25. številka. Ljubljana, v petek 31. jannvarja 1896. XXIX. leto. Izhaja vsak dan »vo*er, izimfii nedelj,- in praznike, ter velja po poflti Za Ljubljano bW pošiljanja",;« dom zu vs» Uto^S »Td". .Mirt li£ * ^ £■£ S*" ^ l? "S"' 7:1 Utl 8 '* **trt ,otft 4 *ld ' 7,1 ^n n ta vse jeto 18 gld., »a četrt leta » gld. dO kr., za jedeii mesec 1 gld. lo kr. Z» pošiljanje na dum radona se po 10 kr. Za oznanila plačnie ae od fttiri««,,!^ "iS?* P°* 80 kr.' T'1 *etrt lettt ~ Za tuje dBžel« touko v*©, 'kolikor poltnina t.iata. p..ču,e ge o ^'^•^T»t» PR«k lahka s vaakiua dnevom, a ta krat u a« mora poalatl ftndi naroealna, drogaee ae ae oziramo aa dotično naročilo. Upravnico „Slovenskoga Naroda". Deželni zbor kranjski. (XI. seja dne 31. jannvarja 18 9 6.) Dež. glavar Detela otvori sejo ob l/fll. uri. Prečita in odobri se zapisnik zadnje seje, došle pe-tjcije in priloge se odkažejo pristojnim odsekom. v zadnji seji rabil napram pohI. Zelenu razžaljive it raze in ga pokliče k redu. Posl. dr. Tavčar konstatuje, da je njega imenoval neki poslanec v jedni prejšnjih sej laž-lika, da je glavar tedaj njega poklical na stran in oni rekel, naj se sklene poravnava. Jaz, pravi go-fornik, sem takrat pokazal krščansko srce. (Posl. Hribar: Glavar nima krščanskega srca, nego katoliško.) Dines pa glavar ni tako poatopal. (Posl. Hribar: To ga najbolje karakterizuje) Tudi Zelen je mene razžalil, ko mi je očital, da ne znam kol-kovati svojih ulog; sicer se pa pokorim gospodu glavarju. Glavar De tel a konstatuje, da je Zelen izrecno zahteval, naj se posl. dr. Tavčar pokliče k redu. Posl. Globočnik in tovariši stavijo nujni predlog: „Visoki deželni zbor skleni: 1) Deželni zbor vojvodine Kranjske izreka, da bi bilo za olajšanje in povzdigo lokalnega osebnega prometa na gorenjski c. kr. dr žavni železnici zelo potrebno, če bi se na progi Ljubljaua-Trbiž ali vsaj na progi Ljubljana-Jesenice upeljala dva osobna vlaka, od katerib bi jeden vsak dan odhajal iz Ljubljane okoli 7 ure zvečer, drugi pa prihajal z Gorenjskega v Ljubljano okoli 8. do !>. ure z;utraj; — 2.) dež. odboru se naroča, da nemudoma odpošlje v smislu sklepa ad 1) sestavljeni prošnji na visoko c. kr. železnčno ministerstvo na Dunaju in na c. kr. železnično ravnateljstvo v Beljaku.44 Posl. Globočnik utemeljuj«'- nujnost pred logov, pravi, da mej vsemi vlaki je bil najpriprav-nejši lani upeljani potresni vlak. Žal, da se je odpravil. Pogostoma se je že izrekla želja, naj bi se tak vlak upeljal; odposlale so se tudi peticije, a malo je npanja, da bi si uslišale Zdaj se prireja poletni vozni red, sedij je še čas kaj storiti za to, da se na gorenjski progi uvede tak vlak. Nujnost se odobri. Posl. Globočnik utemeiju e obširno in ko-železniška zveza skrajno neugodna za lekarne potrebe. Sedanji vlaki imajo dobre zveze z vlaki na sever in v Italijo, a lokalni promet potrebuje ugodnejšo zvezo. Tak vlak, kakeršen je bil potresni vlak, bi najbolj koristil, in sicer tako Gorenjski kakor Ljubljani. Ker s« bo že prihodnje dni določil vozni red, je umestno in potrebno, da se deželni zbor za ta vlak izreče. Posl. A ž man podpira Globočnikov pretilog. Predlog se vzprejme soglasno. Posl. Hribar izreka željo, naj bi dež. cdb >r prošnjo poslal na dotično mesto še preduo se se stavijo stenografičui protokoli. Posl. Mu mik predlaga, naj se iz poročila o delovanju dež. odbora izločijo nekateri parafin ti ter se izroče upravnemu, oziroma finančnemu odseku. — Sprejeto. Posl. Murni k poroda glede izločitve davčnih občin Cajnarje, Jeršice, Krajnče, Kn menica, Osredek, Otave, Kavne pri St. Vidu, Žilce in Struklova vas iz selske občine Bloke in predlaga dotični zakon. Predlog ae odobri in ae priporoča prošnja teh občin za priklopitev sodnemu okraju cerkniškem. Posl. Murni k poroda glede izločitve davčnih občin Unec in Rakek iz selske občine Planina in ustanovitev iste kot samostojna selska občina Hakek ter predlaga, naj so doti< ni zakonski načrt odobri, prošnja za prikloj itev k sodnemu okraju cerkni«ken u pa priporoča. — Sprejeto. Posl. M urnik poroča glede izločitve davčnih občin fjeskovec in SenuŠe iz selske obline Krške, gled»'- izločitve davčnih občin Dernovo in Veliki Podlog iz selske občine Cerklje ter združitve teh štirih davčnih občin s selsko občino Leskovec in predlaga naj se dotični zakonski načrt odobri. — Sprejeto. PohI. M urnik poroča glede izločitve davčnih občin Mačkova vas in Sele iz občine Kočevje in predlaga, naj se odobri dotični zakonaki načrt lani sklenjeni zakon glede te izločitve pa umakne. — načrtom zakona, s katerim i-e OOpOiujuj« > — kona z dne 26. oktobra 18*7, 1, dež. zak. št. 2. iz 1. 1888. o razdelbi skupnih aemljiM in o uredbi dotičnih skupu h pravic do uživanja m oskrbovanja, pojasnjuje vse vprašanja in predlaga naslednji zakonski načrt: g i. Za krajna iomiaarjo se smejo razven oseb, zBznameiiovan.il v | 13. zakona I dni 26. oktobra 1887. 1, dež. zak št. 2 iz 1. 1888., postaviti tudi takšne osebe, ki so v zmislu ukaza poljedelska* min.Ht. rstva z dne 18. novembra 1895. leta, drž. tak, It. 175, nipOSobljene v dosego kakšnega z IX činovinin razredom združenega mi sta v stanu pravoslovno-upravnib uradnikov pri upravi državnih »n /..kladnih potrate* tel z* razdel- beno in uredb.no postopanje potrebna /emljedelske 3 v i**tcr> IUl. Jeden večer pri „Našem prijatelju4'. (SpiBal N i a V o d o r a n.) 111 (Daljo.) Kaj je bilo krivo, da se je bil gospod Fiser tako razburil, zvedel sem kmalu. Kakor misli vBak Nemec (gospod okrajni inženir naj mi oprosti, njega itvzamnm), kadar se kje mej Slovenci naseli, da mu je sveta dolžnost delati za nemško kulturo in nom ško gospodarstvo, tako je mislil tudi gosjiod Fišer, ter hi napravil načrt, po katerem je nameraval postopati. Najprej je mirno opazoval naše razmere, posebno delovanje občinskega zaetopstva, ki je bilo povsem v narodnih rokah. Tu je hotel začeti svojo razdiralno delo. Mesto sloge stopi razdor, mesto je-vidinoati — nasprotovanje I Nakanil je jeden del ob-j Činskib odbornikov in svetovalcev našuntati proti drugemu in tako ramdvojiti v dve stranki. Potem bi , se že laglje dalje delalo. Ali je možu izpodletelo. I Naletel je na ljudi, katerim je bila njegova nakana I takoj jasna, in kateri so mu v brke povedali, kar j mn je šlo. Petelinovci so doslej živeli in izhajali . brez nemškutarskih zdražb, bodo torej tudi v bo-I doče. Gospod Fišer, ako je prišel v slovenski kraj I kruha iskat, naj ga vdobi in mirno uživa, a Slovence I naj pušča na miru. Bal sem se, da bode teta huda, in res, razjezila se je, kakor še nikdar poprej. Nagovarjala me je, naj se skušam izmiriti z gospodom Fišerjem in naj Lenore ne puščam zaradi očetove krivde, ali upiral se je temu razžaljeni moj narodni in lokalni ponoa, in precej dolgo je trpelo predno je bila teta zopet prijazna z menoj. Prišla je zopet spomlad v deželo in ž njo zelenje in cvetje. Pozabil sem nekoliko na neprijetnosti, ki sem jih doživel, ter se spomnil obljubo gospe Zeljkotove in njene hčere Slavice. Prišli sta v majniku in ž njima upanje, da bodem zopet preživel nekoliko takih veselih ur, kakor preteklo poletje na Bledu v prijazni njiju družbi. Gospa okrajnega zdravnika se je bila že udomačila ter «i pridobila mnogo prijateljic v trgu; največ pa je občevala z mojo materjo, kakor tudi njen soprog z mojim očetom. Zato je svoje goBte najprej v našo hišo pripeljala v posere. To me je prav veselilo, ker sem se nadejal, da se bodo po-seti ponavljali. Nisem se motil Naš vrt je bil že takrat jeden največjih in najlepših v trgu in mnogokrat smo tu sedeli ali se šetali v večji ali manj i družbi. Gospa Zeljkotova in Slavica zahajali sta tudi k moji teti, s katero sem jih bil jaz seznanil. Sicer sem pa mile goste spremljal po VBeh njihovih spre- hodih Proti večeui smo šli navadno k razvalinam Starega gr.du. Pod košatim hrastom dal sem postaviti klop, in sedeli smotam mnegokrat do trdega mraka ter se zabavali z uživanjem lepega razgleda in prijateljskimi razgovori. Teta se je čudila moji preuienibi, ter opomnila Slavici: „Koliko sem imela opraviti ž njim, da ga priučim ženski druščini, a zaman. Vse naše gospice ho ga obsodile, a Vi ste ga oživeli in se zaljubi se mi v Vas." Slavica je zarndela pri teh besedah, meni [a je šinila misel v glavo, kaj ko bi se Slavica res zaljubila v me. Kaj bi storil jaz v tem s'učaju P Odšel sem zamišljen domov, in od t stega liipa ni mi šla Slavica več iz misli. Doklej bodo trajale te prijetne in zabavne ure? Morda še par tednov — kaj pa potem? Slavica je vendar čisto drugačna od njenih ženskih tovarišic. Zdelo se mi je vse tako na nji, kakor mora biti. Nič drugačne si nisem želel; taka naj bode, kakoršna je, ali moja naj bode, vse druge prepuščam rad drug. m. Ali ona odide, — m konec bode srečnim dnem. Horeblti jo že pričakuje srečen ženin, morebili je že obbubljmo n,eno srce, » jaz ostani sam brez prija/u ga, sočutnega srca, ki bi me razumelo, k. bi U»« živelo, sam — vedno aam. Stresel sem se. TA« mi It ni bilo pri srcu _ to čustvo mi je bilo prej ne/.nano. (liulie prih.) znanosti. § 2. Mojim ministrom za poljedelstvo, notranje stvari in za pravosodje je naročeno izvršiti ta zakon. — Sprejeto. iKonec prih.) V 1 jsihljmil. 81. januvarja. Štajerski deželni zbor. Štajerski Nemci niso nič prav dobre volje, ker Slovencev ni v dež. zbor. Menda že sami spoznavajo, da to ne bode dolgo šlo, da bi tretjina prebivalstva v deželnem zbora ne b.la zastopana. Seveda toliko se še Nemci niso omečili, da bi dovolili v kako slovensko željo; temveč baron Stftrk je predlagal, naj se premeni deželnozborski red, r. [talijmi bodo pa Be veda zopet preji nje poslance volih. K upor mej Nemci in Italijani je vedno večji. Povod mu pa tudi n le narodno različje, temveč tudi to, da je nemški del dežele s'rogo klerikalen, italijanski pa bolj svo- loloipiten. '/ar »re; sklepi firo'skega d»ž>-/neg.i zbori sploh n" ugajajo Italijanom« Sedanja vlada pa neki š nikakor ne misli izpolniti Italijanskih želja, temveč h ■ 8 kakor se govori, še odpraviti nanit.stniški odri lek v IrideiiMj, ako j^j bodo Italijani delali s t-r. i To bi bilo v narodnem oziru le obžilovati. I' I o nt Tirolskem bivajo skupno in je Id pravi no, ako so v npravi nekoliko ločeni od Nemcev. Z odpravo nameatniškega oddelka bode vlada le Ita-li ane silno razdražila Mišljenje dunajskih uradnikov. Dunajski < pisnik nek. ga berolinskega lista pila, da grof Badeni nima pričakovati, da bi uradniki pri novih volitvah protitemitakJ na volili, Volitev je tajna in s- uradniki nimajo niosaa bati Poleg t."ga pa mej dunajskimi uradniki vlada prepričanje, da .<•.<• 11 id mi ii" b idt dolgo držal Stališče vlada namreč ni nič posebno trdno. Narodna nasprotj.i so ta povtod pOOttrila. Uradniki *e nadejajo, da hode nova, bodo a vlada prijaznejša protiaemitom, in zatorej ne kale te atraaka aapničati Zaradi tega je vero- jetno da pri novi volit vi protismnitje doba večino. Korak k narodni ravnopravnosti v Galiciji. Doatdaj i« galiiki deželni odbor odgovarjal na stavljene interpelacije, jedino v poljščini. V letošnjem zasedanju pa deželni odborniki odgovarjajo na rusinske interpelacij« v rasiničini, Nekaterim poljskim listom to ni prav m žele, da ne zopet uvede prejšnja navada, drugi pa zopet odobrujejo, da so deželni odbor ozira na narodno jeduakopravnost. Španija j« v največji denarni stiski ; vojevanje na Kubi jo atana mnogo denarja. Ker jt vlada sklenila, da Kubancem ne privoli nobenih koncesij, j« to celo tmte Kubance, ki so do sedaj podpirali vladne Bete, ipravila « nasprotni tabor. Posebno bode pa še s tem vlada razburila KnbaUOt, ker jim hoče naložiti pOttbnJ davek in veliko carino na blago, ki M s Kube na Spanjtko izv.iža. S lem hoče vlada to kolonijo gospodarski popolnoma uničiti. Kubanci se bodo zatorej z vsemi silami upirali Kpanjoem. Ob je.inem j> pa velika nevolja na Sanjskem. Vlada v zbornici nima več ne in jo Bttoiaj huče razpustiti, temu se pa upira vsa opozicija. Po mnenju opozicije se zbornica ne sme tako dolgo razpustili, da se napravi mir na Kubi Pri novih volitvah utegne priti še do kacih izgredov. Regulacijski načrt za Ljubljano. n. Regulacijski načrt ozira se zlasti na bodoče razširjenje predmestja Gradišče in sicer ob levi in desni strani Tržaške c*sta, kjer utegnejo nastati hiša z malimi cenenimi stanovanji; tudi za vrtove bode svet tam ugoden in se utegne torej razviti vrtnarstvo v onem delu mesta. Mej novo Tržaško cesto in tirom južne železnice ob južnem koncu Levstikovih ulic projektovau je na svetu kranjske atavbinake družba večji trg. Na desneni bregu Ljubljanice važna je zlasti regulacija Špitalskili ulic, katero se ioaajo napraviti lavne in IG metrov široke tako, da se bjde s Fraa-covega mostu i« lahko videl krasni vodojak poleg mestne hišo. V soglasju s Špitalskimi ulicami trebi bodo svojedobno š.rjega mostu, kar se bole lahko zgodilo, ker se bode vsltd osuševanja barja in uravnave Ljubhanice moral svojedobno podreti sedanji zidani most ter napravi i železen most, ki ne bola oviral odtoka Ljubljanico. Kakor na levem, projektovana je tuli na desnem bregu Ljubljanice nravntva nabrežja in sicer od Gruberjevega prekopa do Zivinozdravniikih ulic. Za nabrežje ob Prulab, ki bode široko od 18 — 37//» tor imelo smer proti dolenjskemu kolodvoru, mero-dajna bode fronta Siru.kove hiše m vogal posestva prof. Ziakovvskega. Smer Sv. Jakoba nabrežj i (širina 9—22 m) bode pravokotno na Trubarjeve ulice, katere se imajo razširiti na 26 metrov ob meji Viran-tovega vrta. Fraucovo nabrežje imelo bode širino 1 J m ter bode paralelno z uravnano Ljubljanico. Šolski drevored razširil se bode pri Fraucovem mostu t -ko, da bode vogal pri .Kresiji* 12 20 m oddaljen od sedanjega obiežja zidu; sicer pa bode za smer merodajna fronta remenišča in kot Mihrove hiše. PoljanakJ nasip imel lo širino od 12 do 33 metrov: nabrežje ob Groharjevem prekopu od domobranske Vojašnice do klavnice dobi 12 //* širine. Fiorijauske ulice in Karlovska eed;a, obe v Bedanji dolžini, razširita se ni 12 metrov. 01 Št. J.ikobskega trga do Zvonarskih ulic projektovana je nova 12 m široka ulica, isto tako ol Zvon irskih ulio do Grubarjevega prekopa paralelno z nabrežjem ob Prulah; mej tem obrežjem in Kirlovsko cesto projektovane so tri ceste — srednja kot nadaljevanje Opekarske ceste. Zitiške ulice se imajo preložiti tako, da bode za smer ruerod ijen vogal redut-ne^a poslopja Lingerjeve ulice razširijo se na 12 //t, mej licealnim poslopjem in tako imenovano glavno stražnico pa se otvori nova 14 »i stroka cesta od \ al v.i.iiii j« vi g*i du u>lnkt'n.i drevoreda. Mej Sirehškimi ulicami, Gruberjevo in Poljansko cesto projektovane so tri vzdolžne in štiri prečne ceste in sicer poslednje ob meji K'^ljevega in Schrei-erjevega posestva, ob otroški boinici, ob vzhodni maji Dečmanovega posestva in mej Lichtenfhurnovo sirotiščaico in Marijanom. Tuli vzhodno od Gru -berjeve ceste projektovanih je nekoliko nov h cest, isto tako tudi onkraj tiru južne železnice na levi '■•m Dunajske ceste. Pri tej priliki bodi omeujeno, da se bode prostor za novo jezuvitsko cerkev določil najbrže na Poljanskem trgu, kamor bi vsakako bolj spadala, nego li na prostor nasproti otroški bolnici, kakor je bilo prej projektovane. Kake a, ki je bila sklicana v presojo regulacijskega načrta, bavila se je tudi s premestitvijo pokopališča, ki bode prej ali alej neizogibna, ker bode okolo sedanjega pokopališča nastal delavski del mesta, i ■ i k • ■ i izrekla je nujno željo za preme-mestitev pokopališča v zdoljnji del IJ Imata in Sela, vendar se pri regulacijskem načrtu premestitev pokopališča še ni vzela v poštev, ker se najbrže ne bode mogla izvršiti v bližnji prihodnjosti; v to svrho treba bode se dolgotrajnih obravnav. V predstoječih vrst.ca h naveli smo glavne točke regulacijskega načrta, ki bode občinstvu k.nalu pristopen, ker ga bode mestni magistrat dal litograli aio pomnožiti in ga bode potem dobiti potom kuj gotrztva. Dnevne vesti. V Ljubljani, a"1. januvarja. — (Volitev deželnega odbora) se je vršila v današnji seji deželnega odbora. Kurija veleposestnikov je volila dež. odb. posl. dra. Adolfa Schaf-ferja, njegovim namestnikom posl. barona \Vurz-baclia; zastopniki mest in trgov ter kupčijske zbornice so volili dež. odb. posl. Ivana Muru ik a, njegovim namestnikonm posl. Janka Kersnika; zastopniki kmetskih občin so volili dež. odbornikom posl. Prana Povšeta, njegovim namestnikom posl. dra. Ignacija Žitnika. Najzanimivejša je bila volitev iz cele zbornice. Oddanih je bilo 35 glasovnic: dež. odbornikom je bil izvoljen z 11» glasovi posl. dr. Ivan Tavčar, njegovim namestnikom posl. dr. Danilo Majaron, klerikalni kandidat in dosedanji dež. odbornik iz te skupine dr. Fran Papež je dobil 15 glasov, 1 glasovnica je biJa prazna. — Prihodnja seja bo v torek. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri, v soboto, se bode igrala v drugič veseloigra „S t a r i n a r i c a" in sinoči tako lepo uspela opereta „Deset deklet, a za nobeno moža". V torek se bode, kakor smo že javili, pela opera „Trubadur" in sicer na korist izvrstnemu in obče priljubljenem u našemu tenoristu gosp. Purkrabeku. — (Slovensko gledališče) Končna naša sodba o sinoČni predstavi je: občinstvo se je izvrstno zabavalo. V veseloigri „Starinari caaseje zlasti odlikovala gospč. Slav če v a, katero je svojo težavno ulogo igrala z očarujočo ljubeznjivostjo in znala iz nje napraviti toliko, da smo jo občudovali. Mimo nje si je za uspeh igre pridobila zasluga še gospa Danilova, gg. Verovšek in Lovšin pa sta komaj zadoščala. Tej igri je sledila mična opereta „Deset deklet, a za nobeno mož a". V muzikalnom oziru se šteje ta operna mej najboljša dela pokojnega Suppaja; dejanje je sicer precej plitvo, a zabavno, polno prekomičnih prizorov in dobrih pa tudi slabih dovtipov. Vsa igra sloni na predstavljalcih Petelinčka in Parisa dočim so vse druge uloge le postranske. Prvo teh ulog je igral g. I n e m a n n s pristnim humorjem, da je najboljši komik ne more bolje igrati, g. P o d g r a j s k i pa menda ni bil prav disponiran. I -.m.-j drugih ulog je omeniti k večjemu ulogo Sidjnije, katero je igrala gdčna. Polakova s pravim dunajskim chicom. Gdč. Ševčikova in gdč. J u n g m a n n o v a sta peli dve pesmi in to z velikim uspehom, gdčna. Slavčeva pa je s katikiranim patosoin doklamo-vala „proklete grublje". Gledališče je bilo jako dobro obiskano. — (Stavbene črte) Mastni stavbinski urad izdeljuje sedaj podrobae skice na podlagi regulacijskega načrta, in bole s tem delom, kakor čujemo, do konca marca v celem obsegu gotjv. Hitni posestniki, ki bodo za zgradbo svojih poslopj potrebovali dotičnih skic, dobili jih bodo na pismeno prošnjo. Da bode mestno občino pri nameravam regulaciji ulic, trgov in cest oviral sad ij razlastitveni zakon, če ne stopi isti kmalu v pravno veljavo, umeje se samo po sebi. — Javno naprave) Svoječasno smo poročali, da se po odredbi mestnega magistrata prostor poleg Tržaške ceste (nasproti „Nar. Domu") uredi ko' (iit-l. .m priuiuru i.»L BM*e.i\ 7. Ziehrer: „Plifig", polku francdis, svira godba 8. Iv. pl. Zaje: „Zrimki Frankopanka", moški zbor. 0. Krakauer: „Dobričina", pesem, svira godba. 1'le.s. Vstojmina za ude 30 kr., neude 50 kr., Začetek ob H. uri. — (Velikolaškega gasilnega društ.a) občni zbor bode v nedeljo dne 2. februvarja v gostilni g. Btmedika Začetek ob 5. uri. — (Okrajne posojilnice v Krškem) občni Zbor bode dne 1. marca ob 11. dopoludne v društveni pisarni. — (Nova okrajna cesta Sodražica Gora), katera se je pričela graditi preteklo leto, bode tekom letošnjega poletja dodelana in jeseni izročena javnemu prometu. — (Razstava kmetijskih podružnic notranjskih), katera se je nameravala prirediti v D i-lenjem Logatci, preložila se je vsled neugodnih razmer na jepon tekočega, eveniuvalno prihodnjega leta. — (Leposlovno bralno društvo pri Mali nedelji i bode imelo v nedeljo dne 0. svečana v šoli svoj redni občni zbor z običajnim vzporedom. Začetek ob uri. — (Nov slovenski uspeh) Koroški Slovenci imajo zaznamovati nov uspeli. Ministerstvo notranjih atvarij je zaukazalo, da mora neka uloga katoli škega političnega in gospodarskega društva okrajno glavarstvo slovenski rešiti. Z d, da je vspeh le po-lovičarsk. V ukazu se namreč pravi, tla se z.thteva društva, da se vse uloge tega društva morajo slovenski reševati, mora razsoditi distančnim potoni. Društvo ho moralo zopet to zahtevati pri okrajnem glavarstvu Sedaj je namreč ta zahteva stavila se le v pritožbo na ministerstvo. — (Izvenakademična podružnica družbe tav. Cirila in Metoda v Gradci) imela bode v ponedeljek, dne 10. februvarja svoj letni občni zbor z navadnim vzporedom. Po zborovanju bodo prosta zabava, pri kateri bode iz prijaznosti sodeloval hrvatsko slovenski tamburaški in pevski zbor pod Vodstvom g. drd. med. Fr. Ivkanca. Lokal: Punti gamer-S;i!e. Začetek ob osmih zvečer. Gostje dobro došli. 1 — (Akad. tehniško društvo „Triglav" v Gradcu) je priredilo dne 22. t. m. v aoazih dvoranah plesni venček. Udeležba od strani graškega občinstva je bila mnogobrojna. »Saj smo našteli nad Sto samih mičnili, nadopolnih krasotic slovanske in nemške narodnosti. I z mej akad. društev omenim naj v prvi vrsti društvo „Prokop" v Ljubnem, ki ] je, kakor vsako leto, odposlalo na naš večer svoje zastopnike. Žalibože se tako pohvalno ne morem j izreči o drugih graških akad. društev. Srbi in Hrvatje so bili tako malo zastopani, da se je bilo res j čuditi. Kaj je bilo neki temu vzrok? Menda paft ne I 8lovaiiHka nesloga? Imeli smo tudi čast pozdraviti \ J svoji sredi dva dostojanstvenika: Kxellenoo FML. - Fomiš:ča in deželn. sod. nadsvetnika Chorinskvja. ®hi% j« pozdravil predsednik g. jur. Tekavčič. Dan po plesu popoludne je bil izlet v Judendorf! Vlak pripeljal je nad sto izletnikov v ta kraj. In tu se je nadaljevala zabava, katera je bila tem mičnejša, ker So se pustili doma fraki in klaki. * (Za 90.000 gld osleparjen.) Gospod Julij pl. Zigeuner je bil svoj čas v Zagrebu siromašen natakar in časih se mu je celo prav slabo godilo. Ko pa je umrla njegova sestra, soproga nekdanjega drž. poslanca in večkratnega milijonarja Skeneja, se je Zigeuuerjeva usoda izdatno zboljšala, podedo-val je namreč okroglo svoto 300.000 gld. Živel je kavalirski in zapravil v nekaj letih 200.000 gld. ostanek svojega imetja, kakih 00.000 gld. je uložil v trgovino svojega prijatelja Libkovvitza. Zigeuner se je zavezal, da glavnice 15 let ne odpove, Lib-kovfita velik zapravljivec pa mu je obljubil G°/0 obresti plačevati. Ker svoje obljube ni izpolnil, ga je začel Z geuner nadlegovati, na kar je Libkovitz povedal, da je insolventeu. Dunajska policija je včeraj Libkovvitza aretovala, a pl. Zigeucer nima upanja niti da dobi svoj denar, niti da mu kdo kaj zapusti, nego bo moral najbrž prijeti zoj>et za — servijeto. * (Stric in netjakinja) Krčmar Janez Men-zel v Kltdnu je bil neizmerno zaljubljen v svojo netjakinjo Josipino, nerazumljeno soprogo ljubosumnega krojača Zazvonila. Menzel je prodal svoje imetje in z netjakinjo zbežal najprej v Gradec, kjer je nekaj časa živel ž njo, potem pa, ko mu je zmankalo drobiža, je krenil na Dunaj. Tu sta se nastanila v neki krčmi v predmestju Sunmering, kupila revolver in sklenila umreti. Netjakinja nuj bi bila po dogovoru ustrelila najprej strica, potem pa sebe. Stric je pogumno čakal, kdaj zadene kroglja njega ljubečo srce, a netjakinja ni bila va jena streljati, mesto v srce je zadela strici v stegno, sebe pa mesto v sence v ruko. V t-m so prihiteli ljudje in naredili konec groznemu naklepu. * (Blazen morilec) Krtačev Jonaš na Dunaju je vsled vednega pijančevanja naposled zblaznel. Predsinočnim je ubil s kladivom svojo ž-mo in ko je vse pohištvo razbil, si porezal žile. Odnesli so g.* v bolnico. * (Originalen samomor.) Krojač Dapaoienx v Lyonu je že več let pripovedoval svojim znancem, da bi .si rad na posebno originalen način končal živij* nje. Te dni je izvršil svoj namen. S precejšnjimi t roški s: je napravil v kleti svojega stanovanja povsem pravilno gudlotino. Pred njo je po stavil košaro, da bi vanj padla glava, k njej pa postavil zrcalo, da bi valel sekiro jiasti. Ko je tako izvršil vse priprave, legel je pod guillotino in se sam obglavil, * (Ne vohuna, pač pa sleparja ) B-dgrajska poliolja je več dni skrbno nadzoiovala dva v Belem grada mudeča so bolgarska uradnika. Njiju poče-njanje se jej je zdelo skrajno sumljivo, in ko je bila do cela prepričana da ima opraviti z ne var nuna vohunoma, ju je aretovala. Preiskava je izkazala, da šumna B »Igara sicer nista vohuna bolgarske vlade, pač pa sleparja na lasten račun; ponaredila sta ček narodne banke za 30.000 frankov in skušata vzdigniti pri srbski banki 5000 frankov, kar se jima pa ni posrečilo. Darila : Uredništvu našega lista so poslali: Za ..Narodni dom" v Ljubljani: Gg. uradniki banke „Slavi je" v Ljubi tam .'i krone 20 vin — Z veh rodoljubni d trovalci in mili nasledniki' „Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" g B A n d o 1 j s a k , učitelj v Dragi l o J kron 1 8 v i n. kot čist pieostanek veselice. Vsoto saio izročil tako] uredništvu „Učiteljskoga Tovariša" v L ubijani. Književnost. — Slovenska posmarica Zdi se nam potrebno, prijatelje družbe sv. M oliorja še posebej opozoriti na jedno knjigo, ki začne to leto kot diužbena knjiga izhajati. To je „S 1 o v e n s k a pesmarica". Koiiko vrednost ima pošteno petje za ves narod, kakor za posameznike, tega nam ni potreba tukaj razkladati. Omenimo le krasne besede našega nepozabnega škofa Antona Slomšeka, katere je zapisal pred tri in štiridesetimi leti v svo|i pesmarici: „Sola vesela lepega petja". On pravi ondi: „Vesela pesen žalostno srce zvedri — mila pesen ohladi njegove rane. Lepa pesen je božji dar". Slovenci v obče radi pojejo, toda naše krasne pesni so še vse premalo prodrle v sredino naroda. Pri poliču sladkega vinca ali omamljivega žganja res da marsikdo povzdigue svoj glas in zakroži kakšno pesmico, ali ne vprašajmo, kakšna je ta pesen. Č/stokrat je prav nespodobna in nele a. Zlasti ob jezikovnih mejah, v prvi vrsti na Koroškem, čujemo dostikrat mladeniče in tudi deklice take pesni prepevati. Namesto slovenskih pesnij pa se širijo tukaj tudi nemške. Ali temu se ne smemo čuditi. Saj se otroci v šolah po Koroškem vadijo le nemške pesni pope vati; slovenskih pesnij mili glas se, žal, ne sliši iz njihovega grla. Pri tako žalostnih razmerah je pač opravičena želja vsakega rodoljubja, da se prej ko prej odstrani ta raua na sicer zdrevem telesu slovenskega naroda, t. j da se domača poštena pesen razširi mej najširje sloje našega ljudstva. To so iz-kušali doseči pri nas navdušeni prijatelji slovenske pesni s tem, da so ustanavljali pevska društva, prirejali pevske veselice in tako širili slovensko petje v raznih krogih. Ali to se je godilo le bolj po mestih in trgih. Na deželi, mej priprostim slo- venskim narodom, pa se še niso dovolj razširila pevska društva. Le tu pa tam je kak navdušen rodoljub zbral vaške mladeniče in deklic, vadil jih v petju ter tako stvaril majhen pevski zbor. Taki pevski zbori se morajo mej Slovenci pomnožiti; slovenska pesen mora dobiti tudi v najmanjši vasi svoje častno mesto. V tem smislu imajo naši učitelji in oni duhovniki, ki so zavedni glasbeniki, pa tudi orgljarji mnogo lepega in zaslužnega dela mej našim ljudstvom. Vsaka večja župnija bi naj imela svoj pevski zbor. Duhovnik ali učitelj ali drug izurjen pevec bi prevzel mesto pevovodje. Ob nedeljah in praznikih hi imeli po dosluženi službi božji skupno pevsko vajo, in tako bi se oživljale mej našo odrastki mladino ne le cerkvene, temveč tudi druge poštene domače pesmi. Uspeh takih društev bi se kmalu pokazal; saj je vsakemu znano, kako blažilno vpliva na človeško srce lepa pesen. Veiika ovira in zadržek pri snovanju pevskih društev pa je bilo in je še zdaj mej drugim tudi to, da je težko dobiti potrebnih muzikalij, t. j tiskanih na-pevov z besedami vred. Res, da je mnogo pesnij in napevov izdala zaslužna naša n G las bena Matica" v Ljubljani, toda vse te skl idbe BO za naš priprosti narod predrage1. Marsikateri navdušen prijatelj slovenskega |>etja je morila že tu in tam na kmetih namerjaval osnovati kako pevsko društvo, ali preveliki stroški so ga zavirali v njegovem namenu, in dobra misel je ostala neplodovita in mrtva. To oviro hoče odstraniti „Slovenska pesmarica", katero začne to leto izdajati družba sv. Mohorja. Uredbo te pesmarice sta prevzela znana naša glasbenika in skladatelja, g. župnik Jakob Aljaž na Dovjem (na Gorenjskem) in koncertni vodja „Glas-bene Marice" v Ljubljani g. Matej llubad. „Glas-bena Matica" sama je proti primerni odškodnini dovolila, da sme Mohorjeva družba vse po „G'as-beni Matici" izdane skladbe porabiti za svojo pesmarico. „Slovenska pesmarica" bode v treh ali Štirih snopičih izšla, iztnej katerih bodo vsak okoli 200 stranij v ju*av lični in praktični obliki obsegal. V letošnjem prvem snopiču bodets n išh skladbe raznih priljubljenih Bkladateljev, in sicer A) moške zbore, Bi mešane zbore in C) nabožne pesni. Mej temi bode več prav lihkih, obče znanih četverospevov, ki ne bodo delali pevcem nobene težave; a tudi z v izvečba.ia iievsk^ zbore je nekaj večjih, umetnih skladeb pridejanih, toda le take, ki so se že v izobraženih krogih udomačile. Pesmarica bode torej tako urejena, d t bo služila omikanemu, kakor tudi pri prostemu pevcu. Pa tudi na tiste ude družbe sv. Mohorja smo se ozirali v tej pesmarici, ki ne poznajo sekiric ali nor in Ki niso pevci. To pa smo dosegli s tem, da smo za vsako skladbo, ki je tiskana štingiasno in ima mej nčtami tudi besedilo (po jedno ali dve kitici), [»oiiatisnili takoj 8|>od ij vso pesen. Na ta način dobijo tisti udje, ki niso pevci lepo zbirko slovenskih pesnij, in ta pesmarica jim bode služila kot nekak „cvet slovenskega pesništva". V teh pesnih bodo našli veliko lepega, vzvišen« ga, blažilnega. Kr ima ta pesmarica namen, da nese plemenito slovensko pesen v najširje krog' .slovenskega naroda, z it o bodi tudi vsakega prijatelja slovenskemu petju svet i dolžnost, da Sin in gladi tej pesmarici pol v najnižjo kočo slovenskega seljana. Vsak pevec, bodisi mladenič ah deklica, vsak ud kakega slovanskega pevskega ■bora naj se že zaradi te pesmarice vpiše letos za Moborjana, ako se še ni jirej prišteva! naši veliki diužbi. S tem bodete, slovenski pevci in pevke, najbolje pokazali, kiko visoko čislate p-m-mto pesen slovensko. V Celovcu, dne 25. prosinci 1 B9 >. Dr. J, S. Br 25 oj a/v\L£© Dunaj 31. j&nuvarj*. Uradni list prijavlja imenovanje dvornega svet uka pri najvišjem sodišču Franca S c h m i d a višjesodiiiin predsednikom v Gradci. Novi predsednik je bil od 1. 1884. aolgO časa višjesodui svetnik pri grm&kem višjem sodišču. Rodom je iz Štajerska, in — kakor se zatrjuje — zmožen slovenskega jezika. Dunaj 31. januvarja. Shod zaupnih mož soeijahstične stranke avstrijske se je sklical na velikonočne praznike v Liheree. Dunaj 81. januvarja. Koburžan se je danes zjutraj odpeljal v Solijo, šele kadar dospe tja, se razvije kriza. Praga BI. januvarja. Komisija za posvetovanje 0 nemškem predlogo glede volitev po kurijah je sklicana za ponedeljek na sejo. K tej seji pride tudi vladni zastopnik, da pojasni vladno sUlišče glede tega predloga. Brno 31. januvarja. Pogajanja mej mo-ravskimi Staročehi in MUdočchi so imela doslej srečen uspeh. Kksekutivni odbor staročeške stranke je sklenil, dovoliti sta roče sk o moravskim poslancem, da pristopijo inladoče.škeinu državno-zborskemu klubu. 6tev.4r». Doželno gladališće v Ljubljani. Dr.pr.705. USTcTT i tet a I V Nobotu, «lu«- I. febratm>|« 1 HIMt. Opereta! Drugikrat: Opereta! Deset deklet, a za nobeno moža. Opereta v jednom delanja, po nem&ki „Zehn Mailchen und kcin Mann-, od Siippč.-a, preložil #%. Kapelnik g IHarij Benilek, Eteiiser g. Rudolf Ineman. Koncertni program: 1. fit. Smetan«; »Pesem ftkrjanč kova", poje Lihusa, gospica ftcvč.ikova. — 2. It Santa Lucia" — Ana Neapolitana. noje Tiimoniii. goaplca Jungmanovs. — 'i 6t. „Proklete grabile*. Zložil If. D Deklamira Miri k a, gospica Slavč.ova. — 4. St. „Angh'Aka pisem', pc»je Urita, gtisplcs M. Nigrinova. — f). st. „Do-re-mi-fa", zli r Rojenk iz operetu rMali vojvoda" („l.e petit duo), poje cela roilhina Fctelinčkova pod osebnim vodstvom očeta l'etelinčka. V začetku: Starinari ca. Veseloigre v jtđnem dejanju. Spisala čefiki B. Vikovandlume- ticka Preložil Fran Oestrin. Režiser r. Kndolf Ineman. Blagajna se odpre ob 7. uri. — ZaCotok točno oh '/,8. ari. Konec oh 10. uri zvečer. Vstopnino rIoj na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkeHter slav. e. in kr. pcspolka fit. 27. Prihodnja pndstava ho v torek, dne 4. februvarja 1896. I/, in*4Mllie#tf Umi a. IavrAllue mII ck.fliuilm« dnuiir : Martina Kozjima posestvo v Zelebejem, cenjeno 9169 plil. 70 kr.; (V družic) dne ti februvarja v Metliki Janezu Brinovca posestvo v Dolenji Vasi. cenjeno 769 gld 80 kr., dne 6. februvarjr. in 12. marca v drknici FrančiAke C O k posestvo v Gorenji Vasi, cenieno 580 Rld., dne 7. fehruviirja in 7 marca v Logatcu. Janeza Kralja posestvo v Kuplisu, cenjeno 2957 Rld., dne 7. februvarja v Metliki. I in ril no v ■> jIIl>lJčftill: V o t r o 5 k i bolnici: 27 jannvarja: Lucija Javornik, delavčeva hdi, 2 leti, jedka McteorologiČno poročilo. Jannv arja Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v •<• Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 urah 80. 31. i» y. zvečer 7 ifutraj 2. popol. 769 0 74li 1 — »> f> — 8*8 si. vzhod nI. s v z h. -1 jvzh. jasno megla skoro jas. f>0 Srednja včerajšnja temperatura —75°, za 6*7* pod normaloui JD-u.3a'<3sl5:a. boiza dnn 81. januvarja 1896. Skupni •iržavni dolg v notah . Skupni državni dolg v Brebru Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4* „ . Ogerska zlata renta 4*/,..... Ogerska kronska renta I ... Avstro-ogerske bančne delmee NemAki drž. bankovci za loti mark 1 mark......... 20 frankov........ C kr. cekini 100 Rld. 75 kr. loi 10 rt 198 50 • loo • 70 i 199 n 60 n 10 ■ 10*1 9 — 879 n — • 121 • 88 ■ f)» 80 11 ■ H5 9 62 44 15 f> 70 a Tovarniška zalega s pateniovaniini predmeti ifiče O. g O XX t o za vsako občino m okolico Stalna mesečna plača zajamčena. Agenturu se v/prejme lahko tudi kot postransko opravilo. Ponudite poil lifta a.Nleliorrr Wr.lt«> ..Ml*' AVMMtN \lk l l'r«K., lo.o || , 1 V.itJ — 1*) Bolniško ln podporno druitro pomodnih ln sasebnlh uradnikov za Kranjsko naznanja tužno vest, da je večletni člmi. gospod 1S5S) Aleksander Martine dne 80. januvarja t. 1, dopolnilne ob 9. uri mirno v fiOBpodu zuspal ter uljudno vabi vse gospode 6!ane, znance in prijatelje, pokojnikovo, da se udeleže pogreba dne 1. februvarja 1H0(> popoln-dne ob 4. uri iz mrtvašnice na mirodvoru. Schicht *od o patentouano milo (1788—5) z znamko „labud" je naj boljše vseh mil. l)>r. I ridniha l.iiiuifi-a Brezov ba.zam. Že satu rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se na v rta nji no deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSc lepotilo. ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Oudovit učinek Ako se namaže zvečer ž njim l■■«.• ali drugi deli polti, : >tg$^3!V^' lotijo m /«■ tlrUKi (Inu inalnr hiHkiiie ...I p«.Hi. bi p«iMtia-i<* iwl.il tega. cUlo bela* in iiciun. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost ln čvrstost; odstrani kaj nag 0 pege, žolavost. ogeree, nosno rudečico. lajsdos in druge nesnažnosti dh polti. — Cena vrču z navodom vred kIIIIIK% X. C. li glavno ravnateljstvo avstr. đrž. Mum. Izvod iz voznega reda -cr • X J a» vn • ar. X. okto"bra 3.© 3 >MlOpXiO cimre.Jiuil p rt r.< rn I il ln oahsjmlnl ou») OMIMMI •■> v Odhod la LtJublJune ijtia. kol.) noo« oanbui v i* h v TtbU, Puti*n.b*l, J)«1JiUl. c»-l(i '«u, VrtuiannmfaiUi, hjiibiiu, um S«lnUihl v Aiim.jj, laohl, Otnnvi. dan, H;,L-i;«Hr» 1, H\o>-t, l.tiu', >, PI*4Hj, Marljlu« »are, lini., ItHrlovc «ro, Krin v.« .u«, Ptiisfo, i.ip«W.i, PniuJ Tla AniklMu. i>l G* mH tO min, i)**tinj mi.rSi.ul vi.,k f Koti«*;., Notu mnitu. 7. iin tO Ntit». nj**tr,>j oaebnt vl.vi t Trt.ti, ti.'.nl. .'t«IJm>k, l>r«, r'MHini/.n«, tijobuo, l'/iini«!, mm K»l*Ui%l t MoluU(rr»d, Dim«; ri% A.mat«ttea. lil. mW M Mt4t». pujnU*tdv*i mntiinl v »k t Noto tmt.to, Kocn-.ir. m It. hH HO m.m. Ao?...*«««..* >.-..;,.u tlak t 1'rl.i«, Pontub«!, ll,.lj«.k, OalOT«r>, lijiitili'i, Hiilml'.iil, ] lun il). Ot 4 **rt x>n~ul%*,tn* oi..*.nl Tl*.l( t 'l'rl.t-, UrljAk , C«lnT«a, 1,|iiI.m«», Črni AaUttial T kl iln■ v.-«.'., '—..1.1 ■ (..»• v.-:. /.«11 »> Jo.erii , —1, hn.KPii.', Uurlh, Oatieto, Pai-li, Slnrr, l.lne '»mill.ileii, liohl , lin.m. Iiivlr*, Plaan), Marijina Tari, Ileb, :•*■•« 11.■'■«» fara, KarloTa t.rt' Praitu, I,l|..>, Dunaj vta Ar.irtvila« LK> 7. aH 90 »»*»». »i*Mvr m«i#-,ril Tla* » tei-aTO-, Noto maaln. Raaun i<*^» ob nadaljah ln praanlkih ob /t. uri V*i i»»»"i popoludoa iimliiil vlak T " .im-fi-HIml Prihod v Iajabljauo (jut, kol.) t>0 S. ari SU mIh. m)**tr,J o«abu'. Tlak * Ininnja tU Amalotian, Lip-• kaga Prug«, Franonvib tbjtot, KarlOTlh t»ri», Iteba, Mtuljlnlh ?irot, j'.r..i,», Huiiejnv!c, Holnoirra>da, Ij1ih», :'i«>j n., nmmiuana, I.ol.la, An*, •aaa, LUnbna. Oalnvna. Raljakn, -.'rNi*.-. Trblta O* 9. m rt 1(1 trt4«%. ^'m/r.jJ inMival tlak la Kvctrtk, Nuf.Rt raaaia Ot> r ! r-.H »H «r*«t.. ifuparWMi ..»♦'■-. 1 Tlak * Ihinajr- rta Am.UHou, Ii'pakaga Prarf«, l»*r»ni«ot1h r.rn, Karlurlb »«of, llaba, Mivrijmlh TaroT, Plani.t, lir;ilo)n»1 r, HolnOf/rarta, l.lnr«, 8l«yra, f^riaa, Oanava,, Onrtha, Braganoa, lnnraniu, /.rila na Jrrvm, l.«.i..l 1 Imi iliin, IJni.n«, OnloTiia, Ponlabla, Tlblaa Oo v a*r« 3» ml M. j^pj..*«Wt»- tnaaanl Tlak la Ki.'in-, NoTuga mmi, O0 4. uri IS antta. )>P|«»*»*r<»a* oaol.nl Tl\k a iMiuala, lijubna, Holalt.ala, Haljaka, MaloToa, jV*ranaaiiafaat«, Poulabla, TrbUa Oa 9. aH MS m%4m. arwv-r mvaaul Tla-k la Ki,,'.,;,, Notepa MriU Oo It. tart 4 mi*. rITKVr oaabut Tlak a Otiuaja prakn Amaaa*Vii>a la. hjabnefra, Haljaha, (Vlo.<>». Vunu'.l. Tri U*. Odhod 1« lajabljan* idr*., kol.; o* t. »m-« »3 m.m a>4(r" * » » , OS , popoi— 9H4 . ^ 9. m SO •«&(*fr , Prihod v L0abU»no idr«, kol.). O* a. mrt «10 mtlM. njutntj la Kamnit* _ . ti. , is . tT.«'i..f-,. . „ (ltlto-Jn/ r» Tf mrv Senzacijonelno delo! cfeaer and Schmert in Sudan. Von Slatin Pascha. Debel zvezek s portretom, r. 19 podobutni, z jednim zemljevidom in jednini načrtom. < |K."»ii) Broširano B gld. 40 kr., vezano 8 gld., ali v 18 zvezkih po .'i0 kr. — Naročbe prosi T- O-Io litini, knjigotržeo v Ljubljani. Vsa]i svoj tiskal I Ameriška tiskarna s oismenkami od kavčuka s katero napravili adrisne karte, cirkularje, naznanila vsake vrste, numeriranje itd. Lahko uporabljanje in cena naprava omogočujeta vsakemn. imeti svojo tiskarno, kater-' faktična vrednont se v vseh trgovskih in obrtniških krogih dobro oimese. ('ene za jiopnlno tiskarno z elegantno plosčiiiHSto kaset<», vočvrstnim vrstomerom in htavilii) ikobo \ red : Št. 1 s \2\ črkami gld 2 — Št. ."I s 990 «*rkami gld 8 — „ 2 . 17*; , „ 8*50 , 4 . 810 , n 3'7fi ftt. T. s Ml črkami idd 4*60. Permanentne b.rvne blazinic« v vsidi liarvab : l'lx*> <~m velike 40 kr., 11x7 cm velike (i i kr., 16X8 9IH velike 1 gld Razpošilja proti povzetju Jedina glavna zalog;* ia Avstro-Ogersko IVI. Rundbakin, Dunaj. II., (1774 —2) Olookongaiae 3. 4Jg$ Kuve rte flrmo^ priporoča po nizki ceni .Narodna Tiskarna*4 v Ljubljani. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gornkih zeljišč). Ifnogo pretkulono oavadovoalM m o*tr«|iteiHino mdrtu i>o i.->i. m nM- portb, lr»|iiib |«**nli itd. Najbolje h<> jo ubiiesi I pri vm-Ii vnanjih boltanih, priiliiiu, r.» iiiitlicii.-iu 4»tr|»n.'ii|ii. c%it|iiin |.i.i.-o.i. o iil ihl < «'firt gtfktvnivi t i/Itl. 2i let'. Lak. Karola "Wolf-a redilni prašek za živino. PmkuiVn pri vseli domačih in koristnih živalih, kakor pri buu|ib, Ku««-«lib »VOAllt pr.-Nt.ili Itd., <. ,,,<,|o |«.aui, 6« nI itli.. prelm% izvr«tno \.iH-V.illiii MnUtvn proti Lasnim llillltiiim. 41-tiii fftitku j.» kf. nm—iti Premcvanc. — Mnogobrojna pismena priznanja. l>oblvM ni-vinhUI l.-Unrnt. (.Imim aitloUi. pri (.-iliurui ta«lt*lovwtel|u IZ. TX7"olf--d., lekarju v Vipavi, Kranjsko. Tuzi naj se na varatveno anamko. — ItitipoNil|m m \mmU «Inii pt» p«»Atl. Išče se tajnik za občimi v «• if ti j«-, avtataalno oo gld., in Hicer od občine 160 gld., od okraja 3f»0 pld , h sedežem v Videnji. Protiloi morajo biti zmožni popolnoma HloveiiMkega in nemHkrga jezikn v govoru in pmavi. Dokazati morajo, da ao žh vhč let kot, taki elnžbovali- 1'oHebno hh bode oziralo na proHilcn, kattri ho v račniiHtvn dobro izurjeni in dotičnih poHt-iV zmožni. Prošnji 8e imajo vložiti na ob« ino \ «'!«-■■ jt> tlo IO. ( bi n \ ni|a 1.1 lH—4) Župan: Ježovnilr, L Luser-jev obliž za turiste. Vdiko priziiiilmh Je na l>obi va v lekarnah. i-iiiion m bilro upi v a) oče indetvo proti Lin I lin itti'Noni, i ul|.iii na pod- j_ ^ plutih, petah |Q j/ssćŠ?' Jr iirugiui trdim >^• praskam * s i>1M,'m J^ST irlavm razpušiljiilnici: L. Schwenk-a lekarna ^v'Jt ^s^M8jM 1 Mo.dllng-Du.naJ. \\/^ Pristen mimo, če imata navod "'^ ui'li Naratvuno /- ainku in podpis, ki jc tu sravanf torej naj ne pazi zavrne vno man,1 vredne ponaredoe. r« leten * LJsTCi iiaeii i T. Mayr, Mardet.scbliiger, U. pl. Trokoosv. O.PloooliiL. (ti it.'I; % Itiirlolf oveni S. pl. Sladovič., F. i laika; v liMiiiiilkii J Močnik; v ColOVOl A. Eggcr, W. I lun 11. w .tlii J. Birnba-cber; % Hrema.lt A. Aich-ingiT; v Tritu (na Ko-rolkamj 0« Monner; v B«'1|hUii F Scbolz, Dr. K. K i.iii|'t ; V t.orlcl 01. H. Pontoni] v woiu- 1». i u« A. Uni li I v K ra-ii i i K >avuik; v II« d-Koiil C. E Audrien; v I. lr.ji Josip VVarto \ v ltntlovl|lol A. Roblea; v 4't*l|l K. (Jela: v <'r- ii.»m I i u : I 1 laik a. Ildftjstslj in odgovorni urtdnik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",