Cesta 50 cent. UK*ajMi*ivo LN ufkava: UUHUAMA. PUCUNUEVA LTU1CA A — V.SL&¥XiS: S1-XL 31-23 51-34. «1-05 is Sl-Jt — Ishaja vsa* dao opoldne — Meaećn a naročnin* 11-— Br. izključno zastopstvu u ogia«* is Kraljevin« Italije tn tnosamstva ima Račum pn postno Oeftovnem a*vo*u CONCESSION ARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed UNIONF PITBBUriTA ITAMANA a. 4.. Hn.ANO L^uhllana st«r 10-S51 estera: CJNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. A„ MILANO Altre p o sizi oni nemiche occupate Ctrr-tsrattacco awetrari3 in Tunfsra respfntc — 8 vellvoTi cemici dlstmtti — Un pr isca£o nemi ca a£fcndati9 un altro tfaiuieggSato II Quarf:ere Generale detle Forze Armate c*>mii"ica in đa*a tfi 18 febbraio il seguente boPefino no. 999: In Tun's'a le truppe delM Asse hannn oe-cupato altre posiz'oni nem:rhc respi-een-do poi un contrattaerp avversario, appog-gia*o da mezzi corazz.ati. Ncl cie!o tunisino quattro aere' nemfci venivnro abbattuf": tre dal tiro dei repartf terrrstri. ono dalla caccia. A nord d? Algeri velivolf german?ri at-taccavano un convoe:Tio scortatn affondan- do un pirnsfafo di 80^0 trnn e danneggian-done un altro di egua'e stazza. Bombardieri americani hanno lanclato bombe dfrompenti e incend'arie su Capi iari. Ouarto Sant' Flena e Genosfanađfga, causando gTavi danni ad abitazione civili c vittime tra la popolazfone: sono stati fmora segnalati 100 morti e 235 feriti. Atfaccati dai noctri Gaccfotor) tre de; ve-livoli incursori prcc'n'tavann pre«so Sas. "ari net d:ntorn: d*» Manunfriea ed a no-nente deli iso'a di San P:etro: 12 av:atori 'pno^ntisi col il paracaduta venivann cat-turati. Al lar^n d1 Catan'a uno Spitfire r«*ntra*o dal fuorco di un nostro bombarđ'ere, ca-deva in mare. e sovražna mtojaEke sav Sovražni jrjrotinapail v Tuitto cdfelt — 8 sovražiš'ii I stal sestreljenih — Sovražna ladja p&tajiijesia, druga poSfci* d 3 vana Glavni stan italijanskih Oboroženih sjl je objavil 18. februarja naslednje 90f*. vojno poročilo: V Tunisu so ce*e Osi zasedle nadaljnje sovražne postojanke in nato odbile sovražni protinapad, ki je bil podprt z oklopnimi vozili. V zraku nad Tunvšk'm ozemljem so bila sestreMena 4 sovražna letala. *n sicer so 3 sestrelil! kopni oddelki. 1 pa lovci. Severno od Alžira so nemška l*»ta*a na-pat''a spremljani knnvoi in potopila R*>00-tonski parniu ter poškodovala nekega drugega iste tonaže. Ameriški bombn'ki so metali rušilne In saž'salne bomb«* na Cagliari Ouarto Sant' EJcra in Gnno«;fanalii:a. pri čemer so po-Vrročili hudo škodo na rfvHn»h poslopjih In žrtve med prebivalstvom: doslej je zabeleženih 100 mrtvih in 235 ranjenih Naši l^»vci ki So ta letala napadli. So sestrelili 3 izmed nsnadaiočfh letal, ki so padla na tla v bliŽm' Sassarija v okolici Mar?nine«a in zapadno od otoi^ San Pietro; 12 letaVev ki so odskočili s padali, ie bilo ujetih. V bližini Catanije je padlo v morje letalo tipa »Spitfire«, ki ga je zadel ogenj našega bombnika. Cz nemškega vejne^a frorceTla Nemško vojno poročilo pravi o bojih v Severni Afriki tn v Sredozemlju: V severu? Afriki se je uspešno nadaljevala pred dnevi začeta napadalna akcija Oddelki letalstva so poseeali v borbe na kopnem ter povzročili sovražniku občutne izgube težkega orožja in motoriziranih vozil. V vodah zapadno od A'žlra jV potonil oddelek nemških bojnih letal 8000tonski prevozni parnik in poškodoval z bombami §e drusesa enake velikosti Na Kercrskem morio so n«»m*Vi lovH ir-med 3 tomrdnih Wa! se*tre1»'i 2. troHe pa tako hudo poškodovali, da je treba računati z njegovo izgubo. Nemško oWSmf trvpiiie italijanskega letalstva Berlin. 18 febr s od naslovom Fasi »t'čn-9 krila« objavlja »B^rliner Zeitu-g am Mittag« dopis 'z Rima v katerem poveličuje ninaška dejanja slavnega italijanskega zračnega orožja k< se zmagov:to bori I na vseh frontah v sedanji vo:ni ob strani nemškega letalstva Nemški dopisnik našteva razna ooj šča na katerih posega v borbo ital jansk^ letalstvo in -ad vse krep- ' k podpira kopno vojsko ter dosega odlične u pehe tako v Severni Afrki kakor v Sredozemlju n v Rusiji. Predvsem se omenja dločilen prispevek italijanskega letaia'.va i pri ustvar-tvi in razširitvi most šča v Tu ; nisu. Velika defa italijanskih prevažnih letal Rim, 18. feor s Posebni aopsnik agencije Štefani na vzhodnem boj šču pop suje pr spevek italijanskega letalstva pri borb v Rusiji v zadnjih ted-fh P leg lovskih letal, bombnikov ter ogledniških letni k: i delujejo nad sovražn'm ozeml ,em so igrala zelo važno In kor stno vlogo tudi preozna letala. katere so vzdrževala zvez; med ogroženimi ali obkoljenimi četami v pi-vi ! boj-i črti ter med zaledjem. Zelo številni j so smeli -;n jun3šk' nastopi., k so jih opravila prevozna letala Premagala so najrazličnejše težave katere so povzr čali * raz snežni v harji. besne burje in jesto tud: tako gosta megla da se ni rič videlo. Pogumno sc sla na delo ter so brez prestanka preskrbovala umika £e se al oblegane sile Kadar n4 bile m goče prestati, so letala spuščala živež, stredvo in zdravila iz n zke višine; kadar pa so mogla pristati, so pre. vzemala na krov ranje ce ter se zopet d v g nlla. Oestokrat so bila letalsča kjer b: morala letala pristati, prizor šča divjih b=tk Vse to delovanje pa je še po'eg tege ves čas otežk. čilo močno sovražnikovo de'.ova nje bodisi iz kopnega bod s: rz zraka Mnoga pre\x>zna letala so se vrnila p škod-»vara nekatera oa se tudi niso več vrnila Toda kljub temu so posadke stalno p segaie v bitko do skrajnih meja svojih zmožnost Podtajnik Stranke na obisku v T urinu TuHn. 18 febr s Podtajnik PNF Far-nesi je prispel davi v Turn m se je poklonil v svetišču padlih Fašistov Nato s je ogledal ob spremstvu za^tonn kov oblasti kraje k! so bili ob cov**nžnem naoad: naiboli prizadeti V TJk*n»-rVDm domu ;e nato «kl»oal w rar>o^u he^^be in iim da' navodila Stranko 7iasti eiodp na n^drorn'-udei^tvovanje Nato ie podtain:k sklical k raportu zvezne ta!n;k*> ;z Pi^mn^ta Trda in totalna vojna do zmagovitega konca Vel!k gjrvcr minirthra Gobbetsa pred ftgrcorao mncž;c3 v Berlinu — Goreče manifestacije za Italijo Berlin. 18 febr s Minister za Dropasan-do dr Gobbels ie danes govori pred ogromno ljudsko množico o položaju na vzhr>dn; fronti m totam* voini V elavnerr Je iT^e^el tr» teze Prvs teza obravnava k?>i bi se ^tfxl:lo če nemška vni^kp ne b: bPa ?mo?"a odstran't n^'arnost: k: pn ha^a z vzbi">da: v *prn ^T-:meru b bol^Sevi ŠIc; val Dre^^^n N"rkr>-'č;ir> i-n t?»k-' nat--v5-> Pvono Dni»n teza 0«">tavl1a da raz-pr>T->t»a s?jfln npr^?Va vo^pkq 7 zavezale" c siM za refffpv Evrone pr«d tn ocnmn-jjpv^^^sfio Tretta ^^za ie da ie "evar-no^t ak^in'na *n da ie treba torei rtaelo in teme^Ho delati, kajti sicer bi bilo la-hk« n^-eVasno M°d razvioniem teb treh tez ie m'nlrter pr»dvsr>m ob^sni] ak"?^ med^a^^d^«*^ Slovstva Drnt? dv;*r^ne :n boM5oTr:5Vp kM- ke rj<»otovfl ie da ie nevarnost nostata ]jnnVmtna :n ie o^eH Humr ter se 11 ^e r*m: v^,~*;'~e*-,fffvrhoH -*,-r^^1'5t'a VT1'"*" cr^o^-> c+-"t5 ~-r\ oct' v n-xi nfl Kr |f«»t—?i-»a Vrv1] 'r> i^o^^'^ti <~^'a^ «= n"~a'"'^r^ Ved^* re«-n«**' te PM^rw«<-ll i p d'1"^^ Vt ■e kaže v življenju narodov: ali Evropa, rašč:tena z orožiem Osi. ali bol^ev^zira^ Evropa Zavedajoč se teea 1e Nemčna od-očena boriti se do zrnate b^ez kompromisov Ves nemški narod obvladuie en? •^ma mi«?el trda in tota^n-a vrdna sa -no Drennranie zma^vit kn^pr 5nr čr -e<;rio«^' npvaTincf SD^čo o^n^da *>00-mi-'iionskeea naroda k^ se i*1 95 let orfurav-:iai na voino bor^io M°m^ o^dnvo^ti nrav tako totaltamo fHvtfiog «"^oia živ. Mpnia 73 povečanje lastnega vojnega po- M" nister dr. O0bb<»7e k! so b^: ie od^eie^i m ki bodr> ?e 'zvedeni za dosego te?a smotra, da bodo ▼a fronto na razrv-iTaon leffiie volkov in da bo im'*1« ob^^ož^-vaTna *r»dustr^a potrebno delovno silo Kat**wn*T?ni 'iirtie" al?w ure te odnoved v«em nb:?n;mm lai»o#la i nam; ne:mm*nn volnr do zmage. Ogromna množica poslušalcev VSI SOVJETSKI NAPADI ODBITI Uspehi nemških čet na Kavkazu — Ogorčene borbe v Doneski kotlini Izjalovljeni sovjetski sunki na severu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. febr. Vrhovno poveljniStvo nemške vojske je objavi'o danes naslednje poročilo: Na zapadnem kavkaskom gorovju in na področju Krasnodara so ostali sovražnikovi napadi povsod brez uspeha. Pri lastnem napadu južno od Novoro-sijska je bil nasprotnik vržen nazaj na obalo. Med Azovskim morjem in na prostora jugov7hcdno od Orla se nadaljujejo ogorčene borbe. Me*to Harkov so naše eete po načrtnem razdejanju vseh za vojno važnih naprav imrarnile. Južno od mesta so nemSke oklepne s;le v protiFuoku razkropile sov-raani p~lk. Letalstvo ie na prostoru okrog Harkova aspršno napadalo sovražnkove napadalne oddelke in kolone na pohodo. Sovražnikov sunek na področju severno od Kurska se je izjalovil z hudimi izgubami za nacprotn;ka. V obrambni bitki jugovzbodm o^ Lado-Skega jezera so naše oete zavrnil« vse brezuspešne sovjetske poskuse za vdor v nem?ke p^r^nke. Sovražnik je iscabi1 tnkr»j radaljn';h 38 oklopnih voz in je imel težke krvave '7*rube. Prod norveško cba'n je obalna baterija vojne mnrn^rce z b^mbn;m zadetkom v polno potopila sovražno prdm»>rn:co. It' je c-' - t- " ^. i a Y>rcz ucnrba nana«ti naš konvoj. Nekatera anc'eškn leta'a so zadnjo n^č mod vrnemirievalT'Tm: po'et? na-^ ^aoadno N^mči'o odvrgla brez načrta nrkaf bomb Nemška brza borna letala so podnevi ore«-en°tJnvn raoadla ob^'ne kr^ie na ju-!*u in jag«*v«hoda A^clHp kakor tudi "tražne ladje v obalnih vodah. Brezusnsšni sovjetski naperi na Kavkazu Berlin. 18. febr s K b^iem na p'droć ih K^asnod^rg !n Novor" s}""ska. k" tih omenja dana§ je poročilo nemškesra vrhovueeja oo-velistva. s^ fin^^'^'o iz poblasčenega vira n-^sVdnje p-drebnosrti: Po vesteh k1 so -m.č' dnspcie z vzhodnega bojtsoa se pntriu'e d« sku5aic že dva •m; sem z uporabo moccćnib oboroženih sil %d-?t; v ncm"ke bome crte njd v odseku nostišča, ki so ga ustvarili na kubanskem pod* CoČju Navzlic težavnim terensk;m razmeram, ki so le malo u« >dne zi napadalce s*- bc Ijše-viki poskuiS*li predor s tem. da so vrq!; v borbe 4 d vizije in 4 pehotne brgade z oddelkom tankov poskus pa se ie ponesrečil sprče odločnega odpora nem-k^h čet ki »o zavrn'le tud a'a^nino napadajočih sil in vse ostale ! čete Sjmo na neki točki odseka je ostalo na terenu 1500 sovjetskih mrličev Tud- pn Novorosijsku se sovražn- pr:tisk ni zmanišal. Nem'ka strmo^'avna tetab so uspešno bc mbardirala utrjene posto;anke. ki lih ie sovra/mk v nap^ic- zcadil v skalovju iužno-\zhodno od mesta Drugi oddelk^ boinb letal -* izsledil odlično zakrite sovražne baterije in tab- za čete ter jih silovito bombardirali zaporednih valovih. Fmsfco vojno pTrxči?o Helsinki, 18. febr. s. Finsko vojno poročilo javlja: Sovjetsko topništvo v Kronšta-tu je non vno obstre'jeva'o f'sk-^ obalo v Karelaki ož ni. ne da bi povzročalo škodo. Na ostalih frontah je bilo v zadnj h 24 urah ob'čajn- odejctvovanje patrulj. Med praskami majhn h oddelkov na aunuški fr:rti je padlo kakih 20 sovjetskih vojakov. Aktivrt5*-t nemškega letalstva Berlin. 18 febr. s. Iz pristojnega vira se doznava, da so nemška boina Tetala včeraj -»apadla važne vojne obiekte v zalivu Ka^dalakše v Relem morju in povzročia hudo škodo. Tudi v napravah na železa išlo nroei v Munnansk so bila povzročena huda razdejanja. V prv'h iutrnniih urah «o nemška brza letala naDadla objekte ob angleški vzhodni obali. k;er so nasta1! podari in ekspioziie v voiafk;h napravah ne-k-ate^h mornariških «red šč Iz ieteea vira ooroč^io. da ?o oemšV-j ovci včeraj, ko so angleška letala preletela francosko nba^o solčavskega preliva, sestrelila 4 sovražna ^tala An«**~*k* let^fsM r*trraz ob iraneraki obali Berlin. 18 febr. s. Me1 brezusoe^nlm letalskim napadom bombnikov na neko pristaniško mesto ob francoski atlantski oboJi je sovražnik izgrubil 8 štirimotornlkcv. Nemški lovci so prestrefrli s? in tiste ki bodo še uve-llavlien*. da se n'"nče ne bo mogel odtee-oti totalni vojni ki jo Nf*mč;ia in n^eni 7avem;k nameravajo izvesti do zmagovi-ir"*a konca. M:n;sler dr. Gobbels le zastav7jal zbr?». nemu pred-ta^m^t^ nemškega naroda vorašaoia k; naj bi \ to potrdila Na vsako vpra^a^^e *e navzoča mnojica odgovorila z :zmd^>o do,tipm "^omoli-tibnib b;r«"*>n Pred nr"r»*Vom Tho-"yi"1"^ ip v'toni'a v ovriviTino a^eno športne w=0pč° ^n*^t?» ^,,,T»»^rb fa<5'S*ov « *Cr vel«»n^«,?»n:Vrvrn HSa čelu Vet cr» nn«']' *me craiee in navr^' «0 tih rKvrdrav^ll s oH^č^rvmj tn mogočnimi manifestacijami simpatije. Ujansko \rtado sporazumi za rešitev nekaterih temeljnih vprašanj erlede carinskega gospodarstva ter srlede orga*,i"acije oboroženih sil. crožn-Stva in policije. V namenu da se zbereio vsi pošteni ln savoiski dinastiji ter domovini zvrsti državljani ki naj tvorito najmo^ndši branik v obrambi neodvisnost' in et'čne integritete albanskega naroda, je b'lo skl^n^eno. je> iziavil ministrsV' preds^d^ik. ustanoviti stražo vel*ke Aibaniie ki naj bo totalitarna orgnni^acfia a'bans^e države Ta državama je izraz daljnos-žnera fn siro-keera oojmovaoia Ouc^^a ki je hotel, potem ko 1e ra**lril t»ej-« Albanije, da ea gredo Albanci z lastnimi silami v bodočnost. V ;menu vsem ^b^n^kes'' naroda se te mi-"ustrsk' ped^edn'k zahvalil Duceju ustanovi« te'iu Velike Alb^mie ter ie zraz:l prepr'čanie. da bodo načela Hussol niicve doktrne na katerih ^lon' nacionalna total-tarna orsanizac ja. oiačila m nr bia med5ebo'no zaupinie med Ita'i'ani m Albanci n nj;h bratstvo Di'žnost vseh albanskh nacoria':<:to\ 'e da pomagajo vlad! pr' nez^ro^nem zat »-aniu v«=eh tistih ki delsio v škodo Velke Albanije -n krone Dolžnost vseh albanskih mcinnal'stov te da poma naio z vsem' sredstvi Oboroženim silam ki so o^k! cane da brarjo a'bm^kn državo domovino !n meje domovne Vlada nod mu-;im preda •iedstvom mora z vsemi sredctvi zagotov;ti dr« ?avi mir Kdor se dotakne it d' ian^keoa vojaka, oremakne men k Velike A'ban je ki r»a je ta vojak postavil in ki ga z nami brani Kdor >kuča nognat' državo v ana-rrio si^b' domovino lta';jani in Albine 'majo enake :nterese Kdor mrrt' n?ih bratstvo, izdaja domovino n Fksc Bu5bat: ie nato obnzl^ž'1 nrogram v'ade. k' ie l oiačt: avtor'teto dr?ive na vsfh -"idrč;ih 2 osr>osob;t- VelHcc. A'ban'jo da se bo lahko braot'a nred vsako nevarnostjo v n^r^iniosti «n od zunaj 5 z«»t5otoviti mir in i7fl'enfcfca sredstva vsem Albincem Eksc Rushati končno nozv^I ATnnce naj se zberejo vlade zvest' Ni Vel Kralju, da srečno p^emapaio kritične trenutke ;n pri-nra-vfio nirodu mimei^e in srečnejše dneve Hvaležno misel je poavejnl nato sla^-mm padlim ki so dal življenje za večjo domovno. in Oboroženim silam, ki so wna arraža domovine. Gtvot predsednika je večkrat prekrio odobravan ie skunJć:ne Nato so govor li zastop-niki Kosova ("'am'jriie fin Korče ki so ;zraz'li nono'no nrinadno«t nodročii ki iib zastopa to nolitk' vl*de in zahvalo \*sega albanskega na rodi Kralju m Ducem Seja se ie zaključila * pozdravom Kralju Cesarju n Duceju Neporušna volja Japoncev do zmage Tokio, 18. febr. s. Polkovnik Juhn^i za-i stopnik vojake, je očrtai v dolgem govoru, 1 ki ga je imel v Fukuoki. sedanje okolidčin^ vojne v Vzhodni Aziji. Ugotovil je prel-vsem, da se je prvotna obrambna ameriška ! strategija zaradi odpora ćnmgkinga na, vzhodu in sovjetskega v Evropi spremenila v ofenzivno strategijo ob pričetku tega let-u Amerika se je po hudih porazih posvetil* ojačevanju letalskega orožja in kontm n-talnih oporišč in to bolj kakor otočnih opou rišč Jasno je, je izdavil Jahagl, da nameravajo Zedinjcne države napasti Japon«sko s severa, kjer ojačujejo A leute ter pripravljajo najboljše zveze z Aljasko, Po omenitvi težkoč, ki bi jih imel sovražnik za nap3d s Havajskih otokov, j« Jahagi govoril o u *ejstvovan;u Američanov za ustanovitev letalskih oporišč v avstralskem Pacifiku, uporabljajoč Avstralijo kot glavno oporišče Poudaril je, da je tu li japonsko udejstvovanje v tem smislu sistematično. Treba je pridobiti teren in postaviti trdno črto. ki gre od Sumatre do Jave, Timora. Nove Gvineje in do otokov v Južnem Pacifiku, k?xnor je treba poslati primerne sile. katerih glavna naloga bo napad in ne obramba. S pripravo novih opori&č si Japonska zagotavlja nenorusljivo strateško pozicijo, ki bo omogočila nove operacije. Čeprav vlada zdaj mir ra rrsko-mandžun-ski fronti, se japonska armada v Kvantun-gu v pre svidenju sprememb v medriirod-nem položaju temeljito pripravlja na vaa\o morebitnost Udejstvovanje sovražnih podmornic v vodah Japonske, se že pričenja čutiti Vojna je stopila v bistveno fazo, toda prepričan ie iaituiiHceiea na oda V k nčno zmago je bolj kot kdaj neporušliivo. Roo*se>-velt je izjavil, da pozna vse ceste, ki vodijo v Tokio Roosevelt pa naj tudi ve, da je mnogo cest, ki vodijo v VVashington. Ganđhijevo stanje je zelo resno Bsnpkok, 18 febr s Nadi1 ime uradne vrsti o zdravstvenem stmju Mahatme Gandhiia pravijo, da se ie Gandh'jevo stanic pos1nb:alo zaradi njegove slabokrvnost Zaradi slabosti srca mogli misiiti še na nakupe umetnin in na večja restavrlranja. Dohodki ro bili skromni. Žito so pa bili odvisni pre-.' m od podpor. Pre'.secink se je predvsem t p"o zahvalil Ejksc. Visokemu komisar+u E Grczisliju za podporo ter naklonjenost, kl Jo -*e d os ojan-stvenik pokazal tudi večkrat z obiskom umetnostnih razstav in nakupom umetnin. Tudi mostna občina je ostala lani oaklonlena Narodni galeriji. Podpore so znašale lani skupaj 76 610 lir, dru: 'ohodkl pa 6.279 lir. vsi dohodki torei 8^066. 7~ lir. Izdatki so pa presegali doholke za 1.016 lir. tako 7arodn3 galerija je imela lani mnogo o 1 ličnih obiskovalcev. O ustanovi so bili objavljeni zadnje čase tudi obsežni opisi v italijanskih listih. — Naši umetniki so bili zelo delavni in prirejenih je bila cela vrsta posrečenih razstav, ki so bile dobro obiskane ter so dosegle tudi zadovoljiv gmotni uspeh. Mnogo razstav je bilo v Jakopičevem paviljonu, ki ga opravlja NG. Prirejene so pa bile številne razstave še drugje, v kupcijskih salonih in galerijah Občinstvo je pokazalo priznanja vredno zanimanje za delo in stremljenje naših umetnikov. Predsednik je izrazil veselje, da so umetnine naših umorrrkov našle pot tudi v slovenske hiše. Lani je bilo precej živo zanimanje za slike in tudi plastiko, številna so naročila za portretiranje. Ni še sicer vse tako. kakor želimo, je dejal predsednik vendar je treba zapisati lep napredek Trgovina z umetninami je tudi vzbudila mnogo zanimanja za likovno umetnost na deželi. Predsednik je z zadovoljstvom ugotovil, da kaže naše občinstvo zadnje čase za- nimanja za kulturno življenje: rado obiskuj gledališča in koncerte; kar je bilo prejšnj !etr redek dogodek, je zadnje čase postal lepa navada. Tako so bila prirejena številn^ vodstva po umetnostnih razstavah in po stala so zelo priljubljena. Delovanje galerije Med številnimi razstavam v Jakopičevem paviljonu v preteklem noslovnem letu Narod ne Galerije je treb-i nredvsem cmcn:ti retro soektivno razstavo M. Jame ki s*» *• začel:' 26 aprila Skupaj ie bilo prireiemh 20 umet nostnih razstav, med nrm: 8 v Jakopičevem na v Ijonu CIO v Ohersnelovi gilenji) V tem pi niso vštete številne manije razstave v razstavnih oknih — V ga'eriii so ani označi1' sVke in k:ne z ita,:u~sk'mi in slovensk:mi napisi.— Katalog .Jamove razstave ie edina nubli^ kacija Varodne galerije v pretek ".i pcsiovni dobi a odbor ie bi udeležen pr izdaii nnibol'«ih del slovenskih slikariev po izb:ri dr. Fr. Ste-Icta v reprodukcijah Ljudske tiskarne. Lan! Je £a1e*"?ja orHcVla naslednje umetnine: D~age»tina Pof.anca 25 gra-fičnifa listov § Denarja »Beneška laguna« (olje. platno). Fr Bcrnekar'.^ *Zrt\e« (broni Fcrda Ve^cl.i »Kornnoz ciia« (o. d' ^ Tv Vav P' tiČa »Otrok z lutko« (o., pl.) M. Sterncna »Žena« (o. nI.). F*- MTieliča »Pred gr.stilnn« (o. pl.), M Se de ji »M-^ia žena« (o., pl.), G Srun;cc »Deklica« (o pl ), Zdenka Kalma »Radovan« (mavec) m Fr. Pavlovca »Jalovec« (o., pl). TVh deset umetnin so kupili s sredstvi, ki iih je Duce naklon 1 za kulturne /avode Ljub Ijanske pokrajine S sredstvi isteca sklada so nakupili umctnne italijanskih mrdernih mojstrov, ki bodo razstavljene v galeriji, n sicei 7 slik. 12 erafičnih listov m 1 kip Zdaj so te umetnine shranjene v Narodnem muzeju Ras zen tega so bile ;zrnčcne grderjsk? zbrk: s pris držkom lastninske pnv;ce naslednic slike freske in graf;ke- od Visokega komisarata R Sla-nern'ka »\"eronika Dcscn 4:3« (o. pl ) R Jakopiča »S:pma« (o., pl.) Fr Kra^a »Kr;«t m Iškarijot« (o pl ) Karle Bu cvčev^ T>Rabika« (ogljc^ od Snomen'^kefla urada v L""ub1;ani: »Sv Jožef« freska iz Vitanja »Sv J;ikob« nrav tako freska iz V;tania. in dve freski iz Vrzdenca: »Duše zvel-čan:h« in »Angel«; od Vovc zaln/be v LiubMani Fortuf*ata Berganta •Marija Ana Firhere« (o., pl) Muzej ie pa odvzel Narodni galeriji za svoi novi od Iclek kr'canske umetnost" sedem umetnin Obisk galerje ie bil lani malo manjši Ven-ie bilo A 4 "'O nedeljskih ob'skova cev. kolkih pa 1000 skupaj torei 7510 — V počast;-*ev Vavpot;eevega ^nonvna ho \T?ir'd"a gal^ -'ja t- -edila meseca anrla retrosnekt;vno rnz 'tavo umetnikovih del v vseh prostei h Jako* -čevega paviljona. Predsednik je posebei nohvalil delo blag1! rika. preglcdmk računov dr R Krvic ie na tu ,; predlagal nohvalo blaga in:ku n razrešn co •dboru Končno so bile vol:tve ir na predlog 1; avmka NTar<" dne ga'erpe Tvana Zormana te bil izvoljen dosedanj: odbor le namesto dr. F Steleta je bil izvoljen dr. Fr MescsneL Izpred okrožnega sodišča 67 letni upnica jeni državni uradnih sbsojen zaradi lažne denuncijacije iz maščevanja na 8 meser?*' strogega zapora in 100 lir denarne kazni Ljubljana. 19. februarja Včeraj se je pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča dr Rantom zaključila raz prava proti 67!etncmu upokojenemu državnemu uradniku T T Državm tožilec ga je dol žil da je novembra lan: napisal in oddal na pošto pismo, vedoč da ga bo dobil v rok* cenzurni urad. naslovljeno na nojega nekda; njega službenega tovariša U U V psmu ie cbtcžcncc imenoval prejemn ka pisma da je »blagajnik odreda OF v Ljubljani*. Pismo je podpisa! kot »partizan Št 53« S tem ie hotel zavedajoč se, da bo vsebina pisma prišla ob= las tvom do znanja, da b se zoper U U pokre-nii kazenski postopek Ovadi' je torei U U lažno zoper svoje prepričanje in zagrešil prestopek po § 13°. 1. kaz zak Obtožn ca je ugo tčvljala v utcrneiiitvi da je obtoženec čudašk« narave, ljubi samoto in se »zog:blje družbe Kad U. U se je hotel mašče\at:. ker mu « odpovedal stanovanje Čeprav se je zagovarja drugače, je obtožnica bila mnenja da ie nkri mmrano pismo napisa1 prosti voljno in ga od da' na po^to vedoč da je pod nadzorstvom cenzurnega urada Tr\a razprava je bila že 4 t m Prinesla pa nt končne odločitve, ker je sodn;k sprejel pred Iot» obrambe in sklenil zasipat' še ženo denun c-ranega U. U V vrsti podobnih procesov, k smo o ni h /2 poročali, je tudi ta razkril žalostno sliko, kako daleč se danes ljudje spozab« Ijjjo to celo nad takim' k: b; iim m^*ral; bif za storjene dobrote globio bvakžm L'3Žn' dcnunc:antstvr je naredna sramota k- io je tnba 'ztrebit z najkorenitejš'm ukrep La/n lenuncant- danes nt varajo samo ool;JSt tem več strežejo predvsem poed'ncem po živlien;u it' j'm hočejo prizadet- vsa' težko škod'* V vseh primerih ki je o njh 'azpravhaio doslc Tubijansko okrožnr sodišče so bW denunc ran' pošteri ljudie k ntkol n-sr meli s so liscem opravka Zloč-nsk- element' se v terr idvratnem. zavrženem dejaniu naši možnost ia ustrahuieio poštene in jih takr odvračai' «d pravice zasledovanja k: Mrr gre do zakonu V zgornjem primeru ie obtoženei kr'vdo za »kal Podroban ie p;*fll kako ie pr šlo d< ega cL je - po njegovem — pod prit-skorr apisal -nkrmninirano pismo Neko Hitro. k< e bil sam doma sta s( ba:e ^glas-la pr men Iva mlajša moška Po^ab 1 ;u je v stan ovan t-n tam sta baie tzv'ekla «z žepov revolveri« te ^ prtsH»L da ie sede k pisalni m:z •» zacc "»'sati n»smo po njunem d kram N.msat-nora' med d^uaim da ;e V U Oblagainik od eds OF ^ LjurHjam« Ko ie baie ugovarja' ti da bedo wprr ker nožna io niegovo pi a^o sta mu f-ovmila db to ravno h^čet*-N'azadnte ita zahtevala od niega X denar Od ^zela sta mu 2^ lir k; jih je ;me' v denam c Kc 6ta n-u še zaerozda da bo ustreljen fr So črhi.il kar »jsrt-iš'1 -jn n Njen dnevnik Torek. 16. T;> je straSno . kdo b: bil mislil, da ]e zniožen kai tr.kega' Tuda slutila sem. da je tak ... Če se le spomnim . Ne. ne Sama sebi ne morem verjeti . . . On . m tak predrznež! M^li da sem kakor druge... Moti sel Bilo mi je, kakor da je treščlo vame. ko mi je dejal: — N.na. ali bi hotela prit enkrat popoldne k meni na dom. do bi lahko nemotene pckramljala : Nihče tega ne bo zvedel. — Kar sapo mi je zaprla ta njegova predrznost K njemu na dom! No, hvala lepa' . Takoj sem mu odgovorila, naj ve. da me nikrli več ne bo videl. To se pravi, vdel me bo že. ker sva uslužbena v ist' pisarn:, toda tako kakor doslej to ne bo več . .. Menda misli, da sem kakor druge. Prepričal se bo, da še poSte-no moti. Od danes sva samo tovariša po službi in n:č drugega Samo eno besedo ali dve... drugače pa nikoli! Sreda. 17. Danca je poskusil opravičiti se. to se pravi, on ostane pri svojem in trdi. da ni misli nič slabega, da to ni nobena sramota. Hahaha . . Kakor se vzame. V nobeni stvari ni samo po sebi nič slabega, gre s*a-risc za nač:n in obliko.. . Vztrajala sem pri svojem stališču. Izbiti mu hočem iz glave, da bo p:čel. kar se mu zljubi. Nikol'! Bila •em povsem hladna ... Le naj vidi, kakšna nem. Četrtek 18. Težko mu je. da sem tako hladna z r.iirr Poskusil je zopet govoriti z menoj, da bi se oprav'Čii Na povratku iz pisarne sem go grvorla z njim o tem (saj vendar ne mo rem molčati, če me kaj vor^sa) Mord pa res ni mislil tako hudo Toda pomisli* bi bil moral da «?em selo o*WHit1"*va Res nistvu to ni nič hudega, vendar pa... Petek 19. Zelo mu je težko. V'dim mu na obrazu da Je do ušes zaljubljen vame Ub žec ka ko trpi . toda kaj morem za to? Vem da me ni hotel žaliti Bože moj. to morarr prznati. Hodpa sem z njim v kavarno v kno. na nogometne tekme.. kakšna b^ b;la razlika, če bi šla še k n-»emu na i m" Toda morala sem se delati užaljeno, da bi ne misli, da grem kar tako tebi nič meni nič k njemu na dom. .. Sobota, 20. Prine3el mi je šepek rož in srebrno dozo za puder. Krasna je! Seveda sem mu ^kla da se ne jezim več nanj, ker verjamem, da nj misn nič slabga. Kncem koncev, vse to nič ni. v tem pogledu ima on prav Nedelja, 21. Ob treh pride pome Mam- sva seveda rekla, da greva v kino mame tskih stvari nikoli ne razumejo; nvslijo pač. da je v tem nekaj slabega, grdega .. V resnic pa, kaj je tu grdega, da bi se moral človek sramovati ? upal povedati nikomur, kaj se je zgodilo. Izjavil je, da se zaveda, da je njegovo dejanje moralno zavržno in da ga ne bi nikoli storil prostovoljno. V strahu pa ni mogel drugače ravnati. Z U. U. da se ni nikoli prepiral in tudi, ko mu je odpovedal stanovanje sta šla iarazcn kot prijatelja. U. U., zaslišan kot priča, je potrdil, da se z btožencem dejansko nista nikoli sprla. Ven-iar ima dovolj razlogov ro siiti. da ie bbtože* cc napisal pismo prostovoljno in zato. da b e mu masce\al. Dasi se nista prepirala, mu je btoženec vendarle zameril, ker mu jc odpo* • cdal stanovanje, ki ga ie potreboval za evoie sorodnike, ki so prišli prav tedaj v Ljubljano. Razen tega je ^c en moment, ki kaže na to. da je obtoženec jezen na pričo. Pred leti je bil 'btoženi šef nekega državnega urada v večjem ^raju. Priča je dobda nalog, da izvrši revizijo nad njegovim delom. Izkazalo se je. da ni do--»er uradnik in kmalu nato je bJ upokojen. Mnogo je popival in pr. kvartaniu včas;h iz* iubil ves svoj zas'užek; priča mu ie kasneje -"f.magala, kjer je mogla Spravila mu je hčer v službo, pomagala pri preselitvi m dala celo t* razpolago ceneno stanovanje. P smo jc U. L?, dobil v roke odprto, ker ga ie pred tem prebrala že njegova žena Ali ga je cenzura prebrala ali ne, U L7, m vedel. Po-sveto\al se je s svojim prijateljem m sklenila sta. da gresta na k^esturo in tako prestrežeta vsake sumničenje. Na kvestun so pričo vpra-šali, ali sumi, kdc b bil pismo napisal. U- U. :e imel s:cer konkreten sum. ker pa ni hotel 5 prenagljeno srnino napraviti obtožencu škode je prosil, da bi smel predložiti pismo grafo-!ogu. Slednji je po primerjanju obtoženčeve pisave s pisavo v pismu ugotovil, da je oboje pisala ista roka Malenkostne razlike so izvirale od tod, ker se je pisec p:sma pri pisanju zelo trud 1. da bi spremenil pisavo. Po tej ugotovitvi grafologa je U. U povedal na kvesturi. koga sumi in obtoženca so zaprli. Bil je prepričan, da je obtoženec storil dejanje samo zato, ker mu je odpovedal stanovanje; tud« se mu ni zdelo mogoče, da bi se kdo po-služil obtoženca, da bi škodi njemu. Obtožen ner je bil v Ljubljani zelo malo znan. Končno je priča izjavila, da je imela že več sitsosti zaradi obtoženca, vendar se jc branila povedati kak-nih. Obtoženec jc prči ugovarjal in zagotavljal, da ga ni vodila pri pisanju jeza. temveč tuja volja podprta z naperjenim samokresom Pr či da je samo hvaležen za vse kar je storila zanj Branilec je predložil dve zdravniški spričevali z katerih ie bilo razvidno, da se obtoženec že dclj časa zdravi zaradi hude arter oskleroze. angine peetoris in da je živčno razrvan Mne* nja je b:l. da obtoženec za bsodbo v smislu obt<.žn:ce Zastopnik zasebnega udeleženca U U dr. Fetch se je pridružil njegovem izvajan em, obenem pa predlagal naj se obtoženec obsodi tudi na povračilo stroškov za grafologa. Branilce je bil mnenia da ie dejanje ostalo pr poskusu, ker obtožba ni dokazala, da je dobilo pismo v roke oblastvo-Predlagal je oprostitev, ali pa glede na obto-Vnč:vo bolezen milo kazen. Sodnik je spoznal obtoženca za krivega v .•cloti po obtožmei Na podlagi §§139 n 74 »e obsodil obtoženca na 8 mesecev strogega za* 3 Ta n 100 lir denarne kazni Zasebnemu ude= ežencu mora plačati 300 lir Proti tej sodb: ie -ibtožcnčcv branlec pri avil revizijo in pr ziv § 74.. na katerega je sodnik oprl svoje strogo sodbo, pravi: Kjer dor»u:ča zakon zboi med i verna ali vce vrstami kazni se izreče strožja vrsta kazni, če ie poteklo kaznivo dejan ie z ečastn.h nag bov ali če kaže hudob ; * 'en ia :aj. Iz §po£tsj-2 štajerske — Fotografski te.^aj za zaoVtui've. Danes ^e je pričc?l v Mar'boru fotografski tečai *3. za-Tr>tr.ikr» Prireja sra štajerski Heimat-hund vodi gn pa vod^a ekrožnegra foto-n-afskerra urada Rictiard Porsche. — Pester večer v Mariboru. V dvorani tajerskega Heimatbunda v Mariboru ie »riredil urad za ljudsko prosveto pr- okrožnem vodstvu pester druiaDnl večer, na katerem je nastopila Tied drucimj *l-;n:ca unaj?k°ga EfledaliSca B^anca Glossv. — Predavanje o Ang'.iji. V siedo je pre aval nn povabfl Bt j rckH-imatbun- la odnosno Ljubke univerze v Mariboru Ti!ly Bornrhv o svojem pobegu iz An .lije Ta mladi norveški sportn- učitelj j bt^gnil ob koncu 1941 v erumnrstem čo i -z Anglije V Rokavskem preivu ga 1p ^reiel na krov hrži ^o'n nemške voin« ^rnanre in tako je prirel v Nemčijo An^l'ji je o'^ž'vel kot sportn- u'ite' 4^ tri 1^f° v ~-^v^ nredavanje so po — Trot j* gifufonff-iil koncert v M*rfborii ✓ sredn 24 t. m bc v dvoran- štajersKega le methunda v Mar boru III s:mf n čn concert mar b rskega mestnega gleda išča -lor?-.!-^k« -»rkr^o. no izvaia! pod vod za rojstva dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil g. Ani Janežič por Skubc ;n zakoncema Piškur Antonu in Mariji. Gabrr.včec 14. ob-č na Krka. ob pnkki rojsKa dvojčkov naor.nr po 600 lir. stvom glasbenega r avatelja Hermana Fritrcha Mozartova. Brabmova in Smetanova dela. Kot solist nastepi violinist dr. Gerhardt Galle. — Matura nn marib rsk5 vlAji Aoli. Na Kemstockcvi v S ji šoli v Mariboru ;e bila 12. t. m. matura. Maturirali bo Othmar Rein, Viato'd Bockzanin \Valter Brisch k. Edith Dermovz. lise Felber. Oskir Hnfstet-ter, Ott^ Krautnger. Charlottfl Nacht:gal. Eleonore Neger. Max Wolf, Elfriede Sche. rer, Ana 2 Iger, Margareta Stampach, Ir-mentraut Tornik, Gerbait Thilmann. Fra o Wieithriler in Ana VVressner. — žlvPen.ie !n undranje v M^rjboru. V prvi polovci februarja jo bilo v Mariboru 76 rovih grobov. Rojena sta bila pa 102 otr-ka. Poročalo se jc 37 par v. — Gibanje prebivalstva, v Celju go s*» poročili Rudolf Benkoč z Julijano Pozn'č. Karel Knez z Ivonko Kurnik. Karel Rob 8 z An Jančič in Karel Pammer z Ljudmilo Min' k, vsi iz Celja, ter Anton Kovač iz Cel "a z Marijo GorinSek 'z Slivn:ee pri Celju in Aloiz Gi^5ek od Sv. Duhn pr Pr1. i nah z Nežo Javornik iz Celja. V št Juriju so umrli Anton Os^t iz Crno^ce str 72 let, TJiša GradiSn k iz št Jurija, stara SO let, in Jarez Podgoršek in šedne. star 76 let. V Bra l včah so umrli goatln čo.r Gregor KokliC, star 74 let. hlapec Franc Baiant, star 72 let priseljenka Terezija Jager. stara 81 let. kmetica Margareta Lešnik, stara 73 let in kmet Valentin Dubrovnik, star 75 let. — Nesreče. Posta jer ačelnik Jos:p Neu-hold iz Slov. B strice je padel tako nesrečno, da sj je zlom 1 de^no roko. 661otn: hlapec Konrad Majhonič iz Pobrežja si je m čno poškodoval d^sno n^go. 67Ietni hlapec A'ton Korošec iz, Bezene pri Rušah si je zlomil rebro. darili Inozemski udeleženci za spomin. Soosa, zmagovalca med poed.r»ci, so al Hrvati dobro pomnili Ze od prej. Pred dvema letoma so v Zagrebu p rem-igrali Madžare 5:1. Edino točko za Hrvate Je dosegel — Ferenc Soos. V Bratislavi so till Hrvati pora ž-ni od Madžarov v enakem razmerju. Edino točko je Izgubil — Ferenc Soos. Finale za prvenstvo poedincev je bil zelo nnpet Trajal je polnih 75 minut. Rezultat: Soos — Harangozo 3:2 ali 21:15, 21:15, 10:21. 4:11\ 15.1». Pl I sem C :i;o zadnji d\ f pcdolmnl ini igri. Kaj je bilo z njima? Po pravilih sme trajati posamezno kolo največ 20 minut. Za dvoboj Soos — Harangoso je bilo izjemoma dogovorjeno 15 minut za eno kolo. V četrtem kolu sta se oba nasprotnika borila s tolikšno neverjetno pazljivostjo, da je bila žoTiea polnih devet minut neprestano v Igri to se pravi, da nohodon -i r»~.i-»--»v:i t- i*-, ' v netem poslednjem in odločilnem kolu je bi'o razmerje slabih točk vse do osme minute 0 01 Ko je bilo no 11 minuti igre stanje 3:0 za Sx>«a, jc Harangozo prvi prekinil -»pimplanje do nezavest: - n ea5eJ napadati. Soos pa je paral s p ■•'-> -»^ obrambo in tako mu ja •-^h zmagati. Nasprotno le bila Cef liflnahia i era med Madiaroma Ti1 lom in Sonsom velika borba ne prsat »nega »drajfanja«. Neki navdušeni pristal tabletenisa je naštel, da je Ttli v nekem trenutku (bil je precej dolg seveda!) dal od sohe 13G zapovrstnih >drl-vesov^. ki mu jih je Soos s!jamo vrntl. Soos so v boa-bi s sebi enakovrer»a k:(iini««natji 9 nEJbo'jsih iz LjuV.jane 2rebanie za ta rum t st 'e fcončalo takole . $ube-t H 2 Bradeško K 3 >\eraia K \ Keržič M S Rn^atai H 6 Požene' H 7 Strojnik Roman M. 8 Strojnik Aleš K. 9 Recek M Prvi termin tega tekmovanja v nedelio dne 21 t m bedo odigrana prva tri kola Najvai nc ša srečania ta dan b< d( na^ledma Bogata' — Poženel. Bogata' — Strojnik A Potenci — Strojnik Roman. Šubert — Bogata1 in Stro.m:k Roman — Strojnik AleŠ T"'U ihr^c, so I ' 9 razpolago eelo pokali za četrtfina'is'e itd Največje število pcka'ov so seveda po-rali Madžar) Skupno so jih odnesli 36 'ripovedujejo. da so tiste dni bratislavske rrgovine prodale mnogo kovčeg;iv ker Ma-Ižari prej niso mislili na to, ko ko bodf *rofeje snravili domov Hrvati so jih od nesli 8 Pet so jih dobili člani moštva irusro mesto dva sta prejela čotitf:nnlista v tekmovaniu dvoj'c Bazi in Crn'c Osmega pa je brez boja prevzela Hrvatska ta-bleteniska zveza v spomin na lepe bratislavsko dni Nemci so si priborili skupno 5 pokalov prireditelji pa niti ene_ra. Tolažil' sr se 7 zastavicami, ki so jim iih po- Prehranjevalni zavod Visokega komisanaU* za Ljubljansko pokra lino poziva vse trgovce z raciomrammi :n kont^ncientranimi živili v Ljubljani, n^ij takoj dvgneio nakazila za sit v Gosposki ulici 12/1 Za razdelje\anie je treba počakati novega razglasa, ki bo objavljen v listih. (Se/ KOLEDAR Dane«: Petek, 19. februarja: K m rad. DANAŠNJE PRIREDIT V,E Kino Matica: Pustolovci in Krvava obzorja. Kino Sloga: Prepoved m glasba. Kino l'rii°n: Zapeljivka. Klavirski koncert Hramov co-Blz jak ot> 1830 v mali filhai-monični d\-oranL DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr Ficcoli, Eloiu'oisova DSati S: Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Mosto, J^a cesta 47. Iz Hrvatske — Hrva t siva na vr«l< M-jniii v PlovcHvu. Kot poseb'i pooblaščenec hrvatske vlade je odpotoval v Plcvdiv sekcijsk: šef v gospo-darskern ministrstvu inž. Oto Frangeš v spremstvu arhitektov V Plovdivnj bo nadzoroval gradnjo hrvatskega paviljona. Hr, vatska bo letos prvič razstavila na vele-?»ejmu v Plovdivnj. — P spojev ar je kmetijstva, V okviru ustaškoga pokreta je bila ustanovljena Kmečka zveza kot pravna oseba. Njena nadloga bo Ščititi interese kmečkega stanu. Država hoče dobiti v kmečkem stanu zanesljive nosilce drža vre ideje. Kmečka zveza bo teflno »"»delovala z vsemi državnimi oblastmi Zveza ob ega vse hrvatske kmete in njih ve stanovske organizacije. — Naloga hrvatskega tjska. Hrvatski tskovni ataše v Berlnu l'-tracijaki svetnik Fertibo jc predaval pod okriljem TJ^ije naw roHnih novinarskih društev na Dunaju o razvoju in nalogah hrvatskega tiska, V uvodu je naglas1] koliko koristnih pobud 1e dal tisk hrvatski prlifki, kulturi in gospodarstvu Posebno pozorroat je posvetil predavatelj ustaškemu tl?ku ki gr> Je ustanovil in vodil Poglavnik dr. Ante Pa*-vclič. OTnOftKO WBAŠAXm Janezek si ogleduje z očetom 2JvaJ*iW vrt. — Očka, aH zna tudi lev peti kakor kanarček? — vpraša naonknut, ko prideta pred levjo kletko. — Kaj še! Kako sploh moreš vprašati kaj tako neumnega! — Zakaj je pa potem takom v kletki T Malo lezlkcvne paše Pr\ tem risslevom svetule »SVvensk- Va »d« -t z d'^e 16 t m da opušča mo *z S7 »cfrad ti* in Tiega sestavlienki ker »to n ' res na; 'zr zr r meru strcknvniak Ce b' pa bi' skedenj de •ma 2 esa de'oma tz betona epeke železa imna td. bo razumnik najbrže meni! »grad'1 nr skedenj« Reki homo»- oizkopa'i smo p-ek^p iarek dn:ih« rd bc prekop še obzidan tlakovan bc dobi morda ^t zat\nrn'ce mc/sto^re itd botif 'ećeno »zcrad'1' smo prekop« Predo^ bodo vrtal" prevrtali al predrli, po -' m oa Hr^d"1 morali ^e obzidat* ^bbeton'rati *'okovat: Icana'izrati dd. da b mogli trd b 1 ie dograjen Prenrost človek ;n rudi tehnik bo rekel: »na -edil nadeli udelal. utrl sem S' pot« (al; pa 232 v snegu) o cest pa kjer je *reba potem še nasut nasine zkopati obstranske jarke be-tonirat pronufite 'n mostiče. položiti rebnike »n utrdit'" vnzšče bosta bržčas oba rekla- »ce ste *o 7orndibba ne oosta rekJ? *nasul; so ce«tto« če bi hotela & tem označit i'e novo gradnjo Tud' /e'ezmcn gradijo ko srpa jo nasipe kop* tejo obstranske jarke nanravMajf Dmpuste n most:če nas navalo to'čenec van- jkopavair oraeove in nanie polagajo frnice Vikdar pa žeiezn;ce ne stavijo ne zadajo ne napravljaj^ in ?e najmani pa oolagajo* Vidimo torej, da bomo že morali ostati pri naš h pristnih :n starh (po korenu) izrazih: »gradiU« (bauen construr) ki ni isto kakor »zidati* (mauem) nadalje »postavt tati<* (auf-stel'en). »zgradba« (der Bau), »zrudnja (daa Bauen) itd. Pr mojem čutu je koren »grad«, k ga imajo naibrže vsi slovansk- jčz ki v na» štetih sestav!ierkah kakor tudi nastav;šče sta vitel jstvr, itd. n:so nas če jib rabimo v smislu ograditi« rn so zacl v na^e «lo»-varje na'b'že pod vpl;v; cc^činc C galcAVolfr>* slovar (1860 1) celo navaia pr 'zrazu: »Bau« imt = stavbeni ured« kot nov zraz Brezn k-Ramovsev »Slovenski pravopis« ie ieta 1937 pravilno na;teva izrabe gradben, vedenk kar vse ie ^ vedno grda 'ano^^Jna :r 3vstrM<.k'h časo^ A n-t^ naV zob-aženstvo sc ne more zlepa otresti: »caite^g« »speela« 'td n v naš-h časopisih m knj'g^h *e vedno naj-1e^: zastopdj fverstehen) namestr razumit do oast; (gefallen) namesto ugajat5 a>1 všeč biti, nostava (Ge«etz) namesto zakon ud (Glicd, Mitglied) namesto član. Inž. —k. Pred 2o leti si Kot velikega pisatelja ga izgubili Ivana Tavčar]- liti tudi dandanes — Njeg&va dela Se vediao Ljubljana, 19. februarja. Pred 20. leti. 19. februarja 1923 je umrl v Ljubljani pisatelj in politik dr. Ivan Tavčar. Morda se zdi komu, da je od tedaj minilo celo stoletje, ne le dve desetletji. Koliko usodnih, velikih zgodov nskih dogodkov se je zvrstilo v teh dvajsetih le-t'h! Doba pred dvajsetimi leti ni le polpretekla, temveč v rernici pretekla Kaj nom je ostalo od nje kot ustaljena vrednota, kaj n-* obledelo izza tistih časov? Nedvomno pisateljeva beseda, to kar je narod lahko dat iz svoje srede najboljšega. Obledelo tudi nI delo Ivana Tavčarja kot pisatelja Pisatelj ie preživel politika in uvrstil se je med nage kla-ike Pred dvajsetimi let: smo izgubili tega nisatelja a ostalo r.am je njegovo delo. Se vedno zajemajo lepote žejna srca iz zakladnice njegovih sp sov Le v7r:Tiimo 5e enkrat v roke njegovo »Cvetie v jeseni« ali katero koli druco novelo, pa vam bo zavel nasproti svež voni poezije polnokrvneea pripovedništva. Src o se bo zopet ogrelo ob lepoti, ki ie navd hovala n^t^ja in ki še vedno izžarja iz nj^ovega dela. Kmečki sin Naiboljši sinov: našega naroda so se rodili pod sircho kmečkeca doma: tudi Ivan Tavčar Rodil se je 28 avgusta I 1351 v Poljanah nad Skofio Loko Oba. oče -Tanez in mati Neža. sta bila preprosta kmečka človeka zdrnve krvi Tz teh zdravi koren;n je posna] lahko krepak poganjek Bil je pa tudi splošno nadarjen kar je kmalu pokazal v mladosti in njegov stric, župnik, je poskrbel da se je lahko začel 5ol?itj v Liublinni Tu je končal tudi ljudsko šolo. nakar je vstonil v gimnazijo k: jo m ob skoval ves čas v Ljubljani, temveč neka i časa v Novem mestu Pozneje se je zopot vrnil v Liubliano. kjer le položil zrelostni izpit Sorodniki so želeli da bi vstopjl v bogoslovje kamor ga pa ni vleklo, zato si je s težavo 'zboieval pristop na Dunaj kjer se je oosvetil pravnim študMam Bil ie prepuščen skoraj povsem sam sebi kakor mnogi slovenski dii-^ki v tujini. Premagal je pa vse težave Kmalu se 1e naučil služ'ti sam krtih Poučeval ie druge dijake in kakSno malenkost ja zaslužil tudi z leposlovnim delom saj Se ie kot pisatelj začel zeodaj udo^tvovati. Na Dunaju je že marljivo pisal. Dober pravnik ... Po pravnih študijah se je Tavčar vmfl v Ljubljano in dob I je službo pri odvetniku dr. Schrevu Kmalu je pa vstopil v službo kot konc;pient pri dr Mencingerju v Kranju, kjer je ostal štiri leta. Odvetniški izpit je položil 1. 1883 kot koncipient dr. Mošeta pred višjim sodiščem v Triestu Ze leto dni potem je odprl svojo odvetniško pisarno v Ljubljani. Hitro si je pridobil ugled kot dober pravnik V tistih časih je bilo še malo slovenskih odvetnikov v Ljubljani in se n'so mogli tako lahko uveljaviti, če niso bili res zelo dobri. Kot pravnik je dr Tavčar uveljavil svoje sposobnosti zlasti kot sotrudnik S'ovenskesa pravnika«. Toda m bil le zgolj nadarjen pravnik temveč tudi politik, zato je pa tudi bil izvoljen že mlad v ljubljanski občinski svet. že 1 1884 Kot politik se je zelo hitro uveljavi ter je postal eden prvih voditeljev tedanje slovenske napredne javnost: V občinskem svetu se je dr Tavčar udejstvoval celih 37 let kot odbornik od 1 1911 do 1921 Je pa bil žunan, torej celih 10 let kakor le redki ljubljanski žunani. L. 1900 je pa bil izvoljen tudi za državnega poslanca na Dunaju Poslanec je bil 7 let V prvi na-rodm vladi 1. 1918 ie bil dr Tavčar poverjenik za preb^nn V z^dolih dveh letih ž;vlienia ie Tavčar užival pokol na svojem posestvu na Visokem v Pnliansk dolini, ie^eni 1 1922 se je pa preselil v svojo hišo na Rreeu v Ljubljani, kjer le umrl pred 20 leti. •. - a tudi dober oisatelj Odvetniški pokl'c ni zaduš'1 v Tavčarju pisateljske nadarjenosti Kljub svoji velik' poklicni in polit'čn- delavnosti je Tavčar našel tudi dovoli časa da ie napi«al leposlovna dela t m ine vrednosti Po sodbi nekaterih dobrih noznavaVev našega pripovedništva ie b'l Tavčar naimočneiš' pripovedni er>«k: talent razen Jurčiča vsekakor le oa bil naibniiši zastonn'k sloven ske romantične pripovedke Kakor rečenr ie začel D?eafi zelo zgodaj Prva nieeov? novel'ca »Mp^HI^ Ama,;ia« ie b:la ob-iavliena v rok nosnem d;iaškpm lictu v Novem mestu: nanosa1 io ie v četrti goli poTi-ieio ie bfla oWaV11ena v Tr-*«»n1akov* »Zon« M^^a niocrova dela so izšla v le-Doslovnh časopisih Prav take ga 1p Ste! »TdubManck« zvon« med svote nalboliše sodelavce Po raznih Časooisih raztresena dela «am ;zdni nekatere svoip novele v zbirkah v letih od 1896 do 1902 Glavn* ♦♦f^ov* 'e'v^ovna dela Glavna Tavčarjeva leposlovna dela so našteta v StanoieviČev »Narodni enciklopediji« v nasledniem kronološkem redu Prve novele so bile obiavlieoe v Zori »Anton;o Gleffievič« fl 873) »Bolna Ifube-zen« (1874), »Go«pa Amalija« (1875) in »Ho- lekova Nežika« (1876). Naslednja leta so izhajala v Stritarjevem Zvonu: »Ivan Sla-velj« (1876). »Valovi življenja« (1877), »In vendar«, »Kobil jekar«, »Kalan« fl 8781, »Soror Pia« (1879) in »čez osem let« (1880). Številne novele in povesti je objavil »Ljubljanski zvon«: »Otok in Struga« (1880), »Grogov Matij če« (1881), »Tržačan«, »Kako se mi ženimo«. »Kočarjev gospod«. »Ti beri us Pannon'cus«, »Kuzovci« (1882), »Vita vttae mea« (1883). »Mrtva srca* (1884). »Gricarjev Blaže« (1888). »Grajski pisar« (1889), »4000« (1891). »V Zal?« /1894). »Izza kongresa« (1906—1907). »Cvetje v jeseni« (1917), »Visoška kronika I.« (1919). V »Slovanu« so iz£'a njegova dela časovno tako: »Ivan Solnce« (1885—1886), »Po-savčeva česnta« In »Sarevčeva sliva« (1887). V Letopeu Matice slovenske 1. 1880. je bil natisnien njegov spis »V Karlovcu«, v »Slovenski knjižnica« so pa izšli: »Tat«, »Gospod C;ril«. »Moj sin« in »Miha Kovarjev« L 1880. Strog' slovstveni ocenjevalci Tavčarjevega pisateljskega dela priznavajo soglasno, da je bil Tavčar močen pnipov«dnk. kier ni zašel v satiro, ko se je oglasil v njem Dolitik Najbolje so vsi ocenili »Cvetje v jeseni« — k: je res cvetie jeseni njegovega življenja m ki je zacvetelo v njegovi oisa+elj^ki duši. ko ie že eledal na vse živHenie z mirom in modrostjo starca. Ne smemo tud? nrezreti. da je bil Tvan Tavčar novinar kakor mnogi naši najbolj- ši starejši pisatelji. Novinarskega dela pa navadno nihče ne ocenjuje ter ostane pozabljeno, čeprav tiskana beseda «ovnnri° učinkuie pogosto celo boli mogočno Chn je natisnjena kakor pi^te^eva — iz n,r< govori neposredno vsakdanje žvlienie k1 ea ne krasi in ne skriva ier>oTa leposlovja Tavčar kot novmar je bi1 sre«d; no1it;čne«7'> bo^a »mlad'h Slovencev« NTapćsal ie izredno mno^o za »Slovenski na^ed« že kn i« bil uredn"v še Jurčič Kar ie napisal kot nm-i^pr. d<~»k^vn.'*e. da ie z^ai sukati na nr»i;t;o"«*m polju nero r^-av tako sn-^e*-r^r> kakor *e ie uvei:avlial kot govv-n11-v?ii je novinar in nedvomno rfl r»q^inb*4 To na i bo na;?1r»5»no n,h tei naliki, ko s:-cer ?ied?mo na TavSaria me in gostu Aaljlvo zatrjuje ter dopoveduje: »Pridite stanovat v Montenotte. Tukaj ljudje ne umirajo.« — Doživela Je 103 leta ter preživela mo-za In sinove. V kraju Bairo je doživela te drd svojo 1031etnico gospa Mussatti Katarina, ki je bila rojena leta 1840. Pr?b:vaici ji pravijo >ncnoina«. Mož m trije sinovi so umrli, vse svojce je preživela ter ohran la neverjetno zdravje in č lost. Te jesen:i je delala na polju, pa tudi druga domača dela opravlja sama. Življenje ji ni bilo bojrve kako rožnato postlano. Ravne zaradi tega je oftala trdeživa. Vsak dan dela od jutra do veće) a, čita knjige in časopise brez na-očn kov. Prebivalstvo kraja Baro Torr? se pripravlja, da p: čast1 redki življenjski jubilej, s katerim se lahko ponaša priljubljena >nocnina<. — Mascagnj dirigira svojo opero. Posebno svečana je bila v Kr. opernem gledališču v Rimu predstava Mascagnijeve opere »Iris«, ki jo je skladatelj sam dirigiral. Po vsakem dejanju je moral na oder. navduSeno pozdravljen od obč:nstva. Sijajna interpretacija Benjamina Gislija je tudi topot potegnila vse ostale sodelujoče za seboj ter je stopnjevala navdušenje publike. Tudi protagonistica Marija Car-bone je bila deležna toplega priznanja. — Srečonosne Številke, ki prinašajo milijone. Izžrebane so bile sledeče mili jonske ter polmilijonske nagrade zakladnih bonov z zapadlostjo 15. aprila 1951. Serija 51 milijon lir za štev. 1,554.741, pol milijona lir za št 864.916. V seriji 52: milijon lir za št 890.162. pol milijona Lir za št. 46.691 Serija 53: milijon lir za št 115.721, pol milijona lir za št. 416.274. Serija 54: milijon lir za št 548.421, pol milijona lir za št. 1,477.860 Serija 55: milijon lir za št 1,651.385. nol milijona lir za št 1,313.945. Serija milijon lir za št 432.413, pol milijona Ur za št 212.231. Serija 57: milijon lir za št 328.805, pol milijona lir za št. 1,699.329 Serija 58: milijon lir za št. 991.237, pol milijona lir za št. 838.744. Serija 59: milijon lir za št 1,231.518, pol milijona lir za št 678.978. Serija 60: milijon lir za št. 484.028. pol milijona lir za št. 1.436.752 Serija 61: mijijon lir za št. 11.254, pol milijona Lir za št. 543.495 Serija 62: milijon lir za št 16.521. pol milijona lir za št 1,796.842 Serija 63: milijon lir za št 147975, pol nrlijona lir za št 1,412.708 Serija 64: milijon lir za št 792.505, pol milijona lir za št 1,278.958. — Smrt odličnega pravnika. V Triestu je umrl Dominik Meneghini. upokojen' predsednik apelacijskega sodnega dvora Pokojnik je bil odličen pravnik in je užival sloves pravičnega sodnika Njemu so bile poverjene številne izredno kočljive sodne razprave in zadeve, ki jih je s svojo preizkušen ostjo in pravno bistrino izvrstno razsojal in reševal Uspešno je sodeloval pri sestavi novega kazenskega zakonika. — Razstava domačih živali. Od sedme. ?a do petnajstega marca bo v Veroni 47 razstava domačih živali Razstavo organizira predsedstvo Dopolavora Ima pokra iinski značaj, vendar se opaža zanjo za nimanje v vseh italijanskih pokraj;nah — Milijon lir potrebnim. Kakor poročajo iz Milana, je tamkajšnja hrandnica naklonila znesek nvlijon lir za one. ki sc Drizadeti zaradi sovražnih letalskih napadov — Tatovi so se pojavili v krznarski trgovini Marija Pa lan v M lanu Odnesu" so krzna za 200.000 lir. — Navodila glede obdelave krvi. Z od okom ministra za poljedelstvo m gozdar stvo se urejuje v okviru boljšega izkoriščanja klavnih podproizvodov obdelava krvi ki se pridob: pri zakolu klavne ži vine Vse one tvrdke ki se pečajo z o bde 'avo krvi za potrošno uporabo, morajo za orositi za posebno dovoljenje pri pristoj nem prefektu Pri izdaianiu dovoljenja se orefekt prepriča da razpolagajo zadevne tvrdke z napravami in ured'tvami ki so tehn'čno primerne za bolišo obdelavo krvi tako da se lahko izpolniujejo veljavni zdravstveni ter hi«nien'*čni predpisi — Nova komedija Elije TalaHca, Iz rim skih kulturnih I rogov poročajo da ie Eli-ia Talarica dovrš:l svojo najnovejšo komedijo pod naslovom »Taini dnevi« Ko medija prrkazuje dramorčen razplet družinske psihologije v meščanskem ambi-lentu našega Časa Nova Talaricova ko mediia nJma razen cličnostr naslova niče sar skuoneea s Pou zetovim- »Srečn'm dnevi« Kritna predstava nove vese'oigrr bo v Dričetku marca v Rimu Npoovedvt* se orevod novega odr«k*»«»a d«»i^ v različrr 'ezflc* v r>rv* vrst-* v nemSčino — Ne*re"*e v zadkih dveh d^eh so bi1: 'oreleti v ljub'1an<-kr» bn!n*5n'co nasledn*' •vmesreČeTiri- Vlad?m;'* ^den. 13-letni sir '"darja iz Dobmve si ie nri nadcu z'omi1 desnico. — Ivan Anželj, 28-letni posestnik KINO MATICA — TELKFON t*2-4J Dva filma dnevno: Ob delavnikih ob 14.30 in v nedeljo ob 10.30 »Pustolovci«; ob delavnikih ob 16.30 13.30 in v nedeljo ob 14.30. 16.30 in 18.30 Krvava obzorja« Pustolovci Napeta kriminalna zgodba z varijetejskiml točkami, glasbo in plesom. — Ca.milhi H.»m. Ita Kina, Ivan Petrovič Krvava cbzzrja Najsenzacijo-nalnejši film sezone! — Luisa Ferlda v vlogri boljševiške komisarke Darje! Osvaldo Valenti, Rolf \Yanka, Valentin Cortese. — Režijska in igralska umetnina tilNO SLOGA — TELEFON 27-3U Ravnokar izšla novost za Ljubljano v filmu Prepovedana glasba Bariton Tito Gobbi, Maria Mercader, Loredana Carlo Romano Predstave od 14.30 ure dalje Konec ob 20.15 iviNO IMUN — TELEFON 23-21 Filmsko delo iz modernega Življenja Zapeljivka V glavnih vlogah: Adriano Rlmoldl. Dina Sassoli, Carlo Romano in drugi Predstave: ob delavnikih ob 16. in 18.15 url; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 ln 18.30 url —lj Zgubil »e Je sveženj ključev v usnjeni torb ci. cpreniljeni z naslovom lnstrrka. Oddajo naj M proti nagradi 200 L v uredništvu. — lj Mali gospodar - 2egoza pozivata v«e svoje člane, da se takoj invijo v p:sami na Gallusovem nabrežju 33 (dopoldne in popoldne) in dvignejo novo nabavne knjižeč. Ob tej priliki je treba poravnati članarino. Zadnji rok prijave je 23. februar. Razdeljevanje krm 1 bo pravočasna objavljeno v časopisju. — lj Pianistki Silva IIra><'vcc in Marta Bizjak bedeta izvajali nocojšnji klavirski konceret v mali f Iharmonični dvorani. Začetek koncerta, ki prinaša celo vrsto skladb za klavir, bo točno ob pol uri-Na koncert opoTnrir.mo. Vstopnice v Knjigarni Glasbene ICatl Vinko Šfrceij umrl Ljubljana, 19. febn.iarjs. V sredo je mirno za vedno zaspal v starost« 96 let vpokojeni železniški nnd-sprevodnik Vinko Srcelj. V Ljubljani je bil splošno znan in še prod leti smo pogosto srečali na cesti postavnega moža, ki mu pač nj nihče prisodil, da si .ic naložil že 9 k rižev. iz Trebnjega, si je pa pri padcu zlomil levico. — Elizabeto Klavžerjevo, 24-letno ženo uxaclnika iz Ljubljane, je ugriznil pes v desnico. — Jožefa Blažon, 85-letna zasebni ca iz Ljubljane, si je doma v sobi pri padcu zlomila desno nogo. — Uršula Klinar, 36-letna žena mizarja iz Ljubljane, se je vsekala v levico. IZ LJUBLJANE — 1 j Precej se je ohladilo. Vreme se je temeljito izboljšalo, zato je pa postalo tudi precej bolj hladno kakor je bilo prejšnje dni. Mrzel veter je oč:stil ozračje. Vendar je pa bilo v pretekli noči mirno, zato ie davi zagrinjala mesto gosta megla Pričakujemo lep. sončen dan. Včeraj popoldne je znašala najvišja dnevna temperatura 4.6°, davi je pa znašala minimalna temperatura —4.2°. Zračn<; tlak je Se precej narasel v zadnjih 24 urah in davi je barometer kazal 775 mm. — lj Sindikat mesarjev in klobasičarjev v LJubljani obvešča cen j. občinstvo, da se bodo odrezki »H« od karte za mesec februar pobirali samo 5e v soboto dne 20 februarja. Član' sindikata morajo prinesti v ponedeljek popoldne, do 6. ure dne 22 februarja, nalepljene odrezke »H« kot je določeno, v pisarno sindikata mesarjev Obenem pa sporočamo vsem članom, da se bo v soboto popoldne dne 20. februarja od 2 do 6. ure delil riž za krvavice. Izšel je peti roman • Dabre knjige14 Februarski zvezek DR prinaša Jack Londonov eksotični roman »JERRY Z OTOKOV? Naročniki DR dobe novi roman te dni dostavljen na dom. Oni. ki prihajajo po knjige sami v npravo naših listov, lahko dvignejo od danes naprej rudi te februarski roman. V podrobni prodaji se dobi »Jerrj z otokov« v vseh knjigarnah Broširana knjiga velja 10 Ur, vezana In na trpet ne jsem papirju tiskana pa ZS IL — lj Pianist Bojan Adamič je solist vin simfoničnega koncerta letošnje sezone Pod vodstvom dirigenta Maria Si-ianca bo izvajal Lisztov Prvi klavirski koncert v Es-duru s spremijevanjem Simeon ičneea orkestra Adamič je izvajal ta Koncert že na svojem absolventskem koncertu leta 1941 ko 1e dovrg'1 kot odličen duša tel j klavirskega oddelka prof. Antona Ravnika na naši Glasbeni akademij' Ta-krat je celokupna naša kritika izredno to-nT0 pordravdla njeeov nastop v koncertn-dvorani Poleg Lisztoveea Klav:rskega koncerta bo izvaia] simfonični orkester c *voiim vodit*»li**m din£?entr>m S:ianrem 5e dela. ki so ffh nao:«sali skladatelji We ber Purdni F;b'eh De M;cheli in Čajkovski Koncert bo v ponedeljek, dne 22 * m točno ob pol 7. uri zvečer v vei ki n;onck4 dvorani —lj Noeo*«nj1 kisvirmki kon^rt v mat' večino zdrav kakor hren in tudi zadnje &ste. ko je bil sicer že precej oslabel, n; km] znakov bolezni. Umrl je mirno, kakor da je zaspal. — Zapasti] jo dve hČoi-i in rinn. Pokojni je imel nešteta prijateljev, sovražnika pa nedvomno noben era. nj n £a vsi, ki so ga poznal; ipoStovalj ter jih )o vest o njegovi smrti bridko prizadela. Naš" list je štel Vinka Sirci ja med fn'oje najstarejše in najbolj zveste naročnike —i okrog 50 let. Pogreb je bil včeraj z Zal na pokof>nlu šče k Sv. Križu. Radio Lfttbf?2!!a SOBOTA, 20 FEBRUARJA 1943-XIX. 7.30 Pisana glasba. — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Simfonična glasba. — 13.00 Napoved časa — Poročala v italijanščini. — 13.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Orkester Cetr« vodi dirigent Barzizza — 13.4a Operna glasba na ploščah. -- 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radii-kega orkestra vodi dirigent D M. Sijanec. Operetna glasba. — 15 00 Poročila v slovenščini. — 15.15 Pokraiin-k; vestnik. — 17.00 Napoved časa — Poročila v italijarr-ščini — 17.10 Pet nvnut go-poda X. — 17.15 Godalni orkester vodi dirigent Angole. — 17.40 Operna glasba na ploščah. — 19.30 Poročila v slovenšč ni — 19 45 Na-pevi in romance — 20.00 Napoved Čas*. — Poročila V italiiaruščini. — 20 20 Korrvent^r dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20 30 Lirična priredtev družbe E1AR: Verd!t Traviata. — V odmorih- predavanje v slcw v^nsčini; poročila v italijanščini. GLE^AUŠČE D U A M A Petek. 19. februarja, ob 14.30: Primer d>. Hirna. Izven Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: Veliki moi. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Sobota. 20 februarja ob 17.30: Mirandolina, Izven Cene od 20 lir navzdol. Nedelja. 21 februarja ob 14.: Deseti brat. Izven Cene od 15 lir navzdol — Ob 17.30 V Ljubljano io dajmo! I/ven Cone od 20 lir navzdol. OPERA Petek 19 februarja zaprto. (Generalka). Sobota, 20. februarja ob 17: Janko In Metka. Premiera Red Premierskl. Vedel ja, 21 februarja ob 15.: Thais. Ir.-ven Cene od 28 lir navzdol. I.H!!.mill|IHi|.BPSSIIilWIP»PW '" "T" SOARAVATTI SEMENT1 S. A. PADOVA Semen ti di Orta ggi — ForaggL ecc Semena za zelenjavo — krmila itd. Chledere offerte - Zahtevajte ponudbe MALI OGLAS! RLOBICARNA »PAJlia sam strokovno osna ž, preoblika tn prebarva vas klobuk da izgleda Kot nov — Lastna de lavnlca Zaloga klobu kov - Se pnporočf- tudolf Pnjk Lii i hi la oa. 8v Petra cesta '1* diklosičeva cesta 12 ♦ nasproti hotela Um on). . ipuje - Gospodarska zveza — Ljubljana, Blelvvetsova cesta 29. zahtevajte pri Va9?m trgovcu NAS ČAJ od Kmetijske družbe POMAIM SS?" IN SI'HE OOBE roda.ia Gospodarske, veza — Ljuhliana, TnMvpicrtvn cp«ta '29 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 10. februarja 1943-XXI Štev. 40 Barje dobro za sadjarstvo in vrtnarstvo? Kaj pravi o tem kmetijski sti-JkovnjaJc 1123. S. Gorjup — Potreba po obnovitvi Društva za pospeševanje objele vanj a Barja Ljubljana. 19. februarja Za ocerrtev gospodarskega psmena Barja je vel ke vrednosti Clr.nek kmetijskega strokovnjaka inž. S. Gorjupa »AF je Ljubljansko barje sp 92bno za vrtnar9tvo tn sad.arstvo« v z dnjem zvezku »Sadjarja In vrtnarja«. Razprava ima pomen za splošnost, za vse. k se moramo več ali manj zanimati za prehranjevalne zadeve in prihedno. t Ljubljane, zato opozarjamo na n;o in p-snemamo nekatere znnimive p datke :n ugotovtve. Barje v davnini še pred 3C00 ietj je se anjo kotlino Barja zalivalo jezero in na n-ejevom robu so sta i most ščarski domovi. Po prihodu Rimljanov se je jezero počasi spreminja* v barje. Novi ^ spodarj dežele so na 3-pavali ceste na Barju in uravnavali vodno trkove. Po odh.edu Rimljanov ni več nihče dol^o kult i v ral Barja, tak; da je bilo kmalu z-jpet zamoCvir eno; cvetoče naselbine so bile zapuSčene ter razrušene, propadle so pa tud v. .. naprave *n ceste M čv rje je prer?.sel šotni mah. Ves srednji vek je bilo Bruje prepuščeno samo . cbi — »npp kvarjena narava« — saj je bilo skoraj n pr s topno; edino Ljubljani, ca ,e bila pot, ki je lahko vodila človeka globlje na Barje. Tja je hodil menda le lovec in r bič. Na Baru je bi dober lev n. močvirne ptice. Prva osuševalna dela Ce ne upoštevamo o u-evanja Barja v r"ml;anski dob- so se prva dela začela šele v dobi Marije Terezije, v 18 stoletju. Tedaj so spoznah kake velikega goapodar-skega pom»na labk~ postane Barje Lotili so se veik h osusevaln'h de! n iz tt d be je Gruberjev prekop. Toda dela je bilo za daljšo dobo in končat ga ni bilo mogoče v nekaj desetletjih Zdi se pa. da tudi m bilo pravega razumevanja za velike načrte jn dela so ^e zelo zavlekla, tak da nso še dandanes povsem km^ana VendnT je zdaj Barje že taksno, da se lahko spremen' s sorazmerno malimi investicijam: in melioracijami v plodno ravnino, oogato na sprstenini (humusu) ;n dušiku Zakaj je barjanska ze-nlja slabo izkoriščena? Zakaj barjanska %ml,a nj bolje izkor-ščena ? Strokovnjak ptavi d^ zato ker je zemlja marsikje last posestnikov ki imajo dovolj plodne celinske zemlje v neposredn bliž ni svojih dom)v barjanska zemi.iščj ac pa sorazmerno precei oddaljena .n na njih pridelujejo predv em krmo Zarao' oddaljenosti tudi zanemarjajo kopanje, poglobitev jn čščen.e larkov da voda z*, staja in je zemlja mečvirna ter nerodovit. na. — Pred osušit v'ic je površina Barja obsegala okrog 15 700 hekt~r'ev Od te površne so le se tri petine pokrite s šotno plastjo črne zemlje šotne zemljo lahko delimo v dve skupin K prvi skupini pri Stevajo zemlje s sorazmerne plitvo organ sko plast j-', ki pod njo lež1 specifične lahek na apnu bogat Jezersk' glen ali pol ževkg in ki vsebuje tp malo kalija dušika in fosforjeve k sline če to zemljo orjejo globoko, se z zgornjo plast,o meša sp d-nja. mnogo manj rodovitna. Tako se poveča v preorani, obdelani zemlji koTčina apna Nastane sicer zmes z ugodno alkalne al* nevtralno reakcijo ter je rodovitna, a le r»b posebnih pogoj h; ne smemo namreč primešat' prehtro mnogo sp dnje zemlje temveč jo je treba mešati postopno v več leth će bi primešali preveč polževke. bi zemlja postala nerodov tna. — V drugo skupino prištevajo zemlje z debelo zgornjo črno plastjo k sega tako globoko da pri globokem oranju ne priha; na površjt-polževka Zato ta zemlja vsebine več duši ka n .rgansk:b snovi a manj apna; talns reakciia le navadna kisla V tej skupin lahko razlikujemo še zeml;,e ki so nastala iz šotnega mahu in drug h rastlin višinskega barja tn zemlje nastale iz rstna tega mahovja in drugih rastlin nižnskog barja. Značilnosti zemlje na Barju Ljubljansko barje po svojem nas.an ku nižin.'ko bar.e. nastalo \z rast!m k; po trebujejo za svoj razvoj mn go apna Izbečen5 otoki vtš nskega barja so se dviga, le tu in tam. kjer so ljudje po večini zre zali šoto. Rastlinstvo v sinskegg narla rtf ljubi apna zato se je razvilo le tam k;,ei je apnovita tla že p kr vala debelejša pla?' nižinskega barja B tarifno značdn- so ko sestavni del višinskega oarja sotn mahov za kmetijstvo je pa pomebmno da it n žinsko barje za kulturne rastl'ne nnnog ugodnejše, ker vsebuje več hranilnih sn<"v zlast' prece; apna medtem ko v vašmskerr barju apna pnman'kuje Okolne oarsk^ trd ne ali rudninske zemlie 9^ v splosnerr ilovice raznih barv m različne sestave Rjava ilovica na travnikih in nj'vah v Mestnem logu, pod R2žnik:m, na V ču pri Brezov d, ob D:lenjsk cesti med Ljubljano in Lavrico je sorazmerno bogata na du5 ku in fsforjevi kislini, a ji primanjkuje apna. Dovolj je rodovtna. Podobno vsebjno hran lnih snov: m enako kulturno vrednost ima tudi sveti siva ilovica cb ce-*ti Ljubljana—Vrhn:ka ter ob železnic' pri Brezovic do Vnanjih gor c. To velja tudi za rjavkasto rdečo ilovico med Brezovico In Lukovico, med L- gom in Drenovm gričem itd. Malo dušika, kalija n fosforjeve kisi ne pi ima ; 1 udno peščena ilovica pri Verdu in S nji er^rici. Precej duš ka in hna rjava ilovica pri Studencu. Iški Maten, Brestu in Tomslju. 6e bolj. Sa, a precej zanemarjena je lovica pri Kremen i c\ P;;avi gorici in Škofljici. Podnebne rzzT>_s~e B."»rje ima p debno p^dneb^e kakor sama Lnibljana v ož'em pcmenu. N3 rest n razvoj kulturnih rastlin vplivajo neugodno pozne ^pomladne in zgodnje jesenske slane. V vegetacij ki dobi pokriva Birje tudi pogesf gosta megla, tako dn prestreže mn go sonCnih žarkov Močna resa pa pospešuj razvoj bolezensk h kal'. Vse to zahteva skrbno izbiro kulturn h ra tlin; goditi moramo le t 'ste, ki jim barjanske vremenske razmere najbolj prija jo. Da bo zem!ja več dala Da bo zemlje čim več, je predvsem potrebno, da bodo v dne razmere urejene, to se prav;, da bodo jarki vedno očiščeni in da bodo tak:;j popravili vsako poškodbo. Toda ne gre za vzdrževanje osuševalnih naprav; naj bi zaceli m sliti tudi na namakalne naprave zlasti za vrtno cbdelovanjs zem-!]•• kajti upoštevati je treba, ia te barjanska zemlja zelo h tro suši. Rastline, k: ima-j korenine pl'tvo, n. pr zelen ava> kmalu pogresajO vlago V tem pogledu b se naj p. Lši Barjani učili od italijanak h in bolgar_ sk h vrtnarjev, ki črpajo vodo iz potekov m rek z vodnimi kolesi. Primerno pozornost bi morali pridelovalci posvečati tudi pra-v lnemu gn-jenju. Vedeti b; morali, česa zemlji pr manjkuje in česa ima dovolj Tako bi naj vedeli, da je v črnih organ-skh zemljah mnog: premalc kalija. Gnojenje s kalijem je na Barju zelo uspešno. Gnojenje a samim dušik m ali s samo fo^-tor.evo kislino ni gospodarsko. Dobre pridelke lahko dosežejo s p:lnjm gnojenjem, z uporabo kalja, f.sfcrjeve ki line :n du- j š ka. Na hektar porabmo okrog 300 do 500 kg kalijeve soli. 200 do 400 kg super- I fosfata ali kestne moke in 100 do 200 kg \ amonijevega sulfata ali apnenega s litra. Tudi gnojenje s hlevskim gnojem Je zelo japešno: b hlevsk m gnojem barjanska zemlja dobi razen hraniln h snovi tudi i mnogo koristnih bakterij, ki presnavljaJo ; v tleh hranilne snovi v hran-, kakršno rastline lahko sprejemajo. Hlevsk; gno; pa da zemlji tud zveznost in odpornost preti suš; Hlevski gnoj je na Barju najpomembnejše gnojilo čeprav zemlji ne or;. mankuje dušika, ker se organske spr^i ba^anske zemlje le težko razkrajajo *%■ ko da ostane sicer dušik rastlinam nepri-stopen. če je zemlji potrebno apno al1 ne. se'e ugotovimo, ko spoznamo, kakšno taino reakcijo ima zemlja. Tako je treba na Barju 2 p ni t i predvsem črne zemlje višinskega barja, če že niso pomešane z jezerskim glenom, sicer bi pa b lo apnence celo škodi j vo. Poraba na leto znaša na hektar 1000 do 3000 kg apnenega prahu al* zmletega apnenca na primern: osušeni zemlji. Zamočvirjena zemljišča pa ne moremo Izboljšati s samim apnenjem. Jezerski glen je treba pr tegniti le postopno. Barje primerno za sadjarstvo Motijo se t st', ki mislijo, da se sadjarstvo na Bar,u ne obnese. Neuspehe je navadno treba pripis, vati previsoki podtalnici (podtalni vod ). p:manjkanju apna in neprimerni vrst5 drevja. Vsemu temu *e lahko zognemo. Sadna drevesa je treba saditi predvsem na nasipe in v ta namen zkopl emo 1.5 m široko in 5—60 em globoko jamo. ki j: napoln mo do polovice z debelim gruščem. Jamo potem zasujemo s dobro zemljo in je na j bol e da prmešamo črni zeml;i enak del m neralne. spodnje. Z enako zemlja nasujemo nad jam- še 2.5 do 3 m š[rok in 60 cm v sok nasip a poševnim pobočjem. Drcve ce posadimo sredi kupa k~kor v navadni zemlj . pognojimo z d b-o urezanim hlevck'm gn: em ali kompostom po pctreb: pa tudi apnimo. Sadimo pa le vrste, k dabro prenašajo podnebne razmere na Barju_ predvsem jablcJie, hruške in slive. Uspešno tudi lah'to vrtnarijo če vrtnsr upošteva posebne podnebne in vrdne (talne) razmere, lahko tudi «lr-seže uspehe na Barju. Za*o mora saditi predvsem zelenjavo, ki nima dolge ve.re-taci ske debe *n ki je odporna proti glivič-n m bo'ezn'm in škodljivcem, kakršni radi nastopajo v vlažno toplem p dn?b*u Izbrat moramo rastline. ki korenine in ki debro prenaša o prenas če-nost zemlje s talno vodo. Zelje, nizki In vjsok fž.l kakor tudi krompir prideluiejo na trdinskih tleh Bara z uspehom že dolgo. Uspeh b" pa b'l lahko šs mnogo večji, če bi po nčrtu odbirali in gojili odporne in krajevnim razmeram ustrezajoče .rste. če b: posvečali pr'merno pozom Lt zatiia-nju plevela, rastlinskih bclezn' "n zaj?dil-cev in če bi se primerno spremenil naČ.n cbde7ave organskih zeml ,išč B^rja. Zemlje na Barju so preveč rahle in pri cbdelavi bi bi valjar pogosto celo bolj potreben ka-k r rlug. Zr^to b" b'lo treba uvesti na Barju težke val,v?r;e za utrjevanje šotnih tal. Na Borju lahko pridelujejo z ve'ikim uspehom večino zelen ave. zlasti na parcetan ki co že več let kidtiv-rane in em jene 3 hlevskim £rnojem Tud: vrtne jagode in barjanska borovnic^ (vaccnum maer^car-pom) debro r:di. — Končno pisec naglasa, 3lo »"Društvo za pospeševanje obdelovanja Liub'janskega barja« In do eglo je ve'ike uspehe. Da oi se to stremi jen e nadaFevaloi bi b:lo pa* potrebno, da bi obnovili društvo aH ustan v li posebno zadrugo Barjanov. ki b: osredoto-čala vse napore za blagostanje barjanskega človeka. V nekem tuni&kcm pristanišču razkladajo vojni materijal V zrcalu anekdot Kit žrtev vodnih bomb Kelti rbič iz La Palm asa se je odpeljal s svojo ladjico precej daleč na Sredozemsko morje lovit ribe. Naenkrat je opazil v morju nekaj temnega. Poklical je svoje tovariše in odveslali so proti temni grmadi. Kmalu so spoznali, da imajo pred seboj mrtvega kita. Dolg je bil 15 m in tehtal je okrog 5000 kg. Ribiči so ga potegnili na suho. Po mnogih ranah sodeč je postal kit žrtev vodnih bomb. ki so jih najbrž metali Angleži misleč, da imajo pred seboj sovražno podmornico. S!i*puh umrl cd lakote V Stockholmu so našli mrtvega nekega =majo plitve I 631etnega berača. Mož je umrl od lakote. Oprema njegove sobice je kazali na veliko siiomastvo. Dolga leta je mež beračil po mestu in nihče ni velel, da ves naberačeni denar pridno spravlja. V njegovi sobi so našli v zbajočku 1825 kron v Dajikovcih, 176 kron v srebru in tri hrani'ne knjižice. V hranilnici je imel mož nad 32 000 kron. Bil je torej precej bogat, pa je vendar umrl od lakote. Madžasrka fr>?spe?«ie literaturo V Budimpešti je b 1 a nedavno ustanov*je-nt DruStvo za pospeševanje literature. D.u-štvo je že odlikovalo madžarskega pesnika Stephana Sin k asa Na predlog narodnih po_ slancev je ustanovilo društvo poseben fond pol imenom ^Velika nrgra/'a za literaturo in znanost v spomin na S tej hana Hor-thyat. Vsako leto na dan smrti namestnika i državnega upravitelja bodo nagrajeni mla-j di, nadarjeni madžarski pisatelji in znan-' stveniki. Vsako leto bo ir.zdeljenih 30.000 I pengo. NajviSja nagrada bo znaSala 5.000. najnižja pa 1.000 pengo. Glavni namen fonda je po-dpirati p:.sa.tflje. pesnke in znanstvenike ki so si pridr-blli s svojimi deli zasluge za Madžarsko. Prvič bolo podeljene nagrnde letos v avgustu. Tudi v zemlp bakterija če bi jih ne bila, bi zemlja ne bila rodovitna Zemlja ni mrtva. Kakor bi človek mislii V njj živi vse polno drobnih b ti j, tako-li zemelj:kxb bakterij Ta bitja ?o ralvo majhna da jih lahko vidimo samo o»xi dret gledom Njih va oblika spominja na di.. ne pal č:ce. zmea al. p-kice Ta drobna bitja spadajo v kraljestvo rast-in in leže v zemlj. večinema nepremično "!*e jih del j časa opažu iemo. vidimo, da iz-jreminjajo svojo obkko da rasto n se iele. skratka da žive svoje posebno ž vlje-ije. Razmnožujejo se na najprim tivnejš iačin v neskončnost s tem da se dele Za ast ne potrebujejo nobene svetiobe. paf ;ta jir- pa potrebna toplota in vlaea Nai »olje se razvijejo pri 30° C Zato uspevajo ajbujneie v tropičn h deželah z vlažni >odlago Mra2 m suha zemlja ovirata nj:->ov razvoj in rast Rodovitnost nj: ali vrta ie odvisna oc eh drobnih bitij ki izpoinjujeio v zemli elo važno nalogo Gnojila zpreminjaic amreč v rastlinsko hrano V zemiio pri 'eio gnojila in tmhneče rastline Rastlint trohne ker je zemlja polna bakterij k »ovzročajo gnijenje in razkraiaio gnojilr ^ njihove sestavne dele Korenine rasti r namreč ne morejo vsrkavat gostih gno-ilnih m redilnib snovi Zemeljske bakte-"iie D3 'zprem main dušik enoVi v o^lr- kovo kislino :n dušikove spojine v amonijak in soliter V tej obliki pa lahko sprejmejo rastline omenjene snovi kot hrano. Zato je zemlja tem rodovitnejsa. čm več bakterij je v njih. ki spreminjajo gnojila v rastlinsko hrano. Ce hočemo torej imeti dobro letino moramo č:m bolj vzpodbujat; zem'jo k delovanju To se zgodi na ta način, da gnojimo zemljo z organ čnim: snovmi. torej z lobrim hlevskim gnojem :n kompostom, ooleg tega je pa treba zemljo zračiti ker ootrebujejo bakterije zrak za dihanje Za To ne zadostuje da njive in vrtove redno znoi:mo temveč je treba zemljo tud. iobro obdelati, zrahl at odnosno preorati Tako prde v njo dovolj zraka Pr poroč-jivo ie torei za pomladno setev n saditev oamemeno zemiio že p^^d z mc preorati ^razd pa ne smemo "r-hliati k*:r bi **kr ireprečili zraku dos*~r> do zemlie Hlev -ki enoi tudi ne sme b't; pregloboko pod ^ran ker bi sicer ne mose1 zrak do njega °re£loboko v zemiio spravlien: gnoj ne orinaša nobene koristi So pa tudi bakte--iie k^ ne potrebuierio nobenesa hlevskeca znoia To so v koreninah <=tročnic. detelie td živeče baktenie k' dobivajo DOtrebne irgan^ke snovi iz kulturnih rastln. njim oa daieio za tc duSik ki £a črnaio iz zraka Bolgarski delavci v Nemčrp Bclgarsk poslan'k v Berlinu je podpisal nenaiko-bolgaisko pogodbo o pošiljanju bolgarskih delavcev na delo v Nemčijo. Bolgarska komisija bo dodeljena nem&ki delovni fronti in v nji bodo zastopniki bolgarskega ravnateljstva za delo in dele.vske zveze. Komisija bo sodelovala z nem6ko lelovno front.« in bo pravna zastopnica bolgarskih delavcev, zaposlenh v Nemčiji. Ona bo skrbela za njihova stanovanja, zavarovanje, dopuste, pošiljanje prihrankov v domovino itd. Vsak bolgarski delavec v Nemčiji bo imel posebno delnvno pogodbo, ki se bo lahko po poteku podališalav. če se dotični delavec ne bo hotel vrniti domov. V delovni pogodbi bo lolcčen način dela podjetje, kjer je delavec zaposlen, mezda, dopust, socialno zavarovanje itd. Strogi ukrepi proti romunskim židem Rumunsk? državni vodja marša! Anto-nescu ie izdal nov protlžidovski zakon. Po njem se smatrajo za deserterje vs; ž dje. ki izostanejo neupravičeno nad en dan iz ielovneea taborišča Za to kršitev zakona ie določena smrtna kazen Vse premoženje ►akik zidov se zapleni v korist države Za dezerter ja se smatra tudi vsak ž d. ki mu ie potekel dopust oa se nad 7 dni ni vrnil na svote mesto Kdor se po štirih dneh ne orjiavi na nn^lno delo se tud' kaznuje s ^mrtlo Vsi Zidle mmunsk državljani, ži. veči v inozemstvu, se morajo javiti osebne v 30 dneh. Girardi Dunajski komik Girardi jc bil med občn* stvom zelo priljubljen, zato se pa 2 gledal šk*-m* ravnatelji navadno ni dobro razumel. Nekoć mu je ravnatelj gledališča, kjer je bil angažiran prepovedal na odru improvizirati in G** rardi se je prepovedi uklonil. Ko *c je pa na-koč v prizora, kjer nastopi na odn* konj. sleo> njemu pripetilo nekaj, kar je vzbudilo med občinstvom gromoMt smeh. se jc obrnil Girardi h konju in ga vprašal: — Mar teb. direkcija ni prepovedala improvizirati? S al nt GermaJne Na banketu, ki pa jc pnredil svojim gestorsj na čast Ludo vik se je zabavala Marija Artoinetta s tem da :e meta'a v kralja drob>-tine. kralj se jc razjezil nad njeno nedostoj* nosijo in obrnil se ic k svojemu pnemu m ni# stru Saint Germanu *er ga vprsšal tako o'as-no. da je moiala sl'šati vprašanje tud: Marija Antoinetta: — Goapod minister kaj bi storili vi če M vas kdo tako t/z val? — Vaše Veličanstvo, — |e odgovori, vojni mi« nister, — jaz bi zasedel • trdn.avo, pa naj bi b Ia se tako utrje Millocker Skladatelj Millocker je bil nekoč povabljes) na večerjo m na vabilu jc bilo nap sano- — Spoštovan1 mojster! V pi stbno čast M si štel. če bi vas moge' jutri sprejeti kot goata, Prirejen bo skromen domač koncert k bo na njem moja hči zapela neki] vil h tkkuftfc, na klavirju jo bo pa spremljala moja ženi. trn koncertu bo večerja . . . M llocker je pa odgovoril: —Z veseljem sprejemam vaše vabilo Torej na svidenje jutri po koncertu Tristan Bernard Tristan Bernard ie prišel relcoč v restavr»>» cijo obedoval Ko mu ;e natika prnesel juho, mu je Tnstan Bernard rekel, da juhe nc mort jesti Natakar je vzel krožnik ;n prinesel gostu drugo juho. — Tudi te juhe ne morem jesti — je dej«! Tristan z obupanem giasom. — Kako to? — je vpra al natakar začudeno. — Saj je juha dant« izvrstna in vsi gostje yo hvalijo. — Morda jo bom pohvalil tudi jaz. tod« jesti je ne morem — ker nimam žl ce, — ja dejal Tnstan smeje. Far£us Francoski književnik L P Fargue je bil za# krknjen samec Nekoč so ga prijatelji vprašali, zakaj se noče ožemti. — Ker b» mi žena postav la rož'cke. — je odgovoril Fargue — Zakaj bi t postavljala rož'čke? Saj ni nikjer rečeno, da morajo biti ro-žički okras vsakega zakona — Toda meni bi rh gotovo postavila. — Zakaj pa misliš da b* j'h prav tebi gotovo postavila? — «0 ga vprašali prijatelji — Ker bi raz to zasJužil — Zakai b' pa t lo zasluzil? — Zato. ker b- se — oženil. Hubland Sloveči zdravn k n znanstvenik Hufefand je n znan po svoji veliki laztrocnofet- Ko b' bil moral nekoč v Jen' predavati >e segel z roko v desni žep telovnika po ur«; pa je ugotovil, da k) ie pozab1 doma m poklica, je hišnica. — Prosim vas bodite tako dobr in prnesite mi iz mo'ega stanovanja uro Ce se požurite,— mu ie dejal -n potegn;1 z lenega žepa svojega telovnika uro — se ahko do pol desetih vinetc. GEORGES OHNET S PRODAJALEC STRUPOV ROMAN — In začel bo. Če mu bo to prijalo. JLn vi mu tega ne boste preprečil L — Pod kurateio ga dam. — Vi. Vernier-Mareu)!?! — Jaz Vernier-Mareuil, — je ponovil bankir rdeč kakor kuhan rak. — Dobro torej, pojde pa k oderuhom in to bo za vas Se mnogo slabše To neizprosno modrovanje je Verniera tako zbegalo, da je obupno zamahnil z roko. Videč, da popušča je Emmelina dejala. — Pojdite! Pošljite svojega sina k meni. Ošte-jem f:a kakor zasluži. Tega kar bo slišal iz mojih ust. bi mu vi gotovo ne porekli... Potem vam pa povem, kako ie z njim — Ah. zato vam bora od srca hvaležen. — je dejal Vernier ve?ei. da ie pridige konec »n da si bo prihrani1 nov prepir « «innm — Da od vas. ki *te raKo vzvišeni nad nrm, od vas 00 rad sprejel dobre lasvete in tudi o'itke... — Zlasti če mu bom mogla izročiti denar. — Lahko ga dobite m sicer takoj. — Torej se lahko zanesete na mojo vnemo. Po teb pogajanjih in sporazumu medsebojno raz-nerje med lepo mačeho m Kristijanom ni samo zgubilo napetosti, temveč se je izpremenilo narav-lost v prijateljstvo. Emmelina ni bila žena slabega rca in pod pogojem da bo lahko storila vse kar 00 hotela je svečano obljubila da bo pazila na dober r!as Imena Vernier-Mareuil Dve leti po možitvi je *ačela varati svojega moža z lepim mladeničem -isoke postave, z baronom Templ'erom. uradnikom vrhovnega računskega dvora. Ravmond Templier je bil Kristijanov pm.ntelj nekai let stare^š' in tudi ?elo bocrat To razmerje je odobrila družba, ki je trdila, da je bila izbira mlade žene zelo pametna se bi bil Vernier vedel za to bi mu ne bilo prestajalo nič drugega nego molčati in soglašati. Ce mu je bila usoda namenila rožičke. ni mogel biti var*n spodobne je in pametneje 2ena je bila sicer rrešila. toda navzlic temu je b;la priiazna in obzirna z njim. Mar je mogel torej zahtevati še kai voč ne da bi dokazal nonolno norn^nikanie oku«? 0 Toda Vernier ni ničesar vedel Celo sam je imel -ad barona Temnl;era. nadlegoval ga je s svojim^ pozornostmi in če Ravmonda nekaj dni ni bilo n" ob;sk se ie hudova' n*ni S *°m ie na hitro izgub 'ial svoj vnliv na rodbino Rili so trenutki, ko sarr ni ved«*l kateremu izmed mlaienič*»v bt dal or*v io«st f?H«tiinnu aH R^vmnnd^ T.i"b*T ie Iftilvfka svoje žene kakor da je to njegov mlajši sin. Storii bi bil vse, samo da bi se mu prikupil Kadar ko; je bilo treba, da je Vernier v tem ali onem p^pu^tii, kar je bilo v popolnem a* vimi nazurv načeli in okusom, je vedno prevzel posredovanji* Ravmond. In naj je že bila to zasluga njegove zvijače bistroumnosti, duhovitosti ali ^seonih čarov vsako posredovanje se mu je posrečilo. Vernier je čutil prirojen odpor do vsega, kar se ie nanašalo na konjske dirke. Hvali) se je. da smatra za dobrega samo tistega konja, ki zna pridno razvažati njegove izdelke. Toda Ravmond ga je pripravil do tega. da 91 je sam uredil stajo dirkalnih konj. pozneje pa še žrebčarno. Toda to je bilo zelo drago podjetje, kajti Vernierovi konji so zeiO redko zmagali na dirkah. Vendar je pa hodil Vernier zdaj tudi sam na konjske dirke in z daljnogledom čez rame je kar vriska) od veselja, če je videl da zmagujejo njegove barve. Baron Templier je sel pa šc dalje in pripravil je Verniera do tega, da je kupC jahto, kajti Emmelina bi si bila radn ogledal-* norveške fjorde in polnočno sonce. Vernier, ki ga je mučila morska bolezen, je privolil v to. da bo zbolel na morju, samo da bi ustregel Ravmondu, ki je obljubil, da ga bo spremljal na tej vožnji. Je pa samo pravično, če pripomnim', da ni bil še nihče tako pozoren in ljubezniv kakor ta mladenič z možem svoje ljubice. Sam Mareuil, ki je smatral v z*^etku teea razmeria ooložaj rodbine naravnost za tirjg^čen in ki je neprestano razm ft-Ijal. ali bi ne bila njegova 1o«%no«t n>učiti svaka o usodi, ki ga je bila zadela, se je kontno le ukloni) in sprejel mladega barona Templiera tako, kakor da je pravi rodbinski član. O tem se je posvetoval s svojim prijateljem ioktorjem Augagneem. — Ne da se seveda trditi, da bi bil to vzor bi lep primer pravilnega zakonskega življenja. Toda glejte, dragi moj, v svetu, ki v njem živimo In pri veliki razliki v let'h med Vemierom in njegovo ženo je bilo že od samega začetka jasno, da ga bo varala. In ta bedak ima še tako srečo, da odioie veoSo dobro tudi če se mu pripeti kaj neprijetnega. Nikoli bi mu ne bilo prišlo niti v sanjah na nrsel, da se bo seznanil s tako ljubeznivim onrkanim in obzirnim mladeničem Saj si n^ti misliti ne morete, kako takten in dobro vzgojen je ta baron Nikoli nobene grobosti, nobene nerodnosti, nobene neokus-nosti Spoštujem ga mnogo nolj in tudi bolj mi je nri srcu kakor moj lastni nečak. Poleg tega je pa še bogat. Pri njem ae torej ni treba bati. da bi nrišlo do škandala, kakršnih vidimo še pi^več po krivdi mladih gizdalinov naše družbe On ne igre na borzi, ne bega za vsakim predpasnikom, ne oije. ljubi red ... — Skratka — je dejal doktor Aupagne, — če bi imeli hčerko, bi mu jo dali za ženo, kajne? — Brez vsakega pomisleka. — Kristijanu bi je pa ne dali? — Nikakor ne — Kaj še m sit tiste male rdečelaske, ki ga brej nje nikoh ne vidimo? Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani