298 11/2022 letnik CXXIV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Lansko poročilo o medenju (Slovenski čebelar 11/2022, str. 310–311) sem zaključil z mislijo, da »bo pa leto 2022 boljše«. Vesel sem, ko lahko sedaj rečem, da je bilo res tako. Letošnje leto je vsaj nekoliko omililo posledice preteklih slabih sezon. Če bi ga opisali v enem stavku, bi lahko rekli dober začetek, slab konec. Končno smo imeli hladno zimo, sicer ponovno skromno z vidika količin snega, vendar so bile vsaj temperature pod 8 °C vse do začetka marca, kar je dobro vplivalo na mirovanje rastlin in čebel. Temperature so se marca postopoma dvigovale in spodbudile prve spomladanske rastline k cvetenju. To so s pridom izkoriščale čebele, ki so stopnjevale svoj razvoj s širjenjem obsega zalege in števila čebel. Izjema je bil tudi obseg sončnega obsevanja. Veliko ur obsevanja smo imeli v marcu, kar 167 % več kot v primerjalnem obdobju med letoma 1981 in 2010. Rastline so se hitro razvijale, kar je ob vdorih hladnejšega zraka in negativnih temperaturah nakazovalo na ponovno pozebo. Slano smo imeli tudi v kasnejših dneh aprila, ko je brsteti začenjala robinija. Toda na sadnem drevju in na robinji k sreči nismo beležili večjih škod. Poleg znanilcev pomladi so v ugodnem času cveteli tudi regrat, divja češnja in druge sadne vrste. Bolje razvitim čebeljim družinam je v tem času uspelo nabrati skromne presežke medu, ki so ga lahko izkoristili tudi čebelarji s točenjem cvetličnega medu. Še boljše stanje je bilo v drugi polovici aprila na vzhodu in jugovzhodu države, kjer je cvetela oljna ogrščica. Ta je skupaj s Ocena čebelarske pašne sezone 2022 Aleš Bozovičar vodja Opazovalno-napovedovalne službe ales.bozovicar@czs.si predhodno cvetlično pašo ponudila solidne donose na panj. Poleg nektarnih paš smo letos aprila opazovali veliko število uši, predvsem na listavcih. Najbolj sta izstopala javor in bukev. Na teh drevesnih vrstah so uši povzročile čezmerno sesanje drevesnega soka in v marsikaterem sestoju povzročile sušenje listov. Koliko so čebele to pašo izkoristile, je težko reči, saj je bilo virov medenja v tem času letos res veliko. Ugodno vreme se je nadaljevalo tudi maja. Imeli smo dobre donose robinije na območju Primorske in kar odlične donose akacijevega medu na vzhodu ter jugu države. Sočasno z robinijo je v nižjih, toplejših, predelih države začel cveteti gorski javor, ki je imel obilo cvetja in povzročiteljev medenja – uši –, ki so se dobro razvile in izločale v času cvetenja ter po njem. Na marsikateri lokaciji po državi beležili zelo dobre donose javorja. Na smreki večjega števila povzročiteljev medenja nismo opazili. Zasačili smo posamezne kolonije rdečerjave smrekove ušice in sivozelene smrekove ušice, ki se jim obsežneje ni uspelo razviti. Uši smo ob koncu aprila opazovali tudi na hoji. V prvi fazi rjavo hojevo ušico, kasneje tudi zeleno hojevo ušico, ki se je na območju notranjskih in kočevskih gozdov dobro razvila. Slednje so pozneje zaradi razvoja njenih naravnih sovražnikov (trepetavk, os...) in visokih zračnih temperatur ter sušnih razmer nazadovala z razvojem in povsem prenehala izločati. Pomanjkanje padavin je povzročilo sušo kar je močno Po dolgem času je medila robinija. Izločanje uši na javorju v središču Ljubljane. 299 11/2022 letnik CXXIV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE vplivalo na količino vode v rečnih strugah, potokih, jezerih in na raven podtalnice. Posledice suše smo čebelarji občutili tudi v času cvetenja kostanja in lipe v začetku junija. Pri obeh rastlinah smo opazili veliko število cvetov. Na območjih Kočevja in Bele krajine na lipi opazili tudi veliko število ušic, ki bi ob ugodnih pogojih morale ponuditi spremljevalno pašo in dobre donose. Žal teh donosov nismo zaznali. Presenetljivo je letos bolje medila velikolistna lipa, ki je imela v času svojega cvetenja boljše pogoje za medenje, česar malolistna lipa in kostanj nista imela. V začetku junija smo na zgodnjih legah že zaznali cvetenje kostanja in malolistne lipe, ko smo bili deležni drugega vročinskega vala, ki je trajal skoraj deset dni. Imeli smo zelo visoke temperature, blizu 40 °C, z zelo nizko zračno vlago in pogostim jugozahodnim vetrom, ki je sušil nektar v cvetovih rastlin. Zato smo imeli veliko slabše donose od pričakovanih. Izrazita suša je vplivala na razvoj povzročiteljev medenja, ki so se spomladi pojavili skoraj na vseh rastlinskih vrstah, dobro izločali, potem pa zaradi slabih pogojev nazadovali in ob koncu junija prenehali z razvojem in izločanjem mane. Posledice suše smo občutili z razširitvijo največjega požara pri nas, ko je na Krasu pogorelo več kot 2000 hektarjev površine. Tu lahko potegnemo vzporednice s slabim zaključkom leta, saj se je po vsej državi s 25. junijem končalo medenje rastlin. Donosov nektarja in mane skoraj nismo beležili vse do druge polovice avgusta, ko so na posameznih delih države zacvetele travniške rastline, gozdna podrast in medovite kmetijske poljščine (ajda, sončnice, gorjušica) ter poskrbele za ravnanje tehtnic. Na območju Pohorja so se v tem času ponovno obnovile uši na listavcih in ponujale donose do 1 kg mane na dan. V večini smo beležili naglo kristalizacijo medu že v satju. Sedaj pa poglejmo kaj nam o letošnji sezoni povedo številke. Kot ste verjetno seznanjeni, so v letošnji sezoni začele delovati tehtnice, ki so jih čebelarska društva kupila na razpisu MKGP-ja. Tehtnice podatke prikazujejo v sklopu opazovalno- napovedovalne službe. V pašni sezoni smo razpolagali z več kot 200 čebelarskimi tehtnicami. Rezultat tega je boljša pokritost Slovenije in realnejša slika donosov. Ker vse tehtnice niso delovale brezhibno, nekatere pa smo vključilI v sistem kasneje, vseh v oceni letne pridelave medu nismo upoštevali. Upoštevali smo 152 tehtnic, ki so v povprečju prikazale 16 kg donosa na panj. Letošnje leto se tako uvršča med leta z boljšimi donosi medu. Na letni ravni smo pridelali 2405 t medu in za malenkost prehiteli leto 2013 in za slabih 70 t zaostali za letom 2011. Glede na opažene ušice na listavcih in na hoji ob koncu avgusta, so obeti za prihodnje leto boljši. In s tako mislijo bom zaključil letošnje poročilo in vsem skupaj zaželel uspešno prezimitev čebeljih družin, mrzlo in sneženo zimo ter odlično pašno sezono 2023. Tudi bukev je letos gostila ušice. Izločanje uši na lipi. Vse fotografije: Aleš Bozovičar