Številka 337 TRST, v nedeljo 8. decembra 1907 Tečaj XXXM IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 atotink) v mnogih totakfirrah v Trftu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, fct. Petru, Sežani, Isabrežini. Bv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CE>'E OGLASOV ee računajo po vrBtah (široke 73 mm, visoke 2' t mmj; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; za osmrtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov po 50 .stot. Za. oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-ualjna vrfeta K 2. .Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 fetot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti'1. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost - za Primorsko. V edinosti je moč! NA "OČ SINA ZNAŠA za v.?e leto K, j.ol leta 12 K, 3 mesece 0 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Kaniiiia na nelelisso izdasjž .Edinosti' st ae: enoletno £5-20,polle!a 2-ao Vsi d-pisi naj se poSiijajo na uredništvo liata. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ue vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li-ua. UREDNIŠTVO: ul. Gioncio Galatti is (Narodni d>m». Izdajatelj in odgovorni u ednik ŠTEFAN' GODINA. Lastnik konsorcij lista „EJinost"*. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edino:-ta v Trstu, ulica Giorgio Galatti Št. l"i. - Poštao-hran!laični raiun št. SH-6"»2. ■ ■ Tolafcn »tov. 1157 BRZOJAVNE VESTI. Ministeratvo za delo. PRAGA 7. „Narodni Politika" piše, da bo ministerstvo za delo imelo pet &ekcij, to je. dve za javna dela. tri pa politično-socijalne stvari. Za splošno volilno pravico v Serbiji. BEL1GRAD 7. Socialistični poslanec Liapcović je predložil skupščini peticijo z 12.000 podpisi, v kateri se zahteva uređenje splošne vol:lne pravice. Sneg. GRADEC 7. Danes je po vsem Štajerskem hudo snež'lo. Vlaki imajo zamude. KaLcn«ka razprava Naši. RIM 7. ,,Messagero" piše, da se zopet prične kazenska razprava proti bivšemu ministru Nasi-ju dne 18. februvarija. Novi predsednik Manfredi namerava pričeti razpravo pa že meseca januvarija, GSB.SKA ZBORNICA. (Brzojavno poročilo). BUDIMPEŠTA 7. Podpredsednik Na-vat je otroril sejo ob 10. uri predpoludne. Zbornica je nadaljevala razpravo o na-godbenem pooblastilnem zakonu. Posl. Pribi-čević je v Irvatskem jeziku polemiziral proti izvajanjem ministerskega predsednika dr. Wekerla in trgovinskega mioistra Košuta. Predsednik ga je večkrat opominjal, naj se drži predmeta dnevnega reda, konečno mu je pa odvzel besedo. Posl. MezoftV (narodni socijalist) je pobijal predlogo, s katero je Ogrska zopet za deset let izročena izkoriščanju od strani Avstrije, kajti stranka, kateri pripada, je vsprejela v svoj program politično in gospodarsko samostalnost Ogrske. Govornik je konečno predložil sklepni predlog, po katerem naj se pogodba z Avstrijo spopolni na način, da bi imel za slučaj, ako ne bi hotel skupni minister za vnanje stvari na željo enega dela kako trgovinsko pogodbo odpovedat?. c grški državni zbor pravico tudi enostransko odgovedati pogodbo. — Romun Pop je to pobijal predlogo, ki je proti parlamentarizmu in ustavi. — Predsednik Navav je govorni! a opomnil, naj govori k predmetu. Govornik je prosil zbornico za dovoljenje, da se sme oddaljiti od predmeta. Zbornica je odbila. — Hrvač Popović je zaklical predsedniku nekoliko nerazumljivih besed. (Velik hrup.) Zbornica je na predlog predsednika sklenila izročiti Popovića radi njegovega za predsednika žaljivega postopanja imunitetnemu odseku. (Velik hrup.) Posl. Pop je hotel po-iasniti, zakaj se hoče oddaljiti od predmeta. Predsednik mu je odvzel besedo (Hrup se je ponovil.) Romun Maniu seje zavaroval proti takemu postopanju predsednika. Predsednik je PODI. ISTEK OČE. BJOERNSTJERNE BJOERNSON. Mož, o katerem mi je pripovedovati tukaj, je bil najmogočnejši v svoji župniji; ime mu je bilo Tord Oeveraas. Nekega dne je stal v pisarni župnikovi, visoko vzravnan in s svečano resnobo. „Dobil sem sina," je dejal, -in ga hočem imeti krščenega." — „Kako naj mu bo ime ?" — „Fin, po mojem očetu." — „In kdo so botri ?" — Imenoval jih je, in bili so najuglednejši možje in žene župnije, ki so bili vsi njegovega sorodstva. ..Ali imaš povedati še kaj drugega V" je vprašal župnik in ga pogleda. Kmet je stal nekaj časa molče. „Rad bi, da bi ga krstili samega." je dejal. — „To naj se pravi na delavnik ?" — „Prihodnjo soboto, opoldne ob dvanajstih.— „Ali imaš še kaj drugega?" je vprašal župnik. „Drugače bi ne vedel nič." Kmet je vrtel klobuk v rokah, kakor bi hotel iti. Ttdai je vstal župnik. „Torej naj ti dam su željo nn pot." je dejal, stopil k Tordu, ga prijel za roko in dejal : „Dal Bog, da bi ti bilo dete v blagoslov !" svoje postopanje opravičil izjavivši, da se je posl. Pop ponovno odaljil od predmeta. Posl. Zagorac je govoril hrvatski. Predsednik je izjavil, da govori posl. Zagorac o nagodbenem zakonu z letu 1867. Za to vpraša zbornico, ako dovoli, da se sme posl. Zagorac oddaljati od predmeta. (Veliki hr p pri Hrvatih.) Posl. Supilo je zahteval besedo k hišnemu redu. (Dolgotrajen hrup.) Podpredsednik Navay : Zbornica ne dovoljuje Zagorcu, da se oddalji od predmeta. Ker je Supilo med izjavo predsedika govoril dulje, je predsednik vprašal zbornico, hoče li Šupila izročiti imunitetnem odseku. Zbornica je sklenila, izročiti Supila imunitetnem odseku; (Živahna pohvala na levici. Ironično ploskanje pri Hrvatih. Dolgotrajen hrup.) Posl. Zagorac je nadaljeval svoj govor v hrvatskem jeziku, radi česar ga je predsednik ponovno opomnil, naj se drži strogo predmeta. Konečno mu je predsednik odtegnil besedo. Ta ukrep je izzval velikanski hrup pri hrvatskih delegatih, ki so razburjeni ustali s svojih sedežev ter v hrupu vpili v dvorano nerazumljive besede. Predsednik je vsled hrupa suspendiral sejo. Med pavzo so se hrvatski in madjarski poslanci prepirali. Hrvati so se v svoji razburjenosti obrnili na hrvatskega ministra Jo:ipoviča ter mu zaklicali, naj zastopa njihove pravice. Ko je bila seja zopet otvorjena je dobil besedo del. Novosel, ki je govoril hrvatski in proti predlogi. Ob 3. uri ga je opozoril predsednik, naj svoj govor okrajša, ker je že pretekel ča3, določen za razpravo. Novosel je prosil zbornico za dovoljenje, da se 3me oddaljiti od predmeta. (Veselost.) Zbornica mu tega ni dovolila. Ker je govornik nadaljeval, mu jo predsednik odtegnil basedo. (Velika veselost in pohvala na levici.) — Posl. Zagorac je v hrvatskem jeziku protestiral proti postopanju, nakar mu je predsednik odrzel besedo. — Predsednik je na to predlagal, da bodi prihodnja seja jutri. ____ Justhov odgovor Hrvatom. BUDIMPEŠTA 7. Na brzojavko, ki so jo včeraj hrvatski deiegati poslali predsedniku državnega zbora Justhu, je odgovoril Justli s bledečo brzojavko, naslovljeno na poslanca Medakoviea : Pred torkom mi ni mogoče priti v Budimpešto. — Justh. Rakodczay — komisar. BUDIMPEŠTA 7. (Ogr. biro) Neki list je včeraj poročal, da se je v včerajšnjem ministerskem svetu razpravljalo o tem, se ima li imenovati kraljevim komisarjem za Hrvatsko Rakodczava oziroma koga drugega. Ta vest pa absolutno ne odgovarja dejstvem. V boju duhov! Razvoj človeštva je zgodovina bojev. Vse, kar imamo, kar ponosno imenujemo pridobitvami naše kulture : politična svoboda, znanost, umetnost, vse je le sad dolgodobnih bojev, rezultat dveh proti sebi bojujočih se naziranj. Mnenju se upira protimnenje, pro gramu protiprogram, svetovn. naziranju drugo svetovno naziranje. In iz dotike teh dveh nasprotnih polov navstaja boj — boj za načela. Boj bistri pojme, kaže napake, uglaja ostrine, kontrolira in korigira, privaja do poravnave med nasprotujočimi si mnenji in njegov konečni rezultat je — kulturna pridobitev. Tako se vrši napredek. To pa ni zmaga enega naziranja nad drugim, ampak konečna transakcija dveh nasprotujočih si naziranj, do katere privaja boj. Boj ne razdvaja, boj združuje. Kjer ga ni, tam je mrtvilo, smrt. Tako se godiv povsodi, v malem in v ve-| likem življenju. Človek sam razdvaja svoe 1 bitstvo v boju, da je v boju zopet združuje, da postaja — karakter. V znanosti in umetnosti stoji smer proti smeri, v tilozotiji svetovno naziranje proti svetovnemu naziranju, v političnem življenju stranka proti stranki, — in povsodi je boj, ki, obdelavši v svojem čistečem ognju nasprotna si nazora, dovaja do konečnih kulturnih zmag. Boj, ta božji plamen, znak življenja ic radosti — saj boj je delo —, ima torej velik etičen pomen. Pravimo etičen, to je: služiti sme le konečnemu cilju! In kakor konečno zmaguje le pravičnost iu resnica, ta k o mora biti boj pravičen in resničen. Boj je torej etičen, moralen, pošten le tedaj, ako po pravičnosti in resničnosti stremi k absolutni pravici in resnici. Drugače, ako boj ne služi konečnim ciljem, ampak sredstvu — osebi, stranki —, ako strast, nevednost in laž omajujejo etično njegovo podlago, tedaj ni več plamen božji, znak napredka, ampak ogenj, ki žge, razdira, uničuje. Etičen boj v poetiki imenujemo pošten politični boj ; tak boj priberuje našemu na-! redu vspehe — takega boja se mi ne bojimo. Boj, ki se bije sedaj na Slovenskem med stranko in stranko, žalibog ni etičen, pošten. Ne 6trankarstvo, ne diferenciranje v razvoju političnega življenja, izvirajoče iz različnega svetovnega naziranja, je naša nesreča, -vzrok naši mizeriji in morda naši pogubi ; ampak nemoralnost v medsebojnem boju, ki bi moral biti sicer naš blagor, ako bi bil pošten. In ta nemoralnost tiči v tem — in to velja za malo in veliko narodno in politično delovanje —, da v zasledovanju končnih ciljev skrbimo preveč za svoje malenkostne osebne in strankarske interese, da nos strast in osebna mržnja zavajata do zanemarjanja resnice. Sploh, mislimo, da se nepoštenost našega političnega boja, torej naša mizerija, daje spraviti v kratko sintezo : pri nas se preveč laže! Evo našega zla. Pravi slovenski narodnjak, bodi že te ali one stranke, bo torej 1j oni, ki se lori proti temu zlu, začenši najprej pri samem sebi. To je slovenski problem ! Našo misli uhajajo sedaj na Dunaj, tja v ljudski parlament. Bila je te dni tam vele-zanimiva debata; šlo je za prediog češkega Šestnajst let po tem dnevu je stal Tord zopet v župnikovi sobi. „Dobro se držiš, Tord," je dejal župnik, ki ni zapazil na njem nikake izpremembe. „Saj tudi nimam nič skrbi," je odvrnil Tord. K temu je župnik molčal. (Jez nekai ča&a je vprašal: „Kaj je nccoj tvoja želja ?" — „Nocoj prihajam zaradi sina, ki ima biti jutri konfirmiran." „Vrl dečko je." — Nisem Vam hotel plačati Vaših pristojbin, predno ne vem, kateri prostor dobi v cerkvi." — „Odkazal sem mu prvega." — „No, zdaj sem vsaj gotov — in tukaj je deset tolarjev za Vas.** — „Ali želiš še kaj P*1 je vprašal župnik in ga gleda!. — „Ne bi vedel nič drugega." — Tord je šei. Zopet je bilo preteklo osem let, ko je bilo slišati nekega dne pred župnikovo pisarno glasen šum, kajti mnogo mož je prihajalo, in Tord jih je pripeljal. Župnik je pogledal kvišku in ga spoznal. „Prihajaš nocoj v velikem spremstvu." — „Hočem naročiti oklic svojega sina ; poročiti se ima s Karo Storliden, hčerjo Gudmundovo, kateri stoji tukaj." — „Saj to je najbogatejše dekle v celi župniji." — „Tako pravijo," je odvrnil kmet in si z roko počesal lase s čela. Župnik je sedel nekaj časa kakor zamišljen ; ne da bi rekel kai, je zapisal imena v svoje knjige, in možje so se podpisali. Toid je položil tri tolarje na mizo. — „Meni pristopa samo edin." je rekel župnik. — „Vem. kaj imate zahtevati, a on je moj edini otrok — jiiz bi rad napravil svojo stvar dobro." Po tej izjavi je vzel župnik denar. „Zdaj si zavoljo svojega sina že vtretjič tukaj. Tord." — „Zdaj sem z njim pa tudi gotov," je odvrnil Tord, zavezal svojo mošnjo, rekel zbogom in šel — možje počasi z;t n i m. Štirinajst dni petem sta veslala oče in sin pri mirnem vremenu čsz vodo v Storiiden, da bi se dogovorili zaradi svatbe. — »Klop ne leži trdno pod menoj," je dejal sin in vstal, da bi jo popravil. V tem trenutku je zdrknila deska, na kateri je stal ; grabil je z rokami okoli sebe, zavpil v strahu in se prevrnil v vodo. — „Primi se za veslo !" je za klicHl oče, skočil pokoncu in mu ga pomolil. Toda ko je bil sin nekolikokrat segel po veslu, so mu otrpnile roke. „Počakaj, počakaj !* je zavpil oče in veslal k njemu. Tedaj je omahnil sin vznak, uprl v očeta dolg pogled — in se potopil. Tord ni hotel prav verjeti, ustavil je čoln in strmel na mesto, kjer se je bil potopil sin, kakor da mora priti zopet na površje. Nekaj mehurjev pe je vzdignilo, še nekaj, potem le en sam velik, ki se je raz-počil — in gladko ko zrcalo je zopet ležalo morje. Tri dni in tri noči so videli vesiati ljudje oči.ta okoii tega mesta, ne da bi jtdel ali spal ; iskal je sina. Še-le v jutro tretjega realista prof. Masaryka, kateri predlog je imel ostrino proti krščanskim si cijalcem radi znanega govora dra. Luegerja o priboritvi vseučilišč za krščanske id-^jo. Debata se je povspela proti koncu do prave kulturne debate, ker sta trčili vkupai dve veliki svetovni naziranji, ki dajata smer vsemu človeškemu kulturnemu življenju : ono, ki sloni na teologiji, in ono, ki sloni na vedi, t. zv. „krščansko" in „moderno" naziranje ! Ali nekako po slovensko-domače (da-si ne popolnoma pravilno) povedano: klerikalizem in liberalizem. Edini se strani klerikalnih strauk, ki se je povspel do one višine in poštenosti boja, ki jo mora pri Masaryku priznati tudi največji nasprotnik, je bil slovenski poslanec dr. Krek. Da-si je ta naš političen nasprotnik, vendar konstatiramo to z veseljem iu celo z nekim pono-om. Da, to je bil krasen, etičen boj. Moža-učenjaka, ki zastopata dve svetovni naziranji, med katerimi je globok propad. sta se tam dvobojevala v uprav kava-lirski obliki. Drug je priznaval poštenost drugemu, in obema so prihajale besede tako, kakor sta velevala um in srce ! In moža .sta si po tem ostrem dvoboju kakor osebi pošteno in neprikrito čestitala in si podala roko. Kdor ljubi resnico in pravičnost, kdor stremi po vzvišenem poštenem boju, temu je morala biti ta debata naslada in tolažba. Ali čudno ! Ravno mož, ki je pripomogel do tega duševnega užitka, je pristaš, eden voditeljev one stranke, ki ima pri nas donn največi del krivde na zastrupljen ;u našega političnega življenja, stranke, ki je obliko boja potisnila na nsjnižjo stopinjo. Kajti način njenega boja je mnogokrat nepošten in v tem tiči naša nesreča. Na da bi se ne grešilo tudi na drugi strani ; pec-catur lntra muros et extra. Ali glavna krivdi pada vedno na močnejšega! In močnejša je ona stranka, ne glede na to, da način ravno njenega boja ne pozna sploh primere ! Poglejmo le glasilo te stranke! Nepoštenost njegovega boja je včasih uprav vnebo-vpijoČa, kajti premnogo greši proti principu vse morale : Ne laži! Po zadnjem njegovem govoru moramo smatrati dra. Kreka poštenim politikom. Način njegovega nastopa nas potrja v tem mnenju. Mož, ki tako govori, ne laže. Vprašamo pa, ali ni njemu samemu tesno v lastni družbi? Ali se mu ne gabi nepošteno-t v našem domačem boju ? Ali se dr. Krek v svojem tiboru bori za to, da boj med strankami postane polten in obliko dostojne ? ! ! Od njega smemo pač pričakovati kaj takega. Mi ne obupujemo. Povsodi je ljudij. ki ljubijo resnico in poštenost. Počasi se tudi pri nas dvigne splošni moralni nivo, in po'ern postane naš medsebojni boj zares pošten etičen boj, pravcat boj duhov! Bog daj, da ne bo prepozno!! Nekaj o draginji. Rastoča draginja vsih živil postala je tako občutna, da so, hočeš nočeš, prisiljeni vsi organi, da se pečajo s tem perečim vprašanjem. No, kdor bi trdil, da se da ta draginja k.ir meni nič, tebi nič odpraviti s sv ta, taje nevednež ali demagog..Današnja draginja ni druzega nego posledica splošnih gospodarskih in socijalnih razmer. dne ga je našel in ga nesel sam čez gore na svrj dom. Od tistega dne je preteklo pač leto dni. Ttdaj je slišal župnik jesenskega večera še pozno stopicati nekoga zunaj pred veznimi vratmi in tipati za kljuko. Župnik je odprl vrata in noter je stopil visok, vpognjen mož, suh in sivolas. Župnik ga je gledal dolgo, i predao ga je spoznal ; bil je Tord. „Prihajaš i tako p^/no ?" je dejal župnik in obstal pred njim. „Žalibog da, pozno prihajam," je odvrnil Tjrd in se usede). Župnik je poln pričakovanja tudi sel; dolgo je vladal rnoJk. Slednjič je dejal Tord: „Imam nekaj pri sebi, kar bi rad dal revežem ; namera sam ustanoviti dobrodelno ustanovo, ki naj nosi ime mojega sina." — Vstal j?, položil denar na mizo in se zopet usedel. Župnik je pre-štel: „To je veliko denarja," je dejal. „Pulo-vica cene za moje posestvo je, ki sem ga dane3 prodal." — Dolgo je molčal župnik ; slednjič vprašal z mehkim glasom : „Kaj misliš začeti zdaj ?" — „Kaj boljšega!" — Zopet sta nekaj časa molče sedela, Tord vpirajoč v tla pogled, dočim ga je gled;.l župnik vprašujoče. Tedaj je dejal župnik naenkrat tiho : „Zdaj mislim, da ti je tvoj bin še-le res v blagoslov." — „Da, zdi j sem tudi ! jaz o tem prepričan," je odvrnil To:d, po-| gledal župnika, in dve solzi sta mu zdrknili 'počasi dol po licih. Rastoči razvoj industrije odtera vedno več ljudi poljedelstvu. Zbog neznosnih bremen propada ena kmetija za drugo, goneč prejšnje samostojne posestnike v naročje neposedu-jočega industrijskegn proletarijata. Slab položaj kmetijskega delavca, želja po udobnejšem življenju odteza vedno več delavcev obdelovanju zemlje. Naravna posledica temu je, da se podražujejo delavske moči za obdelovanje zemlje, a zbog povečanih stroškov proizvajanja se višajo same ob sebe tudi cene predmetov poljedelstva. Ker postajajo življenski pogoji dražji, delavec in uradnik ne moreta več izhajati s prejšno plačo in za htevata zboljšanje položaja, povišanje plače. Ako to ne morejo doseči z lepa, so združujejo in skušajo to doseči z združenimi močmi. Vsako povišanje plače ima za posledico povišanje cen dotičnim vrstam blaga in povišanje davkov. Tako se vrši ta igra od iofinitum in \3ak0 povišanje plač ima za posledico povišanje življenskih predmetov, tako, da je v kratkem poiožaj zopet isti. Ne vidimo torej izhoda iz tega labirinta. Odpretje meje bi pri nas za nekaj časa uplivalo na cene, a stalno bi tudi to ne pomagalo. Mi moramo temveč računati z okoliščino, da se bodo tudi v bodoče še dvigale cene živil. In ako bi se temu primerno dvigale tudi plače, bilo bi to le veselo znamenje napredka in rastočega blagostanja. Vendar se je bati, da sc bo tudi v bodoče z rastočim razvojem industrije odtezalo vedno več delavskih sil obdelovanju zemlje, kar bo imelo za posledico zmanjšanje proizvodov zemljedelstva na eni, a veče popraševanje po teh proizvodih na drugi strani. — Tako navstane nerazmerje med popraševa-njem in ponudbo, čemur bo sledila vedno veča draginja zemaljskih pridelkov. To mora slednjič dovesti do splošne gospodarske krize. Na eni strani nastane preobilica izdelkov industrije — a na drugi pomanjkanje potreb nih žml. Proizvajalci industrijskih proizvodov ne bodo mogli svojih izdelkov spečavati, kar bo imelo za posledico obilne bankerote, vsled katerih ostanejo mase delavcev brez posla in brez — kruha. Navstane lakota v vsej njeni grozoti. Je sicer to žalostna perspektiva, ali do tega slednjič mora priti ob današnjem kapitalistično industrijskem gospodarstvu. Vse naše današnje gospodarsko pitanje se vrši v znamenju industrije in vsaka država bi hotela postati industrijska država. Snujejo se preko glave razna industrijska podjetja, ne da bi se mislilo na posledice in to mora slednjič dovesti do katastrofe. To vse je bolezen naše dobe, kije pro-vzrcčila tudi današnjo krizo. In to se nikdar ne da odpravit s sveta le s kakim nujnim predlogom. Državni zbor se je še izrazil za podržavljenje premogovnikov, s Čemer bi se omejilo oderuštvo od strani premogovnih baronov. Bili smo opetovano svedoki, kako se je dvignila cena žitu zbog borznih špekulacij. To bi se dalo preprečiti, ako bi prevzela država prodajo žita v svoj monopol. Podržavljenje sladkornih tovarn bi onemogočilo spekulacijo in umetno višanje cen sladkorja itd. Trebalo bi zboljšati položaj poljedelskih delavcev osobito s starostno oskrbjo. Trebalo bi razbremeniti sredoja in mala kmetska posestva, Zemljiški davek je ob današnjih razmerah naj veča krivica. Ako dela država računske zaključke s preostanki 150 milijonov, moglo bi se nekaj storiti za zboljšanje položaja kmetskega stanu. S tem bi se veliko množico kmttskega prebivalstva obranilo domači grudi, omejilo bi se izseljevanje in zmanjšal pritok kmetskega prebivalstva v mesta. Ustanovila naj bi se državna hipotečna banka, ki naj bi na primeren način konvertirala obstoječe hipotečne dolgove na malih in srednjib posestvih. Velika posestva naj bi se prepustila svoji usodi, ker je razkosanje veleposestev v interesu družbe in drŽave. Razbremenjeno kmetsko prebivalstvo imelo bi veče veselje do obdelovanja zemlje ustavilo bi se preha-jane od poljedelstva k industriji in s tem pomanjšala konkurenca med delojemalci v industriji ker bi uplivalo na veče dnine teh slednjih na eni, a zbog manjših kmetskih bremen, intenzivnejšega obdelovanja zemlje itd. na niže cene poljedelskih proizvodov na drugi strani. Z eno besedo rečeno : draginja spada v splošen kompleks socijalnih vprašanj, ter se ne da odpraviti ker čez noč, ampak bo treba poprej resnega proučevanja od strani zakonodajnih činiteljev. V. Iz avstrijske posl. zbornice. Jugoslovanski klub in nagodba. Z Dunaja poročajo : Jugoslovanski klub je sklenil dovoliti poslancema Hribarju in dr. Ivčeviću popolno svobodo glede glasovanja o nagodbi. Vsem drugim poslancem pa se je strogo naročilo, da glasujejo proti nagodbi. Čim bo uagodbena razprava v zbornici končana, pojasni Jugoslovanski klub javno vzroke svojega postopania. „Narodni listy" o govoru dra. Rybdra. Praški „Narodni listyw pišejo jako pohvalno o govoru d.ra Rytafa. Govornik da je dokazai \eliko nadarjenost za javni forum. Pokazal da je, da je sposoben velikega razvoja. Slovenci ia Hrvatje da potrebujejo takega talentiranega moža, poznavajočega zgodovino in imajočega široko obzoije. Čebi da morejo biti hvaležni d.ra Ryb&ni na tem, da je iz zgodovine njihove martirologije konsta-tiral znamenito dejstvo, da so bili ravno vse-učiliščni protesorji, pripadajoči k liberalnim strankam, ki so češki narod najbolj tlačili. Vmešavanje Nemčije v naše notranje stvari. Tudi praška j.Union" navaja vrsto eklatantnih slučajev, ki pričajo, kako se oficijelna in neoficijelna Nemčija neprestano uveljavljata svoj upliv na notranje politične dogodke v Avstriji. Med drugimi pa spominja rečeni list na posebno kričeč slučaj nemškega umešava-nja, ki ga mi zadnjič nismo omenili. Ko je vihral najhuji vihar proti Badenijevim jezikovnim naredbam, ni bil nikdo drugi, nego vt liki vojvoda \Veimerski — torej getovo visoka ofici cijelna oseba — pisal našemu cesarju pismo, v katerem je nastopil proti rečenim jezikovnim naredbam. G. baron Beck naj nam izvoli odgovoriti : mari jezikovne naredbe Badenijeve niso bile notranja stvar Avstrije ? ! Naš ministerski predsednik je zatrdil v zbornici po: lancem z najresnejim obrazom: kakor mi pazno čuvamo, da se drugi ne vtikajo v naše stvari, tako se tudi mi ne smemo vtikati v stvari druzih!! Ali slučaj z rečenim velikim vojvodo in nešteti drugi kričeči slučaji Drobne politične vesti. Za cesarjev jubilej. Povodom jubileja cesarjeve šestdesetletnice vladanja dobe vojaki, dvorni in državni uradniki jubi-lejne spominske svetinje iz brona. „Nemška kmetska stranka" za Štajersko se ustanovi 15. t. m. v Gradcu. 28. novembra je zboroval pripravljavni odbor v Gradcu, ki se je tudi zavzemal za ustanovitev agrarne banke. Iz Švice. Iz Berna poročajo : Narodni svet je sporazumno s stanovskim svetom sklenil revizijo zvezne ustave, po kateri dobi zveza vrhno nadzorstvo nad uporabo vodnih sil. Gališki Poljaki proti Nemcem Iz Lvova javljajo: SeŠt poljskih ženskih društev je izdalo oklic na trgovce, naj ne knpujejo od nemških tvrdk. Ravnateljstvo mestne elektrarne v Lvovu je odpovedalo naročila 29 nemškim tvrdkam. Dnevne vesti. Odlikovanje. Deželni kulturni nadzornik Tomaž Frnhauf v Trstu je dobil naslov in značaj vladnega svetnika. Posl. dr. Rybar za okolico. Javili smo že, da je poslanec dr. Rybar posredoval pri poljedelskem ministru, ker je bil neugodno rešen njega nujni predlog za dovoljenje državne podpore naši bedo trpeči okolici. Javili smo tudi, da je minister pozval rečenega poslanca, naj mu predloži silijo v mnenje, da to avstrijsko čuvanje ni i kratko spomenico, kar je dr. Rybar tudi že vsikdar dovolj živo in da Čuvarji včasih — storil. — 11 spijo Po slovesnem zatrdilu g. barona Becka more biti popolnoma pomirjena — vsenemška propaganda, Ta spomenica opisuje, kako je naša okolica še pred 30—35 leti večinoma živela od poljedelstva. V zadnjih letih pa se je to spremenilo. In deloma vsled nastanka velikih in-__ . . . . ...j dustrijalnih podjetij, deloma vsled dejstva, da Fcuskl glas k vestem O^aneksiji; prebivalstvo z dežele sili v tovarne. V tržaški Bosne in Hercegovine po ! okolici je po svoječasnem nastopu filoksere in Avstriji. Iperonospere naše vinogradništvo — ki je bilo _ . _ j poleg živinoreje jedina panoga gospodarstva, „Novoje \remju poroča z Dunaja, da ki se je taul negovala _ tako trpelo, da je se v vojaških krogih govori o kcncetriranju' bi?algtvo siljen0 i?kati gi drugega prihoda velike vojne silo ob Savi ter da se ponavlja za svoje preživl)anje. beseda neke jake visoke osebe o „neznos-| Tudi y teko5em letu je trajna suša pro-nosti položaja Avstro-Ogrske v Bosni in Her- vzrofjia „ajveče pomanjkanje na krmi tako, cegovmi ter o potrebi, da se okupirani deželi da bo izlasti v zgornji okollci prebivalstvo, ki ali anek tirata ali popolnoma zapustita. Te 8e še bavi z žjvinorejo, prisiljeno prodajati vesti so — pravi rečeni list — sicer malo- živino, ako se mu kar najhitreje ne dado verietne vendar se ne da tajiti, da je položaj J eredstvaf da si rabavi krme za zimo! toliko okupacijskih oblasti kolikor oni okupi-i Daye y katastralnih občinah Sv. M. ranih dežel jako' težaven. Različni zistem,, ki MagdaIena 8podnja in zgornja toča skoraj pojili porabljajo oblasti v Bosni in Hercegovini, j polnoma uničiIa pridelek na vinu. imajo to skupno svojstvo, da so bih svojevolj-j Kakor Je dr Ryblii. doznalj je bil njegov no izbrani ter da ne upoštevajo p o;jnujni predIog neugodno rešen z utemeljeva-treb in zelja prebivalstva, Zdi se, njem? da podoora ni potrebna, ker se more da je baron Bur.an hotel odpraviti ta prebivaistvo preživljati z delom v mestu. Na vladni modus m je odredil marsikatere spre- to odt,ovarja dr. Ryb£r : membe, ki so jih inozemski diplomatje ozna-; °T() ve,ja *ie za &iže leže5e katastraine čili kakor „jako spretne jje stališča okalnih občine gicer je fomenieno utemeljevanje interesov in avstru-ogrske politike". Ah baron jako čudno ravno z agrarnega stališča. Saj je Bunan nai bi ne ostal na pol pota, m naj Tendar le predobro znano, da se mali kmet, izpolni željo prebivalstva Bosne in Hercego- prisiljen enkrat k industrijalnem delu, vzlic vine po uvedenju ljudskega zastopa in samo- j vsej ijubezni do domače grude le redkokedaj uprave. To boza Bosno in Her c e g o- vra5a> Ako se ho5e res ohraniti kmečki stan, vino naj primerneja vladna f^o r- potem se ga niti v skušnjavo ne sme sprav m a, ki bo tudi najbolje odgovarjala mandatu yati da bi začel primerjati prednosti goto-Avstro-Ogrske, dobljenem od evropejskih vlasti. vega tedenskega zaslužka v tovarnah nasproti negotovosti letin". Dogodki na Hrvatskem. Sestanek členov bivše „narodne" stranke. „Indipendentova" kritika o sestrah Černeckih. Omenili smo že. kako „objektivno' Dogodki na Ruskem. Spomenica zaključuje : »Prosim Vašo Ekscelenco, da — uvaže-vaje vse te okolnosti — delate na to, da se Dr. Sumanović je za 11. t. m. pozval moj nujni predlog ugodno reši", pristaše „narodne*4 stranke na sestanek v saborski klub. 0 reciprociteti zagrebškega vseučilišča. j no* je „Iudipendentov" kritik ocenil nastop Dunajska „Information* piše o vprašanju slavnih ruskih umetnic, sester Černeckih, na zagrebškega vseučilišča, iznaša znane ponovne zadnjem koncertu v Schillervereinu. Omenjeni pritožbe v tem pogledu ter pravi : Nujna po- kritik — magistratni asesor Manzutto — je treba je, da se s tem zistemom konča, da se bil dosedaj precej stvaren in pravičen ; v tem razveljavi Hartelovo naredbo in da se prizna slučaju pa ni mogel najti dovolj besed, da bi popolno reciprociteto zagrebškega vseučilišča* zadosti grdil in smešil omenjeni umetnici; pri-Na uagodbenih pogajanjih je avstrijska vlada merja ju kakim šantantkam „alle G*tteu in gotovo na to pozabila. i imenuje ju barbarki umetnosti. Niti za mah ni mogel nihče dvomiti na tem, da te ocene ni pisal strogo objektiven ! kritik, ampak človek, ki ga motijo v svobodni 0 vprašanju slovanskih kongresov. j sodbi razlogi, ki na kritike ne bi smeli vpli-List „Noveja Vremja" priporoča slej ko vati ravno za to, ker v tem slučaju — pre-prej sklicevanje slovanskih kongresov v Ru-;nehuje biti kritik. siji. Odločno oporeka mnenju lista „Rječ", daj Da jo temu tako, dokazuje pač dejstvo, bi taki kongresi odvrnili pozornost od nujnih da vae lokalno časnikarstvo ni moglo prehva-notranjih reform. Narobe: še višali bi pozor- liti umetnosti sester Černeckih, in ju je pri-nost do notranjih reform, ker bi ti kongresi števalo k največjim zvezdam v njijinem žitnru. pokazali na žalostni položaj Slovanov, ki ječe Le „Indipeadente" je tvcril popolno osamlje-med mongolskim kladivom in nemškim nako- no j.in v svoji osamljenosti djkaj sramotno valom, in na potrebo, da se čuva od predni- izjemo. kov podedovana posest. Na teh kongresih se1 Človek bi torej mogel 16 misl.ti. da je ne bi govorilo ne o ujedinjenju vseh Slovanov : kritika narodna strast zaslepila v njfgovi sodb«; v ruskem morju, niti ne o delitvi turške ali saj se je šlo za Rusinji, Slovanki! Da je ta avstrijske zapuščine. Sedanji slovanski patri- strast igrala ob tem lep kos uloge, je brez-jotje so zapustili bajno kraljestvo političnih dvomno; da bi pa mogel narodni furor segati sanjarij in hočejo le zadoščati po modernem j tako daleč, da bi kritika, ki ga njegova stro-življenju stavljenim ku turuiin in ekonomičnim J ka sama vzgoja k objektivnosti, zaslepiti in zahtevam. Predloge o m/lastitvi poljskih po-; oglušiti do take mere, da nič več ne vidi 111 sesti v Prusiji, nastop avstrijskih Poljakov, | sliši — tega pa si vendar ob vsem poznava-VS6 tO je ustvarilo v razpoloženje Poljakov, nju laške objektivnosti nismo mogli pred-moment, ki ga morajo izkoristi oni. ki imajo ! stavljati. pred očmi bodočnost Slovanstva. Ako se uva- | Torej tudi v drugem grmu tiči zajec ! In žuje vsa ta dejstva, se pokazuje sklicevanje tiči. Pa še kako! slovanskih učenjakov, časnikarjev, poslancev.' Gospod magistratni asesor in ob enem umetnikov, telovadcev itd. kakor nujna po- kritik Manzutto ja tudi tuiutam impresario, treba. i ali približno kaj tacega. Tako je isti gospod materijelno interesiran na nekem koncertu, ki ga namerava prirediti znani pianista Busoni v našem mestu. Gospodu Manzutto je bil za to nastop Vjere Černecki, take nedosegljive pianistinje, trn v peti, saj utegne njen nastop otemniti Busonija. Radi tega je bil g. Manzutto tako srdit in je šel s predsodkom k koncertu sester Černeckih. Mislil si je pa pri tem kakor mož, ki zna dobro varovati svojo korist: Pišimo uničevalno kritiko — za to sem itak predisponiran — in ob senci Vero Černecki, ki je itak Rusinja, bosta tem bolj sijala zvezda Busonija in — moj ž^p. Evo torej objektivnega kritika ! Gospod Busoni pa, ki je zares kakor pianista pravi umetnik, se mu menda prav lepo zahvali za tako kritiko. Umetniku Buso-niju. ki dobro pozna ruski umetnici, dela pa prav malo časti tak kritik", ki v take „nekritične" namene zlorablja Busonijevo ime. Kako objektivna je sicer ta slavna laška kritika, dokazal je ravno lanski slučaj, ko je nastopil isti g. Busoni kakor komponist in dirigent. G. Busoniju vsa čast kakor umetniku na klavirju, ali kakor komponist in dirigent je bil propadel popolnoma. Toda \kijub temu je lokalni kampinilizem in interes popolnoma zmotil kritičnost naših ia ških kritikov, vstevši „kritika" Manzutto. Prav dobro je, da bogove objektivnosti, ki baje ob umetnosti ne poznajo nikakih predsodkov, enkrat prav pošteno potipljemo po prstih ! Mereinisse juvat! Bjoernstjerne Bjoernson. V podled-njem času so čitali čitatelji našega lista večkrat imo tega velikega norveškega pesnika, pisatelja in misleca. Prinesla je bila „Edi-noot" tudi par njegovih člankov, v katerih ee je zavzel kakor vnet apostol pravičnosti in svobode za preganjane Slovake in nastopil s plamenečim mečem svojega visokega dubn proti trinoškim Ogrom. Da bodo naši Čitatelji bolje poznali Bjoernsona, prinašamo v današnjem podlistku eno njegovih najznačilnejših povestic in upamo, da bomo imeli še priliko, podati kaj izpod njegovega ženijalnega peresa. Razglas. Imenik členov komisij za pridobarino. Daje se n-t obče znanje, da bo na podlagi izida zadnjih dopolnilnih volitev in imenovanj sestavljen imenik členov in členov - namestnikov komisij za pridobarino, postavljenih za posamično priredbene okraje na Primorskem, nab;t od 15. decembra 1907 dalje skozi 14 dni j, na tukajšnji c. kr. davčni administraciji, odnosno na primorskih c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. davkarijah in občinskih uradih dotičnih priredbenih okrajev. Političarka na rojanski pošti. Pišejo nam z včerajšnega dne : Gospod .Tožtf Jelen iz Rojana je imel opravljati danes nii rojanski pošti. Ker je moral plačati neko pristojbino, mu je dotična službujoča gospodična povedala v laškem jeziku, koliko znaša ona pristojbina. Gospod Jožef Jelen, zvest si, da c. kr. uradi morajo službovati tudi v sloven-| skem deželnem jeziku, tembolj še, če se na-'hajajo na slovenskih tleh, je prosil gospico, ! naj mu znesek pove po slovenski. A glej | šmenta ! C. kr. gospica je kar zaokrožila oči in se je osorno zadrla nad njim : „Cossa se venu qua a cercar politica (Kaj ste prišli sem iskat politike ?) Tako se Bpoštuje nas Slovence na naših : tleh. Opomba ured. : Porcčani nam dogodek dokazuje nam zopet, da se ravno na naših poštah odlikujejo nekatere c. kr. uradnice po naravnost zbesnelem fanatizmu. Je to kričeč škandal, da si take nerazsodne gospke, ki so plačane od države, upajo na tak besen način, žaliti domače slovensko prebivalstvo, ki le zahteva to kar mu gre. Zgornji fakt pa je tem bolj škandalozen, ker se ]e :"alitev zgodila v tržaški okolici, kjer tvorijo S ovet ri pretežno večino prebivalstva. Gospodu poštnemu ravnateljstvu bodi uljdno, a odtočno povedano, da smo mi do grla siti teh šikaniziranj od strani laških poštnih uradnikov obeh spolov, in ravno.tako : odločno apeliramo nanj, naj blagovoli pedu-čiti omenjeno gospico, kaj da je prav za prav politika ! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dobila v mesecu novembru 1907 slo-deča zneske iz nabiralnikov : j 1. Josip Ivjmljanec, Ptuj . . 2. Moška podružnii a Trst iz na-bir. kavarne Balkan . . . 3. Moška podružnica Trst iz na-bir. kavarne Balkan . . . 4. Restavracija „Narodni doma v Ljubljani....... 5. Fr. Zaherl, Ljutmer . . . 6. Podruž pri sv. Jakobu v Trstu iz nabir. v kons. društ. 7. Anton Gobre, v Zetalah . . 3. Gostilna Mikuš, [Ljubljana . 9. Ivan Razboršek, Šmartno . 10. Fani Šeutak, Vran ko . • 11. Jakob Zalazuik, Ljubljana . 12. Gostilna Fajdiga", Sodražica K 21.40 n 41.— „ 25.50 n 15.50 „ 4 80 „ 25. „ 3.33 tt 11.- „ 4.79 „ 8.— n U.- .. 32.— Skupaj . . K 203.92 Listnica uredništva. Dopisnika o razmerah na tukajšnji drž. realki prosimo, naj Danes ob 7. uri zvečer vsi v .Narodni dom' v trstu na koncert Čitalnic? Nastopi nad 60 pevskih moči z društvenim popolnim orkestrom. ep- se zglasi v našem uredništvu, ker se na anonimne dopise ne moremo ozirati. Danes torej, se bo vršil koncert sv. Jakobške „Čitalnice" v gledal, dvorani „Nar. doma'4. Danes bo zopet enkrat prilika diviti se krasnemu slovanskemu petju in glasbi. Mladina se je veliko trudila, da zado3ti zahtevam tako velikega koncerta; poleg tega pa je tudi veliko žrtvovala materijalno. Zato pričakuje opravičeno mnogoštevilne udeležbe. Trdno se nadejamo da bodo na tem koncertu zastopani vsi sloji. Čeravno smo imeli ta teden že dva lepa umetniška večera, vendar je naša dolžnost, da tako agilni narodni postajanki pomagamo na nje delu za narodno izobrazbo. Cisti dobiček koncerta je namreč namenjen knjižnici „Čitalnice" ki se spremeni v javuo. Kolike koristi bo to za naš, na šolskem polju od poklicanih faktorjev zane-n a^jeni narod, tega ne treba razlagati. Geslo vseh nas bodi: dane3 na koncert ! Opozarja se si. občinstvo, da prične koncert točno ob 7. uri in da bodo med proizvajanjem posamičnih točk duri zaprte. Zato naj pridejo v3i točno. Nadalje se naznanja, da se bodo dobivale vstopnice do poludne v veži ..Nar. doma" in zvečer pri blagajni. Po kon-i.-eitu se bode višila v „Sokolovi" dvorani svobodna zabava na čast pevovodji g. E. Per-havcu in skladatelju g. Vasilij Mirku. Tržaška mala kronika. X Nagla smrt v odvetniški pisarni. 72-letna kmctica iz Podgrada, Rozn Stanič, je bila prišla včeraj popoludne v pisarno odvetnika dr. Voduška, ki je v ulici della Ca-serma št. 15. Ivo je tam čakala, da bi jo odvetnik vsprejel, se je pa hkratu zgrudila brez zavesti na tla. Odvetnikovi pisarji so prihiteli k njej in ji skušali pomagati, a videči, da ne morejo sami opraviti ničesar, so telefonirali po zdravniško pomoč na zdravniško postajo. A ko je zdravnik prišel v pisarno, je našel nesrečno ženico že mrtvo. Z vozom pogrebnega podjetja Zimolo je bilo truplo nesrečnice prepeljano v mrtvašnico pri sv. Justu. X Veletatovl zopet na delu. Tvrdka A. V. & G. Cosulieh, ki trguje z oljem, ima svoje skladišče in svojo pisarno v pritličju hiše 2 v ulici Gioachino Rossini. To tvrdko so neznani tatovi že enkrat obiskali pred kakimi štirimi meseci. Tedaj so bili napravili z dletom precejšnjo luknjo na vrhu blagajne in vzeli iz nje precejšnjo svoto denarja. In pred-minolo noč so tatovi ponovili svoj obisk pri tej tvrdki. Povedati moramo, da ima pisarna en vhod v skladišču samem, a drugega v veži. Tatovi, ki jim je blagajna tohko na srcu, imajo najbrže ključ hišnih vrat, kajti kakor prvikrat, tako so tudi preaminoio noč odprli hišna vrata, na to vrata pisarne in bili so pred blagajno. Kakor prvikrar, tako niso niti predminolo noč rabili nikakega svedra, v bla gaj io so udrli na desni strani, a v to jim je služil železen drog. Napravili so luknjo široko 15, dolgo 25 cm, a iz blagajne bo vzeli 679 kron 'n 84 stoiink denarja. Za tem so šli iz pisarne v skladišče in tu začeli vrtati zid, ki ločuje hišo št. kJ od hiše št. 4. hoteli priti v skladišče vrvarja Josipa Angeli, ki je v tej poslednji hiši tik skladišča tvrdke Cosulieh. Načeli so zid na dveh kiajih, a ni se jim posrečilo, da bi ga bili prevrtali, ker je rid jako debel in iz samega velikega kamenja. Videči, da je njih trud brezvspesen, so popustili vse in odšli. Še-le ob 3. uri in pol zjutraj je neki redar, idoči tam mimo, našel odprta hišna vrata. Vstopil je v vežo in našel odprta tudi vrata pisarne, a ko je vstopil v pisarno, je videl, da je blagajna prebita. Obvestil je takoj policijo in ta je obvestila ga. Cosulicha. V pisarni pri bh gaini so našli dva železaa droga. — Čudno je pa vendar, da ni nihče ne videl ne slišal tatov, kajti kakih 10 korakov daleč stoji vedno finančni stražnik, ravni toliko je od tam oddaljena postaja gasilcev in poleg tega so v kanalu vedno ladije ena tik druge, a na vsaki teh je vedno en mornar na straži ! X Dvokolesen voziček je neznan tat predvčvraišnjim vkradel branjevcu Ivanu Kirsch. Ta poslednji je bil pustil voziček — ki je vreden 18 kron — v veži hiše Št. 8 v ulici delTOlmo. A ko se je vrnil ponj, ni ga našel \ e5. X Bedna siarcst. Siv in že sključen starec je prišel sinoči ob 10. uri na policijo. Predstavil se je službujočemu uradniku in mu povedal, da je v ulici Gioachino Rossini razbil dve Sipi nekega javntga pissoira, Na vprašanje, zakaj da je to storil, je starec odvrnil, da edino zato, da si preskrbi hrano in stanovanje. Povedal je nadalje, da mu je ime Albert Keller. da je rojen v Trstu in da mu je sedaj 72 let. Odšel je bil iz Trsta i kot 23-letni mladenič. Prehodil da je več nego pol Bveta. Zadnje čase da je bil v Genovi za kolporterja (prodajalca časnikov po ulicah) in za tolmača. Ko ni mogel radi starosti več dalje, ga je kr. kvestura v Genovi poslala na svoje troške do Kormina. V Gradišču ob Soči je bil nekaj časa v bolnišnici. A pred štirimi ali petimi dnevi se je po petdesetih letih — vrnil v Trst, v svojo domovino. A tu ni našel več nikogar od svojih. Vse štiri dni se je vlačil okrog, brez hrane m brez strehe, vedno upajoč, da bo ga kak redar a:etoval radi potepuštva. A ko je videl, da ga nočejo drugače aretovati, je šel in razbil rečeni dve šipi — šipi sta vredni 5 krone. — A še sedaj bi ga ne bili areto- vali, da ni Šel sam na policijo. „Imel sem pač smolo !tt — zaključil je bedni starec. Koledar In vreme. — Danes: H. adv. ned., praznik brezmadežnega spočetja M. D. — Jutri : Leokadija dev. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -{- 12° Cels, — Vreme včeraj : oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: — Oblačno, 8 posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena Vreme spremljivo in 1 polagano bolj sanje. Društvene vesti. Pevsko društvo „Kolo pevce in pevke, da današnja vaja začne točno; ob 17s uri popoludne in to radi tega, ker j bo ob 3. uri imela v istih prostorih svoj shod; „Narodna delavska organizacija". Silvestrov večer priredi zadnji dan t. 1. veselični odsek „Tržaškega podpornega in bralnega društva" v svojih prostorih ul. Stadion štev. 19. z jako zanimivim programom. Obrtno in konsumno društvo sv. Ivan pri Trstu (pri cerkvi) javlja slavnemu občinstvu, da bo dne 15. decembra 1907 slavilo „otvoritveno slavnost" novih prostorov, z dopoludansko in popoludansko slavnostjo« Na slavnosti bodo sodelovali, svetoivanski mešan zbor, vojaški orkester, ter domača godba. Kuvert k bauketu stane 3 K, čas zglasitve do 10. decembra 1907 na naslov društva. Na mnogoštevilno udeležbo vabi odbor. ____ Književnost in umetnost Gregorčičev večer. Sinoči je ponudila nam ženska podružnica družbe sv. C. in M. umetniški večer, na katerem bi našel svoje zadovoljstvo tudi najbolj razvajeni gourmand f.nih estetičnih užitkov. Umetniški večer sko7-inskoz, na katerega bodemo še dolgo pamtili! Seveda krona večera, clou te vzvišene zabave, senzacija dneva je bil nastop slavnoznane dvojice, ruskih umetnic sester t erneeki, ki so pritisnile sinočnjemu Gregorčičevemu večeru pečat grandijoznosti. Slavilo se ie pesnika-ljubljenca Simona Gregorčiča, ki bi>a v srcu vsakega Slove ica. kakor morda nikak pesn:k iz slovenskega Par-nasa. Za to se je tudi občinstvo odiv lo v naravnost impozantnem številu temu pietetnemu namenu, saj je vedelo, da slavlje bo dostojno sl&vljenca. Gospa Ponikvarjeva je otvorila slavnost s predavanjem o Gregorčiču. S svojim lepim, kadenciranim glasom srebrno-zvonč-natega zvoka je povedala g.a Ponikvarjeva o martirologiju milega Gregorčiča, slikala njegovo neizmerno ljubezen do domovine in vžfgosala lanatičue njegove preganjalce. Z lepim naravnim patosom je prednesla nekatere citate iz njegovih nesmrtnih pesni. Buren avplavz po predavanju ji je bil dokaz, kako iz srce je užilo občinstvo njene besede. Kaj pa naj porečemo o ruskih sestrah umetnicah pianistki Veri in pevki Nadeždi Černecki ? Vsaka hvala bi bila odveč po tem, kar smo že pisali o njima te dni po koncertu v dvorani Schiilerverein-a. G.a Vera je Bvi-rala Chopin-ovo žalobno koračnico in Grie-govo koračnico Gmonov, ki smo ju že slišali v omenjenem koncertu ter ju ocenili v našem listu. Nov komad za nas je bila Gounod- j Lisztova „fantazija o Faustu". Ta komad je izvajala umetnica z uprav nedosegljivo tehniko : težke trilerje in pasaže v tem komadu je izvajala umetnica z neverjetno lahkoto in bravuro in to vse vkljub temn, da inštrument, ki nam ga je postavil na oder Zannoni, ni odgovarjal zahtevam, ki se jih stavi na koncertni glasovir: umetnici je bilo poznati, kako je trpela, da ni mogla izvabiti iz glasovirja onih krepkih glasom, ki so njena posebnost, i Vkljub temu je bil vspeh umetnice velikanski. Navdušeno ploskanje je sledilo vsaki točki in po tretji in zadnji točki je morala umetnica priti trikrat na oder. Po drugi točki je podaril odbor ženske podr, družbe Sv. C. in M. umetnici krasno košarico iz cvetja z belimi svilenimi trakovi in primerno dedika-: cijo na istih. Za Vero je nastopila sestra Nadežda, ki je že pri prvi točki („Odprite mi ječo- i od Rubinstein-a) osvojila m očarala občinstvo se svojim lepim, obsežnim, krepkim in polno donečim glasom. Pela je potem Rubinstein-ovo „ Asro" in „Sejač a" od ruskega skladatelja „Cezar-j a Kjuja" (besede Nekrasova). Po vsaki točki je pričal navdušen aplavz občinstva, da mu je pela pevka v dušo in srce. Pela je pa res divno ter se lahko reče, da je dispozicija pevke rasla od točke do točke ter kulminirala v pesmi „Carmen", katero je pevka dodala programu. To je bila „Carinen" polna ognja in temperata, ki je vžgala občinstvo tako, da ni nehalo ploskat', dokler ni dodala še eno pesem v srbskem jeziku „Bila jednom ruža jedna", katero je posvetil srbski glasbenik Izidor Barič umetnici sami na balado srbskega pesnika M. Mitrovič a. Umetnica je izborno pogodila zna- '. Dalje na 10. strani. NAZNANILO ! NAZNflJ^IIiO ! Novo prololalnica l\w za moJRs obleke G1USEPPE SPECHAR ulica S. Catterina št. @ (prej piazza Gadola) naznanja cenjenim klijentom, da ima krasno iabero blaga za jesenske — in zimske obleke po n&jzmernejših cenah. ===== Ve,ika Pohištva izbera Pohištvo svetlo !□ temno, spaine In Jedilne sebe, divani, obešala, pisalne mize, železne pesteije. slike zrcala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Rudeče table) ViTTORiO DOPLICHER g3BF" Najnižje cene. Siruckel S Herlfsch Trat, Piazza Nuova --• vogal ulica S. Caterina Izbera perila, volnenega blaga, trliža preprog, zaves, pletenin in modercev. KoMovina — Žida — rnstanl Čipke, vezlla, obalvi. -- Drobni predmeti. Dri te Martinem Zobozdravnik dunajske poliklinike izdiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. CENE ZMERNE. Via Barriera vecchia štev 34 TELEFON štev. 1708 il 2_J V prodajalnici manufakturnega blaga L. G. Colombani ulica Vincenzo Bellii?5 18 Ker je zimska doba kmalu ker. —ia, proda se cela zaloga blaga in fuštanja po nizkih cenah. Specijaliteta : bluze in obleke za gospe UMETNI ZOBJE f^lernS®!rmsjs zebov. Nobena poštena konkurenca ne more nadkriliti nizkih cen znane tovarne oblivala v Bi TRST, Corso št. 27. Delniška družba s 102 podružnicami — 3000 delavcev —2 lastili tovarni. Čevlji za moško po 3-25, 3-50, 4-75, 6-25, pristni amerikanski glđ. 7-50. Čevlji za ženske po gold. 3—, 3-25, 3-40, 4 25, 5 _ 5-50, 6-—, 7-50. Čevlji za otroke od gold. 1— naprej. Tovarna za Imala JKftdlin Corso 27 izdiranje zodov vsake belečme v zobarskem kužte^Uj T R S T ulica Cstfa Gamsu; šiav. 13, H as&Z. £t. 1 KATALOGI, NAČRTI LN PBOKAČUNI 5A ZAHTEV ? l flntonio Alberti 3z9elovanje in barvanje kožuhvine Trst, ulica Ponziana 656 Prevzema naročbe in vsako popravljanje Hrani čez poletje vsako vrst kožuhovine. Cisti in pere vsako vrst kožuhovine. Na zahtevo prihaja tudi na dom Manifakturna trgovina Arturo Modrioky Trst, ulica Belvedere 32 Fuštanj bel in barvan, maje Lawn-tenms fuštanjaste spodnje hlače za moške in ženske, robci volnani in flanelasti, 5arpe volnene in židane, fuŠtanjasta spodnja krila, srajce za moške in ženske, moderci, pasi, ovratniki, zapestnice, ovratnice in va^ potrebščine, ki spadajo v krojaško stroko. Skladišče kož barvane, vseh vrst: rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila naj bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele izvršuje točno in hitro GIACOMO FREGNAN di S. Trst. ul. Caserma 11 [poleg kavarne Sociale] ^tn&tizmu in pmojea* t Twtm (efta, kksraa fciSa Sths&f W \ oA : S*. ^ J^S Sc&U, UkSOI JK lf£a\ fzns& - ? akte« Z fe ^ « rf t gteeri S^f^f^ ti . OOOOOOOOOOOOOOOG Mlekarna Trst, ulica Boschetto št. 36, Trst je preskrbljena vedno s svežim mlekom. Maslo iz mleka in čaja. Vedno iveža jajca. — Pivo v buteljkah. Postrežba brezplačna na dom. :: A rman do Ceiisky :: Krznar, Tovarna kap in prodajalnica kožuhovine. Barvainica in izdelovalnica. Trst, ulica S. Nicolo štev. 29 Zaloga kožuhou u ueiiki izDeri kakor tudi kap za civilne in vojake. Poprave se izvršujejo hitro in po nizkih cenah. jg^F" Sprejme se čez poletje v shrambo kožuhe ter se jamči proti moljem in ognju. ---Samo pristen IVIACK-ov-- za negovanje lepote in zdravja. Pristni Maokov Kaiser Borax vzdržuje kožo nežno in svež« dela jo t>olo ; je izvrstno sredstvo m negovanje ust ie zobov in ti)' a^iije katar in hripavost. Pristni Mačkov Kaiser Borax napravi vsako vodo mehko in je najboljše čistilno sredstvo za kožo. PAZITE PRI NAKUPOVANJU- Pristen samo v rodečem kartonu po 15. 30 in 75 stotink z obsežnim navodilom. NIKDAR GOLI ! Edini izdelovatelj za A vstro-Ogrsko GOTTLIEB VOITH, DUNAJ III/1 Grianoni Criovanni i komisijonar in zastopnik ul. PROCUHERIA, 2. Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno - Graetzm - Liolit D. R. P. 126-155 (Mannesman) ?j Beložarna luč, takozvani električni piin, lOO sveč svetlobe, prihrani ae 4-00/8 na plinu, prihrani ili se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin p"> tovarniških jji cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 sveč svetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petro- || leia. Zalofra papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, uiacole iz jefcla za kamenoseke ' NOVA Pebarna in sladčičarna se je odprla dne 1. oktobra v ulici Montorsiiio štev. Rojan. Dobi se vsake vrste kruh svež trikrat na dan. Prodaja moke. Lastno izdelovanje vsakovrstnih bi-Škotiuov. Postrežba na dom. Sprejema se domstV pečilo. — Priporoča se za obilni obisk SVOJI Iv SVOJIM : JOSI? MSEULE. 12 iinili porcelanastih krožnikov, 12 malih kristalnih krožnikov za compote, 12 kozarcev, 6 japonskih podkozarcev, 6 nožev z belo kovino, 6 vilic z belo kovino, 6 žlic z bele kovine, 6 žličic z bele kovine, 1 posodico za milo, 1 držaj za žigice, 1 svečnik. 1 posodo za kavo, 1 posodo za čaj in 1 pepelnik. 72 komadov tedaj pošilja proti predplačilu K 10 (potoin poštne nakaznice) ———------------—------—------------------------- Bazar 33 in 49, Trs!, ul. S. Nicolo 29 ^ĐOVAN - TRST BOGOMIL Pim bivši urar v Sežari ima £vojo novo rodajainico ur v TESTU •dira Vineenzo Kellln! Ste?, 13 nasproti cerkve ev. Anton« novega prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. žocooooooooo« - -C wfsr Nad 40-feten vspeh FASTieifE PRENDINI od ogolcnj ene aladk* ikorje ;ne]dit8lj In izdajatelj P. PRENDINI v Trst« PočaSčene z kolajnami in diplomo. Zdravniško priporočane pri grlobottf, kailja hrlpavostl, katara. Podeljujejo pevcem in govornikom Čist glas. Zaloga v lekarni prendini In v vaah boljših lekarnah v Trstu in Evrope. jSSj- Patiti je na nepoštena ponarejanja zahtevajte vedno „pastiglie prendini". SeoacoocooooooGoaoc« Usaka ekonomična družina nakupi ¥IEMOUTH v velikem skladišču v ulici San Nicolo 18 Buteljke ,.Reklama od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva. ____ ffe'J- 'T-■ ^ • »■ . -K vr Folooafičui enmorij ulica S. Sebastiano 6. SPECIJALITETA: KODAK plošče film, papir, kisline itd. FotooafiCni atelje ulica Mationnina št. 3f. SPECIJALITETA: Povečanja skupin, reprodukcije itd. itd. KONKURENČNE CENE. FElmr Zaščitna znamka: „SIDRO" W -f-^j Lirrment Capsici C°|4J nadomestek za ,' Oblastvene varovano! Edino pristenje Thierryjev balzam Vsako ponarejanje kaznivo! v zeleno varstveno znamko z nuno, 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specialna steklenica s pa- temnim zakiopom Thjerryjevo centifolijsko mazilo za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 360. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. — Te dve domači zdravili ste kot Ank@r-»Pain je splošno priznano kakor najizvratneje bolu blažujoče mazilo pri prehlajenju itd — Cena 80 stot., K 110 in K 2 ; dobiva ee v ve.eh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstvu naj se jemlje le originalne steklenice v .^iratljah z našo zaščitno znamko : ,,SIDRO"f potem je kupo-Ti:r<„ , .. Q prejei originalni izdelek. — — Dr Riehier a lekarna pri Zlatem levu v PRAGI ELIZABETU*A ULICA StCT 5 (nova) ji g > 7jg2 Dnevno razpošiljanje. PEKAMA Piazza Caserma št. 4 je preskrbljena vedno s svežim kruhom : slaščicami in sladkarijami vsake vrste: Postrežba tudi na dom. «— 1 —■—^—— ifcestavracija findisig (all' orso bianco) ulica Gologna štev. 9-13. Velik prostor s plesno dvornno. vrtom, kegljiščem biljardom Seiffert igralno aobo. Separatna sobana za i klnbe in društva. Najpripravnejši lokal za zborovaoja, i društvene zabave, ženitovanjsbe pojedine itd. itd. Vsako nedeljo in četrtek plesna zabava, pri kateri svira orkester. ---Prostor za 1000 oseb.--- jlCH DIENI £i«nech|erjain» najboljši splošno znani in staroslavni. — Naslavlja naj se na CThierrv m Ptjrjflfc ^tfhttMfelaiMnaM lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Prodaja na debelo pri : FRANCE3CO MELL — TRST Pekarna Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto Vittorio Candellari TRST, ulica Stadion i slikar-kaligraf za napise (specijalist) i Slika sobe in lakira. Natančno delo. Izdeluje najhitreje. CENE ZMERNE. Trst, ulica Farneto 6 Svež kruh dvakrat na dan Veflno svežE slaicice in Moti Postrežba na dom. lastnega izdelka Kislo zelje Medtem, ko večji del sladeic pokvarja zobt- in želodec so sladščice, katere izdeluje Petrograjska tovarna slašcic ooooao ,MIKERYA6 oo-aost v tem pogledu neškodljive radi svoje mebkote in sestave. Kupujte vedno „KARAMELE" iz petrograjske tovarne sladcie V/\\//vva „MINERVA" avavav Dobijo ee v vseh sladeičarnah. prodajalnicah jestvin in mirodilnicah. Naznanjam p. n. gospodom klijentom, da je moja prodajalnica jestvin in kolonijalnega blaga preskrbljena z vsakovrstnimi jedili in redno svežim blagom : ulica Belvedere št. 2 Toplo se priporoča lastnik NIKOLA ERCEGOVAC. J" ^^ repa s v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolčič TRST, ulica Sorgente 7 — Tel J^ je najbolja tinktura za lase. V MAM JKlMH isti nikakih škodljivih stvari. Dobi ti plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Steklenica 3"— It v odlikovani lekarni PRENDINI ■■■■■■■■■■■■■■■■■ FotllJatT* po p««tB«m pov*«tJ«. mmmmmmmmm—mmmmm yj ^bbS H C/D CC H 1465 Josip Stor kovae in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulica Boachetfo štev. 1. li II 8 ^ r. SiMisče izptovljenilioliM in izdelali! kosov za žensie oblete A. Fonda, Trst 3i — ulica Barriera vecchia — 31 SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer^ najdete blago do iako nizkih cenah. »i 2 .5 x Q O O > ■S L S- (S o 3 aT " o S 2 o .— >o S Jtf cu >GO l_ CJ CJ E S — QJ Q3 CJ O O) CT3 in 03 ^ > _ CO o r—i r— Cn JaZ oj o S E E = « S = >o « cd o ro o 2 tn i_ .5 o Z3 Mft rt UJ ^ nl M C2 ■ČS o s- Cd as V) a? E co Podpirajmo „tiar. del. organizacijo". iVkarna G. Siajeršič, katera se je nahajala do sedaj v ulici Coinmerciale, je prestavljena sedaj v ulico Madonna del Mare Št. tO. — Prodaja vedno Svež kruh prve vrste, kakor tudi tirolsko maslo vsaki dan sveže. — Postreže tudi na dom. Zlata kolajna, visoko odlikovanje na mednarodni SIRUP PACLIaNO ERNESTA PAGLIANO razstavi v Milanu ieta 19D6I Vpisen v italijanski visini formafcojeji O za čiščenje in krcpčsnje krvi. Naše pravo je neprekiiciio priziano od visoks oblasti j PROFESORJA Tekočina—prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseh glavnih lekarnah. (Za Avstro Ogrsko M. LAXG NB. Pazite na ponarejanja — Zahtevajte našo tovarni§k"> znamko [modro, rudeče, zlato] Nimam? podružnic; TRST Neapelj Našlovljati Prof. ERMESTO iPAGLIANO — 4- Calata San Marco Neapelj Spomini na vsesokolski zlet. ^f^ ^r^u^ II. srebru) ; drus:e mlade deklice so morale a ...... „ .___. plesati kakor baletke, ia kmečki otroci — opomini mi vuajaio na zastopstvo oniii 1 .. , ... . , , odličnih Francozov, ki so letos obisknli f° morali tvor.ti prebivalstvo mesta^ pntL- Prago. Zastopniki mesta Pariza ki so ;bili -i- kavcev: hišice niso bile višje od treh ped- TP . 4 . i-, t '■„ * niev in vendar ie to ..mesto imelo svoj v Pragi, so V6i razven podžupana Lampue, •{. , . J... - . , . . & ' , •• * ■ ■ i u- ulice, cerkve m hise za stanovanja, bvoj vr ki je radikalen socijalist, vsi pripadniki . ^ na'bol' 1'ubil Imel *e v n'era >n soeiialistično revolučne stranke, ki ima letos j' Ju • Jp v njem \ J ' ficAn tfnnAniHniT \t o rl.'nHc lr n m irrril iP 1 v arkadskem svoje rt pet vrtu se je v pariškem munieipalnem svetu večino. Ali ,. TT ,.P , . , , , , . x„ 11 • -- t- • i . i*roi Hodiš sprehajal kakor „rimski svece- tudi ti internacionalni socnalisticni revolu- => u , J .. ".. . -i- i - • i . • t- niku, daroval je tu žive zivah m njegovi cijonarp so bili navdušeni ob tej veličastni ., . , ,J „ . , , . ^ - J 3 J. ...... ili J i x ,i„ podložni ki, oblečeni za arkadske pastirje, so narodni manifestaciji sokolskega zleta, da 1 .. ' . . .. , .J '. x. , ... r/ . , & . , , p-isli ovce in igrali na glasbila, imajoci do solz ginjeni, /Ca slovanstvo ima ta pot 1 . . *=> . T, . . ' .. JA , .., 6 J , . , i-.„ venci na glavah. Grof Hodic si ie tudi dal pariških mestnih svetovalcev neprecenljiv, . . 6 .... J , , , ... , , • ■ 1 ... • j* J napraviti umetniškim načinom rudnik in pomen, ker so bili s tem utneni stiki med S . , , -. , . • • i f> • ' - r> i i • v deželi podzemskih duhov je prirejal po- rarizom in rrago, ker sedaj so za cesko ... 1 J 1 J r stvar dobljeni vsi členi pariškega municipal- Je 1U<:; . . <• ,J - - - -F • , °__• . * i- ■ lJo smrti svoje soproge si je groi na- uega sveta in najsi spadajo kateri-koli poli- .. . . . . j i & j & - , - , J 1 J 1 pravil orientalski harem — katerih prebi- 11' * o i ^iranki i »i * . ... v___i valce so morali dajati kmečke deklice, hčere Med členi i>anske, zurnalisticne tiele- .. ^ J . .. . „ t^ ' j ' • i> / _ , „ .. podložnih. I a harem ie videl rriderik mim JJrederica Kegamev, \7 ... . . . J , Eegamey je pJ' Vel,kl in °Peva v francoskih verzih; in Trgovina s pohištvom Peter Jeraj Trgovina s pohištvom ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Su. Kaferine Pohištvo od navadne do naj finoj e vrste po jako nizkih cenah. .<— in gacije naj omenim urednika ..Petit .Journal opeva ga 15-letni krasotici, ki jo je zavidal Ho- poklicu pravzaprav slikar. Njegova soproga b-IUBUMl Jeanne ie rojena Elzasanka)* in navdušena ( !eu» J® . . , . . c ,J 11-11 j • • „Veliki bogovi: kakšna krasotica je francoska rodoliubka : napisala je patnjoticni1, " , . , ® -rr x , . - t u •■ . • „ „ , bila to ! xVko ne Venera, pa gotovo boginja roman „Annexasu I Anektacija) in po po-j 1 & ° J roki piše se soprogom zajedno. Tako sta razEo&ja. . T. .. , izdala knjigo „A u servi'ce de 1" Al- . \\h]*znl ^ Uod^ ~ vedo&e s a c e" (V službah Elzaske,-ki je bila po-i ^ bi bolj počastil prusko ma1esteto, je čaščenas ceno francoske akademije ter] na travniku pred gradom dal napraviti vedelo ..I/ Allemagne a chčval" (Nemčija na bko šahovnico, svoje podanike oblekel v konju), ki se z ozirom na znane besede Bis-1 dragocena oblačila, pomigml godbi ter si ' /' , v -I za 0-ral s J* riderikom partiio saha se živimi marckove glavno peca s pangermamzmom, . ' r , £ , . 6 . 1 . 1 Tfi nodobami. Po povelju igralcev so figure ki ie v prvi vrsti naperjen proti v J & & : . preskakovale s polja na polje ; seveda je S*J 1- • - 4, x -i i ! Friderik dobil. Grof Hodie je vsled svoje Nadalje naj omenim tu zastopnika dne v- A ^ j . v j j nika „Le o katerem najbrilantnejših -------------- ----------- . . velikem slogu. Nandeau se je vdeležil kakor;oral1 . . , . sotrudnik .Journala" msko-japonske vojne nekaterih živih sahovih partijah v ruskem taboru, bil v bitki pri Mukdenu pnča zgodovina. Tako si je prvi doNo- vjet ter bil več mesecev internovan na Ja. M lo^u^igra i s živimi ljudmi zmagovalec ponskem. Njegovi izvrstni članki so vzhu.; nad Turki Juan d Austria, kakor poročajo dili v Franciji tako senzacijo, da je bilo j fraac^.-zgodo vi nopisci. ,, J- i i i. • i u- Takšen ie zgodovinski okvir živili saho- zahtevano zanj od vseh strani posebno odh-j . "I"*3" J 6 kovanje celo ed strani njegoAih lastnih ko- Vlh ,ger' legov, ki sicer dosti ljubosumno gledajo eden na druzega. Dobil je križ častne legije in danes je on najmlajši francoski legijonar. Nandtau je te svojim bistrim umom takoj pogodil velikanski pomen sokolskih s 1 a v n o s t i in je izrekel, da je češki narod poklican za veliko nalogo med slovanskimi narodi. IU. Vsi, ki ste bili v Pragi, ste videli šahovski turnaj. Češki .Sokoli, demokratje, igrajoči živimi podobami Šah na zle to vem vežbališču na Letni, ali so vedeli, da ponavljajo primer kraljev in plemičev '? ! Da ! v srednjem veku je bil šah vitežka igra, ki ni b la za navadno ljudstvo, v Orijentu so kralji igrali šah živimi figurami in šahova igra 6e živimi figurami je bila za vseh časov najkrasnejžo gledališče, ki so je mogli proizvajati samo prosluli vitezj. Kako se časi menjajo! Šahova igra je \ ) > > i. Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V apnenicah je vedno pripravljena in se lahko vsak ča^ kupi in dvigne vsa'ca množina apna. — To apno prodaja tudi Carto peteanš, Srsi — Via 9d!e j3cque št. 10 TELEFOH it. 20. IV. bila privilegij samo visokostoječih ljudi. Prvega češkega škofa sv. Vojteha hvali kronist, da po maši ne igra šaha; mojster • lan Hus priznava, da je v svoji mladosti igral šah ; poslanik kralja danskega Strange Ebbeson, proseč za roko Dagmarino, hčere kralja Premvsla I., igra s češkimi plemenitaši iah. Xa Danskem in Kuskem je bilo v navadi, da so vladarji, hoteči p znati značaj nastopajočih ženinov svojih hčera, puščali iste igrati šah : v srednjem veku so si pošiljali kralji in cesarji kakor dar zlato šahovnico s figurami iz dragih kamenov ; in sedaj se ta ekskluz vno „filozofična" igra, prej ..umetnost", proizvaja pred zastopi judstva; in občinstvo brez plemen taških predikatov in brez kraljevega izvora se zabava imenitno ob igri, pri kateri so akterji členi društva, ki javno pokazuje svoje narodno in demokratično mišljenje. Torej popoln preobrat običajev ! Sah, alegorična igra, ki baje predstavlja človeško življenje in njega spremembe, upravo države, ki imata v njej „kmet" in kralj" svoje pravice, igra genijalnih kombinacij — postala je običajna, preš a je v rodbinske krožke, v ka\ arne, dob la si jc svoje mesto v zabavnih časopisih in naposled, oblečena v historični kroj in v maski historičnih dogodkov, vzluja živo pozornost tisočerih g edalcev na obrovski letenski šahovnici. Najbolj zanimiva šahova igra, ki je bila kedaj proizvajana, je bila predstavljena na Moravskem 1. 1771. V Konil sih na Moravskem je živel Češki grof Hodic. In na travniku ob gradu si je dal zaigrati živ sah, In kdo je bil njegov igralec ? Nikdo drugi nego pruski kralj Friderik veliki, ki je tudi na bojišču napravil češke dežele „mat". Grof Hodic je bil čudak ! Njegova soproga je bila sestričina pruskega kralja Friderika. Park in grad grofa Hodica sta bila svetovna zanimivost. Na strehi svojega gradu je imel Hodic šest topov, ki so streljali na čast prihajajočih gostov. Iz svojih podložnikov si je grof i vežbal igralce, pevce, godce, pirotehnike, statiste in slikarje ; njegovi podložniki so morali hočeš nočeš, vežbati se in učiti — imel je nad njimi neomejeno moč. Kmečki leporasli mladeniči so predstavljali na slavnostih v parku mramorna te antične sohe, selske devojke pa. kij jih je učitelj vežbal, so pele kantate in O začetkih sedanjih češko francoskih stikov mi je pravil g. L. Schmidt — Beau-chez profeđor francoskega jeziki v Pragi, zanimive stvari. G. Schmidt je začel praviti: „Sedeli smo — stara mi prijatelja, predsednika francoskih gimnastov Sansboeif in Lerov ter jaz — poslednji dan njiju bivanja v Pragi v zaupnem pogovoru in so ob tem naše misli zablodil? v minole čase, ki smo j h primerjali s sedanjimi. „Je to vendar drugače, nego poprej — je govoril prijatelj Leroy — letos imate tu v Pragi, razven francoskih gimnastov, še delegacijo pariškega municipalnega sveta in francoske žurnalitike in ti vsi, ki so poskakovali ob navdušenih izrazih utrjenega fran-cosko-češkega prijateljstva, ti niti ne slutijo kako skromni in trnjevi so bili ti početki francosko-čeških stikov". „Je res", je pravil g. Sansboenf, „leta 1891, še tri dni pred našim odhodom v Prago nisem vedel, da-li se naš zlet v Prago Iu tu smo se razgovorih. Pred drugim zletom sokolskim 1. 1891 je silil posebno takratni praški župan dr. Podlipny na to, da bi se pozvalo tudi Francoze. Ali kdo je takrat poznal francoske gimnasie'? Kdo je vedel o njih kaj bližjega in gotovega ? Vzlic temu našli smo v adresni knjigi nekatera imena in pisali smo v Pariz. Odgovor je prišel samo eden od nekega nam popolnoma neznanega gospoda Sansboeufa, iskren in prijatelski, ali negotov, nič gotovega ne obljubljajoč. Bilo nam je neprijetno. Konečno, 14 dni pred zletom, odločili smo pisati gospodu Sansboenfu drug dopis, obširen, kjer smo mu obrazložili pomen zleta, važnost češkega sokolstva, češke narodnostne boje in želje itd. Med tem, se jim je v Parizu podobno god lo, kakor nam.Boheme? Tcheque/.' Soji..Is? Qu'est ce que ccst istva Civilna in volaik Bogata zaioga tu-■ metov In inozemskega blaga in vseh pred-spadajočlh v krojaško obrt. - Odlikovan dne 5. aprila 1906 na XXVIL mednarodni ratetavi ▼ Parizu s častoo diplomo, čutnim križcem in zlato kolajno in na IL msdnsrodai razstavi v Brnzallei-n t nsjvečo odliko „GRAND PR^ diplomo. Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim spoštovanjem A&GiSST ŠTULAR Trst — ulica Casernia štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici št. 6, I. naclct. szin AMSliBJ JUG, Trst ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) Cene brez konkurence. Svoji k svojim! Svoj k svojim mehanik Trgovina z manufakturnim blagom -ms ANTON SANZ9N pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pleienine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijonirano blago za delavce. Registrovan__vzorec. BAJflA ILkUZItJA ! Oblastveno varovano. Najlepši kras božičnega drevesca, ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljšano : briljantno an&l. zvonilo za božič, drevo štev. 1 popolnoma iz kovine s 6 pozlačenimi angelci, 30 cm visoko. GarJIltirailO (HJt^CilOULTailj g P.-itrdi »e lahko takoj stavljene na mizo se rabi •• v-d 'J-.'"' i i 3 komadi K 4'25 4 „ 5.50 6 komad. „ 8.— na največje ali najmanj«? drevo s preprostim nasnjanjeiii. Po-lahko tudi za uaiiiizao zvonilo. Postavljene na tupit> peč lunkci-jonira tudi brez priž^cnib sveč. ——— if^šŽ^iS^ Gorki zrak treh prižganih sveo vrti gonilno kolo,_ nanje pritrjeni izboljšani jek'eni betički i>a udarjajo na troje zvoncev in biagozv)ćno, sreiimu-čisto zvoneuje zadoni, mlado in 8tar^> prenavljajoč ^Jj^j v božično blaženost. Kumad stane g kartonom in navodilom t:red K 1.50. 9 komadov K 12.— 12 „ „ 15.— 24 2 9 — 36 komadov K 43. JO 50 „ « 58.— IGO „ .U2- St. i. Ramoti-to angelsko zvonilo za božična drevesce, irvrteno veleelega^tno in posebno lino po-nikljano, s snkanimi stebriči za zvonee in tremi pie-krasno ^arečimi srebrnimi lamett^sdmi rožami, ki poitm, ki> so prižgane sveče, prekrasno odse\ jjo. Komad s kartonom in navodilom vred K 2. 9 kcmadovK 15.50 „ 20.25 n 39.50 57 50 77.50 150— pri-ma Roskopf patentna rc-ni.jutoirka na silro švičar--kega zisteiiia z ma.-ivnim solidnim .»vicar^kim kolesjem aa aidro in zaičito za gonilno vzmet, pristno uikljaito okrovje r varstveno plombo in Aaroir »r idooa j ne gre samo 12 ur], okraSeni in iMjzlačtai kazalci, najnatanč-nrjSe reguliranje in triletni ^aransij-ki lirbrni ali zlati, kuvert K —10, iica sa orehe ICO kosov K —-20, verižice iz steklenih kroglic 1 in pol do 2 metra dolge, po velikosti kroglic K —-90, —'95, 1'20, 1*40- Svečice 24 kosov v kartonu ]£ —-50, večje, 15 kosov v kartonu Kron —*58. držajci za sveče, ducat K —'50. - .^t. 7i23. Denarnic* iz enega kosa. evetlorjava, afi.ni mnogo prostora za drobiž, -l predeli, notranja zapora ti vzmet, uikljasta zun.-uija zapora, 9 cm dolgoeti, 6 cm Sirokosti K I SO. St. "202. Cena dobra denarnica iz eneg.1 kosa, močnega, gladkega usnja zga-nena. I a zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizš^jč, 3 zaporr, 9 cm dolg., C cm šir. K 135. BoljSe denarnioe po K 185, 2.10. 2.80, 3.10, 3.50 3.80, 4,20 in riše. Prosim, saitevaite katalog. Božična nagrada Vsak p. n. kupec, ki od 1. septembra do 30. novembra pismeno naenkrat naroČi za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj za božično nagrado alarmno hadilko številka 4343 s ponoči svetlečim se kazalnikom in pa koiedar za leto 1903 Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika. Pošilja se po povzetju ali denar naprej. XajpTipravneje se naroča na odrezku poStne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri naročitvi opomni, ali naj se pošlje blago po povzetju ali če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v interesu vsakega naručitelja, da naroči, čim le mogoče, blago že pred 15. decembrom ker poŠta po 15. decembru zaradi hudega navala ne n_orc dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. Naslovljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov : Frva tvornica za ure t Mostu Jan Konrad c. in t i?, zalagatelj v Mostu . štev. 194? na Češkem. Zahterajto moj najnovejši glavni katalog s 3000 slikami, ki vam &a taioj pošij-jm zastonj ln poštnino praato' TRST — ulica Ti/Jano Vecellio i sprejema napeljave in popravljanja obrtniških strojev in motorjev na piin ali benzin, kakor tudi vsako Srago natančno Sdo. Malsica jestvin in toloiljaliep Waga Ivan Škerjanc, Trst ulica Massimo ci'Azeglio ^t. 5 VELIKA IZBERA: ksvo. sladkorja, olja, riža, napeljoke zui€3i sveč, mila, plznskega ptva v "oate'jkah b.'š'iotov itd. itd. ko se nakupi za 100 kron (v već kratili) dohi A - vrednosten dar - Carlo Zottich TRST, ulica Molino a uenfo 3 Prodnlainica osaKourstnih Kož usnja ter vseh potrebščin za čevljarje Cene zmerne. Presno Wte zlatanina m iragoce&ostt eMSflte Sdavnico zlaiamn in dragocenostij Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po takih cenah da se a« bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, «e icupi staro ziato o pravi vrednosti. Kupuje in me njava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče d h ===== »e iakoj izvr.*i. _ ^ Čevljarski mojster ^ S Viktor Schenkl X X ^ priporoča x svo|@ x *rasnovrslnega x obuvala za gospe, gospode in otroke. K Prodaja najboljši biks K Fredin gracosa cavalier Q O Trst, Beluedere 32 k Qxxxxx ^OOOOOOOOCJ GUERINO MARCON :: ulica Ssvarnella štev 3. :: Priporoča svojo salogfo oglja in drv Ki .c vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim Viagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664. VELIKA ZALOGA imesiegfa karbida ■•če. ti od 100 k s: kror 30 ; 50 kg kro 31; zrnati kron 33 za IOO k^. ——Čiste tele, embalaža zastonj. I - r«>. Goriško franko na ladjo ali postajo naročnika najmanj za H<0 kir. PASLO PfcTStlZi, Trsi ulica Sari Lnzza.ro štev. q. SSS Pekarna in sladčičarna c:iVvapr7a čokolade v Lovoskah Podružnica v Trstu ulica Commerciaie priporoča svojim P. N. kupovalcem zbirko za božične praznike založeno v lepih kartonih Cena : 2, 4, 8, 3, 10 in 20 kron. Velika zaloga finih in cenih čokolad, kakao-praška, roksdropsa. FOURREES in finih čokoladnih sladčic po vsakovrstnih cenah. Posebne cenike o marmelad h in figovi kav! na željo zastonj. ulica COM-I MERCIALE 2 Naročila : Podružnica TRST chwasr Molio Fransin i Ginstma Saiiflrinl Trst ul. del Boschetto št. 6. | Pokištvo solidno in : elegantno. : Cene zmerne. Josip W3ldner stroji za vse možne potrebe. ulica Madonnina štev. LS» 3 £ & i ne samo za obrtno uporabo, ampak tudi za vsako domače šivanje, fiobijo se izključno v naši zalogi. ===== Trst, ulica del Rivo št. 19 — — dobi se — — svež kruh trikrat na dan i estenine lastnega izde ka. biškotin. Predaja moke, sladkarij itd. znenrih cenah. Postrežba pa dom Mna, slaftčieariia in tovarna Motov s prodajo sao&e na debelo in drobno Giuseppo Zazinovioh Trst ulica Media št. 31. — Podružnici: ulica deli* Industria 3 in Skedenj št. 511 2. loga buteljk ; vsakovrstnih namiznih in dczei tnih vin. Sprejme ee pečenj s kruha - Svež kruh trikrat na dan. Paziti je, cla se jih : kupi samo v naših ------ prodajalnicali — Vse naše prodajalnice se takoj spozna po . tem le napisu----- SIMGER & Co., Beln. družba za izdelovanje šiv. strojev. OPOMBA Vsi Ovalni stroji. katere ponujajo drugi trgovci pod imenom amnpoee nekega r.ašega starega zi-.temn. ti je mnogo s 1 a b 5 i od n»> h inov za domačo uporabo bodisi glede izvršbe dela ali trpežiioati. ,S I N G E R", so jiHjnovejsih ziste- ha ustreže udobnosti P. N. občinstva, . r la jo z dnem i. novembra 1907 Prva MM moftafliCna nraliilca TRST. uiica BeU'edere 35 E^OStOl* o ulici l SeMano l II. nad. kjer se bode sprejemalo perilo za pranje in izročalo oprano perilo. latega moke prve vrste ulica Squero nuovo št. 11. Znftopffoo in siovno zala: najfinejših urst pšenične moKe in Krmnih izdelkov ■ ■■■■■ poznatega valjienega mlina — - - VinHo JA&idič-a v Kranju - - Brzojavi: Aleks. Rupnik, Trst. •a O (MIŠKA LJUDSKA POSOM vpisana zadruga z omejenim jamstvom V lastni hiš , Gosposka ulica št. 7. I. nadstr.) — Telefon št. 79, Račun poštne hranilnice štev. 837.313. -^--- Vsled sklepa skupne seje nače'stvr* in nadzorstva z dne 12. marca 1907 : Hranilne vloge se obrestujejo po 4% Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Renuii davek plačuje pos. sama. Hranilne vloge se sprejornajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vienjižbe po 5l/«°/oi na varščino ali zastave in na menjice po 6°/0. ___ Glavni deleži obrestujejo se konc'. :u leta po 5V2kostanje 31. decembra 1906. : Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790'— krun. — Hranilne vloge: 2) 1,675.188-83. — Posojila : 3) 1,617.190-37. — Reservni -aldad 82.38263. — Vrednost hiš: I1 2.26523'— - ;-•»- UMf.1 i — a Zaloga r«»oke prve vrste Izdelovalnica pohištva , TRST ulica Ferriera štev. 30 Izvršuje vsakovrstna dela bodisi navadne ali fine vrste I po cenah, t sa ni bati konteiice in jamči za največjo natančnost in Breciznoat. Odprla se je na novo Prodajnim manlfaKturneja Masa »tfrobnorine Aiitonio Conteiito Trst, ulica Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) ■ G-oTori ss slovensko. ------- t I " Skladišče pohištva VIHORIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 _ v ulico Sanita št. 8, vogal ul. Forporeila s nasproti kavarce Fedel Tricstino % je bogato založeno z novim nepi'3 JI koeljivim solidnim in eleg. pohištvom JJOEf" Cene zmerne. slilkal^ - dekorater ul. Ugo Foscolo štev. 9 j i-s^ršuje voakoj&ko slikanje sob v i rsaličaern rncderrera sklada Tapeciranje s papirjem. - ^ UELP DOVH5WO. _CENE ZžIEBJE. Zlato kolajne : DUNAJ - TURIST PALEEMO Zlate kolajne : DUNAJ -TUEIN PALEBMO. agnm & TRST, ulica S. Giovanni št. 14 Telef. 1354 ODL'KOVANA TOVARNA IN ZALOGA mm GLASOVIKJET Ha Specijaliteta priznanih in najboljih pianinav. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Friedrich Ehrbar na Dunaja. Koncertii kliTirji ElirUir so na razpolago 11. Mcerlisio?. — HARMONIJI, ELEKTR. AUTOMaTICNI fiamihi, PHONOU. Dajo v najoni, v zameno na obroke. Popravlja in akorđlr-%. Cene zmorno. iTTTi'i'i i't 1 i » « » n i 1 t il 1 i 1 t 1 i 1 1 « 1 1 i 1 i_i 1 1 1 i i 1 ■ 1 1 i 1 » " Svoji k svojimi Naznanjam P. N. slavnemu občinstvu da sem odprl gostilno u ulici Rossetti 3 ter bom točil ——.-■' izvrstna uipavska in druga uina Priporočam se za obilno udeležbo Leopold Šlrerbic. 111111111111111111 <»<'< 11111111111111 rn 11 iTi i i-ti -1 e 3 »se Tovarna rokovic ::: t*. Vale rio Trg Cavana 3 vi-a-vls lekarni Serravallo Rokavice po meri po go nvč. Rokovice dolge za ples. r"o- ata izbera. sss Tovarniške cene. I ? 11 fltrovane dopis- C^tSa^ a 23ice. papir za pi- sma m druge potrebščine prodaja, edina prodajainica papirja, v ulici Carducci st. 9. (v fcl zini ..Biofoca") Na najvišje povelje Njegovega c. in kr. Apostols. Veličanstva KMVUl c. in kr. Državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta /lonarna l^ari^ cdina postavno dovoljena v Avstriji, ima 18.389 I ir» g* W ^ ^ z&kt?, -i i35 šsm m&m* BALKAN čaj te pesmi komponirane v srbskem narodnem dubu. Tudi »ej umetnici je poklonil odbor enako košarico iz cvetja z belimi svilenimi t m ko vi in s primernim napisom. Na koncu je občinstvo p<„zva!o umetnici neštevilokrat na oder ter jima prirejalo viLarne ovacije v priznanju njih nedosežne umetnosti in njih požrtvovalnosti, katero ste izkazali naši družbi z brezplačnim sodelovanjem. Naše občinstvo ohrani umeln ci v najboljem spominu. Zvršetek programa je tvorila literarno — dramatična predstava. Za to je bil izbran na'klasičnejši komad iz slovenske literaturo, Prešernov „Krst pri Savici". Prolog je dekla-m r.il g. Viktor bolje pri začetku, slabše prr.ti koncu. Skcda, da ni g. Viktor memo-riral celega prologa, tako pa je predčitani del izgubil popolnoma vsak efekt. — Dramatični del Preširnovega eposa so predstavljali g.a janu preplavali so vstopnino sledeči gospodje. Sirko 40 stot., N. N* K 2, N. N. 50 stot., Jazbaz K 1, dr. I. Macdič K 2, Karlo 50 stot., Vodišek 50 stot., Brežic 50 stot., Venuti 50 stot., J. Jež K 2. — Skupaj kron 10.40. Ker se niao mogli udeležiti veselice, darovali so sledeči gospodje podpornemu zakladu : Dr. Gregorin K 2, Starc-Prosek K 1, J brata 49 stot., F. K. 50 stot., I. Krebelj K 2. Temu dodala gospica M. Predalič K 1. Skupaj K 6.99. Srčna hvala ! Nadalnje darove vsprejema vrad ,,N. D. O". | ,Nar. dtl. organizacija'4. Za podružnico sv. Cirila in Metoda pii Sv. Jakobu je nabrala na Miklavževem \ečeru „Narodnega pipčarskega kluba"' g.a Gabrijela Rapotec K 4 34, g. I. Dobršek K 1 in g. Gregor Babič 40 stot., skupaj torej kron 5.74. O priliki imendne gos. And. Sirca pri Sv. Mar. Magd. sp. nabralo ae je na predlog gosp. Kidriča v isti namen K 9.10 stot. Obe političnem okraju Poreč brzojavna služba z x Mestna klavnica goriška je jako zanemarjena in v neredu. Odkar je mestni živinozdravnik bolan, se dogadja mnogokrat, da mesarji nemorejo ob določenem času klati živine. Temu je posledica, da morajo krčmar] i in zasebniki ostati brez mesa. Mestnega ži-vinozdravnika namestuje sicer c. kr. okrajni živinozdravnik, ki je pa V3led svoje obsežne službe večkrat zadržan, da ne more ob navadnem času preiskovati klavne živine. Kaj mestni gospodarji res ne morejo dobiti stalnega namestnika svojemu veterinarju ? ! x Žrebanje. Na 21. žrebanju mestnega posojila goriškega v znesku K 300.000 s 4 odstotka obrestitvijo z leta 1880 izžrebane so naslednje obveznice : št. 58 in 90 po K 2000, ši. 47, 62, 89 in 220 po K 1000, št. 102, 179 in 206 po K 200. Izžrebane obligacije se izplačujejo 03em dni po žrebanju pri mestni blagajni, pri podružnici kreditnega zavoda za industrijo in trgovino v Gorici, ter pri podružnici banke „Union" v Trstu. V izplačo se še ni predložila ieta 1904 izžrebena obligacija št. 134 na K 200. x Na goriško davkarijo prišla je v sredo popoludne slovenska obrtnica plačat davek. Na laški nagovor uradnika, se je od zvala slovensko. Uradnik je zarezal nad njo, da se tu mora govoriti laško, ona pa mu dejala le odgovore v materinem jeziku. Navzoči slovenski obrtnik jej je pritrdil da ima prav. Ko ie prišel za njo ta na vrsto, je govoril laški. Uradnik mu ie pripomnil da je prej govoril slovensko ; obrtnik ga je za-vrnel da se poslužuje laščine, ker uradnik menda ne zna slovenščine, kar pa ne gre, ali njemu se mudi in *zato hoče poravnati svojo stvar v najkrajšem času ! Lepe razmere ! x Najden dinamit. Posestnik Fran Grusovin iz Gorice, stanujoči na Blanci v bližini kolodvora državne železnice, prines; 1 je v petek na goriško policijo zavoj z petmi dinamitnimi patroanm; katere je našel skrite v svojem hramu. Na vprašanje, ali ima na koga sum. ki bi bil patrone tam skril, je odgovori? da je bil najbrže znani socijalist Filip R^pas, ker je v zadnjem času tam blizu kopal vodnjak. Policija je izročila patrone v varstvo založniku smodnika g. Bolku. Ravnateljem slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici je imenovan potovalni učitelj g. Anton Štrekelj. Iz šolske službe. Profesor na državni realki v Gorici Ferdinand S e i d 1, profesor na državni realki v Trstu Adolt Thannabaur in profesor na državni gimoaziji v Kopru Josip Vattovaz so pomaknjeni v VII. čin. razred. — ^Strokovni učitelj na deški meščanski šoli v Žatecu (na Čiskem) Josip Blohn:ann je imenovan učiteljem na c. kr. državni dekliški ljudski in meščanski šoli v Trstu. Slovani! Slovani! i Podpirajte samo svoje narodno podjetje siooflnsiio knjigarno in papirnico JOSIPA GORENJCA, Trst, al. Ualdiriuo 40 !— TOVARNA Vesti iz Istre. Ustanovljenje brzojavne službe na poštnem uradu v Taru. Dne 3. decembra t. 1. uvedla se je na poštnem uradu u Taru v svoti hrani upravništvo. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je Ina Miklavževim večeru iste podružnice K 17.56. Vesti iz Goriške. Koncert sester Černecki v Gorici. Iz G riče nam pišejo. Jako nas je razveselila vest, ki smo jo čitali včeraj v „Edinosti", da prirediti ^'avnozDani ruski umetnici Vera in Nadežda ČerLecki prihodnjo sredo koncert v Trgo skem domu. Kakor smo doznali se bo vršil koncert ob 8*/» uri zvečer po temle ▼sporeJu : 1) Sonate-appassionate (I in 111) Beethovena, svira V. Crrnecka ; 2) Arija iz opere: „Življenje za carja" od Glinke, poje N. Černecka. 3) a) Etuda B-moll. up. 104. Mendelssohn.^ b) Žalostna koračnica cd Cfco-pin-a in c) Šumski kralj (Erlkonig) od Schu-bert Liszt a svira V. Černecka ; 4. a) Pandero od Rubinsteina, b) arija iz opere „Samson et Daiil*" od Saint-Saens-a, poje N. Černecka; 5. a) Barkarola f.-moll, b) koncertna parafraza na „Evgcna Onegin-a" od Čajkovskega-Pabsta, svii a V, Černecka. 6) Scena in arioso iz oper^ „Pikova ihsma" o 1 Oajkovskega svira N. Crrnecka; 7. a) Koračnica gnomov od Gri^a b) Rigoletto od Verdija-Liszt-a svira V. č rneeka ; 8. Carmen „Habanera"1 od Bi-zet a poje N. Č rneeka. Ta ime nit n program in svetovno priznana umetnost sester Černecki privabi gotovo mnogobrojno občinstva iz mesta in dežele na koncert v „Trgovski d^rn4. Kdor si hoče naslajati na umetnosti slovanskih umetnic nai ne zamudi redke prilike ter nai pride v sredo na kone« rt, ki ob ta biti glasbtu dogodek v našem mestu. Občinske volitve v Solkanu se bedo vršile v torek, sredo in četrtek. Dosedanji kmetijski potovalni uči telj v Tolminu, je imenovan pristavom na kmetijski deželni šoli na Grmu pri Novem mestu. x Mestne mitnice goriške. — Ko je mestni s et goriški razpravljal v zadnji seji mestni proračun za bodoče leto, se je podžupan Bombig izrazil, da se bodo mitnice mogle opustiti še le koncem aprila drugega leta in je stavil predlog, naj se pooblasti omenjenim dnevnim službenim časom. Požar v Dekanih. Bilo je dne 6. decembra ob 4. uri zjutraj, ko so ljudje še mirno spali, ne misleči na nevarnost, ki jim je pretila po ognju. Samo v hiši Ivana Fer-tuna je 70-letni starček, namenjen k sv. maši (k zornicam), že vstal in hotel v kuhinjo. A ko je odprl vrata na stopnicah — o groza ! — mu ogenj ni pustil dalje. Hitel je nazaj v sobo, klical gospodinjo iu trojico malih otro-čičev, od katerih je najmlajšemu še le 4 me aece. Bili 60 v hudem položaju., kajti morali so ven skozi okno. Mati je bila seveda vsa iz sebe in kar metala je otroke skozi okno, da le reši življenje sebi in otrokom. A ko je bila že skoro iz nevarnosti, spomnila se je, da hrani v omari svoto denarja, prejeto pred dnevi zi prodano kravo. A!i komaj je bila pod milim nebom, bila je vsa hiša v plamenu. Škoda je vel ka, ker niso rešili niti za vinar vrednosti. Lastnik je bil baje zavarovan samo za 4000 kron. Skoda pa je veliko veča. Vesti iz Kranjske. Delitev prve državne gimnazije v Ljubljani os.etijuje v prav d>brem zgodovinskem pogledu tega prvega slovenskega sredn ešk< Iskfg.i zavoda giaiiio narodno radi kalnegt dijitšua „Omladma" v svoji decembarski št'iriik:. „Omladina", ki jo vsem slovenskim hiluligentom piv..- toplo priporočamo, poroča v rečeni števjJki o resolucijah in razpravah II. nar. tad. shoda v Celju ter nadaljuje krasni članek o vzgoji umetaiškega čuta. Bogat listek in interesantna „srednješolska priloga'4 spopolnjujeta to toplo dijaško revijo. „Omladina,*4 stane na ielo 4 K, posamične številke 40 stot. Naroča se pri upravništvu v Ljubljani, Breg št. 12. Notar Janko Globočnik v Metliki je odstavljen od notariata. Za Železniško zvezo vipavske doline v Postojno podpisujejo vipavske občine peticije na železniško ministarstvo. Najdene ul'-adene cerkvene reči. V senožeskem T <^za so teh dni istrski dr>arji in ogljarji, ki _ "kali drva, našli železen zaboj, v katerem je .ril mašni kelib, monstranca, krona Matere božje in več svečnikov. Na ukaz orožnikom so se predmet'', eksekutivo, napraviti za to vse potrebne ko- j ki so bili pred tremi leti ukradeni v cerkvi rake pri vladi in pri deželnem odboru, da : na Razdrtena, izročili okrajnemu sodišču v dobi mesto za opuščen e mitnic primerno j Seneženacah. kompenzacijo. Preding je ti] vsprejet eno-1 Do močnih premogovih žil je prišlo glasno. - premogokopno društvo, ki se je ustanovilo v Jraneeieo Sistdla TRST, Piazzetta S. Giacoio 1 -- Corso Izvršuje se vsaka poprava. Cene, da se ni bali konkurence. Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni ^^ ima SVOJ AMBULATORIJ v Trstu v ulici danita štev. 2 j ORDINUJE: vsak dan od 10.V, do 12.V, ure zjutraj in 4.—5. popol. Točne ure prodaja Smilio pilsr najuglednejša in najstarejša p; o- ' dajalnica ur v TRSTI j vla Ponterosso, ogel K u ova ' VELIKA IZBERA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste j Ustanovio isto profisiaiiis im. Vsi bi morali obiskati gostilno AS Telegrafe prej Grego kjer se dobi izvrstno vino belo in črno. kakor tudi gorke in mrzle jedi v izberi ter po jako ZMERNIH CENAH. Priporoča se lastnik Edvard T imens. Fratelli Rauber 2SSiJ£°V gkladiSČe ustrojenih kož. kože *a Čevljarje ia ntni.. -Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomeje . — Izvršuje naročbe z* vse kraje t pokrajini -^JS- Caffe Buffet $portivo Trst — ulica Aqweđotto štetr. 1B prostori popolnoma na novo opremljeni. Jfajjineji likerji, izborna vina in kava. Mrzle jedi. — Cene zmerne. Odprto do 1. ure popolnoci. Naslov za brzojavke : Sporobanlca Akcijska glavnica K 10,000.000 — umi Telefon štev. 19-95. i«««<. :: Vlog okoli K 66.000.000 — :: UsMif banko česk? (Osrednja banka čeških hranilnic). :: PODRUŽNICA v TRSTU : Piazza del Ponterosso 3. se pene z vsakovrstnimi bančnim in menjal niškim trgovanjem in izdaja Vložile knjižice po Ho HI 0 s Dohodninski davek iz vloznih knjižic plačuje banka sama. URADNE URE OD 8. DO 3 ZELEZNATO VINO lekarnarja Gabrijela :: Piccoli v LJUBLJANI c. in k. dvorni zalagatelj in papežev zalagatelj izvrstno učinkujoče, ima v sebi železov preparat, kateri lahno prebavljanjii pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanja krvi trpečim ia tudi nervoznim osebam biedečnlm in slabotnim otrokom Prodaja se v Trstu v lekarnah : „CREVATO" ulica Poste 9 in „LEITENBURG'* Trg San Giovanni. KflFMH?! zdravstveni svetnik in mestni fizik v Lj u -Ul1 RUpl IVU bljani je zapisoval okrevajočiin in malo-krvniin vedno z najboljšim vspehom železnato vino lekar- : uarja Piccoli-ja v Ljubljani. _____——----; s H* f ffopftop c- kr' okrajni zdravnik v Ljubljani, j.- f;' lir, J. jiUjbi v slučajih blcdice in pri okrev3jočih otrocih z najboljšim vspehom uporabljal žei^znato vi o lekarnarja Ficcoli-ja v Ljubljani H* V PfffllOS' štabni zdravnik v Gorici zapisoval .ie -3 lil. L. lUlUci osebam, ki so že delj časa bile nervo/.- |4 ne žsl6znato vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani in sicer vedno z najboljšim vspehom. n¥ P ftOldOV prakt'čo' zdravnik v Ljubljani, dosegel Kil. I. UKlggr je z železnatlm vinom lekarnarja Piccoli-ja v LJubljani izvr-tne vspehe. Dr. Defrancesthi fi stu izjavlja, da je z vspehom žaleznatega vina lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani zelo zadovoljen. Naročila se točno Izurše proti pouzsiju se mi-enotne 'morena pri Ilir. Bistrici in ki koplje in išče : remog blizu Jelšan. Do glavDe žile imajo še kitk.h 100 metrov, Tudi prav dober materijal i cement se nahaja tam v bližini. Trgovci z mlekom na Reki o rsi združiti v društvo v svrho rodaje mleka in ob enem stopiti v zvezo z v * mlekarnami na Kranjskem. Bolezen otrpnjenja tilnika . idemično v vaseh Slivina in Vače pri Litiji. Zbolela sta dva moška in 6 ženskih otrok, otrok ie umrl. zopet pod : O tej priliki bo liščna zgradba. Vsled deževja je Barje azil. PraSek „COZA" učinkuje čudovito, Uko, «la se pivcn pristudi alkohol in vse alkoholne in uioćne pi-. jace. Ta praiek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žeua, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on r paril, kal je rrsnićno prozvročilo I njegovo ozdravljenje. PraSek „COZA." je prinesel mir v li.-očrrc družine, jo reiil ogromno <'»eb sramote in ponižatija, da, iz takih «scb je celo napravil čvrete, močne in v^acega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravii nazaj r.a praro pot sreće ter je poduijial za mnogo let življenje mnogim usebam. — Zavod, ki poseduje a c-udotlelui prašek. poSije vsem onim, ki zahtevajo, knjigo s pojaanili in en vzorec. Dopisuje se r Italijanskem jeziku. Zajamčeno je, . da je praAck popolnoma neškodljiv. 62, Chancery Lana, London 271 (Anglija) pisma je djati znamko 2;">, na dopisnice za 10 stot. C02A ISTITUTE Prilika. Novi veliki dohodi biaga za obleke,1 paletot za moške in dečke po najnižjih cenah pri I v a n u Š i m i c, Trst ulica Barriera 32 (v hiši lekarne Picciola) 1343 : Naslov pove ..Inseratni oddelek ..Edinosti' FAIRMONT 7. Nikake narle ni več, da bi se rešilo zasute rudarje. Stivilo ponesrečincev ! Seopm "lužbo pi-arja sluge, čuvarja ali slično;: Neprevidna dekla. - 17-letn* đeU.1.^ ''T * An,erikancer' ^ ' . a ... o i,- ilovica Poljakov m Italijanov. -vhreibtr v Sinarjefi na Kabi seje pri p03- * __l___ : ovijan u «-olie igrala z revolverjem. Revolver 719 dijakov relfgiranih. , je Množil in krogla je šla dekletu v tre-, KIJEV 7. (Petr. brz. ag.) Na tukajšnjem r uii, t)ekle je umrlo. vseučilišču je bilo do začetka prihodnjega Mariborsko porotno sodišče je obso- šolskega leta relcgiranih 719 dijakov. Kazneni Nezasiišno ceno!! 600 komadov samo za gld. 1*85 Ena krasna garant, dobro idoča ura, ki se navija v9akih 36 ur, pozlačena verižica, L krasna igla (z bri-antom) za ovratnico, 1 og. pozlačen prstan s kamenom (za gospode ali gospe) 1 krasni „Collier" iz 150 orijentalskih biserov, najmodernejši okrasek za gospe. 1 krasna garnitura, gumbi za zapestnice, ovratnike iu pr.-nike, gar. 37o zlato Double, (i pristno-lanenih žepnih robcev, 1 toaletno žepno ogledalce, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 f. vez. zapisnik, 72 komadov angl. pis. peres, *J0 kor. predmetov in 395 raznovrstnih reči, ki so v hiši neobhodno potrebne. V se skupaj z uro stane samo jcld. 1*85. — Pošilja po poštnem povzetju EKSPORTNO PODJETJE H. SPISGARN, Krakovo št. 134 Kdor naroči dva paketa, dobi brezplačno 1 nož z dvema rezilnam. Ako se vzame več nego 2 zavoja, dam k vsakemu po 1 nož. — /a kar n« ugaja, vrnem denar takoj. LORENZO BRUNA TRST, Iščem Išče se Corso hiša Salem. ulica S. Anastasio 9. Telefon it. 1432 __1553 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, delavca mizarja. Naslov Belvedere št. 8. | Oglje iz drvi in COKE Hidravlični cement, auta&B opeke, 1576 za proUajalnico obltk deček, kateri govori slovecsko. — Coen & Baruch, j katerik ne pokvari ogenj in druge vrate materijala za zgradbe, kakor tanke opeke, gašeno apno itd. 1588 o 49 letnega Jurija Dovnika in Spod. Hoč ; >i Mariboiu na 9-letno težko ječo, ker je s< t. 1. ustrelil svojo ženo. Občinske volitve v Gradcu. Tudi v v. in razredu so zmagali nemški naprednjaki l-1l» večino proti krščanskim socijalceia. Legar se je začel širiti v celjski okolici1 ebno v S.ivodnji in Spod. Hudinji. Zid se je zrušil v Mariboru na delavca Tr-vZoiija Samuča ter ga ubil. Na deželni gimnaziji v Ptuju se je > oživila škrlatica. ___ Gospodarstvo. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu je luvia v mesecu covec.bru prometa kron ' J.0H5 68, Hrsn:!nih vlog se je uplačalo kron iu.3^4.98, izplačalo pa kron 46.307.89. Skup-i promet do 30. novembra je u.-.šai kron. 2 961.869.74. Kolikor se nam poroča, se je ininoli me-c «.Malo nenavadno veliko število hranilnih •-iSic, kar je z nai odno-gospodarskega stališča rlo razuseljivc. dijaki imajo pravico, da :oke šole. gredo na druge vi- Na nrnrlai -ie lei)a hiša v DorDbergu p°d 1*«. pi U U d J ugodnimi pogoji. Udobna je za vsako ofcrt in trgovino. Ponudbe m „Inseratni od- ; /JJ delek Edinosti._15t0 =3CP*FPI=IC V Pri inneratnem oddelku naSega 70 hektolitrov ^L^fj »H j j Vsojam si naznaniti temu P. N.občin-lista leže nedvignjena sledeča pisma : I K a 1 č i Č, pok. Žima, Tinjan, Istra. Utorci na zah-, StVU, da Sem ZOpet in sicei nil S\OJ rat lin Ped Pod Pod Pod Pod Dijak 1316-„ Zmožen" — ..Štev. 6006 ' rMar!jiv" — „Štev. 1310" — 6 pisem. 1 pismo. _ o levo 1580, odprl znano gostilno Ped rStev. 3961 pismi. 1 pismo. — 1 pif-mo. — 1 pismo. Pod ,.X. x.u — 1 pismo. Pod ..Veleindustrija" — 1 pismo. Prosimo dotičuike, na koje se pisma na- j slovljens. naj jih pridejo dvigniti, ker, uko , n* bodo v 8 dueh pisma dvignjena, ne bomo : istih izročili. Inseratni oddelek „Edinosti* ' ^ rnnvina z me~an'al blagom, dobro idoča, I i I yUVIIIC& ustanovljena leta 1690, združena z žganjetočem, pekarijo in posebe gostilno, stoječa sredi ! trga, se odda v najem, oziroma proda. Eventuelno se ; pruda s trgovino tudi prostorna enonadatropna hisa z d voliščem in malim vi tom in zraven stoječi, dve stavbi za ukladišča, remiso, dvornico in hleve. Železniška zveza zagotovljena. Pogoje pove lastnik in gno-vec IVAN ZELEN v Senožečah. 1559 Loterijske številke izžrebane 4. t. m.: Rnso 28 68 40 26 59 81 I Me inemost 68 7. t. m.: Trst 61 Line 85 3S 57 40 43 73 76 87 79 60 51 ;J4 Po več nego enoletnem trpljenju na rev-matizmu in protinu, katerega mi ni bilo mogoče olajšati z nobenim zdravilom, mi je po magala edino-le tekočina Godina. Po nfprestani uporabi iste sem v kratkem popolnoma ozdravela. Čutim se zategadelj dolžno, da se zahvalim onemu, ki je iznašel to čudodelno tekočino. Trst, meseca maja 1906. Emilia Gironcoli Ulica Manzoni št. 2. Slavna The Salus Company Trst. Poskusil sem Vašo Chinina Salus in prepričal sem se, da ta izdelek, vrhu tega da je jako čistilno sredstvo za glavo, tudi izvrstno sredstvo za raščo lasi. Spoštovanjem Dr. Gelmi Ausonio, ranocelnik. Vivaro, 26. novembra 1907. Razne vesti. Umorstvo v Monte Carlu. Pred po o'nim sodiščem je bila v sredo končana raz-1 -sva t n t; soprogom Goold. ki sta na zvermi rafin umorila gospo Levin ter jo potem razkosala. Soprog je bil ob olajšalnih okol 1. >t'h obsojen na do?mrtno ječo, žena pa smrt. Ko je bila obsodba prečitana, ie v nezavest. Občinstvo je vsprejelo obsodbo zadovoljstvom. Dragocen kotel. V neki nemški tvorci ž', epi. ne kisline je bil nedavno ukraden kot. 1. vreden 50 200 kron. Doig je bil 80 do <; 1 ^ i cei.timc-trov, visok 35 cm ter jo imel >> do 94 cm dolgo cev. Kakor se vidi, ni bil cctpi velik, ali zato je bil iz — platine, a kratkih urali počitka spominjati na davno pre-P ledini deli so bili spojeni z zlatom. 1 otroško dobo. Kakor glas orgelj ali Kolera V Varni. Vesti iz Sofije po : zvona mu doni tedaj na uho, ko se zmisli na ' ajo, O.i se je v Varni pojavila kolera. ' pretekle čase. Posebno stopa pred oči lepi Oi-o:el-i SO bi tri osebe. Sodi se. da so bo-'božični čas, ali kmalu zgine ta slika, ter se zam sli iz Rusije. odmakne zopet v minulost. Angeljeko zvonilo Prebivalstvo Francoske. Nedavno Proda se čevljarska delavnica in nrntfffffllnfrff Dobro upeljana čevljarska delav-['lUlIUjUlIlIlU* niča in prodajalnica v bližini ljudskega vrta (Giardino pubblico) v Trstu, se proda takoj, ker lastnik iste ima p eveč dela z drugo čevljarnico. Pogoji Lgodni. Natančna pojasnila daje g. JOSIP SKUBIČ v Trs u, ul. Giulia št. 34 i7l>, fini/In 15—17 letna, dobi takoj službo v Trstu UcKId u]ica Sari Vito št. 2, I. nad. 1723 A ulica G. Carducci (prej Torrente) 20 Točil bom, kakor vedno iz vratna vina in postregel z dobro domačo kuhinje. V svesti, da me počasti slavno občinstvo z mnogobrojnim obiskom bilježi se udani PETER MUSCHIK. (2: 31=1 31=11 Aleksander ?ann .ffisfiS Sprejema vsakovrstno trpežno. Cene zmerna tapetarsko delo. Delo fino in 1167 Josip Štoifa Ho^a gostilna ulica Chiozza — vogal ulice del Toro „Ai due Soci". ini/.arfiki mojster, Trst, ulica Belvedere štev. 8, izvršuje vpakovrstnu mizarska dela 388 Kobal Anton cene zmerne. Pristna dalmatinska vina iz lastnih posestev. Za dom pa 36 liter, črno in mg do 40 kr. TRST, ulica Giuliani št. 27, 1 Qni. ki najde vino ponarejeno, dobi 1000 kron. Trgovina jestvin, sveže blago MATE PLENKOVIČ. 815 ---- Otroški glasovi. Nagla gonja, in nespremenjeno delo, ki človeka tako hitro postarata, dopuščata mu le malo časa, da 6e zamore spominjati lepih c.troških let. Tem bolj mehko je človeku pri srcu, ako se more v za božično drevo, katero izdeluje c. in kr. dvorna tvrdka Hanns Konrad v Briix-u Stev. 1949 (Češko) ne dopušča da zgine popolnoma vana tvrdka bogato ilustrovane cenike zastonj "c 1 iia obliavljena fctati3tika prebivalstva Francoske a Korsiko vred. Vsega prebivalstva o 39,252,267 oseb. V zadnjih petih letih ta krasna slika, ampak da se vrača zopet in ii h rasi u k; prebivalstvo za 290 320 oseb.; zopet. Opozarjamo cenj, čitatelje na oglas v Pariz iiua 2.763.393 prebivalcev, Marsilja i našem listu, kjer se dobi vse podrobnosti o »17.498, Lyon 472.114, Bordeaux 251.947, | tej krasni novosti. Na zahtevo pošilja imeno-a Korzika 291.160 prebivalcev. j Medicioec ae hotel zastrupiti. Z in poštnine prosto ur;;>j:» purcčpju od 5. t. m. : 2l-ktni medi-- c Kichurd SchU ven iz Osjeka je padel la'iL-s pri rigrozu iz dveh predmetov. Radi i se ju v i/.pitni dvorani skuhal s sublima-to:n /nstrupiti, — toda rešili so ga pravo-ča-no. Prijetna tlaka. V letih 1539 in 1540 e In.o toliko vina, da se je, kakor prepove-luiej;) st.iie kn.ige, " veliko 11 udi v vinu utopil . Piipovedu,e še, da je neki graiščak vzel kmete na tlako, da so mu popili vino od prejšnj^a let«. Električna razsvelljava v Meki. TmJki sultan je ukazal, da se Mohamedov v Meki električno razsvetlo. Ker so Arabci !-'«,ti vsaki novotariji zelo zlovoljni OBRTNO IN KONSUMNO DRUŠTVO SV. IVAN (pri cerkvi) — registrovana zadruga z omejenim poroštvom ====== javlja slavnemu občinstvu, da je svoje prostore preustrojilo v najnovejšem sloju. Ima na razpolago veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krste poroke in društvene sestanke. Toči domače istrsto črno. Selo Tlpavslco, Mi teran in refoSIc y buteljkah Za obilni obisk se priporoča NAČEL8TVO. i Poljedelci! Poljedelske stroje, stiskalnice za olje, sadje itd. kupite Ie pri turdki C. VETTER & Co. TRST ulica istiiisto štev, 10 « Telef. 15-92 Edini zastopniki tovarne poljedeljskih strojev PH. fšlAYFARTH & Co., Dunnj mi OSLASl. MftM ogiaai rstćanujo se j-o 3 aioi. besedo; iii s uotiuk&ce besode 3? račnnajo enkrat *ec. Najmanina priauijbina 4»' etotink. ---r?a£a 6C takoj- --■ J — ■ 1 Radi odpotovanja jako nizki cen?. Naslov pove Inseratni oddale s Eii- Meblirana soba vrata št, 6. se odda takoj. ul. dei Fabbri žt. 1, I. nadstr. 1721 y.;i uv. tleuje : azivetljave. Kcsreca na ave'- T T-- t/v Mair-on Trat, ulica Leo Stev. 2, pri morju. Iz Ka-ila.\a (rsova mdjucll illllUo poroča svojo mizarsko de-l\an!i'itL-i nprnil- Mflllllt Inmifn 857 ^l^otikj«) poročajo: Kana-'ski pamik „Mount lavnico. SI CREMA MOSCATO SpedlolU turdKe UBERTI i TRIISIUII Liker-vino, ki jc vsled svojega izvrstnega okusa priljubljeno toliko otrokom, kolikor odraslim, je radi sestave iz samih higijemcmh in krepilniii snovi i^r neprekosljivo ^m Xu prodaj povsodi! Zahtevajte v vseli kavarnah! Gi^na zalogfa ulica Galatti št- 6. Druge priporočljive specijalite goriimenovane tvrdke: Cordia! .?Carduccr' — Cordia! „Bellini" — Cordial Cavaiiotti" - Amaro „Mazionale^ - Amaro „Siciliano «j==i?g[===1 i _jbi^=]s Stran XII »EDINOST« stv. 337 Trstu, dne b. decembra 1907 Kako se predrzneš prinesti mi drtizega, nego izkušenega kakor naj boljšega ciiarstfli m ali ZALOGA IN IZPOSOJ EVAN JE L4SOVIEJEV PSaninov ^ Karmeisijsv LUICI ZANNONI TRST, Piazza S. Ciacomo št. 2 (Corso) TRST •OC^- AKORDIMA IN POPRAVLJA. Cavlaarska delavnica Jrancssca Cusagna ria dei Bacchi št. 17, rnczzanin. Izdeluje obuvala točno po meri in tudi ; za bolne noge. Zastopstvo 3osi*n(Jorfer in druoth glcsovitlh tovarn ta- in inozemskih PEKARNA J Podpis:in m usoju naznanit1 p a/iE&i » ^ k slavnemu občinstvu v mestu SjftV© finŽ!>i*€?Mll n na "A odprl novo fiiijalko fs> Irl y uiici Giulia šlev. 7 opremljeno vse sa novo, s svežim blagom; sladkor, kava, ulica P. L- da Palestrina štev. 4 ' testenina, sveče, olje in drugo. Postrežba sčna. Govori se slovensko, italijansko in 10 se ie novo prodaja, sveži kruh ^ trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in javne lokale Specijaliteta biškoti lastnega izdelka, Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij se nahaja vedno g&gr VELIKA IZBERA glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznli liupov, predmetov za darove, flnihtllšar po nizki ceni, ter pisarniških predmet o 7 in izbrana zaloga krasnih razglednic Via Farneto štev. 3 eemSko. — Nadejajoč se obilnega obiska . t*i|i«2i se udani " JOSIP OREGORlC Zaloga olja, kisa in mila, TRST ulica Barriera vecrhia 4 Prodajalnica jestvin Peter petgrmi? Sffs ulica Giulia 76. Prodaja: kavo, riž, iestfnine, sladkor, n.oko. ira&l milo. olje, 3veže in suho sadje.kostanj, otrobi, fočivjo Postne pošiljatve ca deželo od 5 kg rapre Jabolka in kostanj na drobno in debelo v vsaki m.czr Vsaki dan sveže blago. Trst, ulica deli' Isfria šfeu. 181 s prodajo navadnega m finega pohištva Cene zmerne. Delo solidno. ; Trst, uiica Carlo Ghega štev. 3. — Telefon štev. 819 | Zasfopništuo in edina prodaja renomiranih i)arv Zonca pripravljeno za barvanje. --—~ Zonoa MIRODILNICA ANTON URSICH TRST — ulica Earriera vecchia 14 Barve svetle in motne ki se ne unaiucjo, ki se v*3'tc. tu parkete, ma mrsi* prtprtTljtatfi fitpa taJDarlmde, iB—m UA. tti. Comingio Ansse gu^rnJ": :dr:a: Velika izbera koralov. Popravlja Tsriki predmet po najzmernejih cenah. Kupuje staro zlato ia srebro. TRST — ulica Cavana 10 — TRST Kiirbalija Prodrjalniaa jestvin ia blonijalnsga Map TRST - uiica Madonnina 33 - TRST, ,---------—......—-j..... j souo vsake vrs-.e bodi od porekla -a, zemlje, eninjla • ; kositarja, ali cinka, nadalje pašanurnte je, kletke itd. (Inženir G. Franc & J. Kranz) Urad s ulica Micalo Machiavelli št. 3 Skladišča : ulica Gioachino Rossini Telefona: 14 09 — Skladišče št. 61. urad: št. Prodajajo po smeraiia cenah: Sesaljke za vino in votlo na transmisijo in na roko. Cevi vsake vrste za napeljavo vode. piina in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, Stroji in kotli na paro. - Priporočajo svoj tehnični urad za izdelouanle In osKrfiljenje - CENIKI ZA »TOK> zo oM. IVAN KRŽE ^vrorizovana mehanična fldalnica koncesijonirana od c. k. namest. v Trstu za inštalacije plina, voiovoiov m to-Tarna a;aratoY za acetilcnsti plin zapriseženega izvcdenca TR5T, ul. Gicrgio Vassari 4 -- Tei 144S Izvršila je nad 150 inštalacij. •*' .• -i./ TRSI „ALLA GROTTA") TRST — ulica Tivarnella štev 5 (7 bližini južnega kolodvora) Toči izvrstna vina: istrsko, dalm t r, sko, istrski refošk in pristno vipavsko Kuhinja vedno dobro preskrbijsna. Postrežba točna.---Cene zinern Piazza S. Giovanni štev. 1 Fiiporoča svojo trgovino a kuhinjsko pc -rta Razpošilja na deželo. Frodaja jestvin vsa?:e vrste, kave, riža, sladkorja . „ ., . - . ..--,. čokolade kakao, napoJjske zmesi Itd. | t u,Za gostilničarji} pipe, kroglje, zeailjeno m _ . . stekleno posodo z\ vino. Sveze vipavsko in tirolsko maslo, i ZALOGA slanine, sira, furlanske gnjatl in praške : kuhane gnjatl, katere se kuha v?ak dan. Niško, ams-riško in dalmatinsko olje. Vino in pivo v buteljkah. j Velika izbera tu- in inozemskih likerjev ■ ^OOOOOOOOOOOOOOOS Zaloga kuhinjskih in kletarskih p. trebščin od leei ir.» pletenin, škafov, brent. ćebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, »it in vsakovrstnih kuSav, jtrbaiov iu metel ter uiaogo orugia v to stroko spadajotHu pre irnetov Postrežba na dom. Ger.e zmerne. Valentin Ceraol, 1 rsc o o o 5 o e o o o o o __________ GOC> oco 00000 000 Trgovina z urami ^ ^affaele €hmre!li o Trst, ulica Barriera vecchia 19. Vtlika izbera zlatih in arbrnih 0 žepnih ur za mo5ke in ženske, a Sc.bne zidre ure [pendolej, bn- V diinice a gld. 1*50 in več z Q Jamstvom za dve leti. (j 3 Izvršuje poprave z najveco ua-tarčnostjo. Cene po dogovoru Telegrami . VALENTIN CERCiOL as^s ulica Scorzeria št. IS - - ©Tvorničar odlikovanih kranjskih kislih zeij. _ fižola, svežega sadja, kraškega krompirja v prve vrste, suhih gob itd.-- I i FRANCESCO S. DONATI | elektrotehnik TEST, ailca Ml* Acqaedatt6 it. 2b iiliriisTii! omislila i pridiUs mehanično delalnlco tt«1J»to tlaktrlSa« ru»T«l]i'«, rroarot, ul»f»D«T, atrklovodoT, kaVot tadl ^ m t rr»xJ « «l«tlrotfcfe3lke, kakor |»vpr»»* dSn»r: i-a»urj»» la jtr9o«uoT« «Tt»tiljk k*x»rlnos»»t Uorfl liiuak, Cm« l?k» znern« !d Izvršltiv popolaa. JADRANJ ANKA v m i rn l S J Via dalia Cass^ di Bispar^i® šta 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA vrednostne papirje ~~ (RENTE, OBLiIGfiCIdE, ZASTAVNA PISJV1A, PRIUORITETE, DELi^ICE, SREČKE i. t. d. i. t. d.) ----VALiUTE IN DEVIZE---- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEĆE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ESKOMPT MENIC LNINKA30. BORZNA MOČILA SAFE — DEPOSITS PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE. | j/0/ — - tekoči ix žiro račun - /2 /0 vl0zex1 denar obrestuje i ' ' od dne vloge do dne vzdiga. f STAVB KI KREDITI — KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---- Uradne ure: 9.—12., 2-30—5*30. — Brzojavi: „JADRALSKA" Trst. — Telefon: 1463 in 17