. Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno:
Pilates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30 uri, informacije na 031 812-533 (Maša).
Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Mal-gaja, sobote od 14.30 do 16.00, informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur.
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠ OBMOČNI ODBOR «
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3, 3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure.
"1 1 "1	• -
riTirnrc»nnn	
»	vjjSSU ... U£ii r
www.novjtednik.comwww.novitednik.coni
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03] 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
m
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari_ Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in
vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Št. 4 - 16. januar 2009
NW! Hill
RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
m
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz Loč in vstopnica za bazen na Rogaški Rivieri
2.	nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Gostišču Hochkraut
3.-5.	nagrada: darilni bon za 1 uro igranja badmintona v Klubu za šport in rekreacijo Nirvana v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 22. januarja.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 9. januarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 2
Vodoravno: SHEMA, TIRAN, AROMA, TO, AN, UMA, FRANCE, CAAN, ALP, KAČUR, TIPKARICA, OPEKAČ, KRAVOSES, SINJ, KURARE, KNE, AHČAN, TA, LOREN, ATENA, MAGMA, KOVICA, POŽAR, SŠ, OKO, AVTOR, NEDRA, KOST, ASTAT, EAK, ALTAMIRA, SABLJA, KI, KRN, VITRA, ČL, OČITEK, IZZA, AMI, LADIN, DNINARICA, ANIKA, ZADAH, RAF.
Geslo: Stari in novi šef državnega zbora.
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz Loč in 2 vstopnici ZPO Celje, prejme: Milena Krajnčan, Javorje 35, 3263 Gorica pri Slivnici.
:	SKOP
EEHÄ^I	1 TEHTNICA
Ona: Naj vas občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobno razpoloženje, saj si lahko tako zapravite izjemno priložnost, da se končno osvobodite pokroviteljskega odnosa staršev. Ni že čas, da se postavite na svoje noge?
On: Delo, ki stegazačeli opravljati, vas bo sčasoma povsem prevzelo, tako da še vedeli ne boste, kdaj vam mine čas. To lahko vpliva na področja, ki nimajo s poslom prav nobene zveze. Predvsem pozitivno!
Ona: Znašli se boste v prav komičnem položaju in še najbolje bo, da vse pustite, še preden se vam bo zadeva zrušila na glavo. Poskusite raje na kakšnem drugem področju - na primer v ljubezni...
On: Prijatelj bo slabe volje, ker bo slutil, da se za njegovim hrbtom nekaj dogaja - dokazov o tem pa ne bo imel. Njegovo sumničenje vam lahko nakoplje precejšnje težave, ki jih boste le stežka razrešili.
7!
Ona: Presenečenje, ki vam ga pripravljajo sodelavci, se bo izkazalo za izredno prijetno, saj se bo zabava zavlekla pozno v noč. Izkoristite te trenutke brez obveznosti, saj vam bo sprostitev več kot ugajala.
On: Zdaj je čas, da se odloa-te in greste do konca! Sprva bodo rezultati res nekoliko nevz-podbudni, toda na koncu se bo pokazalo, kdo je imel prav. Ogromno boste pridobili, vsekakor več kot pa izgubili.
Ona: Že dolgo niste bili tako zadovoljni, zato bi ne bilo narobe, da si tokrat privoščite malo več zabave in poskrbite tudi za svoje užitke. To zadeva predvsem ljubezen, kjer imate več kot odlične možnosti.
On: Malo se boste morali posvetiti ljubljeni osebi, drugače bo začelo v odnosu resno škripati. Zakaj bi si ustvarjali probleme tam, kjer se da vse rešiti na miren način? Potrudite se in naredite nekaj tudi zase!
DVOJČKA ■ STRELEC ^
POMOČ: BEATRICE-Dantejeva oboževanka, GA-galij, MARSALA-mesto na Siciliji, SAFALADA-hrenovki podobna klobasa, VAGABUND-brezdomec
Ona: Po pregledu finančnega stanja boste vendarle ugotovili, da ni nobenega pravega razloga za paniko, saj so zadeve celo boljše, kot ste pričakovali. Prav zato se boste odločili za ugoden nakup.
On: Ne verjemite vsega, kar slišite na ulici, raje se sami prepričajte, drugače boste delali ljudem krivico. Zanesite se le na lastno presojo, saj je tako možnost, da vas prinesejo okoli, veliko manjša.
Ona: Nikar se ne jezite na tiste, ki niso prav nič krivi za vaš sicer dokaj neprijeten položaj, raje najprej pomerite pred svojim pragom. Obeta se vam prav prijetna avantura, ki seje boste še dolgo spominjali.
On: V prijetni družbi se boste seznanili z nekom, ki vam bo v življenju še veliko pomenil. Nikar ne zavlačujte! Ponuja se vam ugodna priložnost, zato je nikar ne zamudite. Vsak je sam svoje sreče kovač!
Ona: Ljubezensko življenje je povsem neobvezujoče in polno prijetnih presenečenj. Izkoristite ugodno priložnost in si izboljšajte tudi finančno stanje, tako da boste lahko brezskrbno preživeli naslednje dni.
On: Dali vam bodo vedeti, da morate včasih poslušati tudi nasvete drugih, saj niso tako neumni, kot mislite vi. Torej nikar ne trmoglavite, ampak dobro napnite ušesa. Mogoče boste izvedeli kaj koristnega.
KOZOROG
Ona: Ne obupujte zaradi trenutnih malih nesoglasij s prijateljico, saj ni s tem mislila nič hudega. Raje se potrudite in ji predlagajte spravo, ki se lahko kaj hitro sprevrže v trajnejšo prijateljstvo.
On: Še vedno upate, da se bo odnos s partnerko spremenil na bolje, toda sedaj je zadnji čas, da končno pogledate resnici v oči. Situacija sploh ni tako rožnata in skrajni čas je že, da nekaj tudi naredite.
2.	nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov podjetja Kračun iz Loč, prejme: Stana Simič, Tomšičeva 31, 3320 Velenje.
3.-5.	nagrado, darilni bon za 1 uro igranja badmintona v Klubu za šport in rekreacijo Nirvana v Celju, prejmejo: Judita Nikolov, Belovo 1, 3270 Laško; Lovro Čater, Začret 32, 3202 Ljubečna in Nina Hirščak, Podvin 116, 3310 Žalec.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
LEV	fa ■ VODNAR
Ona: Čisto po naključju vam bo pot prekrižal nekdo, ki vam že dalj časa ne gre iz misli. Zapletli se boste v prijeten pome-nek in spoznali, da imata veliko skupnih misli in načrtov, še predvsem v ljubezni.
On: Prevelika trma vas bo pripeljala v položaj, ko ne bo nobenega izhoda, zato ne krivite drugih za svoje težave. Plačali boste ceno za svoje neumnosti in prav je tako. Prihodnjič raje upoštevajte nasvet prijateljev!
DEVICA
Ona: Ne ravnate najbolj pametno, ko živite iz dneva v dan in ukrepate, kot se vam v danem trenutku pač zazdi. Raje bolj poprimite za delo in ne počivajte na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. Isto velja tudi za ljubezen.
On: Še vedno se ne boste uspeli odločiti, kako ravnati v ljubezni, saj boste imeli dve simpatiji, ki vam bosta enako všeč. Prijatelji vam bodo sicer govorili, da seje treba odločiti, vendar to ne bo lahko.
Ona: Ne zanemarite nasvetov, ki vam lahko precej olajšajo težke odločitve, ki so pred vami. Toda pri tem bodite tudi selektivni. Sodelavec vam bo predlagal konkretno avanturo, ki jo boste le stežka odklonili.
On: Pričakovanja v ljubezni se vam bodo več kot izpolnila, saj boste dosegli tisto, kar že dalj časa napeljujete. Sedaj nikar ne zanemarite tega, kar ste pridobili, saj lahko vse skupaj hitro tudi izgubite.
Ona: Odločili se boste za poslovno potezo, ki vam bo v relativno kratkem času prinesla precejšnje koristi. Toda nikar ne zaspite na trenutnih uspehih, ampak izkoristite priložnost kolikor se le da.
On: Iskali boste različne možnosti, kako priti do kar največjega profita, pri tem pa nekoliko pozabili na zasebne zadeve. Še dobro, da vas bo partnerka predramila iz te situacije in vas spet spravila na pravo pot.
Št. 4-16. januar 2009
TO
CIEtZIIZOgOCEIZHH »Lisičke« in polne mize
PLESKARSTVO FASADERSTVO
Kosovelova 16
3000 CELJE
GSM 041 *SI 056 Tel 03 490 OUt
odll.ure
S Celjskega na Emo energijska bomba
»Sem pozabil, da imam doma 2.242 računalnikov.«
Razvpiti koreograf in vodja Plesnega teatra Igen - Studia za ples Celje Igor Jelen - Igy je postal zmagovalec spletnega glasovanja za plesno osebnost leta 2008.
Med desetimi nominiranci je bil predlagan kot »oseba z izjemno promocijsko sposobnostjo«. Igy je prejel 2.242 glasov, kar je 911 glasov več, kot jih je prejela dragouvrščena plesalka ljubljanskega Plesnega kluba Bolero Nika Kljun. Nekateri celo namigujejo, da je Igy svoje glasove ponarejal oziroma jih pošiljal kar s svojega računalnika. Kar seveda, zatrjuje zmagovalec, ne drži. »Z vsakega računalnika si lahko poslal samo en glas! Po enem kliku je namreč ikona za glasovanje izginila. Aja, sem pozabil, da imam doma 2.242 računalnikov. Čisto slovensko ...« je obtožbe komentiral Igor Jelen, prijateljem in privržencem, ki ga podpirajo na njegovi umetniški poti, pa se za podporo in za glasove iskreno zahvaljuje. Sicer pa ne počiva. »Delam veliko, kot vedno. Pripravljam se na svetovne festivale, pa novo celovečerno premiero ... in še in še ...« pravi.
BA
V SOBOTO 17.1.2009
Nuška Drašček z izžrebano številko nastopa na izboru.
(Foto: STANE SRŠEN)
Glasbeniki z našega območja so na različnih festivalih zelo uspešni. Tudi z Eme je zmaga že priroma-la na naš konec z Anžejem Dežanom in njegovim Planom B. Bo tokrat načrt za čim boljšo uvrstitev uspel Nuški Drašček in skupini Nexys, ki se bosta 31. januarja potegovali za vstop v veliki finale, oziroma Alyi, ki je ena od povabljenih izvajalcev in bo nastopila v velikem finalu 1. februarja?
Nuška Drašček bo nastopila s skladbo Kako lepo. »Ustvarili smo jo letos s hrvaš-ko-slovensko navezo. Za glasbo in aranžma sta poskrbela člana ekipe, s katerima delam album, tekst pa je napisal Trkaj. Izbrali smo energičen, malo hitrejši in pozitiven komad, temu primeren bo tudi nastop na odra. Na gledalce želimo prenesti veliko optimistične energije.« Nuška sicer nima velikih pričakovanj. »Glasba je subjektivna zadeva, zato si ne delam izračunov, kako bo potekalo glasovanje, do sebe pa sem vedno zelo zahtevna. Želim si narediti najbolje, da bom jaz zadovoljna, da ne razočaram sebe in ljudi, ki poznajo moje delo.«
Alya bo nastopila na Emi 1. februarja v velikem finalu s skladbo, ki jo je tako kot A veš v celoti naredil Jan Ple-stenjak. »Naslov skladbe je Zadnji dan, o čem govori, pa naj ostane presenečenje. Lahko povem le, da bom na odru nastopila z Rudijem, da nama je skladba strašansko všeč, da se v tem timu odlično počutimo.« Alya, ki je znana po tem, da na Emi preseneti s popolnoma drugačno sceno, odrskim nastopom oziroma posebnimi oblekami, prävi: »Letos bomo dali večji poudarek na petje.«
S Celjskega prihajajo tudi Nexys, ki se bodo za vstop v finale morali potruditi. O pričakovanjih na za njih prvi Emi pravijo: »Komisija je izmed 113 skladb izbrala med drugim tudi našo, zato nam že sama uvrstitev na Emo po-
45. Zlata lisica je minuli konec tedna uspela v vseh pogledih. Odlično pripravljena proga in množica obiskovalcev sta kljub peklenskemu mrazu pričarala dva nepozabna dneva pod mariborskim Pohorjem.
Za največje presenečenje je poskrbela Tine Maze. Že v drugo zlata lisička pod Pohorjem si je privozila zmago na sobotnem veleslalomu, zaostajala niso niti draga »naša« dekleta z Matejo Robnik in Marušo Ferk na čelu. Zlata lisica pa je tudi tokrat privabila množico sponzorjev in povabljenih gostov. Mnogi so dogajanje raje kot na mrazu spremljali izza obloženih miz VIP-šotorov, med katerimi smo opazili nekaj znanih s Celjskega: lastnika trgovin in kavarne Leonardo zakonca Borštner, predsednika uprave CMC in šefa celjskih nogometašev v odstopu Marjana Vengusta, direktorja celjske pošte Štefana Zidanška in glavnega pi-vovarja Boška Srota.
Boško Šrot je na Zlato lisico prišel skupaj s hčera Anjo, ki je spretno umikala poglede pred fotografskimi objektivi. Za razliko od nje pa Boška ni motilo, da so ga »paparaci« ujeli med vnetim pogovorom s predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije Janezom Kocijančičem.
Nexys so zadovoljni, da je komisija izbrala njihovo skladbo. (Foto: MARKO MAZEJ)
Rudi in Alya, ki je letos povabljena izvajalka na izboru.
(Foto: STANE SRŠEN)
meni veliko. Takoj po Emi izide album in nov videos-pot, ki bo prav tako presenetljiv kakor prvi. Naše posebne moči, implementirane v glasbo, nam bodo seveda pomagale k čim višji uvrstitvi, morda tudi zmagi.« In na kaj bodo stavili? »Stavimo predvsem na pesem, ki je udarna, rokerska in nam je zelo všeč. Seveda se tudi zavedamo pomembnosti izgleda in scenskega nastopa.
Najbolje bo, da si nas ogledate 31. januarja na prediz-boru.«