154/fttevilka.
Ljubljana, v soboto 8. julija 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vuk dan avaeer, ialmii nedelj« in praznike, ter velja po polti prejeman sa a?stro-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gl<L 40 kr.
Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t a je delala toliko veC, kolikor poltnina znala. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po i kr., te m dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12 Dpravniltvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulico St. 2, vhod v apravniSUo pa s Kongresnega trga 8t. 12
Telefon nt. 3-4.
Atentat na Milana.
Štirje re vol verski streli so predainoč nim tragično osvetlili položaj v Srbiji. Generalisimus srbske armade, dejanjski vladar Srbije, pripeljal se je iz trdnjave, kjer ima v dobrem varstvu vse polno po litičnih nasprotnikov. Ko je njegov voz zavil v Knjaz Mibajlovo ulico, ravno pred znano prodajalno trgovca Barlovca, priskočil je bivši gasilec Knežević, kacih 30 let star mož, in je ustrelil na Milana Milan je bil ranjen v hrbet, njegov spremljevalec, major Luklc* pa je bil dvakrat zadet. Knežević* je pobegnil v Savo, a ujeli so ga in ga odgnali v ječo, kjer ga čaka gotova smrt.
Kneževidevo zlodejatvo obsoja gotovo ves svet, samo v Srbiji sami je na tisoče ljudij, kateri v svojem srci obžalujejo, da se mu njegov namen ni posrečil, če tega tudi ne smejo glasno povedati.
Takoj po storjenem atentatu se je začel velik lov na radikalce. Še ponoči so bili aretovani najuglednejši srbski rodoljubi. Kar je radikalnega mišljenja, bivfii ministri, visoki uradniki, častniki, viSji duhovniki, vse je romalo v ječo, dasi ni verjetno, da bi ti imeli kakršnokoli zvezo s storjenim atentatom. Oči v i dno je, da hoče Milan fruktificirati storjeni a te nta ti daugonobiavojepolitičnenasprot* nike, radikal no stranko, od katere preti njegovemu regimu nevarnost
Mej Mitanom in mej radikalno stranko ni in ne bo nikdar sprave in miru. Sovraštvo mej razkraljem in mej to stranko je nepremostljivo, in je danes v očigled brez-primerni grozovladi Milanovi večje, kakor je bilo kdaj poprej. Milana veleva življenjski interes, da zatre to stranko, najsi pripadajo k njej tudi tri četrtine vsega naroda, zakaj Če ga ta stranka premaga, potem bo konec njegovi moči in bo tudi koneo dina stiji Obrenovićev.
Ta dinastija je izgubila vse simpatije mej srbskim narodom, sovražena je tako, kakor niso bili nikdar sovraženi turški paše, in danes se vzdržuje samo fie s pomočjo Milanu vdane vojske, katero pa je tudi Že okužil protidinastični duh, z najkrutejšim
LISTEK.
Povabilo na bravetino.
Obhaja taka misel nas Slovence, Da pravdajo so ti možjo" mor'biti, Za kar so se nekdanji Abderiti V sloveči pravdi od oslove sence.
Dr. Prelorn.
Boj je Slovencev element. Lani osorej se je bila v Vasem listu, g. urednik, huda vojna za kolesarice in proti njim. Ko ste objavili filipiko g. Anti kolesarje v iča, je kar zavrelo med slovenskimi damami; radostno pa je poskakovalo srce različnim možem in očetom, ki so mogli z Vašim podlistkom v roki zavračati neskromne naskoke svojih ženic in hčerk, toda bleda togota je lomila premnoge razpcodajaloe bi-ciklov, kajti bali so se, da jim oni podlistek pokvari bas sredi najboljše sezone ves »kšeft". Toda veselje očetov in soprogov, užaljenost dam in togota razprodajalcev koles se je razpršila kakor megla, ko posije nanjo jutranje aolnce, ker ste prijavili potem kar zapored dva nova podlistka, ki nista nič manj zgovorno, vsekakor pa preptfčevajnejpe kakor g, Antikolesarjevič dokazala, da amejo ženike tudi kolesariti. G. Antikfllaajuja-fiou Je kar .sapo paprio I
terorizmom in s podporo dunajskega ka bineta.
Ko se je bil Milan po bitki pri Slivnici odpovedal kroni, ko je za gotov denar prodal svoje očetovske pravice in s polnimi vrečami pod pazduho zapustil srbsko ozem lje, tedaj je Srbija upala, da nastanejo zanjo boljši, srečnejši časi, in ves narod se je z veliko ljubeznijo oklenil malega Saše, dečka na kraljevskem prestolu. A kako se je pre varil! Ristid je nekoč rekel: „Kralj laže, kadar usta odpre". In res je danes kralj tako sovražen, kakor njegov oče, dasi je vzlic svoji mladosti malodane popolnoma onemogel.
Ljubezen naroda za kralja se je bila kaj hitro ohladila Milanovi zaupniki, na čelu jim polkovnik Ciric, so nezrelega dečka skušali moralno in fizično pokvariti, samo v ta namen, da bi ga imeli v rokah in vladali državo v svojo in v Milanovo korist. Zapeljali so ga v pijančevanje in dali so mu dve metresi, mej njima ogrsko šansone tko Kozo Benko, da ga odvrnejo od njegovih nalog, in dosegli so v kratkem ugoden vspeh. Njihov satanski naklep se jim je posrečil.
Zaman je kraljica Natalija poskušala iztrgati svojega Sašo zapeljivcem iz rok in Milan je prepozno spoznal, kaka nevarnost mu preti, ako kralj izgubi ves vpliv in vso veljavo v deželi. Vrnil se je v Beligrad in poskusil dobiti svojemu sinu ženo. Najprej je potrkal pri nadvojvodi Josipu, in ker tam ni imel vspeha, trkal je na raznih drugih dvorih. Trkal je v Hessenu in na manjših nemških dvorih, trkal je v Atenah, trkal na Cetinju, a povsod so rekli: ne. Oziral se je po hčerah ruskih bojarov, a knez Urusov, dasi sorodnik in iskren prijatelj kraljice Natalije, je snubitev odklonil, da, celo gospa Konstant i no vic, soproga srbskega gardnega polkovnika in hči tržaškega trgovca Puica ni hotela, da bi njena hči nosila kraljevsko krono srbsko.
Strah, da propade dinastija Obrenovid, je Milanu udahnila misel, da se poroči s svojo metreso Artemizijo Hristid, in da ne zakonskega sina, Obrena, ki mu ga je povila, posadi na kraljevski prestol. Toda, ko
se je Arteraizija s svojim sinom Obrenom pripeljala v Beligrad, zbralo se je pred ko lodvorom na tisoče s kamni in samokresi oboroženih ljudij, da jo pozdravijo. Milan je sprevidel, da svojega načrta vsaj takoj ne more izvršiti in odslovil je Artemizijo.
Zdaj skuša Milan s pravo strahovlado, z najbrutalnejširn terorizmom ohraniti svoj rod na prestolu. Njemu gre v tem boju za obstanek, za življenje in za smrt, zato se ni čuditi, da mu je vsako sredstvo dobro, da doseže, svoj namen. Kakih sredstev se Milan v sili poslužuje, to je pred leti razkril bivši ministrski predsednik Garašanin v odprtem pismu, v katerem je dolžil Milana največjih hudodelstev.
ćastilakomni Vladan Gjorgjevic je Milanovo orodje. Z nekaterimi svojimi kreaturami je Gjorgjevic začel boj proti celi deželi, tako da se je odvrnilo od njega celo mnogo tacih, ki so ga v početku podpirali, in da je v skupščini nastala 50 mož bro-ječa opozicija, dasi je vlada z nasilstvom dosegla, da so bili pri volitvah izvoljeni samo njeni kandidatje. V vladnem taboru je samo še izmeček srbske inteligence, vse drugo je proti njej. In ker preganja vlada vse nasprotnike na najbrutalnejši način, ker je vse liberalne in radikalne uradnike spodila iz službe, ker vlada povsem stran karsko, ker je korupcija taka, kakor ma-lokjo na svetu, je popolnoma naravno, da se obrača nevolja srbskega naroda v prvi vrsti proti Milanu.
Kake šikane so v Srbiji na dnevnem redu, dokazuje posebno drastično naslednji slučaj. Nekateri pristaši radikalne stranke, na čelu jim bivši ministrski predsednik Simid so priredili ples, na katerem se je plesala „Radikalka", znani srbski ples. Takoj naslednji dan so bili iz državne službe odpuščeni razni uradniki, ki so se bili tega plesa udeležili, Simidu se je vzela penzija, za poslanika v Atenah imenovanemu Jovanu Gjaji je bil odvzet dekret, sekcijski Šef v finančnem ministrstvu Raša Mdoševid in komisar pri narodni banki, bivši ministrski predsednik Lazar Paču pa sta morala iti v pokoj.
Pri tem pa je gospodarjenje z naro-
dovim imetjem tako brezvestno, da si tega ni možno predstavljati. Ljudstvo se izsesava na vse možne načine. Državni izdatki, ki so znašali 1880 leta 19,520477 dinarov na leto, so narasli na 70,000000 na leto, državni dolg pa, ki je po dveh vojnah znašal 1880 leta 7" a milijona dinarjev, znaša danes 450 milijonov. In država ni v tem času 3koro ničesar investirala. Večji del tega denarja je zapravil Milan, velik del je izginil v žepe njegovih kroatur, a šele ostanek se je porabil v državne namene. Kako se ravna z denarjem, se razvidi iz tega, da znaša dispozicijski fond 1,200.000 frankov, in to za državico z dvema milijonoma prebivalcev, za državico, ki nima prav nobene zveze z veliki političnimi problemi.
Po Milanovi krivdi obobužava Srbija, politično in financialno je onemogla, v kulturnem oziru se ne stori ničesar, kmetijstvo je primitivno, pravica in pravičnost se drzno teptata, zakon nima nobene veljave in umori v ječah tudi niso nič nenavadnega. Garašanin je svoj čas Milana javno obdolžil, da je dal zadaviti v ječi Heleno Markovidevo, ki ga je poskusila ustreliti. Vodjo radikalnih kmetov, Rinko Tajšida so imeli več mesecev zaprtega v strahovitem stranišču, da je skoro oslepel, in da je ta junaški mož povsem ohromel. Vaso Pelagida so v požarevaški ječi poskusili zastrupiti, a njegova natura je bila močnejša od strupa. Tudi Pasid je bil obolel in znaki so kazali, da je bil zavžil strup, Atanazija Mitrovida iz Milevice pa so v užiškem zaporu Milanovi biriči radi protidinastične agitacije toliko čas tepli z vrečami, v k iterih je bil pesek, da so ga ubili.
V očigled Milanovemu divjanju se pač ni čuditi, da je nastalo v Srbiji mogočno protidinastično gibanje. Narod je spoznal, da se bliža država bankerotu, da je narod izgubljen, če se ne osvobodi vladajoče dinastije, katera z bolnim kraljem itak iz-umrje, in to spoznanje je prouzročilo ljuti boj, ki je nastal v deželi, v katerem boju je Kneževičev atentat le posamezna epizoda.   Protidinastično mišljenje je objelo
globoko obžaluje, kar je malo dni prej občudoval, — in kar je šele pred pičlim mesecem sprejemal z rosnim očesom, to suje danes proč od sebe z vsemi štirimi.
Kolika moč „ prepričanja I" Kolika sila napredne ideje! Kolika globina filološke „učenosti" ! —
Najčudnejše pa je to, da se sklicuje ta učenjak nakrat na literate in žurnaliste, češ, da ti avcev in ivcev nikakor ne sprejmo, to je prav gotovo.
Glej ga spaka! — Torej imamo literati in žurnalisti vendarle Še nekaj besede, kadar se gre za lepi naš jezik. Torej vendarle? Hvala Bogu in prof. Perušku, da sta nam vrnila vero vase in svojo odločilno besedo 1 — Razni pikolovci so nas namreč že tako terorizirali, da nismo več vedeli, ali smemo mi, ki imamo z jezikom največ opravka, sploh še ziniti, kadar se mrcvari in nateza na Prokrustovo postelj naše vse — mila naša slovenščina.
No, najnovejši literarni boj je potrdil resnico:   književni jezik delajo  in spreminjajo literati in žurnalisti, — gramatiki pa ga smejo spravljati le v pravila. Ako bi ne bil ves ta filološki boj donesel nika koršnega drugega sadu,  potrditev stare« resnice je že precej vredna... To st*j$" resnico pa je iznova izrekel .zmešani
Danes pa kolesari nekje na Gorenjskem sam navdušen in vesel ob strani svoje dražestne neveste, krasne dame proporcionalnih oblik, imenitne kolesarice.
Naprednjaki so torej v kolesarskem vprašanju povsem premagali; mir in ljubezen vladata in procvitata sedaj med kolesi obeh spolov.
Doba kislih kumar pa tudi letos ni ostala brez novinarske vojne. Slovenci se pač moramo, naj velja kar hoče, prepirati, in nesrečni smo, ako preteče par tednov brez polemike. Kakor lani med kolesarji, pa bodo zmagali tudi letos naprednjaki med — filologi.
„Hic Leveč!- — „hic Perušek!" — doni sedaj po Slovenskem; strastno se brusijo peresa in junak za junakom stopa na plan, da se poskusi z uma svetlim mečem. Že danes pa se vidi, da so „bravci" in „čovnarji" v neznatni manjšini, nbralci" in »čolnarji* pa v velikanski večini. Vaš list dobiva izjave iz vseh dežel, koder bivajo Slovenci, da profesorji ne marajo nazaj, ampak naprej. In to veseli vsakogar, četudi ni diplomiran jezikoslovec, a ima samo slučajno uho in čut za lepo gladko in eleganto domaČo govorico.
Naprednjaltyo zmaguje med nami na vseh poljih, v politiki, v goipodarstvu, v
leposlovju, v slikarstvu in kiparstvu, v Športu in zmagalo bode prav gotovo tudi v — slovničarstvu. Revolucionaren, svobodomiseln in za resnično lepoto težeč duh prešinja Slovence, duh, ki ne priznava nikakoršnega diktatorstva, nikake „ pape ške" nezmotnosti . . .
V tem boju pa se mi ne smili toliko oče c. kr. pravopisa, kakor veleučeni urednik nekega leposlovnega lista. Mož priznava v svoji ginljivi odkritosrčnosti, da so postali njegovi »občutki" (hotel je menda reči — misli) nakrat vsi „zmešani". In kako bi ne bil dobri  mož zmešan!  Že dve leti upreza  s   pristno  filološko omnipotenco uboge svoje  sotrudnike med strašne — „avce", že dve leti je bil trdno prepričan, da se morajo vsi slovenski pesniki in pisatelji pokoriti neizprosnemu uredniku lilo Jogu, — že odkar je urednik, je smatral za dogmo, da se morajo ravnati bel etri s ti in žurnalisti po gramatičarju, — kar naenkrat pa se je preobrnilo vse in mož je spoznal, da je živel doslej v grozni zmoti. Baš ko je minoli mesec visoko dvignil svoje roke, da spusti na prof. Levca navdušeno ves svoj blagoslov, mu je priletela pod nogo drobna Peruškova brošurica, in mož danes preklinja, srdito in a prepričanjem preklinja Vse bravoe in Čovnarje.  Učeni mož sedaj
ves narod in zašlo je tudi že v armado, dasi je ta večinoma še vedno na Milanovi strani. Revolucionarni spisi, v katerih se Sčuje narod proti Obrenovh'em, se razširjajo na milijone po deželi. V Semendriji našla je policija pri trgovcu Iliji Maricu celo skladišče tacih spisov, in isto tako pri bivšem učitelju Šibalicu v Belemgradu. V privatnih hišah ni nikjer več videti Milanove slike, pač pa sliko črnogorskega kneza Nikole in sliko pretendenta Petra Kara-gjo   'x \ pred kratkim so celo v
neki vojašnici „neznani veleizdajalci" vrgli Milanovo sliko iz obednice na dvorišče in na njeno mesto obesili sliko kneza Nikole V Novem Sadu pa je izšla iz peresa nečega bivšega polkovnika brošura, v kateri se vojska pozivlje na upor.
Kdo more pri takih razmerah se čuditi, da je političen eksaltado dvignil revolver proti Milanu, ali če zdaj srbska vlada dolži kar najodličnejše voditelje radikalne stranke, najboljše sinove srbskega naroda, da so Kneževića najeli, ne bo tega nihče verjel. Pasic in Milan sta osebna sovražnika, ali da bi se Pasic spuščal v take komplote, kakršnih dolže zdaj njega in idealnega Tavšanovica, to je povsem izključeno. Knežević je storil atentat iz lastnega nagiba, Milan pa je porabil to priliko, da zabode radikalni stranki in njenim voditeljem nož v srce, misleč, da s tem vsaj za nekaj časa reši krono in ključ do srbskih blagajn.
Odkar se je Milan povrnil v Srbijo, je bilo nanj uprizorjenih že več atentatov, kateri pa so se zamolčali, ker se niso dali politično fruktiiicirati. Ko se je lani generalisimus Milan peljal v Pirot, napadlo je kacih 3UUU kmetov dotični dvorni vlak. Streljali so nanj in ga bombardovali s kamni in samo hitrosti stroja se je imel Milan zahvaliti, da je odšel smrti. Kmalu na to so našli v Nišu, ki je bil vedno Milanu najvdanejše mesto, v kraljevi spalnici pod posteljo znanega, z revolverjem in handžarjem oboroženega agitatorja, na jesen pa je beligrajska policija prišla na sled zarotnikom, ki so hoteli Milana in Aleksandra v konaku umoriti. Milan in njegov sin sta takrat zbežala v Niš in se nista več tednov upala v svoje stolno mesto.
Persekucija radikalne stranke se je uprizorila točno tako kakor svoj čas v procesu Čebmac. Tudi takrat so radikale« dolžili vsakovrstnih hudodelstev, a pozneje se je izkazalo, da je policija uprizorila veliko komedijo. Tako bo bržčas tudi sedaj, ko Milanov „leibjournalist4, dr. Pfeifer pošilja dunajskim in peštanskim listom poročila, da je Knežević pri prvem zaslišanju denunciral prav tiste radikalne voditelje kot provzročilce atentata, kateri so Milanu najbolj na potu.
S tem zavleče morda Milan za nekaj časa odločitev v sedanjem boju, toda prej ali slej pride vender do katastrofe. Obreno-viči so izgubili zaslombo v narodu in vladajo v Srbiji tako, kakor Turki v Macedo-
učenjak, ki ni niti leposlovec niti žurnalist, nego le in samo priviligirano „zmešan" gramatik. Izjava velja torej vsaj trikrat več, kakor če bi jo bil izrekel slovenski leposlovec ali žurnalist... Tema bi se očitala menda le aroganca.
Govoril je torej priviligiran gramatik — profesor, — Roma locuta: causa finita. Živio! Slava!
Toda — ali se ne veselim prezgodaj!? Kaj pa če bo naš zmešanec prihodnji mesec zopet drugih, — pardon — tretjih mislij v zadevi bravcev in čovnov??? —
Sveta nebesa le tega nikar! ■— Naj bo vendar že končan nekrvavi, a strastni profesorski  boj,  naj   se  uredi   in zjasni učenja ska zmešanost  in  zašije  naj nad slovensko  gramatiko   zopet  ljubo solnce miru in sprave!   To je moja iskrena pobožna želja ... Da pa bode sprava tembolj držala, vabim tem potorn slovesno vse zagrizene  in  nezagrizene  domače priviligi-rane gramatike za jutri na kompromisen izlet.   IJeljali   se  borno  v naprednjaškem, Peruškovem čolnu do Preserja, kjer nas bo čakal že lepo pečen in tolst nazadnjaški, Levčev bravec  Ko bomo zalivali brave-tino s pristnodolenjskim cvičkom, se poljubijo gotovo naši slovničarji, in zdušno zaorimo ta ginljivi prizor spoštljivo gledajoči nediplomirani beletristi in žurnalisti „Pereat bravec!" •
A. K.
niji.   Bankerot je neizogiben, a Čim prej
pride do bankerota. toliko bolje za ta zdravi, simpatični narod, ki sedaj gineva v jarmu Obrenovićev, za ta srbski narod, ki je poklican igrati veliko politično vlogo na Bil kanu. pa mora sedaj krvaveti, da se v/drži dinastija, ki se je izneverila njemu, njegovim idealom in stremljenjem
\' I Jul»IJtt"l* 8. julija
Tirolski nacionalci proti knezoškofu v Briksnu.
„Slovenski Narod" je že poročal, da je briksenski knezoškof proklel protikleri-kalni humoristični list „Scherer". Na to so odgovorili tirolski nacionalci in liberalci na dva načina. Po bakljadi 801etnemu pesniku Adolfu Pichlerju se je zbralo več tisoč bakljačev in pevcev ob Čudni grmadi, na kateri je ob gromkem prepevanju pesmi „Wacht am lihein" gorelo knezoškof ovo pastirsko pismo. Poleg tega pa so pisali knezoškofu obširno pismo, v katerem je tudi tO mesto: V državi, v kateri je svoboda vere in vesti zajamčena, si ne damo od nikogar, pa tudi od nobenega cerkvenega kneza, jemati pravice, da izražamo svoje prepričanje in svojo zve stobo rodnemu ljudstvu odkrito in brez zadržka. Od tega nas tudi ne bo vstrašil Vaše Ekscelence ton, katerega bi, ako bi se ga posluževali mi, državno pravdništvo preganjalo kot očitno hujskanje! Socialnodemokratične demonstracije. Prestol „lepega Karola-* na Dunaju se je začel nevrjetno naglo majati. Navdušenost zanj je začela umirati, ko se je pokazalo, da je junak le v besedi, da zna pač druge napadati, a sam ne prenese nika-koršne kritike, da je njegovo pravicoljubje gol humbug, da je zagrizen klerikalec in nacionalec v jedni koži, ter da je glavno njegovo sredstvo brutalni terorizem. Dr. Luegerjeva neronaka gonja proti dunajskemu učiteljstvu in delavstvu je odprla tudi zadnjemu zaalepljencu oči. Od takrat ugaša njego,a zvezda z jadrno naglico. Vsa duhovitost se je izkadila iz Karolove glave in danes se z njegovih ustnic ne cedi več med kakor staremu Nestorju, nego prostaške psovke, na pr. „Buben", „Diebsgesindel" itd. S takimi psovkami obsipa v poslednjih Časih zlasti najmlajšo, a klerikalizmu na Dunaju najnevarnejšo stranko socialnih demokratov, ki so že od nekdaj najhujši nasprotniki Luegerjevega paševanja. Zlasti v zadnjih tednih so začeli socialni demokratje na Dunaju zistematično pobijati vsak Lu-egerjev naskok na svobodo. Dr. Lueger je v strahu za premoč krščanskega socializma predložil s svojimi mameluki dež. zboru volilno reformo, ki bi izročila deželo na milost in nemilost klerikalizmu. Klerikalci, ki imajo še večino, so seveda to „belgijsko" reformo sprejeli. Na to pa so socialni demokratje odgovorili z nebrojeni volilnih sho dov in s pouličnimi izprehodi. Ti izprehodi so bili vedno mirni in vseskozi dostojni, dasi se jih je udeleževalo vselej nad 10.000 delavcev in delavk v delavskih oblekah. V Četrtek zvečer se je zbrala zopet cela vojska delavcev na Korošici in na opernem ringu, da demonstruje proti krivičnemu volilnemu redu. Tudi to pot so se vedli delavci docela mirno in dostojno, k večjemu so se čuli včasih posamezni klici: „Fej, Lueger!" Že to pa je bilo policiji preveč. Aretovala je premnogo delavcev. Cele kolone policajev na konjih so se zaganjale med občinstvo ter nečuveno brutalizirale delavce. Ko so voditelji delavcev protestirali proti takemu postopanju, češ, da so med delavci vendar tudi očetje in matere, so bili aretirani. Ko je bil še dr. Prix župan, so smeli kričati krščanski socialisti kar so hoteli, za „lepega Karola" pa se zaletavajo med narod cele vrste policajev in konj! To je krščanska ljubezen in pravičnost !
Vznemirljive vesti iz Bulgarije se — tako  se  oiiciozno poroča — gole laži.  Knez Ferdinand je odpotoval s svojo materjo v  Euxinograd, toda  iz kakšnega vzroka,   oficiozni  listi  ne povedo. Knez Ferdinand je baje v poslednjem času v deželi malo priljubljen, in mogoče je, da se je izognil kakim demonstracijam. Zadnje parlamentarne volitve so se vršile v znamenju   bajonetov,  zato je med narodom fie vedno mnogo nabrane elektrike. Armenci na — Kreto? Okoli 60.000 armenskih beguncev v južnih ruskih okrajev med Uralom in Kav
kazom je postalo tekom let Rusom nadležnih. Armenci so dobri trgovci in vojaki, toda za poljedelstvo nimajo smisla. Radi tega so med njimi in med Rusi vedni konflikti. Ruska vlada je sporočila porti, naj sprejme begunce zopet v njihova stara bivališča, toda porta je odgovorila, da so izgubili begunci vso pravico do svoje bivše domovine ter da je razburjenje med mosle mini It vedno toliko, da bi mogli nastati novi nemiri. Armenci so torej mej dvema stoloma. Rusija jih noče več in porta tudi ne. Sedaj pa je nas veto val sultan carju, naj pošlje Armence na Kreto, katero je itak zapustilo skoraj prav toliko Turkov, ki so odšli v Malo Azijo. Zatrjuje se, da bode car sprejel sultanov nasvet ter imenoval princa Jurija knezom Armencev. Knez Jurij pride te dni itak v Peterburg h krstu tretje carjeve hčerke in takrat se pokaže koliko je resnice na tej čudni vesti.
Nemiri v Španiji.
Tudi predvčerajšnim so se v Barceloni ponovili nemiri. Trop mladih ljudij je oraetaval s kamenji trgovi.\« in je moralo posredovati orožništvo. Izgredniki so nanje streljali ter ranili troje orožnikov. Seveda so streljali tudi orožniki ter ranili več demonstrantov. Tudi je bilo zopet več ljudij zaprtih. Ker so začele pokati tudi že petarde, se proglasi bržčas obsedno stanje. Ministrski predsednik Silvela pa je imenoval v ministrskem svelu izgrede neznatne' No, v madridskih krogih je znano, da se udeležujejo izgredov tudi Karlisti. Notranji minister Dato je že namignil, da bo parlament zaključen in razpuščen ter da postane vlada absolutistična, ako izgredi ne ponehajo. Iz Londona poročajo, da so iskali ondi Karlisti 15 milijonov posojila, a ga niso dobili. Sploh simpatizira angleška vlada s kraljico Kristino ter stori vse, da se načrti don Karlosa izjalovijo. Vsi dogodki zadnjih let kažejo, da je Španija dozorela za republiko. Španijo mora sedanja klerikalna vlada docela upropastiti, na rob prepada so jo spravili že davno.
Dopisi
Iz Vipave, 7. julija. (Klerikalci, ali vam niso do volj jedne Vrabce?) — Pri zadnjih dopolnilnih deželnih volitvah šla je — kakor drugod — v občini Vrabce trda za klerikalce, kajti pričakovati so mogli le sramoten poraz. Vsled tega so bili pristno katoliški možje kar z besneli ter organizovali celo vojsko zoper narodno-napredno stranko, pri čemer je bil Ivan Žgur iz Podrage ponoči na samotni gmajni s svojima tovarišema napaden in zelo težko telesno poškodovan. Vse kleri-kalstvo upilo je: „Prav mu je!* in »Slovence va frivolna pisava, s katero je napad vidno in zadovoljno odobraval, nam je še v spominu.
Ni pa morda več klerikalcem v spominu, da so bili ti vrli možje z dotično žensko vred, ki je bilasokriva, na večmesečno ječo in na plačilo jako visoke svote za bolečine, odškodnine in stroške obsojeni kljubu temu, da so šli klerikalni advokati z ognjem zanje v boj. Ta vzgled še ni ukrotil divje strasti naših klerikalcev. — Bližajo se občinske volitve v naši občini. Klerikalci pripravljajo se na volilen boj z vso živahnostjo, četudi brez upa zmage. Toda še predno je volilni imenik razgrnjen, tekla je že kri. Dno 8. t. m. je bil naš občinski sluga po pravdnem poslu v vasi Gradišče. Zašel je bil tudi v krčmo Janeza Petriča, kjer se je razplel razgovor o bodočih volitvah. Ugovori sluge Tomažiča razvneli so klerikalno kri tako hudo, da ga je krčmar Anton Andlovec iz Vipave z neko dilo s tako silo po glavi udaril, da se je brez zavest en na tla zgrudil ter si pri padcu lovo nogo pri členu zlomil. Slugo Tomažiča so po noči domov prepeljali. Po izreku g. dra. LučiČa je ta poškodba težka.
Gospod dekan, tu imate novo iz pre-krepkega življenja zajeto snov za nedeljsko pridigo, v katerej Vam ne bo treba tožiti, da je duhovnikom na Vipavskem v današnjih dneh slabo godi, dokler imate tako korajžne ljudi okoli sebe; izognete se lahko tudi v cerkvi mej vadim govorom izrečenemu inejvskliku: „po trebuhu se ne da soditi", kar je obudilo občo veselost in smeh. V ostalem vam pa vsem skupaj čestitamo 1
Dnevne vesti
V Ljubljani. 8. julija.
— Osebne vesti. Asistent državnih železnic, g. Franjo Lape ine v Kranji je imenovan adjunktom.
— Odstavljene svetnike. V ljubljanski škofiji praznovali smo včeraj praznik slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Toda z nami vred tega dneva letos niso več praznovali vsi drugi katoliški narodi, da, celo vsi Slovenci ga niso praznovali, kajti rimske vzoritosti so velika slovanska blagovestnika degradirali za svetnika nižje vrste. Papež Leon XIII. je bil v svoji slavni okrožnici »Grande munus" pač priznal neizmerne zasluge slovanskih apostolov za človeštvo, za katoliško cerkev in za kulturo, on je pač določil, da naj se ta svetnika po vsem širnem svetu častita na dan 5. julija, ali kaže se, da papež obrača, njegovi kardinali pa da obrnejo.'Od 1. 1881. je bil dan 5. julija posvečen sv. Cirilu in Metodu za ves katoliški svet, letos pa je „zbor za cerkvene obrede", v katerem imajo Lahi odločilno besedo, kakor sploh v katoliški cerkvi, odredil, da 5. julij ne bodi več praznik sv. Cirila in Metoda. Postavili so na ta dan praznik necega laškega frančiškana, sv. Antona Marije Za-harije, kateri je celo v duhovniških krogih popolnoma neznan, praznik sv. Cirila in Metoda pa določaj o odslej posamezni škofje kakor se jim zljubi. Sv. Ciril in Metod sta zdaj svetnika, ki se častita kadar ravno ni druzega posebnega svetca, kadar imajo v kaki Škofiji ravno kak prost dan Laškim kardinalom pač ni bilo všeč, da so katoliški Slovani vsako leto na tako slovesen način praznovali dan slovanskih blagovestnikov. Morda so se tudi bali, da bi Slovani naposled začeli primerjati sedanje razmere v cerkvi z nekdanjimi, da bi se začeli ogrevati za slovansko bogoslužje, kar bi jih osvobodilo laške komande v katoliški cerkvi, in zato so slovanska blagoveatnika kratkomalo odstavili. In nafti gostobesedni škofje, ki sicer tako radi bobnajo ob svoje narodno mišljenje, so Šli še dalje. Storili so kar je v njih močeh, da niti mali slovenski narod ne časti slovanskih blagovestnikov jeden in isti dan. Ne vemo, ali mislijo, da bi bilo preveč časti za sv. Cirila in Metoda, ako bi ju ves slovenski narod na isti dan častil, ali pa se jim zdi potrebno, da se ohladi slovenska navdušenost za ta dva blagovestnika. Na to drugo eventuvalnost kažejo razne okolnosti, mej njimi ta, daje iz klerikalnih listov izginil poziv: »Slovenci, spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda", in da je na njegovo mesto stopil poziv za — p Našo stražo!" Pa bodi kakorkoli. Žalostno, a jako značilno dejstvo je, da se je na pr. za ljubljansko škofijo določil praznik sv. Cirila in Metoda na dan 7. julija, za tržaško pa na dan 14. septembra, za goriško pa celo dan 23. oktobra! To postopanje cerkvenih krogov bo marsikaterega Slovenca hudo zabolelo; zabolelo je tudi nas, toda presenetilo nas ni prav nič. Latiniza-torji ostanejo vedno kar so bili, naj nosijo kakršnokoli krinko. Letos so nas zapeljali in so preprečili, da ni ves slovenski narod jeden in isti dan častil sv. Cirila in Me toda, v prihodnje pa nas ne bodo več speljali na led, v prihodnje bomo poskusili doseči, da se bode po vsem Slovenskem praznoval dan 5. julija kot praznik slovanskih blagovestnikov, naj že določijo naši škofje ta praznik na katerikoli drugi dan hočejo.
— Pons asinorum. „Sloverieć" je v soboto priobčil članek, v katerem je ves svoj nosnažni žolč izlil na učiteljstvo, ki neče plesati tako, kakor mu gođejo bornirani klerikalci. Spekel ga je odgovor mej jako uglednimi učitelji, da nobeden izmed njih ne kompetira v Šmartno, da se tako omogoči zopetno imenovanje g. Roj ine za isto mesto, s katerega ga je pregnala duhovniška nestrpnost. „Slovenec" je sikal kakor gad, če mu stopiš za vrat. Oblatil je po stari svoji navadi celo vrsto mož, posebno g. Rojino in načelnika Smartenskega krajnega šolskega sveta in v svoji spe-cialiteti v zasramovanju in v častikraji dosegel nov znaten rekord. Na jedni strani grozi učiteljstvu s preganjanji, ki se uprizore proti njemu, ako ne pade na kolena pred klerikalizmom, na drugI strani pa ga vabi s sladkimi
5F Dalje v prilogi. «j
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 1S4f dn6 8. julija 1899.
besedami v svoj tabor. Zgradil je učiteljstvu pravi pons a sinonim, ali izvabil ne bo čezenj nobenega značajnega učitelja Hvala Bogu, mej kranjskimi učitelji so Jakliči jako redko sejani UČiteljstvo ve dobro, kaj preti ljudski omiki, šolstvu in učiteljstvu, ako se poda v klerikalni objem, in zato to prazna vsa upanja klerikalcev, da ga ujamejo v svoje zanjke, kakor so prazne vse grožnje, ker tudi pri nas klerikalna drevesa ne zrastejo do neba, ampak se že zdaj kar vidno suše.
— Čedalje lepše!  Razna znamenja kažejo, da se bodo za kranjsko učiteljstvo kmalu še državni osnovni zakoni razveljavili, kar bi gotovo naredilo veliko veselja našim klerikalcem Zdaj se učiteljstvu omejuje že svobodno gibanje, to spričuje naslednji slučaj:   Učiteljica v G. je večkrat posetila svojo prijateljico učiteljico v S Ne cega dne dobi od šolske oblasti ukor in prepovedalo se ji je nadalnje obiskavanje svoje prijateljice in ^zapuščanje službenega kraja". Kaj učitelj že ne sme iz svoje vasi, tudi če valed obiskov čisto nič ne zanemarja svojih dolžnosti? Morda računa kdo, da mu bo potem tako dolgčas, da bo hodil prostovoljno in za svojo zabavo v farov ž škornje snažit!
— Kaj je z Mayrjevo barako ? Kakor vselej, kadar se razkrije kaka umazana afera iz klerikalnega tabora, tako tudi sedaj .Slovenec" ni nič črhnil na naše vprašanje, kaj se je zgodilo z Mavrjevo barako, podarjeno vjavendobrodelen namen. Pač pa nam je danes v to zadevo jako močno zapleteni katehet g. Smrekar poslal naslednje, jako klasično pojasnilo: »Slovenski Narod" v Ljubljani. Odgovor na prašanje: Kaj je z J. C. Maverjevo barako ? po kateri praša „Slovenski Narod" dne 6. julija 1899. št 152, je imel tisti drugi, kateri ima prvi pravico po njej prašati, že v rokah, predenj je bilo brati v „Sloven-skem Narodu". Ta odgovor je jako pitičen, tako orakelski, in kaže pisateljevo veliko bistroumnost ter spretnost v izogibanju določnemu odgovoru, ali vzlic temu nas ni zadovoljil. Nadlegovati moramo klerikalne gospode vnovič, in da nam ne pridejo zopet s tako globokoumnim odgovorom, jih vprašamo naslednje: 1. Ali je res, da so barako, katero je g. J. C Mayr podaril za napravo zavetišča za zanemarjene otroke, prodali V
2. Ali je res, da so jo prodali Sim. Treotu ?
3. Ali je res, da so jeden del kupnine, menda oOO gld. — dali društvu za napravo rečenega zavetišča, ostanek, menda 750 gld. pa da so si med seboj razdelili? Ta obdolžitev se raznaša že več dni po Ljubljani, o njej se govori javno in ker ima javnost pravico vedeti, kaj se je zgodilo a veledušnim darom gosp. J. C. alavrja, prosimo določnega odgovora. Mi gospoda kateheta Smrekarja ničesar ne dolžimo in mu ničesar ne očitamo, mislimo pa, da je njegova dolžnost stvar čim prej vsestranski in temeljito pojasniti.
— „Bravec" ali „bralec" itd ? Včeraj, dne 7. julija, sem prejel izjavo celjske gimnazije, ki je glede ^ 11 Levčega „Pravopisa" (čoln) soglasna z drugimi izjavami, a glede § 410. priporoča .srednjo pot4 — to mi je uganka — ; ker gospoda prof. Suhač in Fon želita, da se nju izjava ne obelodani v političnem listu, zato je ne morem objaviti. — Gospodjo, ki so za posamezne slovenske dežele poročevalci o „Pravopisu", se bodo zdaj v svoji sodbi lahko opirali na — malodane izključno — soglasnost svojih tovarišev (občinstvo je bilo, sodeč po svojem čuvstvu, vedno zoper „bravca" itd.) ; če je res gosp. prof. Pleteršnik ljubljanski referent, potem je iudex in propria causa, in visoka vlada bo imela voliti med ono soglas nos tj o in pa skoro osamljeno sodbo enega referenta. — Ilešič
— Kardinal Missia. „Piccolo" beleži po Gorici razširjeno govorico, da se hoče dunajski nadškof kardinal Gruscha z ozirom na svoje zdravje umakniti z Dunaja in da pride na njegovo mesto Missia.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima občni zbor jutri, v nedeljo 9. julija, ob 9. uri dopoldan v vrtnem sa Ionu hotela pri Maliču. Volil se bode odbor in določil prispevek za leto 1899. P. n. členom že dostavljena vabila veljajo kot legi timaoije in se oddajo pri vhodu.
— Jutrišnja dirka se konča, ker se prične točno ob 6. uri, že okolu polu 7 ure Tako bo omogočeno onim, ki gredo na
Notranjsko, odpeljati se z vlakom ob 1 ^8 uri proti št. Petru; Dolenjci odpeljejo se lahko ob 7. uri in 6 min. iz Dol kolodvor ; Kam-ničani pa ob 6. uri 50 min. zvečer oz iroma ob 10. uri 25. min. po noči. Dirka se vrši pri vsakem vremenu.
— Klub slov. bioiklistov Kamnik je javil, da napravi jutri izlet v Ljubljano, ter da se korporativno udeleži dirke. Odbor slov. biciklistov „Ljubljana", obrača se do vseh klubovih členov s prošnjo, da poletijo, oni, katerim čas dopušča, jutri ob 2. uri popoludne nasproti Karaničanora, če ne dlje, vsaj do „Alešau. Zbirališče ob lft2 uri v klubovi dvorani. Kamni Čani pridejo približno ob 2. ali 1 a3 uri čez Domžale.
— Umrl je vsem obiskovalcem Rožnika dobro znani vrli narodni sin gosp. Peršina, prijazni Matiček v starosti 29 let. Pogreb bo danes ob 5. uri popoldne.
— Češki visokošolci na Slovensk em Bratsko zvezo med Češkimi in slovenskimi visokošolci, ki se je sklenila opetovano in posebno pri zadnjem mnogobrojnem posetu slovenskih visokošolcev pri vseslovanskem dijaškem shodu v Pragi, hočejo še bolj utrditi češki dijaki s tem, da so sklenili izleteti iz kraljevine češke na slovensko ozemlje. Vso akcijo, da se češki visokošolci kar najlepše sprejmejo v stolici Slovenije, je prevzelo akad. ferialno društvo „Sava".
Odbor „Save".
— Pritožbe o ljubljanski pošti. V Edinosti"   čitamo,  da  ljubljanska pošta
nekemu gospodu ne dostavlja več naročenega časnika, ker ni hotel plačati izključno nemške pobotnice o dostavnini, nam pa se piše, da se na glavni pošti prodajajo sa-moneraške zalepke. Tako postopanje nikakor ni dopustno. Pošta mora imeti dvojezične tiskovine in jih rnora rabiti.
— Šolska izvestja. Letno poročilo ljubljanske višje gimnazije prinaša na prvem mestu razpravo „Neue Theorie der Mondbe\vegung" iz peresa prof. M. VoduŠka, potem pa slede običajne šolske vesti. V rainolern šolskem letu je poleg ravnatelja Senekoviča poučevalo 20 učnih močij. Dijakov je bilo koncem šolskega leta 619. mej njimi 515 Slovencev, 101 Nemec, 2 Italijana in 1 Hrvat. Iz Ljubljane je bilo 153 učencev, iz druzih krajev na Kranjskem 383. s Primorskega 15, s Štajerskega 48, iz druzih kronovin 13, z Ogrskega 5 in iz inozemstva 2. Klasifikacija izkazuje, da je bilo odličnjakov 79, prvi red je dobilo 422 dijakov, ponavljalno skušnjo mora delati 57 dijakov, 8 dijakom je radi bolezni dovoljena naknadna skušnja, 53 dijakov pa je dobilo drugi oziroma tretji red. Šolnine so plačali dijaki 6700 gld, uživali pa so 97 ustanov v skupnem znesku 8883 gld. 08Vi kr- — Šolsko leto 1899 900 se začne 18. septembra. Sprejemne skušnje se bodo vršile v dveh obrokih, dne 15. julija in dne 16. septembra.
— Talijo za rešitev življenja v znesku 25 gld. 25 kr. je deželna vlada priznala Francu Žaklju iz Stare vasi, ki je 15. aprila t. 1. rešil 61etnega Jakoba Demšarja iz vode.
— Velika veselica šišenske čitalnice. Opozarja se, da je red keglanja na dobitke v korist zgradbi „Vodnikovega doraau pri „Pogačniku* v Spodnji Šiški spremenjen v toliko, da veljajo trije lučaji 10 kr.
— Oasilno društvo na Škofljici. Bla-goslovljenje gasilnega doma in orodja se bode vršilo v nedeljo, dne 16. julija t. I. Sprejem došlih gostov bo ob 1 „2. in 2. uri popoldan na kolodvoru, blagoslovljenjo ob 3. uri popoldan, potem pa bo veselica v prostorih g. Vinko Ogorelca, z deklamacijo, govorom, petjem, godbo in šaljivo loterijo. Vstopnina k veselici je za člene gasilnega društva prosta, za druge 10 kr.
— Žalostna usoda. Pred nekaj dnevi je bil iz dunajskega deželnosodnega zapora izpuščen mož, ki je moral prebiti celih 25 mesecev v ječi, predno se jo izkazala njegova nedolžnost. Usoda tega moža je tako žalostna, da mora vsacega pretresti. Fran Po lt ni k, rodom iz Grebinja pri Volikovcu, se je pred nekaj leti naselil v Barceloni, kjer je kupčeval z vini. Ko bi bil mož vedel, da je Španska popolnoma klerikalna država, in da v klerikalnih državah ne poznajo ne pravice ne pravičnosti, bi bil gotovo raje na Koroškem ulice pometal, kakor da je šel v Barcelono. D ne 11. maja 1. 1897. je bil Poltnik na podlagi neke brezimne obdolžitve aretovan. Vrgli so ga v
dva štirijaška metra dolgo, popolnoma temno luknjo, kjer ni  bilo  niti stola, da bi bil nanj sedel, niti  slamice da bi bil nanjo legel. Moral je na golem kamnu ležati. Ne da bi bil zaslišan, ne da bi se mu bilo povedalo, zakaj je sploh aretovan, pustili so ga v tem grobu 72 dni. Tedaj je obolel stari jetniški zdravnik in na njegovo mesto je prišel drugi.   Ta je našel Poltnika bol nega na smrt na kamenitih tleh ležati in je preskrbel, da je bil prepeljan v bolnico. Zdrav in krepak je prišel v ječo, preselil pa se je v bolnico na pol mrtev.   Po preteku   petnajstih   mesecev   se je končno španskemu sodniku zdelo primerno, povedati Poltniku, da ga izroči — avstrijskemu sodišču na Dunaju.   Dne 9. avgusta lanskega leta so Poltnika pripeljali na Dunaj, in tu je siromak  šele izvedel, zakaj se že 15 mesecev  nahaja  v zaporu.   Neki Jo se* Galcana v Barceloni  ga je denunciral, da je načelnik tiste   sleparske družbe, ki razpošilja  po  vsem  svetu  pisma,   v katerih naznanja, da ve za zakopan zaklad, in da ga hoče prejemniku pisma prodati. Poltnik je pojasnil,  da je  ta Galcana  bil njegov tekmec pri   nekem dekletu v Barceloni in da ga je iz ljubosumnosti  denunciral, on, Poltnik, pa da ni v nobeni zvezi s tistimi sleparji. Preiskava, ki je na Dunaju trajala nad jedno leto,  je dognala, da je Poltnik govoril golo in čisto resnico,  da je bila ovadba popolnoma neutemeljena, in da je bil Poltnik celih 25 mesecev po nedolžnem zaprt.   Dne 15. junija je dunajsko sodišče ustavilo  preiskavo in izpustila Poltnika iz zapora.   Revežu, kateremu je brez vestnost klerikalne   španske   justice  uničila eksistenco, ki je v ječi prišel ob svoje zdravje, ki je toliko po nedolžnem pretrpel, dali so — 20 gld. beri:   dvajset goldinarjev podpore in ga pahnili na cesto!
— Strela, ju je ubila. V četrtek zve čer šla sta v Gorici ondotna semeniščnika, oba prvoletnika, Vodopivec iz Grgara in Plesničar iz Gorice na sprehod proti frančiškanskemu samostanu na Kostanjevici. Mej tem je nastal vihar in strela je zadela oba semeniščnika. Plesničar je ob ležal mrtev na mestu, Vodopivca pa so brezzavestnega prenesli v semenišče.
— Kastavski občinski zastop je v
zadnji seji protestiral jako energično proti razdelitvi kastavske občine, za katero se poganjajo Lahi, da bi jo oslabili in osiromašili. Proti delitvi so došli obč. zastopu protesti iz vseh Županij z 2000 podpisi, dočim so Lahi samo iz nekaterih občin mogli dobiti podpise za razdelitev in ni;,o ujeli vsega skupaj več kakor 200 podpisov na svojo dotično prošnjo In vzlic temu je vlada Lahom obljubila, da se sankcionira zakon o razdelitvi kastavske občine, tista vlada, ki moleduje okrog slovenskih in hrvatskih poslancev za njih podporo in ki bi brez te podpore izginila hipoma s površja !
— Zaradi goljufije je prijela včeraj mostna policija bivšega bogoslovca in sedanjega pisarja pri dr. Štoru — Franceta Gormovnika, kateri je s ponarejenimi podpisi dr. Štora preslepil urarja Ivana Sora-nica na sv. Petra cesti št. 18, Jaukota Klopčiča v Prornovih ulicah št. 2 in Josipa Černeta na Kongresnem trgu št. 4, da so mu na obroke prodali zlate ure in verižice. Germovnik je plačal prvi obrok in je potem dobljeno blago takoj zastavil ali pa prodal. Pri Somnicu je vzel na obroke zlato uro z verižico, vredno okolo 90 gld., pri Klopčiču dve zlati in eno srebrno verižico v vrednosti 100 gld. in pri Josipu Černetu pa zlato žepno uro vredno okoli 70 gld.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 25. junija do 1. julija kaže, da je bilo novorojencev 20 (=29 70° oo), umrlih 30 (= 4455 • 00), mej njimi so umrli: za ošpicami 5, za škarla-tico 2, za jetiko 5, 2a vnetjem sopilnih organov 2, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 15. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=20°/o), iz zavodov 8 (=266°/0). Za in-fekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 9, za škarlatico 4, za vratico 1 oseba.
— Razpisane ustanove. Za leto 1899 razpisane so od umrlega barona Wurzbacha napravljene „cesarice Elizabete" ustanove za invalide, in sicer: a) tri ustanove po 60 gld. za Ljubljančane; b) tri ustanove
po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz Jarš ali Homca, in c> tri ustanove po 3u gld. za rojake iz Ventarjevca v občini šmar-tinski pri Litiji. Te ustanove o 1 laja gosp. baron Alfonz \Vurzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kara nizane, Jar-šane in Homčane po nasvetu županstva v Kamniku in ustanove za Ventar|<-!včane po nasvetu županstva šmartinske občine Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražrnojstra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli pre-živiti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se zaradi bolehavosti in starosti ne morejo sami pre-živiti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrjenimi spričevali neoraadeže-vanost prosilcev. Dotične prošnje vlože naj prosilci iz Ljubljane pri ljubljanskem mestnem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do 3 0. julija 18 99. _
* 50letnica Pet6fyjeve smrti. Madjar-skega pesnika PetOfvja — čegar praledi so bili Srbi imenom Petrovič! — hočejo Madjari ob priliki petdesetletnica njegove smrti posebno počastiti. Petofv je zložil znano ustaško pesem „Talpra Magvar" (Na noge. Madjari) socialistično himno nAk;iv zatok fel a kiraljakat" (Obesite kralje!). L. 1848. je bil sam velik puntar. No naučni minister Vlassics je v parlamentu n;i interpelacijo posl. Ratkaija izjavil, da „oni, ki se klanja duhu velikega pesnika, sam sebe dviga". Vlada bo prisostvovala slavnosti. Prisoten bo tudi zastopnik parlamenta.
* Prostovoljno zadavljen. Kmet St JetzO v Szerdahelyju je bolehal več* let na težki pljučni bolezni. Žena njegova pa je imela ljubimca, delavca Szakacsa, s kate-terini bi se bila rada omožila, toda mož ni hotel umreti. Pregovorila je torej ljubimca, naj moža zadavi. Ljubimec je bil pripravljen, da to stori le pod tem pogojem, ako je mož zadovoljen, da ga zadavi In res, mož je bil pripravljen z veseljem umreti ter je dal ljubimcu svoje žene sam robec, s katerim ga je Szakacs zadavil. No, sodišče pa s tem ni bilo zadovoljno. Morilec je bil obsojen na 15 let ječe, žena pa na 6 let.
* Nemški cesar — pesnik. Londonski listi poročajo, da je nemški cesar Viljem sestavil tekst za oratorij, kateri izide še tekom tega meseoa v Berohnu. Ime skladateljevo še ni znano.
* Zašito srce. Kakor javljajo listi, je prišel nedavno na italijansko kliniko 231eten mož, katerega je pred dvema mesecema zabodel nekdo dvakrat v srce Dasi je ranjenec izgubil veliko krvi, je vendar skusil dr. Pamoni s pomočjo operacije ozdraviti ga, kar se mu je povsem posrečilo. Pre-rezal mu je meso mej tretjim in petim rebrom, da je mogel do srca, kateremu je zašil po 1 centimeter dolgi rani. Bolnik je v 49 dneh popolnoma ozdravel.
* Grozna nesreča pri premogokopu. Kakor javljajo iz Odese, je vsled neprevidnosti nekega delavca eksplodiral v premogokopu Krivi rog zaboj z dinamitom tor ubil 44 delavcev, 20 pa jih težko ranil.
4 Svatje v vozu za pohištvo. V belg. vasi K-ochelberg so se pripeljali nedavno k poroki v vozu za preseljevanje pohištva ženin, nevesta, roditelji in 00 svatov. Ko je bilo vse dovršeno, so se v istem vozu odpeljali zopet domov.
* 12 otrok utonilo. Minolo soboto je napravilo v BullheUjU na Angleškem več otrok izlet po jezeru v čolnu, ki je bil določen le za 0 ljudij. Vsled neprevidnosti se je Čoln nagnil, otroci so planili na drugo stran in čoln se je prevrnil. Vseh 12 otrok je utonilo. Veslar je držal dlje časa dva otroka nad vodo, toda omagal je in izginil pod vodo. Vendar so njega ljudje rešili, dočim so bili otroci že vsi mrtvi.
* Orožen čin je izvel nedavno neki Kitajec na parniku „Pontianak". Počakal je, da so vsi potovale! zaspali, potem se je tiho plazil od enega do drugega, ter jih moril a svojim ostrim nožem. Tako je pet
Kitajcev umoril in 14 večinoma smrtno nevarno ranil, ko je začul kapitan klice ter prišel na pomoč. Ustrelil je s samokresom brez. vest nega morilca, kateri je hotel s petimi pomagači parnik oropati. Toda kapitan je opazil tudi pomagače, ki so čakali v čolnu, da bi Kitajec vse umoril, ter je preprečil njih nakana
* Živ človek zgorel. Iz Novske poročajo: 28 junija je ležal na paši Nikola Iv:movk\ 14 let star deček, s svojim prijateljem. IstOtoHkO starim Radom Ostoičem. Os tok je H Ivan. ivičevim hrbtom prižgal cigare*o. vstal ter Šel gledat za živino. Nakrat pa je Ivanovi«.1 čutil, da ga nekaj peče. Na hrbtu se mu je vnela srajca in Ivanovi.1 je bežal kolikor najhitrejše je mogel. Čim bolj pa je bežal, tembolj je gorela srajca. Zgorela mu je na hrbtu, rokah in prsih ter ga je plamen obžgal tako, da je 30 junija umrl. Čudno je to, da je bežal goreči Ivanovi več čas ob potoku . . . Nesrečni Ostoić je pobegnil, ker se boji kazni
* 20 let z žensko poročena V Kigi je pred kratkim vdova vglednega meščana vložila prošnjo, da sme zopet nositi svoje dekliško ime, ker je bil njen pokojni soprog, s katerim je bila omožena 20 let. ženska. Na vprašanje zakaj ni tega prej prijavila, je vdova odgovorila, da se je sramovala to storiti.
* 48 dnij stradal. Duhovnik Hughes Berry cerkve Moravia v Utiki (država Ne\v-york) je bolehal mnogo let radi želodca. Neki [rijarelj mu je svetoval, naj zdravi svoj želodec z lakoto. In res, Berry ni jedel 48 dnij ničesar, nego je pil le vodo. Tudi se je mnogo sprehajal. Prve dni je mnogo trpel, potem pa mu je bilo vedno lažje. Berrv trdi, da je sedaj čisto zdrav,
* Bvcikle-rekord. Charles Murphv je prevozil miljo v 56 sekundah. Tik pred njim je vozil železniški stroj, ki je vlekel za seboj nekak voz z velikimi stenami med katerimi je dirkal Murphv. Stene so branile dirkača vetra. Murphv je vozil eno miljo za stavo. 1 a milje nato pa je vozil, da se je polagoma umiril in odpočil. Tako naglo ni vozil še nikdo.
* Trije vlaki so se zdrobili. Take nesreče se že ni zgodilo na železnici, kakor se je pripetila v soboto opolnoči na kolodvoru Winsford 'Angleško*.   Najprej je
-el lokalni tovorni vlak na premikaini tir ter se zadel ob koncem tira postavljene zapreke. Ves vlak se je zvrnil in padel na sosednji tir. V tistem hipu je pridrl ekspresni tovorni vlak na dotični z vagoni pokriti tir ter se tako zaletel med vagone. Seveda je vse razbil in bil razbit tndi sam. Par minut nato pa je priletel še osobni vlak ter zavozil med razvaline dveh vlakov. Seveda se je tudi razbil. 50 vozov je povsem razbitih, ranjenih pa le nekaj ljudij.
* Povodenj v Teksasu. Iz Ne\vyorka poročajo: Brzojavi iz Calverta v Teksasu javljajo, da je vsled povodnji v dolini Bra-zos utonilo v noči minolega torka 200, v sredo ponoči pa 100 ljudij. Na malem griču San Philippi se je zbralo 300 zamorcev s svojimi konji in govejo živino. Vse drugo je bilo pod vodo, Šele tri milje daleč se je začela suha zemlja.   Škoda je velikanska.
Književnost
— Mittheilungen des Musealvereines fur Krain Vsebina 3. in 4. sešitka je naslednja: 1. Die Berren v. Kreyg in K.irn-ten, Krain und im Dienste der gefiirsteten Grafen von Gdrz, von Prof. S. Rutar. 2. Be-richtigungen und Nachtrag zu dern Artikel „Der Adel von Krain". 3. Ueber die Familie der Freiherren v. Cirheimb- 4. Die Pest in Krain, nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives bearbeitet von Prof. Joh. Vrbovec. 5. Das Klima von Krain, von Prof. Ferdinand Seidl.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 8. julija. „\Viener Z t g." prijavlja danes odredbo trgovinskega ministrstva glede reformevolilnega reda za trgovinske in obrtne zbornice.
Dunaj 8. julija. Socialnodernokra-tični voditelji dr.Adler, Bretschnei-der in Reumann se nahajajo še vedno v zaporu pri deželnem sodišču, Socialni demokratje so sklicali za ponedeljek 15
shodov, na katerih hočejo demonstro-vati proti volilni reformi v smislu vladajoče krščansko-socialne klike.
Dunaj 8. julija. Odvetnik dr. Srb je hotel pri najvišjem sodišču pledirati v češkem jeziku, ker se je dotična zadeva v prvih instancah tudi v tem jeziku obravnavala, a sodni dvor mu je to zabranil, češ, da je pri najvišjem sodišču nemščina jedini razpravni jezik.
Zemun 8. julija. Aretovanja veljavnih op« »zicionalcev se nadaljujejo. D&nefi je bilo zopet aretovanih več pristašev radikalne stranke, pa tudi nekaj naprednjakov in pristašev Petra Karanj <^rLrj«n-k''a Milan ima očividno nainon, uničiti vse svoje politične nasprotnike. ShlOČi j'1 »meščanstvo" priredilo Milanu bakljado. Svetili so civilno oblečeni vojaki in MM/niki, a neodvisno meščanstvo Je demonstrativno izostalo.
Bruselj 8. julija. Kralj je imel včeraj daljše posvetovanje z ministri. Zahteval je, naj klerikalna stranka glede volilne reforme ugodi zahtevam liberalcev, da se pretrga alijanca mej liberalnim meščanstvom in socialnode-mokratienimi ter kršeanskosocialnirni delavci. V klerikalnem taboru je zavladala popolna zmedenost. Nekateri klerikalci očitajo vladi nje popustljivost in hočejo prestopiti v opozicijo.
Pariz 8. julija. Cesar Viljem je v Bergenu obiskal francosko vojno ladjo „Iphigenie" in je brzojavnim potom naznanil prezidentu Loubetu, da se čuti srečnega, da je prišel v dotiko s francoskimi pomorščaki. Brzojavkaje izredno laskavo pisana. Loubet je takisto jako ljubeznivo odgovoril Te brzojavke so v političnih krogih obudilo veliko sen-/'ncij... še večjo pa, vest. da je cesar Viljem francoske častnike povabil na svojo jahto „ Hohenzollera*.
Pariz 8, julija. Skoro vsi listi so mnenja, da bo parlament z ozirom na dogodek v Bergeuu zahteval pojasnil o razmerju mej Nemčijo in Francijo. „Figaro" naglasa, da že trideset let ni prišel noben nemški vladar v dotiko s francoskimi častniki. Nekateri listi javljajo celo, da se pripelje cesar Viljem v kratkem v St. Malo.
Narodno gospodarstvo.
Posojilnice in trg. sodišča.
Nekatere oblasti so začele zahtevati od naših posojilnic predlaganje raznovrstnih izkazov, knjig itd., katerih posojilnice nikakor niso dolžne dajati kateremukoli si bodi uradu.
Mej dmgim se nam zdi potrebno, da izvedo posojilnice, katere stojijo pod nadzorstvom „Zveze slovenskih posojilnic" v Celji, sledeče:
C. kr. okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu ukazalo je okrajni posojilnici v Mokronogu z odlokom z dne 16. maja 1899, opr. št. Firm 84;99/Gen 1.15,6, da predloži tjakaj izvirni imenik zadružnikov (t. j. zadružni register) in pa izvirni zapisnik o sklepih občnega zbora. Posojilnica v Mokronogu zarekla se je, prejemši ta ukaz k Zvezi slovenskih posojilnic v Celji, naj jo ona brani. Celjska Zveza napravila je proti zgoraj navedenemu odloku temeljit rekurz na c. kr. deželno višje sodišče v Gradcu, v katerem je dokazala, da zahteva novomeškega okrožnega sodišča v zakonu ni utemeljena. Rekurzu je bilo v popolni meri ustreženo, in je izdalo c. kr. deželno višje sodišče v Gradcu sledečo, za vse druge v tej Zvezi stoječe posojilnice načelno važno razsodbo:
„Firra. 170,Gen. I. 15 8. Sklep c. kr. okrožnega kot trgovinskega sodišča v Ru-dolfovem z dne 16. maja 1899, opr. 5t. Firm. 84 99 Gen. 1.15 6, se raz velj a v i:
Razlogi: V smislu § 3. izvr. ukaza z dne 14. maja 1873, št. 71 drž. zak, k zadružnemu zakonu z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak., imajo trgovinska sodišča v istini uradoma paziti na to, da se predpisi glede oglasbe spolnujejo.
Izkazi in poročila pa, katera se tičejo oglasbe za vpis v zadružni register in katera imajo zadruge trgovskemu sodišču do-poslati, so v § 3. št. 3, 9, 10, 16 zadr. zak. natanko označena.
Trgovsko sodišče sme tedaj terjati samo ta, v njegovo področje spadajoča naznanila in izkaze.
Register zadružnikov in knjiga, v katero se vpisujejo sklepi občnega zbora, mora v smislu § 14. odst. 2 in § 34. odst. 2 zadružnega zakona biti vsakemu ▼ pogled
razpoložen.
Da bi se pa leta register zadružnikov in zapisnika o sklepih moral v s vrh o vpogleda predložiti trgovinskemu sodišču, ni v postavi določeno.
Dasi se mora načelstvo zadruge kaznovati, ako se ne ravna po predpisih § 14. in § 34. zadr. zak., vendar se zaradi tega ne more zadrugam nalagati, da trgovinskemu sodišču predloži izkaze, kateri v postavi niso predpisani, in sicer v to svrho, da se sodišče prepriča, ali se predpisi postave spolnujejo ali ne.
Rekurzu je bilo tedaj ugoditi in izpo d -bijan odlok razveljaviti. Naj si torej naše posojilnice to važno razsodbo dobro zapomnijo, Če pridejo v enak položaj, da se bi terjale od njih stvari, katerih niso dolžne predlagati, naj se vedno obrnejo na svojo zaščitnico „Zvezo slovenskih posojilnic" v Celji,
Poslano.^
Vsem velecenjenim kranjskim državnim in deželnim poslancem.
Kam neki naj se obrnem v svoji brezmejni tugi. kakor na Vas, zastopniki naroda?
Dreyfus je že v Rennesu seveda v spremstvu orožnikov, jaz sem pa še vedno tukaj — brez orožnikov.
Vso krivico, ki se je in se še godi z menoj, še nekako lahko prestajam. Nikakor pa ne morem pretrpeti krivice, ki se godi z mojim sinom.
Ranjki J. Kalister blagega spomina se mora v grobu obrniti, Če ve kaj in kako se godi z njegovimi ustanovami. Hoteč osrečiti svoje rojake, zapustil jim je različne ustanove in fara Slavina se sme srečna imenovati, da se je v njej rodil mož, ki jej je testiral ogromno premoŽenje.
Preblagi pokojnik spomnil se je na vsacega hišnika in na vsacega berača posebej, spomnil se je zopet posebej na živinorejce in posebej na sadjerejce, a — spomnil se je tudi na učečo se šolsko mladino, na dijake, svoje rojake. Ustanovil je mnogo bogatih štipendij za svoje rojake. Zares, srečen se mora imenovati, kdor se je rodil v njegovi fari ali vsaj v njegovem sod-nijskem (postojinskem) okraju in mu nisem ravno jaz oče.
Teh ustanov je menda 13. Skoraj vsako leto je ena ali več teh razpisanih. Letos bile so že kar štiri oddane. Kdo ima besedo pri oddajanji teh ustanov, mi ni natančno znano, le toliko sem izvedel z Dunaja, da ima končno besedo visoka deželna vlada sama.
Na misel mi ne pride, vladi kaj očitati, toliko manj, ker mi je dne 16. decembra dotični gosp. referent dobrohotno svoj glas obljubil, pač pa imam očitati onemu, kateri vladi prosilce priporoča!
Je-li res mogoče prezreti iz samega sovraštva do očeta njegovega sina? Je-li sin kriv, ako se je bil njegov oče komu zameril ?
Moj sin je rojen v fari Slavina, tedaj v rojstveni fari blagega pokojnika J. Ka-listra in na gimnaziji je vedno med prvimi odličnjaki. Pa kaj vse to? Oče njegov je prišel v nemilost pri nekem gospodu — amen!
Zastonj se peha in prosi sin za ustanovo, že štirikrat je letos propadel s svojo prošnjo in propadel bo sigurno toliko časa, dokler sam Bog ne zlomi tilnika onemu, ki upliva na razdelitev teh ustanov.
Vem, da sem si s temi vrsticami nakopal še večje sovraštvo, sina svojega pa sem še bolj oddaljil od prej imenovanih štipendij, vsej^to vera, a vendar upam, da se bo našel mož - rešitelj, kateri bo pri^vi-soki^vladi poiskal zadnjo voljo ali'oporoko ranjcega J. Kalistra in izvedel bo nadalje, kdojje'bil pri 'zadnjih Štirih \ oddajah pro-težiran in kdo — preziran.
_ Kranjski Dreyfus.£
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo od govorno le toliko, kolikor določa zakon.
		
	Slovenol in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1	
		
Darila.
TJ redniRtvu natega lista so poslali: Za   družbo sv. Cirila ki Metoda: Gospa
Jo sipina Tolazzi v Dol. Logatcu 20 K, in sicer 10 K iz domačega nabiralnika in 10 K darilo pri prodaji iivine. — O. Fran Hr a lovec, c. kr. okr sodnik v p v Gradcu 23 K iz nabiralnika narodno blagorodne obitelji Zabredove v Gradcu. — g. Mima Kovač v Rakeka 20 K, dar vesele družbo rak. balincarjev. — G. Evgenija Vavken v Cerkljah 10 K, nabrane pri otvoritvi kegljišča. — G. K hi k a v Kamniku 4 K 40 vin., nabral v mali narodni, skrajno liberalni družbici v g. Trpin Cevi gostilni. — G. Doltika Špil ar v St. Petru na Krasu, nabrala 4 K. — G. J. Trat ar, učitelj v Dobovi 70 vin. — Skupaj 82 K 10 vin. Živeli vsi rodoljubni darovalci in darovalke, posobno So domoljubno nabiralko in vzgledna, slovenska rodbina !
Za Prešarnov spomenik: Gosp. Franji ŠeSek v Novemmestu 8 K, nabrano na sestanku odhajajočih abiturijentov. — G. Ludovik Kaplja v Dolenji vasi pri Zagorji ob Savi 5 K, kot v Ljubljani dobljeno stavo. — Skupaj 13 K. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Razširjeno domača zdravilo.  Vedno veCja
povpraševanja po ,,Moll-uv>*m francnakmii žz/anjii in Moli" dokazujejo uspešni upliv tega zdraviti zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znatm antirevmatično mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLli, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Direktno se ne pošilja manj kot 2 steklenici. 4 (69— «J i
Iz uradnega lista:
Izvršilna ali aksakutivna dražba:
Posestva vlož. Stev. 15, 66-02 in 134, kal obfi. Kostanjevica, 134, k. o. OStrc, in 187 k. o. Črneča vas, cenjena 10717 gld. 98 kr., dne 10. julija v Kostanjevici.
Posestvo vlož. Stev. 235, kat. opč TalCjivrh in vi. St. 326 k. n. Petrovas, cenjeno 020 gld., dno 12. julija v Črnomlju.
ŽemljiSče vlož Stev. 47, 510 in 650, kat obC. Zbure, cenjeno 2150 gld. in 19 gld. 30 kr.. dne 14. julija v Mokronogu.
Posestvo vlož. Stev. 8G, kat. obC. Poljanska
Eredmestje, cenjeno 10301 gld., dne 14. julija v jubljani.
Posestvo vlož. Btov. 170 in 173, kat. obč. Vrh, cenjeno 1275 gld.,  dne 14. julija v Radečah.
Posestvo vlož. Stev 9, kat. obč. Podlipa, cenjeno 2770 gld. 32, dne 15 julija na Vrhniki.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. julija: Marija Kreč, krojačeva hči. 17 dni, Marije Terezije cesta St. 9, prisad.
Dne 0. julija: Ana Iskra, delavka, 32 let, FlorjanBke ulice St. 48, pljučnica.
Tržne cene v Ljubljani
dne" 8. julija 1899.
		fl. kr.		ft kr.
PSenica . . .	. htl.	loj—	Špeh povojen kgr.	- 70
Rž......		8 —	Surovo maslo „	— 9oi
Ječmen . . .	rt	7 —	Jajce, jedno ....	- 2
		0 50	Mleko, liter ....	— s
		860	Govejo meso, kgr.	— 00
		9 -	Telečjo	— Ol
Koruza . . .	* rt	6 00	Svinjsko   „ „	— 75
Krompir . .		B —	KoStrun.  „ „	— 40
Lo^a.....		10 —		— 5f>
Grah.....		11 —	Golob........	— 20
Fižol.....		9 —	Sono ... 100 ko.	— 85
	■ kgr.	1 —	Slama . .   * „	--
		— 70	Drva, trda,   □ m,	6 40
Špeh friSon	• rt	— 64	Drva, mehka (j m,	4 5'
Meteorologično poročilo.
Vlilnft n.il morjem SOfl-a m. Sr.ilnjl .r.čtil tl*\ T380 ram.
Julij	Čas opazovanja	Stanje baro* mstra v mm.	8.» si	Vetrovi	Nebo	1!
7.	9. zvečer	7300	161	Br.Bzahod	jasno	|
8.	7. sjoiraj	737 0	138	al. jug	del. oblač.	
■	2. po pol	730 5	23-3 si. jjvzhod		oblačno	6
Srednja včerajšnja temperatura 17 7', nor male: 195°.
ZD-u.na.33lca. boiza
dne* 8. julija 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 100 gld. 60 kr.
Skupni državni dolg v srebra   . 100 „ 30 „
Avstrijska zlata renta   .... 119 , 40 n
Avstrijska kronska renta 4" „.  . 100 . 55 „
Ogerska zlata renta 4*/,.... 119 , 30 „
Ogerska kronska renta 4" „   .   . 96 a 60 .
Avstro-ogerske bančne delnice  . 911 „ - .
Kreditne delnice....... 881 „ 25 „
London vista....... 190 „ 62
NemBki drž. bankovci za 100mark 58 . 95'/. „
SO mark.......... 11 „ 78 ,
20 frankov......... 9 „ 55 „
Italijanski bankovci..... 44 n 65 „
C. kr. cekini........ 6 . 67 n
PkJaT Vse vrednostna papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulica 3. Srečke na mesečna obroke po 2, 3, 6—IO gld.
V vročem letnem času
se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša (36—1)
osvežujoča in namizna pijača.
posebno pripravna za moSanjo z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
JSŽ---Tilkalična kislina
Ta upliva oaveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospeSuje prebav ljenje.  Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Bpe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Krepak učenec
iz dobre hiše in z dobrimi spričevali, sprejme      v trgovino. (i237—2)
Kje? pove upravnifttvo „Slov. Nar.u.
Brockhaus
(17 zvezkov) (1266) skoraj nov, ae proda ceno.
Kje se izve v npravništvu tega lista
Lepa mesečna soba
odda se kakemu   ptujcu,   mudečemu se preko poletja v Ljubljani.   Vrt v uporabo. Dobi ae lahko tudi popolna hrana. (1264-1) Ve6 se izve v Florijanskih ulicah 31.
Sprejmem
0260—1)
Matthaeus Bežan
o. kr. notar v Marenbergu.
Prodajalka
izurjena v trgovini z mešanim blagom, veSča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi svoj sedanji prostor spremeniti.
Ponudbe do 15. t. m. na upravniStvo „Slov. Naroda1. (1229—3j
V službo sprejmem
popolnoma izurjenega
koncipijenta
oziroma
notarskega kandidata.
Anton Slamnerger
(1213—3) c. kr. notar v Kranji.
Za prihodnjo
šolsko sezijo
se odda uirhlovMiin Mohn. primerna
za ti ve MolnrlcK kateri dobista tudi lahko hrano.
Več se izve v Slomšekovih ulicah
Štev. 9. (1223—2)
■ »ali
blisu D. M, v Polji ao ls proate roke
W*W Proda. ~~*tm*-      (12B5—1) Zemljišče je veliko 1600 Q sežnjev. Poizve se v upravništvu „Slov. Nar/'.
Posredovalnica stanovanj in služeb i1
Gospodske ulice st. 6 ; l25D
išče nujno: Točaja, ki ume nekoliko tudi mesarijo, 12—15 gld. plače; natakarico na račun, izven Ljubljane; ved finih In navadnih kuharic; ved boljših in navadnih deklet na deželo; plačilno kasirko za kavarno; nosilca jedi za neko kopališče itd. itd. VoČ se izve istotam.
Stanovanje
Lepo stanovanje, obstoječe iz Štirih sob in vsemi pritiklinami ter porabo lepega vrta, nasproti v zidanju nahajajoče se so-dnijske palače, je pod ugodno najemščino s 1. novembrom« evcntuelno tudi s 1. avgustom letos oddati (1262—i) Jako prikladno za kakega g. advokata ali sodnljskega uradnika.
Natančneje pojasnilo pri g. Jenkotu, pek. mojstru, Marije Terezije cesta 5.
C. Karinger v Ljubljani
ima na prodaj
krogle za kegljanje
iz brezhibnega Lignum-sanctum lesa v vseh velikostih, kakor tudi
kroglje za balincanje in keglje
iz bukovega lesa (uoe-s)
za navadne in za ruske igralne partije, ▼se po najnižjih conah.
Učenec
iz dobre hiše, ki je dovršil   ljudsko šolo z dobrim vspehom, sprejme se v špecerijsko trgovino. (1242—2) Naslov v upravništvu „Slov. Naroda".
Priporofiava
(21-154)
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
ZCsvv6i6 Ss X-iU©g
» Ljubljani, * Prešernovih ulioah.
V SSlcofjiilol«:!
se daje
gostilna v najem.
Dobro obiskovana ..Finfarjeva gostilna" z vpeljano trgovino z vinom na debelo, z vso posodo in ledenica z zalogo piva, mc takoj odela v nu)rm.
Natančneje se izve pri Leo Lavrič-u
istotam. (i227-2>
Cn. kr. antrljifci gg£ držami žileznlc*.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Jani J* 1899. lete. Odhod ti Ljubljane ju£. kol. Proge. 4es Trbiž. Ob I"JL. ari ~> no. po uofli osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FraD2«n8feate. Ljubno ; ftez Selzthal v Aussf, Ifil, Solnoprad; čez Klein-Reiflinsf v Steyr, v Line, na Dunaj via Amistetteri. — Ob 7. ari f> m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pont.abel, Beljak, Celovec, Frau-eensfeste Ljubno, Dunaj; ftez Selzthal v Sol no grad, ftez Klein-Reifling v Line, Bndejevioe, Plzen. Marij.ne vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsku; čez AmBtetten na Dunaj.— Ob 11. uri 80 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Fontabel, Beljak, Celovec. Liubno, helzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čet Selztbal v Solnograti, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, InomoBt, Bregenc, Čarih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reiflino v 8teyr, Li&e, Budejevir.e, Plzcnj, Marijine vare, Beb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. ari L6 min. zvečer os/bni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in prazi.ik ob 0 uri 41 n inut popoludne v Podnart-Kropo — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki j Ob ti. uri f>4 m. zjutraj, ob l uri n m. popoludne, ob K, tiri fif> m. zvefter, Prihod v Izubijano j. k. Proga ls Trbiža. Ob Ji. uri 4H tn. zjutraj osobni vlak z Dunaia via Am-stetten, Solnugrada, Linca, Stcyra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franaensfeste. Ob 7. ari B0 min. zjutraj osobni vlak iz Lesec Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopolndne osobni vlak z Dunaja via Amitft. n, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Ijinca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-G-adeina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 va popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljnbna, Sclzthala, Beljaka, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri b' m. zvečer OBobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Liuca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob H. uri 4'2 min. zvefter iz Podrarta Krope. — Proga ls Novega mesta ln Ko-davja. Osobni vlaki: Ob H. uri lil m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod ls LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 n>. popoludne, ob 6, ari f»0 m. in ob 10 uri JJ.r> m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano d. k. Is aSaSSliMI Ob 6. uri >>b m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopolndne, ob 6. nri lO m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (12u6j
L. Luserj" obliž za turiste.
Priznano najboljšo srodstvo proti kurjim oče--som, žuljom itd. itd. =====
Olavna zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj-Meidling.
Luser-jev»^°
Dobiva so v vseh lekarnah. V Lju bij ani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Šavnik. (9-27)
Zahtevajte
Solicitatorja
aH
izvežbanega pisarja
za notarsko pisarno v Žužemberku sprejmem takoj ali v 14 dneh.
Prošnje a spričevali naj se mi pošiljajo v Ljubljano.
Dr. Andrej Kuhar
(1218—3) c. kr. notar.
Št. 23253.        II • '1247—U
Razpis.
S prstkom šolskega leta 1800/1000 podeliti je po občinskem svetu v hvaležen spomin na Nje Veličanstvo presvitlo cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 200 gld. onim deklicam, ki se žele v umetnih ženskih robnih delih ali v njih pomožnih strokah povspeti do višine sedanjega časa.
Pravico do te podpore, ki se pedeluje za vso učno dobo, imajo absolventke tukajšnje strokovne šole za urnetno vezenje in čipkarstvo, ki hočejo obiskovati dunajsko šolo za umetno vezenje, centralni kurs ali pa državno umetno obrtno šolo na Dunaji ali v Pragi; prednost pa imajo v Ljubljano pristojne prosilke.
Prošnje za podelitev te podpore vložiti je v magisfratnem vložnem zapisniku do konca t. m.
Mestni magistrat ljubljanski
2. julija 1899.
Župan: Iv. Hribar.
Čokolada
i
f198—24)
SUCHARD
J
Psvsod & na prodaj. ^
Cacao
i
Za poletje
priporoča
AVG. AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 9
poteg „Figovca"
steklenine, porcelana zrcal, šip itd.
posebno pa (608—44)
oprav m gostilne
v mest« in na deželi.
Vrčki, kozarci in steklenice «
I po zelo nizkih cenah. f
I. splošna avstrijska zaveza delovodij.
Okrajno druitvo Ljubljana in okolica.
Okrajno društvo delovodij za Ljubljano in okolico
priredi
povodom svojega enoletnega obstoja dne 9. julija 1899
v Halnerjevi pivarni
ustanovno slavnosi
v zvezi
s koncertom
srećkanjem in plesnim venćkom
8 sodelovanjem
godbe c. in kr. pešoolka pl. Mi Ida št, 17,
Začetek koncerta ob L zri popoludne.
Vstopnina za osebo 50 kr., rodbinske vstopnice za 3 osebe gld. 1 20
Vstopnice v predprodajl za osebo 40 kr., rodbinske vstopnice za tri osebe 1 gld dobivajo se v društvenih prostorih v Hafnerjevi pivarni, v glavni trafiki in pri gospodu KaliSu.
Za točno postrežbo ter elegantno olepšavo prostorov je dobro skrbljeno.
Vse prijatelje društva najuljudneje vabi
(1225-3) odbor. Slavnost se vrši o vsakem vremenu.
V Florijanskih ulicah  31, I. nadstr. se sprejmejo
dijaki
v dobro oskrbo.
Vrt v poljubno uporabo.
S .—1)
Trpki piči
Špecerijske stroke, ki je dobro kvalificiran.
Ponudbe pod „Pomoćnik" na uprav-
ništvo ,.Slov. Naroda". (1239—2)
tf*~ Q<3. ieta  1S6G. se " Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
k   jp izkutono na klinikah in od mnoirih praktičnih uiravuiknv, ue )« v AVHtro-Ut'iTHki,  nr^ci tuli v Ni'inćiji, lliiaiji, liulkatiakili državah. BvM itd. Jiroti ;■()///,,l»i luth-nitn   »lasti )ift>ti
vsake vrste spuščaj em
uporablja i iia.jliolii.im tiapehom. 1'iinck IliTjcn mila kot hitnfioniraa   arpdatva za odatranjanje
luškima mi uhivi m v hrudi, ra ci.rf.....      in ihisin-
fi'kac:iio pidti jp apluano priznan Waiyij/gwi l.ntiiiiiovii milo ima v m-hi Jlt iflstutl.or hm-iivim /.urnimi in ■><• ruzliki. ••• ! -:\ -nci ml v„-\. drugih mil, ki ae niiliujaio v trgovini. lJu ae pride rtlri'tirijtim It okom, zahtevaj izrecno Itfri/rrjfrt) kot rti iihhi milo. in pazi na zrave
atveno zn.tinko. Tri  uronlrttvfjivih   jmllnilt  liolirttili se na me»t mila z uapehon. upurahlia
ua kotrm
nntian jeii<i var-kotraiinve^ak
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot hlntjr kotrn tiara mitu /« odpravljanje
nesnage s polti,
614-8)
proti apuačaiem  na  polti   in   trlavi pri nitiiadkriljeno  koamrticno  milo   :.» in r*tlk<lix>i jo roho ■
ltrocih, kakor tudi kot intnji- iti kofniijr xn
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 16 odat   t.i/. riua in ki jo fino parfumovano.
Cera komadu vsake vrste z naTcdilom o upor&toi 35 kr.
Od dniRili Itrrf/i-i-Jrrih mriliritiako-ko«mrtiruih mil taalužijo, da na nje PO—bOO opozarjamo Itrtizor-milo za Hnci polt; Imrnksoro milo za prišire; kmltolnko milo th UKlajenj« polti pri pikah vale« koz in kot razkn/n .u i wi.il- . Urrijirjmi Htnrrkovo-if/loflo tnilo ta tlmiranr in tollrto, ltrryr~rtr*>n milo z« 11 it no otror/o <lol>o { "Si kv.)
Bergerjevo Petrosuifo-milo
proti mclpiici odraza, rinie.t um nosu, < pri».ii m nkleuiu koje ; milo rit jii-f/r v olimsti jakn učinkujoče ; tri'/ilmiiiiili-rno milo proti zakoznim črvom in neeiatoatlm obraza; t,t.,,milo cav potne no^e^in proti izpadanja laa.
Bergerjeva zobna pasta v tubah.
najholjae aredatvo za čiačetije zob, it. 1 za normalne zobe, it 2 «» kadilce. Cena 3n kr. (iledo vaeh ilrutrih Ilriitiiyri>ih mil ae najde vae potrebno v navodilu o uporabi /.tlitcvojte vedoo Hrrgrrjrra milit, ker je mno^o ničvrednih imitacij.
Prodaja »e t Ljubljani v lekarnah gg. : V. Mil.vr. ti. l»i<ii.li. J. S«..lioili> m I*. Iriiki>i/,i-|ii. dalju »kuro v vaeh lekarnah na Kraujakein. Na debelo:
G. Hell A Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
iz mlina
Vinkota Ma jdiča v Kranji
oddaja so po
cn gros cenah v plombiranih vrečicah
po 10 in 25 kil v prodajalni
Maksa Domiceija v Ljubljani
na Rimski cesti vis-a,-vls Oorupovlm bliam. Dostavljanja na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaja se tudi v vrečah po 50, 86 in 100 kil. (459-19) Opozarja se, da primano isvratni izdelek prvega domačega natega mlina dandanes tudi na tujem uipeino tekmuje s izdelki ▼sen ogemkih mlinov.
lilorcšl-ii
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 27
Zaloga v Ljubljani: M. E. Supan in P. Lassnik, v Kranju: Fr. Dolenz, A. Kuir.mcr, v Radovljici: Oton Homan, v Mojstrani: J. Kozjek.
oderce&
izvrstne fapone, *i najboljši izdelek V
,__ ____ priporoča 27 9t
[e|    Alo jxi Persche |ej
a Pred škofijo st. 22, poleg mestne hiše. e
J*_*2*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*Z*I*Z*lI*-
Ljubljana, Dunajska cesta 13, Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
1R33
Sedmošolec
z dobrim spričevalom, išče za počitnice instrukcije.
Ponudbe na upravništvo -Slov. Nar." pod „Učitelj". (1261—1)
nemškega in slovenskega je/tka v govnru in pisavi zmožen, sprejme se pri podpisanem aodJKa 15. t. m. ali 1. avgusta.
Plača 1 gld. od dneva. (1259—l)
C. kr. okrajna sodnija v Sevnici
oddelek I, dne 5. julija 1899.
Cenena nova senzaeijoneliia iznajdba
spiritine
(trd špirit). (1202 -3)
V tobulcih (gotova kuhalna priprava i   a 15 kr., 10 tubolcev 1 gld. 40 kr.
Zaloga v lekarni ,,pri orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg, nasproti železnega mostu.
v Kisovcu poleg rudnika pri Zagorji ob Savi m+ proNlovatlJn* prsalas. Hiša, v kateri se izvršuje gostilniška obrt, je pripravna tudi za vsako drugo obrt. Plačilo po dogovoru.
Pojasnila daie g Andrej Mauer, posestnik v Zagorji ob Savi. (1236—2)
i
Ivan Kordik
►
J Ljubljana, Prešernova ulica tti». 10—14 f
^ priporoča svojo bogato zalogo ^
1 jedilne priprave ►
J nožev, vilic in žlic Iz britanjskega jekla, J % alpake ali alpako-srebra priv. dunajske to- p A varne ,,W. Bachmann a Comp.". w
j Na izbero so tudi l
2 zliee iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej, f <i žličice n     „      12    ,    n   a  2 20     „ f
J       Namizni svečniki J
2 w iz alpake, čisto bele kovine, "SJv *
i
4 4 4
par 21 M viaokih gld. ft—,
n    m   n » * 230,
„  te ,       B        * 240. Prav ceno" ee dobe" noži In vilice z roženim (599—32)   ali koščenim ročajem.
► ► ► ►
4
Razglas.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa veliki gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci,
kateri nameravajo vstopiti v prvi razred
v soboto, dne 15. Julija t. 1.
od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preskušnje vriile se bodo v ponedeljek, dne 17. julija od polu 9. ure nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prinese1 seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Vsprejemna taksa je določena na 3 gld. ČO kr., ki se bodo onim, ki preskušnje ne
bi prestali, vrnila.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja,  pa se morejo javiti za vsprsjem tudi
pismeno. V poslati morajo krstni list. zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek, dne 17. julija pred preskusnjo predstaviti osebno šolskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa velike gimnazije
v Kranju
dne 1. julija 1899. leta.
(1201—81
Nadaijne
specijalitete:
Pisalna in kopirat tinte.
Vodovarno
mazilo za usnje,
Pat. ohranjevalo za podplata
•. Vmiilol*"*
Kovinska snažilna pasta   in snažilno milo za srebro ln zlato. Laki za usnje. Patentna mazalna krtača z ,,Nigrette" tekoče mazilo za črne in barvne čevlje 35 kr.
Najbolje črnilo sveti!
Kdor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za lahka obutala »amo (190—23)
Fernolendt creme za naravno usnje.
p o v so d I.
Dobiva se
C. kr.
priv.
tovarna ustanovljena 1832. lata na Ounaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse 21.
Radi mnogih posneman] brez vredno- Cf FBMOlofldt sti pazi naj se natančno na moje ime ^^^^^
,The Gresham'
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala sa A v atrij o: Filijala m Offersko:
Ounaj l„ Giselastrasse 11 Pešta, Franz-Josefspl. 5,6
v hiši društva.
v hiši društvi
Drufitvena, aktiva dnž BI. decembra 1-97.................kron 169,947.670*—
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 81. decembra 1897 ......... »      2M,823.3<5-—
Mej letom :hl.>l je društvo izpostavilo 7468 polic z glavnico.......... „      07,311.352'—
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce H predloge, daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani, vila nasproti Narodnemu domu
pri <3-^7-id.on-u. Zescliko-tu. (1771-9,
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic, parnih strojev, cevij, čelad in pasov
ter
*-    kmetijskih strojev
i in perono8pera-brizgalnic itd.
*^&m£j    R. A. Smekal
'J*   J? Czech-Moravsko Smichov-Praga ^1_____'JBSBtm&*:'   podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci ln ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Z velespoStovanjem (220—18)
Podružnica R. jBl. SlttTSTT ATm v Zagrebu.
Postranski zaslužek
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem aastopa domaće savarovalne družbe prve vrste.
Ponudbe pod Ht.7N" Gradec, poste ro-atante. (875—10)
Ustanovljen 1858.
za
klavirje in harmonije Bernhard Kohn
Dunaj, I, Himmelpfortjassi it. 20
(v svoji hiši) nudi izbrr
instrumentov prve Trste
kakor se je sicer nikjer ne najde v Avstro-Ogrski.
Znlofgti, lu NamnatiMtop
obeh glasovirskih prvih tovarn na svetu: c. in kr. avstrijskih dvornih dobaviteljev
Steinway & SonSi New-York, in Julij BlUthner-
Karmonijl Mason fc Hamlin itd.
Največja zslogs novih klavirjev iz najbolj renomiranih dunajskih tovarn. Novi kratki klavirji od gld. 320 do gld. 20OO. Novi planino od gld. 280 do gld. 140O. — 200
komadov na Izber. Velik poseben oddelek za proigrane instrumente brez hibe.       (1144—6)
I*6am
veliko, suho skladišče
kakor tudi
učenca.
(1220-3)       Josip Petrić
trgovina • papirjem v Ljubljani.
Jakob Vattovaz
aH. 112v Kopru pri Tnalu
ponuja
istrijanska bela vina
od 14 gld. naprej in rudeca (črna) vina od
13 gld. 60 kr. naprej; refoško in muska-
teleo, sladak, po 40 kr. liter.        (1169—f»)
v Borovnici
dobro obiskovana
se daje 7 najem ali na raJun.
Več pove Ivan Majaron, posestnik v Borovnici. (1232—2)
Splošno kreditno društvo v Ljubljani.
Vplačani zadružni delaii gld. 45.900. — Promet od 1. oktobra 1898 do 1. junija 1899 gld. 1,375.30720. — Skupna aktiva gld. 268.64993.
Sprejema: hranilne vloge po 4Va %, vloge na tekoči račun po 31 a % od dneva vložitve do dneva vzdige.
Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestmi po 5 do 6°/0 brez kakih stroškov. (1178-8)
Uraduje ae vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg itev. 3.
Štv. 4814.
Razglas.
(1252—1)
Deželni zbor kranjski je v svoji seji, dne 21. aprila t. I. naroČil deželnemu odboru vse potrebno pozvedeti v svrho vzornega* kiuct ij^kcicn »nvodn na €-o-
rrnjMlkeni. na katerem bi se osnovala zimska kmetijska šola in uravnali posebni strokovni tečaji za razne važne panoge kmetijstva n. pr. za mlekarstvo in sirarstvo ter planinarstvo, gozdarstvo, sadjerejo itd.
V ta namen potrebuje deželni odbor primarnega kmetijskega posestve, na katerem se nahaja že sedaj vzorno uravnano gospodarstvo z vzorno živinorejo, ali na katerem bi se potom zakupa za daljšo dobo moglo tako vzorno gospodarstvo urediti.
Deželni odbor se zato obrača do gg. lastnikov takih vzorno uravnanih kmetij na Gorenjskem, oziroma do gg. lastnikov kmetij, katere imajo za uredbo vzornega kmetijskega gospodarstva pripravna zemljišča in primerna gospodarska poslopja — ter tudi prostorov za stanovanje učitelja voditelja kmetijske šole in učencev (20 do 24) ter v to posebnih poslov, z vabilom, da do
konca meseca Julija t. 1.
podajo ponudbe z opisom posestvu in napovedbo zahtevane letne zakupnino deželnemu odboru, ki bo tekom meseca avgusti ogledal dotična ponujena posestva.
Ker se ima posebno gojiti na gorenjski kmetijski šoli planinarstvo, oziral so bo deželni odbor v prvi vrsti na ona posestva, katera imajo tudi planine v lasti.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 24. junija 1899.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da Bem kupil v svojo last Hrovatovo hi&o, kjer se nahaja dobroznana
gostilna pri „Hrovatu"
na Dolenjski cesti štev. 5.
Točil bodem pristna dolenjska, istrijanska in štajerska vina tor Koslerjevo marčno pivo. Mrzla in gorka jedila so vedno na razpolago.
JBF""   Pri gostilni je lep sončnat vrt in kegljiSčo. -fjag
K mnogobrojnemu obisku vabi
g-cetimlear ln posestni It Dolenjska cesta 5.
Posrečilo se je
konečno nama pridobiti Bvetovnoznanih
glavno zastopstvo: mt~3>
fažT Kavčič t tajaš tT*
rifta riBnWav riBlu
e^aje^aj
Trgovski učenec !
se sprejme v trgovini z mešanim blagom
L. FOrsager v Radovljici. Na Turjaškem trgu št: 2
se s 1. avgustom oddasta 12481
2 skladišči.
Natančneje i Rimska cesta it. 2.
t s j
geee***+e* e+a-ooooooeoooooeooeoee
Slavnemu občinstvu, po- ♦
sebno gospodom gostilničar- T
Tem   priporoCa   podpisanoc X
svojo izborno aodovico, na- •
pravljeno iz vode iz mest- t
nega vodovoda ter z ogljeno Z
• f"f"A        kislino (Kohlensaurc),   koja O
♦ flL jM       je priznana kot najokusnojša j
* HI HI in na.iz<bavcj3a. (4iJ 27) Z e      Br ^            Vse odjemalco v naprej 9
zagotovIjajoC vsikdar točne Z
iu vestno postrežbo, prosim ♦
za ubila naroČila ter beležim z
najudanejse b spoštovanjem {
Gašper Bolte,  izdelovalec 1
♦ sodovice, Rimska cesta št. 10. #+ »oooooeoeeeo+oOOO+eve
V premogovih jamah v Vrdnikn
se sprejme takoj
300 kopačev
in
200 odvažalcev
v trajen in dober zaslužek.
Podrobnosti naznani (1241—2)
upravitelj stvo jam v Vrdnikn ▼ Slavoniji.
cKolandsho-ameriška črta.
Paniki volijo po (krat da 2 k rat aatee>a
.___. Iz Rotterdama v New-York.
^L*js?| Pisarna za kajute:
DttSMSji X., Kolovrratrtna; 10.
Pitanu u ■tdkror: Dunaj, IV., W eyringerg. 7 A.
I. kajata:
mark aoo—400*;
.     330 320
Od
t. aprila do HI, oktobra . „   1. novembra do 31. niurra II. kajata:
Od 1. avgusta do lf>. oktobra ...... mark 200
a   16. oktobra do 31. julija........ ISO
•) Po legi in velikosti kajnte in po hitrosti in eleganci parnika. (1210—1)
-+&h Najfinejša «t?f»-
slaščičarska peciva in torte
itd., vsak dan sveža, se priporočajo po najnižjih cenah. Blagovoljna naročila za svatbo, kričanja, godove itd se izvršujejo najfinejša in najcenejše.
Teodor Novotnv
slaščičar, « Ljubljani, Dunajska usti itn. 7.
NB. Posebno se usojam gospoda restav-raterje za sezono proti primernemu rabatu prositi za blagovoljne naročbe. i loj,;   m i
iz slovecega valjićnega mlina
Vinko Majdič-a v Kranju.
Pri razstavah odlikovani izdelki dobo se en-gros po originalnem ceniku pri
Antonu Ditrich-u
glavnemu zastopniku    (I121-4)
Marije Terezije cesta št. 2, Ljubljana.
Krepak učenec
se sprejme za jermenarski obrt.
1219-1) FVn.il Itsir-il
v Ljubljani, Šelenburgove ulice.
Iščem
(12i8-2)
gostilno v najem
ali na račun.
Naslov pove^upravniStvo "„Slov/Nar .
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se _ priporoCa  v  izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje staro samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške ao na c kr. provalnici in od mene presku.šene. — Hustro-(114) vani ceniki zattonj. (27)
reeoaoaoeseeeeeaoee eooe e o * e<
l
Akcijska zavarovalnica za življenje In rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
Hoher Markt 0.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
CzVrncloo, IJiall lifaiaMjjffiMMo 1.
Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1808 doletela je „Allianzo" velika čast, da si Je NJ. Veličanstvo casar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družba Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 2*01 kron.
L. 1807 se je na podlagi 1250 smrtnih slučajev Izplačalo 398.378-90 kron. Od 1. 1890
1897 SO jO Izplačalo 1,854 378 16 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neiipremenljivs premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice sa premije plača družba.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij.
Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno In na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (1207-2)
Zavarovanja do 2000 kron s tedenskimi doplačili od 10 vinarjev vlie po terlflh
BwS" i'ronitekle in tarife razpošilja agentura »a nahtevanje lire* ntronkor. ")» -Q
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi.
Konccsijoniran po visokem c kr. miniutprstvu a odredbo a dne 7. maja 1894. leta, Stev. 5373.
v Bremenu.
llrxopHrul*Uo vožnjo v Wnw>York t Iz Bremena ob torkih in aobntah.
h Sonthamptona evtl. Cherbonrga ob
sredah in nedeljah. Iz Oenove oziroma Meapolja
Bremen-Sev. Amerika. V Hawyork.
via
Olbraltar
2—Škrat mescCn".
Bremen-Avstralija.
V Adolatao,
Melboarne, (1J12-30) Sydney
Bremen-Iztočna Azija. V Kino.
Japan
Bremen-Juž. Amerika. V Montevldoo.
V Buenoa Alree.
Baltlmore.
Prekomorska vožnja 6—7 dnij.
Najboljša in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: EDVARD TAVĆAR.
Preselitev urarskega obrta.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da se preselim z svojim obrtom dne 1. avgusta 1899. leta
na SJv. Petra cesto št. 8
ter prodajam ure kar mogoče po nizki ceni.
Josijp Cerne
I
'E u
\ jL i Ki/l
i!
(.Obče znana, jako trpežna
kolesa Stvria Special „ljudsko kolo"
prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri
Franu Čudnu u Izubijani
s čemur je slav. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
St^r^ia Special. (973_10
Za.stopza.llc tTrroUce: Josip Foleilc.
H
o <
t S
3>< ST S)
tt CD
"Vi^ifnice
in
ftuverfe
^32^8 firmo
priporoča
„12arodna
tiskarna"
v Ljubljani.
Sploš/zo 7-cot
izdelek v ovratnikih,
se dobiva v najbolj renonil-moikim modnim blagom tn- in
ta.
manšetah in srajcah
ranili prodajalnicah in trgovinah s
ln platnenim Inozemstva.
|   Na drobno i se ne prodaja
Na drobno J se na prodaja i
(sei-5)
M. JOSS & LOWENSTEIN, o kr dvorna založnika PRAGA, VII.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in prsteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterrsicher, VIII., Deutsche fasse 8, Budapest.__(1209—2)
Pri lepem vremenu
ali pa ob dežju!
Hotel „Pri slonu".
Danes v sobcto 8. in jutri v nedeljo 9. julija 1.1.
Predstava v slov6
elitne družbe
z novim vsporedom.
Gospod profesor.
Začetek ob 8. url.
Z velespoštnvar.jem
Gabrijel Frolich
ll254> restavratćr.
■Sav ■ (702-13) ■
Prem!er-k,?<t?a prva znamka
Jedini zastopnik:
trgovina z luci kij i, Ljnbljana.
Najugodnejši nakup
vsakovrstnega blaga in najsolidnejSa po-•tirežba na debelo in na drobno po tovarniških conah pri iz.dolovalcu
Antonu Andršu
tkalnica v Bystrem pri Novem Mestu nad MeUvo
na Češkem.
Skladišče platnenega in pavolnatega blaga
kakor n. pr.: Modni ^efir za obleke, ka-nofas za podlage, oksfordi, barhanti, žepni robci, brisače, obrisalke, sipkovine gradi za postelne prevleke, grizet, namizni prti, serviete, platno, posteljne odeje itd., razpošilja se proti povzetju ali če se vpožljo znesek naprej. (1215—2) Vzorci "na željo zastonj in franko.
TTiloerr^a, S3Ca/tl@x3a, rLa.slec3.ra.ilc
Ivan Hafner
umeteljno in stavbinsko mizarstvo
v Gradcu, Lagcrgasse št. 11
izd.elvLJe
vse vrste
pohištvenih mizarskih del
vse vrste
stavbinskih in mizarskih del
kakor:
Okna, vrata in duri, lesene plafone, lam-bris, portale, okronanja, obloženje pomolov, stopnijske zgradbe, tabtje iz lesa in galerijske zgradbe, balustrade itd. itd.
Izvršitev popolnih trgovskih portalov, izložbenih okenj  in prodajalniške oprave.
popolne izvršitve *tiiiioviiitj-kili oprav.
kakor: (801—6) oprave za predsobe, sprejemne in jedilne sobe, dvorane, spalnice, salone, budoarje, gosposke sobe, kmetske izbe, lovske sobe, vile, hotele in cerkve, oohlštvo za pisarne itd. v vsaki poljubni vrsti lesa in vsakem slogu po lastnih načrtih ali po pridejanih risarijah.
Atelle za umcteljnlška in dekoracijska dela.
Skladišča materijala in delavnice: Lagergasse 11 in Kepplerstraase ITr.
82.
+ "B'RENNABOR"
biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu
Bren-
in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, nabor in dr.) priporoča podpisaneo
po kolikor mogoče nizkih oenah.
y^ggT Vsa v to stroko spadajoča popravilu se bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. TfcJJ
Oeziilse razpošilja, aa.a. zalitevo.
(4G2—21) Z velespostovanjem
A. PUTRICH.
Dunajska cesta štev. 5.
I<->tOt2tlll   t.ll«1l   IlM»IllLfll<*FISl   <l<»lti\ ni«*fa.
Vežbališče na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice,
mm
Zajamčeno iz pristnega Tina
izdeluje
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu 860 10)
tovarna za vinski jesih, gorčico, likerje in žganje.
Dobiva ae v vaeh boljših apeoerljakili in delikatesnih trgovinah.
Na Sv. Petra cesti št. 5 odda ae a 1. avaraatotn ali a 1. novembrom t. 1. (1257   11
stanovanje
s 4 sobami v II. nadstropju na* ulico.
Razno pohištva
po zamrlem Luka Tavoar-Ju »e bodu
prodajalo
od torka 11. julija t. I. dalja
vsaki dan od 9. ure do 12. ure dopoludn" in od 3. do 5. ure popoludne
Dunajska cesta št. 13, L nadstr.
i
Radi pozne sezije
velikansko znižanje cen!
Cena prodaja se začne s 1. julijem in traja do vštetega
5. avgusta t. I.
od najcenejše do najfinejše kakovosti.
Bogata izber raznih
kotonov, levvantinov, batistov, satinov in platnenega zefira.
Chiffbni, platneno blago, rjuhe, preproge, garniture, zastori in robci se prodajajo radi velike zaloge jako ceno.
Posebno opozarjamo na
za obleke gospodov in dečkov. Površniki in haveloki po originalnih tovarnicnih cenah.
Vzorci na deželo franko.
J. GROBELNIK
le na Glavnem trgu štev. 20. ri2i2 3) |e na Glavnem trgu štev. 20.
aWffytsswsiifPiyfWiiiii^^
»
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zatagatalj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenhurgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek m nepre-močljivlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tuzemBko robo ima na sklaJiSču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform t«r preskrbuje vso zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 27
B
I*
1
[  Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrat
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 27
(j B3T Popravila se Izvršujejo najtočneje. a1 IS r"fl----Ld - * f *'r"Vr r rTl" BSSSS
Fran Kaiser
puškar B-
prodajalec biciklov
27
iz prvih tovarn Ljubljana, Šelenourgove ulice 6.
Najboljše urejena delavnica ae po previjanje biciklov In šivalnih atrojev.
Pri nakupovanju
suknenega in manu* fakturnega blaga
ae opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v LJubljani v Špitalsklh ulioah štev. 4.
Velika zaloga 27
suknenih ostankov.
Isdajatalj ln odgovorni uradnik: Josip Nolli
is .tisk .Naroda* Tlaaatai'.