Obseg: Naša pšenica. — Posku*nja ali prodaja vina po stopinjah alkohola. — O prijavi sekanja v gozdih. — Češkoslovaška republika in naša vina. — O zložbi poljedelskih zemljišč. — Kmetijska vzorna gospodarstva. — Kmetijska razstava v Pr8gi. — Zatiranje trtne plesnobe ali oidija s kalijevim hipermanganatom. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Listnica uredništva.
Naša pšenica.
Pri pšenici moramo gledati predvsem na njeno r o -d o v i t o s t, t. j. na množino pridelka, ki ga dobimo od ploskovne enote (od 1 hektara ali od mernika posetve) in na težo pridelka. Izboljšane vrste domače pšenice nam dajejo bogatejše pridelke kakor navadna pšenica. Ta ro-rovitost se kaže tudi na vnanjosti pšenice, posebno na razvoju klasja in zrnja. Izkušnje uče, da dobimo od po-žlahtnjene domače pšenice tudi za celo tretjino boljše pridelke kakor od navadnega semena.
Vrednost naše domače pšenice.
Rodovitost naše domače pšenice je različna. Ta lastnost se je pri pšenici tekom časa tako razvila, kakor se jc razvila n. pr. pri živini njena današnja vrednost za užitek. Kdor ima 'boljše polje, boljše lege, kdor zemljo bolj skrbno obdeluje in gnoji in kdor bolj skrbno odbira seme, ima tudi boljše pridelke in bolj rodovitno pšenico. Ravno to opazujemo pri vseh drugih rastlinah in tudi pri živini. Zato dobimo danes v enakih krajevnih razmerah in pri enaki letini različne pridelke na pšenici in drugih sadežih, ravnotako pa tudi različne uspehe pri živini.
Naše napake pri pšenici.
Eden glavnih pogojev boljšega pridelka pri pšenici jc dobro, odbrano, izboljšano seme. „Kakršno seme, takšen pridelek" je star pregovor, ki ga pri nas še zmeraj premalo cenimo. Pri nas velja rajše narobe: kakršna žetev, takšna setev! Kakršen je zadnji pridelek, tako je tudi seme. Sejemo to, kar pridelamo, če je tudi seme slabo in sploh opešano v svoji rodovitnosti; re<-Cimo vsled splošno neugodnih razmer. To je prva velika napaka, ki jo delamo pri nas in ki je povsod razširjena.
Druga velika napaka je ta, da sejemo tuje vrste pšenice, ki jih prav nič ne poznamo in ne vemo, kako bodo pri nas obrodile. In tretja velika napaka je ta, da se sploh nič ne potrudimo spoznati vrednost različnih domačih vrst pšenice, ki se pridelujejo v enem in drugem našem kraju, ko bi morali te rodovitnostne razlike in sploh vrednost različnih domačih vrst vendar le bližje poznati in se z njimi po potrebi tudi okoristiti!
Kako zboljšujemo domačo pšenico?
Skrbno odbiranje domačega semena in menjava ope-šanega domačega semena z boljšim ozir. izboljšanem semenom, iz domačih leg in krajev je prvi korak za zboljšanje domačega pridelka. Zato je pa važno, da spoznamo različno vrednost domače pšenice, ki jo pri nas pridelujemo. Če hočemo seme menjavati, je važno, da ga znamo predvsem v domačem kraju poiskati. Tuje, izboljšane vrste pšenice je le v tem slučaju jemati, ako so izvršeni domači poskusi dognali, da so te vrste večje vrednosti, kakor je izboljšana domača pšenica. Kako naj po dože-nemo vrednost domačih vrst pšenice in tudi drugega žita, ki je važno za naše kraje?
Če prirejamo danes pri konjih in pri goveji živini vsakoletne precej dragocene oglede, zakaj ne bi enkrat priredili po naših glavnih krajih tudi
krajevno pregledovanje pšenice in drugega žita,
ki je za povzdigo teh pridelkov danes tudi silno važno in se da z malimi stroški izvesti. Treba je le zmisla in dobre volje! Prav sedaj je še čas, da se pripravimo za tako pregledovanje, da bo mogoče poleg zrnja tudi še klasje postaviti na ogled. Če se drugod vrše take priredbe, zakaj bi se prj.nas ne zvršile, ko je nujna potreba,
llustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na '/« strani 300 K, na '/« strani 150 K, na Vn strani 100 K, na >lu strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 12 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk j. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
ITiTljubij^^
da se začnemo tudi pri nas malo bolj zanimati in pečati s semenogojstvom in sploh s pospeševanjem rastlinarstva! To krajevno pregledovanje naših pšeničnih pridelkov bi se moralo izvršiti seveda še pred novo setvijo, da bi se naši poljedelci poučili o kakovosti semena, ki se prideluje po naših krajih in bi se lahko že do nove setve preskrbeli s potrebnim semenom za menjavo. To pregledovanje (krajevno razstavo) semena naj bi bila
naloga naših kmetijskih podružnic,
ki bi lahko tudi na ta način pokazale nekaj dela v korist našemu napredku. Vsa stvar se da čisto preprosto izvesti. K temu pregledovanju naj bi poslali vzorce žita zlasti oni posestniki, ki si upajo tekmovati s svojim pridelkom in ga vsfed tega tudi ponujati za semensko blago, posestniki tedaj, ki imajo bolj plenjavo pšenico in težko, kleno zrnje. Na te oglede bi bilo poslati po 1 liter semena, ki bi ga bilo stehtati in težo napisati na dotično vrečico oziroma privezan listek, na katerem bi bilo označiti tudi ime in kraj dotičnega pridelovalca. Poleg vrečice naj bi se razstavilo tudi nekaj klasov dotične pšenice, da se razberejo tudi te razlike. Razstavljene vrste pšenice bi ocenjevala posebna komisija, ki naj bi štela zastopnika Kmetijske družbe in poverjeništva.za kmetijstvo. Prikladen čas za ta ogledovanja bi bile nedelje v mesecu avgustu.
Storimo korak naprej in lotimo se tega hvaležnega in potrebnega dela. Poklicane v to so kmetijske podružnice!	Rohrmann.
Pripomba uredništva: S hvaležnostjo je treba vzeti na znanje predloge g. pisatelja, ki morejo vsekakor zelo zboljšati seme naših žit in povečati pridelke naših njiv, in sicer to v čim krajšem času. Moderna veda o posedovanju in rastlinogojstvu nas bo pa primorala, da si poiščemo tudi še druga pota, po katerih dosežemo morda še bolj gotove uspehe, četudi šele po daljši dobi in po dolgotrajnem delu.
Poskušnja ali prodaja vina po stopinjah alkohola.
Gospod Zupatic ima res prav. Kupovati vino edino pO stopnjah alkohola je isto kakor kupovati plemenite konje na Vago po živi teži. Alkohol ni vse, kar daje vinu Vrednost. V tem slučaju bi morala biti močna južna vina dražja nego razmeroma lahka porenska ali celo pomo-želska. Več kot lOOkratno višje cene slednjih dokazujejo pa ravno nasprotno.
Zakaj pa vendar ravno tam posebno skrbno merijo sladkor v moštu, od katerega je odvisen alkohol? Res je, da alkohol ni glaven, temveč glaven je okus. Okus oziroma dobrota je pa sorazmerno zelo odvisen od zrelobe torej tudi od množine sladkorja oziroma alkohola. Ako bi nc bilo tako, bi ne bila vrednost različnih leg tako silno različna. Tisti, ki prezgodaj obira ali ki ima slabo lego, bi triitmfiral, češ, le bedaki pridelujejo alkohol. Spominjam se na slučaj, ko je neki vinski kunec očital nekemu umnemu producentu, da je njegov pridelek pokvarjen, ker se je dotično grozdje pozno bralo pa je dobro dozorelo. Vino se mu je zdelo za njegove odjemalce premalo kislo in premočno. Okus je pač zelo relativna stvar in večkrat le zadeva navade. V nekaterih krajih ljubijo tudi kislice, kakršnih drugod nikakor ne marajo.
Normalen povprečen okus ljubi pa vendar zrelobo. Ta .ie odvisna razen od sorte posebno od lege, letine,
časa obiratve itd. Sorazmerno stopnjo zrelobe pa vendar odločuje sladkor oziroma alkohol vsaj med enakimi sortami. Šmarnico in druge enake šmarne se pa res ne sme primerjati zgolj po alkoholu s finejšimi sortami, ker tiči vrednost slednjih v drugih finejših finočah, prikupljivih dobremu okusu. Alkohol ima pa razen opojnosti in kot znak zrelobe še marsikaj pomena za vino posebno za njegov "razvoj, trpežnost itd. Prešibka kisla vina so vinski trgovini' povečini le sirovina, ki povečuje uvoz in vrednost inozemskega alkoholičnega, samoposebi manj vrednega pridelka. To je v škodo domači produkciji.
Vino za buteljke mora' imeti tudi vsaj 10 % alkohola.
Vinogradnik naj bi torej presojal vrednost svojega pridelka bolj kakor doslej po odstotkih sladkorja v moštu. To ga bo spravilo na pot, ki je pri nas edino prava, da se pridelujejo boljše kvalitete boljših sort. Presoja naj stopnjo zrelobe in to pospešuje s primerno odgojo, obdelovanjem, pozno trgatvijo itd. Krčmar, ki kupuje po nekaj polovnjakov za svoje goste, katerih okus dobro pozna, sodi le po okusu in se ne briga mnogo za alkohol. Za velike trgovine je pa merjenje alkohola vendar priznano važen pripomoček.
Postavno bi pa moralo biti prepovedano kupovanje vina po alkoholu na podlagi vinskih tehtnic. Alkohol je lažji, ekstrakt je pa težji kot voda. Zelo ekstraktno močna vina torej mnogokrat kažejo manj alkohola nego šibka. Bernadotov vinomer je priročna priprava, katera sicer ne kaže za las natančno, toda za praktične namene dovolj točno. Ebulioskop je zaradi priročnosti in sorazmerne natančnosti pri večjih kupcih zelo priljubljen. Vinogradnik se pa zamore posluževati sicer počasnih, pa še bolj natančnih in cenejših naprav za destilacijo, kakor n. pr. Salleronon itd.	I. Belle.
Inž. A. J. Ružič, gozd. komisar:
O prijavi sekanja v gozdih.
(Namen in izvedba naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 19. maja 1920., št. 241. Ur. 1.)
1. O pomenu gozdov in gozdarstva.
O ogromnem pomenu gozdov in gozdarstva za našega kmeta in delavca, za vas in za mesto, za deželo in za državo, mislim, da mi ni potrebno posebno govoriti, ker so te vrstice v prvi vrsti namenjene kmetu, ki se povsem zaveda, da mu brez gozda in brez gozdnih pridelkov ne more biti življenja. Toda važnosti gozdov ne smemo presojati le po neposrednih koristih za njih gospodarje. Ona sega še veliko dalje; v to razlaganje se pa ne morem spuščati, ker bi me zapeljalo predaleč. Omeniti pa moram, da je tudi znanstveno raziskovanje že pred časi dognalo, da je od obstoja gozdov in razvoja gozdarstva odvisna vsa, življenje in kulturo dajoča moč vsake dežele in vsega sveta. Le žal, da je to spoznanje prišlo za tnnoge dežele in kraje veliko prepozno, ko gozdov tam več ni bilo.
Gozd se v par dneh lahko uniči, za popravo škode in zopetno povzdigo gozda pa je potrebno zelo dolgo časa, dela in stroškov.
Zato vse kulturne države po tem spoznanju posvečajo posebno pozornost varstvu, ohranitvi in povzdigi svojih gozdov, torej ne le iz gospodarskih in finančnih vzrokov, kakor marsikdo napačno misli.
2. Stanje naših gozdov po prevratu.
Vojni časi so v splošnem težko prizadejali tudi našemu gozdarstvu. Vsled bližine fronte sc je posebno v nekaterili delih dežele veliko sekalo, ponajveč brez vsakega načrta in prevdarka. Zlasti je vsled vojne trpelo pogozdovalno delo in varstvo gozdov po vsej Sloveniji. Prvi časi po prevratu pa so prinesli nepopisno razočaranje vsem prijateljem gozda, ki so upali, da bo gozdarstvo krenilo na bolje.
*
Vsled padca vrednosti avstrijskega nekritega denarja in vsled brezvestne špekulacije so se v kratkem času dvignile cene lesa do nepričakovane višine. Kmečko ljudstvo je nujno potrebovalo nerazmerno velike vsote tega denarja za priskrbo najnujnejših potrebščin. Tako so že itak uničevane gozde začeli sekati vsepovprek brez vsakega ozira na njega dozorelost; nastajale so goličave do goličav in znan mi lesni trgovec z Gorenjskega je spomladi leta 1920. zagotavljal, da v dveh letih ne bomo imeli nobenega gozda več, če bo šlo tako naprej. Prekupčevanje in veriženje z lesom je cvetelo kakor nikoli poprej in tudi ne pozneje. V neki vaški štajerski občini se je polovica občanov pečala skoraj izključno s prekupčevanjem lesa in zanemarjala svoje kmetije. Še slabše, je kazalo za naše gozde v mejah prejšnje Kranjske, posebno na Gorenjskem in tudi na Notranjskem. Treznejši krogi so začeli javno v časnikih napadatt,državno gozdno nadzorstveno upravo, ki pa pri najboljši volji in vkljub največji požrtvovalnosti ni mogla biti kos temu težkemu uničevalnemu pokretu, deloma vsled nepopolnosti in različnosti zakonitih sredstev in predpisov, deloma zaradi nepo-učenosti in razburjenja ljudstva, ki tudi najboljših nasvetov ni hotelo upoštevati.
Strokovno izobraženim ljudem nikakor ni bilo nepoznano, da n. pr. 500 K za kubični meter lesa na štoru pomeni le približno 12 K pred vojno, torej izgubo; da se bo dobljeni papirnati denar potrošil in da bodo kmetije ostale brez lesa za dolgo vrsto let; ravnotako ne, da bo brezumna nadprodukcija kmalu napolnila vsa skladišča, vse železnice in sama sebe dovedla v največje težave, a marsikaterega drugače resnega podjetnika do propada. V teh časih se je bilo treba odločiti za uspešna in kolikor mogoče mila in trajno delujoča sredstva, kako temu drve-nju navzdol odpomoči.
3. Stanje gozdnonadzorstvene uprave po prevratu.
Kakor sem že zgoraj omenil, je nepopolnost in različnost zakonitih predpisov občutno ovirala, da ne rečem onemogočala uspešno delo državne gozdnonadzorstvene uprave v teh težkih in nevarnih časih. V Sloveniji smo imeli nič manj kot pet različnih gozdnih zakonov, v vsaki bivši deželi drugačnega. Koroška in Štajerska sta imeli zelo napredne gozdne zakone, ki so se V zadnjih tridesetih letih izborno obnesli.
Kranjska takega posebnega zakona žal ni imela. Vsakemu tudi površnemu poznavalcu teh bivših kronovin je dobro znano, da so štajerski in koroški gozdovi daleč na glasu kot dobri in dobro upravljani, dočim sc, posebno o kmečkih gozdovih na Kranjskem malo dobrega sliši. Temu je brezdvomno in v prvi vrsti krivo to, ker za organizacijo gozdarskega poljudnega pouka in gozdarske nadzorstvene službe na Kranjskem rajnka Avstrija ni tako skrbela kakor za svoje Nemcem namenjene severno ležeče pokrajine. Ze popisane težke razmere v gozdnem gospodarstvu so povzročile nujno potrebo, da se v kar najhitrejšem času izenačijo zadevni gozdni predpisi vsaj
za slovensko ozemlje in s tem omogoči tisto uspešno varstveno in prosvetno delo, ki je v drugih deželah stalo na višku.
4. Glavna načela naredbe za enotno postopanje.
Na Koroškem so se v največjem delu dežele morale prijaviti sečnje od ene četrtine hektarja naprej in se niso smele izvršiti brez dovoljenja. Na Štajerskem je prijava sečenj bila podobno urejena kakor na Koroškem, vendar pa je vse postopanje bilo nekaj milejše, kakor odgovarja tudi gozdnim in talnim razmeram obeh dežela. Na Kranjskem je veljal le splošni gozdni zakon iz leta 1852., čeravno talne razmere odgovarjajo deloma koroškim, deloma štajerskim razmeram. V obeh omenjenih deželnih zakonih so bila že pred več kot 30 leti (Koroško 1. 1885.) določena temeljna načela naše „nove" naredbe z dne 19. maja 1920., št. 241. Ur. 1., in so se v tem času zelo dobro obnesla. Ta načela so bila:
1.	nobena obsežnejša sečnja se ne sme izvršiti brez dovoljenja gozdnonadzorstvenega oblastva;
2.	o vseh sečnjah v okraju mora gozdarski tehnik biti natančno poučen in jih imeti vedno v evidenci;
• 3. gozdni tehnik mora priti kolikor mogoče v neposredni stik, posebno s kmečkimi posestniki gozda, jih poučevati, jim dajati navodila, nasvete iti strokovno pomoč v vsakem oziru;
4.	pravočasno in najbolj odgovarjajočo pogozditev nastalih goličav se v slučaju potrebe mora zagotoviti s predpisom denarnih kavcij;
5.	vzdržanje in ohranitev malih in srednjih kmetij, se mora zoper naravne nesreče (požar, potrebna obnovitev poslopij itd.) zavarovati na ta način, da po možnosti vedno ostane toliko ža posek zrelega lesa v gozdu kmetije, kolikor se ga v takih slučajih potrebuje.
Teli na vsak način dobrih in v večjem delu Slovenije že vživljenili načel nikakor ni kazalo odpraviti, temveč le razširiti njih veljavnost tudi na Kranjsko, kar se je z omenjeno naredbo zgodilo. Vendar pa je nova na-redba, ki se je v glavnem naslanjala na obnovljeni koroški zakon z dne 28. julija 1911., dež. zak. št. 30., v marsičem veliko milejša (11. pr. prijaviti je sečnjo le od 1 ha naprej namesto od V* ha in dr.), v nekaterih smereh pa je na podlagi temeljitih izkušenj popravljena, izpopolnjena in poenostavljena. Za to rešitev so se načelno izjavila tudi vsa okrajna glavarstva Slovenije in vsi naši strokovnjaki.	(Dalje prih.)
Češkoslovaška republika in naša vina.
Po naročilu gospoda ministra za poljedelstvo podal sem se v češkoslovaško republiko, da proučim razmere vinske trgovine v republiki in razpoloženje napram našim vinom ter možnost izvoza naših vin v češkoslovaško republiko, kakortudi da doženem, kaj da ovira naše dosedar nje trgovske stike ter čujem želje in stavim predloge, kako bi bilo te ovire odstraniti. Povodom obiska kmetijske razstave po kmetovalcih, zastopnikih kmetijskih korporacij in po kmetijskih strokovnjakih iz vse Jugoslavije, priredil sem dva sestanka istih s češkimi odjemalci in veščaki, in sicer v Pragi in v Brnu. Tako so imeli naši interesentje sami priliko čuti nazore in želje čeških potrebnikov in odjemalcev našega vinskega pridelka. Da izve tudi širša javnost, kako je treba urediti naše razmere do odjemalcev v Češkoslovaški, podajam v naslednjem rezultat svojih raziskovanj. Češkoslovaška
republika porabi letno 2,187.000 hI vina. Od tega prideluje sama le eno četrtino, to je 537.000 lil vina, ostalo množino, 1,650.000 hI vina, pa mora uvažati.
Iz tega sledi, da bi najmanj polovica vinskega pridelka Jugoslavije našla lahko odjemalce y republiki. Češkoslovaški trg pridobiti, je tedaj največjega pomena za našo državo in se mora podvzeti vse, da se ta trg za naša vina pridobi.
Velika vinska trgovina je po dobrih 80% v Češkoslovaški v židovskih rokah in ni nam posebno naklonjena, ker gravitira proti Pešti in Dunaju.
Za nas pa mora biti najvažnejše stremljenje, da ne dovažamo naših vin v republiko preko Peste ali Dunaja, temveč da stopimo v direktne stike s češkimi odjemalci, zlasti s trgovci in korporaeijami, ki uvažajo vina na debelo (udruženja porabnikov).
Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na manjše, čile in zmožne trgovce in udruženja, ki imajo ravno najboljšo voljo stopiti z nami v direktne trgovske zveze. Poskrbeti bo treba, da se jim pri nakupu in prevozu blaga nudijo enake ugodnosti kot veletrgovinam, ker bi sicer ne bile zmožne konkurence in bi morale propasti.
Pred vojno sta bila v Češki znana malodane samo dva vinska tipa, in sicer belo ..avstrijsko" in temnordeče „ogrsko" vino. Oba tipa sta bila rezultat rezanja (cepljenja) vin, ki se je osobito izvajalo od dunajskih trgovcev in se pri tem skrbno gledalo na to, da se š prepojenjem ne zakrije preveč prvotnega značaja avstrijskega in ogrskega vina. Na ta način so Avstrijci našli vedno odjemalce za svoja kislasta vina. Podobno je bilo tudi z „ogr-skirn". Med vojno, ob pomanjkanju blaga za temelj ter vinskih tipov se je poseglo po vsem, kar je bilo na razpolago in danes se lahko reče, da sta oba tipa izginila in se umaknila nekemu internacionalnemu vinskemu konglomeratu, brerrsakega tipičnega značaja.
Brez dvoma bi našla tedaj naša izrazita, tipična vina v češkoslovaški republiki hvaležne odjemalce.
Od jugoslovanskih vin so bila pred vojno v republiki najbolj znana in razširjena dalmatinska vina in so se tu uveljavila posebno težka, črna dalmatinska vina.
Podjetni Dalmatinei imajo v vseh večjih mestih čsl. republike svoje zastopnike. Zelo težaven je bil promet z dalmatinskim vinom za časa vojne in je ostal tak še danes. Dalmatinsko vino se danes uvaža v republiko po največ preko Trsta in ima tu prestati težko konkurenco italijanskega vina. Danes se že mnogo italijanskega vina v republiki prodaja pod imenom dalmatinskega, za katerega so uvozne prilike dokaj težavnejše.
Položaj j u g o s 1 o v. vinske trgovine zelo obtežuje dejstvo, da nimamo direktnega stika z republiko, temveč da moramo svoje blago prevažati preko Avstrije, ki nam s svojo prometno in tarifno politiko zelo obtežuje medsebojne trgovske stike. Pri trgovinskih' pogajanjih z Avstrijo naj bi se torej merodajni faktorji predvsem ozirali na izvozne potrebe naših poljedelskih proizvodov, predvsem vina in jim skušali izvojevati vsemožne prometne in tarifne olajšave preko Avstrije.
Za vina iz južnih delov naše države, zlasti iz Vojvodine, Srema in Srbije bo gotovo najboljša prometna cesta za naše blago na sever Dunav, a danes je promet po Du-navu takorekoč mononol nekih tvrdk, ki so vozne tarife tako povzdignile, da nima danes Dunav za izvoz vina žal - nikakega pomena.
S hitrim pogonom parobrodov, ki bi skrbeli za cenen in točen prevoz našega blaga na sever, bi se dalo
veliko odpomoči obstoječi prometni mizeriji. Zato naj bi se merodajni faktorji kar največ mogoče potrudili, da se te razmere izboljšajo. Faktum, da imamo že danes nad-produkcijo dveh milijonov hektolitrov vina in da se v teku 10 let poviša ta nadprodukeija lahko na 3 milijone, da misliti in zahteva hitrih in energičnih ukrepov, da ne doživimo hude gospodarske krize, ki bi utegnila uničiti na tisoče in tisoče malih gospodarskih eksistenc in bi silila ljudstvo liki filoksera zapuščati rodno grudo in iskati zaslužka in srečo preko oceana.
Daljša zapreka naši vinski trgovini s Češkoslovaško je razmeroma visoka cena vina, največja zapreka pa visoke prevozne tarife na naših železnicah in tehnične ovire pri prevozu posode in vina.
Žal, da niso naši carinski in prometni organi doslej še prožeti z nazorom, da je izvoz naših kmetijskih proizvodov. katerih imamo v izobilju, treba z vso silo in z vsemi možnimi olajšavami pospeševati, ker je edino v izvozu istih podlaga za naše gospodarsko blagostanje.
Predvsem velja, da je treba vse dajatve, ki so v zvezi z vinskim izvozom, odpraviti, tako zlasti carino. Čeprav je ta minimalna/ jo je treba sploh odpraviti, da zamoremo konkurirati. Kako ogromno škodo je povzročilo našemu vinskemu izvozu naglo in neutemeljeno zvišanje izvozne carine na vino na 100 dinarjev spomladi lanskega leta, si zna malokdo predstavljati. Ta odredba je uničila nekaj ambicijoznih češkoslovaških trgovskih podjetjij. ki si danes ne upajo več k nam po blago, boječ se enakih eksperimentov še v naprej. Take odredbe se ne smejo nikoli več ponavljati, če nočemo, da se ne odvrnejo zunanji odjemalci od našega trga. Kako v tem oziru vse drugače postopajo naši konkurentje Italijani in Francozi sledi že iz tega, da vkljub veliki oddaljenosti postavljajo vino v Češkoslovaško najcenejše Francozi, za njimi Italijani, potem Madjari in končno šele mi.
Pri uvozu na veliko stane danes 9% no blago (vino) v republiki postavljeno:
1.	francoskega izvora . . . čsl. K 10 25 v
2.	italijanskega izvora ... „ „ 11 '38 v
3.	madjarskega izvora ... „ „ 12-36 v
4.	jugoslovenskega izvora . . „ „ 13-60 v
Voznina znaša za 100 kg pri francoskem blagu čsl. K 5-—, pri italijanskem blagu čsl. K 2*50, pri ogrskem blagu čsl. K 2-— in pri jugoslovanskem čsl. K 4-50 v.
Prvi pogoj, da lahko s svojim vinom na Češkem trgu konkuriramo, je tedaj izdatno znižanje železniških tarifov pri izvozu vina, in sicer najmanj za 50%. Navadno namizno vino, ki pride danes nad 10 čsl. K v republiko postavljeno, ni zmožno konkurence.
Pa tudi v drugem oziru je treba nakup in dobavo vina zunanjim odjemalcem vsemožno olajšati. Zlasti je potrebno, da nudimo zunanjim kupcem na pripravnih krajih večje množine vina enotne kakovosti. Zato bi bilo treba ustanoviti družbe, ki bi — najbolje zadružnim potom — skupovale ali nabirale vino od svojih članov in ga blizu prometnih središč, vsaj blizu večjih železniških postaj, skupno vkletile in tu primerno oskrbovale, da ga v kolikor mogoče za transport in konsum pripravnem stanju lahko ponudijo zunanjim odjemalcem. V vsakem večjem prometnem središču, ki reflektira na izvoz vina preko meje države, naj bi se ustanovila posebna prometna pisarna, ki bi brezplačno informirala češke trgovske kroge itd. o nakupnih virih, vinskih cenah, transportnih prilikah itd. in proti zmerni proviziji posredovala pri nakupu in ekspediciji vina.
Pomisliti moramo, kako gredo na pr. Italijani naku-povalcem vina v republiki na roko. Ob gotovih dneh, poprej seveda dovolj razglašenih, pripeljejo cele vlake vina iz Trsta preko Avstrije v Prago in tu ga na licu mesta potrebnikom razprodajajo. Vinski trgovec ali drugi odjemalec nima tedaj nikakih stroškov z nakupom vina in dobi vino v potrebni kakovosti in množini doma, ne da bi mu bilo treba napraviti dolgo pot v vinske kraje, nositi riziko transporta in boriti se z vsemi možnimi transportnimi in tarifnimi ovirami in nenaklonjenostjo kratkovidnih fiskalov. Ako hočemo tedaj uspešno konkurirati, moramo posnemati svoje konkurente. Gotovo je, da z Italijani konkuriramo lahko glede kakovosti vina, zlasti belega, katerega je v republiki nedostatek, gotovo je tudi, da*»so nam vsi narodnozavedni faktorji v republiki zelo naklonjeni ip ni dvoma, da bomo svoje blago lahko prodali, ako ga postavimo pod istimi pogoji na češki trg kakor konkurenca.
Naloga naše centralne vlade pa bo, da izvoznike v tem stremljenju z vsem potrebnim umevanjem resnobe položaja podpira. Kolikor je podpisani poizvedel, so si vse države pri sklepanju trgovinskih pogodb s Češkoslovaško zagotovile izdaten uvozni kontingent svojega vina, tako zlasti Francoska, ki se z vso močjo trudi obvladati češki vinski trg (100.000 hI) in Italija (90.000 lil). Ali je tudi naša država storila pri trgovinskih ugovorih s Češkoslovaško isto, mi ni znano. Kolikor sem poizvedel, ima Češkoslovaška namer), po možnosti uvoz tujih vin ovirati, že zato, da ščiti domačo vinsko produkcijo in svoje pivovarništvo. Odtod izvira gotovo visoka uvozna carina na vino, ki znaša čsl. K 3-60, od 1. junija celo 5 čsl. K za liter vina, h kateri je treba prištevati še druge dajatve, ki znašajo do 1 -30 čsl. K pri litru.
Gotovo pa je, da ima naša vlada izdatno sredstvo v roki, s katerim bi lahko uvoz jugoslovanskeea vina v Češkoslovaško republiko izdatno pospešila in to je junk-tin med izvozom vina in uvozom češkega industrijal-nega blaga. Češkoslovaška je industrijalna država in se njena industrija nahaja v hudi krizi: velika nadproduk-cija pri silni zunanji konkurenci. Osobito kar se tiče gospodarskih strojev je češka industrija svetovnaznana. Ali ni naravno, da krije Jugoslavija, ki ima takih strojev velik nedostatek, svojo potrebo v bratski republiki in jih v zameno ponudi to, česar ima sama v izobilju, to je na primer vino?
Ali se ne da tako jugoslovenska-češkoslovaška vzajemnost najbolj realizirati na praktičnem polju? Gotovo je, da obe bratski državi medsebojne gospodarske stike, tako lahko najbolj ojačijo in s tem tudi svojo politično pozicijo učvrstijo. Naj bi to izdatno upoštevali vsi krogi, ki vodijo in ki imajo vpliv na našo trgovinsko politiko!
Kakovostna vina.
V republiki je občutno pomanjkanje kakovostnih bu-teljskih vin in ni dvoma, da bi se tu naša kakovostna, zlasti fina štajerska vina. lahko primerno uveljavila. Trgovina s kakovostnimi vini je pa zelo težavna. Ako se dajo v odprti posodi v roke vinskim trgovcem, pridejo redkokdaj v isti kakovosti v roke konsumentu. Ako pa si hoče kako doslej nepoznano vino pridobiti odjemalca, je' v zanj prvi pogoj, da pride pristno, to je v originalni kakovosti konsukientu v roke. Ker pa je skoraj nemogoče iz-• vaza ti naša'kakovostna vina v buteljkah, bi bilo treba, da se v Pragi, oziroma še v kakem drugem večjem mestu ustanovi lastna trgovina z buteljskimi vini, ki bi morala skrajno reelno postopati in spravljati le naša najboljša, lieoporekljivo šolana vina v zaprtih steklenicah v
promet. Vina bi se tja pošiljala v sodih in šele po primernem šolanju na licu mesta polnila v steklenice in oddajala.
Tako vinsko zalogo bilo bi treba ustanoviti zadružnim ali družabnim potom, ker bi morala razpolagati s primernim kapitalom. Gotovo je, da bi se sčasoma naložen kapital dobro obrestoval.	(Dalje prihodnjič.)
O zložbi poljedelskih zemljišč.
Zložba poljedelskih zemljišč, s tujim imenom komasacija, je pri nas še precej neznana in to vkljub temu, da je zložba izredno velike važnosti in velikanskega gospodarskega pomena za udeleženega poljedelca. Da ni zanimanja za to prevažno gospodarsko vprašanje, je največ krivo to, ker večina naših kmetovalcev tozadevni zlož-beni zakon in predpise o vsem zložbenem ravnanju ne pozna v tisti meri, kakor bi to bilo v njegovo korist potrebno. V drugih deželah so v tem oziru veliko napredovali in se že desetletja vrše zložbe leto za letom v velikem obsegu ter z izvrstnim uspehom.
Bistvo komasacije obstoji v tem, da se poljedelska zemljišča v svrho lažjega in boljšega obdelovanja po postavnih predpisih tako zlože, da iz velikega števila majhnih razkosanih parcel enega posestnika nastane samo nekaj primerno velikih, lahko dostopnih kosov. Pri tem pa morajo zložena zemljišča imeti isto vrednost, kakor parcele pred zložbo in pa srednjo oddaljenost od doma, dalje mora posestnik dobiti zopet taka zemljišča, da lahko prideluje vsaj vse ono, kar je prideloval pred zložbo po svojih razkosanih parcelah. Na tem temelju, ki je glavni pogoj vse zložbe in ki je določen po zložbenem zakonu, vrše pristojna oblastva vsa zložbena dela.
V zložbo je mogoče privzeti vsa pcjlj^cjeljska zemljišča ene občine, lahko pa tudi samo del zemljišč, kakor to pač nanesejo potrebe, razmere in druge okoliščine. Izvzeti so navadno vrtovi, vinogradi, ki se privzamejo v zložbo le na izrecno željo lastnika, dalje jame za gramoz, pesek ali ilovico ter sploh vsa zemljišča, ki ne služijo v poljedelske svrhe.	S. M.
Kmetijska vzorna gospodarstva.
Kmetijskemu šolstvu in dviganju kmetijske izobrazbe na Hrvaškem v novi dobi znatno pomaga zadružništvo.
Velik korak naprej so napravile hrvaške zadruge z uvedbo vzornih kmetij. Potrebo tega novega sistema občutile so zaraditega, ker je večina njihovih kmetijskih šol spojena z veleposestvom, ki v marsičem ne odgovarja vodstvu malega posestva, ker si mali kmetovalec nikakor ne more dovoliti vseh onih izdatkov za različne naprave, ki se na veleposestvu rentirajo.
Zato je „Središnjica (Centrala) gospodarskih društev" odločila, da osnuje povsod tam, kjer obstoja njeno gospodarsko društvo, vsaj eno vzorno kmetijo. V onih mestih, kjer se delokrog poedinih društev razteza na več vasi, osnovala bi se v vsaki podrejeni vasi po ena vzorna kmetija.
V »Gospodarju", (glasilu hrv. slav. gospodarskpg društva kao središnje zadruge v Osijeku) čitamo nekaj navodil, ki bi prišla v poštev pri snovanju teh vzornih kmetij.
Temeljno načelo naj bo, da zadružniki vsakega društva sami izberejo in predložijo onega člana zadruge, pri I katerem naj se posestvo uredi, da bo vzorna kmetija.
Nato pošlje centrala svojega strokovnjaka, ki pregleda in ugotovi, ali jc predlog dober in prikladen. Ko se ugotovi, da je predlagani kmetovalec dober in razumen gospodar in da je njegovo posestvo prikladno za vzorno kmetijo, potem šele se preide na napravo osnove glede preureditve celega posestva.
Poleg osebe je treba pri izbiri paziti na posestvo onega, ki ga društvo predlaga. Kmetija naj bo srednje velika, nc ena največjih v oni vasi, pa tudi ne med najmanjšimi, ne sme biti preveč deljena na premajhno parcele. Ce se gojijo v onem kraju še posebne kulture, n. pr. vinogradi, sadovnjaki itd., mora bodoča vzorna kmetija obsegati tudi te kulture, da se nc bi morala snovati za nje posebna gospodarstva.
Urejale bi sc te kmetije tako, da strokovnjak centrale v sporazumu s posestnikom določi osevni red, po katerem bi se sejalo in gnojilo. Dalje se določi način obdelovanja zemlje in dalo bi sc vzorni kmetiji na uporabo brezplačno ali na vplačilo potrebno orodje, seme, sadna drevesca, vinska trta in umetno gnojilo. Sporedno s tem bi se napravile najpotrebnejša popravila na stavbah s posebno piižnjo na hlevski gnoj in gnojnico, na boljše spravljanje pridelkov in prihranitev delovnih moči. Poleg tega zavedlo bi se na vzornih kmetijah tudi knjigovodstvo, da je tudi posestniku mogoča kontrola o koristi podvzetih naprav, o rentabilnosti posestev sploh in poedinih panog posebej.
Glavni namen je seveda ta, da bodo vzorne kmetije zgled kmetovalcem v vsej okolici. Tako gospodarstvo bi torej pomenjaio za one vasi malo gospodarsko šolo in če pomislimo, da bo v vsaki večji vasi po ena taka šola, znači to že precej visoko stopinjo. Ni stvar ostala samo na papirju: v nekaterih krajih se take kmetije že snujejo.
Vse delovanje pa kaže ogromno silo kmetijskega zadružništva na Hrvaškem,' ki brez državne pomoči skrbi za korist in procvit naroda.	Inž. Švigelj.
Kmetijska razstava v Pragi.
(Konec.)
Stroji so bili najrazličnejših vrst. Posebno pozornost so obračale nase mlatilnice s popolno uredbo za mlatev, čiščenje žita, spravljanje slame in plev. Dalje mlatilnice, iz katerih jc slama prihajala popolnoma ccla. Parni plugi, motorni plugi, največjega in najmanjšega sistema. Kosilni stroji za žita, združeni s pripravo za vezanje snopov, kosilni stroji za travo, plugi za izkopavanje. pese in krompirja, obračalniki za travo, motorni domači mlini, zdrobljevalniki, slamoreznicc, stroji za sortiranje'žita in krompirja, trijerji, mlekarski stroji, gnojnične sesalke in drugo najrazličnejše kmetijsko orodje.
Pa tudi novosti za delokrog naših gospodinj so bile na razstavi zastopane, tako da si jc kmetska gospodinja lahko marsikaj izbrala, kar ji bo koristilo v njenem gospodinjstvu.
Kolikor jc bilo mogoče izvedeti, jc bila kupčija s stroji na tej razstavi šc precej živahna in je posebno Ru-munija jičakortudi Jugoslavija stopila v stike s češkimi tvornicanii ter si naročila primerno množino potrebnih strojev.
Na posebnem prostoru se jev vršila razstava plemenske živine. Zal, da letos ta del razstav'e ni bil tako zaseden, ker je v več krajih češke države nastopila slinovka, ki jc omejevala promet z živino. Navzlic temu je bila tudi ta razstava precej povoljna. V prvih dneh so bile raz-
stavljene manjše živali, kakor perutnina, kunci in psi. Razstava perutnine ni nudila kaj posebnega. V večjem številu so bile zastopane laške jerebičarke in minorke, plimutovke in orpingtonke. Dalje nekaj gosi in rac ter par puranov. Vsa ta perutnina je bila povečini iz bližnje praške okolice. Nekaj bolje je izpadla razstava kuncev, ki pa tudi ni kazala prvovrstnosti. Ta del razstave je bil zaključen že prve dni prireditve. Zadnje tri dni so bili razstavljeni goved, konji, prašiči in ovce.
Goveja živina je bila zastopana po sledečih pasmah: bernsko-hanaška, simodolska, simodolsko-hanaška in bernsko-češka. Ta zadnja pasma se je odlikovala poseb- " no z bikom „Margius III.", ki je v starosti 4% leta ter tehta 1150 kg. Med razstavljeno plemensko živino je bilo videti prav lepe živali, in sicer največ krav in telic. V splošnem jc bila živina lepa in rejena ter- je napravila utis. da bo boljša za meso nego za mleko. Šolski kmetijski zavod praške visoke šole je razen bernskih in simo-dolskih krav razstavil tudi dva bivola. V splošnem jc treba povdariti, da smo na Moravskem videli še lepšo plemensko živino pri kmetih, nego je bila razstavljena v Pragi.
V konjereji je bil pa razstavljen vsekako najboljši material. Videli smo krasne žrebce, eno- do triletne kobile iz Slovaške, kobile z žrebeti in breje kobile. Opazili smo polno- in polkrvne angleže, anglo - normancc, oldenburžane, vzhodne frize^ belgijce, noričane in anglo-arabce. Brezdvomno jc, da je ta del razstave pokazal najlepšo plemensko živino, kar jo imajo Čehi. "
Prašiči so bili zastopani z jorškim in nemškim plemenom. Videti jc bilo tudi češko pasmo, ki pa ni ničesar drugega nego z jorkširci izboljšana domača kri. Izmed ovčjih pasem so bile zastopane merino, hampšire, oks-fort-širedon. Slednjič nekaj koz sanske pasme. Posebnega ta del razstave ni nudil. Češka ima gotovo mnogo boljšega materiala, kakor ga je pokazala tukaj.
Ribarska razstava je bila nameščena okoli kmetijskega paviljona in je nudila v tridesetih akvarijih različne žive ribe. Videli smo tu krape od najmanjšega do največjega, dalje ščuke in druge vrste rib. Razstavljene so bile tudi razne vrste modernih mrež, ki jih rabimo pri racionelnem dobičkanosnem ribarstvu. Razne slike in diagrami so nam pokazali sliko celotnega ribarstva na Češkem, ki je večinoma v rokah veleposestva.
Tudi čebelarji so imeli kaj videti. Osrednje čebelarsko društvo je priredilo obsežen čebelarski del razstave. Razstavljeno je bilo vse, kar je v zvezi s čebelarstvom, od najrazličnejših panjev, orodja in priprav pri čebelarstvu do izdelkov iz medu in voska. Panji so bili najrazličnejših sistemov in z raznimi novimi iznajdbami. To-čilniki za med nove sestave, dalje tehtnice za panje, ki zapisujejo dnevni prirastek na teži itd. Videti pa je bilo tudi precejšnjo češko literaturo o čebelarstvu. Posebna deželna karta je pokazala razvoj čebelarstva na Češkem in sedeže številnih čebelarskih društev. Število udov čebelarskih društev sc je po vojni potro.iilo.
Zanimiv je bil paviljon industrije lanu. V njem jc bilo videti, kako sc lan pripravlja pri domači obrti in kako v industriji, ter kakšni izdelki se iz njega naprav-Ijajo. Tako je bilo mogoče nakupiti platna, ki je bilo izdelano na razstavi sami. V posebnem diagramu jc bil razviden razvoj kulture lanu pred in po vojni.
Poseben paviljon je bil na razpolago Kolu srbskih sester iz Beograda, ki so razstavile srbske narodne vezenine in noše. Namen te razstave je bil, da pokaže Jugoslavija bratom Čehom, kako lepo jc razvita ta domača
obrt na Balkanu in kakšna vrednost tiči v tem narodnem delu. Čisti dobiček s te razstave je bil namenjen invalidom in sirotam padlih srbskih junakov.
Kmetijsko ministrstvo je priredilo velik del glavnega paviljona za kmetijsko šolstvo in splošni napredek v kmetijstvu v češki državi. Oddelek za šolstvo je pokazal koliko kmetijskih nižjih, srednjih in višjih šol ima vsa češka država. Statistični oddelek je podal sliko kmetijstva pred vojno, med in po vojni ter pokazal posebno nazadovanje kmetijske produkcije v vojnem času. Oddelek za kmetijsko književnost nam je podal raznovrstnost češke literature, ki je izredno bogata. Kmetijski poizkusi so bili nameščeni v več oddelkih. Največji prostor je zavzemalo rastlinogojstvo, na katerem polju se na Češkem deluje že par desetletji. Posebni oddelki so bili za škodljivce kulturnih rastlin, za umetna gnojila, za pre-skušenje zemlje, za sadjarstvo in vinarstvo, za krmila itd. Za živinozdravstvo je bil določen posebni oddelek.
Celotna kmetijska razstava sc lahko smatra kot zelo uspela in zadovoljiva. Češki kmetovalci so lahko zadovoljni z uspehom te prireditve in pričakovati je, da bo ta prinesla mnogo koristi za napredek njih kmetijstva. Mi se pa lahko iz te razstave veliko naučimo. Posebno pa moramo skušati posnemati Čehe pri izboljšanju našega kmetijstva, kakortudi v tem, da pokažemo, kar v resnici iinamo.
Zatiranje trtne plesnobe ali oidija s kalijevem hipermanganatom.
Najbolj učinkovito sredstvo nroti trsni plesnobi je seveda fino zmleto žveplo, s katerim pa imamo pri nas zaradi naših podnebnih razmer marsikatere neprilike. Če naj žveplo dobro učinkuje, se morajo trte in grozdje žveplati ob lepem, vročem vremenu, da ima potem žveplo priliko vsaj nekaj dni učinkovati. Zveplanju pa pri nas nagajajo deževni nalivi, ki kar nahitro pridejo, in v nekaterih krajih tudi rosa, ki se dolgo zjutraj drži. Ne-napačno nadomestno sredstvo za žveplo prof trtni plesnobi je natrijev tiosulfat ali salojidin, čegar raba je zelo enostavna in se njega raztopina kar preprosto pridene modrogalični raztopini, ki se rabi proti peronospori.
Za odvračanje trtne plesnobe, zlasti na grozdju, če se pokaže šele pozno, t. j. v pričetku meseca avgusta je pa prav dobro in pri nas z dobrim uspehom presku-šeno sredstvo kalijev hipermanganat.
Kalijev hipermanganat je v vodi v vijoličasto tekočino se topeča sol. Kalijev hipermanganat je hud strup za glivice in zato tudi oidij na grozdju močno zatira. Njegova velika napaka pa je, da se na zraku hitro razkraja in zato le kratek čas učinkuje.
Zato se ne more rabiti kot bolezen odvračajoče, temveč le kot bolezen zdraveče sredstvo, to se pravi, da se ž njim skuša že plesnivo grozdje ozdraviti, ne pa razvoj plesnobe na grozdju preprečiti.
Takoj, ko zapazimo prvo sled plesnobe v vinogradu, moramo hitro seči po tem sredstvu.
V 100 litrih vode raztopimo 150 gramov ali 15 dek hipermanganata in 2 kg ugašenega apna. S to tekočino vse grozdje tako močno poškropimo, da od njega kar kaplja.
Po preteku enega tedna škropljenje še enkrat ponovimo.
Na malo plesnjivih jagodah se tekočina precej dobro prime in napravi na njih škrlup, pod katerim se ples. noba zaduši in izgine, če pa prvo priliko zamudimo in
se je bolezen že močno razpasla, je učinek hipermanganata že manj zanesljiv. Močno plesnivo grozdje se ne da z nobenim sredstvom več ozdraviti.
Kalijev hipermanganat upa imeti naša družba v drugi polovici meseca julija zopet v založi, in sicer na željo mnogih vinogradnikov z Dolenjskega, ter ga bo oddajala svojim udom po ceni, ki bo svoječasno v tem listu objavljena. Kaj gotovega si pa ne upamo obljubiti, kajti pri današnjih razmerah se lahko pravočasno naročene pošiljatve tudi po več mesecev zakasnijo.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kinetllsko-gospodarska vprašani«, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca" se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni se uvrste med ..Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ,,Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega inrfcna, ampak vedno le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor ta&o| želi odgovora na kako kmetljsko-gosp^darsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetlj-sko-gospodarska se ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, če 1« pismu priloženo 1 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki .seveda morejo -biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okolščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 37. Pri nas pasemo živino po hostali in občinskih pašnikih, kjer se nahaja mnogo strupenih gadov. Često-krat se pripeti, da pride živinče s paše z zateklim gobcem ali z oteklino na kakem drugem delu telesu, ker ga je gad pičil. Kakšna so znamenja strupenega gadjega pika in kako ga je zdraviti? (L. P. v J.)
Odgovor: Navadno piči gad le majhne živali in le redko-krat govejo živino. Gadji pik se spozna na tem, da dotični del telesa oteče. 2ival dobi mrzlico, izgubi na živahnosti, je prestrašena, dobiva krče in v hujših slučajih nastopi pp dveh do treh dneh smrt. Pri zdravljenju gadjega pika je treba v prvi vrsti gledati na to, da se strup čimpreje izloči iz rane, oziroma da se ga uniči. Prvo dosežemo s tem, da rano izžgemo, jo izpiramo z vodo, z milnico, s slano vodo, s klorovo vodo ali z lugom in posebno da skušamo povzročiti krvavenje. Da se strup ne razširi po telesu, prevežemo dotični del telesa trdno, iztiskamo strup iz rane, ki jo izpiramo z navedenimi sredstvi. Strup v rani uničujemo z jedkimi tvarinami, posebno s salmi-akom in jedkovim kalijem. V splošnem rabimo tudi alkohol, vino in oetovokisli amon, ki ga dajemo živini in ki ima namen, v notranjosti uničevati vpliv strupa. To so navadna sredstva, ki jih rabimo pri kačjem piku.
Vprašanje 38. Pri svojih kokoših sem opazil, da ima ena izmed njih kožo na nogi razpokano in oteklo. V razpokah se vidi, kakor bi bila koža gobasta. Pregledal sem druge kokoši in našel drugo, ki je imela še bolj oteklo nogo. Onih rumeno-voščenih luskin že skoraj ni več imela. AH je garjavost kokoši nalezljiva in kako se jo zdravi? (I. L. v Z. T.)
Odgovor: Vaše kokoši imajo garjave noge. Garje povzročajo male pršice, ki so podobne onim, ki povzročajo garjavost pri ljudeh in živalih. To garjavost pri ljudeh povzroča silno majhna živalca, ki spada v vrsto pršic in se imenuje kurji srbeč. Srbeč se zarije pod kožo, tam grize in se hrani in neznosno nadleguje kokoši. Zaraditega so te nemirne, se slabo rede, nesejo le malokdaj ter se klujejo po nogah, kjer se delajo vedno večje garie in se tvorijo veliki izrastki. Večkrat sc pripeti, da se prenesejo te garje tudi na greben kokoši. Bolne kokoši je treba ločiti od zdravih ter jih namazati po nogah z milom. Ko so se luskine na nogah zmehčale, jih previdno odluščimo. S tem pridejo garje na dan. Šele sedaj uničimo tega škodljivca. Oluščene noge izmijeino s toplo vodo ter jih potem dobro odrgnemo z bencinom. Bencin zaide globoko pod kožo in tamkaj
hitro pomori vse zajedalce. Cez četrt ure se morajo noge zopet Izmiti s toplo vodo in potem namazati z vaselino. To delo se ponavlja vsak dan toliko časa, dokler se delajo nove kraste in so živali nemirne. Namesto bencina rabimo tudi petrolej, ki pa mora učinkovati par ur preden noge izmijemo. Dobro sredstvo je tudi lizol, bacilol, kreolin, ki jih je vzeti v razredčeni tekočini od 5 do 10 odstotkov. Ko postanejo noge čiste in se živali pomirijo, je znamenje, da so vse pršice pomorjene. Pri delu z bencinom, ki je zelo vnetljiv, je treba skrajne previdnosti ter nikakor ni trpeti v bližini kake luči ali goreče smotke., Ker prehajajo srbci od kokoši na kokoši i,n se nahajajo povsod tam, kjer te prebivajo, zato je treba vsa ta» mesta temeljito razkužiti. Ves gnoj, ostanke krme in smeti iz kurnjakov je se-žgati. Tla, vrata, deske, korita itd. je popariti z gorkim lugom. Najbolj se rabi sodov lug, če se na 100 litrov vode skuha 3 kg navadne sode. Po takem razkuženju se kurnjaki in vsi leseni deli pobelijo z apnenim beležem ter je zlasti paziti na to, da belež dobro zamoči vse špranje. Šele tedaj, ko smo na ta način očistili prostore za te živali smemo dati zopet kokoši vanje. Vendar moramo tudi še nadalje paziti, da zopet ne nastopi ta srbeč na nogah kokoši.
Vprašanje 39. Kako je bolj praktično urediti električno moč v gospodarstvu? Pride 11 ceneje en močan električni motor s transmisijami za vse stroje, ali za vsak stroj poseben motor? Kako se porabi manj toka? (Mr. I. v G.)
Odgovor: Za pogon gospodarskih strojev, ki so le redkokdaj skupno v obratu, je najceneje nabava enega samega elektromotorja, ki goni skupno transmisijo. Nabaviti za vsak stroj posebej elektromotor, bi bilo v zvezi s prevelikimi stroški. Bistvo elektromotorja je, da porabi le toliko električne energije, kolikor odda mehanične sile. Elektromotor se torej sam regulira. Ako elektromotor ni popolnoma obtežen, je njegov koristni učinek neugodnejši. Zato se ne priporoča nabavljati prevelikih motorjev. Ce imate priliko, svoj elektromotor z dobičkom zamenjati za manjšega, potem Vam moremo to samo priporočati. Če bi pa bilo to v zvezi s težkočami, potem obdržite svoj motor, četudi je prevelik, ker pri kmetijskem obratu, ki se vrši navadno v večjih presledkih, večja uporaba toka ne igra posebne vloge.	Ing. T.
KMETIJSKE NOVICE.
Strokovna pomoč večjim kmetovalcem. Nekaj odličnih letošnjih absolventov drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru
želi meseca avgusta ali septembra t. 1. vstopiti v kmetijsko prakso na primernih boljših posestvih ter se zadovoljuje v splošnem samo s prostim stanovanjem in hrano brez plače v gotovini. So stari 18—23 let, med njimi taki, ki ne reffektirajo na stalne službe, ampak se povrnejo pozneje na svoje domove, da prevzamejo vodstvo lastnega gospodarstva. Drugi reflek-tirajo na stalne službe za pozneje kjerkoli. Zanimanci za take izborile mlade strokovne inoči naj izvolijo stopiti v zvezo z ravnateljstvom navedene šole, ki prevzame brezplačno posredovanje v interesu absolventov in stvari.
Kmetijski gospodinjski tečaj. Prošnje za učiteljska tečaja na Kmetijski šoli na Grmu in na Gospodinjski šoli v Marijani-šču v Ljubljani naj se predlože potom dotičnega šolskega vodstva. Prošenj ni treba kolekovati in je vse potrebne podatke navesti brez prilog, kar naj prosilci uvažujejo.
Posli ribarskega odbora za Kranjsko. Ker se je izrekla nadpolovična večpina volilnih upravičencev za to, da se prenesejo posli kranjskega ribarskega odbora ha odbor novo ustanovljenega Slovenskega ribarskega društva v Ljubljani, razrešilo je poverjeništvo za kmetijstvo Kmetijsko družbo za Slovenijo, ki je izvrševala dosedaj nalogo ribarskega odbora, teh
poslov in jih preneslo za dobo 10 let oziroma do končne ureditve po novem ribarskem zakonu na Slovensko ribarsko društvo. — Ribolovne knjižice, ki jih mora imeti vsak kdor lovi kot gost v kakem revirju, se dobivajo odslej le pri odboru imenovanega društva, ki ima sedaj svoj sedež v Ljubljani na mestnem magistratu pri tržnem nadzorniku.
Parni kotel. Spisal inž. Gvidon Gulič. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ,1921. — Cena za vezano knjigo 40 K. — Po zgledu češke zbirke „vzdelani" smo končno tudi Slovenici dobili popularno znanstveno knjižnico, ki bo prinašala kratke in praktične razprave iz vseh strok vede. Iz takih knjig se bo lahko informirati ter ne bo treba iskati debelih znanstvenih razprav, ki so končno uporabne le za strokovnjake. Inž. Gulič je svojo razpravo namenil kurjačem in posestnikom parnih kotlov, delovodjem in drugim praktičnim osebam, zlasti pa naraščaju. V splošnem podaja spis vse, kar je treba vedeti o parnem kotlu. Terminologijo je deloma ustvaril po slovenskem in drugih slovanskih jezikih. Priložen je tudi slovensko-nemški slovarček. Spisu je dodanih veliko število šematičnih skic in slik kotla ter njegovih delov. Posamezna poglavja so čisto znanstvena ter upoštevajo najnovejše izume na tem polju. Vendar je knjižica tako poljudno pisana, da je lahko razumljiva tudi preprostemu človeku. Knjiga bo dobro došla tudi onim našim kmetskim posestnikom in gospodarskim zadrugam, ki imajo parne kotle v uporabi in ki prihajajo večkrat v zadrego pri popravilih. Zaraditega jo toplo priporočamo vsem takim posestnikom in zadrugam, da sf nabavijo to knjigo.
Obrtnikom in trgovcem. Prošnja iz Koroške in Mežiške doline: Da utrdimo naši mladini ljubezen do domovine, ji moramo dati priliko spoznati svoj narod. Če hočemo to doseči, moramo skrbeti, da se mladina izuči kake obrti v domovini, zwto se obračamo na vse obrtnike in trgovce, ki potrebujejo obrtni in trgovski naraščaj, da se pismeno obrnejo na podpisano uredništvo. Učenci bi morali seveda imeti pri svojem gospodarju vso oskrbo. Mladina se osobito zanima za ključavničarstvo in mehaniko, zato se prosi, da omenjeni obrtniki upoštevajo te želje. Mladina je iz Mežiške doline in deloma tudi iz izgubljene Koroške. Dopisi naj se pošiljajo na: Uredništvo ..Kmetovalca".
URADNE VESTI. Vabi1a
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke L—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Sv. Bolfenk v Slov. Goricah v nedeljo, 3. julija 1921. p<> cerkvenem opravilu v posojilnici.
Šmarje - Škofeljca v nedeljo, 10. julija 1921. ob polosrnih dopoldne v poslopju g. Janca.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Popruvek. V drugem spisu zadnje številke „Kmeto-valca" je bil v njega uvodu izpuščen stavek, ki da uvodu spisa nerazumljivo vsebino. Uvod tega spisa bi.se namreč moral takole glasiti: Češki list „Lidove Noviny" je objavil članek pod naslovom „Veda", ki za nas še bolj velja i. t. d. — Dalje je pomotoma prišlo pod drugi odgovor na 19. vprašanje znamenje ^ , namesto podpisa G. Pire.
METOVALEC
llustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na 'l, strani 300 K, na >,, strani 150 K, na i/„ strani 100 K, na '/„ strani 50 K. Vsaka beseda v »Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 12 K.
Urejuje inž. Rad o Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Sloveniji v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz •Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
- St. 12. Ljubljana 30 junija 1921 Letnik XXXVIII.
J&ala naznanila.
Za vsako besedo Je naprej plačati dve kroii v denar)u ali znainkaa najmanj pa skupaj K 20 — sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Mlincbo bamns sekane iz najboljše bele, ostre .HililMB finIIIIIS, skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju.	60
Priporoča se tvrdka e.^&a^.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje.	104
Pšenično moko, dobi vedno po najnižji ceni
v trgovini J. M. Kranjc (proj Bučar) Vrhnika
Sekire, cepine, motike IŽFMM
šilja na debelo ln drobno Dominik Kač, kovač v
Paki, pošta Velenje.
210
Prvovrstne gumi-traiiove "gS"'
Ign. Vok, Ljubijana, Sodna ulica 7.	212
Prodaja se prostovoljno S^S::
skih sodov finega okusa. Ravno tam je naprodai 200 hektolitrov čistega banatskega vina po nizki ceni. Naslov pove upravništvo.	220
apno
dobavlja Avgust Riickl, posestnik apnenlc, Hrastnik.
177
Pet šip z žično vlogo
širokost: 1 meter, dolgost: 2 m 14»;» cm, dalje šest šip iste kakovosti, dolgost 2 m 80 cm do 2 m 90 cm proda Roman Rek v Ljutomeru.	223
Kupujemo suhe gabe,
priporočamo pa vse vjste semeni za poletje in lesen! Sever & Komp, Ljublana WoHova ulica štev, 15.	231
Vodovodne cevi
Proda se bencin motor
črne in pocinkane v vseh dimenzijah dobavlja takoj po znižanih cena, železnina, A. Sušnik, LJubljana, Zaloška c. II.	235
i6 H. P. stoječ na vozu s cirku-larno žago pripraven tudi za poljska dela. Vpraša se A. Drame, Ljubljana, Zabjek, 2/11 -	240
Prodam po ugodni ceni
mlin zs vse vrste moke, proda za ceno III11II 4000 K,'Alojzij Kočevar, vas Krka št. 5. p. Novomesto.	241
2 nova voza _	1 zapravljenec,
gig, 5 malo rabljenih parizarskih koles 3 konjske angleške opreme, Ivan Pretnar, kovač, Zabreznica p. Žirovnica, Gorenjsko.	242
v Tacnju, p. Št Vid nad _ Ljubljano nudi vsako vritnp driId hramne in transportne po najnižjih aUUti dnevnih cenah.	243
Sodarska zadruga
Lep, močan brels, pripraven za večjo obiteli
ali za kako hotelsko pTdietjeje ugodno naprodaj. Vprašati je pri upravništvu »Kmetovalca", 244
Štorjo zastrope
Morsko travo 'A,ger°
m- po K 4. nHllanll 11'DUU I. a kg
po 8 k žico, žičnike. žične vfožke
stelie in druge potrebščine nudi železnina A. Sušnik, Ljublarn, Zlloika c. 21.	245
Sušilnica za proso, „dera" "S?
najboljem stanju, se proda. Josip Kern, tesarski mojster, Klane, pošta Komenda.	246
so odpadki od semenske detelje, katero ima v zalegi tvrdka Viliem Steinherc, Ljubljana.	247
ima več sto mernikov naprodaj, Peter Jenko, Lipica, pošta S^o-
248
Oobra in tečna krma
Ajdovih piev
fjaloka	.
Radvinske kokoši ss^V^offi:]?
Kmetijsko perutninarsko društvo v Radvinju. Vsa tozadevna vprašanja je nasloviti na gošpo oskrbnico Zohrer v Radvinju pri Mariboru. 249
Službe išče kmetski mladenič, 20taiet
vajen vsakega kmetskega dela v vseh panogah kmetijstva. Vprašati je pri Mihaelu Kobe, Damelj št. 17. p. Vinica, Dolenjske.	252
Lepa kobila,
uprava lista.
izvrstna za vožnjo, tek in jahanje je naprodaj. Kje pove
251
Kupim par pavov ire^aT^^očf^a
naslov: Franc Klun, p. Ribnica št. 88f Dolenjsko.
253
Proda
se
žini Novega mesta. Regerča vas št. 13
maio kmečko
Pojasnila da*e p. Novomesto.
posestvo
le jI jez Uc
bli-Udovč, 250
Tnnnneba hičs v Ljubljani na prometnem ll'yuvaftu 111011 mestu, dvo in pol nadstropna v kateri se nahaja dobro vpeljana trgovina kolonialnega blaga, se proda ali zamenja za lepo arandirano posestvo. Naslov pove iz prijaznosti proti znamki za odgovor upravništvo .Kmetovalca" pod št.	254
Manjšo, lepo hišo ali vilo s^A
ki bi bilo v kratkem za prevzeti, kupim ali zamenjam za svojo lično vi o (cvetlični vrt, sadovnjak in velika njiva) na Biedu. Eventueino vzamem v najem večje stanovanje blizu večjega mesta. Ceno, podrobnosti pod »Brez otrok" na upravništvo lista.
255
Vinometre »Bernadot« — Asceste bombaž ln prašek — Eponit — Francosko želatino— Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisuifit — Ribji mehur — Špansko zemijo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Opogepfja ANTON MIG
I Semensko žito za I ! jesensko setev S
Poslednje setve utrjenih in jako plodovitih vrst iz višine 450 nt nad morjem. Pridelki 1. 1920: ozimne pšenice 1600 kg, ozimne rži 1200 kg, ozimnega ječmena 1800 kg na joh (oral). Vzorci in cene proti plačilu 1 dinarja v pismu. Vprašanja nasloviti na:	(53,
Osbrbništuo laaarniii, pošta Guštanj,
Kopoško.
Kmečka hranilnica in posojilnica na Vačah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi
na	(58)
XIV. redni občni zbor,
ki se bode vršil
v nedeljo, dne 10. julija 1921, ob 1. uri popoldne v zadružni pisarni na Vačah s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načeistva.
2.	Poročilo nadzorstva in odobrenje letnega računa.	<
3.	Volitev nadzorstva (5 članov).
4.	Slučajnosti.
Vače, dne 21. junija 1921. Načelstvo.
Pripomba: V slučaju nesklepčnosti prvega, vrši se pol ure kasneje na istem prostoru s orvotnim sporedom drugi občni zbor v smislu § 35 pravil, ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov.
Pipe lesene za vino(60)
vseh velikosti najboljše kakovosti
od 10'- do 18'- H,
kakortudi medene pipe za vodovod in vse druge potrebščine nudi
fl. SUŠNIK,
železnina Zaloška c. 21,
Ljubljana.
Cene
smo znižali!
za čBšho manufaktiiro,
Gospodarska zveza,
Ljubljana.
Vabilo
občni zbor
hranilnice in posojilnice na Viču,
reg. z. z. n. o. z. ki se vrši
dne 31. julija t. 1. v občinski pisarni ob 11. uri zjutraj.
DNEVNI DED :
1.	Poročilo načeistva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo revizije.
4.	Izvolitev načeistva in nadzorstva.
5.	Predlogi članov.
V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, z istim dnevnim redom ki bo veljaven ob vsaki udeležbi.
Načelstvo.
priden in pošten, s kolikor mogoče veliko delavskimi močmi oe sprejme pod zelo ugodnimi pogoji za neko štiri johe veliko vinogradniško posestvo pri Mariboru. Ponudbe je nasloviti na:
Rihapd Ogplseg,
vinograd Sturberg, pošta Pesnica ob južni železnici.	46
Opekarna v Račju
prodaja najceneje zarezno in drugo strešno opeko, zidake, cevi za drenaže najbolje vrste.
(47)
Iv. Jax In sin
Dunajska cesta št. 15,
Ljubljana.
šieaini stroji in stroji za pletenje.
Izbor na konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena i. 1867. (17)
Vezenje poro brezplačno. Pisalni stroji „ADLER"
Cenila zastonj ln franKo. Kolesa iz prvih tovarn:
Diiržom), Siyria, Wallenrad
Jurčhe
(gobe)
očiščene in rezane sušite ter ponudite z
„HERBA"
zadruga za izkoriščanje zelišč s. o. j.
Palmotlčeva ul. 10.
Zagreb,
katera kupuje vsake količine in plača najvišje cene.
(57)
Gospodarska zveza
v JLjuLMJcuirii .
Dunajska eesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga osi-tovrstni]; poljedelskih strojen (5)
iz najslovitpfiih tovarn.
Zastopstvo za Pirie kotli ztanili tisriic .W«W;

j Primešaj krmi Mastin I j
V zmi3iu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljuoljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljublj. izporočil dne !3. ju.iia 1899., št. 25.255, smejo dietično sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto piodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po polti. 5 zavojev Mastlna K 50 poštnine prosto na dom.	(3)
Maziio zoper garje (naftomazflo) uniči pri ljudeh garje, i.šaj, srbečico, kožne boiezni, izpuščaji Pri iivlni uniči garje. 1 lonček po poiti K 15*—.
Lekarna Trnk6cEy
LlnMIana. Slovenija. Zraven rotovla;
n
o
Za praznita in bližnjo spomlad
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega su-kna, volnenega blaga za mošk? in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiskanlno v najnovejših vzorcih in bogati Izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste robce za na glavo i. t. d. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
A. & E. Skaberne
veletrgovina z manufakturnim blagom Ljubljana, Mestni trg 10«
Kmetska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
a w LJUBLJANI a
ljubljanske (okolice
« lastnem sa&ražaero domu na Dunajski cesti fctev. 18.
Obrestuje hranilna vioge po 3 °L	(2)
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloga v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter tih obrestuje ob dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron.
■	= Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 kron.	=
Državna razredna loterija.
Prečitajte današnji oglas »Mednarodne banke d. d.« Zagreb, Nikoličeva ul. 7. in naročite si pravočasno zaželjeno številko, dokler ni razprodana
Naročajte in širite
! ..KMETOM"!
DRUŽBENE VESTI (nadaljevanje).
* Kmetijska družba za Slovenijo ima za svcjje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Ajda, siva, semenska, lepo čiščeno grajsko blago po 8 kron kilogram, brez vreč.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, gra-šice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd. je zopet doŠel in se dobi v zaklopnicah po 1 kilogram za 120 kron, pol kilograma za 70 kron, četrt kilograma za 40 kron, osminko kilograma za 25 kron, £0 gramov za 15 kron.
Apneni dušik po K 400-— sto kilogramov.
Brusili kamni iz Bergame so pošli in vzalogi so ostali še domači umetni brusni kamni po 8 K komad.
Drevesne škropilnice na prevoz, razne kakovosti na iz-bero po različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoperu okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kilogram, poštnina in ovoj posebej.
Esparzeta, španska detelja, neluščena po 24 K kilogram.
Kose. Družba zopet oddaja udom kose iz dobrega štajerskega jekla, in sicer 65, 70 in 75 centimetrov dolge, takozvane ..kranjske" oblike. Cene kosam so sledeče 65 cm po 50 K, 70 cfti po 52 K, 75 cm po 54 K komad.
Kostni superfosfat po 380 K sto kilogramov z vrečami vred. Kdor namerava letos gnojiti ajdi s superfosfatom, mora to gnojilo prav brez odloga naročiti, ker je zaloga le majhna in bo hitro razprodana. To sporočamo udom, da ne bo pritožb, če pozneje ne dobe blaga.
Lanene tropine, vsebujoče 38 do 40 odstotkov beljakovin in maščobe po K 500 — sto kilogramov. Vreče so po 50 kilogramov in se ne računijo.
Rafija, majunga extrissima, po K 38 kilogram.
Rafija, druge vrste po 26 K kilogram.
Razklejena kostna moka z 30—33 odstotki fosforove kisline v vrečah po 100 kilogramov z vrečami vred K 260'—.
Surova kostna moka po K 200-— za sto kilogramov z vrečami vred.
Škropilnice za trte so pošle. V zalogi je še nekaj drevesnih škropilnic razne kakovosti na izbero. Te škropilnice so izvrstno vporabne tudi za belenje in razkuževanje hlevov itd.
Tobačni izvleček v zaklopnicah po 5 kilogramov po kron 120-— za pušico. Poštnina se računi posebej.
Vinometri po K 50-— za komad.
Zdrobova moka, (Brecherinehl) 20 odstotkov fosforove kisline, 5 odstotkov dušika K 260 za sto kilogramov z vrečami vred.
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek gali-čnemu škropivu, ima Kmetijska družba v zalogi ter jo oddaja po 4-— K kilogram. Izkušnje so pokazale, da lahko z dobrim uspehom za učinkovitost primešamo galici polovico žvepleno-kisie gline in si na ta način prihranimo polovico drage galice. Namesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo gotovo popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Vporabo gline priporočamo zaradi tega, ker dež ne odpere te brozge raz listje in trte tako hitro kakor navadno brozgo.
Žveplene ploščice ali žvepleni nabiček na juti za žvep-Ijanje sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kilogram.
Žvepleno moko, dvojno raf., ventilirano, mešano z 3 odstotki galice po najnižjih tržnih cenah.
Želatina za čiščenje vina po 130 kron kilogram.
Živinska sol. Družba je prejela iz Solnograda nekaj vagonov živinske zdrobljene soli. Ta sol stane K 5:20 za kilogram, pri odjemu pol vagona K 5:— za kilogram. Prijave se sedaj sprejemajo.
Žveplainiki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron.
KMETI3SR9 DRUŽBE
. ZA SLOVENIJO 9
je izdala in prodsga naslednje I
kniiae:
Zvesck
2. 3.
b.
S. 10. 13.
15.
16.
C«na E 1-20

Fr. stupar: Ajjno tf kmetijstva Fr. Stupar: ftavodllo, kako je sestavljati poročila o letini . 1— M. Kostanj«v«c: S užStaiiii sil vina In tsosa . . . 6-— Boh. Skalicky Siljenje ali kaljenje ameriških ključev 1-20 B. Sk»licky: K®stljsk® raz-wsero aa Ceikea . . 2 80 Pridelovanje in razpežt-varsje namiznega grozdja
ter zgsja trt na špallrja.
(B. Skalickf). ... 2_
0 sestavljanj« In setvi trave!«
asianlc. (Weinii®rl-Turt) 4-— Steuert - Jamnik: Sosed* Razumnika konjereja . . 4 —
Izrejanje matic .... 4'— Živinozdr. Lovro Tepina: Podkovstvo, pouk kovačem in konjerejcem . . 45-—
Protokoiirana tvrdka	Kmetovalci 1
Skrbite za kar največje razširjenj« ,, Kmetovalca" I Stremite za tem, da se ga lehko čit« v vseh gostllnafa In javnih preste rih. 30.000 nas jg že v Kmet, družbi, pa bi nas bilo leh ko če enkrat vel. Čim več nas b«, več bomo dosegli
Upravništvo .Kmetovalca'
sprejem« (8)
primerne inserate
po tenah, ki so razvidne na poglavju.
Objavljenj« ho imelo vedno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmjto-valec«, izhaja (dvakrat mesečno) r 30 tisoč izvodih ter j« razširjen po vsoh slovenskih dotelab
K1STD5M DRUŽBA 11 SLOVENKO
je dala naslednja	10
,,GOSPODARSKA NAVODILA"
»osOel ponatisniti iz .Kmetovalca" in jih oddaja komad po 1 krono. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati
44.	Napenjanje govedi.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem
1.	4»kaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore.
2.	Kiavcnje vina.
S. \iko se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
8. Ciste drože in njih raba v kle* taistvu.
13.	vzroki neplodnosti pri govedi.
19.	.S.uzavost ali vladijivost vina.
14.	Crmijenje z oljnimi tropinami.
20.	cittenje in precejanje vina.
25. Hesna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
2«, . Sprava petiota ali domače pijače.
ZI. O bistvu alkoholnega vrenja fki-pe>:Ja) in o rabi čistih vinskih dioi pri pridelovanju vina.
28. Vi-itje vimena ali volčič na vimenu.
J8. Nora naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševaaja tesarstva.
ST. Khlost (kislobaj in razkisanje vina.
43. Dolžnost vzdrževanja ograj v . obrambo kulturnih zemljišč pred •kodo po živini, ki se pase.
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem.
54. Nove-zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
56.	Kako živi žitni molj in kako »e pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo. ,
59.	Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo.
50. Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
61. Kdo se naj Se zglasi za državni preživi ieuski (vzdrževalni) prispevek ?
52.	Presojanje krmil po ikrobnili vrednotah.
63.	Garje pri konjih.
64.	Apneni dušik.
65.	Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)?
66.	Duh in okus vina po žveplu.
67.	Zatiranje trtnih bolezni spomladi.
generalni zastopniki
za Slovenijo,
vštevši
Prekmurje in Medjimurje
mineralne rafinerije
delniške družbe na Reki,
ponudimo po najnižjih cenah in prvovrstni kakovosti, pri manjšem odjemu iz komisijske zaloge vCelju.tervcelih vagonh iz tovarne na Reki:
Gasolin, ligroin, lahki, srednjeteški in teški bencin, nadomestek terpen-tina, petrolejski rafinat, olje za pogon Dieseljevih motorjev, vulkansko olje za osi železniških vozov, olje Batsching, olje za vretena, vse vrste rafiniranih in destiliranih lahkih in in težkih mazalnih olj, olje za cilindre in avtomobile, tovotovo mast, parafin, sveče, koks in asfalt.
Zveza slovenskih trgovcev v Celju. (48)
Živinsko
SOL
rdečo zdrobljeno
dobavlja podružnicam najceneje
Kmet. družba za Slovenijo
v Ljubljani.
Pozor, mlinarji I!
Pristna volnena
24 in 32 cm široka po znatno znižani ceni, kakortudi prvovrstna svilena sita svetovnozna-ne švicarske znamke »Albert Wydler« priporoča trgovina
9VGUST ČflDEŽ
Ljubljana
Kolodvorska ul. 35,
nasproti »Stare Tišlerjeve gostilne«
Zahtevajte cenike!!
Prošnja!
Komu izmed bojnih tovarišev je kaj znano o mojem sinu Francu Nunčiču iz Šmarja pri Jelšah. Pogreša se ga izza bojev v Karpatih. Služil je pri 26. domobranskem polku, 12. stotnija.
Dotičnega, ki mu je kaj o njem znano uljudno prosim, da mi naznani proti primerni nagradi.
Anton Nun čl č, Lašče, p. Sv. Peter na Medv. selu. 54
Zbirajte
lipovo
cvetje!!
Sušite ga v senci in na prepihu. — Vsako množino ponajvišjihcenah kupi
»»
Herba
**
zadruga za izkoriščanje zdravilnih rastlin z o. z. v Zagrebu, Palmoti-čeva ul. 20. 56
Druga ti r žavnarazr' edn a loterija.
Prvo žrebanje
15. lin 16. julija 1921
5 premij !	5 premij!
100.000 srech = S0.000 dobitkov
Absolutna sigurnost in državno jamstvo.
V teku pet mesecev izžrebalo se bode
69 milijonov 160.000 K
brez vsakega odbitka v gotovem denarju. Z eno srečko se more dobiti 4 milijone kron, 2 milijona 400.000, 1 milijon 600.000, 800.000, 600.000, 400.000, 320.000, 280.000, 240.000-200.000, 160.000, 120.000, 80 000, itd, itd.
Priporočamo sledeče, še neprodane srečke na izbiro;_
1129941 ji 4482[ 1154651 |l54%| 118558)
4206
! 4235
8013
8022
246631 [24700*1 [298091 |29848) )34729) |36466| |_38757| |44838| |45924|
Cena srečk za vsako izbiro:
Cela srečka
Din. 48 ali K 192
Pol srečke
Din. 24 ali K 96
Četrt srečke
Din. 12 ali K 48
Osmina srečke
Din. 5 ali K 24
Listo dobitkov brez odlašanja t&koj po vsakem žrebanju! Hitra in točna postrežba. Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo držav, razredne loterije,
Mednarodna banka d. d.
(Oddelek razredne loterije) — Telefon 11-19 in 23—98.
NiHoličeua ul.7. — ZAGREB — Gajeoa ul. 8.
jBjj— Naročbe se izvršujejo edino za naprej poslani denar.
hmečhe mline
do največjega:
za roko, vodno in motorno moč.
Milni so opremljeni s presejal-nlki in kamni, kojlh ni treba nikoli klepati, za
kar jamčim. Ti mlini meljejo vsako žito ter na-pravljajo lepo in okusno moko za kuho in pecivo pri samo enkratnem nasipu. Razpošiljam razne vrste mlinske kamne in druge potrebščine za mline ter poljedelske stroje,
Josip Čretnik
stavbenik mlinov ,2» v Sv. Jurju ob Južni železnici.
S tehničnimi in praktičnimi nasveti vsakomur na razpolago.
Izjava.
Gospod	«*
Jože Čretnik, stavbnik mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel.
Poročam Vam uljudno da sem z Vašim mlinom, ki ste mi ga napravili za pogon z viteljtm, zelo zadovoljen. Vsakomur, ki ga v di. se dopade. Kakor čujem, bo sledilo mnogo na,očil.
Ve'espoštovanjem
Ivan Skrinar. 51	Crešnjevac, p. Semif, Dol.
Najstarejša hranilnica v Sloveniji.
KRANJSKA HRANILNICA v Ljubljani
* ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti ®°/o
obrestovanja in dovoljuje hipoteena posojila po
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron.
Čisti
dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve ie nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knafijeva ulica štev. 9.
5uchy 8 Bobrnvšeft
Tehnično-elefetroinštalacijslio podjetje
Inštalacija kompletnih električnih central, mehanična delavnica in prodaja vsega elektr. materijala ===== v Kranju.	fc